"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" «17 St CMr in. CLEVELAND, 0. TIm 1 argent Slovenian Woakly in the United State« of America. Sworn circulation 14,500 • Issued every Wednesday Bnborriptioo rate. Far members f „..$«.84 For Moment bf «1.60 Foreign Coot J Telephone: . %t> J> R M, I- i |M jxarrecn 14,-SOO naročnikov Naročnina: Ima neslane Za Za inozemstvo________$SJ NASLOV uredništva in iipravnižtra: «117 SL Clair Ave. . Cleveland, O. aifoa: Randolph tU ORGAN OS«©08A22SA OF THE GRAND CARN10LIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered ss Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Pos^f/ice st Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1*12 ACCEPT& FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR & SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 10. — No. 10. CLEVELAND, O., 4. MARCA (MARCH), 1925. Leto XL — Volume XL 22. MARCA JEDNOTIN DAN! Dne 19. marca bo praznik sv. Jožefa, zaščitnika katoliške Cerkve v Združenih državah ameriških. Ta d^fe Bo tudi god zaščitnika, ali pati ona naše K. S. K. Jednote. Z ozirom na to dejstvo in ker je pri naši Jednoti največ (23) krajevnih društev z imenom sv. Jožefa in ker se bliža naša jubilejna kampanja h koncu, zato bi bilo prav in umestno, da se praznik sv. Jožefa letos na primeren način proslavi. Ker pa pade ta dan ravno na četrtek, ko . bodo ljudje delali, zato zdolej podpisana priporočava in določava naslednjo nedeljo DNE 22. MARCA ZA JEDNOTIN DAN. Označeno nedeljo naj gredo vsa krajevna društva naše Jednote korporativno k sv. maši in če mogoče tudi k sv. obhajilu ; po sv. maši, ali isto popoldne naj se vrše posebne slavnostne seje, kajti deset dni kasneje (2. aprila) bomo obhajali 31. letnico ustanovitve K. S. K. Jednote. Pray je in lepo, da se vsake obletnice živo spominjamo. Ako boste imeli do 22. marca še kaj novih članov, sprejmite jih v društvo in Jednoto označeno nedeljo, kajti kampanja bo zaključena že dne 31. marca. Na Jednotin dan, dne 22. marca spravimo največje število novih članov pod Jednotino zastavo! | Dalje uljudno prosiva vse čast. slovenske gospode župnike* po raznih nselbinah sirom držav, da naj blagovolijo naš Jednotin dan omeniti tudi v cerkvi, ter vernikom našo Jednoto priporočiti za pristop. Katoličani naj spadajo k edini slov. katol. Jednoti! In to je naša! Ker gredo naša društva g. župnikom običajno rada na roke, zato prosimo sodelovanja in pomoči v naši kampanji tudi od strani naše čast. duhovščine. Cleveland, Ohio dne 4. marca, 1925. RfeV J. J. OMAN, duh. vodja KSKJ. ANTON GRDINA, gL preds. KSKJ. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. i X-J'-CT •/ V, i ' V prvi vrsti si Štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, kateri so se vdeležilr od krajevnih društev slovesnega sprejema novih članov v društvo sv. Vida zadnjo nedelje popoldne, dne 1. marca. Prisrčna vam hvala; o priliki bo društvo sv. Vida vam 7. veseljem storilo jednako 'uslugo. Nadalje se naznarya in .vabi vse uradnike krajevnih društev za prihodnjo nedeljo, 8. marca ob 2.30 uri popoldne, da se vdeležijo še večje slavnosti, velikega sprejema novih članov in članic treh društev, ki se bo vršil na slovesen način, kakoršnega še ni bilo nikoli in nikjer. N.ewburška društva priredijo ta skupen, slovesen sprejem v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti v nedeljo popoldne. Ta dan bo v našo Jednoto pristopilo okrog 80 (osemdeset) novih kandidatov in kandidatinj, in zato so vabljeni vsi uradniki krajevnih društev tako tudi uradnice, pa tudi drugi člani, kateri se želite vdeležiti, ste dobro došli na ta slpvesni sprejem. Bratje in sestre! To so številke ,ki vam jasno kličejo, kaj se pravi aktivno in požrtvovalno delovati v naselbini, kakor je Newbtfrg, v kateri je bilo do kraja že vse v društvih. Naenkrat se pojavi nekaj tako velikega; to moramo vzeti s priznanjem na znanje; to je dokaz spoštovanja faranov do svojega ljubljenega župnika, Rev. John J. Omana, kateremu v počast so nabrali kot novemu duhovnemu vodji toliko novih članov in članic. Živela taka zavest in delovanje! Le tako naprej! Dne 22. marca pa se vidimo v Collinwoodu na isti /lačin. Kdo in kje pa je — Next? Kaj pa odlašata Lorain in Youngs-town? Na aoge sobratje in sosestre! Kar se da doseči v enem kraju, bi se dalo doseči tudi v drugem. Kjer je več kot eno društvo, naj se zbere več kandidatov, in glavni uradnikf še bomo radevolje odzvali, da vam priredimo skupni in slovesni "sprejem. S spoštovanjem in sobratskimi pozdravi, ANTON GRDINA, glavni predsednik. n---—- ■ ■■ dejo tekom prihodnjega meseca. Lep napredek, pa mj ie kateri reče da ne napredujemo. To sem ram hotel naznaniti, htr ;-. februarja. |<;25 C A B L E G R A M, Code K. S. K. Jednote, XII, 56, Xfi Mr. Anton Grdima, vrhovni poveljnik armade K. S. K. Jednote. Cleveland. Ohio. ' I* ' Poročila kože jo. da sc vse pripravlja na hud iurror Iwj. Xaši maršali so pričeli i ofenzivo na vseh frontah. Včeraj sem vam poro-čal. da je minister zdravilstva odobril 247 novih vojakov za odhod na fronto. Pones mi poroča, da je odposlal nadet!jnih 55 vojščakov pod našo zastavo. Vrzeli se polnijo. Rezerva mUtjsili vojakov je m«čna in t rdno narašča. Nadaljna poročila sledijo, JOSIP glavni tajnik T E L E G R A M Joliet. tU.. 2. marca, 1925. Mr. Anton Grdina... načelnik renrmbtego štaba K. S, A". Jednote, Cleveland. Ohio. ■ . * Dodatno ft mojemu poročilu. £ dne 27. februar ja vam naznanjam, da smo pretečeni mesec (februar) v nošo Jednotino armado sprejeli 405 (štiristopet) novih borile/jrr naše id:jr. V odrastii oddelek je pristopil o 170, r mladinski oddelek pa 2^5. Safe vrste se torej rapidno mnoše. Drift;v Illinois hmV dobiti zastavo jundge! I'dani vem. JOSIP 7.AL4R, gih-ni tajnik. Iz ministrstva verskih zadev (duhovnega vottfe}, se mi poroča, da se je v Newburgu nabralo tekonS\|ebruaj|ff i. 1. Ka povečanje treh čet okrog osemdeset novice v. Ž i tel Newburg! čete tudi v Clevelandu. Kaj pa drugod? Ali moja armada morda spi? 11 "Strogo se naroča ministrstvom propagando v državi Illinois, Minnesota. Colorado, Pennsylvania, Wisconsin, Kansas, Michigan in New York, da kar najhitreje organizirajo nove čete za pomnožitev naše bratske armade, kajti kampanjska borba bo končana dne 31. marca t. 1. Jaz nujno potrebujem še večje in še močnejfe armade. Kateri moji ministri ne bodo te dni delavni in agilni, bodo — zgubili!? svoje "šarže." Sovražnik naših čet se pripravlja na ofenzivo, in zato moramo biti dobro pripravljeni tudi mi. Idite na plan in izberite vse, kar je zdravega in zmožnega za naše vrste; dosti je še naših čilih moči. Kjer jih ne morete pridobiti sami, naznanite to vrhovnemu poveljstvu, da vam pošlje dobrih izvedencev ali se pa vdeleži sam vrhovni poveljnik, da jih organizira. Na delo torej vi vsi naši armadni poveljniki. Poročajte mi o tvaših uspehih. Pripravite čete za veliko kampanjsko bitko dne 31. marca! ANTON GRDINA, vrhovni armadni poveljnik. COLORADO, ZDRAMI SE! SE KAMPANJSKIGLASOVL. URADU JEDNOTINE PROPAGANDE IN REKLAME NAROČA, DA PRIQBCI SLEDEČE: IZ VRHOVNEGA POVELJSTVA K. S. K. JEDNOTE RAZGLAS SVETO LETO! SVETA VOJSKA!^ MOBILIZACIJA NASE ARMADE. ULTIMATUM OSTALIM POVELJNIKOM. IZ URADA NAŠEGA GLAVNEGA KABINETNEGA MINISTRA SEM PREJEL SLEDEČA UGODNA POROČILA: r. WIRELESS. Joliet. /II.. 26. februarja, 1925. Mr. Anton Grdina. -ianu predsednik K.. S. K. Jednote. Cleveland. Ohio. - -Cntjeni sobrat ^liri nii predsednik: , . ; Ramo kar srm ptejel veselo, fioric o od qrhQwcge zdravnika Jed* #ote> da .je za mesec ravno v Puebli vedno največje društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti in to do konca leta 1924. Toda čast, komur čast. Pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. In res je komaj sedem let, ko mi je neki sobrat iz Jolieta rekel ob neki priliki: "Yes, res imate največje društvo pri Jednoti, toda ako Bog da, in naša sreča junaška, vam to zastavo vzame in odnese naš Joliet, Ura, kjer je zibelka K. S. K. Jednote." Jaz sem seveda navdušenemu človeku čestital ter srečo voščil, mislil pa sem si, da se njegova želja ne bo izpolnila, kajti tudi v Pueblo smo se vedno borili za prvenstvo. Toda kakor sem rekel, čez sedem let vse prav pride in tako so se tudi uresničile preroške besede dotičnega člana iz Jolieta, kajti dne 20. januarja, 1925, je po hudi borbi zavzelo zastavo največjega društva društvo sv. Frančiška Šaleškega, it. 29 iz Jolieta, m. Cast Mu! In sedaj člani sv. Jožefa, št. 7. Vi starčki in mladeniči! Vi, ki ste vsi ponosni, da ste člani prve slovenske podporne organizacije v Ameriki. Ali boste držali sedaj roke križem? Se- RAZNE VESTI. gori v oblakih? Ti, ki predstavljaš najvišjo postojanko K. S. K. Jednote, društvo št. 56. Ali ne boste pomnožili svoje vrste? SLOVENEC UBIT PRI DELU. Žalostno smrt je našel dne 25, februarja popoldne poznani rojak Jakob Žele, ki je bil zaposlen na Kinsman Scrap jardu v Newburgu (Cleveland, O.). Tam imajo težko kladivo, ki tehta dve toni. To kladivo vzdiguje-jo in ga potem hitro spuste navzdol, da razbije staro železo. Pokojni Žele je bil zaposlen pri tem. Ko je kladivo mahoma padlo navzdol na velik kup železa,. je priletel pri tem precejšen kos železa Želetu zadaj v glavo, in ga tako močno ranit, da je nesrečnež kmalu potem zdihnil svojo dušo. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje med rojaki v Newburgu, kjer je ranjki stanoval. Bil je star 41 let, član društva "Slava" in društvo "Zvon." Zapušča tri svoje otroke in na-daljnih šest, katere mu je pripeljala druga žena v zakon od njenega prvega moža. Značilno je, da je bil prvi mož njegove žene tudi nesrečno v tovarni ubit. V Clevelandu zapušča tudi enega bratranca, pogrebnika Jo«. Želeta. Ranjki je bil doma iz Slavine na Notranjskem. N. v..m. p! - - /• • il&kš -o- Potres v Clevelandu. Zadnjo soboto, dne 28. februarja ob 9:24 zvečer smo čutili v Cleveland a precej močne potresne sunke, trajajoče 45 sekund, ki pa niso povzročili iz-vzemši strahu nobene posebne škode. Potresa v Clevelandu že ni bilo zadnjih 24 let _ . . daj, ko se gre nam za našo zastavo? Na vas je ležeče vse. Ali Torej,, kaj bos storil ti LeadviUe (Svinčena vas), visoko (pridobimo zastavo nazaj, ali pa ostane v metropoli K. S. K. Jednote v Jolietu. Ampak, bratje, ie je čas. Zato vas rotim in (Dalje na drugi strani) Senator McCormick umrl. Washington. — Dne 25. feb-« ruarja ob 9. uri zjutraj so našli v sobi nekega hotela zveznega! senatorja Medill McCormicka if, lllinoisa, mrtvega; ulila se mu; je kri iz nosa, vsled česar je umrl. Pokojni senator je bil navdu-r šen republikanec; osobito je nasprotoval pokojnemu predsedniku Wilsonu za vstop Združenih držav v Ligo narodov. Njegov termin je potekel z današnjim dnem, 4. marca t. 1. Pokojni senator McCormick je dosegel starost 48 let. Priprava na smrt. Maguoketta, Ia. —- Tukaj se je dne 26. februarja obesil 74 letni Charles Crane, pohabljenec. Lansko leto si je omislil rakev, minuli teden si je pa pustil skopati grob, kjer bo počival. Predsednik nemške republike umrl. Berlin, Nemčija, 28. februarja. — Danes dopoldne ob 10:15 je umrl pni predsednik nemške republike. Friedrich EbeK. Pred nekaj dnevi je bil operiran na slepiču; tej bolezni se je pridružilo še vnetje prsne mrene. Pokojni predsednik je bil po poklicu sedlar; rad se je zavzemal za strokovne organizacije in tudi politiko. Po prevratu v Nemčiji je bil dne 9. novembra. 1918 imenovan prvim kanclerjem nove nemške republike, februarja, 1919 je pa poetal njen prvi predsednik; ob Času 3mrti je bil 64 let star. Njegovim naslednikom bo morda izvoljen sedanji kancler Luther ali bivši kancler Marx. J . - i prosim, da meni in našemu odboru pomagate, da v teku te kampanje, katera se zaključi dne 31. marca, 1925, pridobimo toliko članov v oba oddelka, da ne bo naša zastava (pardon, ako jo pridobimo nazaj), nikoli več ogrožana. Pokažimo, da se zavedamo svoje dolžnosti napram K. S. K. Jednoti. Zato, dragi člani in vsi katoliško misleči rojaki! Ko bo vas poseben konjitej v tej kampanji obiskal, ter nabiral nove člane za K. S. K. Jednoto, pojdite jim na roko. Ako boste storili to in ako boste delovali za katoliško Jednoto, bo vaše delo stotero poplačano pri Vsemogočnemu Bogu. In sedaj, ko nas je Joliet že premagal ter tudi država Ohio nam grozi, se pa mi v Coloradu prav tiho*podvizaj-mo, da pridemo iz te neprijetne zagate kot zmagovalci. In še eno prošnjo imam do vseh onih članov droštva št. 7, ki se nahajajo na potnih listih; tudi one prosim, da v tej ^kampanji nam pomagajo in sicer na način, da zavarujejo svoje otroke pri našem društvu; torej pišite za pojasnila na mene. Rade-volje vam bom pomagal, da zavarujete vaše otroke pri najboljši slovenski organizaciji v Ameriki. f^f^V"'' ' ' ,'. ' J Pričakujem, da se mojemu povabilu in prošnji gotovo odzo-' vete. Apeliram na naše vrlo žensko društvo Marije Čistega Spo-j četja, št. 104, da s svojimi marljivimi uradnicami sedaj energični nastopi. Zatorej še enkrat ponavljam: Katoliški Slovenci in! Hrvsfti, zdramimo se! JOHN GERM, nadzornik K.. S. K. Jednote. V Pueblo, Colo., koncem meseca februarja, 1925. RADIOGRAM Ivanu Kostanjeviškemu. Ohioskemu managerju. -x Zares, nič vam ne moremo. Kako pa tudi ? Saj imate celo armado za seboj in pa samp borih 33 članov več kot mi. . . . \ Le počakajte. Pomfcfte, da k&Sif se zadnji smeje, se najbolj smeje. Pa še nekaj. Odločno zahtevam, da mojo mašino v miru pustite; ker odkar ste jo pričeli v "cajtenge" risati, je pošast res postala štatljiva, da bi ji skoraj moral žemlje kupiti. Ce hočete sam sebi dobro, potem prenehajte z najiadi na mojo "lizzie." Pozdravljeni, pa brez zamere, Ivan Dobrepoljski. ■ kako, da ne bo potem nobenih ugovorov. Torej vse na sejo! S sosestrskim pozdravom, Frances Tomazin, tajnica TELEFON. Sheboygan. Wis., t. marca. '25. "Glasilo K. S. K. J." Cleveland, O. Da se ne bodo naši kampanjski managarji iz države Ohio. Illinois in Pennsylvania (osobito Mr. "Zulich!) preveč prevzeli, se tudi naš Wisconsin ponižno javlja z 30 (tridesetimi!) novimi člani in članicami, za mesec februar; in to samo od enega društva! ffedrav! ^ tf, { » J -O-' - + ' :], . Kaj nam pa morejo?! — — 4adnji mesec jubilejne kampanj* K. S. K. Jednote je stopila psobito naša znana cleve-lam&ka naselbina na noge. Te dniFsmo ustanovili v Notting-itaifiu pri Mr. Josip Pievniku ncvd društvo, katero bo nosilo ime sv. Cirila in Metoda. Pristopilo je takoj prvi dan 22 no-vihkčlanov, kasneje pa še 15. V Cottinwoodu se snuje noyo žensko društvo naše Jednote, na! prigrizkom našem St. Clair ju pa novo rala-i Ce pojde v ClevelandU in dr-denfsko društvo; govori se tu- žavi Ohio še tako uspešno da-di a velikem novem društvu v ije, bo morda naša dična država Brewster, Ohio. Ohio v tej kampanji res zma-Minulo nedeljo je pristopilo gala?! Le korajžno zapojmo: k društvu sv. Vida 19 novih "Kaj nam pa morejo?!"