m mm. V Ljublianu v ponedeljeN Z3 decembra !9t8. Ll. !btb. „Sle v.nski Nsrcd' Fftlja po pO&tl : ffi kraje tivSc Avstro-Ogrske: .-a Nemčijo: fio ieto sfceptj naprej. . K 50*— .....25- pol ieta fesi te .a -L4 CreS»lC 13 — 450 celo leto naprej ... K 55*— za Arner'ko in vse drage de*ete: celo lete naprej . . K 60 — Vprašanjem glede fnserstov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. S^jravaiStvo (spods], pritličje, levo) iv.ztlova clics st. 5, tel-lon it 85. lzh>ic y«ait dan zve?~c, IzvzesasJ aeo&^e ta praznike. inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 54 ww fcJrok prostor: enkrat po* 12 viru, dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin •Poslano (enak prostor) 30 vin, parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Sovi Barpčnikl naj pošljejo oarocaiao vedno po nakaznici, *a sacno pismene naroćoe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon at. 85. celo leto naprej pol leta . .Slovenski Narod" velja r Ljubljani s dostavljen na dom aii če se hodi ponj: . ... K 48— I četrt leta naprej . . .....24-— I na mesec . . . K 12 . 4 ^osamssna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredn&tvj: «%aaftova niica is. 5 (v 1. eadstr. levo), telofoa st. 43 Zsprisesa ministrov. Belgrad, 21. decembra. (Lj. k. u.) Danes popoldne ob petih so bile v dvorani začasnega dvora prestolonaslednika Aleksandra zapriseženi novi ministri, kolikor jih je v Belgradu. Ministre rim-sko-katoliške vere dr. K o r oš c a , dr. K r a m e r j a in dr. L u k i n i ć a je zaprisegel profesor zagrebške teologije dr. Barač, pravoslavne ministre pa belgrajski prota Nikola Božić. Katoliška formula se glasi: »Ko nastop am mesto ministra, prisegam pri Bogu v se ga mogočnemu, da bom zvest kralju Petru in da se bom strogo držal ustave ter državnih in deželnih zakonov kraljevine SHS.« Po zaprisegi je prestolonaslednik nakratko nagovoril nove ministre in poudarjal njih zasluge za ustvarjenje enotne države ter izrazil željo, da bi mogli dovršiti to veliko deio s popolnim uspehom. Pri sprejemu se je nato prestolonaslednik raz-govarial s slehernim. Ministri dr. Trumbič. dr. Petričič, dr. Alaupovič in dr. Spaho bodo zapriseženi naknaduo, ker do sedaj še niso dospeli v Belgrad. DRŽ. OBLASTVA V ROKAH MINISTRSTVA. Belgrad, 21. decembra. (Lj. k. u.) Pred-sedništvo Narodnega Veča je obvestilo jugoslovanski odbor v Ženevi na roke dr. Trumbič a. da je prešla državna oblast z današnjim dnem od Narodnega Veča na novo ustanovljeno ministrstvo. S tem preneha tudi svojedobno j u g o s 1 o v a n-s k e m u odboru v Ženevi po Narodnem Vcču podeljeno pooblastilo, zastopati državo StiS v inozemstvu. IZGUBLJENA DRŽAVA IN KRONA. Zagreb. 20. decembra. (Lj. k. u.) Y »Samoupravi- je predsednik črnogorske misije izjavil z ozirom na vest, ki jo bivši črnogorski kralj razširia v časopisju:* Velika narodna skupščina v Pod-gorici ie izvoljsna po volji vsega naroda. Bivši črnogorski krali ie s svojimi neodkritosrčnim vojevanjem in s svojim begom iz dežele, ki jo ie kratkomalo zapusti!, izgubil državo in krono. Prekinili smo vsako zvezo z njim.« Dr P. Pcbiot.iik: Hale sedanje naloge. i. Politična in državna osvoboditev je za nas neprecenljive vrednosti. Osvobojene so za nas vse one sile, ki smo jih doslej morali vporabljati v težki narodno - obrambni borbi na naših severnih in zapadnih mejah in v borbi z nemštvu služcčim upravnim sistemom znotraj slovenskih meja. Vendar ie politična osvoboditev za življenje svobodnih državljanov samo okvir. Temu moramo dati vsebino. Napeti moramo vse moralne, kulturne in gospodarske moči in sposobnosti, da dobimo znotraj okvira politične osvoboditve vsebinsko polno in v barvah skladno sliko, ki nam predočuje in prinaša dejansko kulturno, gospodarsko in socijalno osvoboditev nas vseh. Bivši državi opravičeno očitamo nenravnost in smo ji v svoji notranjosti že davno pred vojno odrekali pravico do življenja: bila je brez načelne in znanstvene kulturne smeri. Besedilo zakonov je bilo še dosti moderno, predpogoji za duševni razvoj pojedinca in narodov so se naslanjali teoretsko na temelj enakopravnosti, v resnici pa je bilo izvajanje teh zakonov surovo nekulturno na-silstvo v vseh panogah državnih kulturnih zavodov in naprav posebno pa v šolstvu. Vsled pomanjkanja zunanje ugodnih razmer so morali zaostati najboljši talenti. Pokopane so bile za vedno kulturno produktivne moči. Kje je ostala svoboda vere, vesti, na-ziranja, izražanja mnenje?Vzdrževalc so se javne šole z očitno nasprotujočimi si smermi, v istem razredu se je po uradno odobrenem učnem načrtu poučevala proti-znanost ali neveda poleg znanosti in vede. Dosledna je bila učna uprava samo v pogledu ponemčevanja. Laž in breznačelnost v kulturni vzgoji je rodila laž in nemoralnost v ljudstvu. Navdušeno so klicali avstrijski patriorje pred štirimi leti: »živic vojska, cesar. Avstrija itd.«, hinavsko in škodaželjno so se smejali sti ljudje, isti vojaki, isti cesarski rodbini in isti Avstriji ob njih razpadu. — Gospodarsko služi vsaka mpenjalistična in absolutna država koristi premožmh ljudi: »če si bogat, ti dam Driliko, da še bolj qbogatiš na stroške malega in stradajočega trpina, samo podpiraj naše državne interese in vladarsko rodbino«, tako so menili oni, ki so vladali. — S sociialno zakonodajo in zaščito gmotnih koristi v prid revnim slojem se je vlada pričela nečati šele takrat, ko se je delavstvo pričelo v masah upirati. Slabo in lažnjivo izvajana uprava uniči sleherno pozitivno in dobro stran zakonodaje. Na ta pota žalostne preteklosti se kot prijatelji prave svobode ne smemo več vrniti Spoštujmo politično svobodo in dajmo tej svobodi pravilno gospodarsko, kulturno in socijalno vsebino! Preveč pričakujemo od Narodne vlade ali skupnega ministrstva, premalo zahteva vsak sam od sebe. Narodna vlada SHS v Ljubljani je prevzela javne posle za slovensko ozemlje, ko je Avstrija razpadla in je odgovorna skupnemu ministrstvu in bodočemu redno izvoljenemu narodnemu parlamentu. Vzdržati mora stroj javne uprave v teku oziraje se pri tem na socijalne potrebe časa in za mlado državo moral-rj i opravičljivega in materijelno možnega prerajima. Vlada se s provizoričnlrni na-redbami, da se preskrbi nujno potrebna množina živikda se hranijo demobilizacijski predmeti in vporabijo v prid javni koristi, d:i ne zastane popolnoma obrt, industrija, trgovina. Flnako važna so prometna, šolska . a sanja, javna dela po premogokopih in drugod, socijalna skrb za brezoselne, invalide, begunce itd. V zunanje političnem pogledu so dogovori z nemško Avstrijo v gospodarskem in prometnem pogledu glede izvoza, uvoza in prevoza odlične važnosti. .'^ka politika in diplomatske ptiprave za mednarodno konferenco, naj nam zagotovijo naše narodne in gospodarsko naravne meje na severu in zapadu. S ponarodenjem uradniških mest se bližamo zdemokratizo-vanju javne uprave. Vse uradno postopanje pa mora naravno nositi pečat prehodne dobe, razmerja k osrednji vladi, ki ji je piidržano reševanje splošnodržavnih vra-šanj, in pečat še ne povsem pojasnjenega mednarodnega položaja našega dela tro-imenskega naroda SHS. Vojni vihar je podrl Avstrijo in raznesel njene upravne ude, naloga pokrajinskih vlad pa je, da zbere vporabno snov, nadomesti z novimi in pomaga graditi na znotraj in zunaj skladno novo državno telo, ki naj ga oživlja v bobe če eno osrednje srce in ena duša. Vojska ni podrla samo formalne uprave, mnogo bolj nam je vojna škodovala s tem, da je uničila veliki del moralnih vrlin in sposobnosti v našem ljudstvu. Pojem o značajnosti, volji in ljubezni do dela, potreba po izobrazbi in vzgoji, zmernosti in gospodarskega smisla, socijalne zavesti sožitja v človeški družbi in dolžnosti za posameznika, ki nujno pohajajo iz zavesti tega razmerja posameznika k socijalno višje organizirani celoti — vsi ti nekdaj skrbno gojeni ideali, so zatemneli in vsakdo se brez ozira na svojega bližnjega žene za svojimi nečloveškimi instinkti. Etična anarhija je najbolj žalostna posledica te vojne in ta utegne postati za naš narod usodna, če se nevarnosti ne zavemo in če pravočasno ne vporabimo primernih srtdstev za zdravo konsolidacijo moralnih temeljev med vsemi sloji našega ljudstva. Surovo samoljubjo in slepo drven-je po trenotnih užitkih žene celo duševno zrele in gospodarsko močne narode v propast, kaj šele narod, ki je po krivdi drugih gospodarsko in prosvetno slabo organiziran in ki se danes nahaja v zibelki lastre državnosti. PoursteK predsednika Praga* 21. decembra. (Lj. k. u.) Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: Prvi ofici-jalni pozdrav predsednika dr. Masarvka na ozemlju Ceho - slovaške republike je bii na mejni postaji v Hornem Dvorištu. Predsednikov vlak ie imel 17 vozov, med temi 3 salonske in 2 službena voza. Med prvimi, ki so izstopili z vlaka, je bil predsednik dr. Masarvk, svež kakor vedno in po dolgi vožnji nikakor :ie utrujen. Predsednik deželne upravne komisije dr. Franta ga je pozdravil. Predsednik se je zahvalil z govorom, v katerem je rekel, vse, kar smo do sedaj dosegli, smo pridobili z lastnim, smo-tren. delem. ^Naše delo pa še ni končano; delati moramo vztrajnejše kakor do sedaj. K sodelovanju poživljam vse«. — Mesto Budcjovice je bilo slavnostno okrašeno, ko je prispel vlak s predsednikom. 24 strelov iz topov je naznanjalo njegov prihod. Na kolodvoru ga je ozdravil minister dr. Za-hradnik. Predsednik je imel nagovor in je nato lorakal ob fronti Častne stotnije čeho-slovaških čet nakar se je odpeljal v mesto. V Mestnem domu ga je pozdravil predsednik mestne upravne komisije dr. Zatka. Dr. Masarvk se je po tem sprejemu vrnil na kolodvor, kjer je prenočil. — Danes ob devetih zjutraj je dr. Masarvk nadaljeval vožnjo v Prago. Povsod so mu prirejali navdušen sprejem posebno v mestu Taboru. Vse postaje ob železnici so bile v zastavah. Na tisoče ljudi je pričakovalo predsednika in mu prirejalo navdušene ovacije. Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Prihod predsednika dr. Masarvka se je razvil v enega največjih narodnih praznikov. Vse šole, trgovine, tvornice in delavnice so zaprte in iz vseh okrajev Oho - slovaške republike so prišla v Prago odposlanstva, da pozdravijo svo;ega predsednika. Navzočih je tudi mnogo inozemskih gostov. Glavno mesto si je nadelo praznično obleko. Raz vse hiše j plapolajo zastave ia se vijejo venci. Poleg zastav v čeho - slovaških in slovanskih barvah vihrajo tudi zastave zaveznikov. V prid skladu za vojne pohabljence in sirote so dana v najem okna vseh ulic, po katerih se pomika sprevod s predsednikom dr. Masa-rykom. Ceho - slovaške čete, potem Sokoli, razna društva, korporacije, politične organizacije in dijaki tvorijo od VVilsonovega kolodvora dalje špalir, za katerim se izza zgodnjih ur gnete nepregledna množica. Povsod je vzoren red. Posebno pestro sliko nudi pogled na estrado pred muzejem na Vaclavskem trgu, kjer se je zbral cvet praških dam v krasnih narodnih nošali. Prihod predsednika Masarvka je naznanilo več topovskih strelov in zvonenje v vseh cerkvah. Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Če-hoslovaški tiskovni urad poroča: Vlak s predsednikom Masarvkom se je pripeljal pred eno popoldne ob nepopisnem navdušenju navzočih na \Vilsonov kolodvor. Ko je predsednik Masarvk stopil iz voza, so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Kramar in drugi člani vlade. Potem je odšel v slavnostni salon. Tam ga je pozdravil ministrski predsednik dr. Kramar z nastopnim govorom: Iskreno in resnično nas veseii, da vas moremo pozdraviti v naši sredi kot prvega predsednika naše čehoslova-Ške republike. Pozdravljam vas v imenu prve vlade naše nove države. Pozdravlja vas ves narod, vsi njegovi sloji brez razlike. V vas pozdravljajo in proslavljajo vaši sodobniki, ki so bili Vaši so-trudniki ob velikem de!u, kar ste dosegli za osvoboditev našega naroda. Vsi vas zahvaljujemo za vso bedo štiriletnega prognanstva, za vse Vaše veliko delo pripoznanja samostojnosti in svobode čehoslovaškega naroda. Zahvaljujemo vas zlasti za to, da ste nam vzgojil: naše brezprimerne junake in organizirali našo čehoslovaško vojsko tako, da v njeni notranii disciplini spoznavamo preporod našega naroda in njegovo vzgojo k pravi prostosti. Pozdravljam vas v imenu naše vlade, ki ji pripadajmo vse stranke našega naroda. Vse te so se združile k velikemu in težkemu delu zgradbe naše republike v duhu pravega demokratizma in resnične idealne pravičnosti. Vemo in smo preverjeni, da boste v tej slogi vlade in naroda spoznali vam najljubši pozdrav čehoslovaškega naroda. Upamo in želimo, da ostanete vi najboljši varuh te sloge. Tudi mi smo preživeli hude čase, odkar ste zapustili vse, kar vam je bOo drago, da pomagate svojemu narodu priboriti svobodo. Sicer nismo še mogli dovršiti krasnega čudeža notranje spojitve, ki sc vam je posrečila pri naših vrlih vojakih, vendar pa boste uvideli, da smo sedaj drugačni ljudje kakor pred vojno. Nad češkimi krajinami veje nov, svež, velenaroden duh in iz radosti, ki vas je danes sprejela, vam ne bo donela samo hvaležnost za vse, kar ste dosegli vi • in vaši sotrudniki, marveč tudi navdušeno vesel«e za našo svobodo, radosten vzklik src, ki se čutijo prosta mučne zavesti sužnosti in zatiranja. Doni vam pa naproti tudi naša neomajna volja, braniti in obvarovati našo svobodo proti vsakemu zunanjemu in notranjemu sovražniku. Bodite nam torci še enkrat dobrodošli! Želimo vam kakor tudi sebi in vsemu narodu, da ste nam v teh hudih urah zgradbe nove države voditelj in svetovalec na poti v veliko, zlato bodočnost našega čehoslovaškega naroda.« Nato je pevski zbor učiteljev zapel narodno himno, ki jo ie pa preglasilo viharno navdušenje. Potem je predsednik društva čeških pisateljev Alojzij Ji-rasek pozdravil predsednika z nastopnim govorom:^ »Naša zlata Praga ni samo glava ponižanemu kraljestvu, tem več nam sveti danes kot kažipot v nevo bodočnost, k novemu življenju. Pozdravljam vas kot junaka duha, ki se iz ljubezni do svojega naroda ni strašil ničesar, ki je žrtvoval vse, zapustil svoje najljubše in jih prepustil negotovi usodi, ko je zapuščal svojo domovino, da bi pohitel v neizprosni boi in priboril svojemu narodu svobodo.« Govornik primerja Masarvka z Benjaminom Franklinom in veli, da je mora! prepotovati več morij in dežela, da je moral kljub naporom obiskati več delov sveta in navzlic nevarnostim povsodi klicati k orožju, da je na ta način pričaral čehoslovaško armado na dan, ki je potem z občudovanja vredno hrabrostjo prelivala kri za ideale naroda.« Doživeli smo dosego našega koprnenja. Mnoga stoletja ni bilo v našem narodu toliko prave in odkritosrčne radosti. Po izvolitvi prvega češkega kralja Jurija Podie-bradskega se češki narod ni radoval tako srčno kakor danes ob vašem povratku. Bodite nam dobrodošli, naš ljubi junak in zmagovalec, čigar ime se bo med nami blagoslavljalo od rodu do rodu. Velikanska radost je sledila tem besedam. Predsednik Masarvk je stisnil Jirasku roko. Pevci so zapeli husitski koral. Predsednik Masaryk je nato odgovoril: »Dovolite rni, da se vam z nekaterimi besedami zahvalim. Veseli me, da ste me pozdravili vi. predsednik čeških pisateljev, ki so reprezentanti češkega naroda. Imel sem vedno pesnike in stvaritelje za zastopnike narodne volje. Vi nimate manjše zasluge za izpolnitev naše politike, kakor drugi. Zato hočemo tudi nadalje delovati z vami. V tem delu bo dokaj poezije, to bo bajka, toda bajka resničnosti, v kateri živimo. Caka nas še mnogo dela, skupnega dela; tudi mali mož more sodelovati pri razvoju čehoslovaškega demokratizma.« Nato se je pričel triumfalni obhod Ma-sarvkov po okrašenih praških cestah. Zaobljuba Masarvkova. Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Današnja seja narodne skupščine je bila jako mnogobrojno obiskana. Prišli so vsi člani skupščine. V ložah so bili zastopn. entente, med drugimi tudi angleški, Irancoski in italijanski častniki. Ko je narodna skupščina zagledala zaezniške zastopnike, je izbruhnil vihar navdušenja. V časnikarski loži je bila gospa dr. Beneševa, soproga ministra za zunanje stvari. Generai Piccioni se je zahvalil za ovacije, prirejene zastopnikom entente. Ob 4. uri 15 minut je vstopil predsednik Masarvk v spremstvu predsedniKa narodne skupščine Tomaška in članov vlade. Pozdravili so ga z dolgotrajnim, viharnim ploskanjem in s klici: Živio Masarvk! Predsednik narodne skupščine Tomašek je nato govoril navdušen govor. Zastopnik Slovakov Janoška je pozdravil predsednika. Minister dr. Zahradaik je prečital pozdrav italijanskega ministrskega predsednika Orlanda; za ta italijanski pozdrav se je zahvalil predsednik Tomašek. Masarvk se je ginjen zahvalil ministrskemu predsedniku dr. Kramaru in narodni skupščini. Naposled je predsednik Tomašek prebral nastopno zaobljubo: »Obetam kot predsednik Cehoslovaške republike, ob svoji časti in vesti, da bom vedno deloval za blaginjo rep u-blike in naroda in spoštoval z a-ko n e«. Masaryk je odgovoril: »Obetam«;. Člani narodne skupščine so se dvignili in navdušeno ploskali. Zapeli so narodno himno. Naposled je izjavil Masarvk: »Gospoda! Izvolite priti jutri ob dveh popoldne na grad, da slišite prvo poročilo predsednka«. (Viharno odobravanje.) Predsednik narodne skupščine je nato zaključil sejo. MASARYKOVA POSLANICA. Praga, 22. decembra. (Lj. k. u.) Cc-hoslovaški tiskovni urad poroča: V velikem sprejemnem saionu avstrijskih cesarje-/ na praškem gradu, ki bo odslej sprejemnica ministrskega predsednika, je danes prvi predsednik Cehoslovaške republike dr. Masarvk prečital svojo poslanico zbranim članom narodne skupščine in zastopnikom zveznih držav. Ko se je dvignil dr. Masarvk in iz-pregovoril prve besede, so pričeli navzoči burno ploskati in vzklikati predsedniku. Dr. Masaryk je izvajal med drugim: Prost je naš narod, neodvisen, spoštovan in uži*:a polno simpatij v družbi evropskih narodov. Vedno si kličem v spomin, je-li istina ta naša nova svoboda, ni-li morda !e sen. Ne, svoboda naša je uspeh štiriletne vojne. Svet je bil razdeljen v dva tabora: na eni strani pravica, na drugi krivica. Zmagala je pravica nad krivico, duh nad materijo, resnica nad zavijanjem dejstev. (Pritrjevanje.) Na drugi strani je bil pruski militarizem, stremljenje po za-vladanju celemu svetu. Pangermanizem je hotel zavoje vati ves stari svet: Evropo. Azijo in Afriko, udejstviti je hotel stoletne sanje: Berlin-Bagdad. Zavoje-vati je hotel vzhodno Evropo, kar bi imelo za posledico podjarmljenje zapada. Toda na mesto utrujene Rusije je stopila mlada in sveža Amerika. Krasne zmage maršala Foeha so dovedle do tega, da je pravica diktirala krivici mirovne pogoje. Avtokracija je podlegla, demokracija vstaja. Načela predsednika svobodne Amerike, velikega demokrata Wilsona, so pokazale nove poti, in ta načela so zmagala. Konsekventno ie oznanjal pravico vseh držav, malih in velikih, do samoodločbe narodov. Vsa politična moč izhaja, kakor je že rekel Lincoln, iz naroda. Iz naroda, narodu, za narod: to so načela našega velikega zaveznika. — Dr. Masarvk je omenjal zasluge češkega naroda za osvoboditev izpod jarma. V razvoju Rusije med vojno se zrcali razvoj naše armade. Stara vlada Sturmerjeva je bila pioti vzpostavitvi naše armade na Ru- skem. Tudi Kerenskij je bil v začetku proti nam, in Še-le kasneje je bil drugih nazorov, ko so naše čete izvojevale Brusilovo^zmago, ki je bili v prvi vrsti zasluga Cehov. Pohvale Brusilovega, Alekseja in drugih vojskovodij pričajo za to. £e-le po velikem trudu se je posrečilo organizirati ves zbor. ki je štel prvotno 50.000 in kasneje 100.000 dobro opremljenih mož. Sposobnost naših iu-nakov, vzorna disciplina in pa ljubezen do domovine so bile vzor njihovim tovarišem. Ne smemo pa pozabiti naših mučenikov pod habsburškim terorjem in tisočev žrtev, ki jih je zahtevalo ujetništvo v Rusiji, ki jih krije hladna ruska zemlja ob Murmanski obali, v Turkesta-nu in na drugih ogromnih ravninah Rusije. V vseh deželah imamo češke grobove. Njim gre naša zahvala, njim se moramo oddolžiti najprvo. Naša vojska se je bojevala na vseh bojiščih in povsod je močila češka kri bojne poljane. Toda zmagala je naša pravična stvar. Nuši junaki so nam izvojevali svobodo, neodvisnost, lastno državo. S tega mesta se zahvaljujem vsem članom krajevnega čehoslovaškega Narodnega sveta za Rusijo in posebno umrlemu giavncrnu tajniku Juriju Klecandi. Prva je bila Francija, ki je priznala v februarju pomen našega, naroda za zaveznike in za Evropo. Francija je prva priznala naš Narodni svet v inozemstvu in je vzpostavila in ves čas vzdrževala našo armado v Franciji in kasneje v Rusiji. Bila je v resnici velikodušna napram našemu narodu. Dunaj, 21. decembra. (LJ. k. u.) Čeho- slovaški tiskovni urad poroča: Na Lobko-witzovi palači, kjer je čehoslovaško poslanstvo, je danes ob \t 1. popoldne zaplapo-lala belo - rdeča zastava. To je bilo v tre-notku, ko je predsednik Masarvk dosei v Prago. V rdeči dvorani poslaniške palače so se zbrali člani poslanstva, likvidacijske komisije in Narodnega vybora za Nižje Avstrijsko. Kot zastopnik poslanika Tusarja je imel prvi tajnik dr. Robert Flieder nagovor, v katerem je omenjal muke čeho - slovaškega naroda in izpodbujal navzoče, naj delujejo z vsemi močmi v prospeh nove republike. Svoj govor je sklenil z vzkliki republiki, domovini in prvemu predsedniku Masa ryku. Praga, 2i. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Čeho - slovaški tiskovni urad poroča: V včerajšnii seji narodne skupščine je bil sprejet proračun v drugem in tretjem čitanju. Tekom debate je izrazil čian narodne skupščine Horaček željo, da bi poleg Čehov bili v zbornici zastopani tudi Nemci. Narodna skupščna je določila, da dobiva predsednik republike 500.000 kron plače na leto in reprezentacijsko doklado 500.000 K. Ministrski predsednik ima letne plače 70.000 kron, ministri pa 60.000 kron. Protestni shod v Unionu. Včeraj se je vršil v veliki dvorani hotela Union< velik protestni shod proti zasc-denju jugoslovanskega ozemlja po Italijanih in Nemcih. Na shodu so govorili zastopniki Trsta. Goriške, Primorske, Istre, Dalmacije in Koroške. Vsi govorniki so v živih barvah oslikali položaj v okupiranem ozemlju in nasilstva s strani Italijanov in Nemcev. Govorili so tudi zastopniki socijalne demokracije ter se popolnoma strinjali s stališčem ostalih strank. Žal radi pomanjkanja prostora ni možno priobčiti nadrobnega poročila o govorih posameznikov, ki so med zelo številno zbranimi zborovalci izzvali vihar odobravanja. Koncem zborovanja ste bili sprejeti dve rezoluciji, ena socijalno - demokratska, ki se po jedrn strinja z rezolucijo Narodnega sveta. Rezolucija se glasi: Jugoslovanski vladi v Belgradu. TisGČglava množica, zbrana dne 22. decembra 1918. na protestnem zborovanju v veliki dvorani Uniona v Ljubljani je sklenila sledečo resolucijo: /J Zborovalci protestirajo najodločneje proti temu, da so Italijani zasedli dosedanje pokrajine demarkacijske črte. ki obsegajo velik in najvažnejši del jugoslovanske zemlje in tc na podlagi premirja, katerega so sklenili s staro Avstro - Ogrsko, ko že ta nt več obstolala in Je že bila ustanovljena samostojna jugoslovanska država. 