Štev, 7. Posamezna številna 40 vin. V Ljubljani, v ponedeljek dne 19. jamarja 1920. Leto III. Naročnica: Maja ob ponedeljkih, sredah m petkih, | ,(,irikrat,ona„U(iB,B), *« ' r ' 1 šetrUetna 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 X. TJpravnUtvo „Domovtas" v LJubljani, Sddaa ulio* 8. Psitkova številka mesečna 1 K. četrtima 3 S. *ol- lotno 6 K. celoletno 12 i. Oglas:: U 1 mm x 6C lnseratnega ctolplfia mali SO •rtrnjeir, sradni 1*20 E, poslano, posmrtnlce In reklame 2 K. Večkratne objave popnst. Zadnje dni se razširjajo čudne vesti o Reki: da bo mesto italijansko, pristanišče in železnica pa pod zaščito zveze narodov, tako, da bi pristanišče Jugoslavija lahko nemoteno porabljala, posebno ker bi ostala tudi železnica Ljubljana-Št. Peter-Reka na jugoslovanskih tleh. Vse te vesti razširjajo najbrže Italijani, sklenjeno pa ni v tem oziru še nič. Vsekakor se lahko reče, da stoji v vprašanju Reke ves jugoslovanski narod kot en mož, ker f>osest Reke je za nas vprašanje obstoja. To mora vedeti tudi Evropa, ki se tako neusmiljeno igra z nami! Žrtev z naše strani je dosti, v reškem vprašanju ne moremo odnehati — tudi začasno ne! V zadnjem trenutku, ko se gre za naš biii, naj vzdigne ves narod svoj glas, da sliši Evropa, da v tem ne odnehamo, da hočemo imeti, kar je naše! SKLEPI SLOVENSKIH STRANK. LDU. Ljubljana, 18.jan. Kakor že javljeno, eo vesti o pariških pogajanjih glede zapadne meje in glede Reke globoko vznemirile vse kroge v Sloveniji. Politične stranke v Sloveniji so sklicale izredna zborovanja svojih načelstev in sklepale o situaciji. Resolucija Jugoslovenske demokratične stranke : Načelstvo j ugoslovenske demokratske stranke, vsled vznemirljivih vesti o poteku pogajanj radi naše zapadne granice in Reke zbrano dne 17. januarja t. 1. na izredni seji, je soglasno sklenilo: 1.) Da odločno vztraja na starem programu pravičnosti, ki je edini v stanu, vzpostaviti red in prijateljstvo med narodi; narodi naj sami odločujejo o svoji usodi; j>o tem načelu naj se tudi našemu narodu v vsem Primorju da prilika, da izjavi svobodno, kateri državi hoče pripadati. 2.) Da iznova odločno ugovarja proti temu, da bi se s kakršnimikoli nameravanim kompromisom kratila naša nedvomna pravica do Reke in njenega pristanišča. Brez Reke je gospodarski razvoj našega naroda nemogoč in so zlasti njegovi ednošaji do ententnih držav odrezani; zato je za nas vsaka solucija brez naše suverenitete nad Reko izvun diskuzije. 3.) Vlada se pozivlje, naj neomajno vztraja napram vsakomur na stališču samoodločbe za primorske Jugoslovene in za našo suvereniteto nad Reko in vso Dalmacijo; zaveda naj se, da je ves narod za njo in da bi vsako umikanje zbudilo velikansko razburjenje z nedo-glednimi posledicami. Slovenski del naroda sicer najbolj trpi vsled neizvestnega stanja do sklepa miru, vendar rajši trpi naprej brez omahovanja, kakor da bi pristal na svojo gospodarsko smrt in zapustil svoje brate v Primorju. — Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke. Resoluciji socijalno-demokratične in SLS. sta tej podobni in enako odločni. ITALIJANSKA ..SKROMNOST". LDU. Lyon, 15.jan. (Brezžično.) Kakor poroča „Echo de Paria", so se načelniki treh glavnih zavezniških vlad pri svojem sestanku v torek popoldne pečali zlasti z reškim vprašanjem. Pri tem se je glasom tega lista opustila misel na vmesno državo. Namesto nje se je pa pojavil nov predlog1, v zmislu katerega bi tvorila Reka corpus separatum pod italijansko suvereniteto, dočim bi zveza narodov zajamčila Jugoslovenom pristanišče in železnice. Razuti tega zahtevajo Italijani, kakor poroča omenjeni list, še par drugih mest strategičnega pomena, nevtralizacijo dalmatinske cbale in široko mejo v Albaniji, ki bi priklopila Italiji tudi Skadar. Tem zahtevam se Jugoslovani odločno protivijo. Načrti dr» Susteršiča. Zagreb, 13. jan. Dr. šusteršič še vedno biva v Ženevi in samo premišljuje, na kak način bi mogel priti do politične veljave. Ko je zadnje tedne slišal, da se z vso resnostjo namerava ustvariti med Italijo in Jugoslavijo vmesna reška država, je začel kovati načrte, ki naj bi mu omogočili po-vratek na slovensko ozemlje, v novi vmesni državici pa zopet sijajno politično karijero. V ta namen je poslal lastnoročno pismo občini Šmihel pri Ko-šani (pri Št. Petru na Krasu) ter jo naprosil, da mu da domovinsko pravico. Sjx>ročil je tudi, da je pripravljen za občino položiti večji znesek kot darilo, ako ga sprejme med občane. Občinski svet šmihelski je imel nato svečano sejo, na kateri je soglasno sklenil, da šusteršičevi prošnji ne ugodi. Motiviral je ta svoj sklep s poudarkom, da ima šusteršič domovinsko pravico v Ljubljani. Če ga tam ne marajo, ga tudi Šmihelci nočejo. Zanimivo je, da je bila občina Šmihel pred vojno