-- članov, ki so bili na slovesen način sprejeti po glavnem Jednoti nem predsedniku. Tem povodom je bila Knausova dvorana polna članov in naših povabljenih gostov. Zastopana so bila društva 63, 146, 162, 169, 173 in 110; slednje iz Barber-tona, O. To pot je prvič nastopil posebni orkester društva sv. Vida, broječ pet mladih članov, ki so svirali in igrali pri šprejjemu. Slovesne sprejemne sejet so se vdeležili tudi trije glavni jirarJhiki k.'Š. K. Jednote, glavni predsednik, brat An-to Grdina, nadzornik, brat John Zilich iiiurednjk/'Glj&ila,, brat Ivan Zujran. Postila sta nas tu3i dva duhovmka, Rev. J. B. Ponikvar in Rev. Milan Slaje, Slavnostni sprejem novih , članov so poveličevali navdušeni govori glavnih uradnikov, du hovnikov in povabljenih gostov. Ob zaključku je bilo vsem članom postreženo z okusnim Iz urada društva sv. Štefana, j mu zboru za krasno petje. ŠL 1, Chicago, IIL Dvorana je bila polna občin- Tem potom uljudno nazna- stva, kar znači, da je društvo njafli vsemu članstvu našega naredilo lep uspeh v finančnem |fbj"zabaW.Toj^'smo^b^vali da se bo vrSila redna ioziru. Še enkrat hvala vsem seja v sobotp, dne 7. J članom in članicam sobratskih točno ob 7:30 zvečer vjdništev in sploh vsem, ki ste eni dvorani. se omenjene prireditve vdele- ja bo veiike važnosti, zato; žili. Jaz trdno upam, d% se bo-steUprošeni, da se iste gotbvojmo v prihodnjič Šq» večkrat bnej^ izjeme vsi vdeležite. Na!oglasili, sedaj ko imamo krasno omenjeni seji naj tudi vsak bla- cerkyeno dvorano, zakar gre govoli plačati vstopnice, od zad- čast, priznanje in hvala naše-nje društvene veselice ter naj mu marljivemu g. župniku, Rev. neprodane vstopnice gotovo vr-'B. Winklerju. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. Članom našega društva naznanjam, da se je na zadnji red-mesečni seji sklenilo prirediti zabaven večer, in sicer 14. marca zvečer; začetek ob 7. uri; prireditev bo v dvorani društva "Domovina." Omenjena prireditev bo le za člane in članice K. S. K. Jednote; seveda ako bi želel kateri pripeljati svojega ožjoga sorodnika, isto lahko stori. Vstop bo dovoljen tudi novim kandidatom našega društva, in poleg tega so tudi vsega prosti. eZato pa dragi mi sobratje, uljudno vas vabim, da se vdeležite imenovane prireditve. Pridimo enkrat skupaj, da se bomo malo pozabavali; 4>oleg tega pa slišali kaj koristnega za nas, kakor tudi za društvo, ker je naš gospod župnik, Rev. A. Bombach obljubil, da nam bo kaj povedal omenjeni večer. Zato pa pridite v polnem številu in poleg tega pa ne pozabite pripeljati novih kandidatov seboj. Zaeno naj še omenim, da naj se vdelnžijo tega večera tudi člani iz okolice. Pridite no enkrat in dajte se nekoliko ožje spoznati s svojimi brati. Torej na svidenje 14. marca v dvorani društva "Domovina." S sobratskim pozdravom, Joseph Lekšan, tajnik. NAZNANILO društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Približuje se Velikanoč, čas, ko nas naša mati sveta Cerkev in Jednota kliče, da opravimo k -svojo versko dolžnost. Ce-jeno sosestre! Nam je izbran n 8. marca, dp. skupno pristo-mo h Gospodovi mizi. Zbira se bomo pred novo šolo ob 30. Prosim, vas, .da pej jk^ikor mo» e v velikem števili* .vdeležite s tem pokaže te, da smo pone na svoje katoliško prepri-nje. Spovedni listki se bodo de-na seji; delili se* bodo tudi aa domu pri društvenih uradnicah, in sicer predsednici, tajnici in blagajničarki. S pozdravom, . Frances Ponikvar, tajnica. Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa. Naznanjam, da se bo obdrža-vala buduča sjednica dne 8. marca t. g. u navadnoj prosto-riji točno u 2 sata poslije pod-nc. Bračo i sestre, prosim vas, da bi vas se u večem broju pri-bralo i u pravem vrijemenu; da ne bi nitko izostal ove sjednice osim bolesti i važnega dela, jer imamo več važni točka na dnevnem redu reševati. Ujedno če-mo govoriti o budučoj predstavi, koju smo- nakanili igrati; a opet če so davati izvešče o pro- to, nego komu se zabliska $50 ili $100, on se bo nasmijal pri svome društvu. Bračo i sestre! Dajte svi Živo raditi, da svaki po ičdnoga dovedete u društvo makar če bum ja delal dan noč; ne moj te me sa ovime ža liti; bomo se drugi mesec poči-nili* Koji dovede pet novih čla nova, eto mu lepo nagrade za uskrs u zlatu* $5. Uglete se bra čo i sestre u ove naše vrle, ko, mi pomožejo agitirati: brat Frank Skočič, sestra B. Vitu njac i sestra K. Curjak. Udri te, dok je železo vruče, dok se ne izhladi. Lepega uspeha dru štvu i K. S. K. Jednoti, a još boljega ponosa. Ni jedno dru štvo, niti organizacija vam ne nudi takove priljike za pristup kod vara naše društvo sv. Mi halja i K. S. K. Jednota. Sada bom rekal još ovo: Ne-možem se pohubati na vas, da ne plačate radi; ali samo opominjam, da ne bi to zaboravil ugleda, koji se zaboraviju, jer i se neka oni nekoliko u vas znate ki bi obolio, a je dužan tri mjesece, pak se ne javi, da mu se potpora ne plača. Ubi rati ču uplatu doma u sobotu večer od 7 do 9 sati i u nedje-Iju jutro doma od 9 ujutro, isto i cijeli tjedan posle sjednice svaki večer, i to samo za one, koji nisu moguči na sjednicu doču. Još jedna važna stvar! Zna te, da je korizmena doba nasta la. Znate kaj u tome pravila naše K. S. K. Jednote zahteva-ju, da se svaki ispoveda i kato-lička dužnost obavi. To nije, da bi nas Jednota strašila; mi se moramo sami strašiti; to je naš avera i dužnost. Ne mojte zaboraviti na gornje točke. Sa sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. se Društvo Marije Pomagaj, št. 171, Willard, Wis. Članicam nagega društva uljudno naznanja, da bqmo imele skupno velitr^iočno* spoved v nedeljo,, dne W/ marca. Obenem bo tudi spoved Altarnega društva. Pridite vse! S sosestrskim pozdravom, Mary Gosar, tajnica. R. 5, Box 39, Greenwood, Wis ne. S sobratskim pozdravom, • Louis Zeleznikar, tajnik. S spoštovanjem in ppzdravom John Likovich, tajnik. --NAZNANILO. ZAHVALA. Vde članice društva Marija Društvo Vitezi sv. Florijana. > Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, št. 44, So. Chicago, 111., je pri- O., se U-m potom uljudno vabi, redijo giedališko igro dne 16. fla se gotovo vdeleže> prihodnje februarja t, 1., ki je nad vse seje dne 8. marca, 1925.' Na sijajno izpadla. dnevnem redu sp jako važne Naše društvo tem potom izre- dri štvene zadeve in dolžnost ka najlepšo zahvalo za ves trud vsake članice je, da sc seje vde-in nakonjenost g. župniku, Rev. leži, ako nima posebnih zadrž-B. Winklerju. Hvala lepa za kov. Kakor je vsaki članici id in delo vrlim igralcem znano, obhaja nase društvo le- letnico svojega obstan- i* slavi. Pridite torej vse na jo, da se vse domeni; ^iiiji.; »v L februarja t. g. Ja se najlepše zafalim u ime bora svim prisutnim članim članicam i prijateljim okole ttsburgha, Pav, koji su nas li posjetili ooog večera, da smo stigli do boljeg uspeha. Ne bi lijepo izgledalo, da se ne bi zafalil našim delavcim, koji su pomagali (od prvega do zadnjega), koliko naši dobri člani, toliko naše dobre članice. Da-kiem jim još enkrat zafalim u ime odbora. Istom još ena pomoč kojoj moram reči: fala, to su naši dobri člani i članice, koji su nam darovali hrane i piča in su nam sami doneslr. U ime di-uštva im se lijepo zafalim, a Bog jim naplati! Bračo, ovako še bi moralo i više brače nači; svaki malo, a društvu velika pomoč i uspjeh; isto je i nama treba potroška znate nad 333 člane i članice da je uvijek ne-sfeče i bolesti. Sada ču vas još na jednu važ-nu riječ opomeniti: Još je salo 15 dana kampanje, Onda se bu opet zabliskalo zlato slovo u Zlatnoj knjigi. Ali nije samo Chisholm, Minn. — V nedeljo, dne 22. februarja t. L je priredilo tukajšnje gensko društvo sv. Ane, št. 156,' K. S. K. Jednote veselico, katera je v vseh ozirih dobro uspela. Spored veselice je bil sledeči: Pozdrav gostov; to točko je prav dobro izvedla šestletna Julija Baraga, članica mladinskega oddelka; zapela nam je tudi ljubko pesem "Slovensko dekle." Nato je sledila igra "Pri gospodi," kojo so vse igralke dobro vprizorile iq izborno rešile svoje naloge. Pp igri je sledila deklamacija "Z Bogom;" dekla mfo-al jo je^Mr. Frank Tekavec mlajši. Potem sta nastopila v narod ni noši deček in deklica Karol Baraga in Ana Baraga in sta se prav dobro postavila. Temu je sledila igra "Pipa tobaka in čašica kave.*' Pri tej priliki so se gledalci posebno zabavali, ko so videli, kako hoče žena svojega moža privaditi, da bi ne kadil več tobaka. Tudi to Igro so dobro rešili vsi trije igralci (dve ženski in en moški). Ta igra je posebno pripravna za male naselbine, kjer je težko dobiti igralnih moči. Po igri sta nastopili Miss Mary Lesar in Miss Mary Mar-kle, oblečeni kot dva uooga ci-gančka, ter sta zapeli v duetu znano pesem "Ciganska sirota." Nazadnje je pa sledila še kratka igra, komičen prizor "Kmet in fotograf." Tiko hitro nam je večer mi-hul, da se nam je bilo kar težko ločiti iz lepe Mestne dvorane, kjer se je prireditev vršila. Ko imo' se razhajali, je vsak izrazil željo, da bi društvo sv. Ane zopet kmalu priredilo kako zabavo, posebno ker vemo, da kadar to dinitvo kaj priredi, pre- kosi vsa druga društva. Le tako naprej! Naj še omenim, da je društvo sv. Ane, št. 156, največje žensko društvo K. S. K. Jednote v Minnesoti. In še nekaj, kar je tudi veliko vredno, da Članice vplačujejo v to društvo od 15 do 30 centov na mesec mahj ases-menta kot pri drugih društvih, spadajočih k raznim drugim Jednotam. Torej žene in dekleta, kadar hočete pristopiti v kako društvo, pristopite v društvo sv. Ane, št. 156, K. S. K. Jednote. Opazovalec. Joliet, Ifl. — Cenjeni sobrat urednik: V vašem pismu ste me naprosili, da bi redno poročal kaj novic iz našega slavno-znanega Jolieta. Tej želji rad ustrežem, toda vi morda sami znate, da tukaj pri nas ni več tako živahno, kot je bilo pred več leti; vzrok si lahko vsakdo ■j * sam misli, ker živimo v Volstea-dovi dobi. Vendar na društvenem polju vse napreduje, ne samo naša društva K. S. K. Jed note, ampak tudi vsa ostala društva, bodisi že podporna ali zabawia. Vsi uradniki in člani se žrtvujejo za napredek te koristne stvari. Dandanes menda v Jolietu ni več Slovenca ali Slovenke, ki bi ne spadal ali spadala h kakemu društvu in to celo k dvema ali trem. Prav je tako! Delo tukaj se nekako obrača na bolje; saj je bilo zatlnji čas precej slabo, posebno v naši tovarni užigalic (Federal Match Corporation), kjer nas dela več Slovencev. Od januarja, 1925 so dali slovo fantovskemu stanu sledeči tukajšnji mladeniči: John L. Zivetz, jr., Frank Govednik William Kobe, Frank Sodeč in Jernej Mutz. Kaj mislite: Bomo le pravi mo^ički? Saj nas poznate. (I bet you, ~ da boste. Iskrene vam Čestitke Urednik.) Ja, ljudje pravijo da bo tudi naš znani rojak Josip Buchar (s hriba'j. enkrkt po Veliki noči stopil v našo zakon sko organizacijo. Le naj! Samo korajža, Jože! Naša jolietska mladina se že od nekdaj zelo zanima za razne športe. Celo v Jednotini Spominski knjigi imat^ označeno veliko sliko dečkov slovenske farne šole, ki so lansko leto premagali v olimpijskih- igrah vse druge. Cast jim! Lani in letos je bila na vrsti takozvana "Basketball" športna igra. Joliet Central Athletic Association je premagala v tekmi Fort Wayne Indiana klub, ki so bili lani prvaki v Združenih državah (United States Champions). V tej jolietski skupini (team) je en Slovenec, Edward Simonič. Joliet Girls' Baskeball team ima sedaj za po-veljnico (captain) rojakinjo, Miss Vido Zalar, hčerko glavne ga tajnika K. S. K. Jednote. Ta "team" gre naprej kot blisk. Predzadnji teden so imeli V Coal City, 111., telovadno raz stavo (Athletic Show); na programu je bil tudi naš rojak, Rudolf Turk kot metalec (wrest ler), ki je svojega tekmeca Vrgel v par minutah. Zadnji teden je pa priredil Stčel Works klub telovadno razstavo, kjer je tudi naš mojster Rudolf Turk svojega nasprotnika v roko-borbi že tekom šestih spopadov (rounds) premagal. Drugi mesec gre naš mladi Turk v Gary, Ind., na neko rokoborbo? zastopal bo tukajšnjo Speed Boys A. C. Naš Rudolf jim bo že pokazal, da ameriška slovenska kri ne "sfali." Poleg tega je rojak Rudolf Turk tudi izboren "auto-racer." Tudi pri kegljanju je dosti naših Slovencev zastopanih in sicer v Rivals League, razdeljen v šdšt skupin, nekaj ih keglja tudi pri Rivals, Speed Boys in Papesh skupini (team). Slovenski kegljači so sledeči: jtvanšek, Muchitch, Plesich, Zalar, Papesh, Nemafaich, Pleše, Petrovich Brunskole in Zigoh, kdo bo zmagal, bo pokazala bodočnost. V "Indoor Baseball" igri so te dni igralci Federal Match Co. premagali igralce Phoenix Horseshoe Co.; rezultat 6-4; k zmagi je dosti pripomogel igralec Zivetz. Drugi teden se bo začela tekma za prvenstvo (five game series), med Speed Boys A. C. in Irwing A. C. za mesto Joliet in okraj Will. Speed Boys imajo čast prvenstva že od leta 1922, 1923 in 1924; v /skupini je tudi več Slovencev. Pri hrvaški fari so imeli velik bazar v novo otvorjeni šol ski dvorani. Poslopje je res nekaj krasnega, nakar so lahko ponosni. Dne 15. februarja je bil prestavljen v Chicago dosedanji 20 letni Župnik poljske cerkve sv Križa, Rev. A. S. Olszevski. Imenovan je bil župnikom cerkve sv. Petra in Pavla, ki je največja poljska fara v chika-ški nadškofiji. Victor Rodighiers, ki je s svojim avtomobilom 28. septembra, 1924, do smrti povozil Mrs J^s. Frančiškovič in štiri letno Jennie Pavich na N. Broadway, je bil te dni obsojen vsled tega v dosmrtno ječo. Mr. John (Jim) Horvat, bivši gostilničar na Jackson in N. Chicago St., ki si je lani zgradil lepo hišo na Clement St., si bo zraven postavil Še eno hišo v kolonijalnem slogu. 