V čtkaikem mestu m je rupvk uleft nepoštenih odvetnikov, ki se prav nič n« obotavljajo ukrasti človeku klobuka. PROSY ETA«™* AU NAJ EVROPA FLACA SVOJE DOLGOVE AMERIKI? P». — Iz Združenih držav, kjer bivajo Sto-venei, «ust dopise, kimk^ «U»ae ju nobenega. Kaj jt Txroàî Mialim, da imajo vsrok tisti, ki so asejisirtinl sokati pero, aed kar tere spada« Udi ¿as. Za človeka, ki Je šel po evetu a malo šolsko i* ali cele bres nje, je pel najtežje delo pisan je. Vse drugače poje tistim, ki ao raaj nekolike izveibcai t piaavi, da jim ne dela likega truda niti jim jemlje predolgo ¿asa. Vseeno asol-čijo, kot bi ne bili seed finaiL Bo-jaki, ki so sposobni, bi ae »orali pogosteje oglašati ▼ slovenskem časopisju, kot és to godi d* oes, zlasti t Prosveti, ki je last organi zirsnih delaveev in delavk. V dopisih U moralo biti ret poročil • dogodkih mod rojaki po je delo, kje ga ni, kaki eo zael* ¿ki in dragi življeneki pogoji Taka poročila hi pisali v intereso nas samih. Na U način bi ee dogovori» a pomočjo časopise. kako ae nam godi ia vedeli bi sa težnje drag drugega. Večina naüh čitateljev je tako da prvo pogleda med dopise in jih tudi prvo prečita, potom pride lele drago čtivo aa vr raznovrstni članki tisti faktor M is v naprednem časopisju dvignil izobrazbo Slovencev v novi domovini tako visoko, da ae lahko merimo a vsakim slovanskim narodom Uvelim v tej dcželL Kdo je pripomogel k tcmuf T prvi vrsti tisti, ki ao delovali a peresom. Kdo je tisti, ki je povsdig-nil "mrtvorojeno dete" 0. N. P. J. v. dvorani d ruat\a ». N. P. J. Ne pozabite, da V aaii državi je okrog 9o 000 m validov in aieer 74,000 stalnih, o- je čitalnica, knjige, ki jih stali pa \ napream-m duhu. Trdno sesa overjen, tla vm naii mladini v*jo izobrazbo, kot jo je bilo mogoče doce* ama. Pe-à vijem torej veo Slovenke in Mid way ja ia bližnje Vsled obilega pomanjkanja de-ja (gotovine) se čujejo od mar-sikoil predlogi, naj se izda večje »tevilo bankovcev. Upravni odbor narodne banke pa je sklenil, da ao itcvilo bankovcev ne poveča. —» Dne 32. novembra 1923 praznovali smo 18 raziičaih naselbinah, poročati Ufrojstai dan Jožefa Uleta mL, čl* morali o delo, ▼ kateri naselbini na 8k>venske narodne podporne te k Slovenski čitalnici. Vse čital ker bi to utegnilo škoditi našemi denarju in bi bi^o s tem ogroženo ravnotežje državnemu proračunu. Finančni minister je rekel, da pride pri nas 500 dinarjev na vaako glavo, doc- i m pride na Čeheelova-akem 640t"*k in na Francoskem 900 frankov. Po njegbvem mnenju bi potem, če bi se natisnilo le vel bankovcev, nastala še volja draginja. Tudi mi saao tega mnenja, da je boljše aaaj gotovine, a Ifftft, « poživljam, da ae postite, da bi zaspala čitalnica kot je zaspalo izobraževalno društvo. Pokažimo, da nas ne ustavi nobena eila, kadar ae ¿re za proboje ia napredek slovenskega naroda. živeli dopisniki ia napredno slovensko časopisje 1 — Poročila iz Jugoslaviji. Od a*Ur itabrih fgnbnlwr. • * 8. novembra 1938. — Spor a gsrijo je poravnan. Bolgarska da se slovenski narod v Ameriki vlada je sprejele vse naše zshteve, slovenske organizacije to ali pnostran Atlantika! V prvi vrsti so bili zopet tisti, ki eo a peresom vzpodbujali rojake k dela, Evropa naj poravna, kar dolguje Ameriki Tako sodi večina ameriškega ljudstva. Kongresna komisija za izravnavo dolgov je seveda tudi poeepljena glede tega vprašanja. V demokraciji pa odloéa volja ljudstva in ker je večina ameriškega ljudstva aa to, da Evropa prične odplačevati, kar il Je izposodila od Amerike v vojnem času, Je treba storiti potrebne korake za rešitev tega vprawarija. ( R«i ni bilo v Ameriki it sploinega glMoranja o ton« deset Američanov, ki so industrijalni delavci in farmarji, katere sreča na ulici, ia prepričal se bo, kako sodi večina ameriškega ljudstva o evropejsldh dolgovih. Mednarodni bankirji seveda niso tega mnenja kot je preprosto ljudstvo, sli mednarodni bankirji so ▼ ameriškem ljudstvu taka manjšina kot kaplja vode r potoku. Ljudstvo pravi, ako so lahko pričele razprave in po* gajanja t Veliko Británijo in Finsko zaradi povračila izposojenega denarja, zakaj se niso pričela pogajanja tudifj kraeno organizacijo,katera pro-z drugimi državami? Ako je Cehoslovaldja pokazala vo- ^ Ijo za odplačilo dolgov, zakaj jo nimajo druge države? Dolg, ki ga dolgujejo evropske države, ni majhen. Države, katerih vlade so priznane od Združenih držav in katere imajo večjo ali manjšo moralno obveznost, da same iščejo pogajanja za povračila dolga, dolgujejo Združenim državam: l Armenija ...y....