Leto LXXm., št. 259
Ljubljana, torek 12. novembra I940
Cena Din L—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA,  Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRAJDEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št, 10 351,
uska katastrofa vedno
Posiovni potresni sunki so povzročili novo razdejanje — Škoda je nepregledna — Tri četrtine hiš je porušenih in neuporabnih — število žrtev še ni ugotovljeno
Bukarešta. 12 nov AA Ponovni potresni sunki včerai ob 830 ziutrai so izzvali novo Daniko med Drebivalstvom To ie bii tretji sunek do nedeljski katastrofi. Število žrtev raste od ure do ure.
V Foksani ie 7000 liucli brez strehe Mp-sto Rangiu ie popolnoma uničen o Število hudo ran ionih ie ocromno. V Jassvu so štirie mrtvi in šest ranjenih Vse petro-lejsko ozemlje nudi sliko onustošenia Med kmečkim prebivalstvom ie zavladal velik obup. kaiti notres ie uničil na stolne vasi Število mrtvih se še ne da oreceniti.
Največio trnnediio r^otresa oa kažeio ruševine oalare Carlestcn. Večina prebivalcev te palače, ki se ie bila zatekla v kleti, odkoder ie telefonično pozvala policiio na pomoč, se ie zadušila. Dosedai so izp->d ruševin te palače potegnili 207 mrtvih V mrtvašnico so prepeljali 140 mrtvih.
Bukarešta. 12 nov e. Drugi potres, ki ie nastal včerai ob 8.30. ie traial 3 minute. Kakor prejšnji ie tudi včerajšnji potres zahteva] mn^jo žrtev in sodiio. da ie na novo poškodovanih več sto hiš Zlasti so prizadeta Doslooia. ki so bila poškodovana že nri prvem netresu in so se večinoma zrušila. Število žrtev še ni znano, računaio pa da iih ie skuoai s oreišniimi nad tisoč.
Skoda, ki io ie pretrpela Bukarešta še ni ugotovljena in tudi še ni točno znano :o ljudi leži pod pon^n'mi prslopil. Z odkopavaniem in z očiščevalnimi deli so pričeli tako i. Vse ho'niee v Bukarešti so polne rai ev. ki iih še neprestano pri-na^ain in dovažato V vseh bukareštanskh cerkvah molijo duhovniki in cerkve so polne oreplaS neea ljudstva. Po zadniih poročilih ie bilo izpod ruševin hotela Carles-ton po4ognienih 40 mrtvecev, ki so bili vsi tako iznakaženi. dr> iih ni mogoče identificirati. Reševalca deln se nadaliujeio >-->fvpcla rumunska k°~nilnica Softnna se ie zruSi'a in fe mrtvih nad 100 ietnikov.
Po p    »čilih iz Moldavije ie mesto Fok-
sani popolnama porušeno. Nad 200 hiš ie izravnanih z zemlio v Tareovištu. V Galcu ie nad 30 mrtvih. Poškodovanih ie mnogo hiš. prav tako tudi vsa glavna po sloni a in cerkve v raznih drugih krajih Rumu-nije. Tudi industrijskim obiektom ie napravljena zelo velika škoda in sodiio. da ie v Ploestiju porušenih 40 odstotkov na-prav za oridobivanie nafte.
Varnostne oblasti so storile vse. da pomirilo prebivalstvo in ohraniio siir v mestu ter preprečiio še večio bedo in stisko. Posebna oažnia ie posvečena industrijskim napravam, kier bodo nujno izvršili vsa oopravila da bodo lahko tvornice nadaljevale z delom Uradni in neuradni tisk prinaša polno poročil iz notranjosti Rumuni-ie o posledicah katastrofalnega potresa
Po uradnih Dodatkih ie bilo včerai v Ru-muniii ugotovlienih 153 mrtvih ne vštevši nad 200 mrtvih v Bukarešti Po uradnih podatkih oa ie mrtvih nad 1.500 oseb Točno število še ni znano in tudi škoda še ni precenjena Ne samo iz Bukarešte, temveč tudi iz drugih rumunskih mest se ie prebivalstvo izselilo in prebiva na prnstem Ponekod so napravili začasna zavetišča Po poročilih iz Galca ie samo v tem mestu 50 mrtvih in 110 ranjenih. Poročila iz drugih krajev o hudih posledicah potresa priha-iaio neprestano.
Nepregledna Skoda
Bukarešta, 12 nov. s. (Ass. Press) £kodo, ki jo je povzročil potres v Rumuniji, cenijo že doslej na najmanj 10 milijonov dolarjev. V Bukarešt je bilo 200 hiš popolnoma porušenih, 400 nadaljnjih pa je težje pošk odo va n i h.
Za ljudi, ki so zakopani pod ruševinami zgradbe Carleston. je *edaj vsako upanje izgubljeno. V ruševinah so nastali pc/žari, poleg tega pa so popokale vodovodne cevi, ki so kleti zgradbe poplavile.
Točnih podatkov o obsegu škode iz ru-munske province še vedno ni mogoče dobiti, ker so telefonske zveze prekinjene. Zadnja poročila pa javljajo, da v petro-lejskem revirju pri Ploestiju še vedno divjajo požari.
70% hiš neuporabnih
Berlin, 12. nov. i. (DNB) O potresni katastrofi prihajajo iz Rumunije vedno nova poročila, iz katerih je posneti, da je zavzela strahoten obseg. V mestu Barnade v Mofdaviji ni ostala cela niti ena h'sa. Prav tako ni ostala nepoškodovana nobena hiša v Braili in v Fok;amju. 70 odstotkov hiš je neporabmb Več vasi je popolnoma uničenih. V Jassiiu so se zrušila števdna zasebna in javna poslopja Pr: reševa'mh akcijah sodelujejo tući nemške čete V Galcu je 50 mrtvih General Antonescu je naslovil na preb'valsrvo pc-ziv naj se takoj loti dela in pomaga pri reševalnih akcijah ter pri obnovi
Mobilizacija tehnične službe
Bukarešta 12. nev e. Rumunska vlada je odredila mebilizacije vseh inženjerjev, arhitektov, zdravnik >v sanitetnega n drugega tehničnega osebja, ki bo zaposleno pri popravljalnih delih povsod tam. kjer je divjal potres Take i bodo začel* popravljati železnice in telefonske zveze. Bukare-štansk; radio stalno poziva prebivalstvo, naj ostane mirno in naj ostane na svojih domovih.
črno morje razburkano
Bukarešta, 12. nov s (Columbia B S.) Davi javljajo, da je kot posledica potresov Crno morje uredno razburkano. Bati se je, da bi utegnilo več ladij priti v nevarnost.
i m grškem bojišču
Po grškem uradnem poročilu grške čete nadaljujejo svoje operacije in so prisilile nasprotnika k umiku preko Kalamasa, pri čemer so zajele mnogo ujetnikov in velik plen
Atene, 12. nov. s. (Reuter) Grški generalni Stab je ponoči objavil naslednje 16. vojno poročilo:
Po informacijah, ki so doslej prispele, Je bilo na ozemlju Pindoea v nedeljo in ponedeljek ujetih izredno mnogo italijanskih vojakov in tudi več oficirjev. Mnogo vojaške p riala vseh vrst je padlo Grkom v roke.
Včeraj je sovražnik razvijaj močno letalsko aktivnost tako nad bojiščem, kakor tudi nad notranjostjo Grčije. Neuspešno je bilo bon i anih nekaj točk na fronti.
V notranjosti so sovražna letala napadla nek^ j mest in vasi. Noben vojaški objekt ni bil zadet. Med civilnim prebivalstvom pa je bilo nekaj ubitih in ranjenih.
Grška letala so izvedla včeraj več Izvid-ni?;ih poletov nad sovražnim ozemljem. V Valoni so bile bombardirane sovražnikove naprave in narniki. zasidrani v pristanišču.
Atene, 12.* nov. s. (Reuter) Po neuradnih porov i:ih so Grk] v severozapadnem delu bojišča, ob morski obali v Epiru, dosegli nov uspeh. Razpršili so tri italijanske bataljone. Sicer ovira v tem delu bojišča slabo vreme vojaške operacije. Zarodi deževja je dolina reke Kalam as spremenjena v močvirje.
V Pindosu nadaljujejo Grki z očiščevalnimi opera Ljami po zmagi nad italijansko alninsko divtzr'jo. Kakor poroča Reuter. cenijo Grki. da sta bili dve tretjini izmed 12.0Č0 mož te di\i?dje ujeti, ubiti ali ranjeni. Oni italijanski vojaki iz te divizije ki so se rc.::!i. fo se umaknili v manjših skupinah na albansko ozemlje. Pustili so za seboj velike množine orožja, ki ga sedaj Grki zbirajo. Deloma gn Grki celo že uporabljajo v bojih; zlesti jim dobro služijo italijanske strojnice. Z bojiSča v Pindosu prihajajo v Solun vedno novi oddelki italijanskih vojnih ujetnikov.
Z odseka fronte pri Korici ni novih poročil. Znano je le. ca gr.^ke čete tu drže svoie postojanke na  albanskem ozemlju.
Italijani se pripravijo na ofenzivo v odseku Korice
Z jugoslovensko-grške meje, 12. nov. e. Po zatfiiu na severni fronti, ki je trajalo dva dni. so se včeraj zjutraj spet pričeli boji med italijanskimi in grškimi četami. Okrog 10.30 je bilo na jugostovenskogrški meii slišati močno kanonado, ki je trajala nekaj Saša. kmetje, ki so prihajali z meje. so pripovedovali, da so videli letala. Po repetu motorjev se lahko sklepa, da so bila italijanska, ki so letela proti grškemu ozemlju Okrog 11 so bile opažene tri e^kadre letal, ftal* j-mska letala so letela nad cesto Lertn-Korča. Ko so letela proti
Komori so italijanski letailci najbrž opazili, da prihajajo po tej cesti grške čete in so jih skušati bombardirati. Vec grsk!h letel  je  lete!o preti  albanskemu ozemlju
Na severni fronti se nahaja italijanska vojska v dobrem stratažkein položaju. Ita-
lijanskim četam se je spet posrečilo zavzeti položaje ki so jih Grki zavzeli pred dvema dnevoma na tem sektorju in sicer Bigliste, Kapište in Krista Lopioli. Višine položajev, ki dominirajo na severni fronti na grebenih Morava, drže Italijani. Položaji, ki jih drže Italijani, nudijo možnost za ofenzivo večjega obsega, toda. ta ofenziva se še ni pričela. Včeraj je v glavnem delovalo italijansko letalstvo, ki pred pričet-kom ofenzive proučuje možnosti za napad in opravlja strateške naloge.
Z naše meje
Djevdjelija, 12. nov. e. Od včeraj zjutraj so se na naši meji slišal© močne detonacije bomb in streljanja protiletalskih topov v severni Grčiji. Italijansko letalstvo je bilo včerai zelo aktivno in ie bombardiralo razne mostove in središča v severni Grči j L To streljanje je bilo slišati ves dan z majhnimi presledki. Ker se streljanje čuje vsak dan. kakor hitro se pojavijo italijanska letala, ki bombardirajo mesta v bližini naše meie, se ie naše prebivalstvo na to že privadilo in se ne vznemirja preveč. Toda pojav štirih tujih bombnikov ie včeraj izzval pravo paniko med Drebivalstvom v Djevdjeliji. Ze okrog 10.30 je bilo slišati streljanje protiletalskih baterij, kar je napravilo vtis. da lete letalske eskade na severno-grško proti naši meii in da jih Grki silovito obstreljujejo. Na podlagi streljanja je bilo soditi, da Grki branijo progo Solun—Djevdjelija. ki so jo italijanski letalci očividno hoteli bombardirati. Streljanje je postalo še močnejše. Ljudstvo je bilo prepričano, da v bližini nase meje letala bombardirajo železniško progo in most preko Var dar j a. Zares so se tuja letala kmalu nato pojavila nad Gumendžo, 15 km od naše meje. Cule so se močne detonacije vrženih bomb. Legala so bombardirala progo in most čez Vardar pri Djevdjeliji. Ljudje, ki so z največjim zanimanjem poslušali to bombardiranje, seveda niso niti najmanj slutili, da se bodo Čez nekaj minut pojavila letala nad njimi. Ob 11.50 so štirje težki tuji bombniki, katerih znakov zaradi višine in refleksa solr^čnih. žarkov ni bilo mogoče rozločiti. letali nad Djevdjzelijo. toda bomb niso metali. Večina prebivalstva je prihitela na ulice in zasledovala njihov polet. Čeprav so letala samo nekaj minut krožila nad našim ozemljem in to precej visoko, je vendar nastalo splošno razburjenje. Oblasti so takoj obvestile naša letalska oporišča in kmalu so prihiteli naši lovci, toda tuja letala so že izginila nad obzorjem.
Kakor se doznava, so skušala italijanska letala bombardirati Solun. Doslej ni znano, ali ie bombareliranje uspelo in koliko časa ie trajalo. Potniki pripovedujejo, da je vlak. ki ie vozil od severne meje proti Dievdjeliji, večkrat  nrekinil vožnjo
zaradi neprestanih letalskih alarmov ob
vse i progi. V okolici Soluna je grško protiletalsko topništvo stooilo v akcijo. Kakor se doznava, bo od danes dalje zopet vzpostavljen redni potniški promet na progi Solun—Djevdjelija. Dva vlaka bosta vozila dnevno na prosi Solim—Djevdieliia in bosta imela zvezo z Bolgarijo in Skopi jem odnosno Beogradom.
Napad na Sardinijo
Gibraltar, 12. nov. s. (Reuter.) O napadu angleških bombnikov z nosilca letal >Ark Royal« na mesto Cagiiari na Sardiniji poročajo nekaj novih podrobnosti. Bil je to že četrti napad na Cagiiari v treh mesecih. Pet ur po napadu je skupina 20 italijanskih bombnikov tipa Savoia iz višine 5000 m napadla >Ark Roval« in spremljajoče vojne ladje. Italijanska letala so vrgia 60 bomb, toda ne da bi katero izmed ladij zadela ali povzročila škodo. Angleški lovci so nato intervenirali in napad odbilL >Ark Royal« in druge ladje so se medtem že zopet vrnile v Gibraltar. Kakor poročajo, ni angleško vojno brodovje na svoji vožnji srečalo nobene itaUjanske vojne ladje.
Bombe na Neapelj in albanske Inke
Kairo, 12. nov. s. (Reuter) Snoči je bilo javljeno, da so angleški bombniki v soboto ponoči zopet napadli Neapel. Povzročeni so biK veliki požari Nekaj bomb je pomotoma padlo tudi na velik športni stadion. Angleška letala so sicer merila pred-vzem na železniško križišče. Protiletalsko topništvo v Neaplju najprej sploh ni streljalo, nato pa je zelo močno obstreljevalo angleška letala. Kljub tema niti eno letalo ni bilo zadeto.
Iste noči so napadla angleška letala tudi pris anišče v Sarendi, Konispoln m Valoni v Albaniji.
V angleških vojaških krogih v Kairu poudarjajo, da lahko angleško letalstvo nudi ravno z napadi na italijanska pristanišča grškim zaveznikom najučinkovitejšo pomoč.
Albanska legija
Ankara, 12. nov. s. (Reuter) Prejšnji albanski poslanik v Turčiji je ponudil tukajšnjemu ' grškemu poslaniku, da organizira 2500 albanskih emigrani jv v Turčiji v posebno legijo, Id bi se ob strani Grkov borila proti Italijanom.
Angleška finančna pomoč Grčiji
Rim, 12. nov. s. (Štefani.) Po italijanskih Informacijah je Grčija zahtevala od Anglije za vojne stroške 20 milijonov angleških funtov denarne pomoči, in sicer po možnosti v zlatu. Anglija pa je dovolila Grčiji aarco 5 mattjooov funtom pa fe to
Potres v Kaliforniji
Xe\v Vork, 12. nov. br. (CBS.! V pretekli noči je nastal hud potres tudi v Kaliforniji. V mestu Santa Barbara je povzročil veliko razdejanje. Zahteval je tudi večje število človeških žrtev. Zaradi prekinjenih telefonskih in brzojavnih zvez pa zaenkrat §e ni podrobnosti o tej potresni katastrofi.
Sožalje kneza-namestnika
Beograd. IL novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik je poslal rumunskemu kralju Mihaelu brzojavno sožalnico ob katastrofalnem potresu v Rumuniji.
Sožalje Bolgarije in Madžarske
Sofija, 12. nov e. Povodom potresa v Rumuniji sta kral; Boris in bolgarska vlada izrazila svoje sočustvovanje v Bukarešti. Nadalje je bolgarski ministrski svet odobril 2 milijona levo\ kot podporo od potresa prizadetemu prebiva istvu.
Budimpešta. 12 nov e (MTI) Va pri-četku danu.šnjc seje madžarskega parlamenta je pod predsednik parlamenta Sinei izrazi! v toplih besedah iskreno sočutje madžarskega parlamenta rumunski vladi zaradi nesreče  ki je zadela sosedni nfiTod.
Antonescu odpotuje danes na obisk v Rim
Bukarešta, 12. nov. s. (Ass. Press.) Ministrski predsednik general Antonescu odpotuje danes na obisk v Rim. Spremljajo i ga med drugimi zunanji minister in pod-I tajnika za tisk in propagando.
samo v vojnem materialu in orožju. V Rimu pripominjajo k temu, da predstavlja ta znesek samo polovico izdatkov, ki jih dnevno porabi Anglija za vojne svrhe.
Izmenjani italijanski poveljniki
Rim, 12. nov. s. (Ass. Press) Poveljnika 9. in 11. italijanske armije, ki operirata proti Grčiji v Albaniji, sta bila izmenjana.
v ASriki
Kairo, 12. nov s. (Reuter) Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhcdu javlja, da so v soboto in nedeljo angleška letala dvakrat napadla skladišča v Assahu v Eritreji. V soboto so bili izvedeni napadi tudi ne Agordat m Te-klase v Eritreji. Vsa angleška ietala so se vrnila s teh poletov.
Letalski alarm v Kairu
Kairo, 12. nov. s. (Reuter.) Egiptska prestolnica je imela snoči svoj najdaljši letalski alarm, ki je trajal 2 uri in 20 min.
E {fenove napovedi
London. 12. nov. e. (keuter) Vojni minister Eden je snoči po rad'U govoril o svojem potovanju po Bližnjem vzhodu. Dejal je, da so na Srednjem vzhodu angleške in zavezniške čete popolnoma pripravljene in da mirno gledajo v bodočnost. Ko pride čas, bodo naše čete na Sredniem vzhodu dokazale, kaj znajo in dokazale bodo tudi, da znajo zmagati Govoreč o bombardiranju Londona je izjavH. da «te ves svet divi prisebnost' in hrabrosti Londončanov.
Nove fspon^ke zahteve v Indskini
Francoski guverner odstopil
Moskva, 12. nov. s. (Reuter). Po tukaj-šniih informacijah je japonska vlada stavila Francoski Indokini novo zahtevo. Med drugim zahtevajo Japonci, da njihova vojska zaseda K^čin^ino in da se izkrca v Saisronu. Istočasno javljajo japonska poročila, da je guverner Francoske Indokine admiral Decotnc podal ostavko.
ftanphaj, 12. nove. e. (PNB). Kakor se doznava iz ITanoia jo jruverner Indokine viceadmiral Doc:iot včeraj podal svojo ostavko. Vsrok ostavke ni znan.
črsia kuga na Kitajskem
Sanjrhaj, 12. nov. e. (DNB). V Ningpou v pro\Tinci Cokian^r so jo pojavila orna ku-g-a. Od 145 bolnikov jih je umrlo nad fiO.
Leopolduille, 12. nov. s. (Reuter). O priliki dneva premirja je snoči preko tu-kaišnjesra radia Erovoril general de Ganile. Naslovil je svoj erovor na pookjnega maršala Focha. Dejal je, da svobodne Francoze vodi Focher duh. Pollaki. Cehi in Nor-vežant, je nadalievaJ de Gauile. nadaljujejo
borbo v sedanji vojni Večna sramota pa je. da so oni. ki so oficielno voditelji Francije, kapitulirali z armado poldrugega milijona mož. z močnim vojnim hrodoviom In letalstvom, ter sedaj celo iščejo sodelovanja s sovražnikom. Svobodni Francozi pa smo odločeni, da sledimo šo rlnlio Fo-ohovem vzeledu Tako .smo pričeli z zo-notnim osvajanjem francoskega imr^rna, 8 čimer izpolnjujemo samo svojo dolžnost.
Ctirih, 12. nov. 1. General de Gauile 1e včeraj zavzel mesto LIbreville. Posadka trdnjave se je vdala. V Vlchvju sprva še niso potrdili te vesti. Oh 22. je francosko vrhovno poveljstvo v Dakarju javilo, da je Fort Gontilles še v francoskih rokah.
Irska ffaČMKa % dolgotrajno vojno
Duhlin, 12. nov. s. (ReuterV Irski minister za prehrano Lamase je snoči v govoru po radu napovedal, da bo Irska morala najbrže uvesti racioniranje živil. Dejal je, da je pričakovati dolge vojne in da bo v tem primeru na Irskem lahko nastopilo pomanjkanje nekaterih živil. Pozval je prebivalstvo k štednji, zalsti s Čajem, maslom, bencinom in premogom. Min's'or je izjavil, da Irska, če ne nastopijo nepričakovane spremembe, skoro ne bo mogla najeti ladij za prevoz teh predmetov.
Amerika odklanja
mir za vsako ceno
Pomembna izjava mornariškega ministra Ze din j enih
držav
Wa9hington, 12. nov. 3. (Ass. Press.) O priliki dneva premirja je imel snoči po radiu govor mornariški minister Knox. Dotaknil se je med drugam tudi obiska Molo-tova v Berlinu ter dejal: >Nemčija ima očividno namen, da ojači svoj položaj s tem, da sodeluje z Rusijo v svrho dosege svetovne dominacije. Na to grožnjo Zedi-
njene države ne smejo odgovoriti samo z besedami, temveč z dejanji. Ne šteje ono, kar govorimo, temveč kar delamo. Amerika hoče sicer ostati izven vojne, toda ne na strahopeten ali neča.=ten način. Nikakor se ne bomo dali ustrahovati in tudi ne pristajamo na mir za vsako ceno.«
WUlkie poziva svoje pristaše k lojalnemu
sodelovanju z vlado
Republikanci morajo lojalno podpirati notranjo in zunanjo politiko Rcosevelta
New York, 12. nov. s. (Ass. Press). Republikanski kandidat pri predsedniških volitvah Willkie je imel snoči prvič po volitvah, govor po radiu. Willkie je odklenil idejo sestave koncentracijske vlade v Ze-dinjenih drŽavah. Dejal je, da se mora republikanska stranka organizirati v močno, toda lojalno opozicijo. Ta opozicija pa ne sme delati proti vladi, temveč za vlado. Izvolili smo Franklina Rocsevelta za predsednika, je nadaljeval Willkie, in on je sedaj moj ln vaš predsednik. Lojalno hočemo podpirati njegovo delo za državo. Podpiramo Rooseveltov notranje in znnanje-poHtični program. Vseeno je, kateri stranki kdo izmed nas pripada, glavno je, da
je VOPBgal v Zedinjcnih državah pri teh
volitvah sistem zaupanja, ki ga bodo delili tudi podjarmljeni naroai v Evropi.
Willkie s« je v govoru izrazil tudi za a.meriško pomoč Angliji do skrajnih mej možnosti. Dejal je, da upa, da bo ta pomoč pripomogla, da bo Anglija zmagala.
Ukrepi za skupno obrambo
Buenos A»res, 12. nqv. s. (Coiumbia B. S.) Argentinska vlada namerava votirati vsoto 150 milijonov dolarjev za ustanovitev treh novih mornariških in vojaških oporišč, in sicer enega oh Magallanosovem prelivu, d\-eh drugih pa ^rug-od v Patagoniji. Po informacijah iz pristojnih argen-
tinalfh krogov naj bi z organizacijo ob-
Stran 2
rambe Patagonije pred vsakim napadom doprinesla Argentinija svoj  delež k načrtom za skupno obrambo zapadne poloble, istočasno poročajo tudi iz Montevidea,
da izdeluje tudi urugvajska vlada načrte glede sodelovanja za skupno obrambo vseh ameriških držav, v skladu s sklepi havan-ske konference.
Brazilija za brezpogojno solidarnost
Rio de Janeirn. 12. nov. s. (Columbla B. S.) Brazilski predsednik Vargas je izjavil včeraj, da je Brazilija brezpogojno za" sodelovanje med vsemi ameriškimi državami in za panamerisko solidarnost. Obenem pa je poudaril, da želi Brazilija na vsak način
nadaljevati 5 politiko nevtralnosti nasproti evropskim državam v sedanji vojni.
Skuptia akcija ameriških držav proti sovražni propagandi
OUavva, 12. nov. a. (Columbia B. S.) Semkaj je prispel ameriški vrhovni državni tožilec Jackson. Posvetoval se bo kanadskimi predstavniki glede možnosti skupne kanadsko - ameriške akcije preti subverzivni sovražni propagandi v Kanadi in Zedinjenih državah,
Kanada je te sedaj povzela izredne ukrepe proti vohunstvu in sovražni propagandi. Vsi tuji državljani, ne glede na njihov položaj, so bili poslani v koncentracijska taborišča.
Japonska išče zbližan je z Zedinjenimi državami
Dveurni razgovori zunanjega ministra z amc slanikoci — Imenovanje novega japonskega
v Washingtonu
po-lanika
Tokio, 12. nov s. (Columbia B S.) V merodajnh japonskih krogih ]c opaziti zadnje dni želio po zboljšanju isponsko-amenških odnosaiev VHik pomen pripisujejo včerajšnjemu dveurnemu razgovoru med japonskim zunanum ministrom Ma-cuokom in ameriškim veleposlanikom Gregom. Do sestanka ie prišlo na izrecno željo iMacuoke O vsebni njunega razgovora se je izvedelo samo. da je veljal vsem vprašanjem   japonsko-ameriških odno*ajev.
Medtem ir bilo rud' opaženo, da si japonsko propagandne ministrstvo prizadeva na vse načine, da doseže izboljšanje v odnosa jih med Ameriko in Japonsko. V zve-
zi s tem se širijo sedaj v dobro informiranih krogih govorice, da bc za novega japonskega veleposlanika v \\achingtonu imenovan bivši zunanj- minister admiral Nomura. Mesto japonskega veleposlanika v \Vashingtonu je ze 1 mesec nezasedeno. Imenovanje Nomu-e bi gotovo pomenilo izboljšanje japonsko-amcr:šk;b odnošajev. Nomura je bil že ponovno v Zedinjenih državah. neka: časa ie zavzemal tudi mesto mornariškega atašeja v \Vashinctonu. Nomura je ve'jal vedno kot pristaš zbliža-nja z Zedinjenimi državam: med vodilnimi japonskimi krogi.
Halifax podal ostavko
Na njegovo mesto bo imenovan za zunanjega ministra
Antony Eden
JL o n d o n, 12. nov. e. (Europa Press). Včeraj Je zunanji minister lord Halifax osebno obiskal Churchilla in ga prosil, da mu dovoli, da se umakne s svojega položaja.
Vest o odhodu lorda Ha!ifaxa In prihodu druge osebe na celo zunanjega ministrstva so že dolgo krožile v Londonu. Popolnoma gotovo je, da bo mesto lorda IIalifa.\a, če odstopi, zavzel vojni manJster Eden, ki je temu odstopil svoje ministrstvo 21. februarja 1938. Na Kdenovo mesto bi za vojnega ministra prišel minister za Indijo Amerv ali pa čuvaj pečata Anderson. >Dai-
ly Herald« pravi, naj se lord Halifax imenuje za ministra za Indijo, ker bi se on laže pogajal z Gandhijem kakor z Ribben-tropom.
V londonskih političnih krogih izjavljajo k tej informaciji »Nevvs Chromola«. da je težko kontrolirati njeno točnost in da verjetno vsaj trenutno ne bo pnšio do te izpremembe v vladi. Sedanji kritični položaj na svetu ni ravno primeren, da bi prišlo do zamenjave v dveh tako važnih ministrstvih, kakor sta ravno zunanje in vojno ministrstvo.
Mirna noč v Angliji
Po 21. uri zvečer se ni pojavilo nad Anglijo nobeno sovražno letalo — V Londonu so zopet enkrat mirno spali
London, 12. nov. s. (R3uter). Preteklo noč so lahko Londončani zopet mirno spali. Letalski alarm se je snoči pričel sicer že zelo zgoda i. toda do 21. je bil že končan. _ Najbrž je zelo slabo vreme ovira'o nemška letela, da ponoči niso izved a nobenega napada na Anglijo Zvečer ie nekai časa streljalo protiletalsko topništvo v Londonu.
London. 12. nov. s (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Včeraj tekom poznega popo'dneva in večera so nemška posamična letala izrabila z oblaki prekrito nebo za po?am čne napade na London in okolico Napadenih ie bilo tudi nekaj Izoliranih točk drugod v Angliji. V Londonu ie bil povzročen oi bomb po?ar. V nekem zakolnišeu so bili zasuti ljudje pod ruševinami. Reševalna dela so tu še sedat v teku. Drueod so bombe porušile nekai hiš in povzročile nekai žrtev, toda zelo malo smrtnih.