1 Mrs. Frank Kadunc z 1218 N. Raynor Ave. je bila nedavno operirana v St. Joseph's bolnišnici,; zdravje se ji obrača na boljše. Istotako je bil te dni operiran rojak Frank Eučar z 103V£ Indiana St.; tudi njemu se obrača zdravje na boljše. Te dni je dobila tvrdka Rehn & Schluntz Co. odlikovanje in neko nagrado za uspeh kot največja Real Estate, Loan & Insurance Co. v Will1 okraju od neke velike insurance korpora-cije v New Yorku. Označena tvrdka ima ' Svoje urade v Young lidslopjli; zaposlenih iina tudi nekaj SloVencev. _* S pozdravom, vaš " :T;! Jolietski opazovalec. Springfield, 111. — Naš^časti-ti gospod župnik, Rev. Frančis Mažir leži bdlan v St. John's bolni šnici. Pred 14 dnevi se je častiti gospod, Rev. Mažir ju nabral majhen, brezpomemben mozolček na zgornji ustnici. V par dnevih je postajala ustnica otekla in zdravnik je takoj od-kazal, da naj se gospod župnik poda v bolnišnico, trdeč, da se je oni mozolček spremenil v nevaren tur (fcarbuncle). V bolnišnici so zdravniki skušali vsa mogoča sredstva in zdravila, toda bolnikovo stanje se je od dne do dne slabšalo in v osmih dnevih je žc pričela trkati smrt na tanko nit njegovega življenja. Vsi organi so jeli popuščati svoje delovanje; edino ledice so ostale zveste. To.je dalo bolniku moč, da je premagal krizo silno visoke vročice in srčne slabosti. Cez noč je bolnik postal boljši; vročica je odjenjala in od todaj je naš gospod župnik začel okrevati. Zdravnikom se je posrečilo odstraniti stržen iž tvora in kmalu je odjenjala oteklina v obrazu. Sedaj je upravičeno upanje, da bo častiti gospod, Rev. Mažir docela okreval treh tednih. Župljani so dan za dnevom kazali svoje sočutje svojemu dušnemu pastirju in šolarji darovali sveto obhajilo za svojega veroučrtelja. Poročevalec. IZ WYOMINGA. Slavnost v počast Rev. Anton Schiffrerju. Jako ugledni in večletni član naše Jednote, živeč v Rock Springs, Wyo., nam piše sledeče: "Tukaj vam prilagam izrezek iz našega lokalnega lista 'The Rock Springs Miner' ■ z one 20.. . M, februarja t 1., kar vas prosim, I kar je prišel semkaj da ponatisnete v našem listu. Farani drugih -slovenskih cerkvenih občin širom Amerike gotovo še ne vedo, kako smo mi veseli ih ponosni na našega go-Rev. Anton Spominjamo se še, kake zapreke so mu delali slovenski protiverci; kake dopise smo' morali čitati v slovenskih listih zoper tako vrlega našega rojaka, med tem, ko so ga imeli in ga še imajo drugorodci in dru-govei'ci v najvišjem spoštovanju to pa ne radi kakega bogastva. lepote, sreče ali lepih nagovorov, ampak zaradi Rev. Schiffrerjeve ponižnosti, njegovega uspešnega dela, njegovih lepih izgledov in njegove velikodušne krščanske ljubezni do vseh. In doli označeni drugoverci niso bili zadovoljni samo s tem, da so imeli našega slovenskega župnika vedno v visokem spoštovanju, ampak so želeli to spoštovanje tudi javno pokazati ; in vsled tega so si izbrali odbor iz sledečih uglednih 'mož, živečih v Rock Springs, Wyo., in okolici: A. W. McAuliffe, predsednik Union Pacific Coal Co.; Geo. Pryde, general manager Union Pacific Coal Co.; August Ken-dell, predsednik First National Bank; William Gottschee, direktor Rock Springs National Bank; Frank Crumley, urednik lista "Rock Springs Miner;" E. S. Lauzer, zdravnik; Dave G. Thomas, »odvetnik; O. C. Schwiering, superintendent od Rock Springs High School; D. D. Spani, arhitekt; W. A. Dickinson, vrhovni inženir Union Pacific Coal Co.; Jessie Mc-Dairmid, urednik lista "Union Pacific Magazine;" Rev. S. A. Pyle, pastor First Baptist church, in J. B. Young, škof mormonske cerkve. 4* Vsi ti odlični Amerikanci so nekatoličani. Ti čislajo in spoštujejo naše slovenske duhovnike, zakotni urednik "Glas Naroda," "Prosvete," "Glas Svobode," 2. Naš Father Schiffrer je na darovano mu žepno uro vsled tega tako ponosen, ker so mu jo kupili in dali možje povsem drugega verskega prepričanja. Na zadnji strani ima označena ura sledeči napis: , ' Presented to Rev. A. Schiffrer by his Rock Springs friends on his fifteenth anniversary, February 14th, 1925." S tem pa ni rečeno, da nima naš častiti gospod župnik Schiffrer tudi veliko število prijateljev med svojim narodom. Čemu pa tudi ne? Ali bi bilo sploh mogoče, da duhovnik, ki ravna s svojim ljudstvom tako lepo, da ne bi imel prijateljev? In mi Slovenci, njegovi rojaki ter farani se tega dogodka gotovo najbolj veselimo, ker smo uvideli, da ga poleg nas spoštujejo tudi ugledni možje drugih narodnosti in drugih ver. To mora biti v ponos vsakemu ameriškemu Slovencu! Poročilo v listu "The* Rock Spring Miner" o tej slavnosti se glasi v prevodu dobesedno sledeče: "Izražena dobra volja povodom 15 letnice." "Pred začetkom neke slovenske gledališke predstave v Slovenskem Domu, se je pripetil zanimiv slučaj zadnjo soboto zvečer (14. februarja), ko je bila Rev. A. Schiffrerju izročena zlata ura v spomin in priznanje na njegovo 15 letnico, od-v Rock Springs. "Father Schiffrer je bil nepričakovano poklican z ozadja na odru, kjer se je mudil s pripravami za igro; pozvali so ga z opombo, da se nahajata v dvorani Mr. D. G. Thomas, odvet- nik in Mr. Eugene McAuliffe, predsednik Union Pacific Coal Co., ki hočeta ž njijn govoriti Gospod Župnik je takoj prihi-tel pred oder, ker ga je gnala radovednost, čemu ga kličejo. Koliko razočaranje! V tem tre notku je že začel na odru govoriti Mr. Thomas; v jedrnatih besedah je Father Schiffrerja pozdravil ter mu izročil zlato uro; pri tej priliki mu je.v počast deklamiral svojo ganljivo, nalašč za to priliko zloženo pesem. (Opomb^ uredništva: Tu navajamo samo prvo in zadnjo kitico označene pesmi): You left y»mr rl»er» »ml your rilli Sinking amonc your aative hills. And wind^rd from their match le*, powers To Labor in tki. land of ours: Now may the deed. you've done and do. Return a hundred fold to you; And nay the dun-Usht'* itolden beams Make real the pathway of your dream.. Slovenski dobesedni prevod: , Zapustil at »voje reke in potomke, tuboreče med tvojimi rodnimi hribi, in odpotoval »i od ajih aeprekoljivih sil. du bi deloval v naši deieli. Naj se ti dobra dela. katera si (arrUt in jih le Isvriuješ. Stokrat povru^ajo Naj ti zlati solnem iarki I're.nWujejo pot tvojih .anj! orettna št. 11. 22841 FRANK BUČAR — Clan društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operiran 4. februarja, 1925. Opravičen do podpore $ioo. ; 12. 20493 JOSEPH NEMANlC — Clan društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111,, operiran 29. januarja, 1925. Opravičen do 13. 19617 AUGUST CASTELAR - Cldn društva sv. Jožefa, st. 7, Pueblo, Colo., operiran 13. decembra, 1924. Opravičen do podpore $100. _ 14. v 19142 LUD\flCK A. PRINC - Clan društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operiran 3. decembra, 1925. Opravičen do podpore $50. # 15. o6S MARJETA ZALAR — Članica društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., operirana 20. januarja; 1925. Opravičena do podpore $100. 1«. 1155 JOŽEF GERM — Clan društva sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn., operirdn 14. novembra, 1923. Opravičen do podpore $50. It 23895 ANTON MAJERLE — Clan društva sv. Petra. št. 30, Calumet, Mich., operiran 16. januar jas 1925. Opravičen do podpore $100. 18. . J 2137 MICHAEL SPEHAR — Clan društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., poškodovan 5. junija, 1924. Opravičen do podpore $250, za izgubo vida. 19. 22805 AUGUST PUGAR — Clan društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., operiran 10. novembra, 1924. Opravičen do podpore $50. 20. 15083 FRANK RUTAR — Clan društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., operiran 20. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 21. 3753 IGNAC VIDMAR — Clan društva sv. Janeza Kist-nika, št. 60, Wenona, HI., operiran 31. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 22. 7925 JOSEPH KASTELEC — Clan društva sv. Antona, št. 72, Ely, Minn., operiran 2. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 23. t 3778 ANNA NOVAK — Članica društva sv. Martina, št. 75, La Salle, lil., operirana 17. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. '24. 23040 LOUIS ZGONC — Clan društva Friderik Baraga, št. 93, Chi8holm, Minn., operiran 17. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 25. 24733 ANTON FLORJANClC — Clan društva sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., operiran 2. februarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 26. 18842 ANTON LAURICH — Clan društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., operiran 6. decembra, 1924. Opravičen do podpore $100. 27. , 594 BARBARA CEROVSEK — Članica društva sv. Ane. št. 120, Forest City, Pa., operirana 10. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 28. 230 KATARINA KOSTELICH — Članica društva Marije sv. Rožhega Venca, št. 131, Aurora, Minn., operirana 28. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 29. 2358 MICHAEL PODOBNIK — Clan društva sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., operiran 5. decembra, 1924. Opravičen do podpore $50. J 80. 24886 AUGUST JUNTZ — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., operiran 6. januarja, 1926. Opravičen do podpore $100. 31- ' • 9711 FRANCES BLATNIK — Članica društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., operirana 12. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. - 82. 107 GERTRUDE MAUER — Članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., operirana 19. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 83. 7375 FRANČIŠKA OKOREN — Članica društv asv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., operirana 3. januarja, 1925. Opravičena do podpore $50. Odpravnina. j ^ Zaporedna št. 12. 24206 ANTON ROŽMAN — Clan društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., plačana odpravnina $400. ) Mladinski oddelek. 1 Zaporedna št. 199. 6077 KRISTINA SOMRAK — Stara 6 let, 8 mesecev in 21 dni, članica društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., umrla 7. februarja, 1925. Vzrok smrti: obistna bolezen. Pristopila 17. januarja, 1920. Bila je članica 5 let in 20 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 7 let. Opravičena do podpore ?168, kateri znesek je bil nakazan 17. februarja, 1925. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 27. februarja, 1925. ____ ZOBJE. Spisal Dr. Josip V. Grahek, vrhovni 'Zdravnik K. S. K. J. IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA. Priznati moram, da tekom mojega večletnega poslovanja kot vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote nisem imel dosti sitnosti s tajniki in tajnicami krajevnih društev; vse se je vršilo pravilno fn redno. Je pa med temi pač nekaj izjem, da tajniki in tajnice ne pošiljajo točno naznanilnih kart o bolezni Članov na vrhovnega zdravnika. Ker je pa moje geslo, da sem pravičen napram vsem, zato ne morem dajati nikomur kakih ptedpravic ali privilegijev. Povsem neumestno je torej, da me nekateri tajniki in tajnice prosijo za posebne privilegije. Tako jaz še nisem nikdar delal in tudi nikdar ne bom. Vsled tega prihajam z navodilom in prošnjo, da naj tajniki in tajnice na pošto oddajo naznanilno karto o obolelosti člana ali članice takoj prvi dan, ne pa šele čez par dni, ko je član zbolel. To rabim jaz za pravilno in natančno vknjižbo; pri takih kartah je pri meni merodajen datum poštnega pečata, saj tako tudi Jednotina pravila določajo. Ravnajte se po tem načinu, kar bo tudi tajnikom in tajnicam pomagano, dalje meni in bolnikom. Treba je, da smo točni in natančni v vseh malih stvareh, velike stvari se bodo potem same oskrbovale. Bodimo točni, odkritosrčni in pošteni ter ravnajmo se po pravilih. Ako se nam morda pravila dozdevajo pomanjkljiva moramo ista na pravem mestu (konvenciji) Izboljšati, saj imamo zato pravico. K sklepu iskreno čestitam in voščim najboljše za god m n Josipom in Josipinam, ki bodo obhajali svoj imendan dne 19. marca t. 1. Želim vam, da bi svoj godovni dan še mnogokrat srečni in veseli obhajali. S »obratskitti pozdravom vdani vam DR. JOSIP V. GRAHEK, Vrhovni zdravnik K. S. K. J. (Konec.) V zadnjem Članku sem omenil, da trdni in dobri zobje dosti pripomorejo k našemu adravju, slabi pa k bolezni. Ra-ditega je zelo važno, da pazimi) na negovanje zob, da so isti vedno v dobrem stanju, če hočemo ohraniti zdravo telo. - V zadnji dobi se je jako dosti storilo v proučevanju zob. Dokazalo se je, da votli in gnili zobje povzročujejo v mnogih slučajih revmatizem, srčne in ledične bolezni. Gnoj, ki nastaja v slabih zobeh pomešan z ostanki jedil, se pomika v telesni sistem, kjer naleti na kak že oboleli prostor; to sta srce in ledice. Dosti revmatičnih bolnikov je že okrevalo vsled tega, ker so si dali slabo zobovje iz-dreti. Gnoj (materijal), v telesnem sistemu dela povsod škodo, čeprav ne prihaja iz zobovja. Žal pa, da ljudje premalo pazijo na votlo zobovje, kjer se tak gnoj najraje dela in zbira. Včasih vidite pri kakem odrast-lem človeku, ki ima samo po pet ali šest zob v svojih ustih. Kako je čuden pogled na njegova usta brez zob! V takem slučaju je najboljše, da se da še te zobe izdreti in si omisliti ce^o umetno zobovje pri dentistu, da boste lahko hrano žvečili. Seveda so najboljši lastni zobje; mnogi izmed nas bi lahko imeli še take zobe, ako bi bili iste pravočasno varovali in pazili na nje. Škoda, da v takih slučajih ljudje, vse bolj pazijo na druge stvari, namesto na svoje-lastne. Šele nazadnje, ko je vse prepozno, hitimo k zdravniku, da bi nam spravil zopet k življenju kak zob, ki je že več let mrtev. Dosti ljudi ne dofaste do normalne velikosti, ker so imeli v mladih letih slabe zobe; slabo zobovje jim je povzročilo nepopolno hrano in nezadostno rast. / . Že zadnjič sem svetoval, da naj si vsakdo po vsaki jedi zobe izmije in očisti s krtačico; # vsakdo pa mora imeti svojo lastno krtačico, ne pa isto od drugih izposoje vati. Boljše je biti brez take. krtačice, kakor p ada bi isto več oseb rabilo. Ce rabite tuje krtačice morda celo bolanih «oseb, si s tem dovajate kali jetike in kake druge nevarne bolezni v svoje telo. Ako vam zobpvje nagaja, idite h kakem izkušenem zobozdravniku. Vsakdo bi moral imeti svojega dentista. Ako pravočasno iščete pomoči pri zobozdravniku, vam bo rešil še dosti dobrih zob, v nasprotnem slučaju bo pa treba morda vse izdreti? Dobro je, da greste vsaj enkrat na leto "k dentistu, da vam pregleda zobovje, če je vse v zdravem stanju; o tem vam bo zobozdravnik povedal,. Če je potreba morda večkratnega pregledovanja. Skrbite in negujte torej svoje zobe, ako hočete dolgo živeti in če hočete biti zadovoljni; slabo zobovje vam bo povzročilo kako bolezen in tudi — smrt. Ravnajte se po znani angleški prislovici: "A few minutes a day, keep the doctor away." -•—o- NEKAJ O FORDU. Ameriški avtomobilski kralj Ford je nedavno tega sklenil kupčijsko pogodbo za veliko dobavo raznih avtomobilnih vozil. Po sklenjeni pogodbi je kupec nekoliko posedel ter čakal na nekako odobrenje: * "Kaj še čakate, gospod?" je naposled vprašal Ford. "Na kaj neki? Po sklenjeni pogodbi je vendar v navadi večja ali manjša pojedina." "Pri nas te navade ne* poznamo." "Pa vsaj čaša vina, mislim." "Tukaj nimamo vina." "Za vraga, smotka bi se pa morda vendar dobila." "Ne kadim, ali če vam ie drago, idite v skladišče, pa vzemite en avtomobil!" NOVOPRISTOPLL meseca januarja, 1925. K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 11574 Franklin Cesar, 11575 Mariana Cesar. K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., 11520 Anton Jelenčič, 11521 Edward Jelenčič, 11522 Victoria Jeleftčič, 11523 Joseph Jelenčič. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., 11533 VVriska Pahula, 11534 John Pa-huta, 11535 Fred Pahula, 11536 Edward Pahula, 11537 Anton Pahula, 11538 Albin Erchul, 11539 Vinko Erchul, 11540 Fred Erchul, 11541 Victor Erchul, 11542 Jbseph Erchul, 11543 Dominic Tekautz, 11544 Charles Tekautz, 11545 Anna Tekautz, 11546 Tony Tekautz, 11552 Pauline Erchul, 11573 Mary Pahula. * K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, 111., 11576 Louis Bazilik. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., 11624 An-tonia Jamnik, 11625 Peter Vidmar, 11626 Rose Vidmar, 14627 Joseph Kunstek, 11028 Clara Babich, 11629 Joseph Babich, 11630 Charles Babich, 11631 Doris Babich, 11632 Martin Trope, 11633 Frank Trope, 11634 Zorka Hudolin, 11635 Mary Hudolin. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 11577 Edmund J. Chikosky, 11578 Henry Pri-stavec, 11579 Margaret Maver, 11580 Anton Carol Grum. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 11524 Joseph Lo-zar. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU., 11581 losti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 11636 Barbara Kucenic. K društvu sv.* Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo.v, 11648 Bertha Tolar, 11649 Stephania Jereb, 11650 Anna Jereb, 11651 Cecilia Dolinar, 11652 Mary Dolinar, 11653 Jennie Dolinar, 11654 Anna Dolinar, 11655 Anna Demshar, 11656 Frances Demshar. K društvu sv. Antona Pado-vanskoga, št. 87, Joliet, III., 11549 Anthony Culik. K društvu sv. Barbara, št. 92, Pittsburgh, Pa., 11526 Anna Kust. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 11611 Louis M. Robnik. K društvu sv. Cirila in M£tp-da, št. 101, Lorain, O., 11527 Max Misley, 11528 Anna Misley. K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, IU., 11637 Violet Pa-peš, 11638 Helen Marolt, 11639 Mary Marolt, 11640 Frances Papeg. K društvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 11657 Felix Marolt. K društvu, sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 11612 Frances Uičič, 11013 Terezija Vujovič, 11614 Anton Lukešič. K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 11520 Anna Znidaršič. K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., 11553 Frank Gr-že, 11554 Frances Grže, 11555 Anton Mencin, 11556 John Men-cin, 11557 Frank Mencin, 11558 Joe Perme, 11559 Mary Pefme, 11560 Edward Perme, 11561 George Krasovic, 11562 Joe Krasovic, 11563 Johana Krasovic, 11564 Stfphania Krasovic, 11565 John Krasovic. K društvu Marije Pomagaj, Mike Grainer, 11532 Peter Grainer. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, 111., 3. marca, 1925. -o- Emerik Lubar. K društvu Marije Device, št. št. 119, Rockdale, 111., 11615 Ve-33, Pittsburgh, Pa., 11525 ronica M. Znidaršič, 11616 George Zunick. Mary Znidaršič, 11617 Anton K društvu sv. Cirila in Moto- j Znidaršič. da. št. 45, East Helena, Mont.* K društvu sv. Ane, št. 120, 11582 Steve M. Juricic. Forest City, Pa., 11641 Fannie K društvu Marije Sedem Za- Bregar, 11642 Mary Ostir, losti, št. 50. Pittsburgh, Pa.,; 11643 Agnes Ostir, 11644 Em- 11583 Mary Magdaline Stajdu- ma Ostir, 11645 Anna Ostir. har- « K društvu sv. Ana, št. 123, K društvu sv. Jožefa, št. 55, Bridgeport,* O., 11618 Mary Crested Butte, Colo., 11584 Agnes Hočevar, 11619 Gemnia Mary Pecharich, 11585 George W. Kapushion, 11586 Rosalia Pečarič: K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 11587 Emil E. Pezdirc,. 11588 Edward O. Pf\z-dirc, 11589 "William Pezdirc, 11590 Mary Gorsich, 11591 Anna Josephine Jamnick, 11592 Albert Križman. K društvu sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., 11547 Charles Murn, 11548 Frances Murn. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., 11£93 Joe Udovich, 11594 John Bajuk, 11595 Edward Bajuk, li596 Leonard Bajuk, 11597 Helen Bajuk, 11598 Joe Bajuk. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 11599 Ivan Latkovich. K društvu sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., 11601 Laverne K. Pozek, 11602 Albert BelobrajdiČ. K društvu Marije Vnebovzetje,, št. 77, Forest City, Pa., 11603 Henry Peterlin, 11604 William Peterlin, 11605 Leonard Peterlin, 11606 Edward j Bregar. K društvu Marije Pomagaj Dematti, 11620 Nellie Antolak; 11621 Alois Antolak, 11622 Mary Stephanie Vovko. K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 11550 Amelia A. Kalčevič. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 11567 Helen Kraucar, 11568 Rose Kostelic. K društvu Marija Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 11623 Anna Zmajič. K društvu sv. Jožefa, št 148, Bridgeport, Conn., 11551 Joseph Marko ja. . K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 11658 Christina Papež, 11659 Julia Glavič, 11660 Rose Papež. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 11646 Jenny Suscha, 11647 Frances Suscha. K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 11569 Bertha Kmet, 11570 Joseph Kmet, . 11571 Mildred Kmet, 11572 Gertrude Kmet, 11530 Edward Modic. K društvu sv. Mihalja, št. DVOJE SANJE Ugasnila je luč, in legli sta s hčerko, osemletno Marico, na trdo ležišče. "Kdaj se pa vrnejo oče iz vojske?" je vprašala mater hčerka. "Kdo pa to ve, dete moje!" odgovorila mati. In njen glas je bil nevesel in poln slutenj. V hipu se je domislila vsega. Zatrobil je rog, in mož je vžel s stene puško in se je moral odtrgati od <}oma. Od nje, od otroka. Moral je iti, kamor je velel kraljevi ukaz, da se vojskuje za dom in gospodarja. In zdaj je že tri mesece. In vojna še divja in divja vedno hujše, in vedno žalostnejše no-* vice prihajajo iz nje. "Samot da bi se vrnil zdrav in živ. Veliko jih pobijejo v vojski," je nadaljevala mati. "Jaz vsak dan. molim k angelu varihu, da bi jih obvaroval vsaj krogle, da bi se vrnili," je pripomnila hčerka. Le moli, Marica! Bog usli-ši molitev nedolžnega srca; usli-ši molitev otroka za svojega očeta." v. Zaprle so se jima trudne oči. Obe sta zaspali. Culo se je pol glasno ; a nista zaspali srci, zasanjali ste. Kakor da je priletel bel golobček na okno — tako je sanjala žena — in potrkal s kljunčkom nanj, tanko in sre-brn6. Oj, nožice je imel pa vse krvave, 'in tudi kljurtček je bil ves krvav. "Kaj boš povedal, golobček?" je vprašala žena. "Žalost bom povedal in bridkost," je odgovoril golobček. "Letel sem čez polje. Na njem so ležali junaki in umirali; iz prsi jim je lila kri. In eden Izmed njih me je poklical: 'Golobček, pridi semdol, prileti k meni, da ti naročim poslednji pozdrav!' Zletel sem, sedel možu na prsi,. in naročil mi je: 'Poleti v tiho kočo — ob pobočju gore ob bistri vodici, sredi vrtička stoji. Poleti tja in sporoči posledni pozdrav moji ženi in Marici!' Tako je rekel in izdihnil." Zastokala je žena, polglasno in pridušeno. Pa tudi hčerka je sanjala. Solnce je sijalo, in angelček je priletel. Ves je bil bel in srebrne perutnice je imel. Priletel je in sporočil Marici: "Uslišal sem tvojo molitev ; oče je zdrav in se vrne —" In že je prijahal oče. Ves obraz se mu je svetil od sreče. Skočil je s konja in objel mater in njo. In z njim je prijahal sam kralj. Prijazno se mu je smehljal častiti- obraz. Bil je v zlatem plašču, z diamantno krono na glavi, z zlatim žezlom v desnici. Razjahal je konja, vsega pokritega z dragoceno odejo, podal prijazno roko materi in njej in nasul na mizo zlatih cekinov: "Nate, družinica, da ne boste trpeli pomanjkanja, ker hrabro se je boril oče!" Zaklicala bi bila deklica veselja. Pa nevidna roka ji je tiščala prsi. Samo oči so se ji 163. Pittsburgh, Pa., 11661 odprle, široko in zvedavo. Stis-Frank Talijan,' 11662 Steve Ta-!nila se je k materi in je boječe št. 78, Chicago ,111., 11607 Do- »Jan, H«<>3 John Talijan, 11664 vprašala: lores Preželi, 11608 Flavia Preželi, 11609 Albina Preželi, 11610 Sophia Kučič. K društvu Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., 11600 Joseph Zalar. K društvu Marije Sedem Ža- Anna Talijan. K društvu sv. Ane, št. 170, Chicago, IU., 11665 Anna Majcen, 11666 Frank Majcen, 11667 Christina Majcen. K društvu Marij* Pomagaj, y, x a., Kam pa so šli oče?" —o- št. 188, Homer Citj POSTNA ZAPOVED. Francoski pisatelj Segur nam je sporočil ta-le dogodek: Dvanajstletni deček se je pri-115311 pravijal na prvo sveto obhajilo. Njegovi stariši niso bili sicer brezbožni, pač pa so bili mlačni in zanikrni v izpolnjevanju verskih dolžnosti, niso posvečevali nedelje in se niso zmenili za postno zapoved sv. Cerkve. Otrok se je učil v katekizmu, da je vsak kristjan dolžan izpolnjevati to zapoved, ako ni oproščen. Sklenil je, da ne bo nikdar ravnal zoper to zapoved. Nastopni petek pridejo, kakor navadno, le mesne jedi na mizo. Ponudijo tudi njehiu; pa mirno se zahvali in noče vzeti. "Ali si bolan?" ga vpraša mati. "Ne, mama, nisem." "Ali mar nisi lačen?" "Pač, sem." "Pa zakaj nočeš nič jesti?" "Zato, ker je • prepovedano." "Kako, prepovedano?" •'Da, mama. Danes je pietek, in če kdo ni bolan, mora v petek postne jedi uživati. Cerkev to zapoveduje." Oče postane nevoljen. "Kaj tu čvekaš?" mu zapreti. "Jej, kar se ti da, ali pa pojdi gor v svojo sobo!" Otrok vstane, ne da bi kaj godrnjal ali kazal kako nevo-Ijo; uboga in zapusti obednico. Vendar pa rtiu je hotela usmiljena mati skrivaj dati jesti ter mu zopet očitala nje^bvo smešno trmo. Toda otrok noče nič vzeti. "Ne, mama," reče mirno, očetu nočem biti nepokoren. To ni bila trnla ali svojeglav-nost, da nisem hotel jesti mesa, marveč zato ga nisem hotel, ker je prepovedano. Oče so ukazali, da ne snieta nič jesti, in to lahko izpolnim." Do >olz je mater ganila srčnost in tenkovestnost otrokova; takoj gre in pove možu, kaj se je ravnokar zgodilo. Tudi njega pretrese in čudeč se sinčko-vemu pogumu vzklikne: Zares, to je otrok, ki je več vreden kot midva! Kako plemenito srce." In takoj hiti k sinku, ga objame in mu obljubi, da bodo odslej izpolnjevali postno zapoved, kar se je tudi res zgodilo. In kako srečnega se je čutil ta junaški otrok, ko je dan prvega sv. obhajila videl tudi Svoje stariše pri mizi Gospodovi.' -o- RAJŠI UMRETI NEGO LAGATI. Odplula je angleška ladja iz Liverpoola proti'Ameriki. Četrti dan po odhodu zapazijo med zaboji in raznim blagom skritega dečka. Deček ni imel ne očeta ne matere, ne sestre ne brata, nikakršnega prijatelja in variha. Nihče ni poznal devetletnega otroka, ki je bil jako slabo oblečen, sicer pa poštenega, nedolžnega obraza. Privedejo ga k poveljniku ladje. Ta ga ostro ogovori: "Kako si se predrznil skrivaj se splaziti na ladjo?" "Moj očem so me privedli sem," odgovori boječi deček, "ker pravijo, da me ne morejo več prerediti, pa tudi denarja nimajo do Halifaksa, kjer stanuje moja teta." ' Poveljnik pa noče verjeti, ker je bil že premnogokrat nalagan. Dan za dnevom ga povprašuje, odkod in kaj da je; a deček zmeraj enako odgovarja, ne več ne manj. Slednjič se poveljnik naveliča, zgrabi dečka za vrat, ga nerahlo strese ter pravi, da ga bo na jadrnik obesil, ako v desetih minutah ne pove resnice. Ubogi otrok brez prijatelja in zagovornika trepeta pred ostrim poveljnikom. Veliko ljudi se zbere okrog nju. Poveljnik drži uro v roki in šteje mi- nute. Deček postaja bled, vendar drži glavo po konci. Solze mu zalijejo oči. Osem minut je že minulo. "Se dve minuti ti je živeti," zagrozi poveljnik. "Govori resnico in reši si življenje, mladič!" "Ali smem moliti?" vpraša otrok in milo pogleda v zarjaveli obraz trdosrčnemu možu Povejnik prikima, a ne reče nobene besede. Pobožni deček poklekne, sklene roke, povzdigne oči proti ne-besom ter moli očenaš in čfešče-namarijo, potem pa še pristavi: "Preljuba nebeška Mati, vzemi me k sebi v nebesa. Pripravljen sem umreti, lagati pa ne morem!" Vseh oči so bile obrnjene vanj, od raznih strani so se čuli vzdihi; calo poveljnik je bil gi-njen. In lcomu gi se ne priku-kupil tak junak? Ubogi, zapuščeni deček je pripravljen umreti za resnico! Umreti more; lagati se — nikdar ne! Bog mu je poplačal. To se ve, da se mu ni nič žalega zgodilo, še veliko prijateljev si je pridobil, od vseh strani so ga obsipali z darovi. naj. Toda gozd v pomladnem krasu je poznal le po tem, tla mu je sosedov sin prinesel prvo zeleno bukovo vejico; to je dejal nad svojo glavo in je sanjal, da sedi pod bukovim gozdom, kjer sije solnce in prepevajo ptički. "Nekega pomladnega dne mu je prinesel sosedov deček tudi poljskih cvetlic in med njimi je bila tudi ena, ki je imela še korenine. Zato jo je deček vsa-dil v lonček in jo postavil na okno poleg postelje. Cvetka je rastla, poganjala nove mladike in cvetela vsako leto. Za dečka je bila najlepši cvetlični vrt, zaklad na zemlji. Prilival ji je in jo negoval in skrbel, da je prisija! do nje vsak solnčni žarek, ki je prodrl v sobo. Cvetka pa je cvetela le zanj in mu; razveseljevala oko. K njej se je obrnil tudi ob smrtni uri, ko ga je poklical Bog. Eno leto je bil pri Bogu iii eno leto je cvetka pozabljena stala na oknu in je zvenela in potem so jo vrgli na cesto. In to je tista cvetka, tista uboga cvetka, ki jo. midva kakor lev." Stric,: "Tepček, saj vendar leva še nisi videl." Mirko: "Pač, videl sem ga tam-le v mlinu." Stric: "Tisto pa ni lev, ampak osel." Mirko: "Zato pa." Sinko: "Ata, jaz bi pa rad mesec videl." Oče: "Poglej ga — saj sveli in na nebu ni nobenega oblaka." Sinko: "Ja, ata, jaz bi pa rad mesec še od nasprotne strani. videl." Rud. Pečjak: KO SO MAMICA UMRLI. I. O j, umrli Tončku so mamica, — Tonček pravi: spančajo naša mamica. Sklenjene oj roke imajo mamica, jTonček pravi: molijo dobra mamica. ANGEL. Vselej, kadar umrje kjfe otrok, ki je bil dober in priden, prileti angel božji na zemljo, vzame mrtvega otroka v naročje in natrga šopek cvetlic, pa jih nese k Bogu, da zacveto tam še t lepše, kakor so cvetele na zemlji. Ljubi Bog pritisne te cvetice na svoje nebeške prsi, tisto pa, ki mu je najbolj všeč, poljubi, in cvetica dobi glas, da more v veliki blaženosti prepevati z drugimi vred. Glej, vse to je pripovedoval angel božji, ko je nesel mrtvega otroka v nebesa, otrok pa je slišal vse to kakor v sanjah. Letela sta nad mesti v domačiji, kjer se je bil igral otrok, in sta prišla skozi vrtove, kjer so ra-stle lepe cvetlice. "Katerih si hočeva nabrati in jih presaditi v nebesa?" je vprašal angel. Tamkaj je stala vrtnica, toda hudobna roka je prelomila steblo, da so vse veje, polne velikih, napol razvitih popkov, uvele visele okrog. "Uboga vrtnica!" je rekel otrok, "vzemi jo, da bo tam gori pri Bogu zopet zacvetela." Angel jt> je vzel, poljubil otroka, in mali je napol odprl svoje oči. Natrgala sta še drugih lepih rož. "No sedaj imava dosti cvetlic!" je rekel otrok in angel je prikimal; toda ni še hotel zle-teti k Bogu. Bila je noč in popolnoma tiho. Obstala sta v velikem mestu in sta plavala po ozki ulici, kjer je ležal kup slame in pepela. Angel je pokazal na tisti kup in na nekaj čre-pinj cvetličnega lončka in na kupček prsti, ki je padla iz lončka in katero so držale skupaj posušene korenine uvele cvetlice. "To vzameva tudi s seboj," je rekel angel. "Pripovedoval ti bom o tej cvttlici, ko bova letela k Bogu." Letela sta, in angel je pripovedoval: "Tam doli v tisti ozki ulici, v nizki kleti, je stanoval ubog in bolan deček. Ze od rojstva je bil priklenjen na posteljo. Ce se mu je kaj izboljšalo, je mogel iti po sobi par-krat gori in doli — po bergljah. Bili šo dnevi v poletju, ko je prisijalo tudi solnce k njemu in mu ogrelo ude. Takrat se je poživila kri v njem, in bilo mu je, kakor da bi se izprehajal zu- drugimi vred neseva k Bogu. Ta cvetlica je storila več vese-Jja, nego najlepša roža v kraljevskem vrtu." "Toda, kako -ti veš vse to?" je vprašal otrok. "Vem," je odgovoril angel. "Jaz sem bil tisti mali, bolni deček, ki je hodil po bergljah; svojo cvetko dobro poznam!" Otrok je popolnoma odprl svoje oči in je gledal v angelo-vo veličastno, veselo obličje — in tisti hip sta že bila v nebe-sih, kjer je vladalo samo vese- allan* Ije in blaženost. Bog je pritisnil otroka na svoje srce, in otrok je dobil pe-roti in je odletel z angelom. In Bog je pritisnil vse cvetke na svoje srce, revno uvelo poljsko cvetko, pa je poljubil, da je dobila glas in je pela z angeli, ki so trepetali okrog Boga. Nekateri čisto blizu, drugi okrog teh v velikih krogih. In vsi so peli, majhni in veliki, z dobrim otrokom vred in tudi revna poljska cvetlica je pela, ki je bila uvela ležala na ozki, temni ulici. Bratci, sestre jokajo; kje si mamica?