2. ) Zborovalci protestirajo najodločneje proti londonskemu paktu, na podlagi katerega hočejo Italijani obdržati naše po ogromni večini slovensko ozemlje ter izjavljalo, da ga sploh ne priznavalo, ker Je bil sklenjen bmz nas in proti nam ter nasprotujejo principu somoodločevania narodov in ga Srbila ni nikdar priznala. 3. ) Zahtevalo, da se mora vse Jugoslovansko po Italifanih zasedeno ozemlje s Trstom. Istro. Dalmacilo. hrvat. Primorjem. Reko. Goriško ter delom Kranlske in Koroške vred brezpogojno in v celoti pridružti Jugoslovanski državi in pozivllalo skunno Jugoslovansko vlado, da zastavi v ta namen vse svoje sile. 4. ) Protestirajo proti nasilstvom Italijanov na naših zasedenih tleh in nasilstvu Stran 2. „SLOVENSKI NAROD** dne *3 decembra l^lb 304. štev. Nemcev na Koroškem ter kršenju mednarodnega prava in izjavljajo, da se ne uklonijo glede našega, zasedenega slovenskega teritorija nobenemu kompromisu. 5~) Pozdravljajo najiskrenejše pod italijanskim jarmom trpeče brate in jih zagotavljajo, da ne bodo dopustili nikdar, da jih odtrga sovražnik od skupne jugoslovanske domovine. Izjavljajo, da so pripravljeni poseči po najskrajnejših sredstvih za osvobojo tega dela naše celokupne domovine. 6. Protestirajo proti nasilstvom Nemcev na Koroškem zlasti tudi v Celovcu in Beljaku, ki spadata kot naravni in gospo-darski središči v slovenskem ozemlju k Jugoslaviji. Obe resoluciji ste bili soglasno z velikim odobravanjem sprejeti. Nato je bila sprejeta z navdušenjem tudi brzojavka prestolonasledniku - regentu Aleksandru, ki se glasi: Princ Aleksander, regent Belgrad. Zborovalci, zbrani na velikem protestnem zborovanju v hotelu Union v Ljubljani, da orotesurajo proti italijanski okupaciji naše zemlje in nasilstvom. pozdravljajo najiskreneje Vašo Visokost kot reg. Jugoslavije. Z udano zaupljivostjo se obračajo do Vaše Visokosti v veri, da bode Vaša Visokost zastavila vse sile za osvoboditev od Italije okupiranega dela Jugoslavije in za ujedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Živahno odobravanje. Na zborovanje je došlo tudi več brzojavnih pozdravov, nakar se je veličastni shod zaključil. Sprejem srbskih cel v L) ubiju nt. Včeraj na večer je dospel v Ljubljano bataljon 4. srbskega pcšpolka drinske divizije, kateri pripada glavna zasluga, da je bila v septembru razbita bolgarska ironta ter s tem podan temelj za katastrofo, ki je zadela central-ne sile. Ob 3. uri 50 min. bi moral priti vlak, toda vsled pozdravov na progi in drugih težkoč je dospel v Ljubljano šele ob pol 8. zvečer. Na kolodvoru jih je pričakovala tisočglava množica vseh stanov in poklicev. Ko so srbske čete — 1500 mož, v polni vojni opremi, večina s francoskimi čeladami — prikorakale pred peron, jih je občinstvo^ pozdravilo z entuziastičnimi klici: »Živeli srbski junaki, slava srbski vojski, živci naš kralj Peter7« Navdušene ovacije, ki jih je množica prirejala došlim vojnikom, so trajale dobre četrt ure. Le s težkem trudom si je priboril posluh predsednik Narodne vlade g, Josip P o ga č n i k ki je v vznesenih besedah slavil junaštvo srbske armade. Njegov j govor je izvcnel v vzkli!:: »Naj živi naš \ kralj Peter, naj živi regent Aleksander.*« Njegovemu govoru so sledile znova navdušene ovacije. V imenu mestnega občinskega sveta je pozdravil srbske junake podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r. V svojem govoru je slavil brezprimerne žrtve srbske armade, ki jih je doprinesla na altar jugoslovanske domovine, ter v oduševljenih besedah očrtal neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel prisotni polkovnik Milan Pribičevč za osvoboditev in ujedinjenje celokupnega jugoslovanskega naroda. Ko je zaključil i c svoj govor pozval navzoče, naj vzkliknejo slava srbski armadi, slava prvoboriteliii jugoslovanske ideje Milanu Phbičeviču, je množica v nepopisnem navdušenju prirejala presrčne ovacije polkovniku Milanu, ho teč s tem dokazati, da umeva ceniti zasluge, ki si jih je pridobil za skupno jugoslovansko stvar. Poseben pevski zbor je zapel nato »Lepo našo domov-no«, katero je večtisočglava množica poslušala gologlava. Nato je pozdravil srbske vojake, te sokole jugoslovanske ideje, v iemnu Slovenske Sokolske Zveze starosta dr. Ivan O raž en, v imenu slovenske omladine pa g. Nova k. Za lep, presrčen sprejem se je zahvalil polkovnik g. Milan P r i b i č e v i č, izjavljajoč,da so bile Srbom dobro znane težnje svojih bratov Slovencev in da bodo Srbi, tesno združeni z nami pač kmalu dosegli, da bo tudi zadnji Jugoslovan združen s celoto, pa bodisi kjerkoli, na Madžarskem, v Dalmaciji. Istri, Primorski, Goriški, Trstu In na Koroškem. Navdušene ovacije so sledile njegovm besedam, vsklikalo se je združeni Jugoslaviji, kralju Petru, kraljeviču - regentu Aleksandru, polkovnika Milanu Pribičeviču, Srbiji in njeni vojski. Na peronu je bilo zbranega nebroj ljudstva, društev, korporacij, ženskega cveta in vojakov. Pevski zbor ie zapel nato še pesem »Od Urala do Triglava«, nakar se je jela srbska vojska pomikati po VubVanskih cestah, povsod živahno pozdravljena, zlasti pa na kolodvoru, pred pošto in po drugih javnih trgih. Nastanjena je v novi domobranski vojašnici. Rasne vesti. • Oziovoljen Italijani. Bern, 22. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča Dunajski kor. urad, piše »Neue. Zu-richer Zeitung«: Italijanski listi pišejo zelo neugodno o Clemenceaujevih izjavah o jugoslovanskem vprašanju in o italijansko-francoskih odnošajih. izjave so prišle po Raimondovem intervie\vu v svet. Nekateri listi sploh molčijo, drugi pa nanašajo, da tako priznanje italijanskih asoira-cij na Adriji, polno različnih klavzul, nikakor ne more ugodno vplivati na prijateljske odnošaje med obema državama. Poljski prostovoljci na povratku domov. Lugano, 22. decembra. Italijanske vojaške oblasti sestavljajo skupine poljskih prostovoljcev, da jih prepeljejo v domovino V mestu Santa Maria Capua se nahaja armada, ki šteje 40.000 mož, in ki je pri-ravljena za odhod. Nadaljni kori se sestavljalo v bližini Milana in Turina. V celem w« « kori šteli reko 30.000 mož. Prvi iz- med teh polkov se vkrca v nekem francoskem pristanišču in se prepelje v Gdansk. Ostali polki se vrnejo na Poljsko najbrže preko Avstrije. Nemci in boljševik!. Berili), 21. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) VVoliiov nrad poroča o povratku nemške vzhodne armade: Revelj smo izpraznili, sovjetske čete prodirajo za velikimi ar-madnimi deli in se ne zmenijo za nobeno izjavo in noben dogovor. Te Čete skušajo te-roiizirati prebivalstvo. V Ukrajini so se naše čete pri Sarniju, Žitomiru, Beričevu in Jekateriiioslavu zaplele v boj z boljševiki, ki so skušali ovirati umikanje. Naše čt-te so povsod zmagale. Pri Zitomiru smo uplenili 15 topov. ★ London, 21. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Kakor je izvedel Reuterjev urad, prideta predsednik Y\ ilson in soproga 20. januarja v London, kjer bosta gosta kralja. Inomost„ 21. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) V današnji prvi seji tirolskega deželnega zbora je bil poslanec Schraiil enoglasno izvoljen deželnim glavarjem. Berlin, 21. decembra. (Lj. ku. u.) VVoli-fov urad javlja: V zadnji seji komisije za vojne ujetnike v Spaaju je povdarjal nemški predsednik izredno slabe prehranjevalne razmere v Nemčiji, vsled česar je že z ozirom na vojne ujetnike potrebno omilenje blokade. Francoski zastopniki so to zahtevo kratkomalo odklonili. Frankiurt. 22. decembra. (Lj. k. u.) Po Dunajskem kor. uradu poroča > Frankfurter Zeitung« iz Haaga: Zdravstveno stanje bivše nemške cesarice se je tako poslabšalo, da najbrže ne bo doživela Novega leta. Pred nekoliko meseci jo je zadela kap. Tudi njena srčna hiba ie v zadnjih razburljivih tednih, ko se je v javi osti razpravljalo vprašanje izročitve cesarske- dVojice, zelo napredovala, vsled česar se je bolezni pridružila še duševna pojtrtost. Tudi bivši cesar je nevarno obolel. Budimpešta. 22. decembra. (Lj. k. u.) Dunajsk kor. urad poroča: Glasom poročil listov ie vrhovni poveljnik ententnih čet določil novo demarkacijsko črto na severnem Ogrskem, do katere smejo prodirati čeho • slovaške čeie. Določil je to črto. ker se ogrska vlada in zastopnik Ceho - slovaške republike nista mogla sporazumeti. 1 a nova demarkacijska črta se p r i-bl žuije Budimpešti do 30 kilometrov in sega do N a g y Maroša, zelo obiskanega letovišča B u -dimpeštancev. Kakor javlja ogrski kor. urad, ogrska vlada dosedaj še ni bila uradno obveščena o tej novi določitvi črte. Demarkacijsko črro določuje jasno in brez dvorna prva točka pogodbe za premirje. Ako se sedaj ta črta spreminja, se s tem kršijo določbe za premirje. Ogrska vlada priznava le pogodbo za premirje in odklanja vsako drugačno enostransko in samovoljno določevanje. Budimpešta, 22. decembra. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča ogr-sk kor. urad: Na postaji Godollo so potniki delav kega vlaka, ki je vozil iz Budimpešte proti Miskolczu, napolnili svoje posode z bencinom, ki so ga vzeli iz tam stoječ, tovornega vlaka, in so nato nadaljevali vožnjo. Med postajama Godollo in Aszod je ta bencin eksplodiral, najbrže ker se je kak p itnik približal posodam z gorečo cigareto nakar je bilo hipno nekaj vozov o ognju. Z vseh sirani so prihiteli ljudje in pomožni vlaki na pomoč in so nudili ponesrečencem prvo pomoč. Ranjencev je dosedaj ok'oli 100. Uvedena je stroga preiskava. Rotterdsim, 21. decembra. (Lj. k. u. — »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Parlamentarni odsek kongresa organizacij in izvrševalni svet delavske stranke sta poslala ministrskemu predsedniku skupno pismo, v katerem ga naprošata, naj jasno oriše angleško politiko v Rusiji in naj se izjavi proti vojaški intervencij na Ruskem. Bruselj, 21. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) V zbornici je. ministrski predsednik v proračunski debati sporočil, da se je belgijski narodni dolg povečal za pet milijard frankov, ki so jih posodili zavezniki. Zbornica je nato enoglasno sprejela načrt, kjer se določa vojaški kontingent 350.000 mož za vojno, 100.000 mož pa za mir. Rim, 22. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad: Mezdno gibanje italijanskih brzojavnih uslužbencev traja daljes ker vlada še vedno ni v polnem obsegu ugodila njihovim zahtevam. Minister Ferra je poslal uradnike v središča gibanja, da nadomestijo stavkujoče uradnike. Vlada je odstavila načelnika brzojavov v Rimu. Pariz, 21. decembra. (Lj. k. u. — Du-naiski kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Danes je imel predsednik VVilson konferenco S španskim mnistiskim predsednikom Romanonesom. Le-ta ga je povabil, naj obišče tv.di Špansko. London, 22. decembra. Po Dunajskem kor. uradu poroča Reuterjev urad iz Shang-haija z dne 17. t. m.: Nizozemski poslanik je včeraj po nalogu svoje vlade zapustil Peking. Nemška nasiistva na Koroškem. Na Jesenicah, 18. dec. Trem slovenskim uradnikom Franju Simčiču, Rudolfu Pipu in Lovru Vodušku, potujočim iz nemške Avstrije v svojo domovino, se je pripetilo na 15. t. m. v »nemškem« Beljaku to-le: Ker je Franjo Simčič z g. Vodušekom na beljaškem kolodvoru govoril slovenski, je to Nemce tako razburilo, da so jih takoj aretirali ter kot največje razbojnike gnali po mestu in jih zaprli v neki vojašnici, kjer so jih obdržali dva dni. Potem so se šele blagovolili informirati o zadevi. Njihova bujna fantazija se najbolje kaže v tem, da je bil Franjo Simčič obdolžen, da potuje pO nemški Avstriji pod nepravim imenom kot srbski v o h u n, da nosi važne listine ter da ima 40.000 K srbskega denarja, da je v zvezi z nekim župnikom iz slov. Štajerja, da sta druga dva imenovana uradnika njegova pomagača itd. Ti trije imenovani uradniki se imajo zahvaliti, da so bili izpuščeni le taktnosti in pravičnosti beljaškega vojaškega sveta, ki je objektivno razsodil, potujočim v prilog. Zanimivo je, da je bil denuncijant neki Go-ričan po imenu Lužar, ki je bil Še pred 14 dnevi v vojaški službi Jugoslavije, odkoder je pa izginil. Kaj bi Nemci rekli, če bi mi odgovorili z represalijami? Italijani aretirali župnika Riaarja v Senožečah. V Senožečah so aretirali Italijani 15. decembra t. 1. župnika Riharja, ker se ui hotel pokoriti ukazu italijanskega poveljstva, ki ie zahtevalo, da mora predložiti svoje pridige prevedene v italijanščino v italijansko predcenzuro. Župnik je odgovoril, da je sin slovenskega naroda in je v cerkvenih stvareh dolžan poslušati samo svojega škofa, ne pa italijanske oblasti. V nedeljo, dne 15. t. m. zjutraj je šel župnik kot ponavadi v cerkev spovedovat. Tja sta prišla dva oborožena italijanska karabinerja, poklicala župnika iz spoved-nice ter ga vprašala, če bo tudi ta dan pri-digoval. Župnik jim je odgovoril, da bo pri-digoval, nakar sta ga karabinerja aretirala, in odvedla iz cerkve. Župnika so odvedli v Trst. Politične vesti. = Vseruska delegacija za mirovno konferenco. Iz Jassva je te dni prispela v Carigrad ruska misija, ki jo tvorijo vse protiboljševiške ruske stranke in ki je namenjena v Pariz, da tamkaj na mirovnih konferencah zastopa Rusijo. Na čelu te delegacije stojita vodja kadetov Pavel M i 1 j u k o v in bivši ruski veleposlanik na Dunaju Š e b e k o. = Preiskava zaradi zločinov v Čr-nigori. \ Zagrebu so prijeli in zaprli majorja Langauerja, bivšega šefa političnega oddelka pri avstro-ogrskem gu-ve-rnementu na Cetinju. Narodno Veče v Zagrebu je na to pozvalo cetinjski narodni odbor, naj preskrbi vse podatke o zlodejstvih, ki jih je ta okrutnik zagrešil v Crnigori. Na črnogorski strani se je le uvedla v tem pogledu oreiskava, a ne samo glede Langauerja, nego tudi glede drugih njemu podrejenih organov. Preiskujejo se zločini teh le organov: Biankoviča, Poljanca, Zalokerja, Eber-la, Slavika. Bluma, liospodafa, Hupke, Biauna, Mihajloviča, Fuchsa, Kleina, Jasenskega, Spura, Savica in Kandoli-nija. = Za kapitularnega vikarja v Bosni je bil izbran kot upravitelj vrhbo-senske nadškofije škof dr. Ivan Sarič, ki bo vodil nadškofijske posle, dokler ne bo imenovan naslednik pokojnega dr. Stad-lerja. Kcniiniran je v Sarajevu na zahtevo dalmatinske vlade znani urednik splitskega »Narodnega Jedinstva« Antonij Stražičić. »Narodno Jedinstvo« je bilo svoje dni glasilo črnogorskega kralja Nikite. Ko je izbruhnila vojna, je bil urednik Stražičić steber protinarodne a\striiske politike. Že med balkansko vojno je »Narodno Jedinstvo« strastno napadalo Srbijo in njene vodilne državnike, zlasti Pašiča. = Henrik Iieine kot prorok. Henrik Heine je v 42 poglavju svoje »Lute-cije« dne 12. julija 1S42 napisal med drugim: Anglija, ta velika podmorska kača, ki se vselej fahko umakne v svojo ogromno vodno gnezdo, in Rusija, obe ti državi se v navadni politični vojni ne moreta uničiti niti z najodločilnejšim porazom. Nemčija lahko plača v takšni vojni svojo politično eksistenco. Toda to bi bilo še ie prvo dejanje velike predstave, takorekoč predigra. Drugo dejanje je evropska, svetovna revolucija, velik dvoboj siromakov z aristokracijo in v tej borbi ne bo več govora niti o narodnosti niti o veri. Bodočnost smrdi po krvi, po brezbožnosti in po zelo velikih tepežih. Svetujem našim vnukom, naj bi prišli na svet s prav debelo kožo na hrbtu. Nadalje piše: Ne verujem, da bi skoro prišlo do nemške revolucije, in še manj. da bi nastala nemška republika. Tega ne doživim v nobenem slučaju. Prepričan pa sem, da se bodo v Nemčiji borili z besedo in mečem za republiko, ko bomo že zdavna mirno trohneli v svojih grobovih.« In leta 1826 je Heine zapisal: »Moje mnenje je, da bo nas nekoč Amerika nekoliko olajšala v našem knežjem bremenu.« Naši shodi. Javen shod J. D. S. v Ptniu ie vspel nad vse pričakovanje. Vsi prostori Narodnega doma so bili nabito polni. Zlasti kmetskega ljudstva iz okolice ie bilo mnogo. Kot glavni govornik ie nastopil poverjenik dr. Ravni h a r, ki nam ie orisal povestnico našega trpljenja pod habsburško dinastijo ter zgodovino našega boia za osvoboje-nie in ujedinjenje. Govorili so še dr. F e r m o v e. ki ie tudi predsedoval shodu, bivši poslanec Brenčič, vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkmaier, ravnatelj prof. Vaida. župnik Arnož, dr. Šalamun ter več kmetov. Nepopisno navdušenje ie vladalo na shodu, ki ga je zaključila naša narodna himna. S shoda ie poslana v Belgrad brzojavka. Kraljevemu Visočanstvu regentu Aleksandru v Belgradu. Na veliki skupščini Jugoslovanske demokratske stranke v Ptuju zbrani zborovalci izrekajo Vašemu kraljevemu Visokočanstvu svojo najudanejšo zahvalo na državnem aktu dne 1. decembra. S tem so se uresničile stoletne sanje nas pripadnikov Jugoslovanske demokratske stranke o uiediuienju troimenskega naroda jugoslovanskega; našemu delu na tem ujedinjenju ste izgovorili svoio veliko besedo ter mu dali svoi blagoslov. Spo-minjajoč se slavnih činov zmagovite srbske vojske, ki ie tudi slovenskemu delu našega naroda prinesla osvobo-ienie in rešitev izpod tujega iarma. pričakujemo nujne pomoči proti italijanskemu nasilstvu ter osvoboditve vse od sovražnika zasedene jugoslovanske zemlje. Živio naš krali Peter. Živio regent Aleksander! Živela ujedinjena Jugoslavija! Končno ie bila ob burnem pritrjevanju sklenjena resolucija: Zborovalci zbrani na javnem shodu J. D. S. v Ptuju, protestiramo z ogorčenjem proti zasedanju jugoslovanskega, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pripadajočega ozemlia po italijanski voiski. Premine, sklenjeno med Italijani na eni strani ter avsto-ogrsko armado na drugi strani, za nas ni obvezno, tem manje, ker takrat ^ a vstro-o grška monarhija ni več obstajala ter ^ smo bili Jugoslovani vže v dejanski in pravni posesti svoiega ozemlia. Gorica. Trst. Istra kakor tudi hrvatsko Primorje ie starodavna naša last. Ne pri- poznamo veljavnosti takozvanega londonskega pakta, ki razpolaga brez našega sodelovanja s tujo lastnino. Klanjamo se načelom pravičnosti ter samoodločbe tako velikih kakor malih narodov. Zaupajoč v zmago teh načel, ki lih vzpreiemaio vsi kulturni narodi, kličemo vsem svoiim bratom onstran demarkacijske Crte kakor tudi onim na Koroškem: pogum, tudi vam zašije kmalu solnce svobode, ako treba, ne strašimo se tudi najskrajnejših sredstev, da vam priskočimo na pomoč! Sijajni shodi J. D. S. na Štajerskem. Včerai ie imela J. D. S. lep dan. Osvobojena mesta ob nieii Maribor. Ptuj in Ormož so pokazala, da bodo trdna opora stranke. V Mariboru ie bil s posebnim navdušenjem sprejet načelnik stranke dr. Iv. T a v e a r. Govorila sta poleg niega z velikim uspehom dr. Ti o s i n a in dr. K u k o v e c. Shod ie velial v velikem delu protestu zoper okupacijo Primorja. Vsem članom vlade, ki pripadajo stranki, se ie izreklo znupanie. Na .»hodu ie bila soreieta tale resolucija: Ljudski shod iugoslovan-ske demokratske stranke v Mariboru smatra kot svoio sveto dolžnost povzdigniti svoi glas za narodne pravice svojih bratov na Goriškem, v Trstu, Dalmaeiii in Istri, ki so podvrženi t nasprotju z načeli svobode vseh in tudi malih narodov laškemu nasilju ter pro-m pomoči zedinienega naroda Jugoslovanov, njega vladarja in skupne vlade za osvoboditev jugoslovanskega Primorja. Zagorje ob Savi. V nedelio 22 t. m se ie vršil shod J. D. S. Udeležilo se ga ie kakih 500 zborovalcev oboiega spola. Enoglasno in z navdušeniem so bile sprejete reso-lueiie glede ugotovitve in hrambe naših državnih inei proti Italijanom in Nemcem ter glede ustanovitve spodnie realne gimnazije v našem kri in. Poročal ie dr. Janko Žirovnik iz Ljubljane. Dnevne vesti. — Demisija Narodne vlade. Kakor smo iniormirani. poda v današnji BVOJi seji Narodna vlada v zmislu parlamentarnih običajev svoio demisijo. — Kemiseenca izza prošlih dni. Spričo sedanjega italiianskega nasilstvu proti našemu ljudstvu v Primorju in divjanju proti slovenski trobojnici naših rešiteljev, mi prihaja živo v spomin nekaj dogodkov, ki so se godili približno pred dvajsetimi leti. Bilo je to par petletii pred izbruhom svetovne vojne ko sem leto za letom romal med beneške Slovence. v iaško Furianijo in Benečijo. Iskal sem zadniih sledov Slovenstva na potujčeni zemlji koder so si naši predniki pred 200 leti z mečem v roki hoteli izsiiiti dohod v solnčno Italiio. Krek pa ie imel v šent-lenartski dolini svoje shode, a katerimi je vzbudil med nilaišo duhovščino zanimanje za socialno delo in zanesel med beneške Slovence zadružno gospodarsko misel. Moi eicerone po Furlaniji in Benečiji ie bil znani slov. pesnik dr. Trinko. ki me ie vpelial v nekatere odličnejše duhovniške kroge in tudi svetne inteligentne rodbine, in ta moj voditelj mi ie pri tei priliki povedal sledečo značilno zgodbico, ki se ie menda dogodila deset let preje. \'ršili so se takrat v okolici Vidma vojaški manevri, pri katerih sta bila navzoča tudi krali Viktor Emanuel in kraljica Helena. Poklonile sta se iima razne deputacije. Med niiini je prišla tudi deputacija tržaških dam s šookom, ki so prosile, naj vpliva na svojega moža. da bode Trst kmalu rešen iz avstrijske sužnosti. Kraljica Helena pa iim Te obrnila, hrbet rezko rekoč: Non so no queste cose da me. Na njo so prišli šentpeterski Slovenci s šopkom pla-nink. okrašenim s slovensko troboini- §0 in napisom fien&peteiski Slovenci svoji kraljici. Italijanski krali, ki je tedaj prvič zvedel, da ima tudi Slovence pod svojim žezlom, začuden vpraša nadškofa, če so ti Slovenci katoličani Sono buonio catolid potrdi de Kossi, Potem se Viktor Emanuel obrne k svoji ženi z besedami: Ecco i tui Slavi sono buoni catolici, kraljica pa ie milostno sprejela šopek planink s slovensko tro-bojnico in napisom in ga ves čas nosila na potovanju skozi Furlaniio. Ta epizoda ilustrira naš položaj pred nekaterimi desetletji. In sedaj na i damo Italijanom ta lepi del naše slovensko domovine. Upamo, da bodo pri mirovni konferenci zmagala VVilsonova načela in se bode nam vrnilo kar je bilo in kar je še sedaj našega. — Dr. Jos. Gruden. — Nemške spletke in nesramnosti. Včeraj zjutraj so nas telefonično vprašali z Dunaja, ako ie resnična vest dunajskih listov iz Gradca, da ie v protest proti uiedinienju slovenskih ze-melj k Srbiii in proti prihodu srbskih čet na Slovensko izbruhnila na vseh železniških progah v obmoeiu Narodne vlade v Ljubljani splošna železničar-ska stavka. Odgovorili smo takoj po informacijah na merodajnem mestu, da je