*..«%/»•.•.«....,...$ 13,673,174.37 Avstrija 1.../..,......26,942^94.00 Itolgija ,m ................................r, 437,197,129.59 Cehoslovaldja... .......„ 106,292,205.32 Estonija ........................... 16,088,771.26 Finska.'...,,,..»««<..,...*...9,294,362.27 Francija.....V.................... 3,844,132,250.77 Velika Britanija ..................< 4,746,862,560.29 Grška............................. 15,750,000.00 Italija., r......................... 1,982,715,485.51 Latvija. Í.......................... #775,864.01 Liberija.......................... Litra... .........•.............. Nikaragua..................... PaCJska........................... Rumunska.....'.........-........... 41,992,599.28 Srbija in Kraljevina SHS alt Jugoslsvija 59,098,683.50 Posojilo evropskim zaveznikom v vojnem času......................11,828,066,747.09 Posojilo v vojni vspelim državam..... 307,252,211.79 Posojilo zaveznikom zunaj Evrope.... 21,618,778.59 Sedanja ruska vlada ni priznana, caristični Rusiji je pa bilo posojenih $232,813,968.15. O neplačanih obrestih izjavljajo, da znašajo več ko ena mil jarda in pol dolarjev. Zakladnica Združenih držav redno izplačuje obresti od vladnih obveznic. Da zaklad nica dobi potrebni denar za izplačilo obresti, zamenjavo vojnih hranilnih znamk in zapadlih vladnih obveznic, mora ameriško ljudstvo plačevati davke. Iz tega sledi, da ameriško ljudstvo odplačuje tudi evropejski dolg in obresti od tega dolga, dokler se ne najde ključ, da evropske države prično odplačevati, kar so dolžne Ameriki. Evropa ae pa nič ne zmeni za odplačilo tega dolga. Vae države »e blazno oborožujejo. Denar v Evropi gre za bujonete, kanone, letala, bombe, bojne ladije, potapljata in druge ntrašne uničevalne mašine. Tako se Evropa pripravlja na novo uničevanje, mesto da se vrne h konatruktivnemu delu in prične poravnavati svoje dolgove. Ako Evropa še nekaj let ne pride k pameti, ns opusti neapameUega oboroževanja in ne prične odplačevati dolgov, todaj bodo ti dolgovi a obrestmi vred sploh tako na-raatli, da jih ne bo mogla več plačati. Da se to ne sgodi in da ameriško ljudstvo ne nosi še bremena evropejskega dolga, je pa treba zdaj zahtevati, da Evropa prične plačevati svoje dolgove. -i * Kongres naj se nič ne obotavlja. V interesu ameriškega ljudatva naj aahteva, da se prične s odplačevanjem dolga. Vaako odlašanje s istlrjatvijo dolgov pomnoži)je te dolgove in ustvarja razmere, da\ ti dolgovi ne bodo nikdar poravnani od dolžnikov, ampak poravnati jih bo moralo ameriško ljudstvo, ki ni odgovorno za napake in^t0- Ali naJ »Mimo, da knjige, kotle, ki jih atrtljajo a prenapetim šovinismom in impe- ¡^.^^¿ÍVr J^ rt j* Ur rm m prepojeni evropejski državniki. £u jednote. Obilo veaelja ao imeli domači. Kot sem videla, je godovud-kn na tej proda vi še najbolj do-padal kolač na sredi mize, postav-ljca na visokem stojalu, v katerega je bilo zataknjenih IS cvetlic — belih, črnih in rudeča. Belih je bilo pet, ki so nosile napis: PHden." Predstavljaj ao nedolžnost godovnika. Bilo je 12 črnih, postavljenih višje druga nad drugo. Kosile ao napis; "To je tvoja tema. ki o življenju ne veš niče-aar. Bdeča cvetlica je pa imela napis: "To je tvoja bodočnost Varuje naj te nevednega in aisbega življenja. Dala ti bo razum in dobro gospodarstvo, a ao eamo tebi, temveč vsemu revnemu lju^tvu." Marija Ule pestra. 