-- Tonček kliče, prosi jo: Vstančaj, mamica! II. In zvečer je hotel leči gori k mamici, da bo spančal zopet v sreči, kot že tolikrat ob nji. Ej, pa niso ga pustili gori k mamici, ■n zajokal je kot vedno v sili: "Čakajte,povem vse mamici." / REŠITEV UGANK v zadnji "Angelčkov!" številki. Računska naloga. Mohorjeva družba je imela v onem kraju 2 dosmrtna uda in 39 letnih. Molitvenikov je bilo naročenih 9. Obratnica. oko cepec potop dohod topo t kisik bob NALOGA. 1 2 1 2 12 1 2 1 Nadomestite številke z dvem: črkama, tako da boste Čitali sa mo dve besedi, in sicer ew okrog in okrog, druga po sredi obe naprej in nazaj enako. -o—- Previdnost. Urbanček prileti ves zasope v kuhinjo, kjer najde staro ma ter in jo vpraša: "Ali mi me rete streti z zobmi par orehov ?' "Kako ljubček moj? Kda; sem že izgubila vse zobe." Tedaj pa privleče mali pored než iz žepa celo prgišče orehom in pravi : "Spravi mi te-le. Jih prinesem še!" Huda primera. Mirko: "Striček, ti si videt. BEDNI OTROCI. <1* cikla "Mrak"). < Skoraj utihnil je šum krogin- krog . . . Ob vogalu kup lačnih otrok se še pomenkuješ hrani, šepečeo mamici v jami, >v bratcih in sestricah, ki so živeli, 1 so jim nedavno v nebesa zleteli ... *V nebesih pri mamici, tam je * lepo, tam ni mraza, tam je gorko —" In zavil je gosteje mrak množico hiš, tesneje deca stiskala drobiž v otrplih malih pesteh, j solzami bede v očeh . . . \1 Had in: ZVON. ' Ko da niča prižari, ločne groze razpodi, jaz iz spanja te zbudim, co na gori zazvonim — / mlado jutro: bim, bim, bim! £0 je poldan, čuj, posioj n obriše s čela znoj! vadar znamenje ti dam, >ojdi pokrepčaj se v hram — ne li čuješ: bam, bam, bam! — 'daj pa solnca ni nikjer, e prihaja v dol večer — daj se vrni na svoj dom, az pa ti prinesel bom anj presladkih: bom, bom, bom /. R.: ŠKRJANČKOVA. Škrjanček že čuti drhtenje zemlje; a čuj, kak mu klici nad poljem zvene: "Oj pridi že kmetič orat in sejat, saj kliče te zemlja in rajska pomlad!" Pa kroži po zraku kot kamenček — živ, pa vriska, pe gleda in pada sred njiv. — WAY OF THE CROSS. There are many exercises of devotion which have for their object the Passion, Cross and Death of our Lord and Savior Jesus Christ; chief among these has always been the devotion of the "Way of* the Cross" or, as it is generally called "The Stations of the Cross." The word "Station" is a term used in the military language of the Romans, meaning the outpost or protection erected at the entrance to a camp. The earfy Christians used the same term to mean a day of fast on which they were accustomed not to eat anything till three o'clock in the afternoon. But as fasting and prayer generally go together, the tford "station" later came to signify not only a fasting-day, but also a day on which the Holy Sacrifice of the Mass was offered by the Pope with greater than usual solemnities. Today, however, "Station" is used to denote the fourteen representations of the different incidents that occurred in our Lord's Passion. The faithful make use of these representations or pictures to bring strikingly and vividly before their minds the cruel sufferings that Christ endured for us from the moment that He stood before Pilate waiting to hear His condemnation and doom until hands of pious persons laid Him sadly in the tomb. Beginnig with that unjust sentence pronounced upon Him, they go on to meditate Him carrying His cross for the sins of mankind. Staggering under the heavy weight He falls, but the soldiers with rude strokes He meets His blessed Mother force Him to rise and continue, and beholds her agony, which tends to increase His own sufferings. Fearing that our Lord would never reach Calvary alive, the Jews lay hold of Simon of Cyrene and compel him to carry the Cross after Jesus. The face of Jesus was all disfigured with blood and dust; behold the brave Veronica making her way through the angry crowd, offers Him a towel with which He wipes His adorable face leaving on it the figure of His holy countenance. As a Result of His increasing weakness He falls a second time, a fall which renews His pains. Amid •blows and curses of the mob He still goes on and meets the women of Jerusalem who weep with compassion at- seeing Jesus in such a pitiable state. At His third fall His weakness was extreme and the cruelty of His executioners without end. The wicked and sinful world has again caused this fall. Finally ."the summit of Calvary is reached. With violence the soldiers stripped Jesus of His clothes. The garments having adhered to His sacred flesh, they dragged them off so roughly, that the skin came with them. Then Jesus is stretched on the cross; he extends His hands and offers to His Heavenly Father the sacrifice of His life for our salvation. The barbarians fasten Him with nails, then raise the Cross and with mockery and insults leave Him to die on this shameful gibbet After three hours of agony His sacred head bows forward and He dies. Joseph and Nicode-mus. faithful friends of Jesus, take Him down from the Cross and reverently place Him in the arms of His afflictcd Mother. Finally, the disciples carry the body of Jesus to bury it in the sepulchre. The tomb is sealed andj&ll withdraw in sorrow. In this way the faithful passing from one representation to another meditate and pray until they have vieited the fourteen Stations of the Cross. This method of showing devotion to sufferings and death of our Lord was instituted 4n the middle of the fourteenth century by the Franciscans. But the custom of making what are in reality the different "Stations" takes its origin at the time when men lived who themselves followed Jesus to the scene of His death. The Christians in Jerusalem out of veneration for those Sacred spots which were sanctified by the sufferings of our Redeemer were accustomed to visit them and honor them by panance. Pilgrimages from the farthest corners of the earth were made to these holy places in Palestine by the devout faithful who treaded with tears of sorrow the paths made sacred by the blood of our suffering Jesus. But a dark and goomy period soon followed when the Holy Land had fallen into the hands o^ infidels. This had so aroused Christianity that kings and princes flew to arms and men sacrificed lives and treasures to regain the Holy City from the dominion of the Mohammedans. Churches and costly buildings were erected on the spots where the principal incidents of our lyord's life and Passion had occurred in order that the memory of them might ever be preserved sacred. Finally when the Mohammedans had for a second time taken hold of the Holy City, it was impossibfe for the Christians to travel in safety' to the Holy Land to satisfy their devotion. Then it was that the exercise of the Way of the Cross was introduced as a substitute. The Franciscan Friars, mentioned above, began' to erect pictures representing the most moving and remarkable events in our Lord's Passion, from His sentence in the hall of Pilate to His burial; there were hung about the walls in their churches and rounds were made by pausing at each picture for several minutes in prayerful meditation. By visiting these pictures in there order and graying before each one, they were able in some way to imitate the devotion of the Christians who made pilgrimages to the Holy Land, but in a manner fast less long and painful. The Franciscans at first »rected these Stations in their >wn churches and Pope Bene-Jict .£111 in 1726 declared that in visiting these stations "the faithful, like the devout pilgrims, Who go in person to visit the holy places in Jerusalem, lo themselves also make this journey in spirit, while they meditate on all that our Lord Jesus Christ vouchsafed to suffer for our eternal salvation at those holy places in the last hours of His ife." Before the close of the 17th century, the erection of Stations was not general; today, however, there is scarcely a church or chapel to be founh that does not possess the Sta tions of the Cross. The Stations usually begin at the Gospel side and represent -the figure of Christ as moving along on His dolorous journey toward Calvary. Such is in brief the history )f the origin of the Stations of the Cross. This devotion may be performed publitly or privately and the Sovereign Pontiffs have attached many indulgences to the practise of it. When it is performed publicly, usually a stanza of the hymn "Stabat Mater" is sung while the procession moves from one Station to the other. The indulgences may be gained by anyone who is in the state of grace by making the round of the fourteen stations and meditating for a short time on the mystery that the station represent. During this holy season of Lent, the period in which we in a special manner meditate upon the bitter Passion of our Lord we should strive to practice the devotion of the Stations of the Cross as frequenly as possible. As we pass from one Station on to the next, let us meditate on the various stages of our Lord's sufferings. Often in our past lives we have .offended Him by sin. We must, therefore, be truly sorry and repent of these sins. Then taking up the Cross and imitating Him we must with patience and with meekness try to carry it to the end of our lives.' A. Bratina. LENT. The Holy Season of Lent is with us again. The great fast of forty days has been proclaimed, and the trumpet sounding throughout the Holy Church in the words of the prophet Joel calls the faithful to despise the vain pleasures, joys an attractions of this world and to be converted with all their heart to the £x>rd, their God "in fasting, and in weeping, and in mourning "Rend your hearts," says the prophet Joel, "and not your garments, and turn to the Lord your God; for He is gracious and merciful, patient and rich in mercy, and ready to repent of the evil." In the Latin language this season is called "Quadragesima," meaning "fortieth,", and expresses clearly the number of days of the fast. It brings to our minds the incident nar rated in the Gospel of St. Matthew that Jesus was led by the spirit into the desert where he fasted forty days and forty nights. The intention of the Church in instituting this holy season has been to make it a time of amendment, consecrate to paayer and recollection, to pen ance, fasting and recollection. Thus she has endeavored to honor the 40 days' solitude and fast of our Lord in the desert and to prepare us the more worthily for Easter — for the passage from death to life, that is, from an imperfect to a holier life. 1 * I The Church begins Lent with Ash-Sunday, so-called from the ceremony of springling ashes upon the heads of the faithful. In the Old Testament we read that King David, having sinned grievously, mingled ashes with his bread in order to appease God's anger, that Job sprinkled his flesh with ashes. So the Christian recalling his past sins, humbles himself before God; he recalls that although his sins have been forgiven, the punishment of sin, that is, death, must yet be endured. Therefore he bows his head that the Priest of God may put the ashes upon it, and with humble heart he hears the sentence of death pronounced upon him: "Remember man that thou art dust, and unto dust thou shalt return." In order to make known to us the grief in which our Holy Mother the Church is plunged when contemplating the sorrows of her Divine Spouse, she omits all canticles of joy from her services," and all the pomp by which she loves to honor God. There are no flowers on the altar; the Priest of God appears in the sanctuary clad in the penitential color of violet; the eye beholds signs of penance on all sides and the ear no longer hears the glad tones of the organ, the joyous "Alleluia" or the angelic hymn "Gloria in excelsis." Yes, sorrow is the distinguishing mark of this holy season and the Church in her ceremonies endeavors to make it stand out prominent, so that it can strike the imagination of all her children and move them to grief for sin which flooded our Lord's soul with unspeakable agony. fThe Church insists upon penance because from Holy Scripture we see that God demands it. Her discipline of penance is mainly under the form of fist- ing. Although fasting is an abstinence that man voluntarily imposes upon himself in expiation for his sins, during Lent it is practiced in obedience to the general law of the Church. According to the Fathers and Doctors of the Church the institution of this fast dates back to the time of the Apostles themselves, who decreed that the great festival of Easter should be preceded by a universal fast, a fast which lasts for the space of forty days. This fast obliges ail those who have attained the age of twenty-one, and consists in the partaking of one full meal in the day, with a partial meal in the evening not exceeding eight ounces, which is called a "Collation." Penance is necessary for all. We must all practice self-denial and perform acts of mortification. What season can be more suitable for these pious practices than the season of Lent? Let us not think that this will make us unhappy. No, it will make us the happier for we will .store up for ourselves greater treasures in heaven and we shall acquire a spiritual peace and joy that those only know who mortily themselves and follow Jesus Christ. A. Bratina. o DEFINITIONS OF HOME. The golden setting in which the brightest jewel is "mother." A world of strife shut out. a world of love shut in. Home is the blossom of which Heaven is the fruit. * Home is a person's estate obtained without justice, kept without disquietude; a place where tiifte is spent without repentance nad which is ruled by justice, mercy and love. A hive in which like the industrious bee, youth garners the sweets and memories of life for age to meditate and feed upon. The best place for married man, after business hours. Home is the coziest, kindliest, sweetest place in all the world, the scene of our purest earthly joys and deepest sorrows. The place where the great are sometimes small and the small often great. The father's kingdom, the children's paradise, the mother's world. The jewel casket containing the most precious of all jewels — domestic happiness. o God will deliver yon. What would you do if you were never to be delivered from your trials? You would say to God<_ "F am Thine; if my miseries are pleasing to Thee multiply them, prolong them. Make friends with your trials, as if you were always to