plačana v Leto LXXL, ŠL Zlo a Din i^naja vsa_k dan po po Kine, izvzemal nedelje in praznike. — InaeratJ do 80 petlt vrsi a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3» večji inaerau petlt vrata Din — Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN ITFBAVNIATVO LJUBLJANA, ftnafljeva ohca štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23. 31-2«. 31-25 in 31-26 Podružnica: MARIBOR, Grajata trg At. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: giunaiiisjm jeva one* 1« podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob Postna Hranilnica v LJubljani at. 10.351 101. Trozueza Bnoiiia - Francija - Rusija branila Češkoslovaško pred napadom Uradna objava angleške vlade neposredno po sinoćnjem govora Hitlerja — V primeru napada na češkoslovaško bo Anglija skupno s Francijo in Rusijo priskočila na pomoč — Prvi vojaški ukrepi v Angliji i A T —J f -V ii i J L ^tl A ,\ ? -v -f ~—^ " S V "m 1 vaškega spora. V * . l stvu so poslušali Hitlerjev govor po radiu vsi člani ožjega kabineta. Zunanje ministrstvo je sproti skrbelo za prevod Hitlerjevih izvajanj, tako da so bili ministri takoj poučeni o vsebini govora. Po kratkem posvetu ožjega kabineta je bilo ob 22.30 izdano uradno poročilo in ob enem objavljeno tudi po vseh angleških radijskih oddajnih postajah, v katerem aneleška vlada na nedvoumen način obeležuje svoje stališče za primer oboroženega napada Nemčije na Češkoslovaško. Poročilo se glasi: »Predsednik angleške vlade Chamberlain se le celo trudil skupaj s kancelarjem Hitlerjem, da bi rešil češkoslovaško vprašanje na miren narin To je danes še mogoče storiti na miren način, ker je odstop sndetekih krajev s sudetskimi Nemci zagotovljen s pristankom Anglije, Francije in Češkoslovaške. Ako pa bo prišlo kljub temu do napada na CSR, potem bo Fran- J cija šla takoj na pomoč z oboroženo silo j CsR Francoski pomoči se bosta pridružili h rez dvom no tudi Anglija in Rusija-Ni še prepozno preprečiti nesrečo, ki grozi Evropi in civilizaciji, vendar pa morajo vsi narodi zastaviti vse sile v zadnjem trenutku za mirno rešitev.« V merodajnih krogih izjavljajo, da se je angleška vlada odločila za to objavo predvsem zaradi tega, da prepreči vsak dvom o stališču Anglije za primer kon- \ A 1 jI S '4 -1 f flikta, "^^r"""*^* ~\ /V i -is 4 . £ v- k 4 k « nedo' i T -*-■•»- A 43 ^ rr~ r*ARIZ, 27. sept. e. Snočnja uradna objava angleške vlade je izzvala v pariških krogih največjo senzacijo. Pripisujejo ji naravnost odločilen pomen v razvoju evropske situacije. Ta iz.iava je bila podana s noč i po izmenjavi misli v teku včerajšnjega dne med Francijo, Anglijo in Rusijo. London in Pariz sta bila včeraj v stalni zvezi in snoči je bil francoski poslanik Corbin ponovno sprejet v Foreign Officeu, V Parizu podčrtavajo kot posebno značilno, da angleška vlada prvič v svoji izjavi poudarja tudi udeležbo Rusije, s katero Anglija nima sklenjenega nobenega posebnega sporazuma. S pristojnega mesta je bilo snoči izdano naslednje poročilo o situaciji- Zadnji teden je predsednik vlade poskušal, da se Hitlerju nudi vse do skrajnosti za mimo rešitev Češkoslovaškega vprašanja. Se vedno so možna pogajanja Nemška zahteva za odstop sudetskih krajev ie bila sprejeta od Anglije. Francije in tudi od Češkoslovaške: toda če kljub vsem prizadevaniem Chamberlaina pride do napada na Češkoslovaško, bo rezultat ta da se bo Francija čutila obvezano priskočiti na pomoč, a Anglija in Rusija bosta stopili na njeno stran Se ni prepozno, da se prepreči velika tragedi ia Vsi narodi morajo vztrajati na sporazumu potom svobodnih po-eaiani To poročilo se smatra v političnih krogih kot jasna deklaracija, da ie v primeru vojne zasigurana francosko-angleško-ruska koalicija, podobna oni v letu 1914. Hitler vztraja pri svojih zahtevah Do 1« oktobra zahteva izročitev sudetskih pokrajin v smislu nemške spomenice Berlin, 27. sept. br. Snoči je na zborovanju v berlinskem Sporrpalastu govoril kancelar. Hitler. Razpravljal je izključno o sta-lišHi Nemčije v sedanjem mednarodnem položaju. Uvodoma je razčlenil nemško zunanjo politiko navajajoč, da sloni na narodno socialističnem svetovnem nazoru. Govoril je o raznih miroljubnih predlogih Nemčije, ki pa da so bili vsi odklonjeni. Zaradi tega se je Nenrćija mora's gigantsko oborožiti in je potrošila za to v zadnjih petih letih silne milijarde. Danes ima najmodernejše oboroženo vojsko, mornarico in letalstvo. Napadal je demokratične d zave, ki da rujejo proti Nemčiji Zatem je prešel kancelar Hitler na su-detsko vprašanje m je takoj v začetku po-udarial. da gre pri tem za zadnje teritorialne zahteve, ki jih postavlja Nemčija Evropi, toda to so zahteve, od katerih ne more odstopiti. Podal je on? češkoslovaške zgodovine z nemškega stališča, pn čemer je v izredno ostrih izrazih napadal prezi-nenta dr Beneša Rekel ie. da se je će> škoslovaška država ustanovila na osnovi laži, ker ie dr Beneš na mirovni konferenci trdil, da obstoja češkoslovaški narod. Čeprav takega naroda ni in ni bilo Tako so Čehi najprej anektirali Slovake, nato pa si prisvojili še tri in pol milijona Nemcev tei nad milijon Madžarov Podkarpat-skih Rusov in Poljakov »Ko vam o tem govorim«, je poudaril pri tem Hitler, »sočustvujem z usodo vseh teh preganjanih Madžarov. Slovakov in Ukrajincev, a vendar govorim seveda samo kot zagovornik mojih Nemcev.