ena prvih Šustersičevih trdnjav. RESNO SVARILO TIHOTAPCEM. Ker tihotapstvo ne prereha in povzroča državi od dne do dne večjo škodo in pomnožuje draginjo, so obmejne oblasti dobile stroga navodila glede rabe orožja. le dni se je vršil pregled vrhniškega vlaka in je bilo najdenih seveda veliko ljudi sumljivih tihotapstva. Ko so straže potem preiskovale osumljence, se je zgodil obžalovanja vreden slučaj. Neki fant se je ujezil, da imajo njegovo sestro v preiskavi in je z nožem napadel vojaško stražo. K sreči vojaka ni ranil, ampak mu je le suknjo razparal. Drugi vojaki so ga hoteli zgrabiti, toda fant je zbežal. Na več klicev: stoj, se ni ustavil, nakar so vojaki streljali. Končno se je skril, a razjarjen vojak ga je vseeno ustrelil. Proti temu vojaku se je nemudoma uvedla najstrožja preiskava in bo gotovo radi prekoračenja predpisov o rabi orožja ali radi uboja kaznovan. Cel dogodek pa je svarilo, naj se ljudje radi dozdevnega trenutnega dobička ne podajajo v tihotapstvo. IZJEMNO STANJE V NEMČIJI. LDU. Nauen, 18. jan. (Brezžično.) Proglasitev izjemnega stanja v velikem delu Nemčije je že dosedaj učinkovala ugodno. Splošni položaj se je že znatno izboljšal. Stavka železničarjev se more smatrati kot popolnoma izjalovljena. Javlja se samo še o poedinih lokalnih stavkah, ki pa na splošnem položaju ničesar ne izpremene. Zdi se, da ekstremni elementi izgubljajo čim dalje več tal med masami. Dva nadaljnja lista radikalne levice, „L.eipziger Volkszeitung" in „Kampfer" v Stettinu, sta bila ustavljena. V sobotni seji narodne skupščine je državni finančni minister Erz-berger ostro zavrnil pritožbe neodvisnjaškega j>o-slanca Seegerja proti prepovedi časopisov in izjavil, da nasilnosti ne uganja vlada, marveč skrajna levica. Vlada da bo z vso odločnostjo nadaljevala boj proti temu rovanju in takoj ustavila vsak časopis, ki bi agitiral za terorizem. Ob živahnem odobravanju večinskih strank je napovedal minister, da bo vlada proti agitaciji skrajne levice brezobzirno porabila moč, ki ji jo daje v roko ustava. MIROVNA POGODBA Z MADŽARSKO. LDU. T on, 18. jan. (Brezžično.) V petek je vrhovni svci zaslišal načelnika madžarske mirovne delegacije, grofa Apponyja, ki je v dveurnem govoru pojasnjeval in branil interese^adžarske. Njegovemu govoru ni sledila nikaka razprava. Vrhovni svet se bo v prihodnji seji bavil s pomi-selki, ki jih je grof Apponyi izrazil proti predloženi mirovni pogodbi z Madžarsko. Shod v »Uničim" v zadevi valutne reforme, Včeraj ob 10. uri dopoldne je bil številno obiskan lhod, sklican po gospodarskih organizacijah. Več govornikov je pojasnjevalo vprašanje valutne reforme, in sicer zelo stvarno; občinstvo je sledilo izvajanjem z velikim zanimanjem. Shod odobrava s prvo resolucijo v polnem obsegu znano in že pred valutno reformo v časopisih objavljeno izjavo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki protestira proti prvotnemu Veljkovičemu načrtu. Druga resolucija zahteva, da se markirana jugoslovanska krona čim preje izmenja al pari z novo novčanico pod katerimkoli imenom, medtem ko se stari bančni dinar izmenja f>o gospodarsko utemeljenem ključu za to novo novčanico, katera s tem postane edinica novčnega sestava. (Ministrski svet je tozadeven sklep že storil.) Tretja resolucija zavzema stališče napram predlogu dr.Kramerja, sprejetim od ministrskega sveta namesto Veljkovičevega predloga ter pravi, da pomenijo ravnokar razglašeni začasni ukrepi ministrskega sveta glede valutne reforme sicer na potu do definitivne valutne rešitve odločen korak naprej, vendar pa še ne j>rinašajo tega, kar je z ozirom na enotnost gospodarske politike naše države neobhodno potrebno: en sam denar! Zato poživlja shod vlado, naj nemudoma prične s pripravami za to, da se novčanica, ki jo gospod finančni minister imenuje kronsko-dinarsko, izmenja za definitivno, na al pari vrednosti krone slonečo novo novčanico. (Kakor smo obveščeni, se to tudi namerava!) četrta resolucija pozdravlja razširjenje Narodne banke na vse ozemlje kraljevine. Narodna banka naj čim prej otvori svoje poslovalnice tudi v Mariboru, v Ljubljani in v Celju. Zadnja resolucija jemlje z zadovoljstvom na znanje, da bo o definitivni uredbi valute odločal parlament ter zahteva, da tudi o definitivni uredbi Narodne banke sklepa parlament. Pokojnine poverjenik^* odpadejo. Deželni predsednik dr. Žerjav ie prodlasral čin zap-atovlien in nsnredov.nrne kakt.r ds is. Deželni predsednik dr. Žerjav je predlagal osrednji vladi, da naj izda odredbo, s katero se ureja službeni značaj predsednika in poverjenikov deželne vlade v Ljubljani. Po tej naredbi so predsednik in poverjeniki sicer državni funkcijonarji, vendar nimajo uradnega značaja v zmislu službene pragmatike za državne uradnike. Kdor je