GLAS
LETO XX. ŠT. 15 (929) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. APRILA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
Hierarhija smrti
in pogum
  krivati, prezirati ali zanikati zlo pomeni pusti-
ti, da rana še naprej krvavi. Čas je za pogumne
besede, čas je, da se prekine tretja svetovna
vojna 'po koščkih', o kateri govori papež
Frančišek.
Prejšnji konec tedna je spet omenil zverinske
zločine in krvave pokole. Vse več in preveč je “za-
dušenih in preslišanih krikov bratov in sester kri-
stjanov”, ki so “zaradi vere v Kristusa ali zaradi
svoje etnične pripadnosti javno in kruto ubiti, ob-
glavljeni, križani, živi zažgani ali pa prisiljeni za-
pustiti domovino”. Na mučence naših dni je sveti
oče spomnil pred nekaj dnevi na začetku maše v
baziliki sv. Petra, ko je nagovoril armenske vernike
ob stoletnici 'mučeništva' Armencev. Kot je po-
ročal tudi Radio Vatikan, je papež pogumno pou-
daril, da je človeštvo v 20. stoletju prestalo tri ve-
like in nezaslišane tragedije: prvi genocid stoletja
je prizadel armensko ljudstvo: ubiti so bili škofje,
duhovniki, redovniki, ženske, moški, ostareli,
otroci in bolniki. V letih 1915-23 je bil umorjen
poldrugi milijon oseb. Ostali dve tragediji sta po
papeževih besedah zagrešila nacizem in stalini-
zem. Množična pobijanja so se kasneje nadalje-
vala v Kambodži, Ruandi, Burundiju in Bosni, je
še dejal Frančišek in prišel do današnjih dni: člo-
veštvu očitno ne uspe prenehati s prelivanjem ne-
dolžne krvi. Človeška družina se ne želi učiti na
lastnih napakah, ki jih je zagrešil “zakon terorja”.
Še so ljudje, ki skušajo odstraniti sebi enake s po-
močjo nekaterih ter z vpleteno tišino drugih, ki
ostajajo nemi opazovalci. Nismo se še naučili, da
je vojna norost. Ob stoletnici “groznega in blaz-
nega množičnega poboja” Armencev se je potreb-
no spominjati, kajti tam, kjer ni spomina, pome-
ni, da zlo še ohranja odprto rano. Zaradi besed o
genocidu, pri čemer je Frančišek citiral izjavo, ki
sta jo leta 2001 podpisala Janez Pavel II. in armen-
ski patriarh, se je Turčija, ki ni genocida nikdar
priznala, ostro odzvala, odpoklicala svojega vele-
poslanika pri Sv. sedežu in poklicala na zagovor
nuncija v Turčiji. Ob okrogli obletnici pa je papež
le rekel bobu bob, saj se dobro zaveda, da splošna
brezbrižnost lahko povzroča nove genocide.
To je danes pred očmi vseh: na dnevnem redu so
poboji kristjanov. Ti so trenutno na svetu najbolj
preganjani med vsemi pripadniki drugih verstev.
Povprečno je umorjen po en kristjan vsakih pet
minut! “Umorjeni zgolj zato, ker so kristjani”, je
dejal papež februarja ob barbarskem uboju 21
koptskih mož nekje na libijski obali. Že takrat -
kot tudi večkrat kasneje, ne nazadnje ob Veliki
noči - je jasno pozval mednarodno skupnost, naj
ne ostane prekrižanih rok. Žal se zdi, da je ta ne-
močna. Ali pa oprezno molči... Mnogi uradno
molčijo tudi sedaj, ko je Turčija napadla papeža
zaradi njegovih “nesprejemljivih besed”.
Angleški mediji poznajo zanimiv pojem - “hierar-
hija smrti”: uporabljajo ga, ko se smrti različnih
subjektov medijsko pokrivajo na različen način.
Vsi vemo, kakšen odmev je imel januarski pokol
12 oseb v Parizu, ko je velik del sveta čez noč po-
stal Charlie, in kako malo je npr. odmevala novica
o 147 študentih, ki so jih islamski skrajneži na ve-
liki četrtek v kenijski univerzi postrelili ali obgla-
vili, potem ko so izpustili muslimane. Kakšna hi-
navščina! Smrt Afričana očitno velja manj kot
smrt Evropejca. Če pa Afričan ni dovolj “radical
chic” in je povrhu še kristjan, očitno velja njegova
smrt še manj... Ni niti vreden pozornosti politikov
in komentatorjev na talk showu... Genocid, ki ga
povzroča naša kolektivna brezbrižnost, se bo na-
daljeval, dokler bomo - kot Kajn - brez poguma
ponavljali: “Kaj mi mar”?
S
Pogovor
Dimitrij Žbogar o
izkušnjah v Zvezi
neposrednih
obdelovalcev, o
političnem
udejstvovanju in
še o marsičem
11,
14
foto  dpd
  acisti so na sredo po zadnji veliki noči v II.
svetovni vojni, 4. aprila 1945, iz koronej-
skih zaporov v Trstu prepeljali v Rižarno
skupino zapornikov, ki so jih tam umorili, njihova
trupla pa sežgali v peči krematorija.
Med njimi sta bila tudi štajerski časnikar Jože (Jojo)
Golec, ki je v Trstu vodil skupino ob-
veščevalcev, in njegov kurir Rafael
Požar.
Tako se je začelo besedilo, s katerim
smo pred nedavnim najavili spominski
dogodek, ki bi v tržaški Rižarni počastil
vlogo Jožeta Golca v času druge svetov-
ne vojne. Občuten poklon slovenske-
mu časnikarju in velikemu tkalcu ob-
veščevalne mreže, ki je takrat pomenila
kamen v sijajnem mozaiku protinaci-
stičnega delovanja, je bil na kraju mu-
kotrpnega spomina v rajonu pri Sv. So-
boti, dne 11. aprila. V življenjski usodi
Jožeta Golca, njegovega sodelavca Ra-
faela Požarja in mnogih drugih, ki so
na slovenskih tleh in v Trstu neumor-
no podpirali demokracijo in svobodo
pred nacifašizmom, se dejansko zrcali
napetost tedanjega obdobja. “Gre navsezadnje za
vseslovensko zgodbo, ki se je dogajala v našem me-
stu: ta pripoved nam zagotavlja, da je bilo doga-
janje v času druge svetovne vojne veliko bolj za-
pleteno od tistega, kar je bilo mogoče slišati v letih
po njej”, je dejal časnikar Ivo Jevnikar, raziskovalec
njihovega življenja in dela, na ploščadi pred ostan-
ki krematorijske peči. Jevnikarja je poslušala
množica, ki so jo sestavljali potomci tedanjih svoj-
cev, znancev in prijateljev Jožeta Golca, skupina
tržaških Slovencev, Stanka Hrovatin, pokrajinska
predsednica borčevske organizacije VZPI-ANPI, in
predstavniki javnih oblasti, občinski odbornik za
N kulturo Paolo Tassinari, podpredsednik deželnegasveta Igor Gabrovec, občinski svetnik SSk IgorŠvab.
Resnica kriči iz zemlje in želi priti na dan
Glasovi MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom
Hermana Antoniča so ob primernem izboru pesmi
in občutenem izvajanju programa krepili patos do-
gajanja, vojaški vikar v Slovenski vojski msgr. dr.
Jože Plut pa je s svojimi besedami jasno dal razu-
meti pomen, ki jo osvobajajoča Resnica ima za člo-
veka. Ta Resnica “kriči iz zemlje in vseh por vesolja
in želi priti na dan. Najde pot, najde ljudi, preko
katerih spregovori”. Med temi so bili nedvomno
tudi Jože Golec, Rafael Požar in ostali domoljubi
in demokrati, ki so se v času druge svetovne vojne
bojevali zoper nasilje. Vojaški vikar je nato prisotne
povabil k molitvi Očenaša, ki je med visokimi zi-
dovi nekdanjega taborišča izzvenel kot močan po-
ziv k miru in dobremu.
Drugi del spominskega dne se je razpre-
del v dvorani muzeja v Rižarni. Po uvod-
nem pozdravu odbornika Tassinarija, ki
je poudaril pomen ohranjanja spomina
za boljše razumevanje sedanjosti, kusto-
sa občinskega muzeja in državnega spo-
menika Rižarna Francesca Faita, ki je spominski
dogodek za Jožeta Golca ocenil za dodaten, drago-
cen element pri odkrivanju takratnega zgodovin-
skega dogajanja, in člana Mednarodnega komiteja
za Rižarno Ljubomirja Susića, je Ivo Jevnikar spre-
govoril o liku narodnjaka in demokrata.
Jože Golec in ostali zaporniki
Na podlagi tega, kar je Ivo Jevnikar pove-
dal, ter na podlagi virov, pridobljenih na
spletni strani, ter vsebine zapisa, ki smo ga
objavili v velikonočni številki našega časo-
pisa, sledi pregled življenja in dela Jožeta
Golca, kar že samo na sebi priča o ključni
njegovi vlogi v obravnavanem obdobju.
Rodil se je v družini Hrvata Jožeta Golca
in slovenske matere Terezije Piskar. Leta
1918 se je družina, v kateri je bilo 11 otrok,
preselila v Maribor, kjer so odprli gostilno.
Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju,
l. 1918 končal 6. razredov škofijske klasične
gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani ter 7. ra-
zred klasične gimnazije v Mariboru.
/ str. 11
IG
www.noviglas.eu
Števerjanci so bleščeče uvedli
goriški niz Iskrivi smeh
  Spominska svečanost v Rižarni za Jožeta Golca in Rafaela Požarja
Resnica kriči iz zemlje in želi priti na dan
TRST 
Foto IG
Svet okrog nas
16. aprila 20152
Povejmo na glas
Nazadnje nam ostane dobrodelnost
Na športni tribuni ...
Jezik, kultura, narod in vulgarnost
  naši zamejski Nici se mi je
ustavil avto, in to na nedel-
jo popoldan, ko je glavna
ulica popolnoma prazna. Nikjer
žive duše, samo dva starčka sta gre-
la neko obcestno klop in obujala
spomine na čase, ko je bila Gorica
zamejska Meka …
Od nekod pa sta prihajala strašno
kričanje in vpitje. Takoj sem po-
gruntal, da je to nogometna tek-
ma. Šine mi v glavo: tam bo kdo s
Krasa, da me potegne domov... Pa
se napotim tja. Sedem kot gledalec
in občudovalec na klop in sprem-
ljam tekmo. Spomin mi poroma
v čase, ko smo včasih šli na Plečni-
kov stadion za ljubljanskim
Bežigradom navijat – bolj za hec
kot zares. Za hec zato, ker smo pri
psihologiji imeli seminar iz psiho-
logije mase – in kje je bilo več
“snovi” kot prav med nogometni-
mi navijači za to vedo! Z lahkoto
si opisal nekaj primerov in dr.
Trstenjak se je potrudil, da nas je
celo pohvalil, pa še dodal kakšno
vprašanje. Danes je tisti stadion
V prava morija – poraščen s kopriva-mi, tribune razbite, lepi okraski natribunah uničeni … Tudi tu se kaže
neka kultura...
Ko tako sedim na klopci in sprem-
ljam tekmo, postanem pozoren na
nekaj, česar nisem slišal že veliko
let – mogoče od “jugovojaščine”
dalje. Kaj? Enkratni besedni za-
klad:
“Ma, kakšen k.. c si! P... a, spiš? J...
a ti razbijem! …” Na tiho sem zavz-
dihnil: “Oh”! Sosed ob meni se je
zdrznil in me vprašal, kaj mi je.
“Nič, nič, gospod”! sem odvrnil.
Verjemite mi, zamislil sem se, kaj
ima kdo od takšnega športa. Pose-
bej še jaz, ko mulce dobesedno na-
ganjam na “balon”, ker drugače
bomo imeli same njoke - debelu-
he in nerodneže!
Ko pa se je ta tekma (“partida”)
končala, je sledil drugi del. Rekel
bi mu “tankanje”! - Nič nimam
proti, če smo veseli, nasprotno,
premalokrat smo pametno veseli!
Toda to, kar je tisti tekmi sledilo,
ni imelo nobene mere! Pivo gor,
pivo dol, pili so vsi, od mularije,
ki so jo starejši zalagali - jim
plačevali, pa do starejših - tudi
staršev. Vsaj nekateri, ki sem jih
poznal, so me krepko razočarali...
Po dobri uri in pol je vsa ta raja se-
dla v avtomobile in oddrvela no-
vim cestnim dogodivščinam na-
proti … To je naš - oprostite, tudi
moj - šport?
Na koncu pa še to: takšnim orga-
nizacijam in tudi prireditvam na-
meni naša ljuba matična Slovenija
lepe denarce, in to od slovenskih
davkoplačevalcev! Nam pa lepo
na prošnjo napišejo, ko za kaj pro-
simo: “Se ne odobri”! Vzklikajte
tudi vi: “Živelo popivanje! Živel
naš zamejski šport s preklinjan-
jem! Živela naša ljuba domovina
Slovenija, ko podpira takšno bara-
binstvo! Veste, kaj? Jaz pa res ni-
sem bil vzgojen za takšen šport. Vi
pa kar lepo ostajajte hlapci tistega
jezika, ki ga slišite na naših zamej-
skih igriščih, pa tudi žinganja, ko
naša mladež cba balon”!
Ambrož Kodelja
Prva seja skupnega odbora FJK - Slo
Velik je potencial
sodelovanja
   sodelovanju je spo-
pad z izzivi, ki so v
sodobni družbi
čedalje kompleksnejši in bolj glo-
balnega značaja, lažji in učinko-
vitejši”. Tako je menila predsed-
nica Dežele FJK Debora Serrac-
chiani ob koncu prve delovne seje
skupnega Odbora med Furlanijo
Julijsko krajino in Slovenijo, ki je
bila pred nedavnim v deželni pa-
lači v Trstu.
Na srečanju - kateremu sta pred-
sedovala Serracchianijeva in slo-
venski minister za zunanje zadeve
Karl Erjavec ter katerega so se ude-
ležili minister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu Gorazd
Žmavc, deželni odborniki Sergio
Bolzonello, Loredana Panariti,
Mariagrazia Santoro, Sara Vito,
Gianni Torrenti in Maria Sandra
Telesca, podpredsednik deželnega
sveta Igor Gabrovec, slovenski ve-
leposlanik v Rimu Iztok Mirošič,
tržaški župan Roberto Cosolini in
slovenska generalna konzulka v
Trstu Ingrid Sergaš – je tekla bese-
da o doslej opravljenem delu in
še predvsem o možnostih nad-
gradnje obmejnega ter čezmejne-
ga sodelovanja med FJK in Slove-
nijo.
Zasedanje organa, ki se je pred
tem zadnjič sestal leta 2012, je bi-
lo namenjeno podrobnemu pri-
kazu razvojnih smernic raznih
specifičnih tematik, ki so tako za
Deželo FJK kot za slovensko
državo strateškega pomena. Zara-
di tega, so poudarili na srečanju,
je nujno kontinuirano gojiti dia-
log ter, kot je poudarila predsed-
nica Dežele, zagotoviti čim bolj
uspešno uporabo evropskih sred-
stev.
S skorajšnjim zagonom tehničnih
omizij se bodo okrepili odnosi
med državama, ki bodo omo-
gočili učinkovitejše povezovanje
ter usklajevanje razvoja v širšem
severno-jadranskem prostoru. Pri-
ložnosti za izvedbo skupnih pro-
“V jektov je veliko na infrastruktur-nem, turističnem, gospodarskem,kmetijskem, energetskem, zdrav-
stvenem, socialnem, okoljskem,
kulturnem, izobraževalnem, razi-
skovalnem in drugih področjih.
Poleg izvedbe lahke metropoli-
tanske in modernizacije želez-
niške povezave nameravata strani
v programskem obdobju 2014-
2020 nadaljevati poletne linijske
pomorske povezave v Tržaškem
zalivu, razširiti mrežo kolesarskih
stez, se soočati glede upravljanja
obmejnih zaščitenih naravnih
območij, skupaj spodbujati upo-
rabo obnovljivih virov energije ter
se z izmenjavo izkušenj bolje bo-
riti proti požarom in poplavam.
Predsednica Dežele in predstavni-
ki Slovenije so tudi vnovično po-
trdili svoje nasprotovanje gradnji
uplinjevalnika pri Žavljah, za ka-
terega se mora po posvetovanju z
Deželo FJK izreči še ministrstvo za
gospodarski razvoj. Trst in Ljublja-
na nameravata sodelovati tudi
glede razvoja podeželja in vino-
gradništva, malih podjetij,
smučišč na Kaninu, pri pomor-
skem industrijskem in tehno-
loškem povezovanju itd.
Skupno članstvo v EU, je dejala
Serracchianijeva, nudi možnost
poglobitve odnosov znotraj ja-
dransko-jonskega in alpskega pro-
stora. Specifična delovna skupina
se bo ukvarjala z izboljšanjem
železniških povezav: v zvezi s tem
je predsednica FJK podčrtala, da
bi rada v kratkem videla tudi rea-
lizacijo železnice in sodelovanje
med Trstom in Koprom.
Na srečanju so poudarili tudi po-
vezovalno vlogo narodnih
manjšin, slovenske v Italiji in ita-
lijanske v Sloveniji, ter pomen
ohranjanja ravni zaščitnih norm,
širitve dvojezičnega šolstva ter
čezmejnega medijskega
sodelovanja. Stoletnica
prve svetovne vojne naj
omogoči tudi skupno in-
terpretacijo tega zgodo-
vinskega poglavja. Iz-
menjava dobrih praks
lahko koristi tudi za pre-
verjanje učinkovitosti
porabe sredstev. Želi se
tudi okrepiti šolsko iz-
menjavo FJK - SLO.
Prihodnje plenarno za-
sedanje skupnega Odbo-
ra bo spomladi l. 2016 v Sloveniji,
ko bo priložnost za oceno dela
tehničnih omizij. Furlanija Julij-
ska krajina predstavlja z 800 mili-
joni “težko” blagovno izmenjavo
pomemben gospodarski partner
Slovenije. Podpredsednik vlade
Erjavec se je med drugim zahvalil
Serracchianijevi za posebno skrb,
ki jo namenja slovenski manjšini.