« V nadaljnjih izvaianjih je Hitler rekel, da je dr Beneš na mirovni konferenci obljubil kantonizacijo nove države, da pa te obljube ni držal temveč, da se ie v CSR začel režim terorja in da je »gospod Beneš hotel nemštvo enostavno počasi in dosledno iztrebiti« Chamberlainovo posredovanje Hitler je orisal razvoj sudetske krize Vnovič je naslavljal ostre očitke na prezi-denta Benesa češ da je CSR na vsako spravljivo nemško ponudbo odgovorila z novim preganjanjem nemškega prebivalstva Nadaljeval je: •Tedaj je nastopila Anglija in pridružila se ji je tudi Francija ter sta Cehom stavili edino možni predlog, da se nemško ozemlje prepusti Nemčiji Spričo grožnje Anglije in Francije, da se za Češkoslovaško ne bosta več zavzemali, če končno ne izroči nemškega ozemlja Nemčiji, je Benesu i preostal le izhod, da je na U predlog pri- stal Takšna *e bila njegova beseda, v resnici pa nemškega ozemlja ni dal Nemčiji, temveč je Nemce prepodil iz nje Beneš je to mojo ponudbo zopet izigral in je pre-ganiame našega ljudstva še povečal Predsedniku Chamberlainu sem hvaležen za vse napore Zagotovil sem mu. da nemški narod noče ničesar drugega kakor mir, zatrdil sem mu pa. da po meje. preko katerih ne more Zatrdil sem mu. da nas. ko bo Cp«krwiova«ka uredila ta problem in ko se bodo Cehi mimo sporazumeli tudi glede drugih manjšin, da nas Cehi potem nič več ne zanimajo in da smo tedaj pripravljeni tudi garantirati meje: Mi nočemo nobenih Cehov. Memorandum Sedaj pa je prišel trenutek, ko se lahko napravi samo še prelom Ce je kdo pokazal takšno potrpežljivost, kakor smo jo pokazali mi, se o njem ne more reči. da hoče vojno In končno je na strani gospoda Benesa 7 milijonov Cehov, tu pa stoj! narod 8 preko 75 milijoni pripadnikov. Jaz sem torej sestavil memorandum, v katerem sem podal svoje sadnje in končne zahteve. Te zahteve ne pomenijo nič drugega kakor realizacijo onega, kar je gospod Beneš že obljubil Vsebina teh zahtev je enostavna- Ono področje, na katerem je našel ien nemSVi narod ki se po svoji volji odloči za priključek k Nemčiji se mora sedaj Nemčiji priključit* in sicer takoj. Označil sena meje temi ozemlja. U so se določile na osnovi *e rftset let shiranega materiala o narodnostnih in jezikovnih mejah na Češkoslovaškem rw»ločii sem, da pride to področje pod n^mSko oMast ker je bistveno, da ie od Nemcev zasedeno. Končno razmejitev sem prepustil votamo onih rojakov, ki se tam nahaja da. Nič drugega ne predstavlja kakor praktično izvedbo onegra, kar je gospod Beneš ae ob-. IJublL Gospod Benei pa pravi, da je randum ustvaril nov položaj. Nov položaj je zanj v tem, da mi zahtevamo, da to, kar je obljubil, tokrat tudi izpolni. Bene* je vedno obljubljal, pa ni nikdar nič izpolnil. Sedaj naj bi se j prvič zgodilo, da bi nekaj tudi izpolnil. Takemu njegovemu postopanju je sedaj konec. On bo moral 1. oktobra izročiti nam *~ nase področje. Glede na sudetsko-nemsld problem je moje potrpljenje sedaj pri kraju. Jaz sem dr. Benesu postavil svoje zahteve. V njegovih rokah je sedaj mir ali vojna. On bo Nemcem dal svobodo ali pa si bomo ml to svobodo sli iskat. Eno mora svet vedeti: se nikoli nisem bil strahopeten. Jaz stopam pred svoj narod kot pravi vojak in za menoj bo, to naj svet ve, marsiral ves narod in to drugačen narod kakor leta 1918. Ce je takrat demokratskim pridigarjem uspelo narodu vcepiti strup demokratskih fraz, se to sedaj ne more več zgoditi. V tej uri hočemu vsemu svetu pokazati svojo voljo, ki je močnejša od vsake sile in od vsake nevarnosti Naša odločitev je padla. Sedaj naj se odloči gospod Bene*.« Prvi odmev v Parizu in Londonu Hitler ni povedal nič novega in se splošni položaj ni nič spremenil Pariz, 27. sept. e. Splošni in glavni vtis snočnjega Hitleri*»v* n govora "•■*.* s- - ipngl,.. \ da Hitler , a > rasti v*, a * ^sto\ za seboj in da so nadaljnja pogajanja še mogoča. Kar je snoči povedal, je bilo že vse znano iz nekaterih njegovih prejšnjih govorov, zlasti iz nurnberškega. T*"""* $ ' *- •:;?/->■" • « e , . * * . -Jal V splošnem po mnenju Pariza govor ni prinesel nobenega senzacionalnega preokreta v mednarodni situacij*. Takoj po Hitlerjevem govoru je bila sklicana seja ožjega kabineta, na kateri so kancelarjev govor proučevali. V Londonu je bila snoči tudi seja kronskega sveta pod predsedstvom kralja Jurija VI. O seji ni bil izdan noben komunike. Smatrajo, da je bila seja v najožji zvezi z vprašanjem nekaterih ukrepov, za katere je potrebno kraljevo soglasje, tako zlasti glede splošne mobilizacije. Ob 0.45 je bilo iz predsedstva vlade j izdano poročilo, v katerem se naglasa, da Chamberlain ne sme prenehati z napori za ohranitev miru, ker se mu zdi neverjetno, da bi vodja naroda, ki ne želi vojne, zahteval borbo v vprašanju, v katerem je v glavnem že dosežen sporazum. Kar se tiče angleške vlade, pravi Chamberlainovo obvestilo, bomo storili z naše strani vse in sprejeli nase tudi polno odgovornost za obljube, ki so bile danes, katerim pa Nemčija ne veruje, češ, da ne bodo izvedene Mi bomo z naše .strani storili vse v določenem roku, želimo pa. da nemška vlada pristane na sporazum v pogledu odstopa področja sudetskih krajev v duhu poeajanj. a ne potom sile. Verujem, da Hitler ne bo odklonil predloga za mirno rešitev spora, saj je potem