Ko ie nastopila tema, so se snoči sovražni letalski napadi ponovili, so na trajali samo zelo malo časa. Ob 21. so napadi popolnoma prenehali. Do 6. zjutrai ni prejelo letalsko ministrstvo nobenih informacij, da bi bili tekom noči izvedeni kjerkoli na Ansliio napadi. V večernih urah do 21. pa ie bilo vrženih nekai bemb na London, južnovzhodno in južnr.sapadno Angiijo in na nekatere vzhodne grofije. Pri tem sta bili samo dve osebi ubiti in tudi sicer je bilo zelo malo človeških žrtev. Povzročena škoda ie zelo majhna.
Ujeti italijanski letalci
London, 12 nov. s. (Columbia B. S ) Posadko enega izmed italijanskih bombnikov, ki je bil včeraj nad ustjem Temze sestreljen, so Angleži rešili, ko se je tetalo spustilo na morje. Vseb šest letalcev je bilo uict'h. Po angleških podatkih so naSli pri leta'c'h med drugim steklenico šampanjca, steklenico kiantija, dva in pol kilograma sira, 6 jekienih čelad in 6 bajonetov.
Davi so londonske radijske postaje prekinile oddajo
Ne« YorU, 12. nov. s. (CBS.) Davi ob 7.07 so vse angleške radijske postaje nenadoma prekinile oddajo. Kratkovalovne postaje so oddajale nato samo signal, sred-njevalovne pa sploh niso delovale. Prekinitev je trajala 12 rninut. Ko so bile od-
daje nato obnovljene, ni bilo dano nobeno pojasnilo za prekinitev. Je to prvi primer v dosedanji vojni, da so angleške radijske postaje prekinile svojo oddajo. Verjetno je bil vzrok prekinitve letalski napad, najbrž proti poslopju angleške radijske družbe.
Angleške bombe na Gdansk in druga nemška mesta
London, 12. nov. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja nekaj novih podrobnosti o napadih angleških bombnikov na Nemčijo v noči na ponedeljek. Gdansk so bombardirala angleška letala iz višine samo 200 m. Napad je veljal predvsem železniškemu križišču.
Posebno hud je bil napad na Dresden. Tu so bile bombardirane plinarne, elektrarne in vodovodne naprave. Na glavnem železniškem križišču je nastal velik požar. Napad na Dresden je trajal polni dve url Angleški bombniki so napadli tudi velike bencinske rafinerije v Ruhlandu pri Dre-sdenu. Angleška letala so tvorniške naprave z lahkoto Indentificirala po šest: h v likih dimnikih. Napad na Ruhland je trajal poldrugo uro.
Posebno pozornost so angleški bombniki posvetili oporišču nemških podmornic v Lorientu. Tri ure so metala angleška letala bombe na oporišče, med drugim tudi bombe najtežje era kalibra.
Spopadi na morju
Berlin, 12. nov. s. (Štefani.) Nemški strmoglavci so včeraj napadli velik angleški konvoj v Atlantiku. Po nemškem poročilu je bila potopljena ena lO.OOOtonska tovorna ladja, nadalje dve 8000tonskL ena 6000tonska in ena 5000tonska ladja. Tri nadaljnje ladje so bile verjetno potopljene. Angleška lovska letala so skušala napad preprečiti. Pri tem je prišlo do velike letalske bitke, v kateri je bilo sestreljenih 7 angleških lovcev, etiri nemška letala s tega napada pogrešajo. Nemška letala so potopila tudi neko 2500tonsko angleško ladjo v Atlantiku, ki je plula brez spremstva.
Angleški načrt za rimo
London, 12. nov. s. (Reuter) Podtajnik vojnega ministrstva sir Edward Grifig je izjavil snoči v govoru po radiu, da bo ena glavnih nalog Anglije ▼ sledeči zimi, da tako na. kopnem kekor na morju in v zraku z vsemi salami udari proti Italiji.
Molotov v Berlinu
S svojim številnim spremstvom je danes dopoldne prispel v nemško prestolnico
Berlin, 12. nov. i Predsednik sovjetske vlade in komisar za zunanje zadeve Molotov je davi ob 9.40 prispel v Bertm. Na kolodvoru so ga pozdravdi zunanji minister Ribbentrop. maršal Keitel in mnog j od-ličniki stranke in vojske
Angleška ugibanja
London, 12. nov. j. (Un. Pr.) V londonskih diplomatskih krogih se navajajo vsakovrstne domneve glede vprašanj, ki se
bodo obravnavala v Berlinu o priliki po-seta sovjetskega zunanjega ministra Mo lotova. V nekih krogih domnevajo, da al bo Nemci j* prizadevala dobiti od Moloto-va pristanek, da M Sovjetska unija dala izjavo, v kateri se izraža sporazumno s osnovanjem novega reda v Evropi. Slični Izjavi naj M hkrati dali tudi »penija in Francija. Da sta slednji državi pripravljeni podati taki izjavi, smatrajo v Londonu za dokaj verjetno. Kot nadaljnji tema, ki ae bo morda obravnaval v Berlinu, naj
bi bila določitev odnošajev med Rusijo ln blokom treh velesil. Ti od noša ji naj bi se uredili z novo rusko-japonsko pogodbo, ki naj bi se tako prilagodila pogodbi o bloku treh velesil, da bi Rusija praktično fu» hirala sicer kot podpornica ter* bloka, ne da bi postala hkrati direktna za ve—1 i ca držav osi. Nadalje smatrajo v londuu^kin diplomatskih krogih za v tjetno, ua se bodo v Berlinu obravnavala tudi vprašanja, tičoča se Dardanel, Irana in Afganistana.
London, 12. nov. j. (Ass. Press.) V londonskih službenih krogih naglašajo, da doslej sicer še nimajo nikakih zanesljivih informacij glede značaja obiska Molotova v Berlinu, toda glede na osebnosti, ki potujejo v spremstvu Molotova ter na njih funkcije v sovjetskem političnem in gospodarskem življenju se lahko sklepa, da bodo razgovori v Berlinu izredno dalekosežne narave. Prav tako ni mogoče trditi nič zanesljivega, kakšne utegnejo biti posledice teh razgovorov. Tudi nI jasno, ali bodo razgovori v prvi vrsti politične narave in se bo šele po političnih smernicah obravnaval tudi kompleks gospodarskih problemov, ali pa obratno. Na vsak način pa se bodo obravnavala tako politična kakor tudi gospodarska vprašanja. V angleških službenih krogih sodijo, da bodo poleg sklepov, ki utegnejo biti iz Berlina službeno objavljeni, morda sklenjeni tudi kaki tajni dogovori, oziroma da bodo pogodbe vsaj vsebovale kake tajne klavzule.
Angleški listi naglašajo. da je obisk Molotova v Berlinu prvo potovanje kakega sovjetskega zunanjega ministra izven mei
Sovjetske unije po sovjetski revoluciji. Kot značilen moment spominjajo listi na predhodni obisk nemškega poslanika v. Pape-
na, ki je prišel v Berlin na poročanje.
Po informacijah nekaterih listov ni Izključeno, da bo razgovorom v Berlinu prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano in morda celo japonski poslanik v Berlinu. Na splošno presojajo v angleških političnih Ln diplomatskih krogih obisk Molotova v Berlinu precej pesimistično, čeprav je ta pesimizem zaenkrat Še latenten in ne prihaja odkrito do izraza. V Londonu prevladuje bojazen, da ne bi Sovjetska Rusija morda vendarle pristala na ponudbe, ki ji jih bo stavila Nemčija na račun tretjih držav.
Ameriške informacije
New York, 12. nov. s. Columbia B. S. citira iz evropskih prestolnic Informacijo, da bi se utegnili razgovori Molotova v Berlinu tikiti tudi vojaškega položaja na grsko-italijanskem bojišču. Po teh informacijah bo najbrž skušala Nemčija pridobiti Rusijo za pristanek, da bi bile nemške čete poslane proti Grčiji v Albanijo.
Japonska pričakovanja
Tokio, 12. nov. s. (Columbia B. S.) Japonski listi posvečajo izredno pozornost potovanju Molotova v Berlin in vsebini razgovorov, ki jih bo imel Molotov s kan-celarjem Hitlerjem ln drugimi vodilnimi nemškimi osebnostmi. V japonskih krogih napovedujejo rusko-japonsko zbližanje kot eno izmed posledic potovanja Molotova v Berlin.
Kdaj dobe nameščenci draginjske doklade?
Ljubljana. 12. novembra Z zanesljivimi statisUčnimi podatki je bilo že nekajkrat dokazano, da so zasebni nameščenci v mnogih primerih zaradi draginje še celo bolj prizadeti ka,kor delavci, ker je njihova kupna meč bolj cs'a-bela. Razumljivo, da nameščenci ne morejo več čakati na boljše čase, ne da bi opozarjali svoje delodajalce, da v tako temeljito spaemenjenih življenjskih razmerah ne morejo živeti. Zato so tudi nameščen-ske organizacije naslovile na vsa svobodna in obvezna delodajalska združenja 4. oktobra spomenico in v nji obrazložile svoje zahteve. To je bil začetek večje akcije namešč ejiskih organizacij za izboljšanje položaja nameščencev. Včeraj, po poravnalni razpravi na banski upravi med zastopniki delodajalskih in nameščenskih organizacij je prišla ta akcija v novo fazo.
Name»š6enske organizacije so v svoji spomenici predlagale, naj delodajalci zvišajo plače nameščencem na račun dravinjskih dokJad po višini plač od 10 do 45 odstotkov. Razen tega naj jim izplačajo 13. plačo, da si bodo nameščenci lahko še pred zimo preskrbeli najpotrebnejše življenjske potrebščine, še preden se bo blago še bolj podražilo- Naše nameščenske organizacije so se sklicevale tudi na izboljšanje položaja nameščencev v banovini Hrvatskih ter izrazile upanje, da bodo name-ščenske plače urejene tudi v naši banovini.
Delodajalke organizacije so po večini odgovorile v načelu pozitivno na name* scenske predloge. Nekatere organizacije so predlagale anketo, druge so pa izjavile pripraviJencst za določitev draginjskih do-klad sele, ko bo ban predpisal nove minimalne mezde za nameščence. Medtem so bile minimalne mezde predpisane. Nameščenci pa niso imeli nobenega jamstva, da jim bodo poslej delodajalci res dali draginjske deiklade. Razen tega se niso mogli več sprijazniti z nobenim zavlačevanjem. Zato 90 se nameščenske organizacije končno obrnile na Inspekcijo dela ln Rudarsko glavarstvo, da v smislu uredbe o poravnalnem postopku skliče ta poravnalno razpravo. Ti ustanovi sta sklicali prvo poravnalno razpravo včeraj na banski upravi. Se preden je bila razpisana poravnalna razprava, so se delodajalske organizacije sestale ln na posvetovanju sporazumele, da priznajo svojim nameščencem draginj ako doklado v isti višini kakor je bdla priznana hrvatskim nameščencem v banovini Hrvatski. Po tem takem bi nameščenci prejemali minimalno draginjsko doklado pri mesečnih plačah do 1100 dua v višini 50 odstotkov plače, pri plačah 1.101 do 1.500 45 odstotkov, pri 1.501 do 1600 40 odstotkov, pri 1601 do 2.000 35 odstotkov, pri 2001 do 2100 30 odstotkov,
pri 2101 do 2500 25 odstotkov, pri 2501 do 2600 20 odstotkov, pri 2601 do 3500 15 odstotkov in pri plačah nad 3.501 10 odstotkov draginjske doklade. Nove plače bi morale biti uvedene že 1. tega meseca. Pri povišklh bi vračunali vse draginjske doklade, kolikor so jih nameščenci prejeli od 1. septembra lani-
Po objavi sđtlepov delodajalskih organizacij (6. t. m. v Trgovskem listu) so nameščenci mislili, da se bodo lahko sporazumeli z delodajalci, če so se že sporazumeli, da jim plačajo draginjske doklade. Toda na včerajšnji poravnalni razpravi so delodajaiski zastopniki v veliko presenečenje zastopnikov nameščenskih organizacij izjavili, da v smislu uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb in poravnalnega postopka niso v sporu z nameščenci ter zaradi tega tudi nimajo pooblastila pogajati se. Nasprotno so pa nameščenci zastopali stališče, da je bil spor priznan že s tem. da so pristojne ustanove sklicale poravnalno razpravo ter da nI nobenega formalnega zadi-žka, naj bi se ne pogajali. V nameščenskih vrstah je zbudilo stališče delodajalcev mnogo komentarjev; nameščenci se vprašujejo, ali delodajalci še vztrajajo pri svojih sklopih, da bodo dali nameščencem draginjske doklade ali ne. Ker torej do pogajanj ni prišlo, je bilo poskrbljeno, da bo o zadevi odločalo ministrstvo za socialno politiko in sicer prav kmalu.
Po neuspešni razpravi je prišlo sicer do neobveznega razgovora med zastopniki delodajalcev in nameščencev. Pokazalo se je, da bi do sporazuma prav lahko prišlo, če bi delodajalci še pristali na zahtevo nameščencev, naj bi družinskim rednikom izplačevali 5 odstotkov višje draginjske doklade kakor so med seboj sklenili in če bi vsem brez razlike izplačali 13. plačo. Zastopniki deiodajaLs»kih organizacij so pa skušali samo pokazati dobro voljo brez vsakih jamstev, da se bodo člani njihovih organizacij v vsej banovini povsod ravnali tudd po njih sklepih. Dejali so, da jim bodo samo svetovali, naj plačajo draginjske doklade, a da jih ne morejo prisiliti. To je zbudilo hudo nerazpoloženje med na meščenci, ki mislijo, da delodajalske organizacije nimajo dovolj resnega namena zavzeti se za izboljšanje socialnega položaja nameščencev ter da bi tudi ne pristale na sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vso banovino.
Predvsem se pa nameščenci zdaj vprašujejo, kdaj bodo dobili draginjske doklade ter kdaj bodo njihove mezdne razmere urejene tako. da nameščenčeva eksistenca ne bo ogrrožena pri vsakem navalu draginje.
Brzoturnir Slovenske šahovske zveze
Zmagal je Ljubljanski šahovski klub I
Ljubljana, 12. novembra Odbor Slovenske šahovske zveze je imel srečno roko pri sklepu, da bo izvenljub-ljanskim klubom z udeležbo na brzoturnir-ju za prehodni pokal nakazal primerno podporo. Se nobeno leto niso bile prijave številnejše. Prijavilo se je 10 klubov s 16 moštvi, ker pa dve moštvi radi tehničnih ovir nista mogli nastopiti, je v nedeljo dopoldne napolnilo veliko dvorano hotela Miklič 14 moštev, vsako s po 8 tekmovalci in še dvema rezearvama. Razume se, da število gledalcev pri taki prireditvi ni bilo majhno. Turnir ae je moral radi zamude štajerskega vlaka pričeti 70 minut pozneje kot je bilo predvideno. Ker pa. je odbor zveze zlasti pa njen tahndeni vodja g. Erker Julij pripravil vse potrebno za brezhiben potek, se je turnir razvijal zek> hitro. Tudi vodstvo je bdk> v dobrih rokah podpredsednika zveze g. Bizjaka Ferdinanda, ki je opravljal težko delo na splošno zadovoljstvo.
Otvoritvene besede je spregovoril predsednik zveze g. direktor dr. Bajec Tone. Pozdravil je zlasti izvenljubljanske klube, predvsem pa Celjski s. k., ki je bil za svoje bogato delo letos ob priliki 20 le t niče obstoja odlikovan z redom sv. Save IV. st. Poudaril je tudi, da je ta prireditev doslej največji tekmovalni zbor slovenskih sahi-stov.
Moštva so bila razdeljena v dve skupini. V vsaki je bilo po 7 moštev. Poznavalci klubov so bili precej sigurni, ća bo v A skupini zmagal L. S. k. I, v B pa Centralni š. k. L Iz vsake skupine so smela priti v finale po 3 moštva. Dopoldne se je zato v glavnem vodila borba za vstop v finalno tekmo.
Po preteku par kol se je Izkazalo, da
razen omenjenih moštev prihajajo v pošte v za finale v A sfcupini: š. k. Triglav, C. S. k, n, Š. k. Železničar, Ljubljana ter L. š. k. mladinsko moštvo, v B skupini pa š. k. železničar, Maribor, Celje I in L. š. k. II. Borba se je razvijala z velikimi peripeti-jami. Vsako od navedenih moštev je zadel prej aH slej udarec, ki je že pretil, da jih bo vrgel iz finala. S. k. Železničar Maribor je izgubil proti C. i k. I z 8:0. enako š. k. Triglav z L. š. k. I, kar vsekakor ne odgovarja razmerju moči obeh klubov. Celje I je zopet proti vsakemu pričakovanju izgubilo s C. š. k. m. V A skupini je L-š. k. mladinsko moštvo proti koncu vse bolj in bolj popuščalo,  prav tako tudi C.
š. k. n, zato sta Š. k. Triglav ter š. k. železničar Ljubljana precej sigurno prišla v finale. Mnogo bolj napeta je bila borba v B skupini. Tam si je & k. železničar Maribor zagotovil vstop v finale. Zaskrbljen obraz predaedntka Celjskega šahovskega kluba g. Groserja je kazal, da njegovemu klubu ne gre vse tako kot bi želel. Vstop v finale ni bil samo v dvomu, temveč celo zelo malo nade je bilo. L. 8. k. H, njegov konkurent je imel v zadnjem kolu precej naskoka in Celjanom je bila potrebna zmaga 5:3 in kar je interes se povečalo baš nad konkurentom, da pride v finale. To, kar so Celjani le na tihem upali in kar Ljubljančani gotovo niso pričakovali, se je zgodilo: L. š. k. n je odpovedala v zadnjem kolu, podlegla Celjanom z 2 in pol : 5 in pol ter a tem izpadla od nadaljnih tekem.
Tehnični rezultati: A skupina: L. š. k. I 53, š. k. Triglav 38 in pol, š. k. Železničar Ljubljana 35. C. š. k. 31 in pol, L. S. k. ml. 30 in pol, Celje H 19 in pol, a. k. Šoštanj 13 in pol, š. k. Korota« H 0. V S skupini:
C. S. k. I 53. š. k. Železi!i5ar, Maribor 36 in pol. Celje I 35 in pol, L. a. k. II 34 in pol, C. s. k. III 25. s. k. Korotan I 20 in pol, Dvorski š. k. 19.
Popoldanski finale je bil doslej ena najbolj napetih tekmovanj, že žreb sam je poskrbel za to. Konkurenta za osvojitev pikala C. š. k. I. zmagovalec lanskega leta ter L. š. k. I, zmagovalec prejšnjih dwh let je postavil žreb kot nasprotnika Šele v zadnjem kolu. Centralni š. k. I si je v prvih treh kolih s sigurno Igro priboril 4 točke naskoka. Malo je bilo nade za L. š. k I, da zmagovalcu iz preteklega leta iztrga pokal. Toda zopet je nastopilo nekaj, kar je borbo poživilo. V 4. kolu je š. k. Železničar Maribor z dobro Igro in z mnogo volje iztrgal C. š. k. 1 4 točke, da^i zla-:i po copoldanskem rezultatu 8:0 ni bilo pričakovati kaj takega. Ker je v istem kolu L. š. k. I odpravil nasprotnika s 7:1, je C. š. k. za zadnje kolo obdržal le še 1 točko prednosti. L. š. k. I ima homogenejše moštvo in izkazalo se je, da je taš to dejstvo odločilo. Zadnje deske so kmalu dale sliko premoči L. š. k. I. Ker pa v brzoturnirj h ni nihče siguren svoje zmage vse do zadnje poteze, so vsi nestrpno pričakovali konca. L. š. k. I je igral sselo *:g*urao, prednosti obdržal in zmagal a 5 in pol : 2 in pol in si s tem osvojil pokal za 1. 1940.
Zmagovalno moštvo je nastopilo v postavi: Milan Vidmar. Preinfalk. Sika.- k, Mlinar, prof. Gabrovsck, Ciril Vidmar, Iskra, Slokan, Poljanšek.
Ostali rezultati: L. š. k. I 30. C. š. k I 28, S. k. železničar. Maribor 21 in pol, š. k. Celje 18 in pol. š. k. Triglav 16. š. k. Železničar. Ljubljana 6.
Turnir je zaključil predsednik g. dr. Bajec Tone z Zćthvalo udeležencem in z obljubo v imenu  odbora zveze, da bo svoje
prireditve tudi v bodoče organizirala v širokih plasteh, prav tako skrbno in dobro kot to, ki je vsekakor uspela ali pa. so boljše. Za zaključek je izročil prehodni pokal predsedniku L. š. k. I dr. ing. Kasalu Miroslavu.
3&c(etnica
KOLEDAR
Dar.es: Torek, 12. novembra: Martin, papež, Avrelij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prepovedana ljubezen Kino Sloga: V vrtincu življenja Kino 1'nion: Vdova Kino Moste: Ženi moraš oprostiti Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje    nadzornika    Josipa   Streklja o »Vzgoji sadik v  topli  in  mrzli  gredi, o setvi in pikiranju, o presajanju in zalivanju povrtnlne itd.« ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici
Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva  resta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko motar, Vič — Tržaška cesta 48.
Koncert mladinske klavirske glasbe
Ljubljana, 12. novembra Pod tem naslovom je organizirala ljubljanska sekcija UJMA včeraj večer, ki Je prikazal zanimivo sliko slovenskih skladateljev mladinskih klavirskih skladb. Sicer je bil naziv ^mladinske« nekoliko preširok, kajti med mnogimi skladbami so bile tudi nekatere takšne, ki jih mladina zaradi tehničnih težkoč ne bi mogla uspešno izvajati in ki niti niso vsebinsko njej povsem odgovarjajoče. To dejstvo pa oblike koncerta seveda ni prav nič Izpreme-nilo. Na sporedu so bili skladatelji: šče-kova. Cvetko, Lipar, ftivlc. fikorjane Osterc. švara, Premrl, Bravničar. Sanrl-nova, Pregelj. Mirk. Pahor, Dolinar. Grc-gorc, Tome. Zastopani so bili torej avtorji najrazličnejših smeri, kar je smisel in širino koncerta še poglobilo. Ne da bi se spuščal v podrobno oznnko poedinih skladb, naj ugotovim, da so bile med njimi nekatere zelo lepe kvalitete. Z!isti velja to za škerjančeve »4 mladinske skladbe« (Zimska, Pustna, Poletna. Božična), ki se odlikujejo po dosledno izpeljani liniji, me-lodikl in prisrčnosti, za OsterČrvfh t.6 mladinskih skladbic«, ki izstopajo zaradi svojevrstne zanimive, harmonične In melodične izpeljave, v kateri je avtor dobro zaiel otroški ton, dalje za ftlvičev »Mikljev god«, ki nudi v posrečeni tonalltetnl kombinaciji zonimiv ciklus skladbic: daHe za Toročeve »Male varijacije«,v katerih jo avtor duhovito porabil narodno motiviko ln jo končno v poslednjem delu razvil v muzikalno učinkovit fugiran stavek. Prav tako sta po izpeljavi interesantni Pahorjev! >2 arabeski«, Bravnlčariev »Contlnuo« in še nekatere ostale skladbe, trko IJpprieva >Ba-gatela*, Svarovma »Miniatura«, Premrlova »2 otroška plesa«. Sanclnove -%Otrr*ške IsTe«. Gregorčeva *Arieta In kolo« i. dr. Skratka: spored je bil že po svofl sest n vi zanimiv in vreden, da se ga predstavi Javnosti; pokazal je obilno produkcijo te strani v slovenski *rlasbi. kar vsekakor pomeni razvoju slovenske glasbe močan prispevek.
Ves spored je Izvajala nasa r^dnrjena pianistka Mart*» Osterecva - VaT.ialova. ki je precizno izdelano prikazala vso t^hn**-ne in vsebinske finese pordinih skladb ter očitno noložila v njih "»-"so svojo osebno reproduktivno silo. s katero rp7Do7i<ra v lpot meri. Naglasiti moram z1^"*! nlon t**n, ki ga obtfktrle v estetski sald^JOsnostl In mu posreduie v noetonu smiselno lntenzi-tetno fftonpievitost, ter erotn^t graben*a linli. V omenjene ski^or po je ooglobn^ z Hubeznt"fo in rvknz^a. da d;i iz n^lh, tndi če kvalitetno nekatere niso nosebno višine, mnoeo narediti: prav zavnHg ne«ra, r>rlzedev*nia fe Koncert nudil večer dostrvin« estetske viHtae in ie samistil na1-Vr>£i vtis. Vse sk'a'lbe jk) manlstka \t\'t>~ jala na. namet, kar ie vs^kskor preenišnia zmotilvo«t. k1 r-Vr,° prfUrtne UTOzflcsina Snosohno«+i še nariši. S tem koncertom se fe predrf«Ti!a nono^m^ kr^ iTvrstni r>Is-nlRtka W int«»rpretlnja moderne glasbene tvornosti.
K^r»cer+ ki i* HI prvi te vrs*e pri r**. le bil 8laV> obiskan, čenrav 1«» z««»1tž<1 tako zavolio svoioor*i pamena. k«^ror zavolio Pianistke vrč V no^orrrv^ti. Moralno i<* svoi s^ot^r ^"oc«! v po1r,r,T" obredu !n df*l temelje padaljnemu zamišljenemu na-
črtnemu delu.
cd.—
Borzna noro^!!s
Cnrih. 12. nov. Beograd 10-, p.ar'z 9 90. London 17.19, Ne\v Ycrk '31. , MIlan 21.75, Madrid 40.— Berlin 172.50,
Razprodane predstave     «j|w^vv j*      zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. Soglasno je mnenje, da tako lepega umetni-pričajo,   da   |e   film      V H%3 V A    Skega dela že dolgo ni bilo v Ljubljani na kinematografskem platnu. — V gl. vlogah: Enima Gramatlca — Isa Pola_Ruggero Ruggeri itd. Obenem predvajamo domači film
«u« . ~ -  - ^       m        * • . Predstave ob 16., 19. In 21.15 uri!
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani kino umon — Tei. 22-21
Kako živi naša mladina
če mislimo na jutri, se moramo zanimati za življenje našega dijaitva — Kako bodo revni dijaki preživeli zimo?
Ljubljana. 12. novembra Prav zdaj, ko mnoge posebno skrbi, kako bodo preživeli zimo, ne sme nihče misliti le nase Kakor mora roditelje bodočnost in obstoj njihovih otrok skrbeti bolj kekor. kako bodo živeli sami, tako mora skupnost, narod, vselej misliti predvsem na mladino V zgodovini je bilo več primerov, da so nekateri narodi začeli misliti na svojo mladino, šele. ko jih je doletela nesreča Marsikje sicer radi govore o mladini; tudi pri nas. vendar se ogl«.i:ajo najraje, ko se pritožujejo r.ad njenimi grehi. Škoda samo, da se tedaj nihče ne spomni stare resnice: mladina ne more biti slabša od generacije, ki jo je vzgojila in ji rezala kruh. Če obtožujemo mladino, očitki prizadevajo odrasle. Za mlad no se ne smemo začeti zanimati šele. ku opazimo, da se je zlo razpaslo med njo; mladina mora biti naša stalna skrb, saj vcr.dui vsi živimo zaradi bodočnosti in ne za preteklost. Sleherni izmed nas prevzema odgovornost za to.
kakšna mladina nam dora&fl in kakšna bo naifi bodočno&t.
VZGOJA IN KRUH
Spartanska vzgoja jc baie tudi dandanes najboljša; mehkužna Tz\ajcna ter presita mladina se ne more razviti v odlične pogumne, vzdržljive in delavne člane narodnega občestva. Mladina se mora pripravljati na napore na življenje, ki ima vedno mnogo več delavnikov kakor prazn:kov; mladina se mora okrep-ri. <ta bo pripravljena prenašati trpljenje in tudi najhujše preizkušnje. Sprcvideti bo marala, da se šc ne bližamo raju na zemlji ter da bodo prihodnja poko!enja mora Id še mnogo prestati, preden ho konec vrenja ter presnav-Ijanja na svetu.
Toda silno hi se zmotili, če hi mislili, da je tudi stradanje lahko ideal spartanske vzgoje. Nihče ne more pričakovati, da nam ho dorasla zdrava in močna m'adi na iz rahitičnih, s'a Iv krvnih in jetičnih otrok. Mladina. ki hira vso mladost, se ne bo mogla lotiti svojih nalog, ko bo stopila iz šol v življenje, teko, da bi jih tudi vselej zmagovala m da bi ne omagala pri samem začetku. Vzgojealovje je lepa veda in ena najpotrebnejših; vendar odpovedo vse vzgojne metode, če se ne spreminjajo hkrati s kosom kruha v kri in meso.