MC
  e rečemo, da nam nazadnje ostane do-
brodelnost, se zdi, da bolj cenimo vse
drugo in pri tem drugem vztrajamo,
dokler je mogoče. Dobrodelnost naj bi torej
bila zadnja stvar, katere bi se oprijeli, potem
ko se z vsemi drugimi nismo mogli dokopati
do željenega smisla. Dobrodelnost pa nam ne-
mara vendar stopi pred oči, kadar se zares
soočimo s krutimi pojavi, ki jih v vse večjem
obsegu rojeva naša družba razvitega sveta in
se jim pravi revščina. Revščina, na katero se ta
družba ne odziva, obratno, vsakodnevno vid-
no poglablja razkol med tistimi, ki imajo vse
več, in tistimi, ki imajo vse manj. Ob tem pa
ne kaže najmanjšega namena, da bi ta krivični
tok preusmerila ali ga vsaj omilila. In eden od
krutih rezultatov je zgodba iz naše matične
domovine, pri čemer pa ne gre za očitek zgolj
Sloveniji, gre le za enega od primerov, ki se
dogajajo povsod v razvitem svetu - logika ve-
likih kapitalov namreč v svojem prostoru
ustvarja povsem istomiselne družbe. Zgodba
pa je naslednja: ženska nekje z Dolenjskega je
stara nekaj več kot 50 let. Po dobrih dveh de-
setletjih dela v proizvodnji je zbolela za rakom
in se invalidsko upokojila z mesečno pokojni-
no 270 evrov. Do varstvenega dodatka ni upra-
vičena, ker naj bi jo preživljal sin, ki pa je rav-
no tako iz revnega sloja, preživlja štiričlansko
družino z brezposelno ženo ter odplačuje vi-
soke kredite. Ženska živi v stanovanju, za ka-
terega mesečno plačuje 150 evrov najemnine.
Do sedaj ji je občina za najemnino povrnila
100 evrov, tovrstno subvencijo pa naj bi uki-
nili ali močno zmanjšali. Jasno je, da smo
priče zelo trdi revščini in da je je, kot rečeno,
v razvitem svetu vse več, se pravi med nami.
Pustimo ob strani dejstvo, da navedeni in po-
dobni življenjski pogoji dokazano zelo slabo
vplivajo na prizadete ljudi. Potiskajo jih na rob
ali celo preko roba družbe ter jim jemljejo tisto
samopodobo, ki se ji pravi človekovo dosto-
janstvo. Ne nazadnje smo v igri tudi vsi mi, ki
sicer pripadamo srednjemu sloju, vendar smo
večinski del prebivalstva v družbi, ki stopnjuje
revščino, kar nas že spreminja v soodgovorne
za to bridko zgodbo. Posledično je zato v nas
vse manj prostora za vrednote, saj te vrednote
zaradi naše nemosti hirajo, po mnenju
ostrejših kritikov pa celo umirajo. Tako je vse
bolj zatrt resnični smisel, ki je človečnost, za-
radi česar smo v vse večji duševni stiski, oble-
gani s tesnobo, depresijo in mučnim občut-
kom brezizhodnosti, ki bo ob nespremenjeni
smeri vse bolj neizprosen. In kje je rešitev? Se-
veda v večji človečnosti. Najprej je nujno
odločno opozarjati politiko, naj za socialno
ogrožene stori mnogo več, kot to dela doslej.
In ker ni zagotovil, da se bo na tej ravni hitro
kaj spremenilo, nam ostane še dobrodelnost.
Zavzeto se vključiti v dobrodelne organizacije
ali pa dobrodelno delovati v svojem osebnem
krogu. Delovati požrtvovalno in do te mere
velikopotezno, da bomo premagali strah zase
in se spet približali svetlobi smisla.
Janez Povše
Č
  Msgr. Marino Qualizza, Giorgio Banchig in Riccardo Ruttar
O preteklosti, sedanjosti in
prihodnosti Benečije
GORICA 
  rvo povelikonočno “srečan-
je pod lipami” je bilo v
četrtek, 9. aprila, v komorni
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici posvečeno sloven-
ski Benečiji, njeni preteklosti, se-
danjemu utripu in razmisleku o
prihodnosti skrajnih obronkov
slovenstva na zahodni meji. V go-
steh so bili beneški teolog in od-
govorni urednik Doma msgr. Ma-
rino Qualizza ter publicista in ra-
ziskovalca Giorgio Banchig in Ric-
cardo Ruttar. Izhodišče pestrega
pogovora s časnikarko Eriko Jazbar,
ki je odstrl različne vidike življenja
beneških rojakov, je ponudila Ban-
chigova zajetna monografija Be-
nečija. Ko se mala in velika zgodo-
vina srečata, ki jo je ilustriral Mo-
reno Tomasetig, izšla pa je pri Za-
drugi Most iz Čedada, ki izdaja tudi
list Dom. To je “najpopolnejša
knjiga, ki govori o slovenski Be-
nečiji od prvih naselitev vse do leta
2013”, je poudarila Jazbarjeva. Av-
torjevo zanimanje za zgodovino
Nadiških dolin se je porodilo “iz
osebne nuje”, je zapisal Banchig,
“da bi dobil odgovor na vprašanja
o koreninah in identiteti slovenske
skupnosti, o njenih prvih naselbi-
nah, o izvoru in razvoju njene po-
sebne oblike avtonomije, o razlo-
gih za njen demografski in kultur-
ni propad”. Šlo je za iskanje odgo-
vorov na vprašanja o lastni identi-
P teti, “ki mi je ni bilo mogoče spoz-navati in doživljati na naraven inmiroljuben način”. Zgodovinsko
gledano, so Benečani v naši deželi
vsi tisti, ki so bili v letih 1420-1797
pod Beneško republiko, “zato tudi
Rezijani”, je pripomnil avtor. Stvari
so se kasneje razvile in pojem Be-
nečija v bistvu zajema sedem
občin v Nadiških dolinah in pove-
zane Terske doline, “Rezija je ostala
malo bolj izključena iz tokov
omenjenih dolin, malo zaprta. Za-
to nekateri pravijo, da Benečija ne
sega do Rezije in sami Rezijani
nočejo biti Benečani”.
Beneška narečja so primorska,
prav tako kultura in navade. Glav-
na razlika z goriško-tržaškim pro-
storom je v zgodovini, ki je bila še
kako drugačna, in vendar vedno
povezana s furlanskim in osred-
njim slovenskim prostorom. Slo-
vanski predniki so se - po pričevan-
ju Pavla Diakona - v Nadiških do-
linah naselili v 7. oz. 8. stoletju.
Daljše obdobje so živeli v nepo-
sredni okolici Čedada, ki je l. 837
postal glavno mesto Oglejskega pa-
triarhata. Oblasti niso nikdar izva-
jale pritiskov na Slovence, “niso
nas skušali kolonizirati... Evange-
lizirani smo bili v našem jeziku.
Furlanski patriarh Pavlin je bil apo-
stol Slovanov-Slovencev”. V pa-
triarhatu kot fevdalni državi, ki je
segala do Idrije in Istre, so živeli
Furlani, Slovenci, Hrvati in druga
ljudstva. “To je bil pravi začetek
Evrope, v kateri živimo”. V času pa-
triarhata so uživali upravno in sod-
no avtonomijo, ki so jo Benetke
potrdile leta 1420. Tedanja državi-
ca Sclavonia je bila “prva Slovenija
ante litteram, ni kaj! Medtem ko
so drugi Slovenci živeli na Ko-
roškem, Kranjskem in Štajerskem,
smo mi živeli v Sclavonii. Tako so
nas klicali bodisi patriarhi kot Be-
neška republika”. Identitete se ro-
dijo in rastejo tam, kjer so razlike
med jeziki, narodi in kulturami.
“Naša identiteta se je rodila v tem
kontekstu in je bila zelo močna...
Nismo potrebovali zaščite, ker smo
bili svobodni”. Poleg upravne in
sodne avtonomije so imeli tudi la-
sten denar libra sclabonica, “ki se
je uporabljal 700 let pred sloven-
skim tolarjem”, in celo vojsko. “To
je bila nekako prva slovenska
država”.
Msgr. Qualizza, ki bo 27. junija v
Špetru s tremi sobrati - z g. Dioni-
siom Mateucigom, g. Mariom Ga-
riupom in g. Božom Zuanello -
imel zlatomašno slavje, je povedal,
da je pomanjkanje mlajših duhov-
nikov in duhovnih poklicev goto-
vo velik problem tudi za slovenske
verske skupnosti v Benečiji, saj so
tam v preteklosti imeli edino slo-
vensko šolo v cerkvi.
/ str. 6
R. Ruttar, msgr. M. Qualizza, G. Banchig in E. Jazbar (foto dpd)
Ob prejetju nagrade Vstajenje 
se veselimo z našim odgovornim urednikom 
JURIJEM PALJKOM
in mu iz srca čestitamo
VSI NA UREDNIŠTVU NOVEGA GLASA
  zadnjem tednu marca in v prvi polovici
aprila je bila tema deželne reforme kra-
jevnih uprav na dnevnem redu več
občinskih svetov slovenskih občin na Go-
riškem in Tržaškem. Glavna tematika je bila
namreč vezana na začetni predlog za razmejitev
t. i. medobčinskih teritorialnih zvez, ki ga je
predlagal deželni odbor predsednice Debore
Serracchiani. Načrt predvideva skupno 17 me-
dobči
nskih teritorialnih zvez, od katerih je ena za
Tržaško in dve za Goriško. Tako bi bile štiri slo-
venske občine na Tržaškem združene s Trstom
in z Miljami, občina Doberdob bi bila v me-
dobčinskem teritorialnem združenju s Tržičem,
občini Sovodnje ob Soči in Števerjan pa v ti-
stem z Gorico. Za slovenske občine v videmski
pokrajini pa je razdeljenost še bolj izrazita.
Deželni predlog za načrt o razmejitvi me-
dobčinskih zvez ni nič novega, saj je bila taka
razdelitev aktualna že med samo pripravo za-
konskega besedila, ki je potekala v poletnih in
jesenskih mesecih prejšnjega leta. Na to se je
slovenska narodna skupnost v FJK različno odz-
vala. Nemalo jih je bilo in so še vedno taki, ki
jih tako izvajanje deželnega zakona 26/2014
močno zaskrblja zaradi možnih negativnih po-
sledic na raven zaščite slovenske manjšine. Naj-
bolj je na to opozarjala stranka Slovenske skup-
nosti, zaskrbljenost pa je bila prisotna v vseh
političnih sredinah. Pri tem gre za dva nivoja:
prvi zadeva upravno avtonomijo občin, ki je še
posebno pomembna, kjer živi avtohtona na-
rodna skupnost; drugi pa izvajanje določil
zaščitnega zakona 38/01, ki so bila že udejanje-
na, in tista, ki še morajo biti.
Z objavo deželnega predloga o načrtu za raz-
mejitev medobčinskih zvez, o katerem smo že
poročali pred kakšnim tednom, se je začel rok
za predstavitev popravkov. V tem smislu so si
župani štirih slovenskih občin na Tržaškem pri-
zadevali, da bi ostali ločeni od Trsta, tako zaradi
razlike v številu prebivalstva in upravne struk-
ture kot tudi zaradi zelo različnega nivoja izva-
janja zaščite. Kot se zdi pa te tehtne ugovore
deželna predsednica Debora Serracchiani in
pristojni odbornik Paolo Panontin ne bosta
upoštevala.
Zaiskrilo se je tudi med zasedanjem občinskega
sveta v Dolini, kjer je opozicija predstavila in
tudi izvolila stališče, da se občina ne vključi v
nobeno zvezo. Občina Dolina ima namreč več
kot 5000 prebivalcev,
kar ji daje pravico, da
lahko ostane izven vsa-
ke zveze, a pri taki izbiri
ne bi prejela deželnih
transferjev. Proti temu
stališču so bili župan
Sandy Klun in štirje
svetniki Demokratske
stranke, za stališče je
glasovalo pet svetnikov
opozicije in Davide Stol-
li (SSk), druga svetnica
SSk se je z drugimi tre-
mi svetniki večine
vzdržala, dva svetnika
pa sta bila odsotna.
Napeto je bilo tudi na
Goriškem, kjer so zase-
dali občinski sveti v Do-
berdobu, Sovodnjah ob
Soči in Števerjanu. V
Doberdobu Lista za Doberdob in v Sovodnjah
in Števerjanu stranka Slovenska skupnost sta
predstavili predlog sklepa, da bi se slovenske
občine na Goriškem združile v medobčinsko
zvezo s štirimi kraškimi občinami Devin-Na-
brežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Tak
skupen, enoten predlog slovenskih občin z Go-
riškega in Tržaškega bi bil nedvomno zelo teh-
ten argument, ki bi ga moral deželni odbor vze-
ti resno v poštev. Predlog sklepa je bil sprejet
samo v občini Števerjan, kjer so ga podprli svet-
niki SSk, proti pa so glasovali opozicijski svet-
niki Občinske enotnosti. V Doberdobu in So-
vodnjah ob Soči pa so glasovali obratno. Večin-
ska Občinska enotnost je predlog sklepa zavrni-
la. Nasprotovanje predlogu sklepa svetnikov
Občinske enotnosti v Sovodnjah ob Soči in Šte-
verjanu je bilo precej podobno in se je prilaga-
jalo stališčem Demokratske stranke ter mnenju,
da slovenske občine na Goriškem nimajo malo
ali nič skupnega s kraškimi občinami na
Tržaškem. Bolj napeto pa je bilo v Doberdobu,
kjer večinska Občinska enotnost ni bila složna
in zato so prekinili zasedanje občinskega sveta,
da so se poenotili za glasovanje. Zabeležiti gre,
da je marsikateri svetnik
Občinske enotnosti po-
zitivno gledal na skupno
slovensko zvezo, ki bi
Doberdobu bolj ustreza-
la kot zveza s Tržičem,
kjer bo občina osamlje-
na. Občina Števerjan pa
je proti deželni reformi
za krajevne uprave na-
povedala priziv, podob-
no kot ga pripravlja oko-
li 50 občin v deželi FJK.
Deželna reforma krajev-
nih uprav je vsekakor
ena pomembnejših tem,
vendar kakor je zapisana
v deželnem zakonu
26/2014, vsebuje kar ne-
kaj spornih točk. Nadvse
pomembno bi bilo, da
bi znotraj slovenske na-
rodne skupnosti našli enotno stališče, ki bi bra-
nilo potrebno upravno avtonomijo slovenskih
občin in dosežke izvajanja zaščitnega zakona.
Žal je naša narodna skupnost v tem trenutku
nesposobna za take sinteze, ker je pogojena od
vsedržavnih strank, v katere je vključenih kar
nekaj slovenskih predstavnikov, ki imajo pri
tem zelo omejeno možnost avtonomnega
odločanja.
JuČ
V
Svet in Slovenske Organizacije 16. aprila 2015 3
Volilni zakon Italicum in ekonomsko-
finančni dokument v ospredju
italijanske politike
Italijanska politika in javnost sta še vedno pod vplivom
tragičnega dogodka, ki se je zgodil na sodišču v Milanu,
kjer je obtoženec Claudio Giardiello streljal in pri tem
ubil sodnika, odvetnika in soobtoženca, drugi dve osebi
pa ranil. Medtem pa se politična razprava osredotoča
na dve temi: vsedržavni volilni zakon (Italicum) in gos -
podarsko-finančni dokument.
Italijanska vlada želi, da bi bil nov volilni zakon izgla -
sovan do konca maja, pri tem pa se mora soočati pred -
vsem z ostro notranjo opozicijo v sami Demo kratski
stranki. Težave ustvarja tudi Berlusconijevo gibanje
Forza Italia, ki pa mora prej rešiti hude notranje razkole
in kreganja. Glavne kritike proti sedanjemu predlogu
volilnega zakona se tičejo dejstva, da bodo tudi po
novem odločilno besedo imela tajništva strank. Mi pri
tem lahko dodamo, da tudi tokrat ne bo udejanjeno
slovensko predstavništvo v italijanskem parlamentu,
ki ga predvideva zaščitni zakon 38/01.
Kar se tiče državnega proračuna pa je italijanska vlada
javnost seznanila s tem, da je pri oblikovanju finančno-
gospodarskega dokumenta ugotovila pozitiven ostanek
v višini 1,6 milijarde evrov in prejela pozitivno mnenje
podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dom brov -
skisa. Visokega evropskega predstavnika je v pone -
deljek sprejel italijanski finančni minister Pier Carlo
Padoan, skupaj sta obravnavala proračunske
perspektive in udejanjanje strukturnih sprememb v letu
2016 na podlagi zakona o delu “Jobs Act”. Italijanski
proračunski dokument bo sicer moral še pod
drobnogled Evropske komisije, predno bo odobren.
Opozicija pa se je v parlamentu že kritično oglasila na
to in podvomila o tem, kako je prišlo do obračuna
pozitivnega ostanka, ki ga italijanska vlada želi
nameniti revnejšim slojem.
Deželni tajnik SSk Damijan Terpin 
na kongresu SVP
Prejšnjo soboto je bil v Meranu kongres južnotirolske
zbirne stranke Südtiroler Volkspartei, ki je potekal v
perspektivi bližajočih se volitev. Glavne teme so
zadevale upravne volitve in prihodnost Bocna, kjer ima
sedaj SVP podžupana, in dogovor z Demokratsko
stranko ter nov dogovor glede pristojnosti avtonomne
pokrajine. Glede tega pričakujejo v kratkem obisk
predsednika ministrskega sveta Mattea Renzija. V duhu
medmanjšinskega sodelovanja se je kongresa SVP
udeležil tudi deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Prisoten
je bil tudi avstrijski podkancler Reinhold Mitterlehner.