ta vest zlobno izmišljena in poslana v svet iz Gradca s prozornim namenom predstaviti svetu nase železničarje kakor da bi bili somišljeniki onih življev, ki ruieio na naših tieh proti narodnemu in državnemu ujedinjenju s Srbijo. Železničarska stavka na slovenskih progah, to je pobožna želja graških Nemcev, zato vse nemške spletke in nesramnosti. Toda ne bo upalilo! — Vsem slovenskim oz. jugoslovanskim iužnoželezničarjem. Po progi od Maribora do Ljubljane krožijo razno vesti o baie nameravani splošni stavki na vseh progah južne železnico v Jugoslaviji. Kdo Je govorice razširia, se še ni moglo dognati. Zanimivo ie, da ima graška >Tagespost< že poročilo, da se ie stavka pričela. Predsedstvo Z. J. Ž. poživlja vse člane in vse poštene slovenske, ozir. jugoslovanske iužnoželezničarie. da raznašalce teh vesti ugotovijo in se ne dajo begati od raznih provokateriev. Vsi slovenski, ozir. jugoslovanski iužnoželezničarji pravega in odkritega jugoslovanskega prepričanja morajo z vso odločnostjo nastopiti proti tem elementom. Skupno vlado v Beogradu in Narodno vlado v Ljubljani pa pozivamo, da nemškutar-skim in nemškim provokacijam na naših železnicah napravi enkrat za vselej konec in te provokatorie in intrigante pošlje v Avstrijo: — tam nai rešujejo svojo nemško domovino. — Predsedstvo Z. J. Ž. — Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. Ivana Žorgerja posluje pri Narodni vladi, je te dni ugotovila in predložila vladi načrt naredb, s katerimi so določuje delokrog oddelka za finance, oddelka za promet in oddelka za pravosodje ter sestava in pristojni ist senata za upravno vodstvo pri višjem deželnem sodišču. — Izplačilo plač za uslužbence pravosodne uprave iz zasedenega ozemlja. Množe se slučaji, da prosijo uslužbenci pravosodne uprave na zasedenem ozemlju, ki so tu na dopustu ali so pred Italijani zbežali, za nakazilo, oziroma izplačilo službenih prejemkov, ker jim ie za enkrat onemogočeno dvigniti eventualno že nakazane zneske na službenem mestu. Da se tem nameščencem pomaga, ie poverienik za pravosodje odredil, da nakaže pred-sedništvo višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani na tozadevne ustne ali pi.-inene prošnje sapadle zneske kot predujme potom finančne deželne bla-gajnice v Ljubljani ali pa potom kateregakoli davčnega urada v obmortu Narodne vlade Si!S v Ljubljani, ako podpiše uslužbenec reverz. ki se mu dopošlie. in verjetno izkaže svoio istovetnost ter službeni čin in dokaže 8 potrdilom županstva da biva .-odai izven s useoenega ozemlja. — Oni visokošolci, ki morajo iti študirat v inozemstvo in so navezani na podporo od Narodne vlade, se poživljalo, da vlože tozadevne prošnje takoi pri poverieništvu za uk in bogo-častje vlade SHS v Ljubljani. — Kuratorii za oskrbo slepcev. Dne 13. decembra t. 1. se je sestavil pri i-eii komisije za vračajoče se vojnike poseben kuratorii za oskrbo slepcev. Njega člani so gospodje: dr. Albert Bottert dr. Pavel Dereini. konz. svetnik .Janez Kalan, župnik Anton Mrkun, dr. Mavricii Rus in gospodične Ivanka Jegiičeva, Minka Skabernetova in Marija VVessuerjeva. Namen tega kurato-rija ie poiskati najprvo vse vojne slepce vsega slovenskega ozemlja in jim preskrbeti potom temeljne izobrazbe v raznih za slepca primernih strokah potrebno sauio-:oino>t. s l,..!ero mu ie dana možnost, da si z izvrševanjem kakega primernega poklica pridobi pošten zaslužek. Slepci bi bili na ta način obvarovani Škodljive brezposelnosti, ki ie vir vse duševne bede in srčnega gorja, ki navdata odraslega nedelavnega slepca. Pozneie bi imenovani kuratorii razširil svoi delokrog tudi na oskrbo in zaposlievanie vseh civilnih slepcev in vzgojo slepe dece. — Izobrazba in oskrba voinih slepcev ie torej zasedaj prva najvažnejša naloga kuratoriia. Da pa mu bo mogoče uspešno izvršiti to prepotrebno nalo-lo. mora priti njemu javnost na pomoč. To delovanje nima namena odvzeti državi nienih dolžnosti. Sklad, ki se ie zbiral no sed^i za slepce, ie še premajhen, zuio naj podpira to zbirko vsa javnost tudi z lastnimi sredstvi, da čim preje oskrbi najveeie trpine našega naroda Denarni prispevki privatnikov ali pa javnih zavodov so prepotrebni v pomoč slepcem. Sprejemajo se vsak dan. Poslati jih ie odslej le na naslov gdč. Marije \Vossnerieve. blagainičar-ke kuratoriia v Liubliani. Kolodvorska ulica št. 20. — Kuratorii naproša vse občinske in žnnnc urade da opozoriio na ugodno priliko izobraževanja in iz-šolanja za kak primeren poklic v zavodu za slepe v Ljubljani vse voine slepce svoie občine, odnosno žurnije, ki iz katerihkoli vzrokov niso iskali do se-dai izobrazbe v kakem zavodu za slepo in so še uri svoiih starših ali sorodnikih. Ljubljanski zavod za slepe sprejme te invalide kot vojake ter jim nudi brezplačno stanovanje, hrano in pouk v pletenju košev, raznega drugega finega pletenega blaga, v ščetar-stvu, po potrebi tudi v glasbi, dalje v pisanjn in čitanju nalašč za slepce, I>i-ar>iu na stroi in v posameznih r>i-;ir-niškib poslih. Reflektanti nai se zanesljivo iaviio osebno dne 7. ianuarja 11)1?) dopoldne v zavodu za slepe v l-jnbljani. belgijska vojašnica. — Kuratorii za oskrbo slepcev. — Za naše oslepele voiake. No, sedaj imamo te naše žrtve, žrtve te grozne voine tu v Ljubljani. 21 iih ie in se nahajajo v Belgijski vojašnici s svojo nadvse dobro in skrbno učiteliico >maraico< čast sestro Klaro. Da ne rabimo na nie. so iih nekatera človekoljubna srca iz >Kurie vasic pretočeno nedeljo obiskala, ter jim prinesla raal prigrizek za Miklavža. Vsakovrstne starosti so. nekateri tudi prav inteligentni. Oženjeni tudi. eden ima 7 otrok, drugi 2, tudi dva 181etna fanta iz zelene Štajerske. t potom vedno humorja polna znana Sostar in Jamnik. T Man i so večina v svoio usodo, samo boie se za gmotno stanje In ker jih imamo v svoji sredi, apeluiemo na naše človekoljubno ženstvo in sploh občinstvo, ne zabite na nie. obiskujte iih, tega se zelo vesele, vesele da se zanimamo zanje, ter da vemo upoštevati njih tužen položaj. Nočejo pomilovanja, potrebni so pomoči, sai so žrtvovali vse. svoie oči. Pomagajmo iim vsestransko, da bi vsaj mat'Tiielno ne trpeli, sai itak preveč duševno. No zabimo torej nikoli na našo oslepele voiake! — Pravljični večer priredi na Štefanovo, elne 26. t. m. ob 5. popoldne v dvorani Mestnega doma recitator Vinko Kozanski v prid naših oslepelih vojakov. Vstopnice, in sicer sedeži po 1 K in stojišča po 60 vin. dobe se na dan prireditve od 4. popoldne naprej v Mestnem domu pred dvorano. Starši, pripeljite svoie malčke k tei lepi. tudi za odrasle zanimivi prireditvi! — Dan vstajenja slovenskih gasilcev. V nedeljo 15. decembra 1918 sta imeli >Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem* in pa >Kranjska deželna gasilna zveza*, skupno sejo. na kateri se ie sklepalo o združitvi vseh gasilcev v Sloveniii. Zastopane so bile obe zvezi in pa zveza spodnještajerskih gasilnih društev. Na tej važni seji se ie sklenilo, da se ustanovi skupna >Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana* za vse pokrajine, kjer bivajo Slovenci. .T»volien ie bil pripravljalni odbor, ki be pripravil vse potrebno za to reorganizacijo. Kot predsednik ie bil enoglasno določen starosta slovanske gasilske zveze magistratni ravnatelj Fran Barle, 304. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. decembra 1918. Stran 5. — Prosimo nujne odoomoči! Pišejo nam: Ze pred mesecem so prišli v Ljubljano naši vojaki iz Romunije. Ker se jim ie tam izplačevala gaza v levih, so prinesli dokat tega denarja sabo. Toda tu ga ne morejo nikier menjati. Ker pa denar rabijo jih izkoriščajo razne pijavke in iim dajejo po 50 vin. za lev, d o čim ban te na Koroškem zamenjavaj »i 1 lev = 1 krona. Pozivamo Narodno vlado, naj v tem vprašanju nemudoma kaj ukrene in povzroči, da se bodo romunski levi zamenjavali pri naših bankah, predvsem v avstro-ogrski. — Za narodno zdravstvo se pri nas skoro nihče ne briga, dasi ie baš v sedanjem času ta panoga naiverie važno,-sti. Neusmiljeno more razne bolezni, kakor hripa. legar in malarija naše ljudi, na tisoče jih je že pomrlo, a mi zremo na to s orekrižanimi rokami in se ne ganemo. Drugod se skušajo ubraniti teh morilk, skušaio vsaj omejiti, zajeziti te bolezni, a pri nas? Pri nas se fatalistično udajamo usodi, kakor da bi bili Turki. Ali bi ne bil že skrajni čas, da tudi mi osnujemo organizacijo, katere naloga bi bila. da skrbi za narodno zdravstvo?! Sposobnih sil v to imamo vendar hvala bogu precei na razpolago. Doma in v tujini! Čemu se ne pokliče v domovino razne naše zdravnike, ki so si pridobili v znanstvenem svetu ime in ugled? Ali se jih še nadalje hoče pustiti, da delajo tlako tujcem? Kje ie poverjeništvo za narodno zdravstvo, kaj je storilo v tem oziru ? Poziv zdravnikom. Poverjeništvo za Narodno hrambo rabi posebno za obmejno kraje Slovenije slovenskih vojaških zdravnikov. Vsi tisti slovenski aktivni zdravniki in pa oni. ki niso drugače vezani in imajo veselje do vojaške službe, se poživljalo, da se prijavijo Narodni hrambi, zdravstveni referat, da se tako izpopolnijo vsa vojaška mosta s slovenskimi vojaškimi zdravniki. — Odseka za klasično filologijo in slavistiko Društva slovenskih profesorjev imata svojo prvo seio, dne 2S. t. m. ob 9. uri dopoldne v nrosvetoval-nici ren 1 ne gimnazije (na Poljanah) v Ljubljani. Vsi tovariši filologi se nui-no vabijo. — šoferska šola 2. vol okrožja SHS v Ljubljani. Pouk v drugem tečaju zgorajšnje šole prične se dne 7. januarja 1919 Vsled odredbe poveljstva avtoinohilne čete 2. voinega okrožja SHS.. se sprejmejo le oni, kateri so najmanj 8 tednov služili pri vojakih. Dotični, kateri so se prijavili za II. tečaj, naj prineso seboj dokumente o civilnem pokliru ter nravnostno spričevalo pristojne oblasti Spreiotih bo le omejeno število učencev. Nove prijave se za sedaj več ne spreiemaio. — Razpis ravnateljske službe na ljubljanski realki. Na državni višii realki v Ljubljani se oddaia ravnateljska služba s postavno določenimi prejemki Prosilci za to službo nai predlože svoje redno opremljene prešnie predpisanim potom višjemu šolskemu svetu v Ljubljani do dne 30. januarja 1919. Na zakasnelo nrošnfe se ne bode oziralo. — Poverjeništvo za uk in bosroeastie. — Služba božja v češkem jeziku. Za češke in slovaške vojake se bo vršila o božičnem prazniku, dne 25. t. m. ob 3. popoldne v tukaišnii evangeliski cerkvi no. Morije Terezije cesti. Vsi če niso voiaki. Cehi in Slovaki, tudi so povabljeni. — Slede francoščine, francoskih kniig in listov daje radevolino vsa potrebna pojasnila in vso potrebno pomoč g ing. M e u r v i 1 1 e v Ljubljani, Na-rooni dom. soba št. 5. — Tz Rusije vračajoče voiake. ki bi vedeli kakšne podatke, o moiem sinu Francetu, od katerega imam zadnje sporočilo od februarja t 1. iz guberniie _\ oroneš - Bobrovr. n Kastornoe. selo Fgorevka (pri grofu Knmarovskv) prosim mi to sporočiti. Franc Kna-f lič. Šmartno - Litija. .7- Kdo izmed v jetnikov došlih iz Kusue. ve kaj o Petru G radu (7 lovski bataljon), ki jo bil do maia 1918 viet v mestu Omsk v Sibiriji, nai blagovoli proti povračilu stroškov sporočiti Frančiški Grad, Dragomelj 18, pošta Domžalo.