ALI MED DIJASTVOM
NIHrE NE STRADA? Rekli boste, da tega pač ni treba nikomur  vpraševati,  saj  jc  znano, da  je bilo
med dija««rvom vedno nekaj zelo revnih. Res. revnih dijakov je bilo vedno precej, toda, ali se med nami kdo resno vprašuje:
Ali med našim dijaštvom res nihče ne strada? Ali so vsi preskrbljeni? Ali se bodo Irhko izšo'ali in ali si v šolah ne bodo zapravili zdravja zaradi stradanja dolga leta? Kakšna mladina nam dorašča na naših šolah? Ali so preskrbljeni med revnimi vsaj nadarjeni?
Zdi se nam, da teh vprašanj res nismo dovolj resno načenjoli. Na srednjih šolah zdaj sestavljajo statistična poročila o socialnih razmerah dijaštva.. Sele ta poročila bodo lahko marsikomu odprla oči. Tudi pr-Jala bodo zoper ras ter na«- abso;a;a zarad, malomarnosti; koliko ra-lad'h 4iud; je najKrž že zastalo na poti mladostnega stremljenja in začelo omagoeoH, še predpn se je pravi življenjski boj šele začel! Kdo je kriv? Ali upamo priznati, da smo kr;vi vsi in da je krivda od dne do dne večja? Prav tega se najbolj bojimo, da se marsikdo ne bo hotel čutiti krivega n da ne 1h> videl velikega zla, najsi jc še tafco očtn'>.
KAJ PA DIJAŠKE USTANOVE? Ncketerim se bo zdelo, da neupravičeno obtožujemo. Sklicevali se bodo na dijaške ustanove, domove, kuhinje, štipendije... Trdili bodo, da je dandanes za dijake preskrbljeno mnogo bofl j kakor prejšnje čase. Romantike stradajočega dijaka ni več. — Vendar moramo to trditev popraviti: romantike ni več, a je stvarnost; tudi v tem primeru. Govorila bodo statistična poročila, ki jih zbirajo na šolah. Upamo, da se bodo oglasili tudi d miki ali njihovi znanci, kajti anketa naj pokaže, kako živi naša srednješolska mladina. Nočemo nikogar dolžiti, ne nikomur očitati malomarnosti brez dokazov. Ne moremo pa tudi molčati, ko med mladino re* mnogi stradajo. Ne smemo zagovarjati sedanjege sistema izbire šolske mladine: da študirajo lahko ali vsaj mnogo lažje le tisti, ki zve blizu šol in ki včasih študirajo po vsej sili, ker roditelji hočejo imeti šolane otroke. S samimi štipendijami, dijaškimi domovi in nekaterimi šolskimi kuhinjami beda med dijaštvom še ni odpravljena. Te dijaške ustanove so seveda potrebne, v teh razmerah celo neobhodno potrebne. Toda te ustanove nam ne smejo biti le predmet izgovora, da nam ni treba storiti nič drugega.
^ »OSVEŽITEV KRVI Z DEZELEc Statistika  o   poklicni   sesfa vi   mišega dijaitva, že dolgo ni več zadovodjiva. Kaže
nam. da je privilegirano mestno prebivalstvo ter da se največ dijaštva rekrutira iz družin, ki žive v mestih, kjer so srednje šole. Toda tudi iz delavskih družin, ki stanujejo v mestu, je malo dijakov. Mnogo dijakov daje zlasti uradništvo ki sicer ne spada vedno med premožnejše prebivalstvo, toda že nekakšna tradicija je, da študira sin, če je študira' oče. V prejšnjih desetletjih, ko je slovensko meščanstvo šele nastajalo, je prihajalo na srednje šole sorazmerno več dijakov z dežeb Zdaj odstotek dijaštva z dežele nikakor ni v pravem razmerju s številom podeželskega prebivalstva. Največ mtedine se ne šola iz najštevilnejših poklicnih skupin prebivalstva. To razmerje se je še poslabšalo z uvedbo šolnine, čeprav so je najrevnejši oproščeni. Inteligenca se čedalje manj ^osvežuje s krvjo s podeželja«. Ne more verjeti, da bo to ostalo brez posledic.
SKRITA BEDA
Medtem ko je beda nezaposlenih delavcev navadno očitna ter o nji vsaj vodijo
račune na socialnem uradu, posredovalnicah dela, občinah, v delavskih organizacijah in zbornicah — ni nihče pristojen, da bi registrirali revne dnake, vodil evidenco o njihovem življenju in iskal sredstva za njihovo preživljanje. Kakor rečeno, so zdaj začele šole same voditi nekakšne ankete o socialnih razmerah dijaštva kar bo koristno vsaj toliko, da ne bodo ostali vedno skriti najhujši primeri bede. Že dosedanje zbiranje podatkov nam kaže, da je težko kje drugje najti toliko skrite bede kakor prav med dijaštvom Ali se vam ne zdi, da je največje zlo prav v tem. da dijaki stradajo, ne da bi kdo vedel za nje? Zato so ljudje še bolj brezbrižni za življenje dijakov, ker ne vedo. v kakšnih razmerah dorašča naša srednješolska mladina, ker se ne zavedajo, da ni vse v redu. Bede med dijaštvom ne smemo več skrivati in ne mirno dopuščati. Zdaj je zadnji čas, da se vprašamo, kako živi naše dijaštvo in kako ho preživelo nastopajočo zimo, če hočemo vsaj pokazati pripravljenost, da pomagamo najrevnejšim.
S tem začenjamo anketo o socialnih razmerah našega dijaštva; potrebno je, da pri nji sodeluje predvsem dijaštvo samo. Opišite, kako živite, kako se branite, kakšna imate stanovanja, koliko izdate za preživljanje na mesec itd. Napišite iskreno vse, kar vas teži! Skušali vam bomo pomagati po skromnih močeh.
i
DANES POSLEDNJIC: — Viktor Mc Laglen in Blnnle Barnes v filmu pestre in močne vsebine Predstave ob 16., 19. in 21. uri
"■"VSES* V VRTINCU ŽIVLJENJA
i
Dvojni praznik velikega sokolskega prvaka br. Engelberta Gangla
Bratska pozornost sokolske župe Karlovac, ki je ob priliki godu in rojstnega dne br. Gangla sklicala svečano župno sejo v Metliki
Metlika, 11. novembra
V četrtek 7. t_ m. se je sestala v Sokol-skem domu v Metliki, k svečani župni seji uprava Sokolske župe Karlovac, da izkaže bratsko pozornost velikemu Sokolu — ideologu bratu Engelbertu Ganglu, ki po dolgih letih zopet prvič praznuje god in rojstni dan v svojem rojstnem kraju — ljubljeni MetlikL
Ob prihodu br. Gangla in staroste župe br. Sabljiča ter ostalih bratov in sester je godba zasvtrala sokolsko koračnico v pozdrav. S sokolsko točnostjo je br. Sabljlč otvorii sejo, jo označil za svečano ter izjavil, da je tolmač občutkov vsega članstva in da govori iz srca in duš vseh ako pove, da je članstvo radostno prihitelo v starodavno Metliko zato. da svojemu velikemu ideologu in voditelju bratu Ganglu ob priliki praznovanja godovnega in rojstnega dne pove, kako smo mu hvaležni, kako ga spoštujemo in cenimo njegovo delo na sokolski njivi. Ni je vasi v naši državi, kjer ne bi vedeli za br. Gangla pa tudi izven meja nr.še Jugoslavije sta njegovo Ime in delo poznana in cenjena, saj ga pozna ves slovanski svet! Poudaril je dejstvo, da so se naše duše in srca izpopolnjevale z besedami našega ideologa — učitelja — ki je tudi malodušne dvigal v vrste pridnih in borbenih čuvarjev nove, mlade Jugoslavije. Zato so se zbrali bratje in sestre, kakor se zbere deca krog očeta, kakor vojaki krog poveljnika — da bi jim bil še dalje vodnik in jim prednja-čll s svojim Idealizmom v globoki ljubezni do naroda in države. Velikemu sokolske-mu krmarju je br. Sphljič v imenu vsega članstva karlovške župe zaželel, da bi mu hilo usojeno Se dolgo življenje med nami,
da ne bo samo ponos Metlike in Bele Krajine temveč tudi ponos vsega sokolstva in slovanstva. K slavju godovnega in rojstnega dne mu je iskreno Čestital in ga bratsko poljubil.
Navzoči so čestitke starosti br. Ganglu sprejeli z navdušenjem in prijetaim zadovoljstvom, ko je zadonela ob sviranju godbe mogočna pesem >Hej Slovani«.
Z velikim šopkom rdečih rož je stopila nato pred br. Gangla naraščajnica Ivica Malešičeva in ga z zvonkim glasom nagovorila: »Dragi brat starosta! Zdaj si se stalno naselil v našem mestu, Tvojem rojstnem kraju- Kdor ve kako si dolga leta hrepenel po Beli Krajini, po rojstni Metliki, je prepričan, da se Ti je izpolnila dolgoletna želja. Naše mesto je bilo s tem počaščeno saj je sprejelo z odprtimi rokami svojega najznamenitejšega sina. še bolj kakor mesto pa je bila vzradoščena sokolska družina, ko je zvedela za Tvoj sklep. Prišel si med nas z namenom, da se od-počiješ. Zalibog pa mestu in Sokolu metliškemu manjka ljudi — Tvojega kova — mož širokega svetovnega obzorja, zato Ti ni bilo dano, da se odpočiješ. Tvoj Pungert Te kliče in rade volje prihajaš večkrat na dan, da vidiš kako napreduje delo. Dane« obhajaš dragi brat svoj prvi god v Metliki med nami. Vsa sokolska mladina kliče svojemu vzorniku »Na mnoga leta!« V imenu te mladine ti poklanjam ta šopek in naša srca z iskreno Željo, da bi še dolgo živel zdrav in srečen med nami!€
Zatem je Sokola-vzornika z jedrnatim nagovorom pozdravil starosta domačega sokolskega društva br. Hočevar, naglasil njegovo veliko delo in toplo ljubezen do svoje domače zemlje, ki je obilo razlita preko vsega njegovega dela ter mu zaželel v imenu vsega članstva še mnogo zdravih in srečnih let! V imenu sokolske Metlike in Unije za zaščito dece je nagovoril nato br. Gangla predsednik mestne občine ter predsednik Unije br. Ivan Malešič in mu v izbrano toplih besedah čestital h godovnemu in rojstnemu dnevu.
Navdušeno pozdravljen je spregovoril nato br. Gangl in se zahvalil na prireditvi, ki je na zunaj posvečena njegovemu godovnemu in rojstnemu dnevu, na znotraj pa veselju in priliki, ki je bila dana, da bi naglasili svoje jugoslovanstvo in slo-vanstvo. Spomnil se je žalostnih prilik bratov izven meja, izrekel pa tudi svojo globoko vero in nepremagljivo zaupanje sokolskih duš v bodočnost, ko bo tudi v naši zemlji veliko boljše in veliko lepše. To je pot, ki nas je vodila na poti našega so-k olovan j a — pot, ki ni zapisana na zemljevidu, ki pa je nepobitno, globoko in neizbrisno zapisana v vsaki sokolski duši: »Bili smo, smo, ln oetanemole Iz krvi privrela ideja kakor vonj iz cvetja, je podobna vrelcu, ki se sam dvigne z lastno silo pod oblake. Vsi smo služabniki te velike ideje. Ce je v tem smislu namen počastitve dela, se smatra za srečnega v toliko, kolikor je to delo uspelo, čeprav je bil mnogokrat podoben in enak sveči, ki sveti drugim, da uniči sebe. Izjavil ie. da je storil samo svojo državljansko dolžnost,
In dobil zadoščenje dolgoletnemu hrepenenju, da gre tja, kjer je rojen, ne da položi roke navzkriž, marveč da pomaga in dela, in če hoče, da bi se njegovo rojstno mesto v kakršnemkoli pogledu dvignilo, misli, da izpolnjuje sanje svoje mladosti. Iz njegove bogate sokolske in pesniške duše so v dolgem govoru vrele misli in se zlile v spev veličine slovanskega sokolskega bratstva, kjer naj ne bo nihče prvi, nihče zadnji marveč vsi enaki! To naj bi bil imendan naše bodočnosti in rojstni dan nove slovanske Jugoslavije!
Po zaključenem govoru, ki je globoko prevzel vse navzoče, je godba intonirala državno himno, ki jo je članstvo pelo stojo! Zatem je ponovno povzel besedo starosta župe br. Sabljič in v imenu celokupnega navzočega članstva izrekel br. Ganglu zahvalo, ker je dal zopet priliko, da se članstvo napoji v plamenu njegove sokolske in pesniške duše ter pozval, da se ta edinstvena svečana seja zaključi s pesmijo »Hej Slovani«. Po zaključitvi seje so bratje Iz Karlovca posedeli v Sokolskem domu do odhoda vlaka pa so bila pri tem izmenjana številna vprašanja, ki zadevajo sokolsko delo.
Bratu Ganglu. ki slavi jutri v torek 12. novembra svoj 67. rojstni dan, vzor Sokolu, pesniku in pisatelju, domovinoljubu, našemu velikemu slovanskemu In narodnemu delavcu tudi mi iskreno Čestitamo z željo, da bi nam bil ohranjen Čil in zdrav do skrajnih meja življenja!
Iz Kranja
— Šahovsko prvenstvo, šahovski turnir za prvenstvo Kranja, ki ga je organiziral K. S. K. je prinesel že v prvih dveh kolih majhna presenečenja zlasti v prvem razredu. Trenutno stanje v I. razredu je sledeče: Sinerer 2. Kos 1 in pol. Virnik, Vidr-gar 1. Pogačnik pol (1) Itd. V drugem razredu pa takole: Pogačnik, 2užek 3, Kosi 2. Dražil. Rauch. Jenko 1 točko itd. 2al letos ne sodelujejo na turnirju nekateri dobri šahisti, ki so v lanskem turnirju zasedli častna mesta ali pa so nudili vsaj močan odpor.
— SK Kranj : SK Mars 4:S (4:2). Težko pričakovana tekma, ki je imela tudi dobro stran, da je publika na lastne oči videla »upravičenost« Marsovih pritožb je bila od začetka fair in nudila z obeh strani zanimive poteze in prizadevanje za zgo-ditki. Tako je potekala igra vse do prvih golov, ki so domači enajstorici prinesli lepo vodstvo. Malo pred koncem pa so se gosti posluževali čedalje večjih grobosti In prišlo je celo po krivdi igrača Marsa Hassla do medsebojnih obračunavanj in prekinitve Igr*. Ko se je po daljšem prepiranju in dejanskih spopadih igrač Hassl umaknil z igrišča je igra tudi v drugem polčasu potekala v razumljivi napetosti a tako surovih napadov nI bilo in se je ierra v redu končal" Obe enajstorici sta bili dobro vi grani in sta predvajali koristno, a tudi za oko prijetno Igro. Gostje so se posluževali daljših pasov a pred vrati je bilo mogoče ustvariti le manj ugodne In redkejše šanse. Izkoristili na so mnogo in požrtvovalno lerali vse do konca, čeprav so domačini vodili s 4:1. Da so bile erobosti odveč kaže tudi boljša Igra z zgodi tki v d u .Tem polčasu ko povzročitelia izgredov ni bilo na igrišču. Tudi domačini so igral! v drugI polovici i ere z možem manj. kar
je gotovo krivo, da so se mnoge šanse izjalovile ln kljub prodornosti ln premoči
DANES ZADNJIKRAT KRASEN GLASBENI FILM
»Prepovedana ljubezen« gSJL&^Si *
po nesmrtni Puccinijevi operi »MANON LESCAtT«. Divne pesmi pojeta BENIAMINO G IGLI in Maria. CanigUa. Režiser Carmine Galone. — Ne zamudite!
v inicijativi ni šel rezultat navzgor, ampak se je nižal. Tudi nam je pokazala ta tekma, da ne gre razveljavljati tekem, če so te po krivdi sodnika bile slabo sojene, ker sta tako prizadeti obe moštvi, ruši pa se pri tem avtoriteta sodnika, ki je e<iini odločujoči faktor pri tekmah. Tako pa so igrači Marsa tudi v tej tekmi oporekali sodniku in mu grozili, to je pač plod neupravičenih razsodb o poteku tekem, kar naj si zapomnijo odločujoči krogi.
— Nogomet v Naklem. Po neodločeni prvenstveni tekmi na Jesenicah, ki je končala 3:3, je v nedeljo enajstorica SK Kovinarja gostovala v prijateljski tekmi z domačim moštvom SK Slovanom. Tekma
je izpadla z rezultatom 5:7 v korist Slovana. Obe moštvi sta se potrudili ln predvajali borbeno igro, skušali pa sta tudi izpeljati akcije, ki so vredne naših ligašev.
— Zopet žrtev noža. Z nedelje na ponedeljek je prišlo v Vrtačnikovi gostilni v Naklem do žalostnega dogodka, ki kaže, da se tudi v bližini mest ne morejo zbrisati sramotni madeži, ki z dneva v dan beležijo našo sramoto o podvigih z noži. žrtev v prepiru, ki je padla pod sunki noža so včeraj na pokopališču obduciraii. Povzročitelja, ki je doma s Strahmja, pa so orožniki prepeljali v kranjske sodne zapore. Kako je prišlo do prepira in krvo-prelitja pa nam bo pokazala preiskava,
Ferdo Kozak; L© ja Vida
Pred krstno predstavo izvirne slovenske drame v štirih dejani ili
Ljubljana, 12. novembra
Ferdo Kozak se je predstavil v pretekli sezoni gledališkemu občinstvu s svojim dramatskim prvencem »Prof. KI epe cm«. V letošnji soored ie snreiela Drama njegovo delo »Lepa Vida«, katere krstna predstava bo d revi.
A tvor je prenesel hrepenenj ski motiv »Lepe Vide«, ki ca poznamo iz narodne pesmi, iz Cankarjeve drame in Savinove opere, obravnavanega na različne načine in v različnih slogih, s skupno osnovno mislijo izpolnjenega hrepenenja v današnji čas. z vsem njegovim obeležiem in pojavi ter ookazal v svoii drami katastrofo cele hiše. oziroma premožne industrijske družine.
Drama se plete med tremi brati in sicer: najstarejšim Mihaelom Grantom, ki je star kakih 43 let ter njegovima oopoli bratoma: 321etnim Tomom in 221etnim Andrejem. Čeprav ie središče zapletljaja Vida, ki ie žena Mihaela, gospodarsko izredno podjetnega brata, ni mogoče reči. da bi bila to zgoli liubavna ali zakonska drama, sai se avtor v niei dotika raznih socialnih in družabnih problemov iz krogov, v katerih se drama odigrava. Razplet dejanja pokaže nevzdržnost niihoveea zasebnega in splošnega ooložaia. Mihael'Grant je močan, dejaven človek, ki ga sili vsa njegova narava na vedi tel i sk o mesto in ga usposablia za vodjo industrijskega podjetja, vodi ga z vso brezobzirnost i o človeka, ki mu gre za živlieniski uspeh.
Tomo Grant ie svetski človek, esteticist. ki se ie. prenasičen nemirnega hlastanja po užitkih, uravnovesil v svetlobi idcla Lepote, katero naj pameten človek, dostojen član sodobne civilizacije, z razumom uživa.
Andrej je tip mladega človeka, ki so ga v času voine zlemile razmere v zaledju. Čuti, da je zašel z zagato, pa se po eni strani oklepa Vide ter sd utvar j a. da najde v tei ljubezni rešitev, po drugi strani pa skuša, v opravičilo pred samim seboj in da utrdi proti obema bratoma svoje mesto, prevpiti notranjo izgubljenost z revolucionarnimi gesli. On ni revolucionar, ker ga vsi njegovi resnični odnosa ji do življenja onesposabljajo za to pot. Na znotraj in na zunaj brezdelen, živčno razdejan grabi okrog sebe za vsako bilka dokler se v rezkem obratu ne vrže v drugo stran obuoa in stori svoj zadnji korak.
Glavna oseba. Vida. ie sklenila kot mlado neizkušeno dekle z Mihaelom z ikon brez ožjega notraniega kontakta. V teku prvih zakonskih let se zave. da sta si tujca in da je zbližani e med ni ima nemogoče, ker nosi Vida s seboj sen o sreči, ki se no
njenem mnenju zanjo kot za individium ostvari, ko pride Tomo iz tujine. Njen
brezobzirni polet za to j^rečo, jo dovede v
konflikt, ko soo^na. da ie Toano človek, ki življenje samo uživa, med tem ko ie zanio
ljubezen vos smisel življenja.
Vidina mati ie statičen, dokončan tip. Njena usoda ie podobna Vidini, vendar predstavlja ženo iz stare generacije ki ie znala svoj sen o sreči žrtvovati družini, med tem ko ca Vida skuša uresničiti, a ii ne uspe. Čeprav se drama ne konča z Lstro katastrofo, je jasen popoin o. elom med Vido in njenim možem. Sporazumna za skupno hladno sopotništvo skozi življenje, ki ga jima ie usoda vsilila.
V igri nastopajo pol?g glavnih oseb še ilustrativne: strojepiska, služkinja hU-pc Luka in vesela družba, ki služIlo v podrobnejši oris dogodkov in razpoloženja. Dramo ie zrežiral dr. Bratko Kreft.
Glavno žensko vlogo Vide bo igrala Mira Danilova. Mihaela — Levar. Toma — Kralj. Andreja — Jan, mater — Avgusta Danilova k. g., strojepiska — SimČičeva, goste: Slavčeva. Plut, Bratina. Tiran, Pra-protnikova in Luko — Prese'nik.
Z dramo prof. Ferda Kozaka, bo dobila slovenska dramatika delo. v katerem ie podana družbena podoba meščanske industrijske hiše. ki ie po voini zabogate^a a jo družinska katastrofa notranje zruši.
Maša SI.
Naslovno partijo v Blzetovi operi »Car-men« bo pela v četrtek članica nade opere ga. Mila Kogejeva. Pela jo je lani z velikim uspehom. Prva letošnja vprizoritev te priljubljene opere bo kakor rečeno v četrtek za premlerski red-
Otroci zanetili požar
Vel. Lašče, 11. novembra Miren jesenski dan je ležal nad trgom Vel. Lašče, ko se je nenadoma razširila vest, da gori pri posestniku Hočevarju Lovru iz Vel. Lase št. 36. V zvoniku je bil plat zvona, po trgu pa so tekali gasilci in tržani. Vse je hitelo na pomoč. Toda v skednju naloženo seno, leseno ogrodje in s slamo krita streha je bilo naenkrat v plamenih tako, da je bila pomoč zaman. Gasilci so rešili gospodarsko orodje, vozove in nekatere druge predmete v skednju.
Požar so zanetili otroci, ki so se igrali pri skednju. Popoldne pa so pričeli tržani voziti seno pogorelcu, da za prvo silo prehrani svojo živino.
S fiCtHA&ega pfatna
— Kino Unk)n: Vdova. Italijanski film, ki je razmeroma dobro režiran in igran. Obdelan je problem mlade vdove v. odnosu od tašče in tasta, ki jima je snaha odvzela sina. Sin se ponearoči in preden umrje, naroii ženi, naj se vrne na dom njegovih staršev. Tast se sprijazni z usodo, tašča pa ne more pozabiti, da ji je ta. ženska za vedno vzela sina. šele ko so vdova znova zaljubi na novo in zapusti com, se tašči spet razjasni obraz. Zdi se ji, da je njen izgubljeni sin sedaj zopet samo njen. ■— Snov je psihološko zanimiva, ima tudi nepričakovane razplete in je v tem pogledu originalna. Vsa vrednost filma je v odličnem podajanju svojevrstnega nastrojenjav hiši za izgubljenim sinom žalujočih staršev. To je odlika tega filma po zaslugi režiserja in po zaslugi glavnih igralcev. Le z zvokom ni vse v redu, ta tehnični nedo-statek ima tudi ta film, samo v manjši meri kot »Prepovedana ljubezen«.
GRAFOLOGIJA
Vneta čitateljica ženskega lista je poslala v uredništvo pismo. — To je pismo moža, ki ga ljubim — je napisala v spremnem pismu. Ali mislite, da bo zvest in dober mož?
— Ne, tega ne verjamem, — je odgovorila grafologinja. — To je moj bivši zaročenec,
DNEVNE VESTI
— Vprašanje Izvoza našega hmelja, iz Novega Sada poročajo, da bo letošnja letina brnelja slabša od lanske. T^ni so ga pridelali hmeljarji v naši državi 7.500 stotov, letos ga bo pa samo okrog 5.000 stotov. Od tega odpade na Slovenijo 2.800 stotov. Za domačo porabo ga bo šlo približno 5r/c, ves drug hmelj je namenjen izvozu. Toda zaenkrat ni noben i k izgledov, da bi mogli hmelj izvoziti. Cena se giblje okrog 3.000 din za metrski stot. Izmed vseh kmetijskih pridelkov se je pocenil samo hmelj. Lani je coeegel ceno 9.000 din. Zaradi vojne v Grčiji je izvoz hmelja popolnoma zastal. Izvažali bi ga lahko samo preko Soluna. Poleg tega je pa postavila Nafodna banka zelo težke pogoje, med drugimi plačilo blaga vnaprej. Hmelj bi lahko izvozili v Ameriko, ki je pa letcs večinoma preskrbljena z ruskim hmeljem, ker je Rusija s priključitvijo dela Poljske dobila kraje, kjer se prideluje mnogo hmelja. Tako čaka naš hm«lj na izvoz, o katerem še ni odločitve.
— Obnovitev italijanskih parobrodnih prog. Italijanska parobrodna družba Fiu-raana iz Reke ie do dolgem času obnovila stalno potniško in tovorno zvezo med italijanskimi in našimi pristanišči. V nedeljo popoldne je pispel na tei progi v Split parnik »Stamira«. ki ie včerai zjutrai nadaljeval svojo pot. Ta parnik bo vozil redno na progi Reka—Lošinj—Zader—Šibenik— Trogir. Split—Lastovo. Dubrovnik in Kotor. V Split bo prihajal vsako nedeljo popoldne in odhajal v ponedeljek zjutraj. Iz Kotora se bo pa vračal v sredo zjutraj.
— Zavod za i u/.no sadje. Ze precej doleo je tesa. ko je Prizad Dokrenil akcijo, da bi se ustanovil v Dubrovniku zavod za iužno sadje in olive. Nedavno so se mudili v Dubrovniku za^to^niki Prizada. ki so si ogledali v mestu in okolici stavbišOa. Prizad je kupil stavbišče od Raimunda Ne-grinija na Lapadu. kjer bo zgrajeno poslopje za zavod.
— Odhcd našega parnima v Ameriko. Parnik »Vis«, ki ie bil dolgo izločen iz prometa, je odplul v nedeljo v Smirno. od kixler bo krenil v Amoriko.
— Slaba letina oliv. Po vsej Dalmaciji so začeli obirati olive, ki so obrodile letos precej slabo. Letina je povečini krajev za 30;t o, ponekod pa celo za 50/o manjša od lanske
* - i - ■      ?  - , - , t -  •• ■ >
j.
-f   ■    —   "V v
1     — *
*, \ - f k
•9 t       1     -v >
4        -X l
(K   -s,    V -V
— Gospodu Janerii. Mi sicer nimamo z gospodom Janezom in njegovo zabavno polemiko nobenega neposrednega opravka, vendar bi mu pa radi položili nekaj na srce. Prav danes, ko jadikuje gospod Janez v ^Slovencu«, kako nas tare naše gorje in naše prekletstvo in ko pravi, da so odprta vrata vsemu zlu tam, kjer ni vere, ne morale, poročamo o treh ubojih pri nas na kmetih. Ali bi ne bilo pametneje, gospod Janez, če bi se odkrito pomenili o podivjanosti, posurovelosti, pijančevanju, pretepih, ubojih in drugih takih žalostnih pojavih med našim ljudstvom, o katerem ne moremo trditi, da bi ne bilo vzgojeno v verskem duhu, kakor pa da mlatimo prazno slamo s takimi jadikovanji in modrovanji ? Kaj nam pomagajo še tako lepe fraze in še tako veličastne parade, če se pa navzlic njim in sredi njih vedno bolj pogrezamo v blato podivjanosti in zločinov ? Poskusite poiskati korenine tega zla in pokažite s prstom na tiste, ki nosijo zanj odgovornost, gospod Janez. To delo bo mnogo hvaležnejše in tudi manj pomilo-valovanja vam prinese kakor vaša čudovito sbrihtna« polemika.
— Tovarna vagonov v SIav°n**kem Brodu ima mnogo dela. Ta tovarna je morala prejšnje čase pogosto odpuščati delavce. z:?aj pa ima mnogo dela. Nedavno je dobila zopet večje naročilo, in sicer za 15 lokomotiv. Delo dobro napreduje, a bi še bolje, če bi ne bilo težav uvoza nekaterih sirovim Večina materiala prihaja iz Nemčije, ki pa zdaj ne more tako redno posijati svojega blaga kakor v normalnih časih.