Kratke
Svet Evropske unije ali Svet EU (tudi Svet ministrov) je tista
evropska institucija, ki predstavlja države članice. Sestavlja
ga 28 ministrov ali državnih sekretarjev držav članic in
oblikuje ter sprejema zakonodajo EU, usklajuje politike
držav članic, oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko
EU, sklepa mednarodne sporazume in sprejema proračun
EU. Na seje so vabljeni tudi pristojni evropski komisarji ali
predstavnik Evropske centralne banke, odvisno od področja
zakonodajnega predloga. Seje vodi minister države članice,
ki v tistem trenutku predseduje Svetu (sedaj je to Italija). O
zakonskih predlogih glasujejo, če je prisotna večina članov
Sveta EU. Za nezakonodajne akte je dovolj navadna večina
(15/28). Za zakonodajne akte je potrebna kvalificirana
večina. Soglasje pa je potrebno za posebna področja, kot
so državljanstvo, članstvo v EU in davčna zakonodaja.
Redni zakonodajni postopek ali postopek soodločanja
predvideva, da Svet EU in Evropski parlament obravnavata
istočasno predloge Evropske komisije. Pri soodločanju so
predvidena tri branja zakonskega predloga. Svet EU in
Evropski parlament sta od leta 1999 v 67% primerih
dosegla soglasje v prvem branju, v 24% primerih je bilo
soglasje doseženo v drugem branju in v 9% primerih je bilo
potrebno tretje branje preko t. i. spravnega odbora. Redni
postopek se uporablja za skoraj 85 področij politik EU. Kar
zadeva posamezna ali zelo specifična področja, pa Svet
EU odloča po dveh posebnih zakonodajnih postopkih:
odobritev in posvetovanja. V teh dveh primerih ima Evropski
parlament omejeno vlogo.
Svet EU zakonske predloge obravnava na treh ravneh.
Najprej je predlog dodeljen eni izmed 150 delovnih skupin
ali pripravljalnih telesih Sveta EU. Rezultat razprav
predstavijo Odboru stalnih predstavnikov (Coreper). Na tretji
ravni se razprava o predlogu uvrsti na dnevni red Sveta
EU.
Svet EU se sestaja v desetih različnih sestavah. Posebno
vlogo imata Svet za splošne zadeve in Svet za zunanje zadeve,
ki ga vodi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve
(danes je to italijanska predstavnica Federica Mogherini).
Posebno vlogo ima tudi Evroskupina, ki razpravlja o
vprašanjih v zvezi z evrom.
Seje Sveta EU so javne, ko gre za razpravo ali glasovanje o
predlogu zakonodajnega akta. Javne razprave v Svetu EU
pa obravnavajo interese EU in njenih državljanov.  (vir: www.
europa. eu in www. consilium. europa. eu)
EU slovarček: Svet Evropske unije
  večnamenski dvorani Zadružne
kraške banke na Opčinah bo v petek,
17. aprila 2015, redni občni zbor Sveta
slovenskih organizacij. Delegatke in delegati
iz Goriške, Tržaške in Videmske bodo
obnovili izvršni odbor, nadzorni odbor in
razsodišče, ki bodo SSO popeljali v 40. leto
neprekinjenega delovanja. Naj
spomnimo, da je bila ta organizacija
ustanovljena v Gorici 16. decembra 1976.
Ob pomembni prihajajoči obletnici pa je
verjetno še važnejše dejstvo, da bo občni
zbor SSO prvi korak do izvolitve novega
deželnega predsednika. Sedanji deželni
predsednik odv. Drago Štoka, po treh
intenzivnih mandatih, ne bo več
kandidiral in kot je prejšnji petek najavil
v intervjuju po slovenskih poročilih na
deželnem omrežju RAI, se umika iz
aktivnega delovanja znotraj organizacij
slovenske narodne skupnosti v FJK. Novi
izvršni odbor, ki ga bodo delegati izvolili
na občnem zboru, bo iz svoje sredine
izbral osebo, ki bo SSO vodil v
naslednjem triletju 2015 - 2018.
Kot napoved velja omeniti, da vlada za
občni zbor Sveta slovenskih organizacij
kar precejšnje zanimanje. Svojo
prisotnost je najavilo več pomembnih
osebnosti iz politike in civilne družbe.
Pri tem velja omeniti udeležbo ministra
za Slovence v zamejstvu in po svetu
Gorazda Žmavca.
Novi vodstveni organi SSO, ki jih bo izvolil
občni zbor, bodo skupaj z novim deželnim
predsednikom poklicani, da prispevajo
pomembne odgovore na izzive za prihodnost.
V tem smislu imajo že jasno podane
smernice, ki so zapisane v statutu
organizacije. Glavni cilj je ohranitev in razvoj
slovenske narodne skupnosti v vseh njenih
raznovrstnih družbenih okvirih, in to na
temeljnih vrednotah pluralizma,
demokratične zavesti, krščanskih vrednot in
avtonomije. Vse to pa bo potrebno udejanjiti
v sedanjih in prihodnjih razmerah naše
deželne, državne in čezmejne stvarnosti.
Svet slovenskih organizacij kot priznana
krovna ustanova ima in bo imela ključno
vlogo v slovenski narodni skupnosti v Italiji.
To z več vidikov. V prvi vrsti pa zaradi široke
palete in visokega števila včlanjenih
organizacij in društev, ki jih predstavlja.
Skupaj z drugo krovno organizacijo SKGZ je
priznana z deželnim zakonom 26/2007 za
referenčno ustanovo. Svoje predstavnike
imenuje v paritetni odbor in deželno
posvetovalno komisijo. Predsednik SSO je
stalni član vladnega omizja za izvajanje
zaščitnega zakona 38/01. S Slovenijo in
specifično z Uradom za Slovence v zamejstvu
in po svetu je med glavnimi sogovorniki na
relaciji slovenska narodna skupnost -
Slovenija. Svojega predstavnika pa imenuje
tudi v Svet vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu.
Kakšno politiko bo Svet slovenskih
organizacij vodil v prihodnjih letih, je seveda
zadeva prihodnjih kadrov, ki jih bodo izbrali
delegati na petkovem občnem zboru. Ker pa
so bili trije pretekli mandati zelo pomembni
za samo identiteto in vlogo SSO, pri
čemer ima največ zaslug prav sedanji
predsednik Drago Štoka, bo to
temeljna podlaga za nadaljnje delo.
Drago Štoka je z veliko mero
poguma znal postaviti jasno mejo
med tem, kar je sodelovanje za
skupno dobro celotne narodne
skupnosti, in nekim združevanjem z
vrha, ki ni imelo podpore s strani
baze oziroma v SSO včlanjenih
organizacij. Zaradi tega je tudi
doživljal neupravičene napade in
celo žalitve v medijih, kar je
prizadelo ne samo njega, temveč
celotno krovno organizacijo. Seveda
to ne pomeni, da se izključuje
možnost nove skupne krovne
organizacije. Poudarja pa se, da je
temeljnega pomena identiteta
vsakega in široka avtonomija pri
odločanju o svoji usodi. Pri SSO
namreč, zaradi izvora iz posebnih
zgodovinskih, političnih in
družbenih okvirov, je notranji
konsenz odločilen.
Novo vodstvo SSO in še posebej novi
predsednik bosta vsekakor poklicana, da
postavita prihodnje delovanje na sodobne
oprijeme, še posebno kar se tiče večje
raznolikosti v sistemu financiranja in
delovanja na podlagi projektnega pristopa.
Temeljna načela in cilji, ki zadevajo dobrobit
slovenske narodne skupnosti, pa ostajajo
mejniki v času in prostoru, kjer Svet
slovenskih organizacij izvaja svojo vlogo,
svobodno in avtonomno.
Julijan Čavdek
V
Reforma krajevnih uprav v FJK
Na Goriškem so mnenja deljena
Na Opčinah v večnamenski dvorani Zadružne kraške banke
Občni zbor Sveta slovenskih
organizacij: izzivi za prihodnost
Franka Padovan
Kristjani in družba16. aprila 20154
Poslanica mestu in svetu papeža Frančiška za Veliko noč 
Kristjani so mladike novega
človeštva
   ragi bratje in sestre!
Jezus Kristus je
vstal!
Ljubezen je premagala sovraštvo,
življenje je premagalo smrt, sve-
tloba je pregnala temo!
Jezus Kristus je iz ljubezni do nas
slekel svoje božansko veličastvo;
izpraznil se je, privzel podobo
hlapca in se ponižal vse do smrti,
in to smrti na križu. Zato ga je
Bog povišal in ga naredil za Go-
spoda vesoljstva. Jezus je Go-
spod!
S svojo smrtjo in vstajenjem Je-
zus vsem kaže pot življenja in
sreče: ta pot je ponižnost, ki
vključuje tudi ponižanje. To je
pot, ki vodi v slavo. Samo kdor se
poniža, se lahko napoti proti
“stvarem, ki so zgoraj”, proti Bo-
gu (prim. Kol 3,1-4). Napuhnjeni
gleda “od zgoraj navzdol”, po-
nižni gleda “od spodaj navzgor”.
Ko so žene na velikonočno jutro
obvestile Petra in Janeza, sta tekla
h grobu in ga našla odprtega in
praznega. Tedaj sta se približala
in se “sklonila”, da bi vstopila v
grob. Za vstop v skrivnost se je
potrebno “skloniti”, se ponižati.
Samo tisti, ki se poniža, razume
Jezusovo poveličanje in mu lah-
ko sledi po njegovi poti.
Svet nam svetuje, naj se uveljavi-
mo za vsako ceno, naj tekmuje-
mo, naj se izkažemo … Kristjani
pa so, po milosti Kristusa, umrle-
ga in vstalega, mladike novega
“D človeštva, v kateremskušamo živeti v vza-jemnem služenju, brez
arogance, pač pa z raz-
položljivostjo in
spoštovanjem.
To ni šibkost, ampak
prava moč! Kdor v sebi
nosi Božjo moč, njego-
vo ljubezen in njegovo
pravičnost, ne potrebu-
je nasilja, ampak govori
in deluje z močjo resnice, lepote
in ljubezni.
Od vstalega Gospoda danes iz-
prosimo milost, da ne bomo na-
sedli napuhu, ki napaja nasilje in
vojne, ampak da bomo imeli po-
nižen pogum za odpuščanje in
mir. Prosimo zmagovitega Jezu-
sa, naj olajša trpljenje toliko
naših bratov, ki jih preganjajo za-
radi njegovega imena, pa tudi
vseh tistih, ki po krivici trpijo za-
radi posledic še nerešenih sporov
in nasilja. Toliko jih je!
Prosimo za mir predvsem v lju-
bljeni Siriji in Iraku, da se bo
končalo rožljanje z orožjem in se
bo znova vzpostavilo dobro sožit-
je med različnimi skupinami, ki
sestavljajo te ljubljene dežele.
Mednarodna skupnost naj ne
ostane prekrižanih rok vpričo
neizmerne humanitarne tragedi-
je znotraj teh dežel in vpričo dra-
me številnih beguncev.
Prosimo za mir za vse prebivalce
Svete dežele. Naj raste med Izra-
elci in Palestinci kultura srečanja
in naj se nadaljuje mirovni pro-
ces, da se bodo končala leta
trpljenja in ločitev.
Prosimo za mir v Libiji, da se bo
končalo nesmiselno prelivanje
krvi in vsako barbarsko nasilje.
Vsi, ki jim je pri srcu usoda te
dežele, naj se lotijo dejavnosti v
prid sprave in izgradnje bratske
družbe, ki bo spoštovala človeko-
vo dostojanstvo. Tudi za Jemen si
želimo, da bi prevladala skupna
volja po vzpostavitvi miru v bla-
gor vsega prebivalstva.
Hkrati pa z upanjem izročamo
usmiljenemu Gospodu dogovor,
ki jim ga je uspelo te dni skleniti
v Lausanni; naj bo odločen korak
proti varnejšemu in bolj bratske-
mu svetu.
Od vstalega Gospoda prosimo za
dar miru za Nigerijo, za Južni Su-
dan in za razne pokrajine Sudana
in Demokratične republike Kon-
go. Nenehna molitev naj se dviga
od vseh ljudi dobre volje za tiste,
ki so izgubili življenje - še posebej
imam v mislih mlade, ki so bili
ubiti prejšnji četrtek na univerzi
v Garissi v Keniji -, za tiste, ki so
bili ugrabljeni, za tiste, ki so mo-
rali zapustiti lastne domove in
svoje drage.
Gospodovo
vstajenje naj
prinese luč v
ljubljeno Ukra-
jino, zlasti ti-
stim, ki so pre-
stali nasilje za-
radi spora v
zadnjih mese-
cih. Naj dežela
najde mir in
upanje po za-
slugi zavzetosti
vseh vpletenih
strani.
Miru in svobode prosimo za toli-
ko mož in žena, ki so podvrženi
novim in starim oblikam sužno-
sti s strani kriminalnih oseb in
združenj. Miru in svobode za
žrtve razpečevalcev mamil, ki to-
likokrat delujejo v zavezništvu z
oblastmi, ki bi morale braniti mir
in soglasje v človeški družini. In
miru prosimo za ta svet, ki so si
ga podvrgli prekupčevalci z
orožjem, ki si kopičijo dobiček s
krvjo ljudi.
Odrinjene na rob, zapornike,
uboge in razseljene, ki jih tako
pogosto zavračajo, so z njimi na-
silni in jih izključujejo; bolnike
in trpeče; otroke, zlasti tiste, ki z
njimi ravnajo nasilno; vse, ki da-
nes žalujejo; vse ljudi dobre volje
naj doseže tolažilni in zdravilni
glas Gospoda Jezusa: 'Mir z va-
mi'!  (Lk 24,36). 'Ne bojte se,
vstal sem in bom vedno z vami'!
(prim. Rimski misal, vstopni spev
na veliko noč) ”.
(Prevedel br. Miran Špelič OFM)
Papež Frančišek o svetem letu usmiljenja
Cerkev je poklicana, da
govori o Božji bližini
  baziliki sv. Petra je bilo
11. aprila slovesno bo-
goslužje, med katerim
je papež Frančišek z objavo bu-
le Misericordiae vultus napo-
vedal sveto leto usmiljenja. To
se bo začelo 8. decembra letos,
končalo pa na praznik Kristusa
Kralja, 20. novembra, 2016.
Sobotni obred se je začel pred
svetimi vrati v atriju bazilike,
kjer je papež bulo najprej
izročil kardinalom nadduhov-
nikom štirih rimskih papeških
bazilik. Kopijo bule je zatem
izročil prefektom kongregacij
za škofe, za evangelizacijo na-
rodov in za vzhodne Cerkve
ter trem predstavnikom Vzho-
da, afriške celine in vzhodnih
Cerkva. Papež je tako na sim-
boličen način izrazil željo, da
se sveto leto usmiljenja obhaja
po vsem svetu. Regent papeške
hiše msgr. Leonardo Sapienza
je nato prebral nekaj odlom-
kov bule.
Kot je poročal Radio Vatikan,
je Frančišek med homilijo ob
večernicah za nedeljo Božjega
usmiljenja v baziliki pojasnil,
da je sveto leto usmiljenja po-
trebno zato, “ker je Cerkev v
tem trenutku velikih epohal-
nih sprememb poklicana
V močneje ponuditi znamenjaupanja in Božje bližine”. Mir,predvsem v teh tednih, ostaja
kot želja mnogih narodov, ki
doživljajo nezaslišano nasilje
diskriminacije in smrti samo
zato, ker se imenujejo kristja-
ni, je zatrdil papež.
Sveto leto po Frančiškovih be-
sedah ni “čas nepazljivosti”,
ampak je čas, da ostanemo
budni in v sebi ponovno pre-
budimo zmožnost za gledanje
bistvenega. “Za Cerkev je to
čas, da ponovno najde smisel
poslanstva, ki ji ga je zaupal
Gospod na velikonočni dan:
biti znamenje in sredstvo
Očetovega usmiljenja”. Zato
bo sveto leto moralo spodbu-
jati živo željo, da bomo spo-
sobni prepoznavati nešteta
znamenja nežnosti, ki jih Bog
ponuja vsemu svetu, predv-
sem pa trpečim, samim in za-
puščenim ter tudi tistim, ki so
brez upanja. Papež je pre-
pričan, da se bo nas kristjanov
lahko tako dotaknil Jezus Kri-
stus in nas spremenil s svojim
usmiljenjem: samo na tak
način bomo tudi mi postali
pričevalci usmiljenja in bomo
vsem pokazali pot odpuščanja
in sprave.
Osma številka otroške revije Pastirček
“Kristus, Sin božji, smrt je premagal. 
Njemu se zdaj poklonimo!”
  temi besedami vabi mlad
pastir svoje ovčice k sebi,
medtem ko z drobno piščal-
ko ubira pesmi z radostjo v srcu.
Ta veseli pastirček je protagonist
pesmi Pastirčkova Velika noč, ki
jo je na papir zlilo rahločutno pe-
ro pesnice Ljubke Šorli. Njene sti-
he je v glasbo prelil Patrick Quag-
giato prav v letošnjem marcu.