izpolnjena želja rajha, da dobi sudetske kraje brez prelivanja krvi. »Times« piše o Hitlerjevem govoru Hitlea je izjavil, da ima sedaj dr Beneš v rok^h voino ali mir. ~ v -\ s —V*?J : : r ~ Mi v L< v . «c i i\ re" n s d j »ilizacija v Angliji izdani prvi mobilizacijski ukrepi London, 27. sept br. Dočim je Anglija izdala dosedaj le splošne preventivne vojaške ukrepe in se v glavnem omejevala na posredovanje za mirno likvidacijo obstoječih mednarodnih sporov, je prišlo sinoči po Hitlerjevem govora in v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli na konferenci francoskih in angleških državnikov ter vojaških strokovnjakov, do prvih zelo značilnih ukrepov. V sporazumu z vlado je bila odrejena delna mobilizacija suhozemne vojske, vojnega letalstva in vojne mornarice. Francoski generalisim Gamelin, ki je na nujen poziv prispel v London, da prisostvuje razgovorom francoskih in angleških državnikov, je imel za tem važne razgovore z angleškim ministrom za koordinacijo državne obrambe, vojnim ministrom in Sefom angleškega generalnega Štaba. Na osnovi teh razgovorov je bil zvečer objavljen odlok o delni mobilizaciji. Pod orožje so vpoklicani vsi rezervisti protiletalske In obalne obrambe, vsi rezervisti vojnega letalstva in pripadniki specialnih oddelkov. Danes se je rasen tega začela rekrntaeija srn suhozemno vojsko. Ker je vojna morna- rica že v strogi pripravljenosti, lahko vsak čas stopi v akcijo. V komunikeju se poudarja, da ne gre za splošno mobilizacijo, marveč zgolj za prve varnostne ukrepe, ki naj zaščitijo Anglijo pred morebitnim presenečenjem. Sklicanje angleškega parlamenta London. 27. sept. br. Snoči sta bili gornja in spodnja zbornica sklicani za v sredo k izrednemu zasedanju. Spodnja zbornica se sestane v sredo dopoldne. Na dnevnem redu bodo interpelacije, nakar bo ministrski predsednik Chamberlain v odgovor na nje podal ekapoze o mednarodnem položaju. Orisat bo prizadevanje ai*gle<3ce vlade za mirno ureditev mednarodnih »porov, potek razgovorov mod francoskimi in angleškimi državniki ter navedel ukropc, ki jih je vlada dosedaj izdala za zaščito angleških interesov. Zatrjuje se, da bo Chamberlain ob enem predložil parlamentu važne predloge, ki naj dajo vladi možnost, da v danem primeru nemudoma izda vse potrebne ukrepe. Nov poskus Chamberlaina v Berlina pismo Hftlerfu z novimi London, 27. sept. br. Po apela, ki ie naslovil na odgovorne državnike i rttki prezident Franklin Roosevelt, Je včeraj popoldne ie angleški ministrski predsednik Chamberlain napravil ie nov poskus, da reši mir in doseže mirno ditev nemško»ceškoslovaskega soglasja s angleško in fra poslal kancelar jo Hitlerju ki ga |e odnesel v Berlin . Chamberlalnov ožji sot rudnik Wilson. V Je Ob 16. Je prispel s letalom ▼ _____ Je bil aro pozneje sprejet pri Hitlerja, pri katerem Je ostal 55 minut. Davi seje z odgovoiom Hitlerja vrnil v L and—. Vsebina ChsmbelalMvega pisma Hitlerju ie nt bUa objavljena. V usnfii nih krogih pa zatrjujejo, da Je Chamberlain predlagal novo kompromisno rešitev su-detskega vprašanja in predvsem zahteval naj se 1. oktober ne naj se pogajanja za mirno ureditev Z V. * p , i\ jr ? v "s -ur 'i -v * ^o- i+ "*v . v . r. ^ehv i f , e> - 7 t11j • nt ± - \ znat T. r i m A ^ * * z >***u -*c * *o *-a Iz e* "A JW ^. ■* A A A\T A a ' A *- ce. LONDON, 27. sept. AA. Parlamentarni sotrudnik Renterja je izvedel, da je vsebovalo pismo Chamberlaina Hitlerja tudi izjava, v kateri je bilo povedano, da je nemški nacrt popolnoma nesprejemljiv. V pisana apelira na Hitlerja, naj pokaže svojo zeljo, da bi se ene resilo na miren način t podrobnih pogajanjih med Nemčijo in ceakoslovs-iko vlado glede Benesev odgovor Rooscveltn: Mi se bomo branili S PRAGA, 27. sept. AA. Prezident Bat. republike dr. B e n e š je poslal sledeči odgovor na poslanico Roosevelta: Globoko me je ganila vaša poslanica. Sprejel sem jo v trenutku, ko se moja država in moj narod čutita zapostavljena in ogrožena zaradi vojne nevarnosti. V času 20 let so vse vlade naše države vodile isto politiko miru in se zmerom izkazale za verne načelu, da sc vsi spori rešujejo z mirnimi sredstvi. Vlade te države so sklenile pogodbe o arbitraži. Vodile so politiko miru z Društvom narodov ter niso nikdar odstopile od tega svojega načela. Nase vlade so podpisale Kelloggov pakt ter ne bodo ničesar storile, kar bi se ne skladalo z odredbami tega pakta. čeprav je Češkoslovaška v času pogajanj pristala na največje žrtve, ki se tičejo nienih življenskih interesov, pa njena vlada ni prekinila pogajanj v želji, da se spor reši z mirnimi sredstvi in sicer s snorazumom. Češkoslovaška poudarja, da je zmerom podpisala vsako arbitražno pogodbo z Nemčijo in da je ona v času sedanjega spora že predlagala, nai se ta spor uredi po določbah te pogodb*. Češkoslovaška je pripravljena ponoviti t« svoj predlog. češkoslovaška se vam globoko zahvaljuje, gospod predsednik, za vašo poslanico, ki more v teh težkih trenutkih mnogo storiti za pravično rešitev spora. Celo Še danes veruiem v to, da se more spor rešiti v duhu pravičnosti brez uporabe sile. Ves češkoslovaški narod upa, da se bo tako zgodilo. V primeru napada se bo češki narod branil. Kljub temu pa pri nas prevladuje prepričanje, da konec vseh koncev vojna ni tisto sredstvo, s katerim se rešujejo vsa