— Zagrebški Pokojninski zavod bo mn°-go gradil. Zagrebški Pokojninski zavod ima brez Dalmacije okrog 18.000 zavarovancev in se lepo razvija. Kupil je v mestu več zemljišč, na katerih bo grradil velike stanovanjske hiše, da bo njegov denar dobro naložen.
— Enotna cena bakra za domačo porabo. Dosežen je sporazum z borskimi rudniki glede cene bakra za domačo porabo. Da ker se bo prodajal vsem domačim potrošnikom po isti ceni.
— T^ks oproščene prošnje. Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen objavlja: Ministrstvo financ — oddelek za davke \* Beogradu je na tozadevno predstavko banske uprave za dravsko banovino z razpisom z dne 12. oktobra 1940 štev. 60720-111 izdalo tolmačenje, da so prijave prošnje in potrdila, katere je vlagati v smislu čl. 2 uredbe o kontroli cen — oproščene plačevanj ataks na podlagi točke 1 člena 6 taksnega zakona, ker se zadevne rešitve izdajajo v javnem interesu in ne v interesu prosilcev.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljub-liani. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 18. v Kum boru in Rabu 16. v Splitu 15, v Sarajevu 13. v Beogradu 12. na Visu 11, v Zagrebu 10, v Ljubljani 7.2. v Mariboru 3.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.2, temperatura je znašala 3.0.
— Vlom v občinski urad na Rudniku.
Vlomilci postajajo čedalje bolj podjetni in predrzni. Pred dnevi, je bilo vlomljeno v občinski urad v Dolu, kjer so že izsdedeni in aretirani vlomilci odnesli ročno blagajno ln jo izropali, danes ponoči pa so tatovi udrli v občinski urad na Rudniku. Vlomilci so gotovo pričakovali velik plen in so v prvi vrsti iskali denar, ki ga pa niso nagli. Odprli so pri mizah in omarah vse pre-
dale in jih prebrskali, ko pa denarja niso našli, so odnesli s seboj pisalni stroj, vreden okrog 4000 din. Vlom je bil takoj zjutraj prijavljen orožnikom na Škofljici, obveščena pa je bila tudi policija.
— Trije ponesrečenci. Mizarjeva žena Jožefa žužek iz Vižmarij je včeraj popoldne zlezla po lestvi na skedenj, s katerega pa je padla in si zlomila levico. — 21etni Šoferjev sinček Alojzij Mrak iz Z min ca je doma padel s peči in si zlomil levo nogo. — V Dolenji vasi pri Ribnici je splezala od zadaj na voz Tletna posestnikova hčerka Ivanka Mani, konji pa so predčasno potegnili in je padla. Marnova st je zlomila levo nogo.
— Uboj v Naklem. V nedeljo zvečer je v neki gostilni v Naklem zidar Vinko La-hovec iz Strahinja z nožem prereza! vrat kmetu Alojziju Golobu s Police Lahovec je dražil Goloba, češ da je moral kot rezervni oficir stati mirno pred orožniki. Nastal je prepir in Golob je zbadljivca močno posadil na stol. češ naj ga pusti pri miru. Navidez sta se pobotala in si segla v roke. Ko pa je Lahovec kmalu potem odšel iz gostilne, je stopil njegov pajdaš neki čevljar, za njim in ga jel hujskati, naj obračuna z Golobom. Lahovec se je takoj vrnil z nožem v roki v gostilno, kjer sta se z Golobom znova spoprijela. Med ruvanjem je z nožem prereza! Golobu vrat. Nesrečnež se je zgrudi! in kmalu izdihnil.
— Tragedija nezakOn^e hčere. Na železniškem tiru samoborske železnice pri Zagrebu so našli v nedeljo zvečer razmesarjeno truplo 18Ietne Nade Rob. Pokojna je bila nezakonska hči. V smrt je šla zaradi svoje matere in očeta odnosno zarati neznosnih domačih razmer. V poslovilnem pismu pravi, da je samo mati kriva njene smrti-
— Zaradi zemlje ubil brata. V vasi Kra-čevcu blizu Varaždina je prišlo do krvavega obračunavanja med 23letnim Matom Novacem in njegovim 35letnim bratom Josipom zaradi dveh oralov zemlje. Matija je napaeel svojega brata z nožem. Prerezal mu je vrat in trebuh, tako da je na mestu izdihnil.
— Tragična *mrt pijanega fanta. 211etni Ivan Maljevac iz Male Soline pri Petrinji je v nedeljo umrl tragične smrti. Bil je v Glini, kjer se je napil, potem se je pa odpeljal s sosedom domov. Konji so naglo potegnili, fant jih je pa še udaril z bičem. Veter je odnesel Ivanovemu sosedu klobuk. Tedaj je hotel Maljevac stopiti iz voza, da bi klobuk pobral. Izgubil je pa ravnotežje in padel iz voza v trenutku, ko so se konji spet pognali v galop. Udaril je z glavo ob kamen in se tako močno pobil, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl.
Težka prometna nesreča
Celje, 11. novembra.
Snoči je gostilničar Anton Baštevc iz Gaberja pri Celju vozil s tovorrMm avtomobilom deset sodov vina iz Zibike pri Jelšah v Celje, šofiral je Friderik Gobec iz Gaberja, v šoferjevi kabini pa so sedeli kraj šoferja Baštevc, njegova hčerka in še neki moški, zadaj na stolih pa 621etni železniški sprevodnik v pokoju in hišni posestnik Matija Zupančič iz Celja in cin-karniški delavec Jurij Vrhovšek iz Celja,
Ko je avtomobil okrog 19.30 prispel do kmetijske Šole pri Sv. Juriju ob južni železnici, mu je privozi! nasproti neki kolesar, šofer se mu je hotel izogniti in je zavil docela na desno. Pri tem je avtomobil zdrknil čez cestni rob in se nagnil. Zupančič in Vrhovšek sta padla s sodov na zemljo, sodi pa so se zvalili nanju. Zupančič je dobil hude notranje poškodbe in je po nekaj minutah izdihnil. Vrhovšku pa so sodi zlomili levo nogo, poškodovan pa je bil tudi po glavi in dobil je notranje poškodbe. Vsi štirje v šoferjevi kabini so bili samo laže poškodovani.
Na kraj nesreče je prispel reševalni avtomobil iz Celja, ki je Vrhovška prepeljal v celjsko bolnico, ostale pa na njihove domove. Zupančičevo truplo je bilo po komisijskem ogledu prepeljano v mrtvašnico na mestno pokopališče. Zupančič, ki je bil v Celju splošno znan in narodno zaveden mož, zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri.
Iz Llnblfane
—1J Prometni vozel pred poŠto bo kmalu razvozljan. Stara hiša nasproti pošte, kjer je bila prodajalna Bate, je naglo izginila. Davi je stal le še košček zidu. šele zdaj se vidi, kako velika prometna ovira je bPa ca hiša in kako nujno potrebno je bilo, da je padla. Ce se ustavi pri pošti v šelenburgovi ulici tramvaj, nimajo ljudje kam stopiti, ker hodnika tako rekoč sploh ni. Ljudje so hvaležni gradbenemu podjetju, da je tako hitro porušilo staro hišo. Naj bi čimprej pospravilo še zadnje njene ostanke, da bi padla ograja in bi promet na tem živahnem križišču ne bil več tako utesnjen in oviran.
—lj Z jesenskim deževjem so popolnoma zanesljivo prišle tudi pritožbe proti blatu. Ta jesenski pojav traja po pravilih pratike tja do prašnih rx>letnih dni, ko se pojavijo sezonske pritožbe proti prahu. Minulo prašno sezono so Ljubljančani upoštevali izredne razmere, da škropljenje cest res ni bilo tako izdatno kakor prejšnja mirna leta. Uvidevnost meščanov naj pa traja tudi v blatni sezoni, saj so izredni dogodki naložili mestni občini tudi izredne stroške in nikakor ni bilo mogoče tlakovati in utrditi vseh cest. Makadam-sl* ceste pa dež in južni sneg razmočita ter zmehčata, da bomo tudi letos morali potrpeti z blatom vsaj po stranskih cestah in Ulicah. Nikakor ni mogoče, da bi ob vsakem dežju posipali vse hodnike in pred vsako hiso, saj tudd letos primanjkuje delavcev in voznikov. Upoštevati pa tudi moramo, da imamo v Ljubljani 430 km cest ter cestno nadzorstvo tudi pri najboljši volji ne more ustreči preveč natančnim bi razvajenim občanom.
—lj Sadja, rs Ko in vrtnarsko društvo za SJ°vcciijo v Ljubljani pojasnjuje na došla vprašanja od strani nekaterih članov v zvezi z objavljenim poročilom o otvoritvi vrtnarskega tečaja 6. t. m., da je predse cinik društva še vedno višji sadjarski nadzornik v pok- g. Martin Humak. Ob tej priliki tudi sporočamo, da prireja predavanja na vrtnarskem tečaju Podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva Ljubljana I, na katero naj se interesenti Obračajo.
—lj V počageenje spomina g. Iv»na R6-
gerja, svojega zaslužnega upokojenega direktorja sta generalni zaetop obče zava-
rovalne d. d_ »Save* in generalni zastep Assicuraziani Generali za mestne reveže poklonila vsak po 2.000 din, torej skupno 4.000 din. Za velikodušni dar izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih mestnih revežev. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Danes nadaljevanje velikih konjskih Jirk ob 19. na Hermesovem stadionu.
— Izgubljena, za pest na ura. Danes dopoldne je neki gospod izgubil na poti iz Frankopanske ulice št. 24 do Lattermano-vega drevoreda nikljasto zapestno uro. Najditelj naj jo izroči v upravi našega lista.
—lj Ukradena kolega. Izpred Kovačiče-vega vinotoča na šmartinski cesti je bilo ukradeno zeleno pleskano žensko kolo, znamke >Adler«, vredno 1400 din, Francu Krivcu. — V Gledališki ulici je nekdo izpred hiše št. 4. odpeljal 1000 din vredno, rdeče pleskano kolo znamke »Faggi« Francu Pozniču. — Z dvorišča gostilne »Pri starem tišlerjuc v Kolodvorski ulici je tat ukradel 1000 din vredno, zeleno pleskano kole. znamke >Durkopp-t Ivanu Tiringer-ju. Stanislav Pečnik pa je prijavil, da mu je nekdo odpeljal 600 din vredno kolo, znamke »Presto« izpred hiše št. 7 v Gledališki ulicL
Drevi konjske dirke
NA STADIONU HERMESA V SISKI
Ljubljana. 12. novembra Nedeljske konjske dirke so pokazale, da je med občinstvom veliko zanimanje za takšno prireditev, sai se ie zbralo na dirkališču več tisoč gledalcev, ki so ves čas z nezmanjšanim zanimanjem sledili posameznim točkam sporeda.
Nedeliski spored na ie bil prav za prav samo del celotne prireditve, ki se bo nadaljevala še drevi ob 19- prav tako na novem stadionu ZSK Hermesa v Šiški Ta del sporeda bo še posebei privlačen zaradi tega, ker se bo vršil ob električni razsvetljavi, kar je pri nas čisto novo. in bodo to sploh prve konjske dirke v naši državi ob takem času in v taki režiji.
Občinstvo vabijo prireditelji tudi to pot na čim številnejšo udeležbo!
Iz Celja
—c Uspelo akademijo Jadranske straže bodo ponovili v nedeljo. Akademija Jadranske straže, ki je bila v nedeljo popoldne v celjskem gledališču, je odlično uspela. Gledališče je bilo nabito polno in mnogi so morali oditi, ker niso več dobili vstopnic. Akademijo bodo na splošno željo ponovili v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 v gledališču. Opozarjamo vse tiste, ki v nedeljo niso mogli v gledališče, in tudi okoličane, da si ogledajo to patriotično in umetniško akademijo. Cene bodo znižane. Vstopnice so v predprodaji v Goričarjevi knjigarni. Cisti dobiček je namenjen dijaškim kuhinjam v Celju.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 415 brezposelnih (228 moških in 187 žensk) nasproti 306 (154 moškim in 152 ženskam) dne 31. oktobra. Delo dobijo 4 drvarji, 2 hlapca, 6 kuharic. 3 služkinje, 2 kmečki dekli in 1 natakarica.
—c Poverjenlštvo Trgovske bolniške blagajne sporoča, da ordinira odslej zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti 7/1 za člane Trgovske bolniške blagajne vsak dan od 10.30 do 11.30 in 13. do 14.
—c Akademija v proslavo Gutenbergove SOOIetnice, ki jo priredijo celjski tiskarji, se prične v soboto 16. t. m. ob 20.30 v celjskem gledališču. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
—c Popravilo ceste S p. Hudinje—Dobrova. Mestna občina bo dala posipati cesto Sp. Hudinja—Dobrova mimo ^Celjske opekarne« in je razpisala oddajo navoza ne-sortiranega savinjskega prodca in drobcev opeke, ki bodo na razpolago v »Celjski opekarni«. Ponudbe je treba vložiti do vštetega četrtka 14. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
Iz Kamnika
— Nov grob. V nedeljo popoldne smo spremili k večnemu počitku g. Jerneja Goloba, posestnika ln žel. zvaničnika v pok. Pokojni ni posegal v javno in politično življenje, pač pa je živel le za svoj dom, ki si ga je ustvaril s svojo pridnostjo in pa za svojo družino, za svoje tri sinove, ki so vsi narodno-zavedni in tudi že dobro preskrbljeni. Pogreb je bil iz njegove hiše v Podgorju pri Kamniku ob veliki udeležbi občinstva Iz Kamnika in tudi od drugod, na idilično podružnično pokopališče v Podgorju. Naj v miru počiva, žalujočim svojcem pa naše sožalje.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Torek, 12. novembra: Lepa Vida. Krstna predstava. Red premierski
Sreda, 13. novembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red B
Četrtek, 14. novembra: Revizor. Red četrtek
Petek, 15. novembra: Skrivalnice. Red A Sobota, 16. novembra: Lepa Vida. Izven
OPERA
Torek, 12. novembra: Grof Luksemburški. Red torek
Sreda, 13. novembra: Frgarova svatba. Red sreda
četrtek, 14. novembra: Carmen. Red premierski
Petek, 15. novembra: zaprto
*
Opozarjamo na letošnjo zanimivo uprizoritev Bizetove opere »Carmen« s Koge-jevo v naslovni ter Franclom, Jankom in Ribičevo v glavnih partijah. Letošnjo uprizoritev bosta poživila dva nova plesa, ki ju je naštudiral Boris Pilato. Izvajala ju bosta Pilato kot solist ln z Brno Mohar-jevo v duetu. Plesa sta v tretjem dejanju, kjer bo plesala tudi B ravni čar jeva solo. Opera »Carmen« je ena najlepših umetnin svetovne operne literature, ki ima za osnovo zelo razgibano dejanje iz španskega življenja. Uprizoritev sta pripravila dirigent dr. Sv ara in šef-reži ser Ciril Debevec.
Mlada slovenska plesalka Marta Pauli-nova bo nastopila prvič na samostojnem plesnem večeru v ponedeljek 18. t. m. v operi. Plesalka je gojenka Mete Vidmarje ve in se je odlikovala na produkcijah njene plesne šole ter zbudila s svojo darovitost jo posebno pozornost- Vstopnice ▼ predprodaji od četrtka 14. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi. _ _ _
Ins^ rira j t e v ,Narodi*4!
Fran Milcinski: Cigani
Veseloigra v štirih dejanjih }e dosegla
uspeh
Ljubljana, 12. novembra Premiersko občinstvo se je od srca nasmejalo in je zapustilo dramo z zadovoljstvom. Lahko rečemo, da so »Cigani* Frana Milčinskega popolnoma uspeli. Prav imajo tisti, ki trde, da nam niso potrebne tuje veseloigre. »Cigani* kar častno zastopajo to vrsto domače dramske literature. Celo izrazita slovenska veseloigra je to s primerno primesjo sarkazma in ironije. Prav za prav je čudno, da je niso vprizorili v ljubljanskem gledališču že od 1. 1907. Tedaj jo je pokojni dr. Zbašnik raztrgal. Kdo ve zakaj? Mož ni imel smisla za slovenski humor, čigar predstavnik je brez dvoma Milcinski. Res je, da vzbuja veseloigra bolj vtis koncepta, kakor pa dodelane igre, kakor pravi J. Vidmar. Toda vse je odvisno pri tako obdelani igri od režiserja in igralcev. Videli smo že mnogo slabših tujih veseloiger v našem gledališču.
Izposojeni cigani in ljubavna intriga sta jedro dejanja, a izpolnjeno je s tipi, ki niso samo koncipirani, temveč prave mojstrovine pod pogojem, da jih igrajo odlični igralci. Milcinski jc mojster v risanju tipov, ki jih je do dna duše in srea spoznal v svoji sodni službi. Rekli boste, da danda»"rts ni več takih tipov, kar pa ni res. še žive sodni nadzorniki, sodniki, avskultanti. sodni sluc^e. odvetniki, gostil-ničarke, njih hčere, natakarice in cigani, kakršne vidimo v tej veseloigri. Milcinski je spoznal večne poteze teh tipov in jih je s pisano besedo ovekovečil. živi so bili v dobi *>fin du sičeler. živi so še danes, čeprav so druerače oblečeni in govore drugačne besede in fraze. Oglejte si ob priliki razpravo z obtoženimi cigani na sodniji,
pa boste videli, da je MlKlnskl jgl
tako je z ostalimi tipi.
kar je »večnega« v teh ljudeh.
pr*v
Režiser prof. O. Sest je zadel v srna, ko je ugotovil, da so »Cigani« presneto težavna zadeva, to pa ravno radi svoje preprostosti in pasivnosti. Ta ugotovtbNr potrjuje našo trditev, da je za uspeh aft neuspeh take igre vse odvisno od režiserja in igralcev. Prof. Sest se je kot režiser veseloigre očitno z ljubeznijo lotil dela in ga odlično zrežiral. Čutili smo redttserski vzgon, s katerim je zrežiral igro. Podčrtati je treba, da je to delo opravil z ljubeznijo, kakršno more imeti samo človek, ki s primernim spoštovanjem oblikuje na odru do» mačo, slovensko, našo stvar.
Kaj pa igralci? Igralec po volji bo*jl se pokaže prav v takih Igrah. Liki ki s# jih ustvarili na odru s svojo močno oseb* nosijo Cesar. Danes, Rakarjeva, Upah in tudi Preset.nik, so popolna odškodnina tiste morebitne pomanjkljivosti, ki jih ima veseloigra z dramaturškega stališča. Ostali so se priključili bolj ali manj nosnVeno v odličen okvir, ki ga je ustvaril režiser in se prilagodili z vnemo vzdušju, ki so ga ustvarili gorej imenovani igralci, tako Drenovec. Kaukler, Gabrijelčičeva. Pra-protnikova. Peček. Nablocka, Tiran, Po-tokar, Slavčeva, SimČičeva, Novak, Bene-dičič. Pfeifer in Božič.
Ne vemo. zakaj hočejo nekateri to veseloigro degradirati, češ da je primerna samo za pust in za pustno sezono v gledališču. Ali se človek ne sme nasmejati od srca in se zabavati katerikrat v naši drami tudi pred pustom ali po njem?
—k.
Za veseljem žalost priđe...
Vesela zgodba o dveh Francetih in prekrokani noči
Ljubljana, 12. novembra France L. soliden trsjovec z dc2cle, se je pripeljal s čisto solidnimi nameni v Ljubljano in ko je stopil z vlaka, gotovo ni računal z vsemi mogočimi zadregami, ki so ga čakale. Čakalo ga je mnogo opravkov, ki jih jc tudi opravil, na večer pa je zadovoljen sam s seboj zavil na poč'tek v gostilno. Široko k sedel za mizo '.n bil vesel, da je videl okrog sebe na videz same zadovoljne ljudi. Izpil ga jc kozarček, dva, pa naročil novo merico in sicer večjo od prve, ker se mu je zdelo, da veljajo vsi božajoči pogledi natakarice Zofke samo njemu. Pri tretji meri je b;i o tem trdno prepričan, zato je naročil kaT liter vina in povabil k mizi nekaj žejnih gostov.
Pri mizi se je kmalu razvila živahna zabava, ki jo je spremljal brezskrben smeh. Sredi splošne zabave pa je stopil v sobo drugi France, dober znanec prvega Franceta, ki je bil ves srečen nad nenadnim srečanjem. Seveda je takoj sedel in na mizo so prihajali novi litri, vse do policiiske ure. Prvi France je tedaj potegnil iz listnice tisočak, plačal račun, ostanek pa potlačil v zunanji žep suknjiča. Nato je spet sedel za mizo in hkrati opazil, da se natakarica noče več smejati.
Prvi France se je zamislil, nato pa pozval Zofko, naj se smeje še naprej, pa mu je odvrnila, da se smeje samo do policijske ure. Z odgovorom je bil prvi France zelo nezadovoljen, naredil je užaljen obraz in povabil drugega Franceta, da bi šla med prijaznejše ljudi. Ko sta se otresla nekaterih še vedno žejnih prijateljčkov, in se znašla na ulici, sta se odločila za prvo kavarno, iz katere sta čula muziko. Sedla sta v kot in nekaj časa jima je brlo vse všeč. Zdelo se jima je, da ves svet pleše in nori.
vsa kavarna se je sukala okrog. Naročala sta pijačo in sc razposajeno hchctala, dokler nista povesila glav ter — zaspala. Zbudila sta se šele, ko sta čutila, da ju nekdo stresa in se pogledala z zaspanimi očmi. V glavi jima jc šumelo, vendar sta čutila, da sta pripravljena m vneta za nove pustolovščine.
»Hajdiva, da si ogledava šc lepe deklice«, jc predlagal prvi France in že sta krenila naprej, stopila v lift in se odpel>ala v nebotičnik. Spet ju je zalila luč, sama pa sta sc zalila z novo, še močnejšo pijačo. Začutila sta v sebi novo podjetnost m zabave ni bilo konca nc kraja, dokler ni napočila tudi za nebotičnik policijska ura. LTgašati je začela luč za lučjo. Takrat pa je posvetil v njun kot obraz plačilnega, ki je zahteval plačilo. Prvi France je utrujen posegel v žep suknjiča, kjer je imel spravljene zmečkane bankovec, ki jih pa m več našel. Prvi France se je vzlic utrujenosti silno razburil in z nezaupljivim pogledom ošini'1 drugega Franceta, ki jc enako utrujen potegnil iz žepa nekaj bankovcev in plačal račun. Prvi France je med tem že izginil, pa se je naenkrat spet pokazal v družbi stražnika, trdeč, da je okraden, in da ga ni okradel nihče drugi, kakor njegov pivski tovariš. Drugemu Francetu je pritisnila kri v glavo, nastal jc kraval, da ga je celo stražnik komaj pomiril, slednjič pa so vsi trije med ropotom odšli iz hiše veselja naravnost na stražnico, kjer so našli pri drugem Francetu v žepu zmečkan denar, za katerega pa je trdil, da je njegov, prvi France pa. da ga je poiskal v njegovem žepu Na cesto sta stopila šele ob jutranji zori, oba razžaljena do dna duše, pa oba lepo popisana. Epilog te zgodbe pa bo seveda sledil na sodišču___
Mlada žrtev pijanega Santa
Smodič Jože, star komaj 17 let, je v Trbovljah zaklal 18 let starega Janeza Zupanca
Trbovlje, 11. novembra O nožu kot morilnem orožju v Trbovljah že dolgo nismo slišali, dasiravno je prešnja leta bila naša dolina razvpita zaradi pogostih prepirov v gostilnah, ki so se končali s tem, da so fantje potegnili nože in se včasih tudi do smrti poklali. Včerajšnje martinovanje je pri nas žal zahtevalo mlado žrtev, ki je padla pod nožem še mlajšega pijanega podivjanca. Okoliščine, v katerih je bil storjen zločin, kažejo žalostno sliko podivjanosti naše mladine. Zupane Janko, star šele 18 let, se je v nedeljo zvečer odpravljal z doma, da bi preživel nekaj ur z mladimi tovariši. Vleklo ga je v bližnjo gostilno. Očeta je naprosil, naj mu da površnik, čes, hotel bi tja v sosedno gostilno, kjer bodo nocoj fantje lepo zapeli. Oče mu je v zli slutnji branil, pa je Ie obveljala fantova. Ta čas je v gostilno blizu kolodvora prišla že večja družba njegovih mladih tovarišev, samih mladoletnikov, ki so se že pijani vračali z Dobovca, kjer so se v novo otvorjeni gostilni pošteno napili in prišli v dolino že dobro nakajeni.
Z Zupancem Jankom so sedli za mizo, pa se je kar hitro pričel med njim in prijateljem iz sosedne hiše Smodičem Jože tom prepir. Beseda je dala besedo, fanta sta se razvnela in Smodič že takrat ni štedil z grožnjo Češ >saj veš, da sem ti obljubil, da te bom obštihalc. Zupane je potem zapustil gostilno, Smodič pa je pohitel za njim in sta se baje že na hodniku prav hudo sporekla in tudi že spoprijela. Zupane je hotel proti domu. Smodžč pa se je tako raztogotil, da je skočil za njim in je pred kapelico blizu gostilne prišlo do hudega pretepa, med katerim sta fanta merila svoje moči in je bil zdaj ta zdaj oni na tleh. Njuni tovariši so med tem prihiteli iz hiše, pa menda niso mislili, da se bo zgodilo kaj hudega. Kar naenkrat je med ruvanjem Smodič potegnil iz žepa nož in zamahnil po Zupančevem desnem laktu, ga globoko ranil, drugi zamah je zadel njegovo desno nogo pod kolenom, tretjič pa je žrtvi porinil nož v levo stran prsi in mu zadal smrtno rano. Zupane je zastokal: »Sedaj si me pa, kaj sem ti vendar storil«. Imel je Se toliko moči, da je mlademu ubijalcu Izvil nož ln rok, potem je pa omahnil. Tovariši s Smodičem vred so težko ranjenega odnesli proti bUž-
njemu domu, kjer so ga na dvorišču položili na klop. Zupane je še hropeč prosil, naj mu slečejo suknjič, potem pa je v mlaki krvi Izdihnil.
Zupančeva mati je na klicanje prihitela na dvorišče in vsa obupana našla svojega sina mrtvega. Smodič je mirno motril žalo-igro in je na vprašanje matere kdo je ubil njenega sina cinično odgovoril: »Jaz sem ga«. Potem je šel baje domov in trdno zaspal. Fant je bil očividno zelo pijan. Smo-dičev oče je fanta sam odpeljal k orožnikom, kjer so ga zaslišali in Izročili sodišču. Mladi Zupane je bil baje miren, priden fant, nekaj časa zaposlen pri Dukiču,
pozneje pa je radi bolehnosti ostal doma. Ubijalec je tudi slaboten fant, vendar o njem ljudje'ne vedo povedati kdo ve kaj dobrega.
čas bi že bil, da se pijančevanje ornen" z energičnimi ukrepi in da se zlasti nedorasli mladini onemogoči prekomerno uživanje alkohola. Mladino je treba zlasti po industrijskih krajih, kjer brezposelna in brez nadzorstva pohajkuje, napotiti h ko-ristnejšerrru delu kakor so pijača, cesta, karte m slaba druščina! žalosten primer mladega Zupanca bodi resen opomin vs*»m odsrov-ornrm vzgojnim m društvenim Bfnl-teljem!
še ena žrtev fantovske podivjanosti
Velike Lašče, 11. novembra.
Več let je že minilo, ne da bi imeli v naši občani kak uboj. V nedeljo pa je manjša družba fantov iz okolice vasi Roba popivala v gortiln3h v Robu. Zvečer so se fantje sporekli. vendar se je vse pomirilo in nihče ni pričakoval, da se bo ta nedelja končala s smrtjo mladega kmečkega fanta.
Ko so se fantje razšli, sta se v bližini vasi spopadla Franc Zgonc, delavec iz Sela št. 5, in Janez Cimpennsn, posestniški sin iz Sela št. 6. Med pretepom je Cim-perman nenadoma potegnil nož in zabodel Z gon ca v hrbet, nato pa je zbežal, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Zgonc je napravil še nekaj korakov, nakar je obležal in izkrvavel. Zjutraj so ga našli vaščani mrtvega ln takoj obvestili orožnike v Turjaku. Ko je Cimperman zvedel, kaj je storil, se je sam javil okrajnemu sodišču ▼ Velikih Laščah, ki je uvedlo preiskavo.
Štev. 250
»SLOVENSKI  NAROD«, tor%k, 12. novembra 1340.
Stran 5
o.   ■       i ■ mam um
Znižajte davke v poplavljenih krajih!