Objavljena je v osmi,
aprilski številki Pa-
stirčka, ki ves
drhti od veselja
ob Vstalem Kri-
stusu. Jezus je
vstal od
mrtvih, po-
tem ko je pre-
stal nečloveške
muke in okrut-
no smrt. Žene
so našle prazen grob na
velikonočno jutro, kot lepo pri-
kazuje ilustracija Paole Bertolini
Grudina, ki v sliki dopolnjuje
Zgodbe iz Svetega pisma, kot jih
primerno za otroke predstavlja
Walter Grudina. Bertolinijeva je
tudi avtorica dopolnjevanke
Spoznavajmo Sveto pismo, ob
reševanju katere lahko bralci pre-
verjajo svoje znanje o svetopi-
semskih osebah in dogodkih. Ve-
sela Aleluja se glasi naslov zapisa
Anamarije Zlobec, ki pripovedu-
je, kako je deklica Alenka po vsta-
jenjski maši srečna vsem voščila
veselo Veliko noč, potem pa ste-
kla domov, kjer so jo čakale do-
brote prazničnega zajtrka. Lasto-
vico, ki obletava cerkveni zvonik,
je pridala Danila Komjanc. Vojan
Tihomir Arhar je svoji dvokitični
pesmici dal naslov Pirhi. “Košek
S pirhov, božja stvar, / od Bogapomladni dar”, pravi med dru-gim v njej. Tatjana Ban je v svoji
domiselni ustvarjalnosti ponudi-
la otrokom posebna velikonočna
jajčka, ki jih lahko ob njenih na-
vodilih izdelajo tudi sami iz po-
barvanih kokošjih jajc, ki se tako
lahko spremenijo v piščančka,
škrata, miško, zajčka … Ob misli
na praznični dan se je Pa-
cek Walterja Grudine
zavzel za tista ubo-
ga jagnjeta, ki
končajo svoje
dni v restavra-
cijah kot veli-
konočna
pečenka. Z
velikim
upanjem
pri tem v
svoji obupni
spakedranščini vzklika, da tudi
“inočenti bojo imeli svojo ri-
vinčito”! Medvedka Metka je bila
na izletu in pričakuje, da bodo
najmlajši Pastirčkovi bralci do-
polnili njen zapis. Najmlajšim je
Ksenija Šoster – Olmer namenila
živalsko seštevanje. V privlačnih
verzih in s priloženimi ilustraci-
jami vabi prvošolčke, naj sešteje-
jo, koliko živalic je prišlo na roj-
stni dan črnega mucka. O muha-
stem aprilskem vremenu pojejo
stihi Vojana Tihomirja Arharja.
Izpod peresa istega pisca je izšla
tudi Spomladanska pravljica,
enodejanka, ki bi jo otroci zlahka
uprizorili, saj ni dolga in v njej
nastopajo pomladni cvetki,
zvonček in trobentica, zlato
sončece, ki začenja že malce greti,
in snežak, ki jo urno mahne v
mrzle kraje ob začetku pomladi,
da se ne bi stalil in skopnel … Ka-
ko je medvedek Godrnjavček v
mestu lutk vzljubil šolo in vse
njene dejavnosti, bodo pa otroci
izvedeli iz tokratne poučne zgod-
bice Marize Perat. Kako se je treba
obnašati na cesti in pri tem
spoštovati cestne znake, jasno ra-
zlaga v besedi in sliki rubrika Var-
na pot v šolo. Vsi šolarji bi jo mo-
rali natančno prebrati in odgovo-
riti na zastavljena vprašanja. Stric
Maks je Tjašo in Pastirčka popel-
jal v Avče nad Kanalom, da bi ji-
ma pokazal kraj, kamor je 31.
marca 1908 padel meteorit, ki je
edini pristal na Slovenskem; hra-
nijo ga v prirodoslovnem muzeju
na Dunaju. Otroka sta si ogledala
tudi Kanal, ki mu pravijo Sloven-
ski Mostar zaradi kanalskega mo-
sta čez Sočo, s katerega vsako leto
prirejajo mednarodno tekmo-
vanje v skokih. Opisi nam
bližnjih krajev v Sloveniji, ki jih
pripravlja Marijan Markežič pod
naslovom Trije na potepu, so zelo
dober pripomoček za spoznavan-
je bolj ali manj skritih naravnih
in kulturnih biserov naše lepe
domovine.
Pastirčkova pošta je tudi v aprilski
številki bogata: kar veliko je zapi-
sov različnih vsebin, še več pa ri-
sbic (29); z njimi bralci dokazu-
jejo, da so izvrstni risarji. Prav na
te se ozira Pastirčkov urednik Ma-
rijan Markežič, ki v urednikovi
beležki napoveduje, da bo pri-
hodnje leto 70-letnica izhajanja
revije Pastirček, ki kljub častitlji-
vemu mejniku ostaja živahen,
zvedav in poln energij, saj samo
čaka, kdaj lahko zaide med zveste
bralce. Ti bodo v aprilski številki
našli še SMS Jezusu, navodila za
naslovno risbico pa še rubriko
Kar lepo po vrsti in razvedrilne
zanke.
Mali risarji, vzemite takoj barvice
v roke in narišite kaj res enkrat-
nega za jubilejno naslovnico. Pa-
stirček bo zelo srečen, če bo do
konca maja prispelo na ured-
ništvo čim več vaših čudovitih ri-
sbic!
IK
PROSTOR ZA DRUGE
Ob Janezu Krstniku se učimo ustvarjati pro-
stor za druge, da bi ob nas zaživeli in se
uresničili po Božjem načrtu. Evangelij po-
roča, da je šel Janez v puščavo, kjer se je pri-
pravil na poslanstvo, da pripravi pot
Odrešeniku. V dolgih postih in molitvah
ter premišljevanju Božje besede se je pripra-
vil za službo Mesiju, ki je tedaj prihajal na
svet.
Veliko poti je treba prehoditi, poravnati
bregove napuha in jame brezčutnosti, da
sprejmemo ljudi v tem, kar so. Bog nas je
ustvaril po svoji podobi kot bitja odnosov.
Zato je v srečanju z drugimi veselje in ure-
sničenje življenja. Mnogi problemi in
težave se rešijo v okolju, ki je naklonjeno in
odprto za druge. Poklicani smo, da pripra-
vimo prostor svojim bližnjim, otrokom,
mladim, sodelavcem, sorodnikom, bolni-
kom, starim. Jezus je povedal, da bomo v
teh ljudeh prepoznali njegov obraz. Tudi
sveti Pavel vabi k medsebojni ljubezni in
spoštovanju, da bi ponižno in potrpežljivo
pripravili prostor za vse, ki so pri nas.
Predvsem pa, da bi jih spoštovali v tem, kar
so, in jim odpustili, kakor je tudi nam Kri-
stus odpustil. Bratsko življenje je dar Svete-
ga Duha, kajti potreben je pogum, da
odvržemo vse ovire in se približamo dru-
gim na njihov način.
Ni lahko biti vedno z drugimi, odnosi so
pogosto zahtevni. Toda težave, ki jih rešuje-
mo v skupnosti, okrepijo odnose in
poživljajo medseboj-
no pripadnost. Pri
tem moramo biti
stvarni, da vidimo tu-
di svojo krhkost, gre-
he in rane. V tej zave-
sti se ne bomo posta-
vljali nad druge, am-
pak jih sprejemali, kakor nas sprejema Bog.
Predvsem pa se moramo izogibati črnih po-
gledov in slabih misli o drugih. Sneti mora-
mo črna očala in pogledali z Božjim in Je-
zusovim pogledom. Drugih ne bomo obso-
jali za tisto, kar so dejansko naši problemi.
Sveti Duh nam bo pomagal ustvariti na-
klonjen odnos do drugih, da se bomo
vprašali, kaj prinašajo v naše življenje in kje
so njihove bolečine. Šele nato bomo mogli
gledati tudi v njihove težave.
Marsikatera trdota se porodi iz nepristne iz-
kušnje o Bogu. Ko bomo občutili Božjo lju-
bezen do nas, bomo sposobni naklonjeno
sprejeti druge in jim omogočiti, da bodo ra-
sli kot osebe. Pokazali jim bomo zaupanje
in ustvarili razpoloženje svobode in prija-
teljstva, ki bo zamenjalo obsojanje in kon-
trolo. Iz tega bodo nastali naklonjena spo-
ročila, nasmehi, pozdravi, besede. V ljudeh
bomo videli tudi tisto, kar še ni, pa bo kma-
lu prišlo. Dali jim bomo možnost novih
začetkov. V Janezovi šoli bodo drugi rasli,
mi pa se bomo podarjali in bogatili. Veseli
bomo, da smo jim mogli pripraviti prostor
za njihovo življenjsko poslanstvo.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (14) Primož Krečič

Goriška16. aprila 20156
Štandreški komedijanti bodo gostje v nizu
Iskrivi smeh na ustih vseh
Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete va -
bi ta v četrtek, 16. aprila, ob 20.30 na ogled komedije Mrtvi ne plačujejo
davkov. Nastopili bodo člani dram -
skega odseka PD Štan drež. Delo, ki
je izšlo izpod peresa Nicola Man -
zarija, je v slovenščino prevedel Ivan
Šavli, režiral pa Jože Hrovat. Letos
praznuje dramski odsek PD Štandrež
50-letnico nepre kinje ne ga delovanja.
Le kako naj bi priljub ljeni štandreški
komedijanti zabeležili zlati jubilej brez komedije? Kaj bi morili gledalce
z dramami, ko je že naše življenje tako trpko! Raje jim ponujajo kako
urico prešernega smeha, saj je sicer v tem zmeraj tudi nekaj grenkega
spoznanja. V dobri komediji se namreč vselej zrcalijo hibe in slabosti
človeka, pa tudi družbe, v kateri mu je dano živeti. In ko se smejimo
nerodnostim in napakam protagonistov, pozabimo na svoje težave, ki
so velikokrat zelo podobne tistim, s katerimi se soočajo komedijski liki
… Predstava bo v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Za rezervacije in
informacije se lahko obrnete na Kulturni center Lojze Bratuž – tel.
0481 531445 e-mail: info@centerbratuz. org ali na Zvezo slovenske
katoliške prosvete – tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo. it.
Urnik: 8.30-12.30.
Prvič brez Kimovčevega Pasijona v Gorici
Oljčna nedelja je bila letos za vse tiste vernike, ki so se redno
udeleževali slovenske sv. maše ob deveti uri v prelepi baročni cerkvi
sv. Ignacija v Gorici, popolnoma drugačna. Odkar je bila v lanskem
novembru ukinjena ta zgodovinska slovenska sv. maša oz. prestavljena
na 18. uro, so se razpršili po raznih cerkvah in so zaman upali, da se
bo do Velike noči kaj spremenilo. Po več kot šestih desetletjih se tokrat
na cvetno nedeljo prvič s travniškega kora ni oglasil ganljiv Pasijon, ki
ga je Franc Kimovec tako presunljivo uglasbil po evangeliju sv. Mateja.
Pevci iz Gorice in okoliških vasi, ki vse leto plemenitijo nedeljske mašne
daritve v domačih cerkvah, so se zbirali leto za letom na tem koru in
izvajali to pomenljivo delo, navadno ob orgelski spremljavi prof. Lojzke
Bratuž in pod taktirko Zdravka Klanjščka. Kje so le tisti časi, ko so
razne vloge peli pevci, ko sta bila npr. pokojna Viktor Prašnik s svojim
lepim tenorjem ali Maks Komac s svojim globokim basom! Zadnje
čase so vodilne solistične vloge ravno tako občuteno odpeli Silvan
Bensa, Martin Srebrnič, Zdravko Klanjšček, Matija Faganel in še kdo.
Zdaj je vse to minilo in vsi mi smo zaradi tega bolj revni. / IK
Kratke
  “Pod lipami” / Msgr. M. Qualizza, G. Banchig in R. Ruttar
O preteklosti, sedanjosti 
in prihodnosti Benečije
Z 2. STRANI 
  aternega jezika so
se učili pod zvo-
nikom ali s
kmečkim slovarjem. O “slo-
venskem elementu” v vi-
demski nadškofiji je msgr.
Qualizza dejal, da do leta
1972 “so nas škofje trpeli, …
so trpeli”. Msgr. Alfredo Bat-
tisti se je nato izkazal za zelo
odprtega: “Za Furlane ni bi-
lo tako nevarno, za Slovence
pa ja”. Leta 1973 je na Mata-
jurju dejal, da moramo spoštovati
in objeti vse ljudi, biti z vsemi so-
lidarni. Leto kasneje je na Dnevu
emigranta v Čedadu pozdravil po
slovensko. V čedajski stolnici je tu-
di prosil Benečane odpuščanje za
krivice, ki so jih utrpeli. Njegov na-
slednik Brollo “ni bil prav tako go-
reč. Sedanji, msgr. Mazzoccato, pa
je dejal, da čez nekaj let ne bo ne
Furlanov ne Slovencev “in tako bo
stvar rešena”. Po mnenju monsin-
jorja so leta 2004 med Italijo in
Slovenijo “meje padle, a ne v gla-
vi”. Banchig se strinja in trdi, da se
“mračna leta” v Benečiji žal nadal-
jujejo. Pred nekaj tedni so občinski
možje njegove občine, Podbone-
sca, sprejeli resolucijo, da tam ne
živijo Slovenci... Kar se dogaja, ni
slučajno, trdi Banchig. “Sami tisti,
ki nosijo naprej te teorije, vanje ne
verjamejo. Tam so politični in eko-
M
nomski interesi. Ne more se nekdo
roditi Slovenec, delati v slovenskih
organizacijah in potem postati no-
silec takih neumnih teorij! Nekaj
je zadaj. Tu so tajne organizacije,
ki jih ne bom imenoval”.
Kako je mogoče, da 30 let po od-
prtju dvojezične šole v Špetru, v
času nove Evrope itd. na volitvah
še vedno zmagujejo protislovenski
kandidati, je vprašala Jazbarjeva?
Ruttar je prepričan, da gre za pro-
bleme “psihološkega oz. psihia-
tričnega” značaja. Kot Slovenec, ki
se je asimiliral in nato deasimiliral,
je povedal, da je za diplomsko na-
logo v letih po potresu obravnaval
problem identifikacije otrok v vi-
demski pokrajini. Naletel je na ve-
like ovire. 150 let italijanizacije ni
minilo brez posledic. V Benečiji se
je po njegovem mnenju razvil sin-
drom “identifikacije z agresorjem”
oz. t. i. štokholmski sindrom. “To
je naša posebnost”. Italijani so Ita-
lijani, Furlani so Italijani, Benečani
pa kar “Italianissimi”! Njihovi po-
litični predstavniki so v Rimu ved-
no trdili, da kot Slovenci ne potre-
bujemo nič, “ker nismo Slovenci”.
In vendar smo Slovenci in hkrati
Italijani. “Naše pravice morajo pri-
ti iz Rima in ne iz Ljubljane ali Beo-
grada”, kot državljani italijanske
republike imamo pravico, da smo
zaščiteni, pravico, da smo Sloven-
ci. Problem je, ker se enačita dva
pomembna pojma: državljanstvo
in narodna pripadnost. Najhujše
je, da so leta 2015 vse naše uprave
navsezadnje protislovenske, “pa
tudi deželna vlada po mojem ni
zelo naklonjena Benečiji”.
Zadnja obravnavana tema večera
“pod lipami” je bila najbolj kočlji-
va, tista, ki ima opraviti z “neizpro-
snimi številkami”. Čedad danes
šteje približno 12 tisoč ljudi, od teh
je 3 ali 4 tisoč ljudi iz Benečije. Leta
1951 je bilo v sedmih beneških
občinah 16.200 prebivalcev, danes
jih je okrog 6 tisoč. Od potresa do
konca tisočletja se je izselilo 7-8%
prebivalcev, kar 3.800 ljudi je um-
rlo, rodilo pa se jih je le nekaj nad
tisoč, je povedal
Ruttar. Leta 1981 je
bilo 54% beneških
moških nepo-
ročenih. Glavni
vzrok demograf-
skega upada je bil
ta, da v starostnem
obdobju od 20. do
50. leta je bilo tedaj
na 1.700 moških
nekaj manj kot
1.400 žensk. “Iz
naših vasi so se iz-
selile predvsem ženske”. Zato ni
bilo otrok in družin. “To vpliva tu-
di na gospodarstvo”. Ljudje so
odšli, mladih niso pripravili, da bi
prišli do službe, zato so šli služit
drugam. Na terenu so ostali samo
stari. Po vaseh ni niti več psov. To
je … puščava. Tudi na Stari Gori,
priljubljenem Marijinem svetišču,
je vedno manj slovenskih sledov.
Kot je poudaril Ruttar, je problem
tudi ta, da večine mladih sloven-
stvo ne zanima; vprašanje je tudi,
koliko zavednosti posreduje slo-
venska šola - poleg jezika. “Naučiti
se slovenski jezik še ne pomeni biti
zaveden Slovenec”. Kot ni Grk ali
Anglež, kdor se grščine ali an-
gleščine nauči. Nujna je zavednost,
zavzetost vseh, ki v Benečiji delajo
ali se zanjo zanimajo, čeprav živijo
drugje, je dejal Ruttar: “Ko teh ne
bi bilo”... / DD
Giorgio Banchig msgr. Marino Qualizza Riccardo Ruttar
Goriška 16. aprila 2015 7
   esnik v narečju naj-
bolje izraža svoja
čustva, najtanjša
osebna čutenja. Jezik poezije je
jezik srca. Pesniku narečje poje”.
Čeprav je pesnikov in literatov, ki
pišejo v narečju, sorazmerno ma-
lo, gornja trditev še kako velja.
Izrekla jo je prof. Tatjana Rojc ob
predstavitvi nove pesniške zbir-
ke, pesnik, ki so mu bile besede
namenjene, pa je osemdesetletni
Amerigo Visintini, doma iz
Laškega in velik ljubitelj do-
mačega bezjaškega narečja. Pa ne
samo to, Visintini ima rad celot-
no krajino, ki ga obkroža. Tako
ljubi tudi bližnji Kras in prav ta
ljubezen ga je pripeljala v Dober-
dob, ki je danes malodane nje-
gov drugi dom.
Predstavitev njegove zbirke Scol-
tando 'l silenzio – Ascoltando il
silenzio – V poslušanju tišine je
“P bila zato v torek, 24. marca, nadoberdobski turistični kmetiji PriCirili. Visintinija namreč z lastni-
ki turistične kmetije, družino Fer-
folja, vežejo pristni prijateljski
odnosi. Pesniška zbirka je trije-
zična. Ob izvirnih pesmih v bez-
jaščini je avtor sam poskrbel za
prevod v italijanščino, v slo-
venščino pa je pesmi prevedel
Igor Tuta, ki je tudi vodil večer.
Glasbeno kuliso, ki je uvedla
predstavitev pesniške zbirke, je
poustvaril nadarjeni violinist Si-
mon Gerin ob klavirski spremlja-
vi Neve Klanjšček. Večer je orga-
niziralo domače društvo SKD
Hrast.