vprašanja. V tem sedanjem času morajo zma-pati razum, človečanske ideje in duh pravičnosti. Čsl. ponudba Poljski LONDON, 27. sept. e. Beuterjev dopisnik v Pragi doznava iz zanesljivega vira, da osebno pismo prezidenta dr. Beneša prezidentu poljske republike dr. Moscickemu vsebuje pripravljenost češkoslovaške vlade, da se poljsko-če-škoslovaški nesporazumi končajo tudi za ceno revizije češkoslovaških meja na podlagi sporazuma. Madžari presenečeni BUDIMPEŠTA, 27. sept. e. Navdušenje, ki je nastalo prve dni v madžarski javnosti zaradi mnenja, da bo Češkoslovaška prisiljena odstopiti kraje z madžarsko večino Madžarski, je že precej splahnelo, kar je vidno opažati, odkar se je Chamberlain vrnil iz Godesberga v London. Po radiu in "isku sicer še vedt.o propagi~a;o rrad";arsk? zahteve in vsak dan tud* "dodajajo v slovaškem jeziku. Značilno je, da nazivajo sedaj Slovake za svoje brite. Možnost sporazuma med CSR in Poljsko je madžarske kroge zelo presenetila, k**r bi to torpediralo madžarsko politiko in madžarske zahteve. čsl. problem pride pred svet DN? Ženeva, 27. sept. e. V krogih Društva narodov pripisujejo francoski vladi namen, da bo v primero, oe Nemčija napade češkoslovaško, predložila zahtevo, da svet Društva narodov uporabi člen pakta Društva narodov, ki se nanaia na teritorialno nedotakljivost države članice in na kolektivno varnost. Vse kaže. da je bil svet Društva narodov v Ženevi pot-sluibeno ie obveščen o tem francoskem namena. Svet DN se bo, kakor bodo pač nanesle razmere, sestal v 2enevi ali pa v ške stranke v ČSR za obrambo republike PRAGA, 27. sept e. Praški radio je snoči objavil vest, da so sudetsko-nemška zveza, nemška socialdemokratska stranka, nemška demokratska stranka in nemška katoliška stranka predsedniku republike dr. Benesu poslali izjavo, v kateri poudarjajo, da demokratska mladina v teh usodnih časih, ki jih preživlja češkoslovaška republika, ne bo zapustila svoje domovine in da je pripravljena na borbo proti odstopu področja, ki pripada češkoslovaški republiki. V tej izjavi tudi poudarjajo, da se bo omladina z orožjem v roki borila za kraje, v katerih je bila rojena in v katerih je doslej živela. Rim, 27. snsvsjo, da ukaz, ds so sam. Mai e. Is prejeli jrrags vin* do-vsi skavasi letalci M ar na m Stran 2 »8LOVENSRJ NARO D«, torek. 27. septembra. Stev 216 piš*}* zadnji fttev/lfef fw;o|lf gfssi/a: jO* tfa/tfc *e;sfv-m M rniB^te ta% fi, d« «0 H v (Min njMŠk ršOmno rO dila nov* gfedafta* na sV*?t. Ta tanfevajo novi/i jnjJLhotl tifcriJt^ ajsvi/i W(L Nali na^prScnTOf pa ffredajo f*n*a; V |*-efe*ln desetletja m so IN* za nitoge nm%ga ovsa. Postali so seftffnt Dva |Pofcr ga du/ia Vtf*/ara V Hali drtevf v *OVt/i obit* *afc. Jugorm na Mna Zvene frfrttienega de* o. Z#t lavstva na atver*. Ml se, da f» oM^a okvir pokreta pri obeh ista. Kdo bi si upal trčili, da Je tudi vsebina ista. Morda bo bodočnost pokazala* đa stš tekmeca novega časa vSafc v svojem okolju na «vof način ustvarjala novo obliico življenja. Afi gremo preko teh gibanj samo na irgoiovitev. da smo resnvčfio svnsrfr. V nm veje nov dtrh ki ga naši stari pokreti niso poznali. Še to rečemo, da smo nesposobni, da bi ga sedaj sprejeti in da je zefd njihova usoda zapečatena. Okosteneli so Če bi ne bih, bi bili na našem mestu oni. Najboljši dokaz, da so starec, ki se na smrt pripravlja, je prav zato dejstvo, da smo morili mi puti. da zaja memo nove tokove. Za druge bomo morda kmalu lahko rekli bili so. Mi pa smo tu in z nami je čas.« — Ako kdo v teh izvajanjih najde kako jedro* kako pametno mi-seL predvsem ako najde te troho logike, dobi groš! — Na drugem mestu piše isti »delavski osrečevatelj« »Nehajmo zato le totiko govoriti o svobodi. Z mo trgujejo le ljudski demagogi zato. da narod varajo in goljufajo. Povejmo odkrito, dn je bolj potrebno v na.?/ današnji družbi, da svobo do nekaterih, ki svobodo mnogih jemljejo, čim preje ubijemo. Priznajmo, da še v majhni družfni m mogoč red. če vsakdo svobodno defa po svofi vo/ji. Kako bo mogoč v velikih člo\>eŠki1. združenjih fn t> vse t človeški družbi. Če tam ni strogo urejenega živijen ja.. * Zakaj se čudite »Katolički tjednika, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča. objavlja pismo svojega naročnika-duhovnika, v katerem bridko toži, kako peša vera. in navaja za zgled »Obhajal sem v nedeljo zjutraj vernike v neki sarajevski cerkvi. A vše samo stare ženice in starke. Kar zabolelo me je. Moj Bog, šli smo že tako nizko padli?f Ne enega moškega ni bi/o, nobene mlajše gosposka ženske, nobenega dektetat Na koncu je vendarle prišlo presenečenje. K ob hajilu sia pristopila — bolj pobožno kakor kaka bogoslovca ali novica — dva odrasla mladeniča, kakor dve zlati jabolki. Očivid no studenta iz boljših rodbin. No. seveda, takoj sem videl tako po obrazu, kakor po obleki, da sta to dva Nemca-potmka. in sedaj, v tej kritični dobi z* nemški katolicizem, pa v. tujem kraju, na potu. a ven dar morda hodita vsak dan k obhajilu... A kje so naši in naše?, sem si mislil. Ti so š7i na izlet v hribe, v gore ne samo brez obhajila, marveč celo brez maše * — Krni f m sladfzete od ideala? V »Katoličkem tjedniku« razpravlja neki duhovnik, ki se podpisuje z »Uberu, o te-mU tukaj mladi ljudje v gotovem času redno zapuščajo katoliške organizacije, kjer so bili preje delavni in marljivi člani. Pri haja do tehle Zaključkov: »Evo, kako se dogaja. Prvt ti je znak, da se bo katoliška dijakinja, orlica, križarka. kongregastinja možila* ko začne izostajati od verskih se Stankov in ko začne zanemarjati vse po vrsti društvene dolžnosti. Nekoč sijajna dru-Štvena zvezda prve vrste, prva boriteljica in pionirka, se kar na enkrat izpremeni v temen. ugast: meteorit Pa ti io tožijo na vsaki odborovi seji. Vedno je s tem in tem »bratom«. Nikdar je m v d i ust vem dom Kadar je \*erski sestanek, je no korzu njih ka3cor d"a slepca. Vse pobožne, zaskrbljene bogomolke se nad njima skanda liziraio .». Ali ni zanimivo, kako si dahovnik »Libm razlaga, zakaj mtadi ljud j* zapuščajo katoJištre organizacije?