^Kranisko. — Nemško ta rska nesramnost. V cmmasovi tovarni še vedno mislijo, da so v Avstriji. Na narodni praznik so silili uslužbence, da morajo delati Večina delavstva se ie temu ukazu pokorila, samo zavedneiši uslužbenci in vajenci so odločno odklonili delo. sklice-vaio se pri tem na izrecni ukaz Narodne vlade. To je delovodjo Ceehaka tako razjarilo, da ie je! nad njimi kričati: >Ihr Serbonhil. ihr serbischen bchvvindlerk ter jin groziti, da se jim ho ze pri izplačilu maščeval. In res, ta teden ie vajencem mesto 7 kron izplačal samo 2 kroni. Beležimo to dejstvo in prosimo poklicano oblast, naj poskrbi, da se prešernim nemškutarjem v Šumarovi tvornici nekoliko pristrižeio peruti, predvsem pa da se slovenski delavci no bodo samovoljno pri k ra i sevali na zaslužku. .— Poman tkanje stanovanj v Liub-liani. Sprejeli smo in objavljamo Naredba Narodne vlade SHS o pravici občin do poseganja po stanovanjih, ki le bila razglašena v Uradnem listu z dne 9. t. m št. 180. se dosedaj po mero-dajnih činiteliih vse premilo izvaja. Glasom te nujno potrebne in koristne naredbe, se štejejo za nezadostno uporabljena stanovanja ona stanovanja, ki se nerazmerno kratek čas po lasf-niku stanovanja rabijo in pa stanovanja s štirimi ali več stanovanjskimi prostori, ako ie teh število vsaj za dva ali več prostorov večje nego število stanovalcev brez služabništva. Naložena je tudi dolžnost, taka stanovanja po imetniku stanovanja, sicer pa po hišnem lastniku ali pooblaščencu naznaniti, vendar se pa dosedaj ta dolžnost po prizadetih ne vpošteva in se menda čaka na slučajni prihod poizvedovalca ali tozadevne komisije, ter se upa s praznimi izgovori rešiti nastanitve. Ljubljana je pa na večjih stanovanjih dokaj bogata. Vsaka večja hiša ima v vsakem nadstropju po dve veliki stanovanji s štirimi in več sobami, so pa tudi take hiše, kjer se v celem nadstropju nahaja le eno stanovanje z osmimi in več sobami, ki so le na polovico zasedena, dočim pomanjkanje stanovanj od dne do dne narašča. Če bi se , hotelo to pametno naredbo primerno vpoštevati, bila bi stanovanjska mizerija na mah odpravljena. Dočim se morajo v sosednih državah naši ljudje v domovino izseljevati, ter so navezani na svoje sorodnike, znance in prijatelje, ki sami trpe na pomanjkanju primernih stanovanj, stanujejo pri nas razni tujerodci prav udobno, odjejdaio nam najnujnejša živila in so razven tega nestrpni sovražniki nove naše države, kakor se je to posebno pokazalo na narodni praznik in bi bilo to mero-dajnim činiteljem lahko najboljše merilo pri poseganju po stanovanjih v smislu gori navedene naredbe. Vsled tega poživljamo vse take družine, ki so vsled prometnih in drugih težkoč primorane ostati začasno med nami, da brez odloga prijavijo mestnemu nastanitvenemu uradu koliko stanovanjskih prostorov lahko pogrešajo, koliko jih za-morejo dati na razpolago z opravo in koliko brez nje. Sila ie na vrhuncu in vsi obziri do tuierodcev morajo ponehati. — Tobačni založniki in trafikanti se opozarjajo, da iim je pri oddaji in prodaji tobačnih izdelkov strogo ravnati no veljavnih predpisih iu da iim je točno vršiti dolžnosti, ker bi imel vsak večji nedostatek v poslovanju oziroma kršitev veljavnih predpisov za posledico pogodbeno odpoved. — Finančno deželno ravnateljstvo. — Umrl ie v Novem Vodmatu pri Ljubljani irgovee. gostilničar in po-sestnik g. Adolf G e r i o 1. zaveden naroden mož. Pri vojakih si je nakopal bolezen, katere ga ie po dolgotrajnem krpljenju sedaj rešila smrt. Blag mu spomin! Iz Kostanjevice nam pišejo: Koštan jeviško gozdno oskrbništvo, — to gnezdo zagrizenega nemškutarskega birokratizma, ie bilo nedavno tega po-zorišče bujnih prizorov. Zbrala se je tamkaj velika množica ljudi, ter z vso odločnostjo zahtevala, da se jim odda za kurjavo potrebni les iz graiščinskih gozdov. Ljudstvo ie bilo skrajno razburjeno, ker so dobivali doslej samo tisti ljudje drva. kateri so za nje prosili v blaženi nemščini. Dosti Hudi je bilo torej prisiljenih, da so se tozadevne nemške besede nreie priučili, ako niso hoteli pozimi zmrzovati Upravitelj. — zagrizn nemškutar. ie ta dan od razdraženega liudstva take zvedej. &a ga bodo še dokaj časa srbela r.iegova germanska ušesa. "\'prasamo poljedelsko oblast, zakaj še trpi na tem za ljudski dobrobit tako pomembnem mestu zagrizenega nemškutaria ? Hišna preiskava pri škofu v Mariboru. Nemški listi poročajo, da je vojaška oblast v Mariboru odredila hišno preiskavo pri škofu dr. Napotniku in da se ie pri tei hišni preiskavi našlo v škofijskem poslopju mnogo skritega orožja. To vest pojasnjuje general Maister v mariborskih listih in pravi, da ie imel 47. peh. polk shranjene nekatere stvari v škofijskem poslopju še izza časa. ko je bil del tega polka nastanjen v prostorih bogoslovja. Stvari, ki so se našle, niso nikako orožje, temveč starinske stvari, trofeie imenovanega polka in drugo blago zgodovinske i no-ti. Te trofeje se porabijo za muzej slovenskega zgodovinskega društva v Mariboru. V Mariboru izhaja neodvisen dela v- ki list za mesto in okolico >M a r i-b o r s k i d e 1 a v e c«. Izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov. Tiska se v Kabičevi tiskarni. L rejuie ga Ferdo Lesko var. Na prodaj ie knjigarna in hotel na štajerskem. V večjem kraju na Štajerskem je naprodaj knjigarna: v nekem drugem prometnem kraiu se proda nasproti kolodvoru stoječi iiotel z večjim posestvom. Oboie ie bila dosedai nemška last. Pojasnila daje Slov. trg. društvo v Celiu. Jz Medžimuria. Iz Čakovca nam poročajo: Dne 16. t. m. so se pripeljali semkaj madžarski mornarji, ki so pretekle tedne po nalogu ogrske vlade po Medžimurju ropali. plenili, streljali, obešali krive, nedolžne in Židom neljube ljudi v Oakovcu in okolici. Pred spomenikom Zrinjskega so pritrdili 2 strojni puški in pred neko gostilno tudi dve.. Nato so se napotili k židovskim trgovcem in zahtevali od njih obljubljeno jim plačo V hranilnici so jim na to izplačali 50.000 kron. S tem denarjem so šli v gostilno ter si naročili tam imenitno pojedino. Vino je kar teklo od miz. Ko so se pošteno najedli in napili do brezzavesti, so, ne da bi plačali, odšli, pobrali na trgu postav-Hene strojnice ter se z vlakom odpeljali v Budimpešto. Židovski trgovci so silno razburjeni, in so poslali madžarski vladi ogorčen protest. Psatorjev inštitut so ustanovili v Zagrebu. Te dni pripeljejo že prve na steklini obolele bolnike v zavod. V Pastorjev inštitut v Pešti več ne sprejemajo bolnikov iz Hrvatske. Tri vagone soli so našli na kolodvoru v Zagrebu ter jih zaplenili. Gegava je bila sol. se ni dalo dognati. Sol so razdelili med trgovce, ki so io že te dni pridno prodajali. Jajca so v Zagrebu po 50—(y0 vin. Listi pravijo, da ie silno padanje cen v zvezi s prepovedjo izvoza, izgubljeno. Neki begunec z Goriškega ie 20. t. m. okrog 6. ure 30 minut zvečer izgubil riavo listnico s precejšnjo vsoto denarja od Rimske ceste do dolenjskega kolodvora. Pošteni najditelj se naproša, da odda denar proti primerni nagradi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Bleiweisova cesta. Izgubljena je bila zlata zapestna ura od Starega skozi Mestni trg. po Židovski ulici do Rimske ceste. Odda naj se proti dobremu plačilu pri Ditn-chu. Stari trg št. 9. II. nadstropje. Društvene vesti. — Sokol I. Preminul ie naš večletni podporni član brat I. Griol iz Most. Bratska dolžnost nas veže počastiti njegovo zadnio pot. Člani v kroju se zbero v torek ob četrt na dve popoldne na Zaloški cesti tik prelaza dolenjske železnice. Bratski mir našemu ranjkemu! Naše sožalje preostalim! Odbor. — Silvestrov večer ljubljanskega Sokola vrši se letos zopet, po štiriletnem odmoru, v telovadnici Narodnega doma. Natančen spored se pravočasno objavi. — Vsem članom in podružnicam ' Z. J. Ž. na znanje! Vsled nastalih razmer se je preselil osrednji odbor > Zveze jugoslovanskih železničarjev! v Ljubljano ter ima svojo pisarno v Narodnem domu. pritličje na levo. kamor naj se vsi dopisi pošiljajo. Prva številka našega zvezinega glasila izide za Novo leto. P. n. občinstvo in podjetja pa prosimo, da podpirajo naše glasilo z inserati, katere sprejema časnikarski odsek Z. J. Ž. v Ljubljani. — Društvo slovanskih geometrov ie dne 8. grudna imelo svoj občni zbor. na katerem so bile sprejete naslednic resolucije: 1. Vsi geometri v javnih službah nai -se združijo v enotno strokovno organi>:aeiio nod lastnim strokovnim vodstvom. 2. Narodna vlada se pozivlia. da takoi ukrene vse potrebno za ustanovitev geodetične visoke šole Odločno se pa zavarujemo proti ustanovitvi kakih zasilnih tečaiev. kjer bi se geometerski naraščaj samo navidezno izobraževal. 3. še nenastavlieni .absolventi geodezije nai se takoi sprejmejo v državno službo i. Uvede naj se v deželah SHS potom naredb ali po-stav obligatorično omeiičenie vseh po-sestnih mei. 5 Zahtevamo sedanjim razmeram primerno povišanje prejemkov. 6. Zahtevamo takojšnjo odstranitev tujerodnega, osobito onega na vodilnih mestih nameščenega osobia. Najnovejša Doroula, NOTIFIKACIJA NOVE VLADE. Belgrad, 23. decembra. Ministrski svet ie imel sejo, v kateri se je zaključilo, da se ima vsem državam notifici-rati konstituiranje nove vlade in prositi za priznanje nove države. Vsa poslaništva in konzulati se bodo imenovali poslaništva in konzulati države SHS. Državna zastava SHS je v vodoravni legi zgoraj modra, sredi bela. spodai rdeča. Državni grb je beli dvoglavi orel. POVRATEK DR. KOROŠCA V LJUBLJANO. Zagreb, 23. decembra. Podpredsednik ministrskega sveta v Belgradu dr. Korošec se odpelje danes iz Zagreba in prispe v Ljubljano ponoči. Z istim vlakom se odpelje tudi minister dr. Kra-nier. ki pa ostane čez praznike v Trbovljah. DEMISIJA NARODNEGA VEČA V ZAGREBU. Zagreb, 23. decembra. Funkcije Narodnega Veča so prenehale. Ćlani pridejo v Državno Vcče, Id se sestane v štirih tednih. Povodom imenovanja centi alriega ministrstva države SHS. ie bila 22* t. m. ob 10. dopoldne seja poverjenikov Narodnega Veča, dalje vlade za Hrvatsko. Slavonijo in Istro. V tei seji se ie sklenilo, da dado vsi poverjenik! in člani hrvatske vlade svoje mandate na dispozicijo regentu države SHS. Isto so storili vsi veliki župani in so stavili svoja mesta na razpolago hrvatskemu banu. PRAŠKI NADŠKOF ODSTAVLJEN. Praga, 23. decembra. Nadškof grof Huvn je odstavljen. Papež Benedikt ie imenoval za apostolskega vikarja in začasnega upravitelja škofa dr. Dobrava Iz Kraljičinega Gradca. PRINC HOHENLOHE. Dunaj, 23. decembra. Princ Konrad Hohenlohe je včeraj, mudeč se na lovu na Štajerskem, nenadoma umrl. Zadela ga ie kap. narodno §Mt\\\il ■— Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. Planquettova opereta >Cornevillski zvonovi« za abonement >B«. — V torek ostane gledališče aapr-to. — V sredo, dne 25. t. m. popoldne ob 2. Špicarjeva otroška igra >Pogum-ni Tonček« za >Bc abonement. — Zvečer ob pol 8. opera >Prodana nevesta« izven abonementa. — V četrtek, dne 26. t. m. popoldne ob pol 3. opereta »Michujevi hčerki« izven abonementa. — Zvečer opereta >Cornevillski zvonovi* za >C« abonement. — V petek, dne 27. t. m. &P$reta >Curnevil!ski zvonovi« za >B« abonement. ali -j- Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 20. decembra 1918. Peku Kavčiču v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 2 se dodeli odslej moko in bo sam pekel kruh. Peku Tomšiču iz Mirna pri Ciorici bo tudi dovoljeno peči kruh, kakor hitro dobi v Ljubljani primerno pe-karijo. Moke za kruh ima aproviza-cija za enkrat dovolj v zalogi, dočim ji bele moke za kuho primanjkuje. Prihodnji krušni teden se honorira izkaznico za moko z 1 kg in sicer dobi vsaka izkaznica po pol kilograma bele moke in pol kilograma črne moke. — Na B izkaznice ubož-ne prehrane se razdeli 1 vagon jabolk po 2 kroni kg. — Mestna občina je prevzela od vojašva v Dobrem polju večjo množino drva, ki so zložena na postaji. 