live together, and you will find that when you no longer think of them and cease to be anxious, God will deliver you from thenru St. Francis de Sales. kissing my daughter, I'll teach you." Suitor — "t isn't necessary; I've just learned how. Not his fault. Mother: - "There were two apples in the cupboard this morning; now there is only one. How do you account for that?" Boy: "It was dark in the cupboard, and I didn't notice the other one." Old Gentleman: "Little boy. do you know who I am ?" Little Boy: "No, sir. But mother's inside; perhaps she can tell you." Teacher: — "Spell 'cloth,' James." James — (Silent.) Teacher: — "What is your made of?" James: — "Father's old pants." LIFE AND LABORS ST. JOSEPH'S LILIES. St. Joseph tends the lilies, That grow for Paradise, And keeps them ever pleasing To God's Most Holy Eyes. He shields them all from danger, These spotless blossoms rare That shed like fragrant incense, Perfume upon the air. Their beauty shall not perish, When autumn bids them die, For Joseph's hand shall gather And hear them to the sky. Where he, with Blessed Mary, ' Shall give these lilies fair Christ, the Spouse of Virgins, Who reigtis in glory there. Catholic Observer. Little Bob (about to go out with mother) — "Mamma, you must take some money with you." Mother — "No, Bob, I'm not going to use any." Little Bob — "Yes, you must have money for chocolate; I might start crying on the street you know." Father (angrily) — "What! They came to the River Sava, which had to be crossed. As there was no bridge anywhere nearby, the sacristan took Baraga on his shoulder and carried him across the river without feeling any weight. . • The only priest in the whole neighborhood, who befriended Baraga and who was heart and soul with him, was Rev. Augu-stin Sluga, the last member of the suppressed Cistercian Abbey -of Landstrasse in Dolenjsko. He was at the time parish priest of Kranj, and also dean of that district. Baraga found in him a true friend and protector. The latter invited him to preach, during three consecutive days before Ash Wednesday, 1827, in the parish church of Kranj on the Holy Eucharist, which he did before an immense concourse of people, to the great mortification of his envious colleagues in the ministry. They wrongly accused him to his Bishop,. Rt. Rev. Anton Aloys Wolf, who removed him from St. Martin and sent him to Metlika, near the boundary of Crotia, in June, 1828. His friend, Rev. Augus-tin Sluga, died at the ripe age of eighty-nine, on the 19th of July, 1842, being at the time honorary Canon of the Cathedral Chapter at Ljubljana. As to Baraga's personal wants in those days, they were few and easily supplied. His meals were extremely frugal; he seldom ate meat, and then but little; he never drank wine. He generally slept on hard boards, and had very little furniture in his room. He gave all he had to the poor and for beautifying the House of God. He was remarkably kind to children, especially to those who were poor. On great feast days his sister Amalia used to send him from Trebnje all kinds of confectionery, not a bit of which he would put in his own mouth, but would divide these sweetmeats among the children, the *poor and the sick. The latter he visited very often and consoled and helped them in every wap possible. CHAPTER XlV. Father Baraga's Labors at Metlika. He Resolves to Devote Himself to the Indian Missions of America; is Received into the Diocese of Cincinnati, O. Scene at his Departure from Metlika. In Baraga's time the.parish of Metlika was large, with more than 6,000 souls and twenty or more stations -with chapels. The people were very kind-hearted, but sadly neglected and very ignorant as to their religion. In this place Baraga labored with his customary zeal and forgetfulness of self. God visibly blessed his labors. One of his first cares was to procure a beautiful set of stations or Way of the Cross for the parish church of that city, to promote Rt. Rev. ° FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. BY P. CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., OV LOS ANGEL BS, CAL. devotion to the Passion of our Lord. In due season they arrived and were carried in solem« procession through the streets of Metlika from the parsonag# to the church. They were solemnly blessed ano erected in the month of October, only four months aftei his arrival in that city. Father Baraga himself describe* vividly this celebration in a letter to Amalia: "When w€ arrived at the cliurch, the men, who carriec-the pictures, placed themselves two and two at the placer where the pictures were to be hung. Then I ascended the ladder and it was a real joy foi me to hang up the picture* with my own hands. Oh, dearest Amalia! I-cannot tell yov how the hearts of my people beat with joy at this unusual solemnity. I have often shewn heart's longing was directed." In the year 1829 a society •vas organized^ in Vienna, Austria, which had for its avowed >bject the supporting of the >Iorth American missions. This lociety was called "Die Leopol-linen-Stiftung" (Leopoldine So-iety). It was approved by *ope I^eo XII., who, eleven days >efore his death, issued in its .favor an Apostolic Brief and jranted certain indulgences to ts members. His Imperial Highness, Archduke Rudolph, Cardinal Prince Archbishop of Jllmutz deigned to act as its supreme head and superintendent, and he appointed the ^ince Archbishop of Vienna as lis representative. The rules md regulations of the society vere published in Vienna on he 13th day of May, 1829. This society has done immense /ood to the struggling church jf our country. Year after year arge contributions were sent to ;he poor bishops, missionaries md religious societies. In the ippendix of this work the read-;r will find a detailed state-nent of the contributions sent .o this cenmtry bedwene 1829 tnd 1868. Father Baraga looked upon he establishment of this so-riety in his country as one of he many indications of his vocation to the Indian missionary -ield. He, therefore, made tnown the secret wish of his heart, namely, to go to the Indians, to his bishop and to the managers of the Leopoldine So-:iety, all of whom highly approved of his design. Full of joy at the successful outcome of his request, he immediately wrote from Metlika to his sister Amalia, under date of November 4th, 1829: "You say the truth when you write that the will of God is 3een plainly in my choice to go on the mission. Therefore I most firmly hope and I am immensely rejoiced that God has looked upon me with a truly grreat love and that He has heard my most fervent prayers and supplications, which are of several years' duration! From all that has happened in such an extraordinarily short time, I hope to foresee that it will be through the will of God that I go to the mission. I prayed to God, especially when going to Ljubljana, and later until I received my answer from Vienna and the bishop's representative, to so guide and dispose my spiritual and temporal superiors, whose hearts are in His hands, that by their decision His most holy will might be made known to me, which I could aot know in any other way. (To be continued) -o- Established 1857 PREVIDNO in PAMETNO ' Hi • i. f ••• - , • ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mest-gs ne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-% nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere laatuje K. S. K.. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite «am za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ U SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO s pafnikom PARIS 16. maja 1925. Potnike bo spremljal na$ uradnik skozi do Ljubljane. Vsi potniki III. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2, 4 in 6 skupaj in so nam za sedaj dodeljeni najboljši prostori. Tudi nedriavljani zamorejo potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe dovoljenje iz Washingtona. Kdor želi potovati meseca maja, naj se čimprej priglasi ker bo to potovanje v resnici udobno in brezskrbno. Pišite za pojasnila na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St. New York, N. Y. prihranki vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v Katerikoli izmed naših držav, In. vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odsto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to. ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je „________znak varnosti za VM denar. Naš zavod uživa najboljši ugletf od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, In od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. • JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. i« JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. Chaa. a Pearcc tarife Joseph Dunda, psmoi. kaair. Organizirano delavstvo v Združenih državah in drugod. Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau. Kar se tiče skupnega števila organiziranega delavstva, to je delojemalcev, združenih v strokovne organizacije (trade unions^, stojijo Združene, države na tretjem mestu izmed vseh dežel na svetu. Glasom podatkov, kompiliranih od National Bureau of Economic Research* največ organiziranega delavstva je na Nemškem, namreč 13,-309,000 v okrogli številki, na to sledi Angleško (brez Irske svobodne države) s 5,400,000, do-čim je v Združenih državah 3,-780.000 organiziranih, delavcev. "Da se," pravi poročilo gori omenjenega urada za gospodarsko raziskavo, "pravilno raZtol-mači pomen porastka ameriškega delavskega gibanja v njegovi zadnji fazi, ko se je število organiziranega delavstva toliko spremenilo navzgor in navzdol, je treba uvaževati, da take spremembe niso bile omejene na Združene države.- "Doba od leta 1914 do danes je bila zares doba odločno fluk-tuacija v članstvu delavskih or ganizacij širom sveta. Vzlic temu, da ftedostaje pravilnega statističnega merila za primerjanje, je očividno, da se delavske organizacije od začetka svetovne vojne tako porastle v članstvu, kakor še nikdar. "Angleške ..unije, ki so bile že močne leta 1914, so več kot podvojile svoje članstvo in so leta 1920 imele 8,328,000 članov. Na Nemškem, Francoskem, v Italiji in celo v Južni Ameriki je porastek enako pomemben. "Kakor v slučaju Ameriških unij, inozemske delavske organizacije so tudi občutno Hrpele vsled industrijalne depresije, ki jo je vojna prej ali slej povzročila po celem svetu. "Poročilo navaja število organiziranega delavstva v nekaterih deželah od leta do leta; iz teh podatkov, posnetih iz izvirnih statistik, je razvidno, kako gospodarska kriza ima za posledico zgubo na članstvu delavskih organizacij. "Iz teh številk posnemamo, da je organizirano delavstvo v Združenih državah leta 1914 2,716,900. Leta 1915 je padlo število za čez stotisoč, skočilo leta 1916 za 200,000 več; leta 1817 pa je znašalo že 3,104,600; na to porastek nadaljuje, dokler leta 1920 ne pride do viška — 5,110,800 članov. Leta 1921 pade to število za približno 300,000, leta 1922 za skoraj na-daljnih 800,000 in leta 1923 znaša 3,790,000. "Na Angleškem je število organiziranih delavcev leta 1914 znašalo 4,143,000. Vsako na-daljno leto to število počasi raste, a leta 1917 skoči skoraj za milijon več; leta 1918 se članstvo pomnoži za nadaljni milijon, leta 1919 pa skoraj za milijon in pol; višek je bil dosežen leta 1920 28,328,000. Ali že prihodnje leto se članstvo zniža skoraj za dva milijona in padanje nadaljuje, dokler število članstva leta 1923 ne znaša 5,405,000. "Na Holandskem se opaža stalno povečanje članstva od '-'66,000 v letu 1911 do 683,500 leta 1920. Na to število pade do 572,00 v letu 1923. ' "V Italiji je število organiziranega delavstva leta 1914 znašalo 982,000. V treh nastopnih letih število stalno pada, ali leta 1919 skoči naenkrat na J,-800,000 in leta 1920 n a3,100,-000. "Organizirano delavstvo na Nemškem je leta % 1914 imelo 2,166,820 članov, leta 1915 pa le nekaj čez milijon in pol, še manj leta 1916.. Od leta 1917 pa stalno raste, zlasti od leta i 1918 do 1919, ko poskoči naenkrat za skoraj 5 milijonov. Od tedaj se opaža silen porastek in število organiziranega delav-lavstva je leta 1923 zna&do 13,308,721. "Na Francoskem je število organiziranega delavstva znašalo leta 1914 nekaj čez milijon, leta 1920 čez milijon in pol in leta 1922 je znašalo 1,768,461. "Kanada je leta 1914 imela le 134,348 organiziranih delavcev, dosegla je najnižjo številko leta 1915 in najvišjo leta 1920. Leta 1923 je bilo 203,843 organiziranih delavcev. "Avstralija, ki je leta 1914 imela čez milijon organiziranih delavcev, jih je leta 1922 imela čez 700,000. "V vseh slučajih stoji članstvo v letih 1922 in 1923 jako visoko nad predvojnim številom. Le v Avstraliji in na Nemškem pa se zdi, da ni povojna kriza vsled industrijalnih likvidacij vplivala pomanjševalno na članstvo. Seveda, je slučaj z Nemčijo nekaj posebnega, kajti delavsko gibanje po vojni je v popolnoma drugačnem okvirju kot ono, ki je prevladovalo na Nemškem pred 1918." V kolikor se ta slična gibanja v. raznih deželah v medsebojnem razmerju, je mogoče le ugibati in se more pravjlno presoj evati le, ako proučimo socijalne, ekonomične in politične sile, ki očividno vplivajo v tem pogledu. • -o- General delivery. Zakaj se dostikrat pisma ne prejemajo. Foreign Langue Information Service je večkrat našel, da razlog, zakaj priseljenec dostikrat preneha dopisovati s svojimi sorodniki v starem kraju, tiči v tem, da si mnogi novodošleci brez stalnega naslova dajejo nasloviti pisma na pošto — poste restante, kot pravijo v Evropi, ali "general delivery," kot se pravi v Ameriki'. Zdi se, da ljudje v splošnem ne znajo, da poštni urad drži taka pisma le nekaj malo dni. Ako nikdo ne pride po pismo tekom tedna čini, poštarji večinoma pišejo "Unclaimed" (nepoiskano) na kuverto in pošiljajo pismo nazaj na odpošiljatelja. Ko pride Človek na pošto nekoliko časa kasneje, misleč, da mora tam biti kako pismo od doma, mu poštar enostavno javi, da pisma ni. Dotičnik začne na to misliti, da mu v starem kraju ne marajo pisati, počasi preneha dopisovanje in se tako pretrgajo vse vezi. Poštna pravila od leta 1924 pravijo: "General delivery na onih poštnih uradih, ki razna-šajo pisma, je namenjen le za one, ki nimajo stalnega stano-. vanja ali ki iz dobrih in zadostnih razlogov ne morejo dobivati pošte potom pismonoše ali poto mpoštnega predala (Post Office Box). General delivery se ne sme rabiti, kjer je mogoče dobivati pošto na drug način. Osebe, ki nameravajo ostati trideset dni ali več v mestu, kjer se pisma raznašajo, naj prijavijo svoje ime in naslov poštnemu uradu, tako da jim bo pi-smonoša dostavljal pošto. Od oseb, ki se prijavijo za pisma na General Delivery okno, se srhe zahtevati, ako niso znane, da izjavijo zakaj prihajajo po pošto na poštni urad, mesto da bi pisma dobivale po pismono-ši." Oni, ki smatrajo potrebno, da si pustijo pisma nasloviti na General Delivery, bodisi ker nimajo stalnega