/ Beseda o odkrivanju Ljubljana. 27. septembra Pozdravljanje je menda tako »taro. kakor človeštvo samo. Skozi stoletja je dobilo po raznih državah različne oblike. Pri nas je se vedno v navadi odkrivanje. O tej zadevi je že svoj čas izšel članek, katerega vsebina pa mi ni več znana. Ker postaja to izkazovanje ča6ti m spoštovanja skoraj vsako zimo aktuamo ne bo morda odveč, ako se se enkrat in že sedaj pomu-dfmo pri njem in zavzamemo končno to najprimernejše stališče k popravljanju za bodoče. Lanski mrzli val, ki je relo prizadejal največje reveže, prezebajoče v neaakurjenih prostorih, je sicer hvala bogu odšel od nas, a še ni pozabljen. Zelo prizadeti pa so bili tudi vst oni, ki so to čutili na lastni koli pod Iddbukomf Človek, ki poana takt gleda, da pozdravi vsakega znanca. Tak dtovek pride pa pogosto v neprijeten po* loža j. da si mora kar naprej »hladiti kri* ž oAHvatnjem. kakšen je občutek pri tem. ako se glava malo Ogreje, pa zopet dvigneš klobuk, da zapiha nezaželen in neprijeten hlad, VC lč oni. ki tO skuša. Mladina, ki pogosto premalo spoštljivo pozdravlja, in cm i, ki imajo se košate lase, teqa ne čutijo in se utegnejo smejati, bodo pa to morda posne je sami na sobi sposnsli in okušali. Pri tej priliki bodi še omenjeno* da človeka atesti, ako je že starejši, neprijetno dime, če v svoji vljudnosti dobi na spoštljiv po-sdrav komaj viden — pokim — s glavo. Ze4o umestno bi bilo in to bi pozdravili predvsem ne samo prizadeti, t ©m Vec tudi mnogi uvkšnevOi posdfavijanci. da st od nosne jeseni pa tja do spomladi pozdravlja morda te a poklonom, izvzem* na fvid-nejše preuntavnfce bi starejše dame Klic po regulaciji Pesnice KMtek tntafluiilit tem nattM|o Uffeiltt IT — atola M velikem o ataribor, .M. eutrtOftibra je že pred kakim pet atflnflfp do-dogodk* V ijkTvenskOa%. jaTans* živin zJsstt kdor je v fcrsJgfe od Sv. e ob Poanidl pa doli do Ptujt ob-sHOVai ljudske Shoda bodisi itaaslnln Ibdisi drtavnih poslancev, te bo nedvomno živo spominjal tadi, kako se je na vseh teh zborovanjih. Kako M je v našem OaSbp s-ju, kako se je v interpelacijah in predlogih naših poslancev stalno pojavljala zahteva pO regulaciji Pesnice, Sotle, Savinje, Drave, Dravinje, Mislinje 'n drugih naših večjih in manjših rek. V naiih obmejnih krajih J6 bilo zlasti pereče vprašanje Pesnice, ki je Že takrat prizadevala težko Škodo posestnikom s svojimi strašnimi poplavami, katerih žrtev so postali tisoči in tisoči meterskih stotov najboljše krme. Končno se štajerski deželni odbor, ki }e pac odrejal razna regulacijska dela v nemškem delu dežele, zanemarjal pa je namenoma slovenski del. m mogel več upirati neprestanim navalom iz prizadetih krajev in je izvršil delno regulacijo prilično do Sv. Marjete oziroma MoSkahjcev. To seveda nftt od daleč nf bilo zadostno toda vsi nadaljni napori za nadaljevanje regulacije so bili brezuspešni. Tudi v novi državi se prva leta v tem pogledu ni storilo nie, Ko so 1.1927. prišle oblastne samouprave, je skupščina mariborske oblasti izdelala in sprejela obsežen načrt za reguliranje rek po vsej takratni mariborski oblasti. Tudi je v svojih proračunih določila izvestne zneske v ta namen. Saj Je v letih svojega obstoja 1927. In 1928. izdala za ' regulacijo rek bl;zu 6 milijonov dinarjev. Tudi regulacija Pesnice je v tem času zopet prišla v pospešeni tek, in če bi bila oblastna samouprava ostala, ne dvomim, da bi regulacija Pesnice že b-la danes tz* vršena. Toda oblastne samouprave šn bile | že no dveletnem obstoju ukinjene !A njih posli so prešli na banske uprave. Banska J uprava dravske banovine je sicer v svoje vsakoletne proračune vnašala gotove vsote za regnlacijske namene, vendar so bile te vsote nezadostne za velikopotezno regulacijsko akcijo, ki bi zahtevala naravno ogromne Vitine. Saj aS računa, da stane antne regulacij četrt Tako je sicer pa nekaj pa je pr io enega Itilometra najmanj dinarjev, io danes pred dejstvom, da len del toka Patnice od izliva :o MoškanJetV reguliran, da io še ogromno regulacijskega dela, ki je nujno potrebno, najmanj se gori do Sv. Marjete ob Pesnici. Stojimo pred dejstvom, da Pesnita leto za letom, navadno teko po dvakrat na leto, poplavi travnike In polja, da dela kmetom ogromno škodo ha pri&elku krme. pa tudi tta drugih pridelkih, da je mnoge predele v svoji dolini te skoro čisto zamočvirila. zaradi česar je krma leto za letom slabša. Poplavljena ?n zablatena krma pa tudi povzroča razne živinske bolezni, zlasti me-tuljavost, ki pri slabi poučenosti mnogih IrinfctdValčfcV o žđravljehju dela 2t3pet znatno, težko škodo naši živinoreji. V