Besedo je najprej prevzela prof.
Tatjana Rojc, ki je predstavila pe-
sniško zbirko. Poudarila je seveda
pomembnost narečja, ki knjižni
jezik ne samo pogojuje, temveč
Obvestila
Zlatomašni jubilej bo obhajal žup -
nik g. Jože Markuža v nedeljo, 19. t.
m., ob 17. uri v nabrežinski župnijski
cerkvi. Sodeloval bo ekumenski zbor
iz Gorice.
Občina Tržič je spet odprla slo ven -
sko okence, ki deluje v torek in četr -
tek popoldne in v sobotah zjutraj.
Slovensko planinsko društvo
Gorica prireja od 26. junija do 3.
julija osemdnevni izlet v Romunijo.
Prevoz s turističnim avtobusom.
Program obsega ogled kulturnih in
zgodovinskih zanimivosti ter tri
planinske izlete v gorovju Bucegi,
Farkas in na območju Poiana Bra -
šov. Društvo prireja izlet v sodelo va -
nju s turistično agencijo Alpitour. Pri -
jave do 20. aprila, koordinator Vlado
Klemše.
Redni letni občni zbor SPDG bo
16. aprila ob 20.30, v mali dvorani
Kul tur nega doma v Gorici. Na
dnevnem redu bodo poročilo o
društveni de jav nosti v pretekli
sezoni, program v le tu 2015 ter
finančni obračun in proračun.
Svet slovenskih organizacij ob ve -
šča, da je redni občni zbor sklican
za petek, 17. aprila 2015, ob 17. uri
v prvem sklicu in ob 18. uri v
drugem sklicu v dvorani Zadružne
kraške banke na Opčinah, ul.
Ricreatorio 2.
Kulturni center Lojze Bratuž spo -
ro ča, da je še nekaj mest na
razpolago za ogled baleta Labodje
jezero v Ljubljani 24. aprila 2015 ob
18. uri. Odhod iz Kulturnega centra
Lojze Bratuž ob 16. uri. Informacije
na tel.  (0039) 0481 531445 od
8.30 do 12.30 ali na email:
info@centerbratuz. org
Prosvetno društvo Štandrež prireja
šestdnevni društveni izlet v Make -
donijo od 21. do 26. aprila 2015.
Prvi dan Štandrež-Niš; drugi dan Niš-
Skopje-Ohrid; tretji dan Ohrid-Sv.
Naum-Ohrid; četrti dan Ohrid-Bitola-
Prilep-Kavadraci-Skopje; peti dan
Skopje-Kanjon Matka-Beograd; šesti
dan Beograd-Štandrež. Za podrobne
informacije lahko pokličete na tel.
št. 0481 20678 (Božo) od 12. do
14. ure in na 347 9748704 (Vanja).
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz
Rožne Doline, s postankom na
Kozini za tržaške romarje. Pozno
popoldne bodo romarji že v
Medjugorju. Naslednja dva dni sta
posvečena krajem prikazovanja in
bogoslužju ter obisku dobrodelnih
ustanov. Odhod domov bo v
ponedeljek, 11. maja; prihod je
predviden v večernih urah. Vpisi do
zasedbe avtobusa pri g. Darku
(0039)3703201305, pri g. J.
Markuži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za
slovenske romarje 05/3022503.
Za romarje iz Slovenije in Italije
veljavna osebna izkaznica.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja od 5. do 10. okto -
bra potovanje v Rim z avtobusom.
Program in datum vpisovanja bo
društvo naknadno objavilo.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Ob 50-letnici slovenskega
goriškega skavtizma se pripravlja
spominska razstava. Prosimo vse
aktivne in nekdanje člane, ki hranijo
in bi lahko ponudili zanimivo
skavtsko gradivo, da to javijo
pripravljalnemu odboru na tel. št.
338-7501181 (Tamara) ali 347-
5329299 (Marko). Zahvaljujemo se
za sodelovanje.
Zanesljiva in izkušena gospa po ma -
ga pri likanju in čiščenju stanovanja.
Tel. št. 00386 40153213.
Resna gospa nudi pomoč v gos po -
dinjstvu in nego starejšim osebam
od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev.
0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 0038640484339.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse
ostalo (vrednotnice) in vprašanja na
štev. 040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Sožalje
Ob izgubi drage mame Justine
Markežič izreka nekdanjemu
sovodenjskemu župniku g. Marijanu
Markežiču iskreno sožalje
sovodenjski cerkveni pevski zbor.
Ob smrti ljubljene mame Justine
izreka iskreno sožalje g. Marijanu
Markežiču Grafica Goriziana.
Ob izgubi drage mame
Justineizražajo iskreno krščansko
sožalje g. Marijanu Markežiču in
ostalim svojcem župnije Gorica Sv.
Ivan, Pevma-Štmaver, Števerjan-
Jazbine s Plešivom ter vsa dekanija
Štandrež. Pokojnico priporočajo
Gospodu in sočustvujejo z
žalujočimi.
Ob smrti drage mame Justine
globoko sočustvujemo s svojim
župnikom g. Marijanom in umrlo
priporočamo v molitev. Župljani
duhovnije sv. Ivana v Gorici
Ob izgubi drage mame izražamo g.
Marijanu Markežiču občuteno
sožalje. Odbor, osebje in gojenci
Mladinskega doma v Gorici
Darovi
Za Novi glas: inž. Marjan Velikonja,
Nemčija 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 17.4.2015 do 23.4.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 17. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 18. aprila (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v sloven ščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 19. aprila (vodi Ilaria Ban -
chig): Okno v Benečijo: oddaja v be -
nečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 20. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Iz krščanskega sveta - Novice iz
naših krajev - Obvestila.
Torek, 21. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 22. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Čuk
se je oženil, tra la la... - Izbor melodij.
Četrtek, 23. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
je najpogosteje tudi njegov sta-
rejši brat, če že ne oče. “Poezija
je intimna govorica. Pesmi, ki so
pisane v narečju, pa so še nekaj
več: so občuteno šelestenje, ki iz-
vira iz jezika srca”, je Rojčeva
ubesedila odnos med narečjem
in literarnim ustvarjanjem. In to
se po njenem mnenju odlično vi-
di tudi v pesniški zbirki. V bez-
jaškem narečju Visintini piše o
sebi in v sebi, na svet okoli sebe
gleda z očmi duše. Posebno po-
glavje je v tem kontekstu tisto, ki
ga Visintini namenja pokojni
ženi, pa čeprav je ljubljeni sopro-
gi posvečena širše celotna zbirka.
Bezjaščina je zaradi tega jezik lju-
bezni in večnosti. Hkrati pa gre
tudi za jezik dostojanstvene in
uglajene bolečine: globino tega
brezna nam povsem umirjeno
razkrivajo prav verzi. Rojčeva je
ob sklepu svojega posega posta-
vila še vzporednico med
načinom pisanja Ameriga Visin-
tinija in gradeškega pesnika Bia-
gia Marina: domače narečje je
namreč jezik, ki pesniku zagota-
vlja varnost in domačnost.
Drugi del večera je bil namenjen
branju pesmi. V bezjaškem izvir-
niku jih je brala Marilisa Trevi-
san, v slovenskem prevodu pa
Sanja Vogrič. Pesmi so v zbirki
razvrščene tako, da ponazarjajo
lok človeškega življenja. Gre za
osem sklopov oziroma osem po-
glavij, ki se tako delijo: najprej je
“moja pesem” in opis čutenja na-
rave in človeka. Intimistični del
se začenja s pesnikovimi dvomi
ter doseže višek v pesmih, po-
svečenih ženi, ter v spominih. V
sklepu zbirke so še poezije iz sklo-
pov “vzdihi” in “zaton”. Večer je
s svojimi besedami, seveda v bez-
jaščini, sklenil pesnik. Njegova
končna zahvala je bila pika na i
večeru njegove tihe intimne iz-
povedi.
AČ
  Predstavitev pesniške zbirke Ameriga Visintinija
Narečje, jezik tihe intime,
ljubezni in večnosti
DOBERDOB 
Igor Tuta, Tatjana Rojc in Amerigo Visintini
ZAHVALA
Topla hvala vsem, 
ki ste nam pomagali 
in počastili spomin 
našega dragega 
ANTONA SERGIJA
KOROŠCA. 
Svojci
IVANU TERPINU, 
ki je slavil visoki okrogli jubilej,
čestitajo in želijo, naj mu Bog podeli 
še dosti veselih in zdravih let!
Hčerke z družinami, 
vsi iz podjetja Medimpeks in prijatelji
Ob odhodu na večne poljane drage mame
JUSTINE MARKEŽIČ
izražamo iskreno sožalje g. Marijanu Markežiču
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, 
UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA
in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
“Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, 
bo živel, tudi če umre.” (Jn 11, 25)
Ob boleči izgubi drage mame izrekajo
g. župniku Marjanu Markežiču
iskreno krščansko sožalje
UPRAVA OBČINE ŠTEVERJAN 
in ČLANI SKPD F. B. Sedej iz Števerjana
PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju
Z ZDRUŽENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV – GORICA
vabi na
15. revijo ZLATA GRLA
SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
nedelja, 19. aprila 2015, ob 15.30
Kulturni center Lojze Bratuž
S podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Po večno plačilo k Bogu je odšla gospa 
JUSTINA MARKEŽIČ. 
Ob zemeljskem slovesu ljubljene mame sočustvujemo 
z g. Marijanom Markežičem
FUNDACIJA GORICA
KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA
Petnajsta zborovska revija Zlata grla v organizaciji Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela, ki poteka s sodelovanjem Združenja
cerkvenih pevskih zborov – Gorica, bo letos potekala celotno
v enem dnevu, v nedeljo 19. aprila od 15.30 naprej.
Srečanje otroških in mladinskih zborov se bo začelo s
pozdravom zbora gostitelja OPZ Vrh Sv. Mihaela, pod vodstvom
Karen Ulian; sledil bo tekmovalni del, kjer bo nastopilo šest
zborov, štirje otroški in dva mladinska – Otroški cerkveni pevski
zbor Štandrež (vodi Lucrezia Bogaro), OPZ dr. Bogomirja
Magajne iz Divače (vodi Ana Škamperle), OPZ Glasbene šole
Koper (vodi Danijela Trebižan), OPZ OŠ Ljubka Šorli iz Romjana
(vodi Lucia Lavrenčič Terpin), MlVS Bodeče Nežice (vodi Mateja
Černic) in MlPZ Igo Gruden iz Nabrežine (vodi Mirko Ferlan).
Medtem ko se bo žirija sestala za porazdelitev priznanj, bo v
revijskem delu zapelo osem zborov, in sicer Otroški pevski zbor
F. B. Sedej iz Števerjana (vodi Martina Hlede), OPZ Kulturnega
društva Sovodnje mali (vodi Valentina Nanut), OPZ Plešivo (vodi
Alessandra Schettino), OPZ Mali Veseljaki iz Doberdoba (vodi
Mateja Jarc), OPZ Rupa – Peč (vodi Zulejka Devetak), OPZ Pet
Pedi (vedi Mirko Ferlan), OPZ Štmaver (vodi Lara Feri) in OPZ
Mali Lujerji iz Špetra (vodi David Klodič). Glasbeni večer se bo
končal s porazdelitvijo priznanj zborom, ki so nastopili v
tekmovalnem delu. Vsi toplo vabljeni!
ZLATA GRLA 2015
Kultura16. aprila 20158
  red časom je Goriška Mohorjeva
družba izdala knjigo tržaškega od-
vetnika, politika in javnega delavca
Draga Štoke Iztrgani spomini. Gre za av-
tobiografske zapise, ki so nastajali pre-
težno v zrelih letih in so
po avtorjevih besedah
“resničen odsev tega,
kar ga je v teh skoraj
osemdesetih letih
življenjske poti pretre-
slo, navdušilo, pre-
strašilo, prepričalo in
obenem vplivalo na vol-
jo in ljubezen do
življenja”. Z njimi avtor
zaokrožuje svoja memo-
arska dela, ki jih je začel
objavljati v preteklosti
(Po prehojeni poti, V
političnem vrtincu,
Začeti znova). Pri tem
gre po mnenju avtorice
spremne besede Majde
Cibic za izrazito
“doživljajske utrinke, ki
so se avtorju tako ukoreninili, da jih je
moral brez vsakršnih zadržkov izpoveda-
ti. In to s tenkočutnostjo, ki je čim bližja
človeku”. Spomini segajo od otroštva,
doživetega v družini in na vasi, v skoraj
že pozabljeni idili vaških navad in praz-
nikov, pa v dneve navdušenja ob osvo-
boditvi in prihodu partizanov, ko je bil
“Trst še naš”. Da bi prešli v dijaška in štu-
dentska leta, se dotaknili mračnih dni
Kominforma, ki je s svojim ideološkim
sovraštvom zarezal globoke, še ne pov-
sem zaceljene rane znotraj slovenskega
občestva v zamejstvu. V zapisih se pre-
pletajo spomini na
bolečo izgubo
očeta, matere, no-
nota, kot tudi niso
mogli kasneje mi-
mo radosti ob roj-
stvu vnukinje. V
njih najdemo po-
membne povojne
dogodke, kot je bila
povojna morija, ki
so jo zagrešili ko-
munisti nad sloven-
skim narodom, pa
Osimo, ki je s svo-
jim zamudniškim
in pomanjkljivim
zaščitnim manjšin-
skim zakonom sicer
razočaral rojake v
Italiji, ki pa mu av-
tor priznava dalekovidnost in državotvor-
nost pri urejanju meje med Italijo in Ju-
goslavijo. V knjigi se je znašlo obdobje
avtorjevega sodelovanja v politiki, zlasti
več mandatov, prebitih v deželnem svetu
FJK, pa ustanovitev SSO in z njo proble-
matika usodne razdeljenosti znotraj slo-
venskega zamejskega življa, njegove ne-
zadržne asimilacije in negotove prihod-
nosti. Knjiga prinaša tudi
velike svetle trenutke, ki
jih je avtor doživljal, kot
npr. ob nastanku neodvi-
sne in demokratične slo-
venske države. Zadnji del
pa je namenjen spominu
na pomembne izstopajoče
osebnosti iz zamejstva in
deloma iz osrednje Slove-
nije, ki so bile tako v mladosti kot v zrelih
letih avtorjevi sopotniki in vzorniki na
njegovi življenjski poti in do katerih je
čutil veliko hvaležnost ter se jim je v knji-
gi tudi iskreno zahvalil za vse, kar so mu
dali.
Življenjska izpoved je pisana iskreno in z
velikim čustvenim nabojem. Skozi njo
avtor, s srcem na dlani, razkriva tudi sa-
mega sebe, svoje bolečine in radosti, svo-
jo vero, svoj odnos do sveta in svojo no-
tranjo duhovno podobo. Pri čemer izsto-
pata zvestoba do slovenstva in krščanstva
ter zavezanost vrednotam demokracije.
Avtor je poln hvaležnosti do svojih
staršev in do vseh, ki so mu v življenju
kaj dali, pa čeprav zgolj lepo besedo, pri-
jazno gesto, ali pa so storili kako dobro
dejanje. Ni pozabil niti zla, ki ga je bil de-
ležen, in težkih udarcev, ki so padali po
njem, vendar, zvest svojim krščanskim
načelom, vse to odpušča, se s tem ne
obremenjuje in verjame v nenadome-
stljivost dialoga. Pri vsem tem najbolj iz-
stopa njegova neomajna vera v zmago
dobrega nad zlom, tako v osebnem
življenju kot tudi v življenju naroda in
širše človeške skupnosti. V tem duhu želi
mladim rodovom, “da bi bilo sovraštvo,
predvsem ideološko politično sovraštvo,
daleč od njihovih src”, pa da bi ustvarjali
sebi in drugim čim več “radostnih pa tu-
di srečnih trenutkov, ki so v življenju nas
vseh zelo potrebni in blagodejni”.
Milan Gregorič
P
V velikonočnem času je izšla druga letošnja številka tržaške revije Mladika. V
uvodnem zapisu beremo o velikonočnem prazniku kot o temelju naše
odrešenosti. Zavest, pravi avtor uvodne misli, da je nekdo poskrbel za nas, ko
smo bili brez rešitve, in je nato zagotovil našo prihodnost, utrjuje našo
odrešenost. Odrešenost je za kristjana način življenja, mora se videti “v očeh,
na obrazu, v mojem čutenju, mišljenju, govorjenju in delovanju, vedno in povsod”.
“Od vedno ljubim lepoto” je naslov govora, ki ga je novinarka Erika Jazbar imela
ob prazniku slovenske kulture v Društvu slovenskih izobražencev 9. februarja
letos in ga revija objavlja.
Sledi objava novele Velika dežela Marije Mercina, ki je prejela prvo nagrado za
prozo na 43. literarnem natečaju
revije Mladika. Na istem natečaju je
bil nagrajen s prvo nagrado za poezijo
ciklus pesmi Klic v zvezdno noč
avtorice Veronike Kranjc. V šestem
nadaljevanju vtisov in zapisov s
turneje Tržaškega okteta po Argentini
avtor Boris Pangerc piše o nastopu
na radijski postaji in v
buenosaireškem Slomškovem domu.
Sledi 25. del romana v nadaljevanjih
Peta Avenija in smrtne zagate, ki ga
piše Irena Žerjal. Objavljena je tudi
velikonočna pesem Vladimirja Kosa
Kantilena premaganemu Angelu
smrti.
V rubriki Umetnost Mojca Polona
Vaupotič obravnava impresionistične
slikarje in njihovo predanost
naravnim motivom. Ob svetovnih
velikanih Monetu, Degasu, Manetu in
Cezannu omenja slovenske impresioniste Jakopiča, Jamo, Groharja in Sternena.