stanovanja ali, ker se bojijo, da se pismo zgubi, ako se dostavi v "boarding house," storijo zato pametno, ako se predstavijo postmajstru ali uradniku na General Delivery in ga prosijo, naj drži vsa pisma, ki bi prišla, dokler se on ne priglasi. S tem preprečijo, da se pismo povrne. Šolske razmere na Ruskem. čJsS^*^ Naslednji podatki so posneti iz ruskih listov. Ti podatki nam kažejo v pravi luči današnji sovjetski šolski sistem pod boljševiiko vlado. Ti podatki nam s številkami kažejo intelektualno (umsko) temo med ruskim narodom, ki šteje okrog 130 miijonov prebivalcev. Na Ruskem -je veliko pomanj kanje učiteljev, osobito na deželi. V takih krajih se vrši poduk v nezakurjenem stanovanju vaške učiteljice. Otroci, ki prihajajo k poduku brez knjig in tablic, pišejo s kredo po narekovanju učiteljice, kar na tla ali steno. Dosti otrok ostaja doma, ker nimajo ne primerne obleke in ne čevljev; osobito dosti deklic«- ostane vsled tega doma v mnogih krajih; ker daje boljševiška vlada učiteljem, in celo* profesorjem naravnost sramotno plačo, jih mnogo išče druge službe, da se zamorejo preživeti; plača učiteljev je namreč manjša, kot plača najbolj navadnih delavcev. S M Univerzam ter višjim šolam prede tudi slaba, kajti dijaštvo se mora zelo boriti napram la koti. Leta 1922 se je vpisalo v prvi letnik 45,000 višješolcev, leta 1923 samo 38,000, lani pa samo 13,500. Od tega števila je bilo 12,000 nesposobnih dijakov izbranih od raznih unij in socijalističnih klubov, tako da je bilo mest samo za 1,500 dijakov izmed 75,000 graduantov drugovrstnih šol. Boljševiška vlada je trdno računala, da bo nepismenost med odrastlimi na Ruskem že leta 1927 odpravljena. Na ta način bi se moralo podučevati okrog 18 milijonov oseb v starosti od 18. do 25 leta; v resnici je pa lansko leto meseca junija'to šolo obiskovalo samo 500,000 nepismenih oseb. Leta 1914 (pred vojno), je znašal vladni proračun za vzdrževanje šol 238,000,000 rubljev; občine so pa prispevale 27 milijonov. Leta 1921-1922 je vlada v to svrho prispevala samo 36 milijonotv rubljev; leta 1922-1923 pa 48.7 milijonov; slednja svota je bila pač v proračunu določena; ne pa v celoti vplačana. Vdržavi z 130,000,000 prebivalci je nekaj manj kot štiri in pbl milijonov otrok v ljudskih šolah in samo 300,000 v drugovrstnih šolah. Rusiji se jp pod bivšimi carji- predbacivalo, da drži ljudstvo v nevednosti. To je resnica. Sovjetizem je obljubil, da bo odstranil pajčolan duševne teme s šolami, knjižnicami, uči-lišči in univerzami. Dandanes je Rusija pod boljševizmom povečala nevednost svojega ljudstva, ter pretvorila njegovo trpljenje v, pravo tiranstvo, nevednost in siromaštvo. Teh 130 milijonov ljudi mora prestajati trpljenje, vsled nezaželjenih teorij. Boljševizem je torej podoben nočni mori, poln nerednih možganov, ker hoče vpeljati anarhijo kot zapoveljivo vrsto vlade nad celim svetom. ("The Catholic Union ftnd Times," Buffalo-*) __J-o—- Clcvclandska škofija šteje 73 • farnih Sol. sfasfc 102. ČLANEK. KOLIKA ALI KRČI. Preveč mater smatra koliko za "potrebno zlo". Kolika 'ni nikakor normalno stanje tere je pogosto predhodnik bolj resne bolezni. Kolika je lahko posledica številnih vzrokov, bahko je posledica «ega, .če se pusti telo otroka pralmio ohladit*. »sNerednost v prehrani, tako glede časa kot množine živil,.te tudi lahko vzrok. Primerna hrana je zelo važna v slučaju da trpi otrok vsled napadov kolike. Neprimerna hrana povzroči zelo lahko neprebavo, Jci se 'nato iz-premeni v koliko. Če trpi vaše dete na koliki, pazite nato da ne bo trebušni pas ter ostala obleka pretesna. Držite noge in roke gorke. Pogosto bo prinesel utehe pc-žirek gorke vode ali pa steklenica z gorko vodo, pofožena na trebuh. Ce se ta sredstva ne obnesejo, vprašajte za svet svojega zdravnika. Nikdar se n poslužite zdravil, razven "na nasvet zdravnika. Prav posebno skrbite, da bodo vse sesavke in steklenice čiste, da se na ta način prepreči dodatno nevarnost unetja želodca in droba. Pri izbiri otroške hrane se prepri-. čajte, da je mleko, katero rabite popolnoma varno in prosto vseh škodljivih kali. Eagle Brafnd kondenzirano mleko "je tako varno kot redilna hrana. Najbolj zadovoljive uspehe pri postopanju s slabo prehranjenimi otroci se je v zadnjem času dosegli potom uporabe Eagte Mleka. Šolski otroci, trpeči na slabi.prehrani, so postali takoj boljši, ko se je dodslo Eagle Mleko v hjih' tlijeto. Nekateri so pridobivali na teži dvakrat tako hitro kot drugače normalno. Če le količkaj domnevate, da ni vaše dete na višku, pričnite dodajati Eagle Mleko k njegovi dijeti takoj. Sveži zrak'obir lo spanja, redne ntvade so tudi važne. Otroci bi morali dobivati po enkrat na dan Eagle Mleko s H čaše mrzle vode. Starejii otroci ga lahko vzamejo ,z Ginger ale-om, grozdnim sokom, sadnimi poki ali pa z jajcem. S pridom ce ga tudi lahko rabi v gotovih kuhanih jedeh. ' - Črtajte te članke^rtmo vsak teien ter jih imijCe-zk^bW^o NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem*z dnem 1. decembra oiieelil svojo notarsko pisarno na 4005 Butler St., Pittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pri- dite ali bodotie na: ANTON ZBAINIK, javni notar, 490? Butler SL. Pittsburgh, Pa. Leta 1923-1924 obiskuje raz^ ne katoliške šole elevelandske škofije 60,638 učencev ter učenk. Vseh takih šol je 73 in sicer 62 elementarnih, ter 11 akademij rn višjih šol. Precej znana in velika je med gorio-značenimi tudi naša slovenska farna šola sv. Vida s približno 1,800 učencev!. Ugodna prilika za nakup hiše! Ker se ne mislim več vrniti v stari kraj, bi rad prodal svojo hišo na Vrhniki, blizu farne cerkve sv. Pavla. Poleg hiše je tudi mali vrt in 3 kosi sveta; v hiši je tudi hišna oprava. Za pojasnila se obrnite na lastnika: John Gregorka, 917 Prescott St., Waukegan, Ul. SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in .cvetlična semena. Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR > Sox 772, City Hall Sta. Naw York, N. Y. ——^---T—-■■ n- " ----- KAJ VECKRAX POMENI BESEDA "BREZUPNO." Takozvani "brezupni slučaji" dostikrat pomenijo samo sluča^ je posledic vsled slabih zdravil. Mr. John Aleksi nam je pisal dne 19. januarja, 1925 iz Daisy-town, Pa., Box 364: "Dve leti nisem mogel zapustiti svoje postelje. Ljydje so mi rekli, da je to brezupen slučaj bolezni, vsled česar sem že pričakoval smrt vsako minuto. Zatem sem vrgel proč vsa druga zdravila, ter sem pij samo Trinerje-vo grenko vino. Kmalu mi je postajalo boljše; danes, ko sem do cela okrevaj, vsakdo pravi, da Trinerjevo vino lahko vsakemu bolniku pwnaga; qelo moj zdravnik me je vprašal, kako zdravilo, sem vj*1." Ako imate kako želodčno nepriliko, ako ste zabasani, da ne morete preba-vati itd., Vzemite Trinerjevo grenko vino, kije za to najboljše zdravilo. Isto izčišča želodec ter črevesje ter daje organom novo življensko moč. Poskusite tudi Trinerjev Liniment; zdravilo za revmatizem, nevral-gijo, hrbtobol, mrazenje ali otekline; Trinerjev, Cough Sedative pa priporočamo za prehlad. Ako teh zdravil ne morete dobite pri vašem bližnjem lekarnarju ali trgovcu, pišite naravnost na Joseph Trirfer Co., Chicago. 111. (Advertis.) USTAVITE BOLEČINE NA LEDICAH. To je edini način ubraniti ne tej hudi bolezni. Iti r.abuva toliko «ove4kih trte v v««-V<» let o. Natančno »levilo Je neznano: tonovqpi. bolnik izgubi veselje do dela; takoj v.e pozabi in iT* večkrat boli (lava. Led ice čistijo vse htrupcgr snovi i/ krvi in teles«. da teio lahko spravlja svoj po-rl. k'lior ima tlabe ledicc, se «a loti revji)a»i?.e m Uoijasfc ai»; so ■ nt ic mnt'Kt, uapeiiK. pusluijli naiega sdravila l.Hxaiba Veml*r se inbea rsak tak bolnik tokom zdravljenja »gibati opojnih pi- inkrobnfctih jedil., sladltorja mastnih j"dil, uiivati smete samo malo meaa. Ustavite to kudo holer.en doMer jo še :„ . Ne glejte na par c™t»Y,. « v.šc dragoceno rfdravje. Naročite riai* zdravilo še dane*. Četo navodilo z Mzalha vred tti- ne »1* 6«. 1'oslali Ven» bomo into po pre jetju denarja. 1'IiiU na: Laxal Med. Co. NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA W , ' i"' l ' , <* * ' ' . ' *' ' "4 V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LlCEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopja 6117 SL Clair Ave. CLEVELAND, O. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. V ceniku so ic razne druge koristne stvari/ MATH PEZDIR, Box 772, City Hall Sta. New York, N. T. Namerava živeti 100 let. Pittsburžan rabi čisto zeliščno zdravilo, ki mu pomlaja kri in mladi življenje. '"Jar. sem te blizu 60 let atar. toda p-i \.»ein tem se počutim mlademu, kakor bi jih i-tel samo X0. Jaz vzamem enkrat ali dvakrat na leden skodelico ttolffnrskeza zclit-čnega čaja. ki me drii zdravega in trdne-<«a in vsled tega mladega'' je rekel U. H. Von Schlick, izdelovalec Bolgarskega zelii-čnega čaja. Če ste *aba:tani. če imate revmatizem. Ixflescn v jetrah, led i ca h ali v ielodcu. ne čakajte na drugi dan. Vi rabite iivljenuko moč, da lahko izvršujete svoje vsakdanje delo. Vi rabite mojo stovečo čisto zeliščno tonfko, ki vas bo dovedla naraj do zdravja in veselja, emu sf nočete počutiti za 10 do •0 let bolj mladega? Ker lahko z Kalgarakim zeliačoim čajem priženete vsak hud prehlad, je ta čaj vreden lOkratne svoje cene. Bogat, zeliščni sok', če ga pijetc zvečer, vam bo kri zopet segrel. uredil njeno cirkulacijo in pripomogel 'naravi izgnati is telesa v.e strupene »novi. Idi te torej k bHinjemu lekarnarju in '-aV-tevajtf*i)iatljo Bulgarskega zeliščnega čaja, zavit v rdeči in rfcieni skatlji. Cena TSc. in tl.SS. Važno: Dosti Ijftdi živi na tarmah in v naselbinah, kjer ni nobene lekarne Tudi ti rabijo to važno zdravilo. Jaz jim pošljem veliko družinsko škatljo priporočeno po pečti M 11.25 ki jim bo zadoetovaja za pet mesecev. Naslov: H. II. Von Schlick. Presi, dent, Dept. M. 831. I.ocust St . Pittsburgh, Pa. . -SVOJI K SVOJIMI- Podpisani toplo jJrlporoCatt rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino t obleko za moška is otroke; t zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev sa isntke aprojjueiu naročil} v PO nMMTV tudi obl □lOHN Slowuln traofte. •IT EAat C SL Pnafcla. Colo zavarovanje zavitka pj J. KLEPEC AGENCY ZavamJ« hiše, pohištva in avtomobile. Prodaja hiše in lote.- Javni notar. PJionv 5768. Stan. tel. 2196-R. 107 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Alitirajte osobito za Mladinski oddelek K. & K. Jednote! CfLASILO K. S. K. JEDNOTE,". 4. MARCA, 1925. , Premoženje t« banke znaša $12.000.000.00 PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJANJU V STARO DOMOVINO. Vediio vprašajte za ceno V naši banki. Dosegli smo strtP-' kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji <*ni. Ker smo v zvezi z velikf-,mi denarnimi zavodi v Cvropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihrapitfe, ko pošljete denar v staro domovino. . Pridite se danes k nam gl^de informacije cen. Gotovo boste zadovoljni. GLASILO JK. S. K. JEDNOTE, 00000* ............. KOŽNE BOLEZNI * . - ' j v teh slučajih je treba jemat; ! ; SEVERA'S NAD 20 LET it izdelujem HARMONIKE, ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljfte. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo sknSnjo in prakso. Da so inoje harmonike v resnici ntfbolj znane in pri-ljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vteh krajev Sirom držav. " v V zalogi imam tudi najnovej. še slovenske in druge PIANO ROLLIi in PI.OftČK ZA GRAMOFONE. << Pišite p« cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko eenq. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. i .. .-if ANTON MERVAR Music Store, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Qena 60 centov. krentfjša zahvala Moder, Rev. J os. a Čast. 'erhunc . velika razprodaja no-trn miljon, sicer pa le nekaj tek ii ceni. Oglejte si ta fonograf in »m vrtam iivljeaju. i« nista .14*.lf , :ata izbranih p Ifov. Razprodali jih 10 iz tovarne po tej Večno hrepenenje. Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. _____ (Nadaljevanje) Tako čakajo šolarji na učitelja. Nekaj dečkov stika in ropota po smehu za orgle. Te orgle so, kolikor smemo govoriti o "tem v vaški cerkvici, kjer je tako omejen prostor, umetniško delo ža Breg pravzaprav predobre in zadosti dobre le za Boga in njih mojsterskega igralca. E Kupil jih je neki Brežan, ki se je bil pred leti kot ubog delavec izselil v Ameriko in je tam obogatel. ; ' ■ "Pstr Pstr dečko,. "učitelj gledal j« učitelja z bistrimi otroškimi ( šal skozi neposiikano, V hu in deževnice skaljeno kveno okno. ' Valtftrček gre ž njim," šepne rdečelična deklica v uho svoji sosedi. "Valterček prihaja k nam vsak večer, ko pride učiteljeva služkinja po mleko. Včeraj sva spuščala milne mehurčke." V tistem hipu stopi učitelj z Valterčkom v cerkev. Za trenutek poklekne v prvi klopi — pa ne samo zato, da da šolski mladini dober zgled. Nato posadi Vatterčka v temnikasto klop in reče: "Zdaj bodi pri den, dečko! Tam spredaj je ljubi Bog!" Valterček je mirno sedel, kakor da mu gleda ljubi Bog naravno v njegove velike, črno-rjave otroške oči, v katerih je bilo vedno nekaj kakor kaka pravljica ali kake čarobne sanje. Sklenil je ročici na prsih in potem zrl zlato okno, skozi katerega so se vsipali svetli žarki na Mater Božjo in na Je-zuščka. * Zgoraj na koru se oglasi jo orgle. Matija Kamenček je začel prav po tihem igrati s finimi, nežnimi piščalkami. Pred-no je govoril svojim mladim pevcem in pevkam, jih je hotel naj prvo ogreti in navdušiti z zvoki godbe. In to se mu je dobro posrečilo. Valterček prisluškuje: angelčki pojejo. Otrok, ki je bil tako bogato muzikalično nadarjen, zre z spremenjenimi očmi v, zlati lesk in sijaj. Zdaj za-blišči zlata krona na glavi Matere božje in prši ogenj — in Valterček vidi, kako je zdrsnil smehljaj preko Jezuščkovega obraza — deček, katerega je ofehval svetlobni tok, da ga potopi v lesketajočo spremenjene, je prav'po tihem za vriskal. Zfiaj utihnejo orgle. Gospod učitelj nagovori otroke: Novi gospod kaplan, pravi, pride pojutrišnjem in hočejo ga sprejeti tako veselo, kakor je bil nekoč sprejet Zveličar, ko je slo-vkorakal v Jeruzalem _ qui venit in nomine Domini, Hosanna in excel-sis!" mu hočejo zapeti. In otroci zapojo. Breški otroci imajo dober posluh, imajo svež in Čist glas in izvrstnega učitelja. Kakor vriskanje in ukanje odmeva po svetem prostoru: "Benedietus, qui venit in nomi-m Domini, Hosanna in excel-aisT' Valterček v klopi ne raaume besed, ki udarjajo na njegovo uho; toda v angelsko Čisti duši najdejo te besede čudovit odmev, vse nebo poje in odmeva v otrokovi dbii. Valterček ve, da pojejo otroci sa sprejem novega gospoda kaplana — in zato zdaj premišljuje, ali bo znal tudi novi gospod pripovedovati tako lepe zgodbe o angelčkih in ljubem JezušČku, kakor odišli gospod kaplan, ob čigar slovesu je tako jdka \ ... nekoliko pomolijo, otroci proti domu. Gospod učitelj je ostal še v cerkvi. Ko se nagne k svojemu sinčku, vpraša otroka: "Ali naj oče še na orgle