Težak položaj kmečkega prebivalstva v severnem obmejnem pasu — Zima, toča, poplave, draginja, lakota in pomanjkanje
Sv. Marjeta niže Ptuja, 10. novembra
Naš list posveča vedno pozornost tu-i kmečkemu ljudstvu, zlasti pa našemu se-verno-obmejnemu pasu. ki je v marsikaterem pogledu najbolj ogrožen ter raba radi tega posebno načrtno delo za p«;z'\itcv gospodarstva, že večkrat smo poročali o skoči, ki jo je povzročil zimski mraz v sadovnjakih in to zlasti v obeh mariborskih okrajih, ki sta izrazite sadjarska. Nič manjše *kode ni povzročila pozoba v vinogradih, ki predstavljajo glavno, najvažnejšo kmočko-gospodarsko panogo ptujskega sreza! Sadovnjaki in vinogradi obmejnih Sk>ver.skih g°ric in Hah>z bodo dolga leta trpeli, uredno bo nadoknadi'na ftKotia, povzročena po mrazu in raznih škodljivcih, zlasti po divjem zajcu.
Vendar mraz ni bila edina elementarna nezgoda tega leta. Neprestano pomladansko in poletno deževje s stalno nizko temperaturo je onemogočilo dovolj bujno cvetenje, medsebojno opraSevanjk ic zoren,ie kmečkih kulturnih rajrtMn. Mnoge rastline radi neprestanih deževnib nalivov niso rodile, ostale so pod vplivom prevelike vlago v zemlji podpadle občutnemu gnitju.
V zvezi s preobilno vlago. Ju je prenasl-čevala zemljo so nastale tudi usodne poplave. Preobilne vodne mase niso mogle dovolj naglo odtekati po zvijaiočih, prera-ščenih strugah. Zate so naglo napolnile ozka korita potokov ter so se razlile z divjo brzino po po jih, travnikih, naseljih in posameznih hišah. Drveča rjavo umazana vodna gmota jo povzročila po dolinskih in ravninskih poljih ogromno škodo Odnašala je škarpe, mostite, zloženi les. Razdirala bregove strug, cestišča, plotove. Pobirala s seboj pokoreno travo ter razne poljske pridelke. Na njivo in travnike pa nanosila • ebole plasti gradca.
Poleg mraza deževja in poplav je naše kraie prescno'_ tla park rat tudi toča. Njeno uničevalno delo gi e v poedlnih predelih v neverjetne vsote, kajti poklestila je vse, kar je bilo zelenega in cvetočega.
Prišla je jesen. Prve dni meseca novembra se končuje kmečko gospodarsko delo. Nas kmet je delal bilanco z žalostnim srcem. V vinogradih ni bilo vesele pesmi in vriskov zadovoljnih in razposajenih trga-Cev. Grozd,     ki so ga  večinoma prerano
potrgali, je izredno kislo, razpokano in gniječe. Pridelek je zato kvant-tetno pičel, kvalitetno malo vreden. Sa~ija je letos izredno malo ter kljub visokim cenam ne dosega finančno normalnih letin.
Poljski pridelki so bornii podvrženi raznim boleznim, zlasti gnilobi. Ponekod &e niso povsem dozoreli Mnogo ško-e je povzročil tudi oktobrski sneg. Travniški pridelek je alr.b in ne zadovoljuje.
Čebele niso imele prilike za nabiranje medu. Nimajo ga niti dovolj za lastno zimsko uporabo. Treba bo z umetno prehrano vzdržati čebelne roje do sle eče pomladi.
Torej v vseh postavkah opažamo že v tem pogledu bolj negativno bilanco. Premalo je hrane, živil primanjkuje za ljudi in krme za živino. Kljub temu "je bil kmetovalec prisiljen marsikaj prodati. Za razne življenjske potrebščine, ki so tudi našemu kmečkemu človeku nujno potrebne ter končno tudi za razne javne dajatve rabi kmet nujno tudi potrebna finančna sredstva. Da pride do njih. se mora sam s svojo družino in živio omejiti pod potreom minimum. TnkSno prikrajševanje nujnih eksistenčnih p°treb$čin vpliva zlasti neugodno na razvijajoči se, nežni organizem kmečke deoe, kajti tudi ta rabi za uspešni telesni in duševni razvoj nujno potrebno količino redll-ne hrane, tople obleke hi primerne obut\-et pi»!oor sdnavega stanovanja In ležišč*.
Letos je naše podeželje prizadeto po težkih elementarnih neprflikah. K temu se je pod vplivom izrednih zunanjepoliUčnih raz-mer pridružila Stalno naraščajoča draginja vMli imluMrijskih proizvodov, ki jih mora kmet kupiti, dočim so kmečki pridelki, razen vina in sadja, sorazmerno ostali na mnogo nižji  v novce valni vrednoti.
Te dni so prijeli prebivalci v oomejnem predelu od pristojnih davčnih uprav čekovno položnico z navedbo celoletnih predpisov vseh vrst davkov in davčnih doklad ter opomin, da poravnajo iste z zaostanki vred najkasneje do 15. novembra, v nasprotnem primeru slede 6*/« zamudne obresti, odnosno rubež.
Pripominjamo, da so davki lotos, kljub ostremu zimskemu mrazu, neprestanim deževnim nalivom, poplavam in toči, ki so izredno neugodno vplivali na ves letošnji agrarni pridelek — znatno povišani. Vsem
tem elementarnim neprilikam in izredni draginji se je pridružila še nevarnost dav-čno-rube£nih neprtlik.
Nujno je, de se v zvezi z elementarnimi neprilikami' ia škodo, ki so jo iste povzi-o-čile izvrši te letos, to je takoj odpis čavkov. V zvezi s tem se naj v primerih, kjer je dokazano nevzdržno stanje Črtajo zamudne obresti.
Poleg dovoljenega odpisa davkov je treba pristopiti čimprej k vciikopotezn^jsim javnim regulacijskim m melioracijskim delom. Dolnji del Pesnice, ščavnica, Polska-va, Grajena. Dravinja in še nekateri drugi potoki kričijo po takojšnji regulaciji. Skoda ki jo povzroča voda v naših neurejenih strugah, z vsakoletnim odnašanjem plodne zemlje je ogromna.
Obmejnemu človeku moramo pomagati, po&eono letos, da bo čun laže preMal izredne težave današnje dobe. Kmečka mladina, ki se rekrutira iz družin malih Kmetov, kočarjev in viničarjev, pa nujno potrebuje obsežnejšo zAsčito. Oblastveno je odrejeno, da se pri posameznih šolah ustanove šolske kuhinje, ki se naj vzdržujejo predvsem iz lastnih dohodkov, kajti podpore kr banske uprave bodo letos po uradni napovjdi precej pičle.
C">mejno učiteljstvo hodi od vrat do vrat. od kmetije <?p kmetije in berači za šolsko kuhinjo. Pridelki so letos pičli, njih cena pa visoka, mnogim primanjkuje za najnujnejše domače potrebe ter res težko dado za javne namene. Mnogi pa so trdo-srčni in spekulativno navdahnjeni ter nočejo prispevati po svoji gospodarski moči jsol^ke kuhinje ne morejo obstajati brez hranilnih sredstev, oblast pritiska preko sreskih načeistev na učiteljstvo, a učiteljstvo nima zakonske moči, da bi oživotvorilo zadevne ukrepe. ja*no je, da tak sistem pomoči ni idealen in zadov°ljujoč. Tu bo treba v interesu obmejnih dora&čajočih generacij poiskati b°l.i z^rav način uspešnejšega omogočanja življenjske eKsiHteni9e ln prehrane drobne dece iz ha loških in goriških vinlčarij.
Odpis davkov, obsežnejša Javna dela, dvig obmejnega gospodarskega ritma in življenja, to 8o sredstva, ki se j*h ob!ast mora poslužiti v tem primeru. Sč.
nI zborovodja R S i m o n i t i ter gre njemu naša prav posebno topla zahvala.
Vsi nastopajoči so prejeli šopke ter se jim    je predsednica    Minka Govekarjeva
prisrčno zahvalila, pa tudi uslužnemu vodili VfOJfOfJI uo}Bjq jai aiof aupo^o n\}« z naraščajem. Beži^rajec
Iz škofje Loke
— Izropan nabiralnik. Tat se je lotil nabiralnika pri Gavžniku v Stari Loki. Stikal je za denarjem. Kakšen je bil uspeh njegove tatvine, ni znano.
— »Noben otrok ne sme biti lačen«. Pod tem geslom so se zbrali te dni učitelji meščanske in deske ljudske sole. da prouče vse podrobnosti akcije, ki ima namen zagotoviti naši najrevnejši in najpotrebnejši mladini opoldansko hrano. Oba učiteljska zbora bosta z blagohotnim m prijateljskim sodelovanjem ostale javnosti storila vse. kar je v njuni moči, da bo šolska kuhinja čim bolje in dolgo obratovala. Deloma izvedena nabiralna akcija se bo nadaljevala, ne le v škof ji Loki. marveč do obeh šolskih okoliših. Za pomoč se bodo naprosile tudi kmetije po naših gorskih zaselkih. Kuhinji pride prav vsak še tako mal dar. Darovi se bodo zbirali v naravi in v denarju. Časi so resni In naša dolžnost je. da vsaj mladini olajšamo gorje s tem. da ne bo lačna. Vel; ki ste dobre volje, na pomoč!
ZlogSsssti iflomilec Pečniic zopet prijet
Krški orožniki so se zapet Izkazali v svoj? naporni službi
Krško, II. novemb a Ni še doleo teta. ko se ie krškim orožnikom posr »Čilo po dolgem zasledovanju
prijet: zloglasno vlomilsko toloo bratov Omerza in dokazati ji nad 40 vlomov, ko so že zerpet prijeli koma i 201etnega Pečni-ka Pavla, ki Da kljub svoji mladosti slovi kot zelo spreten vlomilec in ima na vesti v naši okolici in brežiškem srezu 30 vlomov. Pečnika so Dred kratkim aretirali že brežiški orožniki v njecovem skrivališču v Zagrebu, r>a se mu ie p srečilo ori eskortaci u pobegniti. Pozneje ie zagrešil še neki- tatvin. Posebno znan j2 bil kot SDreten tat koles, ki iih ie potem ra-drta prodajal Baie je imel tudi več Daidasev. ti so deloma že v zaporih. Zadnii čas na ie delal na svojo roko in si vse uk:ad?ne predmete leno zapisoval v n, fes. poles te'Ta Da še ceno, za kolikor jih ie prodal Tako ni bilo težko ugotoviti, kie vse je bil in kai je počel,
Molanu Francu v Sromliah ie odnesel več oblek in čevljev. Pri Vrbovsku Ivanu v Leskovcu ie b;l neka' časa v službi in mu ie ukradel precei jestvin. Puntar Jožefi ie odnesel si žganja Lesjalc Marjeti na Vidmu nr: Krškem ie vkradel dva ženska plašča Zabkarin Jožetu v Ve1. Vasi obleko. Kerinu Jožetu v Bre-ovski gori obleko, dve žepn? uri in 400 d:n Voglar Tereziji 2000 din. Pircu Ivami iz Pa-ni moško obleka Lipariu Anton.; v Srednjem PijavSkero in nenovno VrstcvSku Iv-nu v Leskov ću obleke in obutev. Poleg teTa je
ukradel kolesa Subertu Ivanu. ičitel.iu iz BuSece vasi. Bajcu Ivanu iz Vel vasi in še nekaterim drugim. Vsega našteva obtožnica okrog 30 večjih in manjših tatvin v vrednosti več de set tisoč din. Ves denar, izkupiček za ukradene predmete ie zapravil. Orožnikom se ie pa posrečilo dobiti se nekaj stvari, ukradenih v zadnjem času, katerih se ni upal prodati v Zagrebu.
Kakor smo že omenili, ie no aretaciji v Zagrebu pobegnil brežiškim orožnikom in se skrival v Dobravi tri dni na nekem kozolcu, kjer ga je glad DrisiliL da ie iedel krmo, katero ie gospodar zlil svojim prašičem v korito. Ker mu ie grozila smrt od lakote, se ie napotil v Leskovec k Vrsto v-šku, kier ie bil dobro znan, da bi zvpet ukradel kai za ood zobe. a ga ie roka pravice prej zasačila.
Pečnik ie nezakonski sin matere, ki živi v Zagrebu z nekim nriležnikom, kier se ie zbirala že dol so zasledovana vlomilska tolpa. Tako ie sedaj bil tudi kažipot oblastem, da so priiele se ostale nepridiprave. Tako se ie sicer nehote mladi Pečnik vsai nekoliko osveti] družbi, ki je napravila iz njega vlomilca.
PeČnik ie bil takoi po priznanju vseh svoiib grehov odveden v zapore tukajšnie-ca okrožnega sodišča, da počaka na zasluženo kazen, ki sodeč no številu njegovih •lomov ne bo majhna. N^Ša okolica oa si bo zopet oddahnila za kar moramo biti v prvi vrstt hvaležni našim vrlim orožnikom, ki so se ponovno izkazali.
C£rIlpMetcd©v koncertni večer
podružnice Bežigrad je v soboto kakovostno in gmotno odlično uspel
Ljubljana. 12. novembra
Tudi drug-; pestri koncertni večer bežigrajske podružnice v lepi telovadni dvorani Ogledne soie ob Vodovodni cesti je y. t. m. dokazal, da je kvalltetnost sporeda tudi najmočnejša privlačnost. Na predvečer vseslovenske velike nabiralne akcije ped geslom i Bratom in sestram na meji pomoč!« je n\ povabilo agilnih gospa in gospodov našega odbora z rodoljubno uslužnostjo nastopila vrsta mlajših opernih članov in koncertnih pevk ter nam nudila resnično lepe užitke.
Onemi bariton D o 1 n i č a r Mirko nam jo s svojim toplim in velikim glasom učinkovito zapel usodno Onjeginovo arijo ter žel viharno priznanje. Nato je izvrstno izvajal PavČičevo vedro pesem »Jaz imam pa konjca«, ki ji je moral dodati še PavČičevo občutka polno »Pred durmi-, č-isto narodno zvenečo Vodopivčevo >Ro-žosr sta v lepo skladnem dvospevu pedala Bolničar in tenor Kristančič. ki se je z Bizetovo cvetlično arijo iz opere Car-men pr&V UBpeAuo poizkusu in tudi z na-pitnico iz Verdijeve Travfate glaro\*r.o uspel, tako da jo je moral delno ponoviti.
Sestre Stritarjeve so nam v krasnem troglasju zapele Adamičevo ljubko 3 Čez tri gore« ter Pregljev pestri šopek r.arodnh. Poleg sestre sepranistke bisernega organa se jc odlikovala mezzosopra-nistka Bogdana s svo;'im glasom izrednega obsega in izenačenja od najglobljih altov-skih nižin do znatnih višin Ta pevka, ki je že na pevski tekmi v naši operi zbrala nase največje število glasov priznanja, nam obeta s svoio pevsko kulturo, da so razvije v umetniro redkih sposobnosti. Njen- samospev >Ti si urce zamudila * v Pre'ovčevi pridedbi nam je zbudil Bel jo, da bi jo Culi       in še.
Kristan Nuša n^m ?> ze mana pevka z lanskega ranega koncerta in je bila zopet dobrodošla s težko Pavčičevo »Padale so cvetne sanie* in Coutronovo humom o v>Tni smejeni!*
Prnvo gen**acl*o pan0^ U* otlrjravfl naj-m!aj:-i operni tenor V ladislsv Rt-k o v e c :  to je pevec zlatega grla in in-
teligentnega Čustva! Pevec, ki naj bi ga operna uprava čim prej pravilno začela uporabljati. Ob Dolničarju, Hvastji in Rako vcu so nam po glavi šumeli stari stihi: >Vse imamo, a ne znamo . . . « in tisti >Glej. stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi:« Pri nas pa dosledno zamujajo . ..
In tako približno smo tudi razmišljali ob nastopu naše Milice Polajnarje v e. Vraga, kako nam je zapela Lajov-čevo >Kaj bi le gledali« in Puccinljevo molitev iz Tosce, to je bil velik umetniški uspeh sijajne pevske šole in zlatega grla. Ali nam mora res vse pobrati tujina in se šele naknadno zavemo, da smo — »urce lamudili«! ?
Ko sta nam še nadarjena, sposobna, temperamentno lahkotna plesalka Zelenile Ljubica v družbi simpatične kon-servatoristke Janje B a u k a r t živahno zaplesali Lortzingov holandski ples iz opere »Car in tesar«, tako da sta ga morali ponoviti, nas je za zaključek zabaval mali pogumni Dane, prikupen deček s svojo harmoniko, na kateri je izvajal cel niz poskočnih popevk. Nadarjeni samouk je vreden sistematskega pouka in je žel vsesplošno pozornost.
žal, da so nam pobrali toliko pevcev, da Je bil nastop Venturinija s pevskim zborom povsem onemogočen. Na srečo pa je trajal spored že skoraj dve uri in smo zato radi pogrešili obetani užitek vrle »Save«, tolažeč se: pa prihodnje leto!
Vso lepo priredbo je strokovnjaško vodil in na klavirju spretno spremljal naš oper-
Iz Trbovelj
— Da smo na jasnem. Iz vrat trboveljskih občanov smo ob priliki notice o napačno naslovi^m pi-ito2oi prejeli dopjs. v katerem se ptitrjuje, da zadružna elektrarna razumljivo odklanja c<3govorno8t za zboljšanje trboveljske cestne razsvetljave, češ da je to stvar trške cbčino Trboveljskim občanom gre pač s to pritožbo predvsem za stvar, ne pa za pristojnost teg3 ali onega. Ce pa mora za cestno razsvetljavo skrbeti na.=a otčina. bo tem lažjo ugoditi zahtevam prizadetih, ker sta si občina in zadiužna elektrarna po svojih glavnih predstavnikih tako blizu, da se njuna delokroga v mnogem lahko le koristno izpopom ujeta za skupno dehro občanov. V toMko bi naslov ne bil prevez agrre9en. Zadru&ia elektrarna pa gotovo ne bi preveč prekoračila svoje pristojnosti Ce bi n. pr- občini nasvetcvala izboljšanje cestne razsvetljavo, saj laloga zadruge ne more obstojati le v avtematakein oddajrnju toka vsem odjemalcem enako, temveč tudi v težnji za ooč;m m stalnim zboljšavan jem elektrovodnih naprav. Njeni iniciativni nasveti in preiilo^i v tej smeri bodo le v koiist zadiu°e some, njenih članov in občine. SIcer pa menda i zadruga i občina uvidita potrebo po hotjSI razsvetljavi naših c?st in javnih trgov, ki so ponekod v popolni temi. Nekoliko Jačjih cbločnic ne bi škcdovaio niti na trgu v gornjih Trbovljah niti na Vodah. Javm prostori naj bi bili razsvetljeni vso noč. Cestna razsvetljava naj bo pod rednim nadzorstvom, da ne bo vedno pokvarjenih svetilk, ki potem ne svetijo po ce*e mesece, ker se za to nihče ne briga. To menda za našo veliko industrijsko občino niso pretirane zahteve ter bodo gotovo proračunsko zmogljive- Prepričani srao, da bosta oba prizadeta činitelja temu ugo-dč!a sporazumno saj oba v vsem svojem delovanju očitujeta le hvale vredne napredne težnje.
— Trboveljske ceste. Tržna cesta Je sedaj vendarle posuta z gramozom. Isto bi se moralo čimprej storiti od vodenskega mostu'pri po-ti pa vee preko trga pred testavracijO. Pred Fortejcvo hišo je ob deževnih dneh prava blatna brozga ter se vsa ta debela blatna nesnagra nabira tam že dolga leta Nič boljše ni s cesto od For-teja do Pravdiča ki že tudi dolgo časa ni videla nebenega gramoza. Trg pred restavracijo bi tudi prenesel posipanje z drobnejšim gramozom. Cesta od Kiuna proti Tereziji je latotako nujno potrebna popravila in gramoza, isto tako cesta od Dolinska pod Terezijo pa vse do Dimnika« Slednja je še pesebno potrebna popravil, ker jc zaradi gradbenih dol na zemljišču naspioti Feftla tovorni premet po njej izredno jak Pcpravlja pa naj se temeljilo in ne po metodi nekega občinskega cestarja, ki je tam nedavno na več mestih OSftO izravnal z navadno zemljo, nanjo pa pesul par kamnov. Deževje je zemljo zmehčalo v blato in cesta je tam za pcSca neprehodna! Posobno blstna je ista cesta med Božičem in Dimnikom zaradi tega. ker ni bila že dol^o posuta in nima nobenega vodnega o;Uoka. Gradbeni urad ne j se •Mm   preje   prepriča  o   teh   nedoistatkih in
jih odpravi!
mesta
— L ž«»karj<.e se je hotej znebiti. Pit?đ okrožnim sodiščem je bil v petek oh* in posestnik Krnc L. doma nekie i:', okolice ^kocjana. na 4 leta robije. Možu, Iti b t na domu 4. mladoletne otročičke, je prišlo nekega večera na misel, da bi b:lu dobro, če bi se znebil stare preužltkarice. Ko je šla žerva zvečer k rxVitku. je Krnc vrata temeljito zadelaj in kočo zaftgftl v slamnati strehi. K sieči njegov zločin ni knel usodnih posledic za starko, pač pa zanj.
— Mesto v tvnii. Po kratkem presledku je bilo nase mesto ponovno v tonu Celo uro so trajala popravila preden je zvečer zagorela luč. To pot je nastala napaka baje na vodu nekje blizu Ljubljane. I gooto se dogaja, ca ugasrejo luči v tem, ali onem delu mesta. Največkrat pa je v temi okoliš počte, davčne uprave in t: m okrog tako zvanih Vrat Odjemalci občinskega toka. odnosno toka Iz ban l omrežia se sprašujejo, kako je mogoče la se na komaj eno leto starem e 1 no omrežju pojavljajo iz dneva v dan ti neprijetni nedostatki in kje leži krivda. Elektrarna Novoboi je da jala vsemu mestu preko 20 let svoj tok, pa vseeno nI Imela podobnih muh. kakor jih ima sedanja ki kar trikrat v enem tednu pusti ljudi v temi.
— Motel n*paO. V neki goetilnj v i i
Prekopi je bilo V ži\ahnem rargovoru precej domači on < gostilni je bil tudi 27-letni sin  p« - n  Martin.  V trenutku,
ko je fant /...•:,1 gostilno, sta nanj r i-valila s kolon- Colarič Jože ta Kuhar J;»-nez. Napadeni 2upan Je dobil bule udarce po životu, največ pa po glavi ln so Spri i tega njegove poškodbe prav težke. Poškodovanca so prepeljali v bomiinico.
— Dolenjska ima letos precej letošnja letina je bila prav dobra za zel Je, ki zavzema v prehrani našega ljudstva, poleg krompirja prvo mesto. Na kmetih so zelje večinoma spravili 2e v kadi. Na trgu se dobe glave je od 1 din dalje. Tu i v mestu so se ljudje potrudili, da so se založili za zimo z zeljem, ki ni samo najcenejša, temveč tudi zelo zdrava je L
MALI OGLA
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
raz no
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
TAPETNIŠTVO
Habjan, Igriška ul. 10, vam aapravl ali popi avi staro najceneje, 2434
Poslužite m
malih oglasov ▼
»Slov. Narodu«
ki m najcenejši!
POHIŠTVO
po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 2564
NAši A SE JE
mreža od hladilnika osebnega ivtomobila znamke »Fiat« z ev. št. 2-2563 na progi Ceiknioa-Grahovo. — Dobi se pri Pavlu štirnu, avtoprevozniku, Vrhnika. 2575
TRGOVINA »EDO« ČEVLJI
Prešernova 43
Vam postreže v modi, kvaliteti ln po najnižjih cenah! Priporoča se
EDO ČEVLJI      50 L.
Beseda 50 par  Davek posebej. Najmanjši znesek s - din
PRODAM
črno zimsko suknjo, dolg površnik ln 2 klobuka št. 56. — Vodnikova c. 12.1. — Šiška.
2578
STARO KOTO moško ali damsko kupim. VI-demšek, Zaloška 27, brivnira.
2577
BAKER, STARO Gt'MO vse kovine ter druge predmete plača najbolje »METALIAc — Gk>sposvetska 16, tel. 32-88.
2579
VSAKOVRSTNO ZLATO
briljante in srebro k»»puje po najvišjih cenah A. BOZ1C — Ljubljana   Frančiškanska 3
411 L.
Beseda 50 par   Daven posebej. Naimu rnfti  ^nps»-^   * "lin
LČENČA
poštenega in poslušnega. 14 let starega, sprejmem ta!:oj Ponudbe poslati na Stava On..-U, trgovina mješovitom robom — Pregrada. 2374
NATAKARICO"
dobro raounarico sprejmemo. Potrebno nekaj gotovine za prevzem blaga. Predstaviti m osebno. Gostilna Marti:ic. Zg. Šiška, tel. 41-68. 2530
NARODNA
Tiskarna
I UUBUANA
I K napi JE V a 5
IZVRŠUJE VSE VRSHE TISKOVIN PREPR0S1E 7A NAJFINEJŠE
Andre Charpentier:
Učinkovita reklama
Porota je izrekla neusmiljeno obsodbo. Jojo, zvan > Ploskonogi*. je bil soglasno obsojen na smrt na vešaiih. Prosil je za pomilostitev, ki pa je bila odklonjena.
Nekaj dni pred obešenjem je posetil zločinca v njegovi celici potrti zagovornik. Po kratkih, vzpodbujajočih besedah mu je izročil kuverto.
— Prosiil so me, naj vam vtihotapim v ječo tole pismo. Dobro vem, da je to prepovedano, toda vaš položaj ,ki pač ni vreden zavidanja...
— Dobro, kar dajte mi to pismo... Morda je v njem ženitna ponudba..- se je pošalil Jojo in prejel od advokata zapečateno kuverto, ki jo je hitro raztrgal.
Toda že pri prvih vrsticah pisma se mu je obraz zjasnil:
— Misl.m, da sem mu s to vestjo olajšal zadnje trenutke življenja — je pornislil zagovornik zadovoljno, videč na zločinče-vfcm obrazu naraščajočo veselost.
Jojo je skril pismo pod slamnjačo in široko nasmejan je dejal svojemu zagovorniku:
— Tisti, ki vam je prinesel to pismo, pride drevi zopet k vam. Povejte mu, prosim, da se strinjam. Izročil vam bo dvaj-
pa to pomeni? — se je začudil
se je zarezal
set debelih bankovcev za moje dediče.
— Kaj pa to pomeni? advokat.
— To je uradna tajna morilec.
— Pa vendar niste prodali svojega trupi" medicinski fakulteti? — je poizvedoval zagovornik. Toda Jojo je odkimal z glavo: Ali mislite da bi dal kdo toliko za mojo glavo? Kar pomirite se in nikar si ne belite s tem glave. Izdam vam lahko samo toliko da za tem ne tiči nič umazanega. Saj ste me tako dobro zagovarjali, da mi je šlo kar na jok. Nerad bi vam skuhal kraj neprijetnega.
Te besede so pomirile nezaupljivega advokata, ki je po daljšem razmišljanju sklenil sprejeti zvečer skrivnostnega gosta. Prišel je točno ob določenem času. Bil je proti vsemu pričakovanju izredno prijazen mladenič, lepih manir. Ko mu je advokat povedal, da sprejema Jojo vse pogoje, izražene v pismu, zlasti pa, da ni nikomur povedal vsebine pisma, je položil mladenič molče na mizo dvajset tisoč frankov.
Prišel je dan usmrtitve. Zgodaj zjutraj je državni tožilec zbudil obtoženca in ga vprašal kakor je pač navada:
— Ali imate kakšno posebno željo? ... čašo ruma? . . . Cigareto?
Jojo je odklonil alkohol in tobak. V celici je zavladala mučna tišina.
— Samo eno željo imam — je dejal slednjič na smrt obsojeni.
— In ta je? — je vprašal državni tožilec sočutno.
— Prečital bi rad še enkrat, zadnjič, toda vsaj eno poglavje romana, ki se mi je tako priljubil. To je Svlvaiaa Kecouiaua roman  >Mrzel og*nj«.
Državni tožilec je izbuljil oči. Drugi v celici prisotni niso mogli verjeti svojemu sluhu. Presenečenemu jetniškemu pazniku so padli ključi iz rok.
Toda... prijatelj... ne vem, ne morem ... to se mi zdi tako neverjetno, je jecljal državni tožilec v zadiegi. ko si je nekoliko opomogel od presenečenja
Jojo je pa trdovratno zatrjeval:
— Se enkrat bi rad prečital ta roman. Oh. ko bi vedeli kako je napet!
Poročevalci so se informirali in kmalu jih je bilo polno skromno stanovanje Svl-vaina Recouiada. Kritiki so se hočeš nočeš zanimali za to delo in pirznali, da je bila obsojenčeva hvala upravičena. Pisateljevo ime se je kmalu razneslo po vsem Parizu. V izložbah pariških knjigarn so videli mimoidoči cele skladovnice »Mrziega ognja«. Slika Svlvaina Recouiada se je pojavila v vseh iiterarnin listin in . <. . .„ -
Nekaj dni pozneje je delal prebrisani založnik z avtorjem bilanco svoje učinkovite reklame:
— Prorokoval sem vam to, dragi moj. Ah, teh dvajset tisočakov mi ni prav nič žal. Ali veste, da sva ta čas zaslužila devetdeset tisoč. Razen tega je pa prišlo mnogo prošenj glede prevoda vašega dela v osem jezikov.