območju pesnške doline, v onem delu. ki sledi neposredno že reguliranemu toku Pesnite, obstoji vodna zadruga, ki skuša Cim bolj pospešiti regulacijsko delo s strani baAske uprave. Na čelu zadruge je trden kmeteki posestnik, ki Je tudi sam prizadet od poplav Pesnice. Toda eno treba pribiti v interesu težko prizadetega, prebivalstva vse doline, kjer Petnica Še ni regulirana: Dela se morajo V Velttflem obsegu izvršit1" in nujno. Samo krpanje od časa do časa. da se ljudstvu zabrišejo oči, ne zaleže. Regulaciiski program ta VSo banovino bi se moral izvrševati tako. đa bi se vsako leto gradila dela v enem sektorju kol:kor mogoče v celoti, fie pa da Se. kakor je to tudi pri novih cestnih gradnjah, prično istočasno dela na večih straneh In se potem naenkrat povsod ustavijo, ker zmanjka krd'tov. Takšno delo ne vodi pravilno k cilju Zato: vsa za regu!ac\io rek določana sre^s*va ertega pro računa treba n. pr. v 1.1939 vreči v regulacijo Pesnice, tako da se bo večji del re-gulaciie izvršil v tem letu. Ko bo regulacija Pesnice dokončno izvršena pa idite k drugi reki! To bi bilo smotreno delo. ne pS r^«n^^is▼%''0 Tvolo-^^fRtVO. V. S. Aktualni problemi našega Maribora Košačani in Studenčani so nas prehiteli — Kaj pa . Maribor? Maribor, 26 septembra Ne more nam biti vseeno, kako se razvija naž Maribor. V povojni dobi. zlasti v letih 1930 do 1935. se je Maribor silno razmahnil Toda še vedno ni tako. kakor bi bilo lahko in potrebno Med ta nerešena in žal vse premalo upoštevana vprašanja spada na primer mestna tržnica Mnogo se je že pisalo in govorilo o tem. Tako se je po 20 letih jugoslovanskega Maribora zgodilo, da imajo Košaki svojo tržnico in da dobe tudi Studenci svojo pokrito tržnico, dočim se v Mariboru niti ne zganemo. S sklepi košaške in studenŠke občine je pokopana zamisel velike, osrednje tržnice za ves Maribor in bližnjo okolico. Prevladala ie misel ločenih tržnic. Okoliške občine niso mogle več čakati, kaj bo ukrenila mariborska mestna občina, ki je sicer hitela, da postavi na reguliranem Glavnem trgu pravi gozd rdečih kandelabrov. tako, da govore ljudje o »Kandelabrskem trgu«, ni se ji pa mudilo, da bi se lotila hitrega in Čim temelj itejšega reševanja pereče zadeve nove mestne tržnice, pa so jo prehitele okoliške občine Mariborske gospodinje pa so še vedno prizadete na tej stvari in v mariborski iavnosti krožijo še vedno glede tega različna ugibanja ter se čujejo tudi razni konkretni predlogi. Tako smo prejeli od nekeea svojega naročnika sledeče misli: »Uradna tendenca je. da se bo nova mestna tržnica gradila na prostoru bivše dravske vojašnice. Toda ta projekt je naša širša mariborska javnost, čim je bil objavljen, zavrnila, ker ne nudi pogojev, ki bi jih morali odločilni faktorji brezpogojno uvaževati 2e sedaj, ko imajo provizorično tržišče na Vodnikovem trgu in v tamošnji bližini, se ga mnogi izogibljejo, saj ni pri roki niti tistim, ki tranzitno potujejo skozi naš Maribor. Pri gradnji nove tržnice pa je treba nujno upoštevati <^«h*č« okolnosti; 1. Tržnica bodi strogo v središču mesta. 2. Nova tržnica naj se uredi ob glavnih prometnih žilah, da se na ta način tudi tujcem omogoči obisk našega tržišča 3. Pri tem mora biti dana možnost za etapni razvoj modernega tržišča. Pri temeljitem ra2motrivanju v tej zadevi pa ne morčrrVo mimo vprašanja prometa preko glavnega mostu. Vsak Mariborčan lahko sam spoznava, da glavni most že sedaj ne more zmagovati silnega prometa in da se iz dneva v dan vse bolj usiljuje vprašanje, kje naj bi se zgradil drug most. ki bo v doglednem času nujno, zares nujno potreben. Nedvomno je, da bi se moral graditi tam, kjer je bil že prvotno projektiran In med tema glavnima mostovnima prometnima žilama bi se morala brezpogojno graditi nova tržnica. Na kompleksu med Kopališko ulico in Glavnim trgom južno Tattenbachpve ulice pa tja do Drave je skupina starih podrtij In praznih stavbišč. Tu bi se lahko kakor nalašč zgradila nova tržnica in sicer sukcesivno in v daljših presledkih, da bi ne bila mestna blagajna na mah preobremenjena. Da bi ta prostor ustrezal vsem potrebam in zahtevam, ni treba posebej povdariti. saj se nahaja strogo v središču mesta, neposredno med sedanjimi in bodočimi prometnimi žilami. Preko teh okolnosti pač ne more nihče, ki o tem trezno in preudarno razmisli a. V prvi etapi naj bi mestna občina kupila ali zamenjala hiše v Židovski ulici štev. 2, 6, 8 in morebiti 10. Številka 4 je itak že njena last. V par mesecih bi se tukaj lahko v osrčju mesta uredila tržnica, ki bi se v naslednjih etapah širila po potrebi in finančnih možnostih. Na tem mestu je mogoče urediti moderno, vsem zahtevam ustrezajočo tržnico. ki b! se lahko kosala z modernimi tržnicami v drugih mestih In državah. Izpred itiaritMirskega okrožnega sodišča Dve obsodbi zaradi prevare, ena pat zaradi kršitve varttosttiili odredb Maribor, 2d. noveznbea Danes dopoldne se je končno zaključno kazensko postopanje proti 33 letnemu breapoeelneariu delavcu hi hišnemu gospodarju Matiji Kudru iz Maribora, k* ga je dMLarvnl to&llec obtoftlJ prevare. V smkdu obtožnice je namreč Matija Kudor izvabil od nekaterih ljudi večje in manjee sueske ter hranilno knjižnico. Ljudem je zatrjeval, da ima hišo v beograjski ulici in da bo izposojeni denar v najkrajšem ča-sr vrnil. Izkazalo pa