1 eh drva je približno 1200 do 1500 kubičnih metrov. Županu Musterju iz Kum-polj pa ni bilo všeč, da prevzame mestna občina drva tik kolodvora v Dobrem polju in je začel na enkrat vsiljevati drva, ki so zložena v Brezju pri Kum-poljah, to je približno 7 kilometrov od kolodvora. Pričel je navzlic izrečenemu naročilu, da prevzame mestna občina le drva na kolodvoru, voziti drva iz Brezja. Mestna občina ljubljanska tega samovoljnega ravnanja župana Muster-ja ni mogla trpeti in mu je zato prepovedala še naprej dovažati oddaljena in s tem tudi vsled dovoza veliko dražja drva iz Brezij pri Kumpoljah. Župan Muster je hotel vsiliti oddaljena drva samo vsled tega, da zasluži lepe denarje pri voznini. Jasno je, da bi bila mestna občina zelo oškodovana, če bi dopustila prevzemati drva, ki jih sploh ni kupila in poleg tega veliko dražja vsled viso- kih prevoznih stroškov. Končno mestni občini popolnoma zadostujejo drva na kolodvoru v Dobrem polju, ki jih je do 1500 kub. metrov. V Ljubljani je sedaj dovolj drva in jih vsakdo lahko dobi, kolikor hoče; samo na mestni magistrat mu je treba iti po nakazilo. Toliko v odgovor na Musterjevo »Poslano« v »Slovencu« glede dobrepoljskih drva. 4- Prodaja kruha na Sv. dan. Na Sv. dan v sredo, dne 25. t. m. so prodajalne kruha cel dan zaprte. Stranke dobe kruh za sredo že v torek. GospoanKtuo, — Znižanje obrestne mere vlog. Kakor je razvidno iz današnjega razglasa, so vsi bančni zavodi na Slovenskem, kakor tudi vse hranilnice in posojilnice potom svojih zvez na sestanku dne 10. t. m. sklenile, z ozirom na temeljito izpremenjene denarne razmere, znižati obrestno mero od vlog na hranilne knjižice, tekoči račun in žiro-konto. po/enši s 1. januarjem t. 1. na 3%. Znižanje obrestne mere se je moralo izvesti, ker momentano vsled nastale stagnacije v gospodarskem življenju ni koristne uporabe za denarne prihranke. — Izvoz slivovke iz Bosne in Hercegovine v ostalo jugoslovansko ozemlje je odslej dovoljen. Našim cenjen, raročnita. Jutri v torek 24. decembra ustavimo pošiljanje li>ta vsem onim zamudnikom, ki so prezrli pravočasno poslati naročnino. Reklamacije bodemo uooŠtovali le takrat, ako so podprte s poštnim dokazom poslane naročnine. »SLOVENSKI NAROD« velia od novega leta naprej: Celo leto.....60 K — h pol leta......30 » — » četrt leta.....15 » — » na mesec.....5 » 50 » Upravništvo > Slov. Naroda«. Bratska društva vabimo, da po'ljejo svoje zastopnike na informativni sestanek kaUrega sklicuje podpisano predsedstvo na dan 6. imu; r a 1919, tečno OH 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma (I. nadstr.) s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tehničnega odseka. 3. Načelna vprašanja. 4 Re-organ;zacija. Na zdar! Predsedstvo ,,SiO-venske Sokolske Zveze". Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je na$ ljubljeni sin, brat, svak itd gospod 7979 uradnik Trboveljskega k oazama In ćeto.odia pešpolka 87 sinoči v dobi 30. let po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v garnizijskt bolnici v Gradcu umrl. Pogreb dragega rajnega se vrši v pondeljek, dne 23. t. m. na centralnem pokopališču v Gradcu, Celje-Gradec, 21. decembra 1918. Žalujoče rodbine Simonišek. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pietužno vest, da je naš nad vse lj obijeni, nepozabni sin ozir. brat, svak in stric, gospod 7996 v dobi 25 let danes ob 4 uri popoldne vsled krute nezgode nenadoma preminul. Pogreb se je vr^il u hiše žalosti dne 20 decembra 1918 ob 2 uil popoldne na pokopališče sv. Ivana v Predloko. V Črnemkalu, 23 decembra 1918. Karel in Marija, starši Albin (od šoten), Da san, brata. Mila por Se-nekovlč dr. Ivan Senefcov c,sok Jasa, nečakinja. Serge , nečak. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina !n tisk »Narodne tiskarne«. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskrenoljubljena soproga, sestra itd gospa Marija Matjašič roj. Krhtikar uradnikova soproga pa kratki mučni bo'czni, previđena s sv. zakramenti, dne 22. decembra 1918 ob pol 11 uri zvečer odšla k svojims malima. Pogreb bode 24. decembra 1918 ob treh popoldne iz Gradišča štev. 5. V LJUBLJANI, 23. decembra 1918. 7997 Rodbini Matjašic in Krhlifcar. g Antonija Gerjol naznanja ¥ svojem in v imenu s\o:ih otrok Tončke ifiJ Adolfa vst m sorodnik« m, prijateljem m znancem srce pretresuiočo vest, da je nen nad seljuc-ljen*, nepozabni soprog, dorri oče tn svak, gospod Jolf Gerjol trgovec, gostilničar in posestnik včeraj dne 22. decembra t 1. ob 11. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. veie, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v toiek dne 24. decembra ob polu 2 uri popoiudne iz hiše žalosti Novi Vodmat štv, 16, na pokopališče k Svetemu Križu. Priporočamo ga v blag spomin \ V Ljubljani, dne 23. dec. 1918. Mestni pogr»bni zavod v Ljubljani. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, sin, brat, zet in svak, gospod Pavel Ogorevc trgovec in posestnik v petek, dne 13, t. m. ob 3. uri popoldne ro kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere izd hnil svojo blago dušo Pogreb nepozabnega pokojnika je v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3 uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bere 16. t. m ob 9. uri v nadžupnijski cerkvi v Konjicah. KONJICE, dne 13. grudna 1918. BMcl Ogorevc rej. Rus, soproga, Martin Ogorevc, oče, Martin, cand. inea, biai, Anica, sestru, Rodbina Rnsooa. Zahvala. Za premnoge dokaze sočutja in sožalja povodom nukapolne bo-Ie?ni in smrti našega dobrega soproga, sina, brata, zeta In svaka gospoda ' Pavla Ogorevca izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se posebno častiti duhovščini, arhidijakonu Hrastelju za ganljiv govor, g. odvetniku dr. Rudolfu za toiaždne besede ob gtebu, gg. pevcem za lepe nagrobnice, osobito pevovodju g ravnatelju Benu Serajniku. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč in spremljali našega Pavla na zadnji noti k večnemu počitku. K Rodbina Ogorevc in Rus. 9998 Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 23 decembra 1918. 304 štev. ftatlflVanin iš^e gospodična. Ponudbe slflUUlflllJK rod .Gospodična/7933* na upr. »Slov. Naroda.* 79.^3 II o f nI in L- Wei6. Zaprto od 24. deli dlKljB cernbra 1918 do 8. januarja 1919. 7932 7ulfii hlOVl in kekaJ zalcev se proda Lujlji lllbll Naslov pove up avni-tvo Naroda. 7940 Kepii mik 'M roda. Naslov pove upr. Slov. Na 7970 Himno nie če tudi preprosto, išče javni uradni« s 1 januarjem Ponudbe pod „A. B. 7069" na upr. , SI. Nar." 79^ M in speli se proda ali zamenja za moko in petrolej Gosposka uiica 4, I. nadst. levo, zadaja vrata. 79 5 fiflvtllnn v naiem ali na račun Išće UUvnllUU vdova z odraslimi hčerami, ki so vajene te obrti. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 7948 Posestniki io m mM vrtov se vljudno vabijo, da priglase svoj naslov društvu Vrtnarska šola" v Kranja. 79 46 Vllfl hl nnfHfii! 71(111 V tekom enega IIU U Ll pUaJuil lJUU II tedna pošteni osebi '-roti mesečni odplači 50 K z obrestmi ? Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda« pod „Hoda stiska'7939* ovratniki, kravate, nogavice za moške in ženske, sukanec, telovadne potrebščine ter različni čevlji se še dobe na debelo in drobno pri J. Pod lesnik nasl , Ljubi ana, Stari trg 10 7937 .Glasbena M lica" v Ljubljani išče za M I .....III IIN 1 MjMHIJMtll j'ivV- niška opravila sposobno pisarniško moč. Lastnoročno pisane -onudbe z navedbo sposobnosti in zahtev do 31. t. m na odbor .Gia-b Matice" v Ljubljani. 79*3 Lnbjd svetel, prostoren, za trgovino, Ufldl če mo«oče s stanovanjem v isti hiši se išče v Ljubljani na Mestnem trgu li Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Prešernovi ulici ozir. Dunajski cesti. Ponudbe pod .H. G. 12" na upr »Slov. Nor.tda« 7980 EMtrKoa žita. Kupi se za visoko žice za glavno izpeljavo in sicer: ba-kiena a i aluminij »sta pa tudi železna žica se prevzame za to rabo. Rabi se Od 1CP—12 kiiTR?tf9v- Pon ^d^a naravnost Električni strom« zadrugi v **Men?5u z navedbo najvišje Cene. do 2 janu-ana 19 9. 79^5 Pravega oglja SffrT"poiak,,,,lk' Strupi Aloiz, Hradeckega Poi'.ve se pu cesta št. 14 Klavir, star, dolg, se proda. Keršlč. vornica voz, I. nadstr,, Šiška. Ogleda se od 12. . uie. 9i*l jforlfln bnlfl dobro ohranjeno se proda. L£\\\\\\} uUlU, Poizve se na Sv. Petra cesti 14 v trgovini z obleko. 7 *76 W$ telovadna obleka Slov. Naroda«. npr se kupi. Naslov pove 7844 m se proda al' zamenja za pe-1 trolej aii črno svilo. Več v G»n- S!2 dišču štev 3 v karne Schrey. slaščičarni ziaven pe 7971 10.000 in bakrene električne žice je ceno naprodaj. Kje, pove upravništvo »Slov Nar « 7938 iz glinastih pečnic, popolnoma dobro ohranjen, z v^emi železnimi deli, takoj preda R Strmecki v Celju. 7947 DlvO^flf 11 °k Ju2ni železnici, 20 minut rU3C3iifU od kolodvora Sava, se z živino in orodjem vred odda pod ugodnimi pog; ji v ni je m. Več pove Josip Divjak, v Ribnici. 7964 Otvorile? Gostilne. K*™?: zopet otorim svojo gostilno ter se priporočam cenj. občinstvn. J. Podobnik Novi Vodmat. 7974 Drnda CD b^oraj n0-a oprava >z cir-riUtla bnovega lesa za 2 spalni sobi. Poste! ie l vso opremo ra^e-i perila Tudi nekaj druge opr ve ie naprodaj Poiasnda. daje Franc Rus na Bleda. 798b Cfrpjflil/ voJnc mornarice, vojašč. prost. JilUj lin poročen, brez otrok, vešč službovanja pri parnih k->tlih, izučen ključavničar, išče stalne službe \ Ljublja■>», ali na deželi. Ponudbe z navedbo službenih prejemkov pod .H. B. 5' 7941 na upr. SI. Naroda. išn pritisnila SS^ŽS; oba zdtava, pudna, poštena snažna in varčna — Znati mora vsa domača dela kakor pri Živini, na vrtu in i ohu. Plača po dogovoru. Naslov pove up;. »Slovenskega Naroda«. 7935 žeiiina pnftald^^,. ^ vajena gospodinjstva, z nekaj tisoč kronami premoženja, zeli znanja s Ka-Kim trgovcem ali bolšm oortuikom Vdovci brez otrok niso izključe.-i. — Ponudbe i od Sifco wBt>doča sreča 7929" na uoravn&vo »Slov >Nar.« 7925 Srof JilO ki se ima otvoriti te dni v flivsm mestu, tijelu nfcl teij oKlistvo na Srnino ridtni. § Prilična darila za Boztc Fine perz In tnrske preproge, zastore in namizna pogrintala - pri tvrdki =========== BENEDIKT & KO, Ljubljana, Prešernova ulica. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Fiesch-a izvir, postav varovano „S&ABA-FORNT'- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže Poskusni lonček K 3'—. veliki K 5*—, porcija za odbino K 12---. — 0r. E. PlesctVs Kronen-Apoiheke (G/£t), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Le kar a a „pri zlatem felenn", Ljubljana, Marijin trg. 5958 £2E5?" Pozor na varstveno znamko „S »IABAF03JM" i Naznanilo. Obrtno pomožno društvo v Ljubljani reg. zađr. z orne), zav. naznanja, da bode od l.jan. 1919 naprej dD preklica obrestovalo hranilna vloge po 3a |a s prist?v'iQ dat fe vložnikom dano na v*lj9, dvigalt* svoje % loge ako s tem sklepom niso zadovoljni. Drnffofallffl z?i vsa de,a i§fem Franc rlUUOjfllnU Ktiam, Miklošičeva četa št. S Parni iS Slon«'. d^oro ohranjen, ae kupi. Ponudoe na „Kopaliftće 79 6 Hini novo in staro» D,izu 100 hektov flllt', se dobi ceno na debelo pri Paar, hotelir, Jesenice. 