29,518.85 5,728372.28 170,585.85 158,281,676.81 duševno prebodi, kar ae je v veli ki merTsgodilo, ne samo v Ameriki, ampak tudi v domovini s delom rojakov ,ki eo v te j deželi s*> gledali sarjo duševne svobode in se vrnili v domovino, da tam raz-sužnjili slovenski narod. Vsi tisti, Id dopisnjsjo v slovenske časopise, naj bodo prepričaj ni ,da je njih delo veliko več vre dno, kot s< semi mislijo. Ko dopisnik poročs, kako so se. zabavali ita veeelici in a kolikim uspehom je nastopilo pevsko društvo, se pomlsdim sa trideset let, sdi se ud, kot bi bil še vedno brezbrižni mlsdenič. V duhu gledam pevo-vodjo, ksko pri vajsh daja avoja povalja. Minila eo deeetletja v po sabljenost ,s dopianik mi sopet o-Uri spomin na preteklo mladost. Drugi sopet poroča o kraaao Upadli dramski prireditvi v alovon Hkem jeziku. Že pri čitanju ae mi zdi, da vidim izvrstne kretnje di isgovarjati ssmo slovenske besede, ki jih popolnoms rssumem. Že ma misel Človeka vzradosti. Kolikokrat sem prisostvoval predstavam, ki so ss vršile v nemškem je siku v stsrem kraju, tu v Ameri ki pe, ako le prilika naneae, grem gledat predstave v angleškem jeziku. In ker nisem popolnoma vešč angleščine, je umevno, da nimam polovico tistega duševnega užitka kot bi ga imel, ako bi ae igla vršila v slovenskem jeziku. Zato dostikrst premišljujem, aU kar nismo niti malo dvomili, ker naše zahteve niso bile prav nič pretirane. Kot vse kaže, ao ae nakane gotovih krogov* ki hujakajo na vseh krajih proti naši državi v Bolgarski — ponesrečile. Kdo je ta napad na našega atašeja insee-niral, je še uganka, vsekakor ae sdi, da imaj6 tukaj vmes svoje roke nsši zakleti sovrstniki,' ki žele kaliti toli zašeljeni mir, ki vlada med obema sosednima državama. Ts dni se je sestala reška kon stituanta v Kraljeviči, da protestira proti italijanskemu nasilju na Reki. Konstituanta v emigraciji veled laških ,nasilstcv protestira proti napadom na pravice svobod nega meeta Beke proti poskusom, da ae razveljavi člen 4. rapallake pogodbe in izraža trdno voljo iz-vojevatl neodvisnost Reke in žive ti v dobrih odnošajih z vsemi ao« sednimi državsmi v prvi vrsti nami. Zanellova vlada je ponovno letantov in vsakega poaamesnika prejela msndst z neomejenim za- Kak» stoji kvota v tipanjem. Zanimiva je bUa tudi demonstracija reških preblvaleev na praznik vernih duš, ko je do 4000 oecb broječa množica demonstrirala proti italijanskemu režimu. Popoldne ta dan je okrog 30 tiaoč ljudi obiskalo pokopsliščc in položilo vence umrlim za Reko. Tako so na dostojen način pokazali italijanski vladi, da ni vse zanjo, kakor,al mislijo iašiati. tfaSa vlada je poslala nekaj po-slsnesv na Poljsko, t Varšavo, da si ogledajo nekoliko ondotne ras- js res nemogoče, da bi naša naseU. mere in da na ta način pospešimo bina šla s duhom Čaaa naprej, kot* se to godi po drugih naeelbiaah, ki niso dosti večje kot je našs. Vseeno imajo kraana kulturna društva ,kl so jim v čaat in dostikrst v razvedrilo. Kaj pa imamo pri nas? Nič. Pred več leti je bilo tu ustanovljeno izobraževalno dru* atvo, ki pa je prej zaspalo, kot je pričelo a kakim kulturnim delom. Pred letom je bila ustsnovljens Čitalnica s precej velikim številom (lsnstvs. Kdaj tepe alovenski na rod. odkar obotaja njegova sgo-dovlnst To je neslogs. ki smo jo prinesli s seboj v Amerike, te sta-ra navada je Ako etl>n zida, dva podirata. Toda kaaaiee čaaa gre naprej. Lahko ga je nekoliko pri držati, toda nikdo ni toliko mogočen, da bi ga lahko uatavfl. Upam torej, da bodo tisti, ki še daaea nasprotujejo vsakemu kul turnemu delu. aprerflcdali evojo napako ln bodo postali Člani slo venske čitalnice, a tem koristili sebi. največ pa slovenski mladini, katere je tu v bližnji okolici okoli prijateljsko razmerje med obema dišavama. Naš veliki župan dr. Lukan je po nekem škandalu v nočnem re-»tavrantu obolel ln podal demiai-jo, ki jo pa vlada ni sprejela. V Ljubljani ee je zgodil zločin, ki jih je melo tskih. Neka sluški-nja pri poštnem ravnatelju je evojo ravno rojeno dete pod kotlom, v katerem je kuhala perilo, sežgala. Vsled amradu, ki se je rszširjsl okrog, so prišls nsto ženske, ki ao Vew York. (Jugoslovanski oddelek P. L. L S.) — Zakon o kvoti dovoljuje, da ame vsak am-pnhajati kvečjemu le petina toliko priseljencev, kolikor saaša letna kvota za vaako pos&maano deželo. Ker f»sW)no leto začenjs 1. julija mora ae zato letna kvota izčrpati že meseca novembra. In zares, nekatere dežele ao še odposlale v Združene države vae priseljence, ki eo jih smele poslati do konca prihodnjega