— Ali se vam ne zdi. da je bila ta reklama nekoliko prehuda? — je ugovarjal
Med prevozom na morišče, še podl vešali    SvWame Recoulad prestrašeno, omam.jen je Jojo na ves glas koval v zvezde Svlvaina Recouiada rornan  »Mrzel ogenjc
Sodniki, policija, novinarji in radovedneži, vsi so slišali zadnjo obsojenčevo željo. V poročilih o usmrtitvi je bilo z debelimi črkami omenjeno: Ploskonogi Jojo Je zahteval pred smrtjo, naj mu dovolijo še enkrat prečitati roman Svlvaina Recouiada >Mrzel ogenj«.
po svojem uspehu.
— Javnost ne bo ničesar izvedela o najini mali zvijači — ga je potolažil zaiož-
| nik. Sicer pa, osrečila sva nekoga, pridobila sva si trajno hvaležnost.
— Koga? Moje čitateTje?
— Kaj še, kaj pa mislite, — Jojeve dediče vendar.
Stran 6
»SLOVBrfSKI NAROD«, torek, tX novenrfrrm r#40.
Zgodovina dela Ksantipi krivico
Ksantipa v resnici ni bila tako grda in hudobna, kakor jo opisujejo
eter. 2^9
de govorimo o tej ali oni ženski, da je kakor Ksantipa, razumemo pod tem, da je zelo hudobna. Sokrata so do vseh časov pomilovani, da mu je bila usoda naprtila tako zlobno in neznosno ženo, ki je s svo-
Sokrat
jo grobostjo, prepirljivostjo in sitnostjo zastrupljala življenje slavnemu grškemu j filozofu. Rimljan Gellius pravi o Sokra- ] tovi ženi, da ie bila odurna ln prepirljiva. . da je noč in dan kuhala mulo. In mnenje tega moža se je preneslo v vse srednješolske učbenike. Tako je postala Ksantipa pravo žensko strašilo, zakonska žena ka- j kršna ne  sme  biti. V
Koliko je resnice na tem".' Vemo z last:, da so bile v stari Grčiji žene navezane samo na gospodinjstvo. Tudi njihova izobrazba ni bila kao ve kako velika. Tako tudi Ksantipa v tem pogledu ni bila nobena izjema. O tem, da je bila grda, lahko govorimo samo, če jo primerjamo z njenim možem. Ce poznamo Sokratovo sliko, bomo težko priznali, da je bil mož lep. Bil je precej debeluhast. izbuljenih oči, plešast ln ustne je imel izredno debele. Ce se pa spomnimo izreka nekega učenjaka, da v stari Grčiji sploh ni bilo grdih deklet, bomo težko priznali izjemo glede lepote Sokrat ove žene.
Zdaj si pa prikličemo v spomin atenski demokratski duh, tako malo naklonjen rodbinskemu življenju. Možev dom je bilo javno življenje, ženo je pa vse skozi zanemarjal. Sam Sokrat je nekega dne vprašal Kritobula: Ali je še kdo na svetu s komur govoriš manj kakor s tvojo ženo? In dobil je odgovor. Nikogar, ali vsaj malo ljudi.
Zanimivo je tudi, da Platon nikjer ne pripoveduje o Ksantipi kaj slabega. In ko pusti pripovedovati Phaedona o Sokra-tovi smrti opisuje ganljiv prizor v ječi. Ksantipa je sedela s svojim otrokom kraj njega, plakala je in vzklikala: Sokrat, tvoji prijatelji bodo zadnjič govorili s teboj In Sokrat je prosil Kritona naj odvedt Ksantipo čomov ln naj ji ne posveča pozornosti.
Imamo pa tudi Sokratovo pričevanje o tem kakšna je bila prav za prav njegova žena. Sam je priznal njeno dobro srce. ko
je dejal svojemu sinu Lamproklu: Ce ne moreš prenašati take matere, tudi sreče same ne boš mogel prenašati. Svojemu prijatelju Antisthenu je dejal nekoč: Ce sem vzel Ksantipo sem storil to za to, da bi se izpolnil v umetnosti občevanja z ljudmi. Ce morem živeti z njo, bom lahko živel z vsemi ljudmi. Ta odgovor je treba prav razumeti. Antistehenes je bil znan sovražnik rodbine in zakonskega življenja ter hud nasprotnik Ksantipe. Sokrata je zbadal kjer in kadar je mogel. In Ksantipo je rad obrekoval. Zato mu je Sokrat odgovoril s to bolj humoristično primerjavo, kakor ie nekoč odgovoril na vprašanje nekega svojega učenca ali naj se oženi ali ne: Kar koli storiš fant, oboje -»oš obžaloval.
Končno moramo pa tudi Ksantipi priznati, da ni mogla biti posebno vesela svojega moža ki ni nosil perila, niti no-eavic. temveč pozimi in poleti samo en plašč. D očim so njegovi tovariši jemali od svojih učencev precej visoke honorarje, je bil Sokrat vedno suh. Aristofanes se ie nekoč javno rogal Sokratu rekoč, da si iz gole varčnosti ne striže las ln da se tudi ne koplje. Lahko si mislimo, kaj je rekla k temu njegova lastna žena. če so »se mu posmehovali Že tuji ljudje.
Tn vendar je prišla Ksantipa v zgodovino kot zlobna, sitna žena. Stari pisatelji niso našli na nji nič dobrega. Njihovi mlajši nasledniki so se pa zadovoljili s tem. kar so jim zapustili stari. Tako nastanejo zgodovinske pripovedke in tako pridejo tudi v učbenike.
Verski fanatizem tibetskih
menihov
Sven Hsfiira pripoveduje v svojem delu „Tibet*4 o memliili) ki se puste živi zazidati
tako dolga leta in zgodilo se je, da je preživel zazidani menih v prostovoljni ječi tudi 40 let.
Zazidani menih nima niti postelje, temveč spi kar na tleh, na slamnatih predpražnikih. Solnčnih žarkov nikoli več ne vidi. Nihče več ne spregovori z njim besede. Razmišlja samo o večnosti in moU. Neki lama je bil že nad 40 let zazidan, pa je hotel še enkrat videti solnčne žarke, da bi mogel mirno umreti Ustregli so njegovi želji. Zagledali so pa samo sključen okostnjak, prevlečen s suho kožo. Lasje in brki so pokrivali vso crlavo. Namesto obleke so pa videli na živem mrliču samo strohnele cunje. Clm so prinesli starčka na sclnce, je Izdihnil
JBmfc-n^ I
Sven Hedin
Povesti pripovedujejo, da so bili v nekaterih gradovih ljudje živi zazidani. Na take kraje gledamo vedno z občutkom strahu in ne mcumo si prav misliti zadnjih trenutkov na tako strasno smrt obsojenega človeka. V svojem delu >Tibets pripoveduje Sven Hedin o menihih, ki se puste prostovoljno zazidati in končajo tako svoje življenje iz nagibov verskega fanatizma.
Na potovanjih po Tibetu je zaneslo Sven Hedina tudi v neki samostan, kjer so ga menihi sprejeli zelo prijazno in mu odkrili tudi nekatere stvari, ki jih sicer tujcem skrbno prikrivajo. To je bilo 16. aprila 1907, ko so mu povedali, da čaka v bližini samostana v samotnem kraju na svojo smrt menih, ki se je dal prostovoljno zazidati. Kamenita koliba stoji zapuščena, ima Štiri stene, toda nobenega okna. Vrata so zavaljena s hlodi. V njih je samo luknjica, skozi katero dobiva zazidani menih hrano. Skozi to luknjico prihaja tudi edina svetloba. Skozi dimnik na strehi mečejo menihu suhi jad. da si vsak sedmi dan skuha čaj. To sta edini dve odprtini, skozi kateri prihaja zrak.
Menih, ki ga opisuje Sven Hedin, je živel v svoji prostovoljni ječi že tri leta. Iz nje nikoli ne sme stopiti in če je bolan ne sme nihče k njemu. Menih daje znake življenja s tem, da poje kar mu potisnejo skozi luknjo v vratih. Ce ostane jed šest dni nedotaknjena, odvale hlode in pokopljejo mrtveea brata. Nekateri menihi žive
Mrzle zime in soln&is jregs
Učenjaki so sc že mno^ro prizadevali, da bi odkrili zakonitost v vrstnem redu mrzlih in milih zim. Toda narava ne dela po pravilih in zato je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Briickner je sicer odkril periodo 35 let za padavine, toda ta je veljala vsaj deloma samo za preteklo stoletje, dočim je v našem odrekla. Američani imajo mnogo stanic, kjer vsak dan merijo solnčne žarke. Ugotovili so sicer, da niso vedno enaki, niso pa mogli odkriti nobene zveze mod sotocnlrrti žarki in vrstnim redom soinčnih peg. Pr~f. Daur iz Hamburga je sestavil matematično metodo, ki mu je omogočila vremenske napoved' za deaet dni naprej. Ugotovi! je. da je bilo izmed 15 najvažne^Sfn zim v
zadnjih 200 letih v bližini velike solnčne delavnosti. Dr. Adrian je njegove podatke preizkusil.
Z velikimi erupcijami np sotneu co se ujemnle zime v iet'.h 1SC2. 18-3 1830, 1837 in 1870. toda zima iz leta 1380 že izpade iz tega vrstnega reda. V našem stoletju se keže, da so zime toplejše. ne«o bi odgovarjalo izračunanemu povprečju. Zato se govori o izboljšanju poćaenja m tudi poročila o premikanju ledu v arktičnih krajih kažejo na toolejše vreme. Izjemi sta bili samo zimi 1023 21 in 1028 29. Prva je bila v času minima druga pa v času maksima solnčnih peg.
Toda solnčne razmere v zadnjih letih niso tako enostavne. Od leta 1036 do 1939 je na solncu neprestano mnogo peg, tako da se zdi njihov maksimum raztegnjen na več let. Zdi se pa, da se bliža h koncu. Dr. Adrian meni, da so solnčne pege sicer znak živahnosti na solncu, ne morejo pa biti edino njeno merilo. Več pozornosti je treba posvečati električnemu solnčnemu izžarevanju, ki pošilja višjim zračnim pla-
stem več ali manj energije. Morda je mnogo bolj odvisno vreme od električnih pojavov in procesov v visoki atmosferi, kakor so učenjaki  doslej mislili.
Nemški vojaki razdirajo angleško mino
Pas tišine
V svetovni vojni ter med pohodom v Be'cijo in Francijo letos spom'adi sc je pokaza'", kako daleč f-c sliši streljanje topov. Streljanje med termi.ko bitku pri Verdu-nu leta 11-'ln se je slikalo onstran Rene in ceo da Teutobur >ii-^-> gozda. Letus spo-oi-adi so pa inozemski listi pon ea!i. da se je i a!o v Leerlonu bobnenje bitke, ki se je h:ia v Flandriji, torci 2<MJ do 250 krn daleč.
Ze med sve*(/vno vojne so začeli ućenja-k; proučevali te pojuve Izkazalo se je da sc ^.iisi močmi eksplozija 50 do nO km daleč naokrog tem igrajo važna viogo vremenske prilike. Čudno pa je. da leži okrog tega skoraj okroglega pasu >,e en pas, kjer se nič ne sMši To je pas tišine. In za njim leži t^etj. pas. kjer se slišijo eksplozije. Razdalja tega pasu od središča eksplozij je močno oxlv^na od letnega časa: pozimi se pričenja približno 110 km od sredi "Ca eksplozij, pUIcti pa okrog 100 km London je torej ležal letos spomladi v drucjem pasu
Pojasniti ta pojav z vidika znanosti ni lahko. Zvočni valovi se šinjc ne samo nad zemljo, temveč visoko v znaku. Tam pa se najbrž nekako odbijajo, približno 30 do 40 km visoko in potem se vračajo v določenem 'kotu na zemljo; velikost kota določa pas tišine Čudno je. da je ta višin&ki pas 30 dc 40 km, pas tako zvane inverzije toplote, pas. po katerem je po začetni močni ohladitvi zračnih plasti zopot nekoliko to-
pleje. Hitrost zvoka in toplota zraka sta v tesni zvezi. Omenjena stratosferna plast je zek) bogata na ozonu, ki nastaja z učinkom dola ultravijoličastih sončnih žerkov na kisik v zraku, dočim se osrtali del žarkov zopet razbijejV mo'ekuli ozona na kisik.
tJčinek angleške bombe, ki je padla na neko berlinsko hišo
Paulo Fratslllni Je dsigral
»Matin* poroča, da jc umrl eden izmed treh svetovno znanih klovnov Fratellini Paulo Fratellini. Pokojni je bil član italijanske bratovske trojice slovečih klovnov, ki so malone 30 let razveseljevali prebivalstvo skoraj vseh glavnih mest Evrope. Bil je najstarejši in tudi najslavnejši med njimi. Samo dve besedi: trije Fratellini —-sta kadarkoli izvabili smeh na ustih tistih, ki so videli Alberta, Pavla in Franca. To so bili trije klovni, trije veliki umetniki, trije možje, iščoči v smehu večno mladost.
Albert, bedasti Avgust, v stereotipni snežnobeli maski z rdečim nosom. Franc, stari šaljivec v kostumu bajaca, Pavel, kultiviran gizdalin z monoklom, cilindrom
in uglajenimi manirami, ter velikim talentom tragičnega komedljantstva. Smeh, ki so ga širili povsod, ie b'l s:\mo solnčna stran njihovega življenja. Senčna stran je bila pa njihovo naporno delo ž.- od mladih nog. trening v maneži, na odru. od jutra do večera, od trenutka, ko so so prebudili do trenutka, ko so legli k počitku. Nikoli niso Imeli časa čitati in učiti se Vse to iim je moralo nadomestiti pestro življenje, ki jih je vodilo danes v Pariz, ju+ri v Berlin, potem pa zopet v provir.r'alno mestece. In kar so videli pa naj so bili to ljudje ali docrodki jim je ostalo v karika-turistični okrajšavi v spominu. Tako so nastala]] nepozabni nriz^ri. ki ^n nudili
neštetim gledalcem ure srečnega povratka blažena  otroško leta.
Inserirajte v „S1. Narodu14!
Kdor di? se
Stroge kazni po zakonu o zaščiti favne varnosti in reda v državi groze tudi pijanim blebetačczn
Ljubljana, 12. novembra Največkrat drže sodbe prvostopnega sodišča in zapuste s kaznijo sodno dvorano st. 79 tudi tisti ki sodbe, ki je bila izrečena na št. 28. niso sprejeli, temveč prijavili priziv. Včasih pa doživi prizivna stranka vendarle veliko razočaranje -ali veliko radost tudi v takih primerih, kc je bila prvotno oproščena, pri prizivnem sodišču pa obsojena, ali je bila na okrajnem sodišču obsojena pri prizivnem pa oproščena-
je  prizivno  sodišče razpravljalo
0 zadevi neke ugledne ljubljanske gospe ki je bila na prvostopnem sodišču oproščena. Tožiteljica je bila njena mlada služkinja, ki je dokazovala, da jo je gospa razžalila in jo udarila, tako da se je služkinji kri pocedila iz nosa. Prvostopno sodišče je zaslišalo neke priče. Id so gospo razbremenile in gospa je bila oproščena Zadeva je šla nato na prizivno sodišče.
Služkinja je vztrajala pri svoji trditvi m je pokazala okrvavljen robec, s katerim si je brisala kri. ki se ji je vlila iz nosa pc udarcu z roko Priče, ki so prvotno razbremenjevale toženo gospo, so bile tudi te pot na njeni strani, toda nekam nesigurne 9o bile. kakor da čutijo, da ne govore resnice Prizivno sodišče ni imelo razloga dvomiti v pričevanje razžaljene služkinje imelo pa je razloge da dvomi v verodostojnost prič. ki so na prvostopnem sodišču gospo izrezale, in je gospo obsodilo na 120 din globe pogojno za leto dni po 5 5 207 k. z., ki pravi' Kdor drugega razžali. se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 din.
Obsoiena usrledna srospa je odšla Iz dvorane, kskor da se je sodba ne tiče. morda s: bo pa kliub temu zapomnila da se tueti smžkinie ne sme razžaliti. še manj pa z udare? po nosu nad njo znašati svojo slabo voljo.
NEVARNE ŠAI^E V PIJANOSTI Obtoženci po z3konu o zaščiti javne varnosti in reda v državi tudi niso več. redki srostt v senatni dvorani. Zaninvvo je. da se vsi po vrsti zagovarjajo da so bili pijani, ko so izrekli inkriminirane besede, in da snloh ne vedo kaj so blebetali Ze nekajkrat sno opozorili na nevarnost, ki preti vsem bleh^tačcm v teh resnih Časih. r>ares je potrebno bolj kot kdaj prej. da se ima. človek v oblasti in še celo. da se n« napije, fte je take narave, davpiianosti
zbila tnko nevarne šale da zaradi njih pride pred senat potih sodnikov pod obtožbo zakona o zaščiti države.
Delavec Loize je bil obtožen po čl. 1 tega zakona, ker se je nijan razgovarjal nekje z vojaki in je državni tožilec lahko smatral njegovo dejanje za zločin po čl.
1 zakona o nadSTO ržave. Lojze se je zagovarjal, da ie bil tako pijan, da ni vedel, kaj govori. Pil je tri dri zaporedoma. Tak človek je, čepra v ima ženo in otroke, da ne sme čutiti denarja v svojem žepu. To-
liko časa pije. da vse zapravi, potem pa pobere ženi krompir in mast, pobegne kam
v hosto Ln si nekaj dnt sam kuha. M -d tem se njegova žena doma pomiri in Lojze ^ skesano vrne k njej.
Med dokaznim gradivom je bilo potrjeno, ča je vdan pijači in da Je bil zaradi izgredov v pijanosti že večkrat kaznovan. Veliki senat je razsodil, da je objektivno podan zločin po čl. 1 zakona o zaščiti favne varnosti in reda v državi toda obtoženec je toliko spil. da se ni zavedal, kaj govori "iradi tega je bil Lojze obi samo po §  lfifi k. z., ki določa:  Kdor se
z uži van. i~n močnih pijač ali opojil naklepoma ali fz malomarnosti tako upijani da postane nevračunljiv in stori v tak srn stanju kaznivo dejanje, ki se preganja po --tužbeni dolžnosti, se kaznuje žara,! same pijanosti z zaporom do 1 ieta ali v denarju do 10.000 din.
Lojze bi moral vedeti, da bo naredil kakšno  nevarno neumnost   v  pi. :   " 1-
to se ne bi sme1 tako nanlti. Z ODE 3 mesecev zapora je bil zadovoljen, državni tožilec pa je prijavil revizijo in priziv.
Opozorili smo tudi že. naj ljudje no pobirajo protidržavnih letakov, ki jih temni elementi včasih natrosijo na primernih mestih. Dva delavca iz ljubljanske okolice sta prišla pred veliki senat, ker sta pobrala take letake in jih celo pokazala tru-gim namesto da bi jih odnesla na naibliž-jo stražnico Tudi tu je šlo po obtožbi za zločin proti državi, toda sodišče se je prepričalo, da obtoženca nista imela m mena širiti državi nevarno propagando in sta bi aloba oproščena.
Koroška Bala — Javcraik
— Občina Koroška Bela šteje okoli 5000 prebivalcev. Kljub temu pa v kraju ni nobenega zdravnika. Ob bolezni ali če se zgodi nesreča morajo stranke po zdravniško pomoč na Jesenice, kar je zvezano z zamudo časa in s stroški. Na Jesenicah je šest zdravnikov in štirje zobozdravniki, tako da pride en zdravnik na približno tisoč prebivalcev. Pri nas pa na 5000 ljudi
ni nobenega. Čudimo se, da se zdravniki selijo na Jesenice, kjer je že dovolf zdravnikov, pri nas pa je v pogledu zdravstva še široko in neobdelano polje. Prepričani smo. da bi Bi zdravnik na Koroški Beli-Javomiku sčasoma lahko ustvaril lepo eksistenco, število prebivalstva tu narašča in tudi trgovina ln obrt sta tu že precej razvita. Res je. da je na skrajnem zgornjem koncu občine bolnišnica bratovske skladnice. toda razen enega stanujejo in vršijo privatno prakso vsi zdravniki na Jesenicah. Ko bo na Jesenicah dograjena nova bolnišnica, se bodo jeseniški zdravniki še bolj odmaknili od naših naselij.
Edmtind O' Hara
28
fiorbidusa
'omiL
XV.
Minili so trije dnevi. Tovvnsendu ni bilo treba več delati v neznosnih vročih prostorih pri svojem stroju, dobil je mesto v velikem hladnem prostoru, kjer je sedelo več mladih inženirjev ter razmišljalo deset ur dnevno nad risbami in računi. Delo je bilo razmeroma enostavno in ničesar ni bilo, kar bi moralo ostati tajno. Pa tudi ničesar, kar bi ga spravilo vsaj za korak naprej. Pač pa je v sosedni sobi stala omara, polna papirjev, očividno pridržanih samo določenemu številu oči. Ključavnica te omare je bila sicer zamotana, vendar pa ne tako, da bi Townsend ne smel upati, da se mu bo posrečilo omaro odpreti. Trdno je bil sklenil v eni prihodnjih noči tvegati ta poskus. Morda bi tako z enim udarcem izpolnil svojo nalogo.
V teh treh dneh je nreživel Tovvnsend dva večera pri profesorju Morbidusu. Med njima se je bila razvila neka prrpteliska vez. toda še vedno ni bilo Tovmsendu jasno, s čim bi mu mogel prav za prav profesor koristiti. Tistega dne bi bil moral zopet
iti k njemu, toda on je imel za tisti večer druge ničrte.
Sama je bil obiskal bratranec iz Kolorada in s seboj je bil prinesel nekaj pijače. Tistega večera je hotel ta bratranec proslaviti svoj prihod v Tomovi kleti, kamor je povabil mnogo znancev, med njimi tudi ToTvnsenda. On je hotel prvi hip povabilo odkloniti, potem se je pa spomnil, da bi v tem metežu mnogo lažje uresničil svoj načrt, ki ga je bil zasnoval že več dni prej.
2e začetek svečanosti je »nogo obetal. Samov bratranec je svečano izjavil, da lahko vsak pije kar in kolikor hoče. Alkohola žejni ljudje so se takoj vrgli na prepovedano pijačo. Pil je tudi Townsend, toda zelo zmerno. On je hotel na vsak način ostati trezen. Z zadovoljstvom je lahko ugotovil, da postajata metež in razigranost od ure do ure večja.
Nekoč, ko je jela ura biti, se je Townsend obrnil in opazil, da je že polnoč. Ta čas se mu je zdel najpriklndnejsi za načrt. Oprezno se je ozrl po krčmi.
Svečanost je bila dosegla vrhunec. Vsi so kričali.
se smejali in razgrajali. Nekateri delavci so plakali I in se objemali. A godba, pijana nič manj kakor i gostje, ie komaj še igrala in igrpla je brez vsakega i ritma. Nihče se tu ni brigal za drugega. Vsak je spočel, kar je hotel.
Townsend je bil tako trezen, kakor da sploh ni
pil. že dve uri ni pokusil alkohola, temveč se je I samo delal, kakor da pije, da bi ne postal v tej I družbi sumljiv. N
Pogledi so mu uhajali po zakajeni krčmi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je že vse pijano. Nikjer ni
bilo nobenega treznega očesa___        ali pa vendar?
Tovvnsend je ostreje pogledal tja. Dotični mož je sedel v kotu in z eno roko je objemal dekleta, ki mu je bilo zaspalo na prsih, v drugi je pa držal čašico žganja... Ne, to ni bilo verjetno. Tudi ta človek
je bil očividno povsem pijan . . . Pa vendar se je zdel njegov pogled, ki ga je bil opazil Townsend malo prej, čisto trezen.
Townsendu je postalo neprijetno. Naglo je v dušku izpil čašo žganja. Da-li ga ta človek še gleda ? V tem primeru bi bilo bolje, da bi svoj načrt preložil. Toda to ni bilo mogoče. Vsak dan je bila večja nevarnost, da ga razkrinkajo. S svojim iskanjem je bil prišel na mrtvo točko. Na vsak način je moral priti v zvezo z newyorško policijo.
V prvi vrsti je pa moral dognati, s čim se peča in kakšno vlogo igra profesor Morbidus.
Neprestano in vedno znova se je oziral proti sumljivemu možu v kotu, toda nobena stvar ni več kazala, da bi bil treznejši od drugih. Njegove oči so bile steklene in njegove kretnje nesigurne, a poleg ♦ega je še vedno pil.
Vendar se pa Townsend ni mogel iznebiti občutka nesigurnosti, ko je vstal, se nalašč zamajal, zapel prostaško popevko in se odmajal skozi vrata iz krčme. Šele ko je bil zaprl vrata za seboj, je od-hitel k drugim vratom, ki niso bila čisto zaprta tako, da je lahko skozi ozko špranjo videl, kaj se godi v krčmi.
To ga je pomirilo. Ne, v krčmi se ni nič izpreme-nilo. Mož v kotu je še vedno sedel na svojem mestu in pil. Njegov strah je bil torej brez podlage. Zdaj pa le urno na delo.
Tovvnsend je hitel, kar so ga nesle noge. Kmalu je prispel do druge krčme, ki se je njen lastnik pravkar pripravljal, da bi jo zaprl. Tov/nsend je naročil kavo zase, za gospodarja in za natakarico. Potem je pa naprosil gospodarja, da bi mu pre-skrbel telefonsko zvezo z New Yorkom in dal mu je zasebno Lenglenovo številko. Ce ni bil krčmar v zvezi z razbojniki, je bilo vse dobro, drugače pa ...
— New York na progi, gospod, — je prišel povedat krčmar, potem je pa postrežljivo odprl vrata v telefonsko celico.
— Tako hitro? — se je začudil Tovvnsend in urno stopil v celico. Skrbno je zaprl vrata za seboj in se postavil tako, da je lahko skozi stekleno okence v vratih opazoval krč mar ja.
— Halo, kdo je pri telefonu ? — je vprašal oprezno.
— Lenglen. Kdo je pa tam? — se je začul zaspan glas. — Detektivu se je odvalil kamen od srca. To je bil nedvomno Lenglenov glas.
— Stoj, najprej geslo! — ga jc prekinil glas na drugi strani proge.
— Ah, da, oprostite — ekspresionizem, — je dejal počasi in razločno.
— Poslušam vas, izvolite govoriti.
Glas pri telefonu je bil jasen in čist, kakor da se je Lenglen naenkrat otresel utrujenosti in zaspanosti.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi ▼ Ljubljani
^SLOVENSKI NAROD«,   torek, lz 4wwml« 1040-
Strm S
Razprodane predstave VTIA17 A zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. Soglasno je mnenje, da tako lepega umetnl-pričajo,   da   Je   film       V MmW%3 V /\    škega dela že dolgo nI biio v Ljubljani na kinematografskem platna. — V gl. vlogah:
Emma Gramatica — Isa Pola_      Ruggero Ruggert itd. Obenem predvajamo domači film
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri! KINO UNION — Tel. 22-21
VDOVA
i Pola — Ruggen
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani
Kako živi naša mladina
če mislimo na jutri, se moramo zanimati za življenje bodo revni dijaki preživeli zimo?
našega dijaštva — Kako
Ljubljana. 12. novembra Trav zdaj, ko mnoge posebno skrbi, kako bodo preživeli zimo. ne srne nihče misliti le nase Kakor ni^ra roditelje bodočnost in obstoj njihovih otrok skrbeti bolj kfikoc. kako bodo živeli sanii, tako mora skupnost. nar<<i, vselej misliti predvsem na mladino V zgodovini je bilo več primerov, da so nekateri narodi začeli misliti na svojo mladino, šele. ko jih je doletela nesreča. Marsikje sicer radi govore o mladini; tudi pri nas. vendar se ogl**šajo najraje, ko se pritožujejo nad njenimi grehi. Škoda samo, da se tedaj nihče ne spomni stare resnice: mladina ne more biti slabša od gencrac'je. ki jo je vzgojila in ji rezala kruh. Čc obtožujemo mladino. Ovitki prizadevajo odrasle. Za mlad no se ne smemo začeti zanimati šele. ko opazimo, da se jc zlo razpaslo med njo; mladina mora biti na:a stalna skrb, saj verdar vsi Živimo zaradi bodočnosti in ne za preteklost. Sleherni izmed nas prevzema odgovornost za to, kakšna mladina nan» donujca in kakšna bo naša bodočnost.
VZGOJA IX KRUH
Spartanska vzgoja je baie tudi dandanes najboljša; mehkužna razvajena ter presita mladina se ne mori razviti v odločne pogumne, vzdržljive in delavne člane narodnega občestva. Mlad-na se mora pripravljati na napore na življenje, ki ima vedno mnogo več delavnikov kakor prazmkov; mladina sc mora okrcpTi. da bd pripravljena prenašati trpljenje in tudi najhujše preizkušnje. Sprevideti bo morala, da se še ne bližamo raju na zemlji fcr da bodo prihodnja pokolenja morala šc mnogo prestati, preden bo konec vrenja ter presnav-1 janja na svetu.