postal kot uradnik poverjenik, mu ostane njegov čin zagotovljen in napredovanje, kakor da prekinjeno služboval na prejšnjem mestu. Poverjeniki, ki niso uradniki, ne dobe pokojnine, temveč samo odpravnino, in sicer v višini enkratne mesečne plače, če pa je kdo prestal deset let kot poverjenik, ima pravico do penzije, kakor da je deset let služboval kot uradnik. Narodna cerkev na Češkem. Ko je Avstrija 1.1914. poslala v Belgrad ostre besede ultimata in zahtevala od Srbije, da pade na kolena in izroči svojo usodo Avstriji in Nemčiji, takrat je vsak pošteno misleči Slovan čutil, da ta korak nima samo namena, da uniči Srbijo, ampak, da tudi še močnejše potlači vse drugo Jugo-slovanstvo. Srbija se ni udala, ker ni hotela umreti in začela se je svetovna vojska. V prvih mesecih vojske nemško časopisje ni moglo prikriti svojih misli o pomenu in namenu te grozne.vojske. Med drugimi gospodarskimi nameni je vojska imela tudi namen, uničiti rastočo moč Slovanstva in Nemštvu pripomoči do neomejenega gospodstva. Nemški časopisi so bili toliko predrzni in nehvaležni, da so kljub dejstvu, da je avstrijska armada bila sestavljena iz slovanskih narodov, da so kljub temu napisali pomemben stavek : V tej vojski se bojuje boj med Slovanstvom in Germansivom (Nemštvom). Z drugimi besedami: avstrijski Slovani naj se bojujejo za svojo lastno pogubo! Nemška poželjivost po nadvladi, po brezobzirni in neomejeni moči je zavihtela nad nami bič, pred prsi nam je nastavila bajonete in nas s tem prisilila, da smo šli na bojišča — za tuje koristi. Avstrija s svojo bolno dinastijo je bila strogo katoliška država, pokorna in vdana poveljem iz Rima in vsi pristaši Rima, t/), svetovnega političnega gospodstva rimskega papeža, so videli v zmagi Avstrije, svojo zmago, zmago rimskega poiitično-cerkvenega vpliva. Mnogim slovanskim strankam v Avstriji je bila bolj pri srcu politična moč Rima, kakor pa politična, gospodarska in kulturna moč Slovanstva. In tako so šli vneto v boj za Avstrijo in z njo za moč rimskega gospodstva. Blatili so na vse mogoče načine Srbijo in Rusijo. Klerikalne stranke v Avstriji so zatrle v sebi vsak narodni slovanski čut, njih besede proti slovanski Rusiji in Srbiji so bile sam ogenj in žveplo. V Sloveniji v pretežni večini prebivalstva slovanski čut ni bil tako močno razvzit, kakor pri Čehih. In zato je bilo šusteršiču, ki je takrat načeloval Slovenski ljudski stranki, delo zelo lahko, da je navdušil slovenskega fanta za Avstrijo, za boj proti Slovanstvu. Pri Čehih je vsak otrok že 1.1914. vedel, da je vojska, ki jo je Avstrija napovedala Rusiji in Srbiji, naperjena proti Slovanom, torej tudi proti Čehom samim. Začeli so od prvega dne vojske boj proti tej Avstriji. Doma previdno in skrivaj, zunaj za mejami pa javno in očito in z vsemi mogočimi sredstvi. Vsi češki ujetniki niso hoteli brezdelno umirati v nezdravih taboriščih, zbrali in združili so se v prostovoljne čete (legije) in so šli v boj proti Avstriji. Hoteli so zlomiti Avstrijo in s tem ustvariti svojo samostojnost. Spoznali so, da je v vojski prišel čas, da se otresejo vpliva in moči Nemštva, nemškega Dunaja. Njih volja in želja po samostojni državi je bila od dne do dne močnejša. Pripravljeni so bili za to sveto narodno stvar žrtvovati vse. Žrtve niso bile zastonj. Avstrija, zidana na hinavščini in krivici, se je sesula in na njenih razvalinah je zrastla svobodna češka država — in druge narodnostne države. Slovenci, zapeljani po napačni šusteršičevi politiki smo med vojsko d Igo časa slepo in zaupno tavali za nemškimi cilji Avstrije. Politiki, ki so predstavljali pred svetom slovenski narod, so hoteli in želeli zmago Avstrije, ker so edino v tej zmagi videli svojo rešitev. Samo ta zmaga jih more pustiti na prestolu, odkoder bi še nadalje vladali v škodo in pogubo slovenskega naroda. Ko je šla vojska nemoteno v vsej grozi naprej in ko so že bosi otroci na cesti videli, da za Avstrijo in Nemčijo ni rešitve, takrat so šele naši možje zahtevali samostojnost tudi za Jugoslovane. Sila antantnih armad in močna odločnost Čehov je odprla zastopnikom večine našega na- krat delujejo proti narodu samemu. Narodni čut ne da narodom razumeti, zakaj je govorica v cerkvi tuja, zakaj on ne more poslušati službe božje in drugih verskih opravil v svojem jeziku. Zakaj se njih dušni pastir pri službi božji pogovarja s pravičnim Bogom v njemu nerazumljivem jeziku? Zakaj si narod ne bi mogel sam izbrati škofov in nižjih duhovnov? Zakaj mu vse te stvari vsiljuje Rim proti volji? Narodi zahtevajo samo-stojnosttudivcerkvenihstvareh, to zahteva njih narodni ponos. Kristusove vere se pri tej zahtevi ne dotikajo; saj vedo dobro, da Kristus ni nikdar zapovedal, da se mora sv. maša brati v latinskem jeziku, on ni zapovedal, da