junija. Ljudje dostikrat povprašujejo, da li je kako upanje, da bš njihov prijatelj ali sorodnik mogel priti še sedaj v Združene države. Treba pa znati, da tudi v Slučaju onih dežel, ki nieo fte izčrpale svoje let-ne kvoto je bilo vetinoms izdanih že toliko potnih listov, kolikor jih odgovarja vsej letni kvoti, tako da aa tekoče fiekalno leto ni več nikakega upanja aa prihod onft, ki nimajo že svojega potnega H Kakršna bo eituacija prihod-nje leto, to je pač odvisno od novega priseljeniškega aakopa, a katerim le bo bavil kongrea v svojem prihodnjem zasedanju. Kvota ozira ao vedno na rojetni kraj, Jm za državljansko pripad ništvo. Jugoslovanski driav-ljsn ~ na primer — živeč v Ljubljani, Id ae je rodil v Gorici, spada pod italijanako kvoto, na pod jugoslovansko. Zanimiv je pregled raznih evropakih držav a ozirom na stanje njihove kvote v meSeeu novembru. « Jugoelavija. Letna jugoslovan ska kvota znaša 6,426 in mesečna kvota 1,3S6. Od 1. julija do 31. oktobra je bilo pripuščenik 2,766 priseljencev is Jugoslavije ln od 1. novembra do 16. novembra 690. Letna kvota se bo —• sodeč ]po sedanjem prihajanju priseljencev izčrpala februarja ali marca prihod njega leta. Jugoslovanska vlada je zečela izdajati potne liste evo-jim izseljencem še le meeeea juli ja; ta sakaanitev jo bila baje posledica premestitve izseljeaiške oblasti v Jugoslsviji. Vlada je prenehala izdajati potne liste že 10/ oktobra 1923. Baje je v Ju-' tfoslavijl kakih 30,000 ljudi, ki u-pajo priti na vrsto prihodnje leto t.a potni Ust v Združene države. (Avstrija. Letna kvota ca Avstrijo znaša 7,342. Odi. julija do 31. oktobra je bilo pripuščenih 3,967 avstrijskih priseljeneev in v prvi polovici novembra 668. Ob sedanjem poteku ee bo avstrijska kvota isčrpala prihodnjega febru- ai ja. Italija. Kvota sa Italijo znaša 42,067 ; vaak meeee sme torej prihajati kvečjemu 8,4U priseljencev iz ItaUje. Od 1. julija do 31. oktobra jih je prišlo 29AJ9 in v peri polovici novembra 6,147. Ita-lijsnska kvota bo bržkone izčrpana že v decembru. Italija je porazdelila kvoto med Svoje pokrajine, tako da vsaka pokrajina ali okraj ima aa razpolago določen del kVotc. (Isto je napravila tu- >a izčrpala avejo kvoto U -T,peejfajik mm nikoli izčrpa ■ letne kvote. aa«rr k I m od teh je do Q jpl» že prišlo T, h 4 ■ Kvota bo torej izčrpana prt H hrfkaae meeeea deci Poljaka zlkteva, da m ru0r» Ijence priskrbeti poprej voni m ai zagotoviti vizum ameri| konzula, pred no ae mu izda iiat. Ameriški konzuli ao aehaU izdajati vizume za letoT ogromno veliko štcvUo ljudi« na ameriški vizum, da bi I priti po 1. juliju 1924. Bnaka kvota od 2i| je bila že izčrpana ssčetkoal vembra. "rim. Njena kvou| 7,419. Do 15. novembra p4 > ] lo pripuščenih že 6,800 rumfl priseljencev. «voU bo iz,' bržkone že decembra.^Hl Ogrska. Letna kvota za Opik»] znaša 6,747 in do 15. novembra ■ prišlo 3,964 priseljencev. M vUda je že izdala vse potne" za letoz in bo začela izdajati potne liste starca ali aprila hodnjega leta. Do 15. novembre so med _ mi «ledeŽe države izčrpale noiu Bb kvoto» Albanija, Angieika, fe Ska, Portugalska, Rusija in Ttod ška. VMj^^^—^^^a videle 4a gleda otroške glavica ia- di jugoelovanaka vlada.) Ako to-pod kotla. Zopet ona Šrtcv eod-jre j kdo živi v okraju, kjer j« jalnih razmeri mnogo iaseljsvanja, ima preoej te- Te dni ee je s razglasom v "Slu- šsv, da pride na vreto za . potni žbenih novinsh" podražijo taksne list. Nekateri trdijo, da je v Ita pristojbine kot smo že pisali, in sicer okroglo zs 100 odstotkov. Tudi prispevki se pokojninsko zavarovanje zasebnih nsmeščen-eev se povišajo. Zveza industrijal cev je napravila proti ¡temu precejšen hrup. ki je mestoma tudi RAZNO. PBJEPOVJIDAVA KTTKLUISOV. aKAPAJULDA. s Hajnesvlile, La. — Tukajšnji župan je prepovedal parado k» kluksov, ki je bUa napovedana u veder Zahvalnega dna. Oržka vlada raapustila dsUvAr - - unije. - Atene, Grčija. — (Fed. Prmf — Reakcionarna grška vlada bok narediti kratet^procea s delanlA mi strokovnimi unijami. Objavila je naredbo v kateri razglais, da vae legalno priznane delava« strokovno unije in federacije unij ne obetoje več. Državni pravdnih v vaeh