7942 Mmm soba se išče za takoj aH ra s I. januarjem Ponudbe na naslov BrinšeU, Sodna nI. 3 IV, 79o0 Gostilno ali restavraciji v rajem. Naroaa" Naslov pove spreimem na račuo ali pa uptav »Slov 7M MM plačilnega latakana v hotelu ju ali v kavarni hcem Pnnudbe na upr. »Slov Naroda« pod ..Natakar 7952". 7952 Nekaj sto pol&ovib Kožic M k-»pe. ima naprodai J. Andoliek, Vel Poljane, Ortnek. 7^50 Domače čebule kilogramov po oizki ceni proda. Naslov pn uprav \aioda« ►Slovenskega 7H 4 70nClf3 23 kfpanie vre. In ženska oz Lcllđud moški, ki ie vajen vsega dela. 88 iščeta. Stanovanje prosto, pbr in ljubeznivo ravnati ter s-e zamore porabiti pri ko"iji in tež-<; vožnji saieime takoj Predilnica in tkalnica v Tržiča. Mlademu, krepkemu. )žcn:enemu moža se daje rednost. Vstop t^koj. Osebna predstava in po nudba za eljma. 7 A'i I*J3lnoma nov lovsM vos na finih pores»h, naprodaj za lastno ceno. Več pove Muška, Novo-mesto št 176. 7 1 Podpisane banke so sklenile z oziram na temeljito ispretneniene decarne razmere, znižati obrestno moro •d vlog na hranilce knjižice, tekoči račun in žiro-konto, poceni! s I. jonuspjBin (919 no 3' • čemer se ceni. občinstvo tem potom obvešča, s pripombo, da mu ie na prosto dano, vloge pred tem terminom dvigniti. Ljubljana^ 20 decembra 1918. Lrabliaoska kre itna banka, — ^ranlska deivlna bia^i, — P odrei« adoa jadranske baake, - Podmiatca avstrijsko? » kreitiaga aavoda pZZrnintca ćeiko induatrtialne bnhe. — Podratalca spioiae promet- ne banke, - Ilirska banka. SoSna, napisna m drusa S pleskarska dela (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindr. (.{ubijana, Reber it. 11 Proda se stavbišče žil duorec (FurstenhoO 6b23 v Gosposki ulici v Ljubliam v izmeri okroglo 3600 m2 m trav »ik na Banu v izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Zdwia Ambro-r Ifjvbfjasd, Knafiieva ul. 4. Klavir ali planino. LbZ~%z:;^l Vidmar pred Škofijo 19. v Ljubljani, 7917 m. dobro okranj n kovaški meh, uC . 60 kg žiebljev za kvedrovce, I0P kg solne kislin-, 55 kg konopoe vrvi ter več drugi ti stvari. Kje, pove uprav »Slov. Naroda". 7914 Mlad mesanki nooiotoik ske obrti, sc sprejme co novem letu Piača po dogovo»u. lsrotam se sprejme idi vajenec. Franc Golob, Sp. ŠišKa 50. 7880 Itann nnn\n za dve spalni sobi iz llilld Upidld orehovega in iz mehkega lesa, setitoieča iz 2 visokih omar, 2 posteii, 2 nočnih omaric, 1 umivalne >mar^ , z g'eđalom, 1 mize, 4 stolov naprodaj pri Mat. Gogaia, mirar na Bledu {'ihirifJl snažn3» pfidna in pi^štena, lullulilu se sprejme poleg hišne v rgovsko hišo v Ljubljani Ra^umtti mora razven dobre kuhe tudi druga g spodinjska dela Naslov pove u~r *Slov. Maroda«. 7875 tak—M r|nn se prodajajo v polenih na DLnUVd lill/d >: etre in vagone, kakor udi na drobno klana, od 500 kg naprej n se dostavlja o poljubno tudi na dom. osip I* i kar, Dtlenjska cesta št. 5. gostilna Kramar. 7828 Ir^oa KočlisHa konja Min anaferim mam še i i mno- ga iu:o"j"2i C iia razglednic ii pa- jsrfa velikosti 9X12 Odlam tudi v naima-MšU umožini Fotografsćna za- oga Lergetporer. Bled. 7*9? srođa se: 4 00 kock za mho. 30 ste klen c p« 1 lit. limonadne es nce, 20 steklenic po '/2 1 limonad Svnce, 250 ooi Smlrglievcga papirja er dobro ohranjene enovrsine ha;mo-nike in lepa breja molzna koza. Naslov pove upr. »Slov Nar*. 779"» riVPlifJi k' 'ma^e vese^e napraviti skuš-HidlLl, njo za kinooperatorje in še nimate eksistence, pošljite le p smene naslove in opis zdravstvenega stanja ter kateri udje vam manjkajo, oziroma v koliko so isti pokvarjeni in sicer le pismeno na naslov Niko Ogrič, operater, ^jubljana. Mestni trg 24, I nadstr. Oni pa, koji ste se Že oglasili, izvolite počakati par dni, da dobim odgovor Nar. vlade SHS v Ljubljani. 7^83 ! Mm v kovinastih dozah, 1 2 doze po K 15. Ml doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevije z lesenimi in usnlatim« podplati, sirkove in žimnate krtače, toaletno milo. kolomaz, tržne terbice, lesene in porcelanaste pipe. pri'ni prašek I. t. d. po najnižjih cenah, zvrshso lansko vino borovničar. slivovko. troainjevec, čajni rum. kavni in čajni nadomestek že oslajeo M RANT, Krasi. 7411 llarra ki se nanaia momentano v hudi Uuiilu, d narm snski, apelira z zauca-njem na usmiljena srca, ki bi ji hotela posoditi K 15 0*— rroti mesečne mu odoiačilu po K 50 —, kar bi bito marsikomu malenkost a mej v veliko pomoč, za katero bi mu bila vedno hvaležna. Obenem zagotavlja, da je varnost posojila popolnoma zajamčena. Resne ponudbe pod šifro .Pomoč v sili" na unr. »Slov, Nar.« Piosi se nujne pomoči. 7901 GoMidarclii pristav. MLF&JR absil'.iral nižjo gi nnazijo, abs. triletni gospodarski ^avod, ve5č v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika. ve5č vseh panog modernega kme tijstva, štiri leta na velikih eraičnio ekonomi ah zaposlen, želi vstopiti na veliko ekonomijo v službo Posebno znanje v živinoreii. Lahko položi kav-ciio. Nastop služne po dogovoru. Ponudbe pod „Živiooreja 7845" na urrav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 784S M'adt poduzetnik, posje dujem bv )j posao u Za grebu, zbog stanovitih razloga ra-^tavlje^t 2e!im se upoznati radi skore i-^niabe s djevojkom ili udovicom u dobi od 20—25 god. te koja je lijepa dobta kučanica, i ugodne vajotitine, notrebno. da ima svoju potpunu opre mu. a po mouučnosti inešto nuvca. Sto bi bilo sa proširenje poduzeća. Oibi-line i otvorene ponude molim sati po mogućnosti sa fotografijom na upiav. »Slov Naroda* ood naslov ..Sretna budočaost 7M4" najkasnije do konca ovoga mjeseca ' 7914 Slovenke! ®a rani! auitro. #&ZX£& Terezije cesti sl 13. iKolizej). 6991 Lovske guske riacrodaj pn F. K. Kiiser, paškar Sclenourgova ulica 5t. 6. 7401 l|:0fiTrl 'z e n ^a s. rejmem v po UIlUUj rojno oskrbo v umetni m in; tli pa sprejmem pomagača. AloU Ho-p»c, St. P vel pri Prebolda. 7927 iMnir h se vzarae v najem, nairaje v illllul Ju Liubiani ali pa tudi drugič ^ KaKern prometnem kraju. Naslov v Upr. biov Naroda^ 7893 Usnja za podglate. uZT^'- ra'novih moških čevljev št. 44 in 6 m dol.>a vinska cev se proda po nizki ceni. Pismene ponudbe na upr. .Slov. Naroda* pod ..boks 7888". Mjtmftnfji 10| v hranilnicah plačan 5° o IIuUIlMU J B polletno annc'pando za posojilo 5—10 000 kron, vnčijivih proti trimesečni odpovedi do preteku enecja leta. Ponudbe pod „5 a posojilo 7905" na upr. »Slov. Nar.« 79o5 Tvornica žsste i šnirilDoze traži odmah prvorazrednoga patnika s valjano n s ručnom spremom xa ciiela Slovenija. Ponudbe s navodom prakse, reference i svijeločbe na zavod ta oglašivanfe J. Blockner, Zagreb L -78 pod „Putnik". 70 8 r.nMnfjpr za posestvo s oOorali poljedelske Uud JUuGI zemlje, se išče. Znanost vseh strok poljedelstva, živinoreje, vinarstva in kletarstva se zahteva. Oženieni, katerih žena bi tudi kuh la za posle, imajo prednost. Pri popolnoma prostem stanovanju pr merno plačilo po dogovoru. Zglasiti se je s prepisom spričeval dosedanjega službovanja pri Otomarju Bambergu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. 7789 2 len! moški sekii se nrodas a. Ojsposka ul. 6, U. nadstr.. od 2.-4 pop. 7800 20 kg moke to 0 m^sr-S takoj meblovano stanovanje vsai za 3 m-s<-ce 2 sob; m kuhm:'». Ceni po-ponudbe pod šifro Moka 7918" na upr. »Sov. Nar.« 91 *7 Trgovski oomočoik, Z? službe, najraje kje na dežel-, eventuel-no sprejme tudi kako drugo primerno meat-». Cenj. p »nudbe na uorav-ni K 0 »Slov. Nar.«ood ^Soiden 63 7878*. Izobražena sfrežoita izJ:!zbrP£ c takoj sprejme. Prednost tista, ki se ra^u ne nekoliko v ročnih delih oz. zna pripraviti la-ika jedila Erauc Lenirt trgovec Ptuj. 7926 Zamenjani 2 kiši IS^VL^ZL na dežel:, nairaje v Ljubljanski okolici Ena hiss ima 3 crodaialniske prostore s stanovanji, dru »a z več iim sktadiSčem ali delavnico s stanovanji. Cenj ponudbe rod šifro ..Zamenjava 7920" na upr. »Si. Nar« 7920 t-jr. Traže se d/a kočljaša za teške Jual. konje, a osim toga mora bui iedan od ove dvojice vješt vožnji sa kočijom. Isti moraiu biti zdravi, jaki i pouzdani ljudi te neoženienl. •-Ia?a mjesečno K 200—, stan u naravi i svietlo. ^onu.ie ^lati na Prti hrvatski mlin načigre d. d. n Karlorcn. 789-i kateri žele v svojih podjetjih predvajati filme s slovenskimi ah hrvatskimi nadpisl in opisi, naj blagovolijo vposlati natančne naslove, kie se podjetie nahaja ter kolikokrat isto menja svoj program, na naslov Niko Ogrič, operater, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nadstr. 7882 KinopođiEtniki! Parafinskih sves in parafina potrebujemo vsako količino in prosimo one, ki imajo to blago, d* nam je ponudijo ob označbi cene, velikosti, opreme in koiičine Trbojević & Padarić, agent, komisioni posao, Karlovac. Največja izbira SCU drevesc vsakovrstni!] arrotraniev, šopkov, razli t j iia naizn ter krasna Izbira vs&feovrstn.ii aaioioderne š-a salonski cvetlic. Prva ljubljanska cvetličarna VIKTOR BAJT. z cumijastimi podplati so zopet, in ker so sirovine pošle, adnjikrat v zalog; — Cena za moške K 85—, za Ženske K 73-—. Zeloga čevllev >VP£X3(I Peter Kozina & Ko. v Ljubljani, Breg. Naročila po pošt se ne izvršujejo. ekstrakt z rumom, 2 žlic? v čašo tople vod. da Lboren Čai z rumom, kivni nadomestek v kockah in na vago, tudi s sladkoijem, fino dišeče toaletno milo in čajni nadomestek Preskrbirn tudi podplate, otroške, ženske in moške čevlje platno iii blago za razne obleKe, praim nrašek, rapir in papir.ia'.e vrečice po nam 2jih cenah. — Aioizi} 01»Ićić, I< -ibija a, Sari trg « 2 79'5 osoiiinica v Marib^ry SSf" (Narodni dom) obrestuje od !. prosinca 191.9 naprej do preklica hranilne vloge broz odpovedi po 3° o hranilne vloge proti trimesečni odpovedi po 3 - a%. V Mariboru, 21. grudna 1918. RaVPIats!jStVO. Proda se: tovo Pnchovc kolo ?. novo pnevmatiko, večja množina boljših novih vreč tri đvo ratne kotilo, stroj ,>.a čiščenje žita in vrtni sklopni atoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se Prešernova ulica stv. 54 1. med 4 • n 6. uro popoludne. 6479 Nudim y&^i zem^evid colo^u^ae Jugoslavije. Vsak trgovec naj bi ga prodajal, vsaka hiša na; bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej. Trgovcem pošljem najmanje 50 zemljevidov za 60 kron, prosto poštnine proti povzetju. Za večja naročila popust po dogovoru. Se priporočam Ruđol! Cstič, VrhaUa. Dne 2S. t. m oh 9. url dopoldne se hode potoki postaji Škofljica prodalo 22 sodov lanskega dražbe »a vina v posodah od 300 —450 litrov. Vino meznih posodah naprodaj. riđe v posa- Županstvo Šmar[e-Sap. Nabauljaiie si sliku mm vladara! Upravo je izasla u veličini 34X47 cm vrl© n^pjela, fino iiridjena slika Niegovog Vcli6anstva krai}a Srba, Hrvata 1 Slovenaca S * t ^ I * PreporuČa se, da si sliku našega vladara nabave svi uredi i zavodi kao 1 privatnici. Cijena je primjerku -i 5'-. N^ručbe poštom obavljaju se brzo i točno uz pouzeće ili uz unapred priposlani i?nos a opravljaju s* na Kajllaru Jugoslavenske akademije L. Hartmaia. (St Kugli) lagrab, liica 39_ Pristna toaletno milo fmo dišeče, komad 100 gr težak, 3 ko madi K 15.— 6 komadov K 28.—, 12 komadov K 52 — Pravo domaČe suho milo la pranje kg K 26— Proti vpošljatvi zneska naprej dobavlja M Jnnker, eksportno podletje o Zagrobn St IS, Petrin isk* ulica St S, Hrvatsko. 5b55 Za Božič! Žepne nre od K 38-— naprej, zavratne verižice od K 90 - naprej, briljantni prstani od K 150 — naprej, briljantni nbani od K 200*— naprej. Velika izbira. Trgovina ur, zlatnine in briljantov F. ČUDEN Sin cssprcti glavne pasto. 3