mora iz cerkve izginiti narodna domača govorica. — In zopet so bili Čehi prvi, ki se niso zadovoljili s politično in gospodarsko samostojnostjo, ki so dobojevali boj do konca. Po razsulu Avstrije so se razni češki duhovniki obrnili v Rim in stavili tam svoje zahteve. Rim je bil gluh kakor vedno in Čejii so se kratkomalo odtrgali od Rima in ustanovili samostojno češko narodno cerkev. Dosegli so torej tudi v cerkvenih stvareh samostojnost. Nič več jim Rim ne bo vsiljeval tujih škofov in opatov, ki bi blatili češki narod. Veri Kristusovi niso postali nezvesti — nezvesti so postali samo sovražnim tujim političnim vplivom, časopisi okoli „Slovenca" in „Domoljuba" bodo seveda takoj začeli pripovedovati, da hočejo češki duhovniki „odpraviti vero", in če dobro slovensko ljudstvo ne bo stalo na straži, se bo tudi pri nas to zgodilo. Češki narodni čut je bil razžaljen od Rima in zahteval in dobil je zadoščenje v samostojni narodni cerkvi. Konec je časov v katerih je Rim v zvezi z Dunajem tlačil češko ljudstvo. Vezi z Rimom in Dunajem so pretrgane — dal bog za večne čase! Gibanje za narodno samostojnost v cerkvenih stvareh se tudi pri Jugoslovanih začenja širiti. Po politični državni samostojnosti moramo doseči tudi samostojnost v cerkvenih stvareh. To je za naš kulturni napredek neobhodno potrebno. To zahteva vsa velika jugoslovanska bodočnost in edinost. Kako ustvarimo več ugleda naši novi jugoslovanski kroni. Ob priliki, ko nas toliko zanima nova krona, ki jo dobimo, se gotovo porodi marsikomu misel: zakaj neki bi tako mahkovali amerikanske dolarje, švicarske in francoske franke, angleške funte itd.? Saj je to vse ravnotako papir, kakor bo papir naša nova krona. Francoski frank in že celo italijanska lira, lira tiste države, ki je cokla antante in po krivici vživa tako potuho med zmagovalci, ki jim je malo pomagala do zmage — ta denar je papir, ki od oaleč nima tako velikega kritja v zlatu in srebru, kakor vživa veljavo na svetovnem trgu v primeru z našo krono. Če bi prišli vsi posestniki lir k bankam, ki so jih natiskale, bi jih lep del odšel z dolgim nosom, ker ne bi za ta papir dobili niti enega kovanega novca. V mirnem času je bila avstrijska krona krita s tremi petinami v zlatu in kovanem (srebrnem, niklja-siem in bakrenem) novcu. Če bi bilo takrat imelo ves avstrijski papirnati denar petero mož po ena-kili delih v rokah in bi bili prišli lepega dne h glavnemu zavodu in vsem podružnicam Avstro-ogrske banke in zahtevali kovan denar, bi bili dobili prvi trije, ki bi prišli, za svoj papir ravno toLko vsoto v cekinih, goldinarjih, oeseticah, dvajseticah, krajcarjih in vinarjih — zadnja dva pa nič. Približno eaako je bilo v vseh državah. Tako pa je bilo v mirnem času. Med vojno so vse vojskujoče se države morale plačevati vse, kar so od zunaj kupovale, v zlatu. Izginilo je iz blagajn, ki so imele kritje papirnatega denarja, zlato in srebro, kolikor ga niso _ poskrili ljuaje doma. To se je godilo v Avstriji naj jo v posojilnico. Tuj denar pa spoštujmo malo veljavo glavno s tem, da pričakujejo od Nemcev velikansko vojno odškodnino. Ne da se pa prezreti njihovega strahu pred Nemci, ki je sedaj večji, kakor je bil morda pred svetovno vojno. Slaba vest se oglaša pri Francozih in Italijanih vedno bolj, ker so zatajili vse Wilsonove resnice, katere so pridigovali samo toliko časa, dokler je njim kazalo. Ko jih je bilo treba pa izvesti, so pričeli Lahi kričati: ,,Abasso Wilson" in Francozi jih sedaj pri ropu naše slovenske zemlje podpirajo. Nimamo torej prav nohenenga vzroka za tako malikovanje tujega denarja, najmanj pa Lahov in njihovih lir. Naša nova krona bo vredna ravno toliko, kakor je francoski frank ali laška lira, pokrita ne bo s kovinami ne boljše in ne slabše. Če pridejo Francozi in Lahi k nam kaj kupovat, zahtevajmo od njih, da nam plačajo tako v naših kronah, kakor plačajo donia v frankih in lirah. Da bi pri nas vsak tujec delal s svojim denarjem, kakor na Dunaju delajo pisarke ameriških uradov z dclarji, vendar ne bomo pustili! Strojepiska pri amerikanskem zastopstvu na Dunaju zasluži en mesec več, kakor minister v Avstriji celo leto, ker je dolar tako drag. Tako dela aritanta s falitno državo kakršna je Avstrija, ne gre pa da bi tako ravnala z Jugoslavijo. Gotovo je, da ima naša država dosti lepšo bodočnost pred seboj, kakor na primer Italija, ki nima drugega, kakor velik kup revščine. Učimo se malo več ljubezni do svcje države; nihče naj ne skriva denarja doma, ko bo dobil novo državno krono; naloži ravno tako, kak*.r v Franciji in kasneje v Italiji. Francoski frank in laška lira sta ravno tako malo pokrita z zlatom in srebrom, kakor bo naša nova krona. Pokrit je tam in bo tukaj le en del s takozvano žlahtno kovino. Drugemu delu