krajih so dobili naloi, di zaplenijo unijam arhive, knjige i| blagajne. Zapelnjen denar se naloži v narodni grški banki v po» eebnem ekladu, ki se imenajt "Delavski podporni eklad" Ker je Grčija članica Lige rodov, je mednarodni delavski i biro Lige predložil zahtevo u mednarodno preisksvo te akcije i grške vlade. v m i Vojaški sveti v Avstriji, koji* delovsnje je bilo sieer z zadnjia zakonom o vojaških svetih od strani krščanskih soclslcev preeej omejeno, iatsjo še vedno velik »> pliv na preskrbo vojaštva, pri ob ravnavanju pritožb in pri presto bovanju vojaških dopustov. davno so se vršile v te svete v« iitve. Rezultat je bil sledeči: 8* eialno demokr. zveza je dobili; 14,215 glaaov in 241 mandatov, M ščanskosocialni Wehrbund pa glasov in 4 mandate. Po posaaee nih deželah je rezulUt glasoviujl sledeči: Dunaj, Nižja Avstrija!» Burgenland aoc. dem. vojaška za 8624 (Wehrbund 497), OoraJ Avstrija 2068 (51), Koroika P» (69), Štajerska 1462 (120), Solno-graška 489 (—), Tirolska 3M (259), Vfrarlberška 208 (58). \ Volkovi in medvedje so »e Pojavili v silnih množinsh v »everj Rusiji Volkovi so uko predroi, da ne nepadajo samo iivine'iJ? več vaai kar obleKajo. Ens na vse domsče Živine je P0^ ponekod že njihov plen. Tuš»* južni Rusiji, zlasti ob DoncuseS pojavili številni volkovi. sko oblaati so odredile posanejt oddelke vojeke v boj proU vol» vom in aaedvedom. • «OBAHILO. Kenosha, Wls. — Nsznenla e* nom društva "Ilirija", »t. N.P. J., da ss bo vršila letns^ij dne 5. decembre ob osmih vtjm uprsvičen, ker so premije tegs ss voda proti vpUtilom odločno pm nlske. « Driava je sklcnils ,ds bo drugo leto oddajala svoja kopališče v na jem vsled obilega letošnjega deficita. li ji vaš kot četrt miljona ljudi, ki čakajo na priliko, da bi mogli pri ti v Združene države. Oohaalsvaklja. Cehoelovašks kvota znaša 14,357. Do 15. aa vembra j* bilo pripuščenih že 12, vene oaDornu«. ; ■ ja 255 priseljencev iz Cehoslovskija. dolžnost vsskegs član* «la ^ fako je kvota malone Isčrpana. Vlada ne izdaje več potnih lietov in beje jako mnogo ljudi Čaka na priliko, da bi mogli priti vsaj prihodnje Mo. Od svoje visoke let ane o. neeemora o» ¿ navadnem prostoru v»«k hii . ae ne udeleži eeje, bo pravilih B. N. P. J. vsak člaa ve, kaj po»inl rZ eeje, da je trebe voliti aove ^ veae odbornike. ZotoreJ I člana, damjj udeleži, da ae bo potet« nje, da komu bomikl povelji. Treba jt, dete In poveete svoje moeti^ kjer je prostor za to. Rr taki potdrsv. —P. q ne kvote — 67,607 — je Nemčija ¡ ta.'.ûk. Buski emigre ji to sdaj kitajski knUJil tASTONJ XA MLO j* A4aa». K. ¥. frtiliu »I miinf «f»»*! nI«» Ul»0iji«njft aaafartimh 80* NAROČITE (FcJer»ted Press.) i ^rno odslovitvs dolaV- ■ n 111 — Železuii^e dru*- vSUu so pričele »l«** LTivoje delevmoe la dajati fc^^emdnevne neproeto-l^tnice. Okrog M.OOOtfe- £ ic prirtdetih M U na PROSVETA 8TAJU ESP. OOSJAEI ZA 0UMMIN8A Waahington, D. 0. (Federated Press.) — Senatorja Cunuainta so posvali glasniki reakeijonarne republikanske skupine, t katero spada tudi on um, naj odloii e-no avojih dveh alulb, in sicer ali senatovo predsedništvo, ki mu prinaia $12,000 na leto, ali pa naČehiiitro meddržavnega trgov- to svrho določenih formularjih (obr. 2374). PoŠta daje prednost proailoem, ki so služili pri voja« kih. Dve uri sta določeni sa iikuš- njo. Naalov: Seventh Civil Service District. 13th floor, Federal Build* ing, Chicago, 111. akega odseka. Doslej pa ae sens tor lo ni prav nič ganil. In le ae L . da to začetek aplošne | pečajo s načrtom, kako bi ae ga •C i lavcev a namenom, da dalo spravit} a atolca senatovega Kio meadat Nekaj aumljl- predsednika. p^jo mesoai «a* OortU u Ksnsaaa, Watson iz 20 Indiane-in Moses is New Ilamp- šoferjev ▼ Maw Orleansu. ^^ VBi tl trije Mnttorji bj ra. .woceans, La. — Dveato šo- ¿i dobili službo senatovega pred- Lv uposU'iuh pri Yellow Cab sedniku. Vsi reakcijonarj? b' Sije' zastsvkalo, ko je drulba radi videli, da bi odložil Cum-¡ovila 12 njikovikrtovariisv, ki mina načelništva v odseku! medved nekaj dnevi stopili v šo- držaje trgovine, ker bi potem sko unij«- Družba «daj najema to meato aodilo po atarostnem teke šoferje