Sledijo rubrika Antena, bogata z novicami iz zamejstva in zdomstva, oceni knjige
Bogdana Žorža Nauk gora, ki jo je napisal Ciril Velkovrh, in knjige Primorska
zgodba Marije Mercina, ki jo je prispevala Ines Cergol Pešorda. V rubriki Knjižnice
Dušana Černeta sta objavljena članek Rozine Švent z naslovom Odmevi na
knjigo Brine Svit o Slovencih v Argentini in odprto pismo Brini Svit, ki sta ga
napisala Marijan in Pavči Eiletz.
V mladinski prilogi Rast so uvodni članek Nastje Slavec z naslovom
Spomladansko čiščenje, zapis Lise Sandri o otrocih v letu 2014, intervju Nike
Čok z mlado literarno ustvarjalko Belindo Trobec in pesem Maje Kojanec Človek
je, kar je.
Izšla je Mladika 2-3 / 2015Iztrgani spomini Draga Štoke 
Neomajna vera v zmago
dobrega nad zlom
Kultura 16. aprila 2015 9
  e ogorčene besede
zgroženo izusti Orgon, ko
po prigovarjanju žene El-
mire in po otipljivem dokazu
končno spozna, da je Tartuffe, ki
ga je sam sprejel v hišo in mu ce-
lo prepisal vse svoje imetje, le na-
vaden slepar, prevarant, ničvre-
den niče, ki se je hotel le okori-
stiti in je vseskozi samo hlinil ve-
liko pobožnost, bogaboječnost in
ponižnost. V svoji zaslepljenosti
mu je Orgon obljubil svojo hčer-
ko Marijano za ženo, čeprav je bi-
la zaročena z Valerjem. Toda sve-
tohlinec bi se rad polastil tudi
njegove žene, v katero se je stra-
stno zagledal. Vsi v družini so že
veliko prej spoznali, kakšen je
Tartuffe, a Orgon in njegova mati
jih sploh nista hotela poslušati in
spregledati.
Komedija Tartuffe je eno izmed
najbolj znanih in na odru igra-
nih del Moliera (Jean-Baptiste
Poquelin, 1622-1673), najpo-
membnejšega predstavnika kla-
sične komedije in enega izmed
najboljših komediografov vseh
časov. Čeprav je živel v času
”sončnega kralja” Ludvika XIV.
in smešil v svojih umetninah ti-
ste družbene pojave, ki so bile
značilne za tedanjo dobo, ima ve-
liko povedati tudi nam, saj v ko-
T medijah ostro biča predvsemsplošno človeške lastnosti, iz-vrstno prikazane v njegovih tipi-
ziranih likih. Te napake in hibe
žal ostajajo trdno zakoličene v
človeku. Tudi v tej naši družbi, v
kateri se razkrajajo vrednote, in
ko se zaradi tega ljudje skušajo
oprijeti katerihkoli odrešuječih
bilk, kaj radi nasedajo na različne
vrste “šarlatanov”, ki tudi s psev-
doduhovnimi sredstvi oslepljuje-
jo lahkoverneže in jim za mastne
denarce “prerokujejo” boljše
življenje. V resnici pa ti ubožci le
nasedajo na njihove limanice,
kot se je nanje lahkoverno zalepil
naivni Orgon.
Imenitna komedija, polna duho-
vitih, zabavnih trenutkov, ki pa
ima, kot vse dobre komedije, tudi
veliko resnih nians, je premierno
zablestela na odru Slovenskega
narodnega gledališča Nova Gori-
ca, v četrtek, 12. marca 2015, v
sodobnejši preobleki pod režij-
sko izredno posrečeno roko Vita
Tauferja. Taufer je prav v tem gle-
dališču ustvaril nekaj svojih naj-
boljših režijskih umetnin (spom-
nimo se le na legendarno Ione-
scovo Plešasto pevko, Beckettov
Konec igre in Čakajoč Godota, ki
so jih kritiki in gledalci vkovali v
ozvezdje najboljših gledaliških
stvaritev na slovenskih
odrih). Kot je sam dejal, se je
tokrat lahko bolj mirno po-
svetil psihološkemu pogla-
bljanju orisa nastopajočih li-
kov – sam je označil kome-
dijo kot psihološki triler –,
kajti za prestavitev v sodobni
čas je že poskrbel Primož Vi-
tez, profesor na Filozofski fa-
kulteti v Ljubljani, prevajalec, je-
zikoslovec in snovalec mnogih
dramaturgij. S tem Molierovim
tekstom sta se že ukvarjala Oton
Župančič in Aleš Berger in pri
tem, po izvirniku, ohranila rime,
Vitez pa jih je opustil in pri pre-
vodu pazil na ritmičnost in uje-
manje glasov. Očitno je opravil
odlično delo, saj besedilo zveni
domače in zelo sodobno, ne da
bi se pri tem razpršila Molierova
komična izraznost. Rezultat je
bleščeča predstava v tekočem
pretakanju replik, s katerimi so
imenitni igralci očarljivo oživili
mišljenje oz. občutke nastopa-
jočih likov. Taufer je mojstrko
zrežiral celoto, da se vsebina iskri
in pretaka brez predaha iz enega
prizora v drugega. Pri tem seveda
pride do izraza tudi vsa Moliero-
va pisateljska spretnost ob ne-
nehnem pojavljanju novih ko-
mičnih obratov in preobratov.
Kot vselej je iz igralcev izvabil nji-
hovo najboljše umetniško
izražanje, da so liki zaživeli pol-
nokrvno, v vseh barvitih značaj-
skih odtenkih. Svetohlinca Tar-
tuffa je s pobožnjaškim, po-
nižnim, mestoma kar po-
dložniško pohlevnim izrazom s
priliznjeno umirjenim glasom,
pa tudi z neukrotljivo strastjo, na-
to pa v “zmagovalni” objestnosti
izrazito orisal Radoš Bolčina. Nai-
ven Orgon, ki noče spregledati in
  am bi lahko uvrstili knjigo pesnika Mi-
roslava Košute Zapisi na orošeno okno
(izdala jo je založba Mladika, Trst)? V
njej namreč gre za različne “žanre”; eden iz-
med vzrokov za to je morda v naravi javnih
občil, za katere so v glavnem bili napisani ali
govorjeni: velika večina jih je prvotno izšla v
različnih literarnih in drugih glasilih v Slove-
niji in zamejstvu od leta 1958 naprej, nekateri
pa so nastali kot nagovori pred javnimi prire-
ditvami ali sestavljeni za druge priložnosti.
Sam avtor v kratkem uvodu pravi, da je v prvi
del knjige uvrstil “galerijo njemu bližnjih
oseb, ki so oblikovale umetnost našega časa”,
temu delu sledijo predstavitve knjig in nekaj
spisov o dogodkih s knjigami, nato izbor naj-
novejših intervjujev, v zadnjem sklopu pa so
sestavki, ki so nastali kot komentarji ali odgo-
vori na različne izzive in spodbude. Gre za štiri
razdelke: Profili in skice obrazov, Med knjiga-
mi in bralci, Odgovori na vprašanja in Odme-
vi in odsevi. To je pestra, zavzeto in jezikovno
pogosto domiselno napisana knjiga – na več
kot 450 straneh, ki veliko prispevajo k celovi-
tejšemu portretu tega pesnika, gledališčnika
in avtorja mladinskega slovstva, seveda pa tu-
di k podobi kulturnoumetniškega snovanja
Slovencev v Italiji zadnjega pol stoletja.
Seveda pa to ni samo svojevrsten zbornik o
knjigah in ustvarjalcih na Tržaškem, torej slo-
venskih literatov oziroma kulturnih delavcev
v Italiji, temveč delo, ki velikokrat odpira po-
seben vpogled v vseslovensko literarno
življenje. Košuta namreč svoja doživetja ne-
redko povezuje z avtorji t. i. matice, saj oboje
nadvse dobro pozna: zlasti v mladih letih je
kot malokateri literat iz Trsta dolgo živel v Lju-
bljani. Poleg tega je njegov pogled odprt tudi
v ustvarjalnost tujih avtorjev, ki jih v teh spi-
sih poznavalsko vključuje v svoja razmišljan-
ja.
Kljub temu je to v prvi vrsti knjiga o njem sa-
mem, pesniku in kulturnem delavcu, o nje-
govem doživljanju in razumevanju ustvarjal-
cev poezije, proze, gledališča, slikarstva... V
Profilih in skicah obrazov piše o (ne) srečanju
z Umbertom Sabo v Trstu, o značilnostih av-
torjev, kot so Salvatore Quasimodo, Miguel A.
Asturias, Biagio Marin, Pablo Neruda, Miro-
slav Krleža in Fulvio Tomizza – seveda pa se
najpogosteje ustavlja pri svojih rojakih iz Trsta
in Slovenije; cela vrsta jih je: od Franceta Bev-
ka, Karla Široka, Cirila
Kosmača, Damira Fei-
gla, Bena Zupančiča,
Iga Grudna do Srečka
Kosovela, Nika Grafe-
nauarja, Borisa Pahorja in Alojza Rebula idr.,
piše pa tudi o literarnih kritikih Mitji Mejaku
in Josipu Vidmarju, likovnikih Marjanu Kra-
vosu in Klavdiju Palčiču, skladatelju Pavletu
Merkuju … Gre za razmeroma kratka, vendar
informativno bogata besedila, privlačna po-
sebno zato, ker jih avtor kot osebnosti in
ustvarjalce prikazuje z ne ravno znanih vidi-
kov, nič manj pa tudi zato, ker pri marsikate-
rem opozarja na kvaliteto njihovih del, ki so
bila prezrta. Ob tem jih Košuta ne prikazuje
zunaj okolja, v katerem živijo ali so živeli, am-
pak jih vidi vpete v prav to
okolje, ki ga predstavlja s
poglavitnimi kulturnimi,
socialnimi in nacionalni-
mi značilnostmi.
Nekaj teh značilnosti je –
ob novih – razvidnih tudi
v drugem razdelku Med
knjigami in bralci, kjer so
izbrane Košutove predsta-
vitve knjig, zapisi ob lite-
rarnih nastopih in obletni-
cah slovenskih avtorjev.
Besedil je čez dvajset, njih
skupni naslov Med knjiga-
mi in bralci pa zaznamuje
njihovo vsebinsko tvarino:
vanje so zajeti vsebina ozi-
roma motivi knjig, avtorji
v razmerju do pisca ali občinstva in njihov
pomen za okolje in bralca. Košuta je pesnik,
ki pa je v teh zapisih pozoren predvsem do
publike (redkeje do sveta literarne stroke) in
okolice, pri čemer želi zadovoljiti radovednost
občinstva tako glede vsebine in kakovosti li-
terarnega besedila kot tudi širšega pomena v
neki skupnosti. Če gre za tekste, ki bi jih lahko
uvrstili med “recenzije” posameznih knjig, je
reči, da so blizu t. i. impresionistični kritiki,
če pa za prikaz okoliščin, ki so pogojevale na-
stajanje, značaj besedila in njegov pomen, pa
gre tudi za sociokulturni pristop k obravnavi.
Osnova vsemu je informacija, kultivirana in
verodostojna, ki naj javnosti prinese pomem-
bne podatke o avtorju in njegovem delu, pa
bodisi da gre za literarni nastop štirih pesni-
kov v Dolini, za življenjski obletnici Pahorja
in Rebule, obisk jugslovanskih pesnikov v Go-
rici, posamezne knjige Pavleta Zidarja, Nika
Grafenauerja, Toneta Pavčka, Josipa Vidmarja,
Alojza Rebule, Cirila Zlobca ali Tatjane Rojc
idr.: v vrsticah o njih bralec izve vse tisto, kar
se kot umetniško in širše zanimivo razkriva v
rakurzu Košutovega daru, vedenja in okusa.
Tretji razdelek z intervjuji je – v skladu z nara-
vo intervjuja – osredotočen predvsem na av-
torja, ki “mora” odgovarjati na vsakršna
vprašanja novinarjev. Tako govori o svojih pe-
sniških knjigah, sopotnikih, prijateljih in kaj-
pak o kondiciji slovenske skupnosti v Italiji.
Pri tem se tu in tam ponovi izjava, ki jo je bra-
lec te knjige že srečal, toda ne učinkuje mo-
teče, saj jasneje kaže Košutovo literarno pot,
njegovo neodvisno, pogosto tudi kritično
držo do rojakov v tržaškem/slovenskem kul-
turnem obratu, se pravi v literaturi, gledališču,
politiki, deloma celo v jeziku in športu Slo-
vencev na Tržaškem. Sklep-
ni razdelek Odmevi in od-
sevi nekako “zapira” polje
njegovega dela in njegove
podobe, ki ne biva v izolira-
nem stolpu poezije, ampak
v “areni življenja” Sloven-
cev v Italiji, a ne le v Italiji.
S te perspektive govorijo
med drugim teksti o bazo-
viških žrtvah, kriških ri-
bičih, uporništvu oz. Janku
Premrlu Vojku, poeziji na
meji ter nazadnje upra-
vičeno ostro o presoji doga-
janja v slovenski državi in
slovenske skupnosti v Italiji,
kjer ta skupnost ne uživa
primerne pozornosti svoje
formalne varuhinje.
Že v luči teh omemb nekaterih prvin Košuto-
ve knjige je očitno, da je formalna različnost
besedil podrejena vsebinskim sporočilom.
Omogoča jim literarno zgovornost, ki pa je
očitno že v naravi pišočega; tak pa je, kot se
zdi, lahko tudi zato, ker se zaveda, da je treba
“živeti široko in neobremenjeno” ter biti
strpen in razumevajoč do drugače mislečega.
Vse to se izpričuje v tej pisavi, ki ji zato bralec
radovedno sledi – tako kadar opozarja na pre-
zrto kvaliteto pri ustvarjalcih, enako pa tudi,
kadar je neprizanesljiv do rojakov in njihovih
sporov. Kljub ponekod depresivnim tonom
ne more izgubiti vere v kulturo in njen speci-
fični izdelek, to je knjigo in jezik. Tako mu
moramo verjeti, da so kulture mostovi med
narodi, pod vtisom branja Zapisov na orošeno
okno pa reči, da so avtorji s svojimi deli mo-
stovi med ljudmi.
Jože Horvat
K
SNG Nova Gorica / Premiera: Tartuffe
“Ne, take hudobe
ni niti v peklu!”
Miroslav Košuta / Zapisi na orošeno okno
Mostovi med ljudmi
pogledati resnici v obraz, je bil
gost Gojmir Lešnjak Gojc. Orgo-
novo ženo, ki hoče na vsak način
razkrinkati prevaranta in rešiti
svojo družino iz njegovih klešč,
je elegantno, fino upodobila He-
lena Peršuh. Peter Harl je bil Or-
gonov vročekrvni sin Damis, ki
bi rad s Tartuffom opravil kar na
kratko, s pištolo v roki. Mlada zal-
jubljenca, Marijano, Orgonovo
hčerko, in Valerja, ki se ljubita, a
tudi kavsata zaradi neumnosti in
nimata dovolj moči, da bi se
trmasto borila za svojo ljubezen,
sta odigrala mlada igral-
ca, ki sta komaj izšla z
igralske akademje,
Urška Taufer kot gostja
in Nejc Cijan Garlatti, v
letošnjem letu član
SNG Nova Gorica. Iztok
Mlakar z rahlim iro-
ničnim nasmeškom na
ustih je bil preudaren
svetovljanski Kleant,
Orgonov svak, Ana Fac-
chini pa energična,
temperamentna
služkinja, ki prva spoz-
na pravi Tartuffov
obraz. Teja Glažar je ob
svojih dolgoletnih
uspešnih odrskih iz-
kušnjah zrelo in dosto-
janstveno izrisala Orgo-
novo mater gospo Pernelle, ki tu-
di sama slepo verjame v “po-
božnega” Tartuffa, ki naj bi na-
redil red v njihovi družini. Kome-
dijsko “združbico” dopolnjujeta
še mlada igralca Žiga Udir kot go-
spod Loyal, uradnik, in Andrej
Zalesjak kot Tartuffov sluga; Za-
lesjak ob koncu predstave prese-
neti gledalce s svojim prihodom
na oder “lete” kot nekakšen “kri-
lati”, svetikajoči se “deus ex ma-
china”, ki “od zgoraj” srečno ra-
zreši vse zaplete v prid Orgonu in
njegovi družini, seveda. Škoda,
da je v realnem svetu navadno
čisto obratno!
Zdi se, da je Taufer želel, da bi si
gledalci pobliže ogledali, kaj se
jim lahko zgodi, če nasedejo za-
krinkanemu sleparju, zato je de-
janje pomaknil v ospredje odra.
Pri tem se je opiral na postavitev
svoje Plešaste pevke, saj se vse do-
gaja pred priprtim zastorom, v
“odprtini” katerega se leskeče ve-
lik lestenec, na odru pa je le ne-
kaj kosov pohištva, ki dovolj zgo-
vorno pričajo o bogati Orgonovi
hiši. Scenografsko zamisel je ure-
sničil mladi Matej Stupica, Bar-
bara Stupica pa je poskrbela za le-
pe kostume, ki odražajo naš čas,
Samo Oblokar je kot vselej po-
skrbel za osvetlitev. Avtor glasbe,
ki odslikava komedijsko ozračje,
je Aleksander Pešut – Schatzi. Ob
Tauferju je bila asistentka režije
Tatjana Peršuh.
Najnovejša postavitev Molierove-
ga Tartuffa v prevodu in priredbi
Primoža Viteza ter briljantni
režijski zamisli Vita Tauferja in
imenitni igralski zasedbi je pred-
stava, s katere gre gledalec umet-
niško potešen, z nasmehom na
obrazu in vedrino v srcu, a tudi z
opozorilom, naj ne naseda pre-
varantom in svetohlincem, ki
znajo učinkovito manipulirati z
ljudmi v teh zmedenih časih, ko
vsakdo še bolj čuti potrebo verjeti
v nekaj, v nekoga.