mora država dati oporo in moč za veljavo le s tem, da garantira za njegovo kritje na drug način. To pa pri nas zmoremo boljše kakor na Francoskem cami! mi recimo: doli z lirami! ali v Italiji. Francozi hočejo svojemu franku dati manj. Če bomo vsi po svoji moči pripomogli s pridnim delom in pametnim gospodarstvom, do omejitve vsote papirnatega denarja, bomo okrepili svojo državo in njen denar, ki ga bo tuci sebični tujec znal drugače spoštovati, ko bo videl, da ga sami znamo spoštovati. Francozi in Lahi so rekli na mirovni konferenci: doli z Wilsonovimi resni- Dopisi. Iz Št. Janža. Naš župnik Bajec je postal skoraj ves iz uma, odkar je znano, da se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Vsaka njegova pridiga je volilni govor, vsako nedeljo ima na ta način par volilnih sh. dov. Govori o vseh mogočih roda oči, da so spregledali in spoznali, kje je na- stvareh, kar nas ne zanima. Ne pove pa onega, oo T-»rvrlr>onr\c?f Qamnnrl1f»rhQ n arrvrlm/ ? Ta VliP ip hil ■ m / mt! r>n iiArt AH A lnrrt ti O tU TdP ša bodočnost. Samoodločba narodov! Ta klic je bil nož v sredo srca Avstrije. Narodnostni čut slovanskih avstrijskih narodov, ki so se hoteli otresti v s e'h tujih vplivov, in ki so zahtevali samostojnost narcda v vseh vprašanjih, ta čut je bil pod Avstrijo položen dinamit, ki jo je razstrelil. Vojska se je končala. Avstrija je uničena. Slovanski narodi imajo sarrostojnost Politična in gospodarska odvisnost od Avstrije in njenih nemških hotenj je izginila — narodni čut pa ni zamrl, kajti ni še dosegel popolnega zadovoljstva. Narod h če popolno samostojrost in neodvisnost na vseh poljih, v vsakem oziru, on hoče biti neodvisen tudi od Rima. Tudi v cerkvenih stvareh mora imeti narod pravico samoodločbe, drugače njegova samostojnost ni popolna. Rim je odločal in odloča samostojno, volje in želje narodov ne vpošteva, velikokrat pošilja narodom škofe in nižje dušne pastirje, ki ne čutijo z dotičniin narodom, ki dosti- kar bi hoteli vedeti že več kot eno leto, namreč kje so računi in kje je denar, ki je ostal od Krekove slavnosti leta 1918 v Št. Janžu. Dasi je bil izvoljen blagajnik, polastil se je Baje kar samovoljno blagajne in denarja, sedaj pa ni mogoče ničesar dobiti od njega Ko smo zahtevali, da se skliče odbor in uredijo računi, je sicer sklical že parkrat sejo, sam pa se je v zadnjem trenotku odpeljal. Denarja mora biti po naših računih najmanj 16.000 kron, ki ga je pa kar pobasal v svojo bisago in ga ni mogoče že nad poldrugo leto dobiti od njega. Čuje se tudi, da je svoji materi, ki je na dan slavnosti pripravljala za goste, dal kar celih 3000 kron, ne da bi koga vprašal za dovoljenje. Poživljamo ga vsled tega javno, da položi račune in izroči denar odboru, da bo ta ž njim razpolagal v namen, za katerega je bil določen. Ako tega ne bo storil prostovoljno, potem borno prisiljeni poklicati na pomoč sodišče. Iz Zagradca, V zadnji „Domovini" smo čitali, da je bivšega župana naše sosednje občine, Ve-hovca, vendar enkrat dosegla roka pravice in da je bil javno žigosan kot cienuncijant, propalica in zavržen človek. Prav hvaležni smo našemu notarju, da nam je preskrbel to zadoščenje, kajti tudi mi Zagracčani smo dostikrat čutili Vehov-čevo pest. Tudi naš bivši župan, Vehovčev kimo-vec Košak, ki je, kakor nam znano, sopodpisal cvaobo, zasluži isto usodo. Vse denuncijante naj doseže enaka usoda! „Domovina" se nam zato ciopade, ker tako neustrašeno čisti naš narod vseh podležev. Kmetijstvo, trgovina in inDustrija. g. Tvornica vžigalic se bo ustanovila v Rušah pri Mariboru. Predpriprave se že vršijo. g. Velja tudi za nas! V čeških listih tožijo, da je delomržnost zakrivila slab gospodarski uspeh ob koncu prvega leta čehoslovaške države. ,,Narodni lysti" pišejo: ,.Kako drugače bi morala končati naša bilanca, ako bi se na vseh straneh delalo pri nas s takim navdušenjem in s tako ljubeznijo, kakor smo delali za tuje koristi, ali pa vsaj tako, kot smo delali v dobi našega suženjstva, ko smo se borili proti našim vekoveč- Tiira tiranom." Te bes-ede veljajo tudi za nas; -kajti tudi pri nas bi bilo več zadovoljstva, ko bi ljudje, zlasti v premogovnikih in v industrijskih podjetjih raje manj zabavljali, pa več delali. Edi-nole z delom je mogoče preboleti strašne posledice svetovne vojne! g. Povišanje cene soli. Po naredbi uprave državnih monopolov kraljevine SHS od 9 t. m. in vsled odloka finančneg-a ministrstva, da je službeni kurz krone do nadaljnje odredbe, štiri krone en dinar, se povišajo- monopolne cene soli iz državnih skladišč do nadaljnje odredbe na sledeči način: 100 kg zmlete in kamene soli stane •252 K, 100 kg bele morske soli 224 K, 100 kg sive morske soli 193 K (za ribiče 168 K) in 100 kg industrijske soli 83 K. g. Setev pšenice. Po