se je, da je niša v Beograjski ulici Sodno cnjoTaV faa 263819 dinarjev in da je last Matije rtudra, njegove lene in talce, rasa je obremenjena z 270.000 din Raz n tega je državni tožilec trdil, da ima Kuder svoj delež pri nisi obremenjen še za 20.000 din, dočim znašajo njegovi ostali dolgovi okoli 46.000 3ttn. Kljub temu pa je Kuder živel zelo razkošno ter je precej popival. Ko pa ljudje niso mogli priti do izposojenega denarja, so zadevo javili državnemu tožilstvu, ,ki je vlo-nuo proti Matiji Kudru toabo pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prva razprava dne 5. avgusta je bila preložena zaradi zaslišanja nekaterih prič na 22. avgusta. Tudi pri tej obravnavi se je obtoženi Kude* akUeovnl na nove pfiSe tako, da je bila rasnrnva aopet preložena Dardo gradili »tavbo v Marijini ulici, o čemer je ie bUo precej pisan ia. — Kako je a nemško manjšinsko ftolo v Mariboru. Kakor znano, so doslej pesečali tukajšnjo nemško manjšinsko šole otroci nemških saršev. ne glede na to, č> so bili starši tu5ernt-» ali mečem«. V zadn+em času pa je nastala v tem pogledu zaradi znane odredbe prosv tne oblasti sprememba, ker smejo obiskovati odslej nemško manjšinsko šolo le oni otroci, katerih starši so tuzemci. Tako se je zgodilo, da je s daj v vseh razredih tukajšnje manjšinske sole komaj 39 šoloobveznih otrok, šoloobvezna deca staršev iz inozemstva pa mora deloma v Gradec in Upnico, deloma pa v tukajšnje državne osnovn Šole. — Nov grob V 69. letu starosti je umrla v Mlinski ulici 21. železn'čarjeva žena Marija Terglec. žalujočim naSe iskreno so- ( žalje. — Mariborske tržne cene. Na mariborskem trgu prodajajo: Kokoši po 18 do 25, par piščancev 28 do 50. gosi 35 do 40, purani 35 do 45. race 12 do 20. domač; zajci 5 do 20 din. Sadje: jabolka 2 do 3. hruške 4 do 8 slive 6 do 8. breskve 3dt>10. grozdje 3 do 8. brusnice 9 do 10. luščrn oreh 36 do 40 Mlečni izdelki: Smetana 10. mleko 1.50 d o2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30 domači sir 10. jajca 70 para do 1.25. Ž:tni trer: Pšenica 1.75 do 2. rž 1.50 do 1.75. ječmen 1,25 do 1 50. koruza 1.50 do 1.75 oves 1. proso 1.25 do 1.50. ajda 1.50. fižol 1.50 do 2.50 dn za liter. Zelenjava* Krompir 0.75 do l.oO. čebula 2 do 3. češenj 5 do 7. zelje 0.50 do 3. karFijola 1 do 8, hren 8 do 9 buče 0.50 do 2.50. parad«žn;ki 3 do 4 glavnata solata 0.50 do 1.50. endiviia 0.25 do 6. špinača 1. fižol v stročju 1 din. — Zanimivo nedeljo smo imeli predvčerajšnjim zlasti ob promenadnem času. Na nekaterih spodnjh okončinah znan'h ljubiteljev bele barve so se spet pojavile bele nogavice. Kakor bi tren!l se je okoli njih zgrnila mlad'na. Z okončin je tisto belo ob pikrih opazkah izginilo. Mariborčani so zopet :meli sabaven nedeljglri dopoldan. — V bolnica so prepeljali 72-letnega drvarja Matevža Don:ka iz Ruš. Donik se ie muci 1 pri Marborski koči na Pohorju, kjer ga je nekdo tako premikast'1. da se je moral zateči v boln'co. Mož ima polomljena rebra hi potolčeno glavo. Iz Dravograda — Ii šolske *iu*be. Sreski šolski nadzornik s. Močnik Peter je premeščen iz Dravograda v Mar bor. Ni še znano, kdo bo njesov naslednik, ker £a oblast §e ni imenovala. Na tukajšnjo srečko la&eUtvo ie imenovana adč. Mara Weisova, znana not priidina sokolska delevka. Zato jo najprisič-neje pozdravljamo v svoji sredi! Iz Ptttfa — Drzna tatvina. Na starem vojaškem pokopališču je nekdo ukradel iz zvonika tamošnje kapelice starinski zvon, vreden okrog 3.000 din. Orožniki so tatu že na sledi. — Neprevidno ravnanje z orožjem. V ptujsko bolnico so pripeljali 18-letnega posestnikovega sina Alojza Horvata iz Krčevine. V bolnici je izpovedal, da je njegov oče čistil lovsko puško, za katero ni vedel, da je nabita. Nenadoma se je sprožila in šibre so mu močno ranile stegno desne noge. — 501etnico je proslavilo Združenje gostilničarjev te dni. Ob tej priliki je otvorilo slovesno svoje pisarniške prostore v Panonski ulici. Na slavnostni seji je bilo sklenjeno, da priredi združenje dvamesečni servirni tečaj za vse vajence. Tečaja se pa lahko udeleže tudi sinovi in hčere članov udruženja. — Poskus samomora. Pred kratkim se je preselila iz Gradca v Ptuj 621etna za-sebnica Karolina K. Bila je zelo potrta in si je hotela končati življenje s tem, da je skočila v Dravo. K sreči se je v bližini mudil neki vojak, ki je takoj skočil za njo v vodo in jo rešil. — Ogled ptujskega gradu tujcem v zimski sezoni ni dovoljen. — Tatvina sadja. V zadnjem času se zelo množe tatvine sadja na deželi. Tatovi odnašajo po cele koše jabolk, tako da trpe posestniki občutno škodo. Orožniki so prejeli že vse polno prijav, tako da so bili prisiljeni izvrSiti več hišnih preiskav, kjer so našli velike množine ukradenega sadja. S tem v zvezi je bilo več oseb aretiranih in oddanih sodiKu. Iz Celfa —e Vpisovanje * tokolskl telovadbi. Sokolsko €riru$tvo Celje-matica aeafe* «**r?e-da takoi vpise io svojo deco k telovadbi. Vpisovanie bo dokončno zaključeno v petek 30 t. m. Stvoro deco lahko rpjeete e« v Sredo in soboto od 16. do 17 v drustvetjih prostorih. Vsak sprejem k telovadbi je po 1. oktobru izključen. Obrtniški m tttfovaki vafenci se vpisu jejo prav tako samo do 1. oktobra in to v času redne članske telovadbe v torek in petek od 20. do 21.30 v mešani telovadnici — NaoatniStvo. _e žrtev napadalca. V