Iva Koršič
Nagrada Zlato zrno 2015
Sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje nagrado za
umetniške dosežke mladih slovenskih ustvarjalcev
iz dežele Furlanije Julijske krajine. Nagrada, ki bo
tokrat podeljena šestič, je dvoletna. Za Zlato zrno se
lahko potegujejo slovenski ustvarjalci do 35. leta starosti na dan
konca razpisa in ki so iz dežele Furlanije Julijske krajine. Njihovo
zdajšnje bivališče in ustvarjalno okolje nista zamejena. Prijavijo
se lahko sami ali jih predlagajo kulturni zavodi in ustanove ali
posamezniki. Predlogi naj temeljijo na umetniških dosežkih na
področjih leposlovja, odrskih umetnosti, likovne, video in filmske
ustvarjalnosti, glasbe ter inovativnih in multimedialnih izraznih
zvrsti v letih 2013, 2014 in do aprila 2015.
Vloge z navedbo osebnih podatkov (rojstvo, curriculum, naslov,
kontakti), z utemeljitvijo in predstavitvenim gradivom (objave, CD,
kritike, ocene, katalogi), posredujte na navedene naslove ali na
naslov elektronske pošte Sklada. Upoštevali bomo vloge, prispele
do 30. aprila 2015.
Žirija, ki jo sestavljajo uveljavljene umetniške in strokovne
osebnosti na posameznih ustvarjalnih področjih, bo do konca
maja izbrala in razglasila nominirance Zlatega zrna, največ štiri.
Za nagrado, ki je nedeljiva, se lahko potegujejo tudi vsi dosedanji
nominiranci in nagrajenci, ki še niso dopolnili 35 let.
Svečano razglasitev nagrajenca in podelitev nagrad bo Tončičev
sklad priredil ob času kresa v Narodnem domu v Trstu.
Nominiranci prejmejo priznanje z nagrado 500 evrov, prejemnik
Zlatega zrna pa umetniško plastiko Luise Tomasetig in znesek
2000 evrov.
Tončičev sklad si bo prizadeval, da nagrajencu in nominirancem
omogoči objavo, izvedbo, razstavo njihovih del in udeležbo na
ustvarjalnih rezidencah. Predloženo gradivo kandidatov bo
mogoče prevzeti na sedežu Sklada med 25. junijem in 15.
septembrom po poprejšnji najavi po elektronski pošti. Po tem
datumu bo Sklad gradivo umestil v svoj arhiv oz. zanj ne bo
odgovarjal. Sklad ima pravico gradivo uporabljati / objavljati za
promocijo nagrade in nagrajencev.
Razpis, arhiv, pojasnila, kontakti na spletni strani Sklada www.
skladtoncic. org. Predloge in gradivo, dostavljeno osebno ali po
pošti, zbirajo:
Slovenski visokošolski Sklad “Sergij Tončič” - Dijaški dom v Trstu
- ul. Ginnastica 72; Narodna in študijska knjižnica v Trstu - ul. Sv.
Frančiška 20; Knjižnica D. Feigla - KB center 1906 - Verdijev korzo
51 - Gorica; Slovenski kulturni center v Špetru - ul. Alpe Adria 65
b - S. Pietro al Natisone. V elektronski obliki pa naš naslov
elektronske pošte tajništvo@skladtoncic. org
Dosedanji nominiranci in nagrajenci:
2008 Riccardo Baldassarri, Nikla Petruška Panizon, Patrick
Quaggiato, Martin Turk
2009 David Bandelj, Igor Zobin, Ivan Žerjal
2010 Jurij Gruden, Matjaž Klemše, Andrejka Možina, Igor Zobin
2011 Peter Gergolet /Andrej Kralj, Petra Grassi, Jure Kopušar,
Mateja Černic
2013 Lara Komar, Jure Kopušar, Martin Turk, Jasna Komar
Žirijo Zlatega zrna, letnik 2015, sestavljajo: Aleš Doktorič, Katja
Kralj, Marko Kravos, Poljanka Dolhar, Marjan Kravos
Sklad Sergij Tončič
Tržaška16. aprila 201510
Otroški praznik v Rojanu
Društvo Rojanski Marijin dom vabi v nedeljo, 19. aprila, na
otroško prireditev ob koncu likovnega natečaja za osnovne
šole in otroške vrtce Na svetu smo vsi bratje. Najprej bo
dramska skupina Slovenskega odra posredovala mladi in,
zakaj ne, tudi starejši publiki igro Lučke Susič Čarobno
ogledalo v režiji avtorice, nato pa bo sledila podelitev nagrad
in priznanj za likovni natečaj. Vsi izdelki mladih risarjev
bodo na ogled v veži Rojanskega Marijinega doma (ul.
Cordaroli 29), kjer bo potekala prireditev s pričetkom ob
17. uri.
Občni zbor in 5 tisočink
Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 23. aprila,
redni občni zbor na svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu.
Tokrat bodo člani tudi obnavljali sedemčlanski upravni in
tričlanski nadzorni svet SDD. Prvo sklicanje bo ob 17.30,
drugo pa ob 18. uri.
Društvo opozarja, da je mogoče ob sestavljanju davčne
prijave nameniti 5 tisočink svojega davka od dohodkov
(IRPEF) tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu. Kdor se
bo za to odločil, bo pomagal človekoljubnemu delu SDD v
korist zlasti študirajoče mladine, ne bo pa utrpel nobene
škode, saj gre le za delež davka, ki ga moramo tako in tako
izplačati državi. Tako tudi ne bo oškodoval Cerkve, ki ji lahko
podobno, a na drugem mestu v prijavi, nameni drugih 8
tisočink davka.
Na davčni prijavi (ali na obrazcu za izbiro namembe 5
tisočink, če ne predstavimo prijave) se je treba na 3. strani
podpisati v temu namenjeni pravokotnik, ki govori o
podpiranju prostovoljnega dela (v italijanščini: “sostegno
del volontariato”). Spodaj pa je treba zapisati še davčno
številko Slovenskega dobrodelnega društva, in sicer:
80011090323.
Kratke
   dino, česar vam ne morejo odv-
zeti, je vaša ambicija in vaše
znanje. Naj bo študij za vas dra-
gocena investicija za prihodnost”.
S temi besedami je gospa Nada Piščanc Se-
nica nagovorila prejemnike nagradne štipen-
dije, ki jo že tretjič zapored podeljujejo slo-
venskim univerzitetnim študentom inženir-
skih ved iz Furlanije Julijske krajine. Podeli-
tev je bila v Peterlinovi dvorani v četrtek, 9.
aprila. Gospa Piščanc Senica, ki je v Trst
prišla iz Maribora, je sorodnica inž. Albina
(Bineta) Ločičnika. Strokovnjak je bil sicer
manj znana osebnost, ki pa je pustil svoj
pečat pri številnih gradnjah na Tržaškem in
drugod, med katerimi je tudi statični izračun
za tržaški Kulturni dom. Ustanovitev sklada
je zasluga njegove pokojne soproge Evgenije
Stibilj Ločičnik, ki je premoženje prepustila
Slovenski prosveti pod pogojem, da se usta-
novi sklad za pomoč slovenskim študentom
inženirstva. Komisija, ki so jo sestavljali prof.
Evgen Štoka, podjetnik Vanja Lokar in pred-
sednik DSI Sergij Pahor, je izbrala štiri štu-
dente. Nagrado v višini 800 evrov za študen-
te prvega letnika so pode-
lili Matiji Zorzutu, študen-
tu mehanskega inženir-
stva na videmski univerzi,
in Eriku Mozanu, študen-
tu okoljskega in javnega
inženirstva tržaške univer-
ze. Nagrado v višini 1.500
evrov za študente ostalih
letnikov so prejeli Neža
Kravos, ki obiskuje 5. let-
nik Fakultete za arhitektu-
ro v Ljubljani, in Danijelu
Simonettigu, ki je vpisan
na magisterij inženirstva
na Univerzi v Trstu.
IG
“E
SPD Mačkolje in občina Dolina
Brščice gredo …
   e takih žensk ne bi
imeli svojčas pri
nas, bi bil Breg ve-
liko bolj obubožan. Možje so
pač delali na njivah, ženske so
bile zato ključni člen gospodar-
skega družinskega ravnovesja,
celo samega družinskega ob-
stoja”.
Tako je Aljoša Novak nago-
voril poslušalce pred začet-
kom prireditve ob dnevu
slovenske kulture, ki ga je
občina Dolina, točneje nje-
no odborništvo za kulturo,
pred nedavnim priredilo v
občinskem gledališču
Prešeren v Boljuncu. Večer je
nastal v sklopu evropskega
projekta Okusi in vonjave v
krajevnih navadah skozi po-
dobo breške žene – Brežčice
kot simbol ozemlja ob sofi-
nanciranju GalCarso-La-
sKras. Vsem se je uvodoma
zahvalil župan občine Doli-
na Sandy Klun. Čestital je obe-
nem tudi gospe Ljubi Smotlak,
ki je bila prisotna v dvorani, ob
podelitvi nagrade Nadja Ma-
ganja. Župan je v svojem nago-
voru poudaril pomen nego-
vanja narodne zavesti, kar nam
“Č žal hitri tempo današnjegavsakdana večkrat onemogoča.Na odru so prireditelji poleg
ogromne fotografije Mačkolj
(letos so režijo dogodka zaupa-
li ravno tamkajšnjemu Sloven-
skemu prosvetnemu društvu)
postavili stilizirano podobo te-
ga pomembnega ženskega lika
iz preteklosti, ki jo je izdelal
Mačkoljan Ilario Tul. “V eni ro-
ki nosi vrč mleka, kar priča, da
je bila brščica mlekarica, na
glavi pa ima košaro z do-
mačimi proizvodi in perilom,
kar pomeni, da je bila tudi pe-
rica”, nam je obrazložil sogo-
vornik, preden se je začel pro-
gram kulturnega dogodka, ki
so mu dali naslov Brščice gre-
do... Na večeru je bilo tudi
slišati priporočilo, da bi pred
občinsko palačo v Dolini
končno vendarle postavili kip
v trajen spomin na te ženske,
kot so si svojčas nekateri v sklo-
pu občinskega sveta že prizade-
vali.
Kot je dejala povezovalka
večera Martina Slavec, so
brščice bile številne ženske
tamkajšnjih krajev, ki so pletle
tesne vezi z mestom in pri-
služile denar za družino. Vse-
binsko razsežnost njihovega
obstoja in dela zlasti z antropo-
loškega vidika je v priložno-
stnem govoru podala urednica
in režiserka slovenskih progra-
mov deželnega sedeža RAI Lo-
redana Gec. Izhajala je namreč
iz svoje delovne izkušnje in šte-
vilnih pogovorov, ki jih je v
dolgem časovnem razponu
imela z ženskami iz Brega in
slovenske Istre. To so bile dina-
mične in gibljive osebe, same
brščice pa preraščajo zgodovin-
ske in krajevne okvire in posta-
nejo simbol ženske delavnosti.
Ta se je začela na drugačen
način pojavljati sočasno z raz-
krajanjem do tedaj zastavljene
moške figure. V obdobju po
narodni prebuji, predvsem pa
   ahko imamo veliko
moralnih vrednot, a
če ne verujemo v vsta-
jenje, je vse prazno”. Tako je pou-
daril g. Jože Bajzek na zadnjem
večeru Društva slovenskih izo-
bražencev pred Veliko nočjo. Po-
vabili so ga medse, da bi podal
svoje razmišljanje ob krščanskem
prazniku, ki doživi svoj vrh z vsta-
jenjem, kar je najbolj pomembno
za kristjane. Z branjem svetopi-
semskih odlomkov in ob svojem
razmišljanju o vstajenju je prisot-
nim podal jasno sliko z zgodovin-
skimi dejstvi o tem pomembnem
dogodku, ki naj bi ga vsak kristjan
doživljal globoko in praznično.
Predavatelj se je osredotočil na tri
trditve: vstajenje je zgodovinsko
dejstvo, vstajenje je ključ za razu-
mevanje celotnega Svetega pi-
sma, vstajenje je največja moč
človeštva in največje upanje, ki ga
lahko ima za prihodnost. Kar se
prve trditve tiče, vstajenja ne mo-
remo otipati in videti, a ga lahko
dojamemo iz evangelija po Luku,
“L v štiriindvajsetem poglavju. Ko seJezus prvič prikaže svojim učen-cem, mu ne verjamejo, a jih kon-
kretno nagovori, naj ga potipajo.
Dejstvo je, da so prazen grob
našle žene, ki takrat niso imele
nobene besede in niso smele niti
pričati pred sodnikom. Če bi kdo
hotel ustvariti mit o Jezusu, bi
morali prazen grob najti možje,
saj ženam ne bi verjeli. Tretjič so
navedena konkretna imena. Apo-
stol Luka je dokumentiral, da so
prazen grob našle žene z Marijo
Magdaleno na čelu. In kot zad-
njič, najbolj pomembna stvar pri
vstajenju je ta, da so Jezusa
počastili in se mu poklonili kot
Bogu, česar Judje ne bi storili.
Dr. Bajzek je v nadaljevanju poja-
snil še druga stališča. Dejstvo, da
je vstajenje ključ za razumevanje
celotnega Svetega pisma, nakazu-
je dogodek učencev, ki sta šla na
pot v Emavs in se jima je Jezus pri-
družil ter jima začel razlagati pi-
sma. Šele pri lomljenju kruha sta
ga spoznala, a ga ni bilo več med
njima. Enako se zgodi z ženami,
ki iščejo Jezusa pri grobu in se ob
angelovem nagovoru spomnijo
Jezusovih besed, resničnost kate-
rih jim pokaže šele vstajenje.
Predavatelj se je pomudil še pri sv.
Pavlu, veliki osebnosti, brez kate-
re ne bi bilo zahodne kulture. Bil
je zagrizen nasprotnik Jezusovega
gibanja, ko pa je srečal vstalega,
se je to spremenilo. Križanega je
namreč Bog obudil od mrtvih. Če
je Božji sin bil nedolžen, za koga
je umrl? Gotovo ne za svoje napa-
ke in grehe. Ali lahko človeka
odrešijo ovce in druge daritve na
daritvenem oltarju? To ne zado-
stuje za vse zločine. Jezus se je da-
roval za nas ljudi in dal svojo kri.
Na križu se srečata odrešenje in
odpuščanje. Zato je vera v Vstale-
ga temeljna, saj brez tega so to le
pravljice. Če ni vstajenja, smo le
pepel v vetru. Kristus pa nam pra-
vi, da ljubezen ne more umreti,
ker smrt nima zadnje besede. Kdo
nam lahko da upanje za prihod-
nost? Lahko to stori politika, go-
spodarstvo ali filozofija? To nam
lahko nudi le, kdor ve, kaj je lju-
bezen: Kristus. Ljubezen zahteva
večnost.
Vstajenje je zelo pomembno in
istočasno tudi osebno. Pomem-
bna je predvsem osebna vera. Kri-
stus nam zagotavlja, da nismo
ničesar izgubili, kajti v večnosti
bo vse prenovljeno. Krščanstvo
temelji na vstajenju, ki nam raz-
svetljuje in osmisli križ. V na-
sprotnem primeru postane križ
poraz.
Ob koncu večera je dr. Bajzek de-
lil s prisotnimi svoja doživetja z
blejskih srečanj za ravnatelje, kjer
predava že deset let. Tam je
začutil, da je vzgoja v veliki krizi,
saj je treba z mladino delati kon-
kretno. Zaradi krize vrednot smo
šli predaleč: “Lahko izdelamo sto
zakonov na dan, če pa jih ne po-
notranjimo, je vse zaman. Dej-
stvo je, da ne vzgajamo za odno-
se, ki jih lahko prenesemo le s
srcem”.
Šin
od 80. let 19. stoletja, so se v
istrskem slovenskem svetu po-
javile šavrinke, preprodajalke
najrazličnejših domačih proiz-
vodov, ki so delovale na relaciji
Istra-Trst. V to zgodbo se s svo-
jo specifiko uvrščajo brščice.
Širše gledano, je ženski svet
imel na vsakem področju svoj
lik: poleg že omenjenih
šavrink, Loredana Gec ni poza-
bila na škedenjske krušarice,
na svetoivanske mandriarke,
na peškadorke iz Križa,
ki so ribe prodajale
naokrog po Krasu, na
aleksandrinke iz Vipav-
ske doline. “Iz teh žen
smo se vsi mi rodili”, je
lepo povzela govorni-
ca. Na podlagi zvočne-
ga posnetka iz njene
nekdanje radijske od-
daje je nato občinstvo
prisluhnilo prav bese-
dam gospe Ljube Smo-
tlak, ki se je spominjala
starih ljudskih navad v
Bregu in ženskih likov
iz svojega otroštva. To
je bilo prisrčno
pričevanje nekega sveta, predv-
sem ženskega, ki ga danes ni
več, ali bolje, danes je korenito
predrugačeno. Prav zato se je
Loredana Gec vprašala, ali nas
lik brščice mar ne spominja na
to, da bi bilo bolje povrniti se
k zemlji in h gojenju pristnih
odnosov: zemlja hrani naše te-
lo, prisrčni odnosi pa naše srce
in dušo. “Zvesto srce in delav-
no ročico”, tako bi lahko po
prešernovsko opisali te vaše ve-
like žene - brščice”.
Boljunški kulturni dogodek je
temeljil tudi na pesniški besedi
in glasbi. Pesnik iz Doline Bo-
ris Pangerc je s svojimi poezi-
jami prinesel pristen glas iz
Brega in njenih ljudi. Nekdanji
župan krajevne občine in šol-
nik po poklicu je svoje prizade-
vanje usmeril tudi na kmetij-
sko področje, saj je bil eden iz-
med osrednjih akterjev prepo-
roda oljkarstva v Bregu. Tudi ta
vidik, vezan na zemljo, je pro-
nical iz izbora njegovih poezij,
med katere je avtor uvrstil tudi
dve novi pesnitvi, Žetev in Da
boš spet vesela. Prisrčen gla-
sbeni poklon ob dnevu sloven-
ske kulture so v gledališče
Prešeren prinesli člani Okteta
Aljaž od Sv. Antona pri Kopru
in ansambel violončelov NO-
VA iz Nove Gorice. Fantje so
občinstvu ponudili splet
predvsem slovenskih, deloma
tudi istrskih in dalmatinskih
pesmi, mlade glasbenice pa so
izvajale priredbe ljudskih, po-
narodelih in sodobnejših me-
lodij v klasični preobleki.