Toda silno bi se zmotili, čc bi mislili, da jc tudi stradanje lahko ideal spartanske vzgoje. Nihče nc more pričakovati, da nam bo dorasla zdrava in močna mladina iz rahitičnih, slab, krvnih in jetičnih otrok. Mladina, ki hira vso mladost, se nc bo mogla lotiti svojih nalog, ko bo stopila iz šo! v življenje. t«ko. da bi jih tudi vselej zmagovala in da bi nc omagala pri samem začetku. Vzgojcslovjc je lepa veda in ena najpotrebnejših; vendar odpovedo vse vzgojne metode, čc se nc spreminjajo hkrati s kosom kruha v kri in meso.
ALI MED DIJASTVOM
MH('i-: NE STRADA? Rekli boste, da tega pač ni treba nikomur vpraševati, saj jc znano, da jc bilo
med dijasttvom vedno nekaj zelo revnih. Kes, revnih dijakov je bilo vedno precej, toda", ali se med nami kdo resno vprašuje: Ali med našim dija«tv<vm res nihče ne strada? Ali so vsi preskrbljeni? Ali sc bodo toliko izšolali in ali si v šolah ne bodo zapravili zdravja zaradi stradanja dolga leta? Kak-na mladina nam dorašča na na^ih š<»lah? AH so preskrbljeni med revnimi vsaj nadarjeni?
Zdi se nam. da teh vprašanj res nismo dovolj resno načenjali. Na srednjih šo'ah /daj sestavljajo statistična poročila o socialnih razmerah dijaštva Šele ta pomočila bodo lahko marsikomu odprla oči. Tudi nr\!a!a bodo zoper ras ter na«- )bsoJ3;a zaradi malomarnosti; koliko rala.i h Jiud; je najbrž že zastalo na poti mladostnega stremljenja in začelo omago^-a*i. šc pred m se ?c pravi življenjski boj šele začel! Kdo je kriv? Ali upamo priznati, da smo krivi v« in da jc krivda od dne do dne večja"3 Prav tega sc najbolj bojimo, da se marsikdo ne bo hotel čutiti krivega n da nc f*o videl velikega zla. najsi je šc rako očitno.
KAJ PA DIJAŠKE USTANOVE? Nekaterim sc bo zdelo, da neupravičeno obtožujemo. Sklicevali »e bodo na dijaške ustanove, domove. kuhinje, štipendije... TrdiH bedo. da je dandanes za dijake preskrbljeno mnogo bolj kakor prejšnje čase. Romantike stradajočega dijaka ni več. — Vendar moramo to trditev popraviti: romantike ni več, a je stvarnost; tudi v tem primeru. Govorila bodo statistična poročila, ki jih zbirajo na šolah Upamo, da se bodo oglasili tudi dnaki ali njihovi znanci, kajti anketa naj pokaže, kako živi naša srednješolska mladina. Nočemo nikogar dolžiti. ne nikomur očitati malomarnosti brez dokazov. Nc moremo pa tudi molčati, ko med mladino ret> mnogi stradajo. Ne smemo zagovarjati sedanjeg« sistema izbire šolske mladine: da študirajo lahko ali vsaj mnogo lažje le tisti, ki zve blizu šol in ki včasih študirajo po vsej sili, ker roditelji hočejo imeti šolane orroke. S samimi štipendijami, dijaškimi domovi in nekaterimi šolskimi kuhinjami beda med dijaštvom še ni odpravhena. Tc dijaške ustanove so seveda potrebne, v teh razmerah celo neobhodno potrebne. Toda tc ustanove nam ne smejo biti le predmet izgovora, da nam ni treba storiti nič drugega.
»OSVEŽITEV KRVI Z DEŽELE« Statistika   o   poklicni   sestavi   rvišega dijaštva, že dolgo ni več zadovoljiva. Kaže
Dvojni praznik velikega sokolskega prvaka br. Engelherta Gangla
Bratska pozornost sokolske župe Karlovac, ki je ob priliki godu in rojstnega dne br« Gangla sklicala svečano župno sejo v Metliki
Metlika, 11. novembra V četrtek 7. t. m. se je sestala v Sokol -»kem domu v Metliki, k svečani župni seji uprava Sokolske župo Karlovac, da izkaže bratsko pozornost velikemu Sokolu — ideologu bratu Engelbertu Ganglu, ki po dolgih letih zopet prvič praznuje god in rojstni dan v svojem rojstnem kraju — ljubljeni Metliki.
Ob prihodu br. Oangia in staroste župe br. Sablji ca ter ostalih bratov in sester je godba zasvirala sokolsko koračnico v pozdrav. S sokolsko točnostjo je br. Sabljič otvorll sejo, jo označil za svečano ter izjavil, da je tolmač občutkov vsega članstva in da govori iz srca in duš vseh ako pove, da je članstvo radostno prihitelo v starodavno Metliko zato. da svojemu velikemu ideologu in voditelju bratu Ganglu ob priliki praznovanja godovnega in rojstnega dne pove, kako smo mu hvaležni, kako ga spoštujemo in cenimo njegovo delo na sokolski njivi. Ni je vasi v naši državi, kjer ne bi vedeli za br. Gangla pa tudi izven meja nase Jugoslavije sta njegovo ime in delo poznana in cenjena, saj ga pozna ves slovanski svet! Poudaril je dejstvo, da so se naše duše in srca izpopolnjevale z besedami našega ideologa — učitelja — ki je tudi malodušne dvigal ▼ vrste pridnih in borbenih čuvarjev nove, mlade Jugoslavije. Zato so se zbrali bratje in sestre, kakor se zbere deca krog očeta, kakor vojaki krog poveljnika — da bi jim bil še dalje vodnik in jim prednja-čil s svojim idealizmom v globoki ljubezni do naroda in države. Velikemu sokolske-mu krmarju je br. Sabljič v imenu vsega članstva karlovške župe zaželel, da bi mu bilo usojeno še dolgo življenje med nami,
da ne bo samo ponos Metlike in Bele Krajine temveč tudi ponos vsega sokolstva in slovanstva. K slavju godovnega in rojstnega dne mu je iskreno čestital in ga bratsko poljubil.
Navzoči so čestitke starosti br. Ganglu sprejeli z navdušenjem in prijetnim zadovoljstvom, ko je zadonela ob sviranju godbe mogočna pesem »Hej Slovani«.
Z velikim šopkom rdečih rož je stopila nato pred br. Gangla naraščajnica Ivica Malešičeva in ga z zvonkim glasom nagovorila: >Dragi brat starosta! Zdaj si se stalno naselil v našem mestu. Tvojem rojstnem kraju. Kdor ve kako si dolga leta hrepenel po Beli Krajini, po rojstni Metliki, je prepričan, da se Ti je izpolnila dolgoletna želja. Naše mesto je bilo s tem počaščeno saj je sprejelo z odprtimi rokami svojega najznamenitejšega sina. Se bolj kakor mesto pa je bila vzradoščena sokolska družina, ko je zvedela za Tvoj sklep. Prišel si med nas z namenom, da se od-počiješ. žalibog pa mestu in Sokolu metliškemu manjka ljudi — Tvojega kova — mož širokega svetovnega obzorja, zato Ti ni bilo dano, da se odpočiješ. Tvoj Pungert Te kliče in rade volje prihajaš večkrat na dan, da vidiš kako napreduje delo. Danes obhajaš dragi brat svoj prvi god v Metliki med nami. Vsa sokolska mladina kliče svojemu vzorniku >Na mnoga leta!« V imenu te mladine ti poklanjam ta šopek in naša srca z iskreno željo, da bi še dolgo živel zdrav in srečen med nami!«
Zatem je Sokola-vzornika z jedrnatim nagovorom pozdravil starosta domačega sokoLskega društva br. Hočevar, naglasil njegovo veliko delo in toplo ljubezen do svoje domače zemlje, ki je obilo razlita preko vsega njegovega dela ter mu zaželel v imenu vsega članstva še mnogo zdravih in srečnih let! V imenu sokolske Metlike in Unije za zaščito dece je nagovoril nato br. Gangla predsednik mestne občine ter predsednik Unije br. Ivan Malešič in mu v izbrano toplih besedah čestital h godovnemu in rojstnemu dnevu.
Navdušeno pozdravljen je spregovoril nato br. Gangl in se zahvalil na prireditvi, ki je na zunaj posvečena njegovemu godovnemu in rojstnemu dnevu, na znotraj pa veselju in priliki, ki je bila dana, da bi naglasili svoje jugoslovanstvo in slo-vanstvo. Spomnil se je žalostnih prilik bratov izven meja, izrekel pa tudi svojo globoko vero in nepremagljivo zaupanje sokolskih duš v bodočnost, ko bo tudi v naši zemlji veliko boljše in veliko lepše. To je pot, ki nas je vodila na poti našega so-kolovanja — pot, ki nI zapisana na zemljevidu, ki pa je nepobitno, globoko in neizbrisno zapisana v vsaki sokolski duši: Bili smo, smo, in ostanemo!« Iz krvi privrela ideja kakor vonj iz cvetja, je podobna vrelcu, ki se sam dvigne z lastno Bilo pod oblake. Vsi smo služabniki te velike ideje. Ce je v tem smislu namen počastitve dela, se smatra za srečnega v toliko, kolikor je to delo uspelo, čeprav je bil mnogokrat podoben in enak sveči, ki sveti drugim, da uniči sebe. Izjavil je, da je storil samo svojo državljansko dolžnost,
nam, da je privilegirano mestno prebivalstvo ter da se največ dijaštva rekrutira iz družin, ki žive v mestih, kjer so srednje sole. Toda tudi iz delavskih družin, ki stanujejo v mestu, je malo dijakov. Mnogo dijakov daje zlasti uradništvo ki sicer ne spada vedno med premožnejše prebivalstvo, toda že nekakšna tradicija je. da študira sin, če je študira' oče. V prejšnjih desetletjih, ko je slovensko meščanstvo šele nastajalo, jc prihajalo na srednje šole sorazmerno več dijakov z dežele Zdaj odstotek dijaštva z dežele nikakor ni v pravem razmerju s številom podeželskega prebivalstva. Največ mladine se ne šola iz najštevilnejših poklicnih skupin prebivalstva. To razmerje sc je šc poslabšalo z uvedbo šolnine, čeprav so je najrevnejši oproščeni. Inteligenca se čedalje manj »osvežuje s krvjo s podeželja«. Ne more verjeti, da bo to ostalo brez posledic.
SKRITA BEDA
Medtem ko je beda nezaposlenih delavcev navadno očitna ter o nji vsaj vodijo račune na socialnem uradu, posredovalnicah dela, občinah, v delavskih organizacijah in zbornicah — ni nihče pristojen, da bi registriral revne diiake, vodil evidenco o njihovem življenju in iskal sredstva za njihovo preživljanje. Kakor rečeno, so zdaj začele šole same voditi nekakšne ankete o socialnih razmerah dijaštva. kar bo koristno vsaj toliko, da ne bodo ostali vedno skriti najhujši primeri bede. Že dosedanje zbiranje podatkov nam kaže, da je težko kje drugje najti toliko skrite bede kakor prav med dija^tvom Ali se vam ne zdi. da je največje žilo prav v tem. da dijaki stradajo, ne da bi kdo vedel za nje? Zato so ljudje še bolj brezbrižni za življenje dijakov, ker ne vedo, v kakšnih razmerah dorašča naša srednješolska mladina, ker se ne zavedajo, da ni \se v redu Bede med dijaštvom ne smerm, več skrivati in ne mirno dopuščati. Zdaj je zadnji čas, da se vprašamo, kako živi naše dijaštvo in kuko bo preživelo nastopajočo zimo. če hočemo vsaj pokazati pripravljenost, da pomagamo najrevnejšim.
S tem začenjamo anketo o socialnih razmerah našega dijaštva; potrebno je, da pri nji sodeluje predvsem dijaštvo samo Opišite, kako živite, kako se hranite, kakšna imate stanovanja, koliko izdate za preživljanje na mesec itd. Napišite iskreno vse, kar vas teži! Skušali vam bomo pomagati po skromnih močeh.
in dobil zadoščenje dolgoletnemu hrepenenju, da gre tja. kjer je rojen, ne da položi roke navzkriž, marveč da pomaga in dela, in če hoče, da bi se njegovo rojstno mesto v kakršnemkoli pogledu dvignilo, misli, da izpolnjuje sanje svoje mladosti. Iz njegove bogate sokolske in pesniške duše so v dolgem govoru vrele misli in se zlile v spev veličine slovanskega sokolskega bratstva, kjer naj ne bo nihče prvi. nihče zadnji marveč vsi enaki! To naj bi bil imendan naše bodočnosti in rojstni dan nove slovanske Jugoslavije!
Po zaključenem goveru, ki je globoko prevzel vse navzoče, je godba intonirala državno himno, ki jo je članstvo pelo stoje! Zatem je ponovno povzel besedo starosta župe br. Sabljič in v imenu celokupnega navzočega članstva izrekel br. Ganglu zahvalo, ker je dal zopet priliko, da se članstvo napoji v plamenu njegove sokolske in pesniške duše ter pozval, da se ta edinstvena svečana seja zaključi s pesmijo »Hej Slovani«. Po zaključitvi seje so bratje iz Karlovca posedeli v Sokolskem domu do odhoda vlaka pa so bila pri tem izmenjana številna vprašanja, ki zadevajo sokolsko delo.
Bratu Ganglu, ki slavi jutri v torek 12. novembra svoj 67. rojstni dan, vzor Sokolu, pesniku in pisatelju, domovinoljubu, našemu velikemu slovanskemu in narodnemu delavcu tudi mi iskreno Čestitamo z željo, da bi nam bil ohranjen čil in zdrav do skrajnih meja življenja!
Iz Kranja
— Šahovsko prvenstvo, šahovski turnir za prvenstvo Kranja, ki ga je organiziral K. š. K. je prinesel že v prvih dveh kolih majhna presenečenja zlasti v prvem razredu. Trenutno stanje v I. razredu je sledeče: Singer 2. Kos 1 in pol. Virnik. Vldr-gar 1. Pogačnik pol (1) Itd. V drugem razredu pa takole: Pogačnik, žužek 3. Kosi 2, Dražil. Rauch, Jenko 1 točko itd. žal letos ne sodelujejo na turnirju nekateri dobri šahisti, ki so v lanskem turnirju zasedli častna mesta aH pa so nudili vsaj močan od nor.
— SK Kranj : SK Mars 4 :S (4:2). Težko pričakovana tekma, ki je imela tudi dobro stran, da je publika na lastne oči videla »upravičenost« Marsovih pritožb je ^ila od začetka fair in nudila z obeh strani zanimive poteze in prizadevanje za zgo-ditkl. Tako je potekala igra vse đo prvih golov, ki so domači enajstorici prinesli lepo vodstvo. Malo pred koncem pa so se gosti Posluževali čedalje večjih grobosti ln prišlo je celo po krivdi igrača Marsa Hassla do medsebojnih obračunavanj ha prekinitve igre. Ko se je po daljšem prepiranju in dejanskih spopadih igrač Hassl umaknil z igrišča je igra tudi v drugem polčasu potekala v razumljivi napetosti a tako surovih nap&dov ni bilo in se je Igra v redu končala. Obe enajstorici sta bili dobro vi grani in sta predvajali koristno, a tudi za oko ori j etno igro. Gostje so se posluževali daljših pasov a pred vrati je bilo mogoče ustvariti le manj ugodne in redkejše šanse. Izkoristili pa so mnogo in požrtvovalno igrali vse do konca, čeprav so domačini vodili s 4:1. Da so bile grobosti odveč kaže tudi boljša igra z zgoditki v dugem polčasu ko povzročitelja izgredov nI bilo na igrišču. Tudi domačini so igrali v drugi polovici igre z možem manj, kar je gotovo krivo, da so se mnoge šanse izjalovile in kljub prodornosti in premoči
DANES POSI.EONJIC! — Viktor Mc Laglen in Binnie Barnes v filmu pestre in
močne vsebine Predstave ob 16., 19. in 21. uri
""VKS*- V VRTINCU ŽIVLJENJA
l
DANJES ZADNJIKRAT KRASEN GLASBENI FILM
KINO MATICA   —  Tel. 22-41
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
po nesmrtni Puecinijevi operi jTmANON lescait«. Divne pesmi pojeta beniamino gig1j in Maria Canlglia. Režiser Carmine Galone. — Ne zamudite!
»Prepovedana ljubezen«
v inicijativi ni šel rezultat navzgor, ampak se je nižal. Tudi nam je pokazala ta tekma, da ne gre razveljavljati tekem, če so te po krivdi sodnika bile slabo sojene, ker sta tako prizadeti obe moštvi, ruši pa se pri tem avtoriteta sodnika, ki je edini odločujoči faktor pri tekmah. Tako pa so igrači Marsa tudi v tej tekmi oporekali sodniku in mu grozili, to je pač plod neupravičenih razsodb o poteku tekem, kar naj si zapomnijo odločujoči krogi.
— Nogomet v Naklem. Po neodločeni prvenstveni tekmi na Jesenicah, ki je končala 3:3, je v nedeljo enajstorica SK Kovinarja gostovala "v prijateljski tekmi z domačim moštvom SK Slovanom. Tekma
je izpadla z rezultatom 5:7 v korist Slovana. Obe moštvi sta se potrudili in predvajali borbeno igro, skušali pa sta tudi Izpeljati akcije, ki so vredno naših ligašev.
— Zopet žrtev noža. Z nedelje na ponedeljek je prišlo v Vrtačnikovl gostilni v Naklem do žalostnega dogodka, ki kaže, da se tudi v bližini mest ne morejo zbrisati sramotni madeži, ki z dneva v dan beležijo našo sramoto o podvigih z noži. Žrtev v prepiru, ki je padla pod simki noža so včeraj na pokopališču obducirali. Povzročitelja, ki je doma s Strahinja. pa so orožniki prepeljali v kranjske sodne zapore. Kako je prišlo do prepira in krvo-prelitja pa nam bo pokazala preiskava.
Ferdo Kozak: Lepa Vida
Pred krstno predstavo izvirne slovenske drame v štirih dejanjih
Ljubljana, 12. novembra
Ferdo Kozak se ie predstavil v nretekli sezoni gledališkemu občinstvu s svojim dramat.vkim prvencem »Prof. Klepcem«. V letošnji spored ie spreiela Drama njegovo delo »Lepa Vida«, katere krstna predstava bo drevi.
Atvor je prenesel hropenenjski motiv »Lepe Vide«, ki ga poznamo iz narodne pesmi, iz Cankarjeve drame in Savinove opere, obravnavanega na različne načine in v različnih slogih, s skupno osnovno mislilo izpolnjenega hrepenenja v današnji čas. z vsem njegovim obeležjem in pojavi ter Dokazal v svoii drami katastrofo cele hiše. oziroma premožne industrijske družine.
Drama se olete med tremi brati in sicer: najstarejšim Mihaelom Grantom, ki ie star kakih 43 let ter njegovima dodoU bratoma: 321etnim Tomom in 221etnim Andrejem. Čeprav ie središče zapletljaia Vida, ki ie žena Mihaela, gospodarsko izredno podjetnega brata, ni mogoče reči. da bi bila to zgoli ljubavna ali zakonska drama, sai se avtor v niei dotika raznih socialnih in družabnih problemov iz krogov, v katerih se drama odigrava. Razplet dejanja pokaže nevzdržnost niihovesa zasebnega in splošnega ooložaia. Mihael Grant je močan, dejaven človek, ki ea sili vsa njegova narava na vodite!isko mesto in ga usposablja za vodio industrijskega podjetja, vodi ga z vso brezobzirnost i o človeka, ki mu gre za živlieniski uspeh.
Tomo Grant ie svetski človek, esteticist. ki se ie. prenasičen nemirnega hlastanja po užitkih, uravnovesil v svetlobi idola Lepote, katero naj pameten človek, dostojen član sodobne civilizacije, z razumom uživa.
Andrej ie tip mladega človeka, ki so ga v času voine zkemile razmere v zalediu. CutL da ie zašel z zagato, pa se do eni strani oklepa Vide ter si utvari a. da na ide v tei ljubezni rešitev, po drugi strani pa skuša, v ooravičilo pred samim seboi in da utrdi proti obeme bratoma svoie mesto. prevfMti notranjo izgubljenost z revolucionarnimi gesli. On ni revolucionar, ker ga vsi njegovi resnični odnošaji do življenja oneaposabljajo za to pot. Na znotrai in na zunai brezdelen, živčno razdejan grabi okrog sebe za vsako bilko, dokler se v rezkem obratu ne vrže v drugo stran obupa in stori svoi zadnji korak.
Glavna oseba. Vida, ie sklenila kot mlado neizkušeno dekle z Mihaelom zakon brez ožjega notranjega kontakta. V teku prvih zakonskih let se zave. da sta si tui-ca in da ie zbližanje med niima nemogoče, ker nosi Vida s seboi sen o sreči, ki se do njenem mnenju zanjo kot za in di vidi um ostvari, ko pride Tomo iz tujine. Njeri
brezobzirni polet za to srečo, io dovede v konflikt ko spozna, da ie Tomo človek, ki živi i en ie samo uživa, med tem ko ie zanio ljubezen ves smisel življenja.
Vidina mati ie statčen. dokončan tip. Njena usoda 1e podobna Vidini, vendar predstavila ženo iz stare generacije, ki ie znala svoi sen o sreči žrtvovati družini, med tem ko ga Vida skuša uresničiti, a ii ne uspe. Čeprav s« drama ne konča z estro katastrofo, je ia?en popoln p.elom med Vido in nienim možem. Sporazumela se za skupno hladno s~potništvo skozi življenje, ki ga iima ie usoda vsilila.
V igri nastooaio pol?e glavnih oseb že ilustrativne: strojepiska, služkinja hlape • Luka in vesela družba, ki služilo v podrobnejši oris dogodkov in razpeloženja. Dramo ie zrežiral dr. Bratko Kreft.
Glavno žensko vlogo Vide bo igrala Mira Danilova. Mihaela — l^evar. Tema — Kralj. Andreja — Jan, mater — Avgusta Danilova k. g., strojepisko — Simčičeva, goste: Slavčeva. Plut. Bratina. Tiran, Pra-protnikova in Luko — Prese* nik.
Z dramo prof. Ferda Kozaka, bo dobila slovenska dramatika delo. v katerem ie podana družbena podoba meščanske indu-strii^ke hiše. ki ie po voini zabogatela. a jo družinska katastrofa notranje zruši.
Maša SI.
Naslovno partijo v Bizetovi operi »Carin en« bo pela v četrtek članica naAe opere ga. Mila Kogejeva. Pela jo je lani z velikim uspehom. Prva letošnja vprizoritev te priljubljene opere bo kakor rečeno v četrtek za premierski red.
Otroci zanetili požar
Vel. Lašče, 11. novembra.
Miren jesenski dan je ležal nad trgom Vel. Lašče, ko se je nenadoma razširila vest, da gori pri posestniku Hočevarju Lovru iz Vel. Lašč št. 36. V zvoniku je bil plat zvona, po trgu pa so tekali gasilci in tržani. Vse je hitelo na pomoč. Toda v skednju naloženo seno, leseno ogrodje in s slamo krita streha je bilo naenkrat v plamenih tako, da je bila pomoč zaman. GaaLlci so rešili gospodarsko orodje, vozove in nekatere druge predmste v skednju.
Požar so zanetili otroci, ki so se igrali pri skednju. Popoldne pa so pričeli tržani voziti seno pogorelcu, da za prvo silo prehrani svojo živino.
S (iCms>(ke$a pfatna
— Kino Union: Vdova. Italijanski film, ki je razmeroma dobro režiran in igran. Obdelan je problem mlade vdove v odnosu od tašče ici tasta, ki jima je snaha odvzela sina. Sin se ponesreči in proden umrje, naroči ženi, naj se vrne na dom njegovih staršev. Tast se sprijazni z usodo, tašča pa ne more pozabiti, da ji je ta ženska za vedno vzela sina, šele ko se vdova znova zaljnibi na novo in zapusti dom, se tašči spet razjasni obraz. Z.i\ se ji, da je njen izgubljeni fin sedaj zopet samo njen. -— Snov je psihološko zanimiva, ima tudi nepričakovane razplete in je v tem pogledu originalna. Vsa vrednost filma je v odličnem podajanju svojevrstnega nastrojen ja v hiši za izguHjendm sinom žalujočih staršev. To je odlika tega filma po zaslugi režiserja in po zaslugi glavnih igralcev. Le z zvokom ni vse v redu, ta tehnični nedostatak ima tudi ta film. samo v manjši meri kot »Prepovedana ljubezen«:.
GRAFOLOGIJA
Vneta čitateljica ženskega lista je poslala v uredništvo pismo. — To je pismo moža, ki ga ljubim — je napisala v spremnem pismu. Ali mislite, da bo zvest in dober mož?
— Ne, tega ne verjamem, — je odgovorila graf oiog m j a. — To je moj bivši zaročeni«.
*
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD c,   torek, 12. novembra 1940.
Mm 250
Na Borzi dela je vedno živahno
Težko je zdaj dobiti delo — Vtisi in kramljanje
Maribor, 11. novembra
Že pri vratih me je ustavil starejši moški. Stopil je k meni in mi zaupno povedal:
»Veste, gospod, ali jim je kaj znano, če bi potrebovali kje kakega hlapca?«
Nemalo sem so začudil. Zdaj na zimo pa hlapca Pogledal sem mu v obraz. Kakor da bi se srečal s hlapcem Jernejem! Prav takšen je moral biti. ko se je napotil iskat svojo pravico do cesarskega Dunaja. Ni je našel. Tudi ta zdaj na zimo ne bo našel službe. Mož mi je prigovarjal:
>Veste, saj še nisem tako star, kakor se zdim. še vedno znam prijeti za delo. Najraje bd šel nekam, kjer imajo mnogo konj. Vsste, konje imam rad.«
Spoznal sem, da ni bilo prav. da sem ga tako pozorno poslušal. Nazadnje bo mislil, da mu lahko res še jaz nekako pomagam. Skoro nekam nerodno sem se mu opravičil.
V čakalnici je bilo živahno. Možje, ki so čakali na podporo, ali pa ki so prišli samo »štcmpljat«, so imeli čas in so postali zgovorni. Nekaj jih je bilo tudi med njimi, ki so prišli samo po objave za znižane voz-nine. Vsak je razlaga] svoje težave. Dovolj jih je bilo za nekaj romanov. Sicer se pa tu že točno loči med novinci in izkušenimi. Novinci prihajajo še vsi plahi, s klobukom pod pazduho in le težko se da spraviti iz njih nekaj besed. Izkušenejši so zgovornej-ši. Vse njihove skrbi so jim postale žene-kako domače in pripovedujejo jih kakor da ne bi šlo za nje. ampak kakor da bi pripovedovali kake tuje zgodbe. (Včasih jih res.) Nekaj je tu že pravih strokovnjakov, ki se že točno spoznajo. Za nje se vsa mesta v Jugoslaviji ločijo v tista, ki imajo
Borzo dela in v tista, ki je nimajo. Tista, ki je nimajo, sploh niso zanimiva. Tista pa, ki jo imajo, se ločijo v taka, kjer so na Borzi dela posebno prijazni, kjer so manj prijazni in kjer sploh niso prijazni.
Mlad Splitčan z elegantno kravato — med razgovorom se izkaze, da je trgovski pomočnik, ki bi rad imel objavo za vožnjo domov — razlaga:
»E, fala Bogu. znaš u Splitu ... zlat čo-vik naš čika!« Vidi se mu, da pozna Jugoslavijo kakor malokateri maturant. Za vse industrije ve v Jugoslaviji. Mislim, da bi vedel tudi za vse plače. S svojimi bogatimi izkušnjami ti postreže in niti ne zahteva kake takse.
V čakalnico prideta dva Macedonca. Malo težko sc sporazumemo pa vendarle gre. Prav nekje iz blizine Skoplja sta. Rada bi zopet nazaj. Tistega Splićana seveda ne zanima nič drugega kakor skopljanska Borza. dela. Izkaže se, da se tudi on še lahko nečesa priuči. Zdi se, da je Skoplje v njegovi možganski kartoteki še prazen list. Ko pri zasliševanju sta reveža.
Pri okencu nastane prerivanje. Nekdo izmed čakajočih je postal nestrpen. Stvar se naglo uredi. Za red tu zunaj skrbijo sami.
»Ne može tako, bre!« »Počakaj vendar, se tisti je počakal, ki je s črešnje padel.«
>Jaz stojim že tudi dobro uro tu!« »E, nemoj!<
Teh svaril je toliko, da si mož premisli. Lepo mirno se postavi zopet v vrsto in počaka. Ne kaže drugega. Ti tu so preveč pazljivi, da gre vse pravično in po vrsti.
Nekao se zanima za prilike v Celju. Ali
je tam tuda Borza dela? Ali je tam mnogo industrije? Kakšni so podjetniki itd. Spli-čan kar blešči, ko daje informacije.