nedeljo je neta hlapec v St. Pavlu prt Preboldu napadel 28 letnega mesarskega pomočnika Vinka He-rodeža ter ea zabodel z nožem dvttkrat v levo roko in enkrat v levo stran hrbta. He-rodeia so prepeljali v celjsko bomieo. —c Z drevesa je padel v petek v Rit n ikri pri Št. Juriju ob juž. žel. 24-letnri delavec Anton Bukoviek. ki je zaposlen pri sre-«kem cestnem odboru v Celju.. Pr* padcu si ie zlomil levo roko. Zdravi se v estfcnti bolnici. _*c Poškodbam je podlegel t soboto avečer v celjski bolnici 90-letni posestnikov sin Karel Zupančič is OJstriake vasi pri Sv. — V borbi s ponorelim sinom je zarlo-bil 52-letnl posestnik Franc Hajdnil iz Sv. Jerneja pri Loćah tako težke notranje poškodbe, da SO ga morali prepeljati v bolnico. — Pri l|rri si je zlomil desno roko posestniški sin Janko Kos iz Jarenine. Prepeljali so ga v bolnico. — Podaljšanje gledališkega abonmaja- Z oztrom na lzrednost sedanjega položaja Se prvotno določeni rok za. abonma podaljša še za n<*kaj dni. — Z boksarjem v oko. Ko se je dnevni-čar drž. žel. Rotar Marko, stanujoč v Teslovi ulici 6, vračal iz St. Ilia, je v Ko-šakih srečal večjo družbo, ki se je iato-tako vračala proti mestu. Rotar je skočil a kolesa in se ustavil tik pred družbo. Kratkemu besednemu prerekanju so sledile klofute. V metežu je nekdo sunil Ro-tarja Z boksarjem v oko. Reševalci so mu nudili prvo pomoč "n ga oddali v domačo oskrbo. — Prvi nastop Vt Skrbinftka. Po treh let'h iz Skoplja vrnivši se 'gralec in režiser g. Vi. Skrbinšek nastopi prvič že pri otvor'tvrnl predstavi »Kar hočete* v vlogi Malvolia. — S'ud r.ftK«» novioe. čuje '»o, da bodr» pokopališče p:večali, saj je menda občina Že kupila primerno parcelo v bližini ?u\-derškega pckooal;šča. Med občani se tudi razširja novice da se bo uredilo pr>« bno o*ro5ko ?griš*e za studenŠk-> deco. Odločno smo proti temu da bi St ukinil šesti razred narodne šole. kakor čujemo po Studencih _ Iz i.očakov Orožni*k' podnar dnin* Vlado Jezdič je premeščen od kosaške orožniške prs^aie na Mulo. _ Fohorfikp novic-e P*d Sv Polfe-ku na Pohorju je nekdo napad 1 72 letnega Matevža Donika in ga težko p°^k°doval-Starček je zarad' udarcev izgubil sluh. Kazen tega mu *e napadalec poškodoval več reb t na desni itranL Napadenec je znani »pohorski puš*nvn;k« ki s snuje Ze d^i^o vrsto let popolnoma ceaanljen v bajti iz drevesnih ^korii v blifclm bolf>iftUega razglednega s'olna Ranjenega pohorskega puSčavnika so pr peliali v mariborsko bolnico. Za *urevim napadalcem p-vBveduje-jo orožniki Marftoersfca trelesalca KTNO UNION: Vzorni soprog. GRAJSKI KINO• Go*tp »darji viharja. DEŽURNI LttKAPNI: Mav^rievn v Oo- sposki ulici Ui Vaupo'ova as i '»k^m- drovi cest L Juriju ob Tal>oru Zupa.nč.o je bil tro.I 12. t. m. okroii 19. na ovinku pred neko gostilno v OJsTlski vasi s koleeom v nekega drugega kolesaria ter se pri karambolu hudo poškodoval po ulavi in desnem oče**u in dobil tudi notranje joškodbe. —c t mrla je v nedeljo na Tr^u kraJje Alealsandra IteV, 6 V Celju v visoki starosti 85 let zasebni ca Marjeta Rostokova. V celjski bolruc. je umrla v ponedeljek 2G-letna div.Jiarica Zofija Kanijiii^-va iz M.ičjs vasi prj Pristavi. tz Ljutomera — Prenie-tite*. Po služben« potrebi sta premeščena šolski upravitelj g. Alfonz Turke nioaova soproga ga. Barica Turko iz Strigove v Goričan v preložki srez. — Slana. Tudi pri nas je padla slana in napravila veliko £kodo na ajdi. Nekateri kraji dO prizadeti manj, drugi bolj. To je hud udarec za na>etza poljedelca, ker «*# pri nas seje mnogo ajde. — Krompirjeva brana. Krneti so |eH pospravljati krompir ki ga l>oio na splošno letos manj. ker ga je nvno«zo uničila po-mlad&nskfe povodenj. Krompir ni letos tako obrodil kakor prejšnja Ma. pač pa je precej debel, lep in zdrav. Ze sedaj je povpraševanje po njo in čiščenjem našjh potokov bo izginila tudi ta golazen, ker bodo s tem odpravljene mlakuže. — Grosdje lepo lerl. Lepi solnčni dnevi preteklega tedna ao dali sladkorja grrj»zdju. ki se ga je letos precej na ves i lo na trto. S le« vremenom bo nekoliko popravljeno, kar je deževje preteklih tednov pokvarilo. Sedaj se ie ustavilo tudi gnitje m upamo, da e bo pri nadaljnjem ugodnem vremena dvignil procent sladkorje na primemo tf-ttno. Iz škof ie Loke — Tuđi jubflej! Na današnji dan pred 10 leti je dobila skorja Loka svojo tesno vez z našim tiskom. Kdor zna le malo oceniti pomembnost Časopisja, ve, da predstavlja tisk silo, Id zmore mnogo za vsak kraj. Tudi Skofja Loka ni Izvzeta. Ako je naše mesto danes izredno dobro znano doma, pa nič manj po ostalih krajih države, gre nedvomno skromen del zasluge tudi našim listom, ki so ves ta čas posvečali veliko pozornost dogodkom in utripanja škofjeloškega okraja. Kadarkoli smo imeli želje ln težnje, vedno so našle svojo oporo todl v tisku, ki je sproti poročalo, kaj nam Je treba in kaj se pri nas dogaja. Vseh teh 10 let smo stali na stališču, da bodi iskana beseda vedno dostojna človeka vredna, brez umazanih podlih strasti. Nič nas ne bo premaknilo s tega stališča! Ob 10 letnici zaslužijo vsi, ki so bili kdajkoli in kakorkoli sotrudništvu v oporo, svojo zahvalo, naJa obljuba pa je, da bomo stopali po začrtani poti naprej. VI vsi pa, ki čutite, da delamo prav, vstop4 te v nas krog, Mrite nase lista in podprite Se bolj naS Pol *tol*t\a ie deluie CM D.