igra?" "Prosim, prosim, oče !" prosjači otrok. Valterček ni poznal večjega veselja, kakor če ga je oče jemal ob tihih večernih urah v cerkev in je smel sedeti poleg očeta na klopici pred orglami in poslušati to čudovito lopo igranje. Matija Karjipnšek vzame otroka na roko in stopa ž njim še enkrat po stopnicah, ki drže k orgijam, navzgor. , Tam pri mehu je pridržal dva dečka; tema zdaj namigne, naj se zavedata svoje službe. Otroka posadi poleg sebe na klopico pred orglami. Nato skrbno potegne registre in začne igrati. Kakor molijo drugi z besedami, tako je molil breški učitelj najraji z zvoki orgel. Matija Kamenšek je bil otroško pobožen mož. Pa ne da bi zato potreboval globokih bogoslovnih naukov ali da bi se mu ne porajal včasih kak nesvet dvom v duši. Toda on je vse to pobijal: kajti to, kar je vzdrževalo in krepilo njegovo vero, je bilo. močnejše kakor to. kar mu je kazalo to ali ono točko temno in nerazrešljivo. In vselej, kadar je imel tipke svojih ljubih orgel pod rokami, so se potopili vsi napadi in dvomi v svetih veJovih, ki so šumeli preko njegove dtše. In zdaj so žopet šumeli ti svt-.i valovi ... Zvoki so zadobivali jezik . . . zadobivali so roke, ki jih morejo neprestano sklepati ali na dolgo in široko raztegniti . zadobivali so kolena, da jih upo-gibajo . . . zadobivali so oči, da jih zaupljivo dvigajo ali ponižno klonijo. Matija Kamenšek je igral. Igral je pozdrav breški Materi božji in njenemu božjemu detetu. Kakor pogovor z dobrot-Ijivo materjo je bilo to, kar je igral; bilo je toliko zaupanja in toliko otroške priprostosti, kar kor če bi klečal pred Milosti polno in z besedami izgovarjal to, kar je zdaj govoril z orglami. In v ta pogovor z orglami je udarjala neka skrivnostna groza pred večnim Bogom, ki je stopil iz nebes v naročje Matere in postal v roki Matere ubogo dete, da prenaša človeška pomanjkanja in človeško gorje. Besede "Et incarnatus est" so šinile igralcu v glavo. . . kakor angelski glasovi, kakor kaka zračna godba so plavali tresoči se glasovi "Vox coeles-tio" preko svetega prostora, ki je bil poln zlatega in bledo ža-mestega večernega somraka. "Crucifixus etiam pro nobis sub Pontio Pilato, passus . . . "Passus . . ." Matija Kamen Sek je zdaj zaigral gorje . . . veliko človeško gorje, ki je v tistih vojnih časih vpilo od zemlje do neba. Igral je gorje vdov in sirot, ranjenih in pohabljenih, gorje tistih, ki jih teže smrtne srage in hrepenenje po domovini . . . igral gorje z Brega, čigar Snovi, mladeniči in možje, ki so zapustili doma ženo in otroke, so adili v boj in se zdaj bojujejo v Vogezih in v ruskem močvirju in v Tirolskih gorah — ali pa tistih, Iti jih pogrešajo in so že mrtvi. . . Kakor blodeči, tožeči glasovi so se dvigali ti zvoki navzgor k stropu bolje hiše. Tam gori je bilo naslikano Izakovo daro-... tja v to podobo so brneli tožeči glasovi, ka- „. kor da so zaletele ptice, ki več ne mprejo najjfci izhoda. v-7 Pač, na«i so ga! in _tTcrepko ' - -v' • ' . " zvočnih vrstah ao si sledili akordi, ki[^| je igral v godbo popolnoma zamaknjeni igralec . . . življenje je jyAnagalo smrt in smrt mora biti zaradi življenja. .„ • ' - Matija Kamenšek je v naglici pogledal na Valterčka. Zad-iiji solnčni žarek je drknil ob otrokovih gostih, belo-plavka-stih laseh in zaiskril fine pramene v njegovem žametastem svitu ... in tedaj je oče igral svojega lastnega otroka. Vse svoje upanje je položil v svojo igro. Le ta se je pretvorila v molitev, ižprva v pohlevno in tihOj potem v vedno glasnejšo, dokl£r se ni-prelila v vroč, prekipevajoč, ihteč vihar, v vihar Jc nogam Matere božje, v beračenje in milo prošnjo: "Varuj mi, čuvaj mi moje dete!" In ko so glasovi zadosti pro-«li, so postali zopet mirnejši, iašji, postali so tako čisti in globoki m resni, kakor večer, ki se je spustil nad Breg v gozdu in nad'' žuboreči potok nad vasjo in na šuštače jelke in žametasto zeleno travnike in na Uroke poljane požetega polja ... Postale so sveti, bogapoln mir . . in potem neko slute-nje po rečeh, ki jih še nobeno oko ni videlo, in neko iskanje po ubranosti, ki je še nobeno jho ni slišalo . . . Neko iskanje . . . JMatija Kamenšek je vselej postal žalosten, kadar ga je med igranjem na orglah prešinilo čuvstvo. da mora iskati ikord. Mnogokrat je slišal akord, ki ga je iskal, popolnoma jasno, oh, tako čudovito jas- 10 odmevati v tvoji duši, ko pa ja je potem pritisnil na tipke, 11 biotlsagteRšjj-ž icmfwy cm ni bilo tistega akorda . . . Tudi danes ga ni našel — in x> tihem, v otožnosti pohrem miru, v miru polni otožnosti so potihnili glasovi . . . Nato je potisnil register in s .x>krovom zaprl orgle. Zopet je vzel na roko dečka, ki se je -.budil kakor iz sanj, in pritisnil ja je močno k sebi. Potem je stopal ž njim po hreščečih stopnicah navzdol. t.' j - , ' 4 * * * Tedaj zagleda Matija Kamenšek v somraku mlado deklico, ki je klečala v klopi, ne daleč od milostne podc(b^ Matere božje. Svetla bar^a njenega klobuka se je nekoliko lesketala. roke je držala sklenjene in nanje naslanjala glavo. Valterček je še vedno* sedel na očetovi roki in je presenečen zrl v klečečo deklico. Matija Kamenšek pomoči roko v marmornato posodo za blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev in napravi otroku križ na čelo. Ker je moral zapreti cerkev, počaka, da pride mlada deklica za njim. Tedaj molivka vstane, vrže še en dolg prisrčen pogled na Mater božjo in sledi možu z otrokom na roki na prosto. (Dalje prihodnjič.) Jaz MARY šTAUHT CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-čevo Alpeotinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse izgubila, ako ne bi rabila Wahčičeve Aipentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce ._________ dolge lase, zakar se g. WahCHto lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vaška družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, griote, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očeta, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem za- JAKOB WAHCK 1436 E. 95th St. (blizu Wade parka? CLEVELAND, O. __ » (M) SVOJI K SVOJIMI Kopajte prt trgovcih, Id ogkinjo v [.'i zahVale. L Reliance, Wyo., 14. feb., 1925. Cenjeni prijatelj Anton Mervar, Cleveland, 0. Tem potom vam poročam, da sem prejel poslano harmoniko v najboljšem stanu, za kar vam lepa hvala za tako dobro postrežbo. Kot vam znano, da to je že peta harmonika, &0 sem jih od vas naroČil, eno za sebe in druge za moje prijatelje. ■Jaz, kot že večletni igralec na harmoniko, priporočam vsem igralcem harmonik, Mervarjevo delo, ki prekaša vse druge izdelovalce harmonik v Ameriki kot v domovini. In- vas prosim, da mi takoj pošljete še eno harmoniko trikrat uglašeno, harmoniko in kovček za mojega prijatelja, za kar se yam že vnaprej zahvaljujem. S »pozdravom vaš prijatelj, Joe Kramer. II. Leadville, Colo:, 20. feb., 1925. Cenjeni rojak: Jaz podpisani* se vam lepo zahvalim za poslano mi harmoniko, ker jako zadovoljen ž njo, ker imayo'.^ako lep glas; glih ta prave so zame. Jaz jih zelo lajkam; jaz bom vas vsakemu priporočil, ker vaše delo je v resnici fino narejeno in vas prav srčno lepo pozdravljam. Martin Ambrož, 805 W. Elm St. Tel. 1874 W. Joliet, 111. Najboljše uglaševanje glasovir-jev (Piano Tuning) po nizki ceni. Delo garantirano. R. ZUPANEC SO5 N. Chicago St. Joliet, in. IŠČE SE prodajalce in zastopnike za Cleveland, O. in okolico, ki so z našimi rojaki dobro znani, da bi prodajali neko nanovo izšlo stvar, ugodna prilika za postranski zaslužek čez uro ali ob nedeljah. Pišite po vtorce in za pojasnila na: WEST &IDE MUSIC SALES 2112 W. 23rd St. Chicago. III. W. 1 SLVfcRA CO. CfDAH HAPIDS, IOWA IMAM V ZALOGI ZE NAD 12 LET . PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in Itiri-vrstne. dva, tri in Itiri-krat. nemlko In kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovieke. Harmonika so najboljšega dela in opremljen« s zaporo M t.preti. Imam v salofri tudi ie rabljene harmonike vnakovrstnih izdelkov po nis-kih cenah. IMAM V ZALOGI , IMPORTIRANE STAROKRAJSKE NA ROKO KOVANE KOSE U najboljšega Jekla, dolge od t S do Si inčev. Poiiamexna koaa .lane SS.00 * rin-ko in kljutewi vred; teat koa »kupaj •li »rf po II.5S; imam tudi .troje »r.te klepalnu orodje po 11.00 garnitura in KRRGAMO bru.llne kamne po 60«. Pri v»eh teh eenah je poštnina ie viuta. . ALOIS SKUIJ, 323 EPSILON PU BROOKLYN, N. Y. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE u druStva ter lian« K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 8. Hamlin Ara. Chicago, IU. Pišite ao ceniki The Ohio Theater, Cleveland, O. Tekoči teden predstavljajo v tem gledališču nadv se zanimivo igro "Rain" (Dež), kjer nastopa v . glavni ulogi sloveča igralka Jeanne Eagles. Igra je posneta iz W, Somerset Maugh-anove povesti "Miss Thompson." V New Yorku so jo igrali .skoro dve leti. Prijatelji lepe dramatike dobrodošli! Vstopnina zvečer od $1 do $3, v sredo popoldanska predstava od 50 centov do $2, v soboto popoldanska predstava od 50 centov do $2.50. farma naprodaj. . Prodam lepo kmetijo 15« akrov; dobra zemlja. 85 akrov je obdelane, drugo je pašnik in hosta; dobre ceste; 3 milje do železniške postaj* in do mesta. Lepa hiša z 10 sobami in a cementom obzidano kletjo. Mnogo sadnega drevja; studenčns voda pri hi-Si. 3 Stale, hlev sa prašiče in staja za kokott; hišica sa mleko i nledeni-ca in ie drugo poslopje. Mnogo žita in krompirja; vse orodje in stvari kar se rabi na farmi. Proda se tudi 25 glav goveje živine, 3 konje. 4 svinje is 150 koket. Vse to prodam ker sem star, da ne morem več delati. Cena je $7000.00; polovica takoj, drofd pa na lahke obroke. Pišite na lastnika adolf potočnik Hartwiek, N. Y. (Otsego County). POSEBNO! FONOGRAF samo $14.85 ZASTONJ POL Dl vega podjetja f o se bo prodalo dii vse k nsr » naprrj ml«hie .1 vaem in - vtdeli. da b. kdo pjj-jj- -^ tgggfr gj h »KtotaU* ^sSiSSii^r: tako. da ga jamčimo sa ved let. Ima pokrovo n« vrhu. tako da kadar ni » rabi. ae pokrij.-. da s« n« impraii. ima urejevatelja. « katerim lahko igrat« počaai aH hitro. Igra rod bo. petje in govare tako rasloino. da lahko raaamete vaakd po.«mexno balado. celo ako at« v dragi *«bi a« vam dexdeva, kot bi resnično peli pevci aK govorili govorniki. Ali •t to sabava. ko pridete domov U dela. ob nedeljah in praznikih sedeti poleg Ju po.iuiati u fonograt in krs*So *>dbo. vi in vas vaš« drnihm. Ml >mo itnajditelji tega fesogrsfa in vemo U v naprej. na bo dolg*, ko bo bneta vaaka hita po en teb naiih fooogrnfov -in vsled tega jih damo na trs as nekaj fa.a po ti ahliani eertf. Ta Mmgrnf igra enako eiato in gtaano, kot vaak najdraiji fonograf. Premialite si. vi dobite ta fonograf sa *W.«» te povrhu le pol dueaU Ubranih »loM in mi plačamo vsepoiiljntvene itroike. to mi imenujemo selo i«red-na prilika vam. Poles tes«. ako poMjete celo vsoto v naprej; vam bomo dali sastonj ie 200 igel. ker nas v ta kom slučaju stane manj aa prevosnino. Zapomnite si. d* Je ta snliana cena veljavna le aa kratko dobo in le sekaj tisoč Jih boaoo prodali po U s ni lani ceni. Ne čakajte, temveč sam takoj pilite, ker ljudje bodo pokapili te fonOgrm/e hitro. Ako nočete poslaU Vsega denarja r naprej, nam poiljite vsaj SLO« n enkrat in oalsls vsoto plačate potem, ko prejmete fonograf. (Bres da Plačate nekaj v naprej ao vam so polije fonograf.) Imejte svoje veselje doma. nekateri komadi »o tabo P«jasno emeiai, da a« bodete smejali in Mtbovali kot T malem teatru. Sedaj nli »^dar več imate priliko dobiti tn isvrsten fonograf. Poatullte se te prilike in le dane« pilite po U fonograf. Ml J|h raspoll-ZtL naročila Is ven Zdrn lenih drl* v se mors pookti vea de- 1217 K SPECIALTY CO Dept.87f CHICAGO, ILL. Velika noc-praznik pirubov in < gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praz-i«ik odrešenja na prijeten način, a tej želji najlažje daste duška, ako jim naznanite da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo Vaše darilo imelo zaželjcn učinek, obrnite se PRAVOČASNO na nas. . Priporočamo se Vgm za poSiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljatve izvršimo po znano zmernih cenah. *. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4GS7. NAZNANILO JN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem po širni Ameriki in v stari domovini žalostno vest, da je na tragičen, nepričakovan in dosedaj še nepojasnjen način umrla naša ljubljena hči in draga sestra iela Podvasnik ki je postala žrtev barbarskega zločina med -24. januarjem in 3. februarjem t. 1. da je bila umoriAaa. Pokoj niča je bila rojena dne 28. maja, 1900 v Trebnjem na Dolenjskem; semkaj v Pittsburgh, Pa. je prišla leta 1905; spadala je k dr. s*.*Štefana, št. 26. JSKJ. Bila je dobro poznana in jako priljubljena med tukajšnjimi Slovenci in tudi pri tujih narodih. Dokaz temu je, da so se v tako obilnem številu poslovili od nje pri veličastnem pogrebu toa zadnji poti na pokopališče. Najlepšo zahvalo izrekamo cenj. dr. šv. Štefana, št. 26. JSKJ. za krasni venec in ker je članstvo čnlo pri njeni krsti, po-kojnico spremilo in položilo k ^očnemu počitku. Lepa hvala 4ič- ««P*fc ialostmko; naiis-duhovnikom: Rev. Jas. Šk«r, Rev A. in Rev. Soriču, ki so brali zanjo peto sv. mašo zadušnico in ker so jo spremili k večnemu počitku. Lepa hvala vsem. ki ste nas tolažili v teh žalostnih urah za časa smrti naše drage hčere. Lepa hvala vsem darovalcem lepih vencev in sicer i Frartk Podvasitlku, stricu, FV. tn Mariji črnad, stri; družini Jeimikar, druž Gradišar, tftrodtoiki. Mr. F. A. Go-rišku, drližini Lokar in Koghi, Katarini Rabič, Rud. Rojz. Matija Skender, za venec od njenih prijateljic, May Snyder, Alpha Florial Co. in Hiland Co. Oj hčerka, hčerka, kje si ti, da tebe videti več lii? očes nam solza Že črna zemlja tebe nikjer, nikjer tolažbe »ni.-- Le upanje nam to v«H: 4 f »t da vidimo se, — nad zvezdami! Žalujoči ostali: IGNAC in FRANČIŠKA PODVASNIK. stariSi, rVA*T. LOUIS, 'EDVARD. ARTl R, bratje. MART, ROŽI, FRANCES. ELFREDA. sesttr*. V Pittsbttrghu, Pa. dne 28. febr. 1925. •-UHa SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO PRIREDI SLOVENSKA BANKA ZAKRAJ5EK & ČEŠARK 70 Ninth Ave. New York, N. Y. hi sicer z najboljšim parnikom francoske linije "Paris-om", ki od-pljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbpl za čira udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike* Vodita, « «o *Retaor-karte* za potnike j HI. razrdda znatno ceneje kakor so bile, istatako so.-matno cenejl jugoslovanski potni Jisti, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavlja-ni poseben "PERMITVna podlag katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko..;. Se danes pišite po nadaljna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrttite qa našo banko. Mi imamo direktne zveze t največjimi bankami v starem kraju. i^I M^lt' H^ mrfU -V) | TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. . Cleveland, O. V' ■» i— Telefonska služba dan in noč: 1881 ali pa Randolph 4550. * t 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849. e