poročilih, ki prihajajo iz raznih delov našega kraljestva, posebno iz Hrvatske in Slavonije, je to leto posejano prav ma;Io pšenice, niti četrtina onega zemljišča, na katerem se navadno seje pšenica. Vzrok je večno deževanje, ki v jeseni ne samo, da ni dovoljevalo oranja in sejanja žita, temveč je onemogočalo celo pobiranje koruze. Se sedaj v januarju, se vidi tupatam koruza na polju. g. Kolonizacija zemljišča okoli Plitvičkih jezer. Ministrstvo za gozde in rudnike je sklenilo, da parcelira zemljišče okoli Plitvičkih iezer in ga razproda, v svrho. zidanja vil, in sicer na tak način, da lahko kupi vsaka fizična ali juridična oseba 'samo eno parcelo. g. Neobdelano zemljišče v Makedoniji. V celi Makedoniji je 2,972.700 hektarjev neobdelanega in samo 529.800 hektarjev obdelanega zemljišča! Dosti je zemlje v Jugoslaviji in dosti bo kruha, samo delovnih ljudi je treba, ki bodo- zemljo obdelovali in ona bo nosila stoteri sad! g. Mostarski premogovnik je moral ustaviti delo za 15 dni, ker ga je voda preplavila. Dela se hitro na odstranitvi vode. g. Razširjenje železniškega ravnateljstva v Zagrebu. Ministrstvu prometa je odobren kredit 1,532.637 kron za razširjenje zagrebškega železniškega ravnateljstva. g. 16 milijard za sladkor bi dobila Cehoslo-vaška, ako bi se podvojilo njen pridelek sladkorne repe ter se pridelalo sladkorja mesto pet milijonov, dvanajst milijonov q. V tem slučaju bi Cehi lahko izvažali osem milijonov q sladkorja, za katerega bi skupili 16 milijard čeških kron, ako bi ostale sladkorju današnje,'t. j. C. K. 20. Strokovnjaki so mnenja, da bi se to s pridnostjo dalo doseči. < g. Cene našega mesa na Češkem. V Pragi se prodaja goveje meso iz Jugoslavije po mesnicah en kilogram za 20 čeških kron. g. Finančno stanje Grčije. Grški finančni minister je predložil parlamentu zakonski predlog o proračunu za prihajajoče proračunsko leto in pri tej priliki je govoril o finančnem stanju države. Državni dohodki se stalno povečujejo. Oni nastajajo povečini iz novih davkov. Vlada upa, da bo mogla zaključiti v deželi večje posojilo. Najboljša finančna politika je ta, da se 'za narodne potrebe išče posojilo v lastni državi, a posojila v inozemstvu naj se uporabijo za produktivne cilje in za povečanje vrednosti bogastva države. g. Pogajanja med Italijo in čehoslovaško. V' Trstu se vrše med Italijo in Čehoslovaško trgovska pogajanja. Nam la pogajanja že zato ne morejo biti simpatična, ker se vršijo raVno na naših tržaških tleh, ki nam jih Italija naravnost na roparski način jemlje. Tudi se nam zdi zelo čudno ono preveliko prijateljstvo, ki ga Čeho-slovaki pokazujejo nasproti našim smrtnim sovražnikom. — Pogajanja se bodo menda vršila v tej smeri, da postane Trst pristanišče za čeho-slovaški izvoz in uvoz, obetam pa se dela tudi na utrditvi trgovskih zvez med obema državama. g. Italijanski dolgovi Koncem aveusta 1.1. je imela Italija 78 milijard lir dolga. Od tecra je iznašal predvojni dolg 15 in pol milijard: v inozemstvu sklenjena posojila in dolg emisijskim bankam devet milijard lir, a ostanek so notranja posojila in tekoči dolgovi. g Prost uvoz raznega blaga v Poljsko Poljska vlada je dovolila, da se skozi tri mesece carine prosto uvažajo najvažnejše potrebščine iz inozemstva. viji in iaze kot najbolj lažiiiv cigan, češ, da mi v Jugoslaviji lakoto trpimo, da oobivamo kruh na karte, da je naš prestolonaslednik - regent Ale-ksanuer zabraml izvršitev agrarne reforme, da se pri nas vsa živila rekvirirajo in podobne nesramnosti. Avstrijski državni kanclar dr. Kenner se pa podaja na potovanje v Belgrad, da bi izprosil od nas malo živil za stradajoče Avstrijce! Naj naša vlada dobro premisli, predno dovoli Kak izvoz naših živil v Avstrijo! Ko pride dr. Renner v Belgrad, naj se mu pove, da Avstrijci lahko jedo celovški list „Korosko Korošcem", na naša ziviia naj pa nikar ne računajo. S temi nesramnimi „lacenbergarji" res ne moremo in ne smemo imeti nobenega usmiljenja! p. Prestolonaslednik - regent Aleksander v Ljubljani. V petek, 10, t. m., se je peljal skozi Ljubljano z onent-ekspre&om naš prestolonasled-nik-regent Aleksander. Ker je potuval kot nepoznan, m bilo nobenega posebnega sprejema, pozdravil ga je na koloavoru samo preasedniK deželne vlaae g. dr. Žerjav, poveljnik Dravske divizije, general g. Siniljanič, in mestni poveljnik. Prestolonaslednik je izstopil iz vlaka in se na peronu pogovarjal z imenovanimi predstavi tel j i državne uprave, potern se je pa zopet odpeljal dalje, proti Zagrebu. Na željo prestolonasiecini-kovo, ga je spremljal do Zagreba preusednik deželne vlade g. ar. Žerjav. Prestolonaslednik se je živo zanimal za ljuaske potrebe v Sloveniji ter si dal od predsednika posebno podrobno poročati o stanju prehrane ter o drugiii širokih