Uradnik pri okencu ima dela čez glavo. Vsak ima svoje želje, ki jih — to mu je treba priznati — potrpežljivo posluša. Temu mora dati objavo, onemu samo pečat, zopet drugemu podporo.
Nerodna roka vpisuje z besedami: sedemdeset, ali devetdeset, ali celo stodvaj-set dinarjev. Poleg pride podpis. Uradnik odšteje denar. Mož. ki ga sprejema, ga za hip p o te ž k a. Treba ga je dobro obrniti. Stanovanje bi bilo treba plačati, da ne bodo brez strehe zdaj na zimo. Sicer bi pa morda gospodar vendarle še počakal, žena tudi potrebuje. Eh težko je. šele sosed, ki ga dregne, ga opozori, da ni sam in da mora dati prostor drugemu, ki tudi že komaj čaka. Tudi on se bo morda malo zamislil, ko bo čutil kovance pod prsti. Ko gre skozi čakalnico je njegov korak nekam počasen in zamišljen. V čakalnici pa gre življenje svojo pot naprej. Tu pa tam pade kak dovtip. Ljudje so se na svojo revščino že tako navadili, da se znajo iz nje celo norčevati.
»Na zimo^bo hudo,« konstatira nenadoma nekdo zamišljeno.
živahni razgovor je zopet zastal.
»Ko bi le vse ne bilo tako strašno drago!«
Nekdo pa se spomni: »Saj enkrat vendarle mora biti bolje!«
Na obrazih čakajočih vzcvete nasmeh. V njihovih očeh se vidi. da imajo še vendarle nekaj vere. Vsaj toliko, kolikor jim zadostuje za življenje. jad.
Maribor in naše morje
Lepa proslava Jadranskega morja, ki so jo priredili združeni odbori JS v Mariboru
Maribor. 11. novembra Močna ie postojanka JS v Mariboru, saj imamo poleg oblastnega odbora in neštetih Domladkov JS tudi krajevno oreaoi-zacijo in posebno organizacijo železničarjev JS. Združeni odbori Jadranske straže v Mariboru so hoteli tudi letos na svečan način proslaviti spomin na oni pomembni dan, ko so ob našem sinjem Jadranu za-vihrale jugoslovenske zastave. Pomladici JS so že imeli svoio spominsko Droslavo z matinejo v veliki dvorani Sokolskoga doma, seda i pa ie bila proslava združenih odborov v okusno okrašeni spodnji kazin-ski dvorani.
V lepem številu so se zbrali naši iadran-ski stražarji in njihovi prijatelji k prisrčni proslavi. Prireditev so počastili s svojo navzočnostjo tudi nekateri mariborski od-ličniki. med drugim magistratni direktor Rodošek kot zastopnik mestne občine in sreski načelnik za Maribor desni breg g. Leopold E i 1 e t z.
Vse navzočne ie iskreno pozdravil zaslužni predsednik oblastnega odbora JS v Mariboru e. dr. Franjo Lipold. ki je zatem v globoko zajetih spominskih bese-
dah podčrtal pomen zgodovinsko pomembnih dogodkov, ko so naše troboinice prvič zaplapolale ob sinjem Jadranu. Tudi na severu moramo posvečati vso svoio pozornost, svoie zanimanje in liubezen našemu Jadranu, ki ni važen samo za naše prelepe primorske pokrajine, ampak za vse državno zaledie. sai je Jadran tista pot. ki nas vodi v širni svet. Zaradi tega ie potrebno, da propagiramo vzvišeno misel Jadranske straže in da k> zmerom podpiramo.
Navdušeno sprejetim izvajanjem g. dr. F. Lipo Ida so sledile recitaciiske in pevske točke. G. Lukei je recitiral pesem o morju, gdč. J. V a u d o v a in J. D o v j a k pa sta ob smiselnem klavirskem spremi tanju prof. Vrabca lepo in uspešno odpela izbrane solistične speve. Končno so pevci mornarji ubrano in ponosno odpeli nekatere pomorske in domoljubne pesmi. Vsi nastopajoči so bili deležni iskrenepa priznanja. Bil ie len večer, ki je tesno povezal vrste prijateljev našega morja ter zavednih narodniakov in ki ie pokazal, da ie v Mariboru jadranska misel čvrsto zakoreninjena.
Ali zadostuje slab glas za obdolžitev
Tatvine se v zadnjem času zelo množe
Maribor. 11. novembra.
To je v vsakdanjem življenju važno vprašanje, ki Še čaka na svoj odgovor, zlasti za vse tiste, ki so v nekih primerih kljub tudi splošno slabemu glasu lahko vendarle nedolžni. Primer: Slavki G-rušov-nikovi v Selnici je bilo iz omare v sobi ukradeno 500 din in žensko krilo, ki pa tatu očividno ni ugajalo, ker ga je spotoma vrgel v koruzo. Kdo je bil tat ? Kdo drugi naj bo ko Stanko Mlinaric iz Beze-ne onkraj Drave. Zakaj: On je videl, ko je okradena pred kratkim v Grahorjevi gostilni na Fali dobila od Kranjca 500 din. On je večkrat tudi dela! v tej hiši, v katere bližini so ga videli tudi še tik pred tatvino. A glavno je: on ni na dobrem gla-
su, je delomrzen in pa še nekaj: tudi svojo ljubo ima.
Torej ? Zdaj pride pa nasprotno od bremena obdolžitev: preiskava teh 500 din ni našla pri njem in on odločno zanika tatvino. Za tatvino pa je seveda treba razen sumljivih okolnosti v glavnem tudi določnih dokazov, in to še celo v primerih, če obdolženec iz katerega koli vzroka prizna nekaj, kar v resnici ni storil. Ce torej v tem primeru (GrušovnJk) medtem ni bilo drugih, boljših dokazov, kakor sta sum in obdolžitev, bo treba še nadalje iskati tudi za morebitnim drugim krivcem. — Primeri tatvin se v zadnjem času tako množe, da bo treba razen poostrenega boja proti krivcem tudi še več previdnosti pri razobesanju tatvin na veliki zvon.
Mariborske in okoliške novica
— Obsojen, ker je sina. napačno informiral. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 66ietni preužitkar Tomaž Maksa, iz Polancev pri F*tuju. Obtožil g-a. je državni tožilec, ker je dne 18. maja t. 1. svojemu
ainu, ki je živel v Celovcu poročal o razmerah pri nas, ki pa so bile popolnoma neresnične in lažnive. Ko je prišel sin 4. junija spet nazaj v Jugoslavijo, so obmejni organi na Preval j ah našli pri njem inkriminirano pismo. Tomaž MTksa je bil obsojen na 14 dni zapora.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti 18, tel. 27-01, in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79.
— Čigavo je kolo? V Ulici kraljeviča Marka so našli kolo znamke ^Standard« brez evidenčne številke. Kolo dobi lastnik na policiji.
— Racija. Mariborska policija je izvedla obširno racijo po mestu in na periferiji. Perlustrirala je okoli 30 oseb, od katerih jih je 8 pridržala v policijskih zaporih, ker se niso mogle izkazati, s čim se preživljajo. Med aretirane! je tudi nekaj potepuhov, ki so bili odpravljeni v domovne občine.
— Napredni a kad. starešine »Jadrana« In »Triglava« bodo imeli svoj redni družabni sestanek v torek 12. t. m. ob 20. v
lovski sobi hotela >Orel«. Predaval bo urednik g. Ivo Lapajne o zgodovinskem In geopolitičnem pogledu na sedanjo Evropo. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— S ponarejenimi naročili si je pomagala. V Hrastovcu pri Slovenski Bistrici je bila 321etna delavka Helena Skledar brez dela. Ker ni imela sredstev za preživljanje, je prišla na svojevrstno misel. Vedela je, da kupuje neki premožni posestnik iz Ritoznoja pri nekem trgovcu v Slovenski Bistrici razno špecerijsko blago, ki ga plača vsakega prvega v mesecu. To je Skledarjeva izkoristila. Napisala je naročilnico ter podpisala tistega posestnika in odšla v Slovansko Bistrico, kjer je trgovcu predložila naročilnico, nakar sp ji izročili
blago. To je parkrat naprarila, dokler ji niso prišli na sled in zaprli. Včeraj dopoldne Se je morala Helena Skled ar jeva. zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega- okrožnega sodišča, ki jo je
obsodil na 4 mesece strogega zapora in na 180 din globe.
— GleoallSKl avto Mn^a Sobota—Maribor. Od strani ob zgornji progi brvajocih interesentov za popoldanske gledališke predstave ob nedeljah in praznikih smo prejeli sledeči zelo umesten predlog: Na avto progi Maribor—Murska Sobota je vse potno resnih interesentov za popoldanske gledališke predstave. Toda že za Mariboru najbližje okoličane so te predstave nemogoče, ker odhaja avto že ob 17. uri iz Maribora. Zato bi bilo v interesu Narodnega gledaKŠca in okoličanov na tej progi zelo priporočljivo, če bi uprava mestnih podjetij za nedjeljo in praznike vozni red v toliko spremenila, da bi naš avto iz Maribora odhajal šele okoli devetnajste. Tako bi bilo mogoče obiskovati tudi nam popoldanske gledališke predstave.
— Najbolji* reklama Je — **la. če se
spominjamo časov, ko so špeceristi ponu-jaM poleg rasnega blaga svojih blagovnih zalog tudi — olje in še celo razne vrste na izbiro, in kako so se morali tudi izdelovalci bučnega olja truditi in tvegati stroške, da so spravili svoje zaloge v promet, skoro ne moremo verjeti Slikam, ki jih vidimo zadnje dni ie zunaj pred ol jamico v Taborski ufici Lastniku g. Hochmullerju se je vendarle posrečilo nabaviti nekaj svežega blaga aa predelavo v olje, To pot ni bilo treba prav nič skrbeti za reklamo ozir. za ponudbo svežega olja. Kakor čebele med, so ljudje kar sami >zvobali« novo zalogo. Prihajali bo od vseh strani in oblegali tovarno. K sreči so bili še precej potrpežljivi in ni bilo treba drugega reda kakor da so se morala včasih vrata zapreti, da ae je moglo postreći onim, ki so bili Še notri. Dobivali pa so vsak po en četrt litra in so biM veseli, da so za enkrat vsaj to dobUL
ki vodi ta dela v svoji režiji 12milijonov dinarjev. S tem denarjem se bo uredila cesta do Fra m a. Del ceste nameravajo betonirati, skozi vasi pa tlakovati z granitnimi kockami. Nekateri pa so mnenja, da se t.'->niranje ceste ne bo obneslo, ker ni pravi teren, kakršen je n. pr. na Gorenjskem, kjer je skoro vsaka cesta položena več ali manj na skalnata tla. Na mehkih tleh. četudi je umetna podlaga še tako dobro napravljena, pa cementno cestišče kaj rado razpoka in potem začne razpadati. Morda bi vendarle kazalo, da bi se vsa cesta tlakovala. (Del. polit.)
— Tržne c^ne v Mariboru, v smislu poročila štev. 45 mariborskega tržnega nadzorstva so na mariborskem tegu sledeče cene: meso: svinjsko meso s kostmi 20 din za kg. svinjsko meso izluščeno 22 do 24 din riba 24, zaje 22, salo 24, slanina 23 do 24, pljuča 12, jetra 14, rebrca 18, svinjska glava 12 din za kg, ledvice in noge komad po 3 din. Na sobotni trg so kmetje slaninarji pripeljali skupno 48 svinj. Krompir merica po 11 din, kg 1.60, Čebula 2 do 3, česen 8 do 12. zelje kom. 0.50 do 3, kislo zelje kg 5 din. kisla repa 3 din, karfijola kom. 1.50 do 10, ohrovt kom. 0.50 do 2, hren 7 do 9, zelena kom. 0.50 do S, buče kom. 0.50 do 4, kup paradižnikov 1 din, luščen grah liter 15 din. Sadje: jabolka
5 do 12. hruške 10 do 16. grozdje 16 do 18, celi orehi 14 do 16, hi Sceni orehi 44, kostanj kg 4 do 5. pečen kostanj liter 6 do 8, sipek liter 3 din. žito: liter pšenice po 2.75, rži 2.50 do 3, ječmena 2.50 do 3. koruze 2.50 do 3.50, ovsa 2, prosa 3.25 do 3.50. aj^e 2, prosenega pšena 7, ajdovega pšena 7 do 8. Fižol Prodajajo po i.50 do
6 din za liter. Ribe: karpd kg po 16 din. belice 9 do 10. ščuke 20, morske ribe 16 do 32 din. Mlečni izdelki: smetana 12.00 do 15 din za liter, mleko 3 do 3.50, surovo maslo 36 do 40, čajno maslo 50, domaČi sir 12. Jajca prodajajo po 1.75 do 2 din komad, konzervirana jajca po 1.50 din. Perutnina: kokoši 28 do 35 din, par piščancev 30 do 80 din, gosi kom. 60 do 80, purani 40 do 85, race 20 do 25. Domače zajce prodajajo po 12 do 70 din komad. Krma: sladko seno 140 din za 100 kg, otava 70 on.
— Društvene novice. Podporno društvo na državni klasični gimnaziji ima svoj redni letni občni zbor v soboto 16. t. m. ob 17.30 v zbornici klasične gimnazije
— Nesreča nikdar ne počiva. V Prinovi je neki konj brcnil v glavo 181etncga posestniškega sina Franca Lubeja, ki je obležal s težkimi poškodbami na glavi- z drogra je padel pri šolski telovadbi lOietni delavčev sin Viljem Fašman. ki si Jc pri padcu poškodoval levico. V Košakui je neki kolesar poirl 621etno viničarko Marijo Boršfcnerjevo,   ki   je   obležala   z zlomljeno
desno nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici.
-— Športne ve»ti, V nedeljo 17. novembra, bo v Mariboru odločilna nogometna tekma za naslov prvaka. Slovenske nogometne zveze. Svojo prvenstveno tekmo bosta namreč odigrala sk zeiczr.icar m sk
Ljubljana in sicer bo telemo sodil zagrebški sodnik. ISSK Maribor bo v nedeljo potoval na Jesenice, kjer bo nastopil proti SK Bratstvu. Ostali razpored nedeljskih nogometnih tekem je sledoč: Mars : Olimp v Ljubljani in Amater : Kranj ▼ Trbovljah. — V nedeljo 24. t. m. bo prijateljski
nastop rokoborcev Pekrskega SK in Maratona.
— Primešan je koruzne moke enotni. Centralna vlada namerava izdati uredbo, da se od 1. decembra dalje primeša enotni moki 25Sr koruzne moke pri izdelavi ljudskega kruha. Pekovski mojstri so že na nekem zborovanju opozorili na to, da je odstotek 25*V» za primešan je koruzne moke enotni moki mnogo previsok in naj moke ne mešajo že v mlinih, marveč to prepuščajo pekom samim. Enotna, moka po svoji kakovosti ne more nikakor sprejeti 25% koruzne moke, ki je bolj pripravna za mešanje z rženo. Ce bodo mlini že izvršili mešanje, se bo v nekaj dneh vsa moka pokvarila in dobila grenak okus. Koruzna moka se mora tik pred napravo testa še le pripraviti za mešanje s poparjen jem, kar pa znajo napraviti pravilno samo peki. Pred-pk»alo naj bi se le, da morajo peki prevzeti z enotno moko gotov odstotek, koruzne moke, ki pa ne strne bfti previsok, če se noče pokvariti užitnost ljudskega kruha- Najbolje bi pač bilo, da bi se preje izvedli poizkusi in pri teh sodelovali strokovnjaki iz pekovske stroke.
— Ker se je pojavil nov primer pasie steklino v Mariboru se pozivajo vse osebe, ki bi eventualno bile ugriznjene od psa, da se javijo mestnemu fizikatu. Ukinja se omiljeni strogi pasji zapor z dnem 10. XL 1940. V smislu čl. 56 m 57 živ. kuž. zakona z dne 14. VT. 1928 se zopet odreja »trogi pasji zap°r, razglašen dne 19. VII. 1940. Kršenje tega razglasa se bo kaznovalo po kazenskih določilih živalske« Ku£»
i §m h. vj.
— Starček napaden na cesti. Zvečer se je vračal po cesti iz Limbuša pri Mariboru proti Pekram 50letni delavec Janko Beli-nar iz Peker. Na cesti je bil pred neko gostilno brez vzroka napaden od dveh neznanih moških. Dobil je težke telesne poškodbe na glavi ter so ga morali mariborski reševalci prepeljati v bolnico. Sedaj so vestni st u de uski orožniki prijeli tudi oba napadalca, in sicer sta to 261etni Ivan s. in njegov prijatelj 261etni Peter š. iz Peker.  Prijavili   so  ju sodiSču.
— Mariborski odvetniki so *»e oddahnili. Nekaterim mariborskim odvetnikom Je v zadnjem času pošilial neznanec anonimna izsiljevalna in grozilna pisma. V pismih jim ie grozil s smrtjo, ako mu ob določenem času ne izročijo zneska 10.000 din in sicer na dogovorjenem prostoru. Takšno pismo ie prejel tudi odvetnik dr. Komav-li, ki pa je o stvari obvestil poLicijo. S m je nesel zavitek >z denarjem« k elekt. ični uri na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice, kier pa ie bil v bližini tudi detektiv. Zavitek je sprejel neki fantek, ki je povedal, kie se nahaja dotični moški. Končno so ca zajeli in aretirali. Gre za 25-letnega slikarskega in pleskarskega pomočnika Stanka Novaka, ki ie dejal, da ie pisal ta pisma zaradi brezposelnosti. Zaprli so ga v maribersko jetniSnico.
— Podvig slaščičarskega pomočnica. Mariborska policija ie prejela iz Paračina obvestilo, da ie neznanec iz Maribora do-slal brzojavko sinu nekega oaračinskega-pekovskega mojstra, v katerem je z .h'.e-val 20.000 din. Omenjeni pekovski mojster je namreč na orožnih vajah v Skooliu. na ie že oooreie neznanec pod fingiranim naslovom brzojavno zahteval od sina pekov-
skega mojstra denar, in sicer prvič 5000 din. drugič pa 10.000 din. katera zneska je poslal sin pekovskega mojstia v Ljubljano, oziroma v Celje. Ko pa je dobil brzojavko iz Maribora, češ nai pošli? nadali-njih 20.000 din v Maribor, je postal pozoren in je zadevo prijavil oblastem. Na podlagi priiave se ie mariborski policiii posrečilo, da so neznanca izsledili in aretirali. Gre za slaščičarskega pomočnika Ez-valta Izakoviča iz Gostivaria. ki ie poznal razmere pri omenjenem paraČinskem pekovskemu mojstru, pa se ie odpeljal v Slovenijo, od koder ie potem poslal brzojavke. Ni se pa zadovoljil s 15.000 din. ki jih je že dobil; naposled ea je lakomnost spravila v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Ves denar, ki ga ie na sleparski način spreiel, ie zapravil in ie imel ob aretaciji pri sebi le nekai drobiža.
Torek, 12. nov. ob 20.: Na dnu. Red A. Sreda, 13. nov.: zaprto.
Četrtek, 14. nov. ob 20.: Na cesaričin ukaz. Premiera.
Vstopnice za premiero operete *Na cesaričin ukaz*. Z ozirom na splošno zanimanje za prvo letošnjo glasbeno predstavo v četrtek 14. t. m. se v interesu obiskovalcev priporoča, da si vstopnice preskrba že pri dnevni blagajni. Predstava se prične točno ob 20. Takoj v začetku je prav srč-kan že prvi prizorf te po svojem vseskozi zan mivem in nadvse zabavnem dejanju in po ljubki, melodiozni glasbi zelo vabljive operete. Zato bi bilo škoda, da kdo začetek zamudi.
Beguncem pomagajo priti čez mejo
S takimi posli se ukvarjajo na naši severni meji krošnjarji
Maribor, 10. novembra Orožniške postaje ob meji so postale v zadnjem času na krošnjarje tudi iz globljih državnih interesov posebno pozorne. Tudi tuji (večinoma hrvatski) krošnjarji dobro vedo, da je krošnjarjenje pri nas prepovedano in da je ta vrsta kupčije postala zelo tvegana. Ker se pa kljub težkim posledicam v primeru zasačenja še vedno množe primeri krošnjarstva, mora to imeti drugo, v državnem interesu važnejše ozadje. Ugotovilo se je, da se za krošnjarstvom ob meji v prvi vrsti skriva pomoč pri pobegu preko meje. V ta namen služi kroš-njarstvo le kot plašč napram javnim organom. Krošnjar le na videz, v resnici pa tihotapec beguncev ozir. ubežnikov preko državne meje. Zato imajo pravi in že izurjeni taki tihotapci navadno le malo blaga pri sebi, tako da nimajo posebne škode, če se jim slučajno tudi zapleni. Njih glavni zaslužek je v resnici čisto drugi: kot kažipoti in spremljevalci ubežnikov. S tem pa
so prav lahko združeni tudi še drugi, za državo še bolj važni posli. —
Za danes en tak konkreten slučaj: Ki-lič Nikolaj iz Ritice, srez tlmotski, se je že dalje časa potepal na videz kot krošnjar po naših obmejnih krajih. Nastanjen jc bil pri Ani Sekavšnik v Slovenjem Gradcu. Ljudem se je zazdelo sumljivo, da se Kilie tako malo briga za svoje krošnjarstvo, vendar pa je čedno oblečen in je večinoma na potovanju, šele ko so ga ostreje prijeli zaradi njegovega krošnjarstva, sc je sam izdal, da mu je krošnjarstvo le postranska stvar, glavni zasužek njegov pa da izvira od spremljcvanja tistih, ki hočejo ilegalno preko državne meje. In takih jc čim dalje več; največ pa se peča z Dalmatinci. Od vsakega dobi po 100 din. — Ko pa smo s krošnjarstvom že tako daleč, je skrajni čas, da se zamašijo tudi viri, od koder dobavljajo krošnjarji blago. Niso ti viri — trgovci sami ?
Mlada žrtev pijanega fanta
Smodič Jože, star komaj 17 let, je v Trbovljah zaklal 18 let starega Janeza Zupanca
Trbovlje, 11. novembra O nožu kot morilnem orožju v Trbovljah že dolgo nismo slišali, dasiravno je prešnja leta bila naša dolina razvpita zaradi pogostih prepirov v gostilnah, ki so se končali s tem, da so fantje potegnili nože in se včasih tudi do smrti poklali. Včerajšnje martinovanje je pri nas žal zahtevalo mlado žrtev, ki je padla pod nožem še mlajšega pijanega podivjanca. Okoliščine, v katerih je bil storjen zločin, kažejo žalostno sliko podivjanosti naše mladine. Zupane Janko, star šele 18 let, se je v nedeljo zvečer odpravljal z doma, da bi preživel nekaj ur z mladimi tovariši. Vleklo ga je v bližnjo gostilno. Očeta je naprosil, naj mu da površnik, češ, hotel bi tja v sosedno gostilno, kjer bodo nocoj fantje lepo zapeli. Oče mu je v zli slutnji branil, pa je le obveljala fantova. Ta Čas je v gostilno blizu kolodvora prišla že večja družba njegovih mladih tovarišev, samih mladoletnikov, ki so se že pijani vračali z Dobovca, kjer so se v novo otvor jeni gostilni pošteno napili in prišli v dolino že dobro nakajeni.
Z Zupancem Jankom so sedli za mizo. pa se je kar hitro pričel med njim in prijateljem iz sosedne hiše Smodičem Jo-žetom prepir. Beseda je dala besedo, fanta sta se razvnela In Smodič že takrat ni
štedil z grožnjo češ »saj ves, da sem ti obljubil,  da te bom obštihaltf.  Zupane je
potem zapustil gostilno, Smodič pa je pohitel za njim in sta se baje že na hodniku
prav hudo sporekla in tudi že spoprijela. Zupane je hotel proti domu. Smodič pa se je tako raztogotil. da je skočil za njim
in je pred kapelico blizu gostilne prišlo do hudega pretepa, med katerim sta fanta merila svoje moči in je bil zdaj ta zdaj oni na tleh. Njuni tovariši so med tem prihiteli iz hiše, pa menda niso mislili,
da se bo zgodilo kaj hudega. Kar naenkrat je med ruvanjem Smodič potegnil iz žepa nož in zamahnil po Zupančevem desnem laktu, ga globoko ranil, drugi zamah je zadel njegovo desno nogo pod kolenom, tretjič pa je žrtvi porinil nož v levo stran prsi in mu zadal smrtno rano. Zupane je zastokal: »Sodaj si me pa, kaj sem ti vendar storil«. Imel je še toliko moči, da je mlademu ubijalcu izvil nož in rok, potem je pa omahnil. Tovariši s Smodičem vred so težko ranjenega odnesli proti bližnjemu domu, kjer so ga na dvorišču položili na klop. Zupane je še hropeč prosil, naj mu slečejo suknjič, potem pa je v mlaki krvi izdihnil.
Zupančeva mati je na klicanje prihitela na dvorišče in vsa obupana našla svojega sina mrtvega. Smodič je mirno motril žalo-igro in je na vprašanje matere kdo je ubil njenega sina cinično odgovoril: >Jaz sem ga«. Potem je šel baie domov in trdno zaspal. Fant je bil očividno zelo pijan. Smo-dičev oče je fanta sam odpeljal k orožnikom, kjer so ga zaslišali in izročili sodišču. Mladi Zupane je bil baje miren, priden fant, nekaj časa zaposlen pri Dukiču, pozneje pa je radi bolehnosti ostal doma. Ubijalec je tudi slaboten fant, vendar o njem ljudje ne vedo povedati kdo ve kaj dobrega.
č:as bi že bil. da se pijančevanje omeji
z energičnimi ukrepi in da »e zlasti nedorasli mladini onemogoči prekomerno uživanje alkohola. Mladino je treba zlasti po industrijskih krajih, kjer brezposelna In brez nndzorstva pohajkuje, napotiti h koristnejšemu delu kakor so pijača, cesta, karte in slaba druščina! Žalosten primer mladega Zuoanca bodi resen opomin vsem odgovornim vzgojnim in društvenim činiteljem !
Iz Celja
1
—C T 7 spel o akademijo Jadranske straže bodo ponovili v nedeljo. Akademija Jadranske straže, ki je bila v nedeljo popoldne v celjskem gledališču, je odlično uspela. Gledališče je bilo nabito polno in mnogi so morali oditi, ker niso več dobili vstopnic. Akademijo bodo na splošno željo ponovili v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 v gledališču. Opozarjamo vse tiste, ki v nedeljo niso mogli v gledališče, in tudi okončane, da si ogledajo to patriotično in umetniško akademijo. Cene bodo znižane. Vstopnice so v predprodaji v Gori carjevi knjigarni. Cisti dobiček je namenjen dijaškim kuhinjam v Celju.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 415 brezposelnih (228 moških in 187 žensk) nasproti 306 (154 moškim in 152 ženskam) dne 31. oktobra. Delo dobijo 4 drvarji, 2 hlapca, 6 kuharic, 3 služkinje, 2 kmečki dekli in 1 natakarica.
—e Poverjenlštvo Trgovske bolniške blagajne sporoča, da ordinira odslej zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti 7/1 za člane Trgovske bolniške blagajne vsak dan od 10.30 do 11.30 in 13. do 14.
—c Akademija v proslavo Gutenbergove 500letnice, ki jo priredijo celjski tiskarji, se prične v soboto 16. t. m. ob 20.30 v celjskem gledališču. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
—c Popravilo ceste Sp. Hudinje—Dobrova, Mestna občina bo dala posipati cesto
karne« in je razpisala oddajo navoza ne-sortiranega savinjskega prodca in drobcev opeke, ki bodo na razpolago v v Celjski opekarni«. Ponudbe je treba vložiti do vštetega četrtka 14. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
Nova mladinska igra
ANTON INGOLIČ: SIROTK
Ptuj, 11. novembra. Lep sprejem, ki so ga doživele »Sirote«, ko so še kot povest izhajale v >Našem rodu«, je napotil Ingoliča, da je delce dramatiziral in izdal. Strnil je dejanje na šest slik in razdelil v dialoge, v katerih morajo osebe razjasniti marsikatero reč, ki je pripovedovana morda bolj gladko tekla. Morda je tu pa tam govorica teh otrok preveč učena, morda dejanje tudi ne teče vedno s
tisto napetostjo, ki jo strogi dramaturgi zahtevajo,   romantična   robinzonada štirih
otrok, ki zapustijo svoje trdosrčne gospodarje in daleč od »civilizacijet zaživijo svoje življenje, pa bo prav gotovo imela tudi na odru močan učinek.
Novo na delu je neko stvarno ozračje, ki daleč od vsega pravljičnega predstavlja svet realnih možnosti, tisti svet, ki današnji mladini veliko bolj prija kakor svet čarovnic, junaških kraljevjčev in začaranih kraljičin. Prav je, da se v današnjem Času, ki zahteva tudi od mladih ljudi vedno več upoštevanja realnih dejstev, nudi taka zdrava hrana. Delce, ki mu ne manjka, vzgojnih momentov, stane samo 12