iz Chicaga in dru- pravilu senatorju La Follettu, in I BMt. . cela atrategija progresivnega blo- .i^iita - ka se bo osredotočevala okoli le-tatilnc tovarna «obratujejo • pMUvodftje ^ dobi - polnim oase». Follette kontrolo v tem vpraia- lauqbester, N. H. — btiri bom-1 ^ potem ,, obeU |eUwiiikim n prediiuioe Amoekeag Mfg. j|0rp0racijam nevarnoat, da isgu- ipftUijo so zopet sačele obrato- L yM politične iance> ki w §i i polnim časom, ko ao nekaj jih napraviii v kongresu tekom v obratovale le po tri ao | 2adlljih deaetih tR petnajstih dni v tednu. V-tovarnah je let lenih okrog 8000 delavcev. AU drugl rog t«>dileme je sko- ludarike meada v ZUinoiau. '|ro ravnoUko slab. Cummins je ^^^ tu tn>,n h Walkar ia«<>vaft «a aašaanega aena- 3! je dejal na tukajšnjem j lu radarjev, ki ao asiipomi- progrealvna akupi- 1 '"S 283 !rvSm t^m, na. Odtlej sa ji Oummlnl aeio la- i^iMfalti tw aaupanje pri -vojih Prijatafjev. Pro- J greaivoi ao aedaj močnejši, kakor $28.63, v avguatu I80.W ta v ■ .... T . . - - - - mb? ^ ^Sld" «uln^a a»™ umi operatorji lllinokkemu pred|ednlki< In ttt0 bodo ae irtmentu " delo. daj le Ule zahtevali, da imenuje * it .^e^ Jrtv Jftt M iV0jega predsednika mo-erryju niso bils popolnoma L roljl> Več aeplran- bj. Pomogle so, tov utegne biti za to meato. AU ....-----u ^elavaki odlkod- logigno ukttltf0 ^ ipolobnoit govoriU sa Norrlaa ia Nebraake ki je morda med vaami progre IPEOTNDU MELLONOVE-jnivei najbolj radikalen aenator. DAVČNEGA NAČRTA BE Norris je ailen in neizprosen OEOANIZIBAJO. nasprotnik imperijaliatični poli- - . tiki drlavnega tajnika Hughesa ashington, D. 0. — Progre- Nadalje je odločen aovralnik le opozicija, ki ae protivi or- lesnilkini, bančnim, 'velemesar :scijskim načrtom republi- in drugim mogočnim ia ob-tih voditeljev "i postanaki I ^gtnim akupinam v Washingto-iroici in senatu, jo pričela do- nu> goril se bo za vladno laet-ati danes definitivno obliko. nižtvo železnic in premogokopov Kade lje je čedalje jaeneje, da gtari gardi je on anatema. Ali Ur progreswei in mnogi demokrat- tegne pa ae zgoditi, da si ga bodo priprsvljaai nasprotovati vaa- j rajn obdržali na aedelu v aena-|i dsvčn! reviziji, ki bi naj LU( j[m more manj škoditi, izvedena v smislu predloga, ko pridejo tozadevne predloge na ca jc objavil finančni tajnik | razpravo. La Folletta ae boje na Hon. gedlu v odseku za meddrlsvno išui progresivci ao imeli le | trff0vino. kakor ae morda bo, vrsto konferenc, na katerih »e pftrazgovarjali o tem, kako Slovenski Narodna u. ltMfiJ«U t. april« TI8O0BBI SVETOVALI 000 UDOU GLEDE MEDNA ROD EODNEOA SODlBČA. Washington, D. O. — Predsednik Coolidge jc bil Izpostavljen silnemu prltiakanju od strani zagovornikov in nasprotnikov mednarodnega sodišča. Vai ao a tem polskušali doseči to, da bi se v svoji letni poslanici do kongreaa izrekel o mednarodnem sodišču v feaugaj. Kitajaka, 28. nov. — Dvanajst ruskih emigrajev ~ buržujev, ki so pobegnili ia Ku-aije ob izbrnhu revolucije pred šestimi leti — je dobilo dovolje-uje, da smejo vlači "rikšo" (voz na dveh kolesih no vlečejo kltajsai aunji) v ausj-1 ttšfajT^ MfaJ_______ akem delu Sangaja. Tukajlnjl I wees85fgL5U te*aa. Popoma Jidnota v dwUyI llll.ol.. GLAVNI STANi <057-80 SO. LAWWOALE.AVI., CHICAGO, ILLINOIS. Isvrlovalni odbor: uppravni odsek i dveh kolesih, katerega navad- vu^i Calahav, ViirijhJI. r.D J, vlečejo kitajaki kuliji) v kitaj-1 &S Wtt^jfi!^^ >m delu Sangaja. Tukajinj'1-------■■ - — BvrojM-jt-i smatrajo ta korak ru POROTNI OD^EK »kih emigrejev aa veliko aramoto za belokolno raao ia zagrozili eo B«aom. da ae ne amejo prikazati v evropskem delu mcata. Ako imate kilo poskusito to brezplačno. » IB0E8E Slovenka v stsrosti od 30 do 30 let njihnem smislu. I stara sa eplošna domača bllua Sobotna veat, da miali pressed-1 dela. Katero veseli ,uaj ee glasi nik v svoji poalanici odobriti na- plameno sa pojasnila In plačo. Pi-črt za mednarodno aodišče le v lite na naalov; Frank Kemperle, bistvu ter ae isrell proU temu,|Box 231, Widen, W. Va. (Adv.) da bi ae Zdruleno drŽave pridružile aedanjemu mednarodnemu sodiiču, dokler je tvezano a ligo narodov, je presenetila prijate-je in