plasteh naroda tikajočih se razmer. Želel je tudi slišati, kako se ogreva naš del naroda za Keko in jadransko vprašanje. Prestolonaslednik je tudi dal sporočili, da bo spomladi, ako mu bodo državniški posli dovoljevali, posetil naše kraje za dalj časa, da stopi z narodom v neposreden stik. p. Klerikalna nesramnost. »Slovenec" poroča, da so se začeli v Belgradu državni dinarski bankovci pritiskati s kronsko vrednostjo in priobčuje to vest pod naslovom „Začetek poloma". V čem je polom, tega pa »Slovenec" ne pove, tega niti povedati ne more, ker poloma nobenega ni in ne bo, dokler klerikalci ne vladajo in do tega — hvala bogu — v Jugoslaviji gotovo nikdar ne pride! O, bilo bi poloma, bilo, ako bi bili klerikalci na vladi, ker bi dr. Korošec najbrže nadaljeval s svojimi znamenitimi kupčijami v Ameriki in kupoval damske čevlje najnižjih številk! Samo hujskati še znajo klerikalci, kar vzdihujejo po avstrijskih časih, ko se je njim tako dobro godilo, ljudstvu pa tako slabo, da slabše že biti ni več moglo. Klerikalci bi že bili navdušeni Jugoslovani, ako bi Jugoslavija služila njim in samo njim. n Len žunnik! V Vninein Krihi na 1 p. Lep župnik! V Vojnem Križu na Hrvatskem so zaprli župnika Jurija Tomca, ki se je predr-znil na dan našega ujedinjenja reči s prižnice v cerkvi, da je to najnesrečnejši dan v zgodovini hrvatskega naroda! Takih duhovnikov se torej tudi dobi še pri nas! Seveda, pod avstrijskim škornjem je bil zadovoljen župnik — saj njemu se ni slabo godilo! — v Jugoslaviji pa ni zadovoljen in zlorablja prižnico za tako veleizdajsko agitacijo. No, pa se ga bo že odvadilo od tega! n. Ameriška darila. Pošiljatev ameriških daril, za katere je bilo javljeno, da odpluje iz Amerike 30. novembra, se je zakasnila in je ladja odplula še-le 16. decembra. Ladja pride naravnost v Trst in ko pridejo darila v Ljubljano, bodo vsi, katerim se je kaj poslalo, o tem obveščeni potom dopisnic. Novosti. vesti. p. Jugoslavija in Avstrija. Avstrijska vlada podpira z državnim denarjem list »Koroško Korošcem", ki ga izdajajo v Celovcu zalo, da ga vuhotapljajo čez deaicrkacijsko črto na o d del Koroškega, ki se nahaja pod našo upravo Ta list naravnost nesramno hujska proti jugosla- n. Aretiran klerikalni boljševik. V Leskovcu pri Krškem so zaprli bivšega občinskega tajnika Marinška, ker je hujskal proti državi i.i pozival ljudstvo, da nobenih davkov ne plačuje. Ta človek je lansko spomlad hujskal kmetske fante na cdpor proti državi in vojaški službi, ravno takrat, ko so Nemci skoro vso našo Koroško zasedli. Dan po tem uporu je prišel laški aeroplan nad krški okraj, pa se mu je ponesrečilo in ni m:gel videti uspehov svojega prijatelja, od katerega je pričakoval, da bo dal zažgati Brežice in Krško. Aeroplan je padel ob Savi na tla. Kmetje so prišli v kazensko preiskavo, "medtem ko se je Marin-šek izgovarjal, da o vsem tem nič ne ve. Ko je bil shod SKS. v Leskovcu, je Marinšek ta shod s silo onemogočil, ter se je pri tem bil na prsa, češ, da je SLS. republikanska stranka, SKS. pa ni nič drugega v Ljubljani storila, kakor da se je proglasila za državi vdano stranko. n. Valutna reforma Finančni minister Veljkovič je izdal službeni komunike, s katerim je popravil vsled protesta s slovenske strani besedilo prvega službenega komunikeja o valutni re- formi v toliko, da se zaukazuje, da se imajo v kronskem ozemlju vsi računi, zlasti državni, glasiti izključno le v kronah. n. Dveletna splošna vojaška služba na češkoslovaškem. Kakor se vidi, hoče imeti Čehoslo-vaška republika močno armado že v mirnih časih in zato vpeljujejo splošno brarnbno dolžnost in vojaki bodo morali služiti po dve leti. Mi nismo republika, temveč kraljestvo in pri nas bo vendar zadostovalo poldrugo leto vojaške službe. n. Vdanoslna izjava nemškega učiteljstva. Kočevsko nemško učiteljsko društvo je poslalo deželni vladi za Slovenijo vdanostno izjavo, ki slove tako-le: Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. Nemško učiteljsko društvo (Deutscher Lehrerver-ein) v Kočevju je sklenilo na svojem občnem zboru 3. jan. 1920 soglasno sledečo vdanostno izjavo ter prosi deželno vlado za Slovenijo, da jo blagohotno sprejme. »Kočevsko nemško učiteljsko društvo se izjavlja z vsemi simpatijami za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je postala njegova domovina. Celokupno nemško učiteljstvo smatra za najplemenitejšo svojih dolžnosti ne samo to, da budi in goji v srcih šolske mladine ljubezen do domačije, domovine in prejasne dinastije, ampak tudi to, da povsod med ljudstvom vzbuja in poglablja čustva spoštovanja, zvestobe in vdanosti do nove države." Načelnik: M. Primeseh 1. r. Tajnica: A. Ganslmayer 1. r. Kočevje, 10. jan. 1920. — Na to vdanostno izjavo je de želna vlada odgovorila: „Z zadovoljstvom je vze la deželna vlada na znanje vdanostno izjavo občnega zbora Vašega cenjenega društva z dne 3. jan. 1. 