aovralnike mednarodnega tfibunala in jih podlgala k novi aktivnoeti. Cerkvena organizacije so ee zglaaile v velikem številu ter zahtevala od predeednika, naj aa-vzame staliMe sa amerilko vstop v mednarodno sodišče, kakor ata to prvotno predlagala predaednlk | Deaiu aa Harding in drlavni tajnik Hug-hea. Na tiaola in tisoča pisem in braojavk ja pritlo glada vpfala-nja o mednarodnem sodišču \ Belo kilo v zadnjih xtreh aU »tirih dneh. Vsa to komunikacije ao od strani obeh strank, ki aa ja tile ta apor. Porodila govora, da ao U-garjl ia dragi i^tanaoljonaliatl, d imajo avoj aedel v New Yorku, potrosili okoli $80,000 za propagando, a katero bi radi pridobili predsednika Coolldga aa popolno odobritev mednarodnega eodiiča. Ali so ja dal predaednlk Coo-I.dge Raniti tej propagandi, ali ae, bomo videli tedaj, ko bo njegova letna poelaniea prečitana na aeji obeh hli svesnega kongreaa. Ukm Ual.rv»ž, 40T W. H«» St II.. MjriU t«lM»lkar, »u STO. SarkaHt,grt-sivci v senatu z vso ailo odbijali republikansko nakano, Iržati senatorja Cumminsa še dalje na vodilnem mestu med-^svnrga trgovskega odaeka in pati senatorja Curtiaa ia Kan /n začasnega predsednika Unega «cnata. Kfecinnajst poalancev is aedmih lav ,so jo vdelelilo celodneNTie bfprrnce hišnih progresietov. Toslanrc lson, ¿i je načelnik kresi v n« skupine, je nacnanil, [*'■ l»odo konference nadaljevank dan tja do petka. Na ta pu ae Wo vršila glavna konfe-•«. na kateri bodo sprejeli malni program za organizira-in pontavodajo. honatnih progreaivcev, med Irrimi ¡»ta bila tudi kmfiko-»v>kn srnatorja iz Minnesote, liinrlo drugo konfefcnco v pi-Vi senutorja Norrisa iz Ne-"kp. Nekateri izmed tistih, ki W vdelfžili te konference, eo drjsli, da ao se razgovarjali 1 stvsreh, ki služijo v informal- |»vrliP. I»wn progresivci ao se isrekli ti Mcllonovemu dsvčaema na-V svojem formslnem poroii-► rekli, da ne morejo najti v piotiovem načrtu ničesar, kar imčiln, da' bo zmanjšalo dra- [Sedlolsn pa bo davčni na-kl bo bolj olehčal davčno mali« davkoplačevalcem pe Melloaov program/' f na vojna na Kttajakam KiUjaka, M. nov.— Hunjataena, voditelja ^kiujaka republike, so po-J* » brg aevrrnokitajske čete v ^ Kvangtung. lat očesno jo .' -"»«ral Tanjankaj s iOfiOO nr M poaMč dr. Nunjataenn, "lsj vojaško dobro utrj-n ^^«ja ae v finančnik Užko S^ruafufi^lll1 OSREDNJI OKROUE VZHODNO OKROUE ZAPADNO OKROŽJE nolniiki ODSEK i i, feUa Novak.jieoMaik, 8881-88 to. Uwodale Av- ,i Siil'Juikr««!, R«a 888, Mw . n Jako Gr«*elj. 14SSI PoM' Avo.. CtoeUod. O . A «I•• AoWr, Raa 104, Grass. Kaoa.. «a ji^oaapad. Mar«. 8u 104. 1-M. Mlaan m------- laari. 8483 S. WlackMier St . R Mika t«sri* Nadzorni odbori Marrar. Ulak. I rank Sails. »Mdaadalk, 8888 W. S4lk St., Ckiaaa«. W; f rs»b S^rUTSlTriJeAW! CU^U, a, WU1U* Sllfr, 8404 SI. CUIr Si.. Zdruiltvoni odbori . Fradaedalki Psook AM. 8184 So. Crawled Avo., CWe»S*. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. F. J. Karo, SSSS B«,Clate Av,Cloealoa4.0. POZORt-K.r..o*i>^*«« • 1» ^korplkl. ki delajo • ««8-. M «if t,wubsrttz iHimin^-v ___ alt maJUa ta Idile aa pat pvaarilo* •Jo tlnliHb \ Poiijamo itstoni, to. sedlu v trgovino hudič križa. (H Stara garda predlaga, da bi ne smel biti odslej naprej senatov predsednik obenem načelpik te-mu ali onemu odseku. Ker je Nor-ris'sedaj načelnik poljedelskega odseks, bi moral, če imenovan za predsednika v aenstu, prepusti svoje dosedanje meato McNarjrju iz Oregona. Potem bi postal lah ko tudi član odseka za meddržav no trgovino. IZEUlNJB ZA DEŽAVNB SLUŽBE. Ohioago. 