1920. Sporočite to učiteljstvu Vašega cenjenega društva ter ga povabite, da dela v šoli med mladino in povsod v javnem kot zasebnem življenju na to, da se vkorenirii v srcih vseh močna državna ideja in ljubezen do naše domovine, kateri se obeta vsled zdravega in podjetnega ljudstva ter bogate prirode najlepša bodočnost. Predsednik • dr. Žerjav 1 r. n. Komunisti že zopet ne delajo. Pretečeni teden začeli so kar naenkrat delavci v premogovniku v Hrastniku s pasivno resistenco. Kmalu so se jim pridružili oni v Trbovljah in Zagorju. Zakaj se je začela ta pasivna resistenca, nihče ne ve. Kar naenkrat so krožili okoli letaki, ki pravijo, da imajo premogarji v rokah celo državo, vsled tega morajo oni gledati, da dobijo take ugodnosti, ki jim gredo. V tem letaku se imenujejo »socialni komunisti". Odrejena preiskava je poizkušala dognati vzroke stavke in delavci so povedali, da stavkajo zato, ker je moka dražja. Vojna zveza, ki je sama socijalistična organizacija, je z novim letom zvišala cene moki. Res pa je na drugi strani, da cene za delavce same niso prav nič zrastle. Država namreč doplačuje razliko med ceno 4 K za kilogram bele moke in dnevno ceno sama. Za nadaljnjih 10 kg mesečno pa plača razliko premogovnik, oziroma tisti, ki premog kupujejo. Delavci imajo torej po starih cepah mesečno 16 kg moke, t. j. za 150 odstotkov več kakor premogarji v Avstriji. Ravnotako plačuje premogovnik razliko v cenah glede drugih važnih živil. Ivo so delavci videli, da s tem razlogom ne morejo opravičevati pasivno resistenco, začeli so se loviti s splošnimi izgovori: da se verižništvo premalo preganja, da je obleka pre draga itd. Mnogo tega, kar delavci pravijo, je res, ampak na tem trpijo vsi državljani, zlasti tudi kmet, pa ne gamo državljani Jugoslavije, ampak veliko bclj še državljani Avstrije, Nemčije in Italije. Kljub temu so v Nemčiji sklenili delavci sami, da bodo eno uro dalj delali, pri nas pa je ponedeljek — premnogo »plavih". Vidi se, da je stavka politična, t. j. delavci hočejo spraviti vlado v položaj, da se jim poda. Vlada nasproti temu stoji na stališču, da rmra vsak človek delati in tudi nekaj žrtvovati Vedno je pripravljena z redno izvoljenim delavskim zastopstvom razpravljati, kaj bi se ukre iilo delavstvu v prid, ampak delavstvo mora najprej nastopiti delo. n. Natiskovanje novih kronskih vrednotnic. V Belgradu so začeli natiskava ti na državne dinarje kronsko vrednost in kakor hitro bodo novi kronski bankovci do'iskani, se začne z zamenjavo avstrijskih v jugosl vanske krone. Tako zgine kmalu tudi zadnji avstrijski ostanek iz naše države — avstrijska krona. I53 pred Kristom so ga imenovali Byzantium. Ko ga je osvojil Septi-mus Severtis, se mu je dalo ime Roma Nova. Ko ga je Konstantin naredil za glavno mesto svoji državi, mu je dal ime po sebi, Constanti-nople. Toda odkar so Turki po.stali njega last niki, so ga imenovali Stambaul. Za smeh in kratek cas. Oprezen. Doktor: Povejte vaši ženi, naj je gluhost ne skrbi preveč. Ni nobene nevarnosti ter pomenja le, da se je začela starati", G. Ponižen : Prosim, gospod doktor, ali bi ne bili tako-prijazni in bi ji to sami povedali?" Lažnivci. Neki evangelist je v cerkvi med pridigo naznanil, da bo prihodnjo nedeljo pridigal o lažnivcih in je rek d vernikom, da naj do prihodnje nedelje skrbno prečitajc* sedemnajsto poglavje evangelista Marka. Prihodnjo nedeljo je rekel v začetku pridige: ..Zdaj bom pridigal o lažnivcih, toda predno nadaljujem, prosim dvignite vsi tisti roke, ki ste oitali sedemnajsto poglavje evangelista Marka, kot sem vam svetoval zadnjo nedeljo". Skoro vsi verniki so dvignili roke kvišku. ,.Tedaj", je rekel evangelist, »ste ravno vi oni, o katerih bom govoril, ker v evangeliju Marka ni sedemnajstega poglavja". Ni bilo dovolj. Nekega dečka je poklical župnik v župnišče in ga vprašal, koliko je božjih zapovedi. Deček je nekoliko pomislil in dejal končno, da jih je sto. Župnik ga je zato temeljito natepel. Ko je deček korakal žalostno domov, je srečal svojega prijatelja in ga takoj vpraša;!: „Ce bi te župnik vprašal, koliko je božjih zapovedi, kaj bi mu odgovoril?" „Kaj ? Deset jih je." „Deset?" je rekel tepeni deček zaničljivo. ,Jaz sem mu rekel, da jih je sto, pa me je še pretepel, da sem komaj vstal." Tiskovna zadruga v Liubljam priporoča sledeča knjige ln časopise: Dostojevskij: Besi. Roman v H veh knjigah. Broš. 30 K, vez. 40 K, poHnina 1 40 K. Goncourt Dekle Eliza.Roman. Broš. 8 60 K, vez 11 K pošt. 70 v Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I. zv. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 15 K, pola*nm oblastvenega dovoljenja smo Ma