111. — Dne lt decem-bra je v zveznem poslopju ns tri; najetem nadstropju v Chicsgu za izurjene delavce v poltni službi. Izprsznjcno je mesto sa sla. pss-nika, izurjenega delavca. Letna plača je S1350.00. Ze ta mesta so sprejemljivi le moški. Starost je določena od 20 do 60 let. Prosil, ei, osiroma aspirantje morajo bi-ti ameriški državljani. Prošnji morajo prosilci pridejati tudi zdravniško izpričevalo. Pri izkulnji bodo tekmeei izprašani iz naslednjih predmetov i Is črkovanja (speUiag) - t" točk. U pisave (pisalec prepiše nekaj odstavkov, da vidi izpraševalec, kaklno pleavo ims proal-|ee) — 20 točk. Is prepisovanja navadnih kopij (i« tegs bo raz-vidns točnost v pisanju) — -0 točk. Iz pissnjs puma (tekmec spiše pismo, ki obeegs ksk.h 100 boaed. Izmed dvek predmetov ai tekmec izvoli enega) — 20 točk. Iz aritmetike ali račanstvs (eo-števanje, odštevanje, maol#nje ia deljenje eellk Itevit smerllkrgs denarja in decimalnih 20 točk. - flkipoj 100 točk. Iz zgornjega je razvidno da je izkušnja1 jako Iskks. Tskša^le atužbe ^ r— primerne poael.no zs nsše dijeke, ki bod.jo v. vslep. n« šole Prosile! »orsjo pridejati proj-nji tudi svojo alik« Is dobr ud-njik dvek let. Prolaje je vtaf-il pri tajnika odbora ss zvesno ei-fSLTSsfbo- Bpisati jik j« " » HOE BE BOJAEXMJA Marija Krenkar. Prosim uljudno rojake iirom Združenih drlav, če je komu znano, kje ae nahaja Marija Krenkar. Pred dolgim časom se je nahsjsla v drlavl Kansas. Sporočati ji imsm salo važne atvari. Ako bo pa earns to t . nrnltfova. naj ae prijavi evojl aeetri na na- klobRS« iz «HtefB praMCif^ .lov: Rozallja Markovitz, Box 93, ga mesa, prekaTene z hicko-Franklin, Kans. ,(Adv.) 7 lesom in posljne iz i$mt direktno na val dom poit-nine prosto po 35c funt Naročilom pridenite Money Order. BAJT * UPOLD, NAYLOR, MO. EAD BI OTBDBL, kje ae nahaja moj prijatelj M. F. Rollh, doma is Velikega Zemuna, občina Trnovo pri Iliraki Bistrici. Bila avs skupaj v Tacoma, Wssh. ali sedaj pa no vem, kje je. Cenje» ne rojake uljudno proelm, če kdo ve za ujegov naslov, naj mi to naznanijo, aH naj ae ml pa aam prijavi na moj naalov 1 Joa Varljeh, Clondykc 712, South Fork, Pa. (Adv.) oaalavi Pnabl Val ................................................... Božič, CAS LETIH SPOMINOV JC PRID DURMI. FRANK SAKSER STATE RANK nlm ri L mmm U CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. .......................M.....MIH............... — DELO DOBE mladi d očki nad 16 lot atari sa raznaialco. OglaMU sa pri: National Printing mad Pub. Co., 2146 Bluo IsImm Chicago, 111. ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo a zalogi alad. hmeU, ^0» ,„ v,« dlUK« polrrhšllne. feekiielte nejAl. Dobiti ja tali sblrk« sodov, «teklanlo in rssnlk loaeev, Itd, Ml, vam doaUvimo naročilo po poŠti. točno v vse krsle. '¡rocerijam, alad^iiarjam la V prodajalne lelesniae 4smo mmereo pa-nuat pri večjih naročilih. Pišite pe Informacije na: FRANK OGLAR* 8481 SvflMrlor Avaooe, Ctavalaod, O. Za božične praznike \ Pravo glosno VUtor NOVE grummimukm Slovonoko plo-U* mm dobili v ssOoga. Vsa po 7Se. Za poltahso pošljiU 3Bc "-itMjrrV** rseaa i gilii 1 Ngp m*m m-! asa. rutrai'"" imm j VSliifc. mas j mes j ROJAKI! BoiU ja tukaj.^aro«U ploMc Ukoi dok Imamo. Ml smo «Hiti Wovonei ¥ aoM A mori ki ki Imamo direktno sv8*0 z Victor tovarno xa pravo glasna Victor gramofona ia plotto. IVAN PAJK, VICTOR DEALER, |4 II^Ib SIvmI, «I* CONEMAUGM PA« Z največjo bratsko (ju beznijo se spomiqj*jo na vas, vali v starem krojilo In ker »e rsvno bližafobožiM prazniki Injvjvo leto, vaši dragi mialiJo, POŠILJANJE DENARJA Dalje Imam v zalogi tudi: 1. Importiram tobak za pipe ln cigarete ter poru lanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami. 2. Improtirane cigaretne papirčka ia cigaretne hilst 3. Importirane pristne slovenske orehe in posuta Kobe ter razna druga jedila in jedilne dišave in primrf iz atarega kraja. y 4. Impoftirana Knajpova zdravilna zelišča itd. 1 Pišite za poaeben cenik o tak predmetih. BOX S» STATION D—NEW YORK Cf Kaj pr>Tij« moji dosedanji kupci harmon »owio. Celo. Cenjeni: Dam Vam na snanja, da sam f harmonike a katero sem u do voljen in se Vam sehvaljojom. , MlkeKeretu*. - Clorldfo, Po. Mr. J. Vogrtf: Dam Vem vedat, da »as» i Jel naročeno harmonike in earn prav aadovoljm / njo. John Garwaa HoovoraoMo, Pa. Spoštovani: «s sakvaliir ta P"*»" Cook«». Okla. Naznanim Vam, da sem W«jal harn.^» -¡ttrstfr faat cistah«», Kaa*. Dear friend: I roeeiv^i^th» asssrd^e «ss Meh plmaed with it. U anjiMr «Mt> a ham»;r.k« I »aH him U gmt it from you. Ye kawlla No. 1 ru^ds. 1 ■ thou^it th,T wonid be aTSne. Vnmk Dres*. manussia - ^ 9 Joe M.vl-u " .. Jvjo -me nahatera Irmad iUvUaih petaaavalnib >s alon praiMoihm M njogovl So-Ol «o4U Woa OOLARiH V JUGOSLAVIJO