IG
Velikonočno razmišljanje v DSI
Vse je prazno, če ne
verujemo v vstajenje
V ponedeljek,
13. aprila, so v
Peterlinovi dvo -
rani v sklopu
rednih večerov
Društva slo ven -
skih izobražen -
cev podelili 52.
nagrado Vsta -
jenje. Prejel jo je
naš odgovorni
urednik Jurij
Paljk za knjigo
Kaj sploh poč -
nem tukaj, ki je
lani izšla pri
založ bi Mladinska knjiga. Publikacijo je uredil Aleš Berger in
vsebuje izbor zapisov, ki so izhajali v Novem glasu v Paljkovi
istoimenski rubriki. Srečanje v Peterlinovi dvorani je obogatil tudi
“klavirsko-violinistični” nastop bratov Vanje in Maksa Zuliani.
Podroben in tenkočuten vpogled v Paljkov literarni opus, ki ga
sestavljajo esejistika, pripovedna proza in predvsem poezija, je
podala prof. Tatjana Rojc. O dogodku bomo podrobneje poročali
v prihodnji številki našega tednika.
Nagrada Vstajenje Juriju Paljku
Foto IG
  Pomoč študentom inženirskih smeri
Podelili so nagrade 
iz Sklada Ločičnik
PETERLINOVA DVORANA 
Foto Damj@n
Foto dpd
G. Jože Bajzek (foto Damj@n)
Tržaška 16. aprila 2015 11
Obvestila
Združenje prostovoljcev Hospice
Adria onlus vabi na občni zbor v
torek, 28. aprila, ob 10. uri v
prvem sklicu in ob 17. uri v drugem
sklicu na sedež društva na ul.
Mazzini 46 v Trstu.
Zlatomašni jubilej bo obhajal
župnik g. Jože Markuža v nedeljo,
19. t. m., ob 17. uri v nabrežinski
župnijski cerkvi. Sodeloval bo
ekumenski zbor iz Gorice.
V župnijski dvorani v Nabrežini
je do 19. aprila na ogled
tradicionalna razstava pirhov z
vsega sveta. Razstavljata tudi
Gabrijela Osbich Pison,
keramičarka iz Boršta, in Sonia
Osbich - umetniške fotografije iz
Trsta. Urnik razstave: ob sobotah
od 16. do 19. ure, ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. in od 16.
do 19. ure.
Svet slovenskih organizacij
obvešča, da je redni občni zbor
sklican za petek, 17. aprila 2015,
ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18.
uri v drugem sklicu v dvorani
Zadružne kraške banke na
Opčinah, ul. Ricreatorio 2.
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj
iz Rožne Doline, s postankom na
Kozini za tržaške romarje. Pozno
popoldne bodo romarji že v
Medjugorju. Naslednja dva dni sta
posvečena krajem prikazovanja in
bogoslužju ter obisku dobrodelnih
ustanov. Odhod domov bo v
ponedeljek, 11. maja; prihod je
predviden v večernih urah. Vpisi
do zasedbe avtobusa pri g. Darku
(0039)3703201305, pri g. J.
Markuži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za
slovenske romarje 05/3022503.
Za romarje iz Slovenije in Italije
veljavna osebna izkaznica.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami N.
N. 20 evrov.
Za Društvo Rojanski Marijin dom
daruje Marija Zanevra 40 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: N. N. 20,
N. N. 5, Franc Saksida 30,
Magdalena Kresnic 20, Lizeta
Janežič 10, Amelia Pangos 10,
Jože Robida 10, Zieberdt Estell in
Pavlina 10 evrov; za sestro Jožico
Sterle – Ukrajina: Zinka Krajnc 40
evrov; za misijon patra Ernesta
Sakside – Brazilija: N. N. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  asnikarsko pot je verjet-
no začel pri tedniku Slo-
venski gospodar, ki ga je
urejal brat duhovnik Januš Go-
lec. Ko je bil Franc Vatovec med
leti 1928-1934 dopisnik in ured-
nik časopisa Slovenec, se je Go-
lec tu zaposlil in do vojne urejal
mariborsko kroniko. Priredil in
izdal je tudi uspešnico Nosterda-
musova prerokovanja (Maribor,
1940). Že v času, ko je služboval
v Mariboru, je sodeloval z dvoj-
nim jugoslovansko-britanskim
obveščevalcem Andrejem
Anićem in še z nekaterimi dru-
gimi v boju proti nacizmu. Ob
nemški okupaciji Kraljevine Ju-
goslavije je najprej zbežal v roj-
stni kraj, od tam pa nato preko
Zagreba v Ljubljano, od koder ga
je vodstvo časopisa Slovenec po-
slalo v Trst. Iz Trsta je dopisoval
v Slovenca in tednik Domoljub.
Več mesecev je kot dopisnik
preživel v Rimu, od koder se je
sredi januarja 1944 vrnil v Trst.
V Trstu je že od prihoda leta
1941 delal kot vodja tržaške po-
stojanke britanske obveščevalne
mreže, ki sta jo vodila Aniće in
Vladimir Vauhnik (na spomin-
ski svečanosti v Rižarni je stričev
lik obudila njegova nečakinja
Štefka Vauhnik). Bili so različnih
nazorov, narodnosti in politične
usmeritve, skupna pa jim je bila
Č
želja, da bi v svetovnem
spopadu zmagali svobo-
da in demokracija. Med
obveščevalnimi sodelav-
ci so bili med drugimi
tudi Anton Duhovnik, Peter Šor-
li in Branko Angeletto, kateremu
je mislil prepustiti svoje mesto,
ko je zaslutil, da so mu Nemci na
sledi. Čeprav je bil blizu komu-
nističnim ilegalnim organizaci-
jam, je delal samostojno in se s
komunisti ni
povezoval. Dra-
gocene vojaške
in druge podat-
ke je s svojimi
kurirji pošiljal v
Švico. Ko je ge-
stapo odkril lju-
bljansko in za-
grebško mrežo,
je edino tržaška
postojanka ime-
la še svoje agen-
te v srednji
Evropi. Tedaj pa
je nemška poli-
cija konec sep-
tembra in v
začetku oktobra
1944 začela val aretacij, ki so za-
jele Jožeta Golca in njegove so-
delavce, a tudi znance in slučaj-
ne zveze v Trstu, Benetkah, Pa-
dovi, Vidmu, Gorici in morda še
kje. Odpeljala jih je na sedež ge-
stapa na Oberdankovem trgu in
v koronejske zapore. Nekatere
zapornike so nacisti le zasliševali
in mučili, druge so za tem depor-
tirali v taborišča, kjer so nekateri
umrli, spet druge pa so že v Trstu
usmrtili. Prvi pa so 10. novem-
bra 1944 plačali z življenjem v
Rižarni trije člani družine, pri ka-
teri je Golec živel v Trstu na ul.
Buonarroti: zakonca Matija Šibe-
nik in Frančiška Lenardič Šibe-
nik ter njuna hčerka Matilda
Šibenik Razboršek. Dne 15. no-
vembra je izdihnil p. Placido
Cortese iz Padove, s katerim je
imel Golec nekaj stikov, 22. no-
vembra pa sta bila ustreljena na
Opčinah in sežgana v Rižarni
Slavko Zelen (brat znanega ti-
grovskega voditelja Danila) in
Tugomir Sušnik.
Dne 15. novembra so nekaj pri-
padnikov Golčeve skupine (na
primer poznejšega kaplana pri
Sv. Ivanu v Trstu Petra Šorlija) in
njegovih znancev (najvidnejši je
bil slikar Zoran Mušič, aretiran
v Benetkah, dalje njegov prijatelj
Ivo Gregorc, mogoče tudi Ernest
Jazbec) poslali v Dachau, nekaj
pa v Buchenwald (tudi sina ge-
nerala Maistra Hrvoja, Iva Bole-
ta, Jožeta Burjo, Jožeta Šibenika
iz družine pomorjenih). Končno
so 28. novembra in 2. februarja
1945 nekaj posameznikov posla-
li v Mauthausen (odvetnika Sla-
voja Slavika in duhovnika Anto-
na Duhovnika, ki sta tam umrla,
ter častnika Rudol-
fa Pogačarja).
Pričevanja
Besede Iva Jevni-
karja sta med
občinstvom po-
slušala tudi Andrej
Razboršek, ki je bil
v vojnem obdobju
otrok v družini
Šibenikovih, in
prof. Marin Kran-
ner. “Morda sem
še edini med
živečimi, ki je
Jožeta Golca videl
pri življenju”, je
dejal Kranner, ki je
bil takrat aktiven v
informacijski mreži slovenske
ilegalne legije. Spomnil se je, da
je iz Ljubljane (“verjetno je bilo
spomladi leta 1942 ali 1943”)
prispel v Trst, da bi Golcu izročil
sporočilo. Srečal ga je na njego-
vem tržaškem domu na ul. Buo-
narroti. Kranner je s seboj odne-
sel Golčevo povratno sporočilo.
Obveščevalca je še enkrat srečal
v zaporu, ko sta bila oba zaprta.
  ekaj mesecev je minilo,
odkar je Dimitrij Žbogar
zapustili pokrajinsko
vodstvo Zveze neposrednih ob-
delovalcev, še prej pa deželno
vodstvo te kmetijske stanovske
organizacije. To je bila primerna
priložnost, da bi ga povabili
pred naš mikrofon.
Najprej bi me zanimalo,
kako ste se v njej znašli
in kaj vam je na osebni
ravni pustila ta iz-
kušnja?
V tej stanovski organizaciji
sem se znašel čisto slučaj-
no, in sicer leta 1994, ko
sem iskal potrebne infor-
macije, ker smo v tistih le-
tih gradili našo kmetijo.
Iskal sem jih sicer tudi
drugje, a pri Zvezi nepo-
srednih obdelovalcev -
Coldiretti so mi prisluhnili
in me vzeli resno. Imeli
smo, kot se temu pravi,
malo idej in še te so bile
pošteno pomešane. V tem
iskanju sem spoznal celo
vrsto novih ljudi in s tem
tudi drugačen pristop k
reševanju problemov.
Konfederacija je v tistih letih sto-
pala na pot korenite prenove ta-
ko vsebin kot obrazov. Povabili
so me k sodelovanju. Ta prenova
se mi je zdela in se mi še vedno
zdi zelo pozitivna, saj je še danes
središče vsega kmet, ki skuša na-
predovati, se osamosvojiti tudi v
ekonomskem smislu. Ta preno-
vitvena ideja ponuja postindu-
strijski družbi drugačno vizijo
razvoja, ker verjame v vrednote
in ideje, kot npr. tej, da: “za
pošteno delo dobim pošteno
plačilo”, ali me ozavešča, da sem
odgovoren za zemljo, ki sem jo
sicer podedoval od prednikov, a
N sem le njen skrbnik za naslednjerodove oziroma me doslednospodbuja k skrbi, da svojo
družino in trg oskrbujem z zdra-
vimi in svežimi živili.
Ta stališča, te zadeve so se mi
zdele vredne mojega časa. Tudi
kot zamejski Slovenec se prepoz-
navam v teh idejah in tako je na-
vadna radovednost kmalu po-
stala še kar velika odgovornost,
ki sem se ji več mandatov po-
svečal na pokrajinski in tudi na
deželni ravni. Včasih je bilo kar
naporno. Zato sem sedaj tudi za-
dovoljen, da sem mesto prepu-
stil drugim, vendar redno
spremljam stanje in razvoj te or-
ganizacije.
Soočenje z drugimi ljudmi,
drugimi delovnimi navada-
mi, drugačnimi izzivi, so torej
lahko velika življenjska šola.
Zanimivo pa se mi zdi, da vas
je ta izkušnja tudi duhovno
izredno obogatila in ozavesti-
la; je bil to postopen proces
ali rezultat srečanja s kako
izredno osebo, ki vas je nago-
vorila na tej ravni?
Priznam, da sem bil nekoliko v
skrbeh, ko sem vstopal v ta svet,
ki mi kot zamejcu prej ni bil bli-
zu, a sem se v tem pretežno ita-
lijanskem okolju kar hitro
znašel. Pravzaprav sem ra-
zumel, da je moje pozna-
vanje dveh jezikov in kul-
tur, predvsem pa zgodovi-
ne, pomembno, kar je po-
zitivno vplivalo na moj pri-
hod v italijanski svet. Niko-
mur nisem skrival, da sem
Slovenec, tako sem hitro
naletel na ljudi, ki so mi ta-
koj povedali, da so ponosni
Furlani, in odnosi so bili hi-
tro jasni in korektni.
V Vidmu sem v tistih letih
spoznal celo vrsto ljudi, ki
so mi izkazovali zaupanje,
in leta 2004, ob odstopu te-
danjega deželnega predsed-
nika Filipuzzija, zaradi no-
tranjih sporov v Pordeno-
nu, so v vodstvu deželne
konfederacije ocenili, da
sem kot mlajša oseba mor-
da primeren za to mesto. Ob
tem bi rad povedal, da je ravno
direktor Oliviero Della Picca, ki
me je povabil, naj sprejmem to
nalogo, vztrajal, naj se v članku
v stanovskem časopisju predsta-
vim kot “Slovenec s Krasa”. Na
začetku sem se spraševal, ali so
to res lahko argumenti za kan-
didaturo na deželni ravni, a ver-
jel sem mu in predstavitev je bi-
la res uspešna.
Prav Della Picca, ki je umrl pred
kratkim, je name naredil izreden
vtis. Predvsem je to bil izredno
sposobna, kompetentna, profe-
sionalna in korektna oseba. Zanj
lahko rečem, da je imel dar, da
je vedel, kako se razčleni vsak
problem, kako se gradi strategi-
ja, kako se dosledno izvajajo
načela, v katerih se prepoznava-
mo in jim pripadamo. Občudo-
val sem tudi njegovo izredno do-
slednost in celo ostrino v izva-
janju, ko je šlo za legitimne zah-
teve kmetov oz. našega članstva.
V Zvezi neposrednih obdeloval-
cev - Coldiretti sem razumel, da
so krščanski etos, duhovni in
kulturni humus, v katerem smo
vzgojeni, odnos do dela lahko
bistveno drugačni od tega, kar
vidimo v drugih okoljih. Primer-
jal sem te zglede s stanjem v
našem zamejskem prostoru ali v
matici, ki se je v povojnem ob-
dobju oddaljila od teh načel, in
ugotavljal določeno razliko. Ja-
sno, “ni vse zlato, kar se sveti”,
pa vendar se mi dozdeva, da ob-
stajajo vrednote, ki ne izgubijo
svojega pomena in ki so bistve-
ne za ohranjanje pravega odno-
sa do življenja in temeljnih cil-
jev.
Konkretno je bila zame ta iz-
kušnja zelo koristna, saj sem vse-
kakor doživel in se naučil veliko
novega; predvsem, kako se dela,
kako živim in mislim z načeli, ki
so moja, v katerih se prepozna-
vam, kako lahko samozavestno
nastopamo, kako smo lahko zve-
sti sami sebi tudi v družbi, ki je
lahko drugače večinska v narod-
nostnem smislu ali kot odraz
množičnosti organiziranosti. Za-
me je bil ta nauk zelo koristen,
saj sem lahko spoznal ravno na-
sprotno držo, kot sem je bil va-
jen v svojem dotedanjem svetu,
v katerem sem čutil, da sem
manjšina v manjšini.
Ob sindikalnem delu ste bili
vpeti tudi v politično življenje
in delovanje v občini, kjer
živite. Kaj vam pomeni poli-
tika? Zakaj še vztrajati pri tem
delu za skupnost?
Politična organiziranost se mi
zdi kot Slovencu zelo resna, a tu-
di potrebna zadeva.
/ str. 14
Marko Tavčar
  Dimitrij Žbogar
Potrebna je vizija, a ni treba
posnemati tujih modelov
POGOVOR 
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ
vabi na koncert 
ŠVEDSKE ZBOROVSKE GLASBE
nastopajo:
Komorni zbor Ave
Hillevi Martinpelto – sopran
Tilen Bajec – orgle
dirigentka: Jerica Gregorc Bukovec
nedelja, 19. aprila 2015, ob 20.30
cerkev sv. Ivana v Trstu
12.4.2005 12.4.2015
IVAN ARTAČ
Kjerkoli govorijo moj jezik, 
se čutim doma, 
hočem biti koristen član domovine.
Nebo je žarelo (2002)
Ohranjamo te v neizbrisnem 
spominu.
Tvoji najdražji
S 1. strani
Resnica kriči ...
Kranner je poudaril, da Golec ni
nikogar izdal med zasliševanji.
To njegovo pogumno razsežnost
je v svojih spominih potrdil tudi
odv. Teofil Simčič. V času fašiz-
ma je bil Simčič večkrat aretiran
zaradi svojega narodnjaškega de-
lovanja, leta 1944 pa tudi, ker je
bil Golčev znanec. Njegov sin
Tomaž je na sobotni svečanosti
prebral očetovo pričevanje, v ka-
terem je obudil spomin na nje-
govo aretacijo. Takrat je odv.
Simčič spoznal slikarja Mušiča,
Hrvoja Maistra ter druge osum-
ljence. Golec je zasliševalcem de-
jal, da mu je Simčič sicer znan iz
časov, ko je pisal za časopis Slo-
venec, zanikal pa je, da ga pozna
zaradi drugih okoliščin. Odvet-
nik je imel tako rešeno življenje.
Oglasil se je tudi predsednik Sve-
ta slovenskih organizacij Drago
Štoka, ki je podrobneje sprego-
voril o usodi, ki je doletela
usmrčene antifašiste v Rižarni,
med katerimi je bilo veliko slo-
venskih ljudi. Štoka je dejal, da
sodna obravnava glede dejavno-
sti taborišča, pri kateri je bil
svojčas soudeležen kot odvetnik
prizadete stranke, je žal zadevala
le t. i. nedolžne žrtve nacifašiz-
ma, ne pa ‘aktivnih osebkov’, ki
so se bojevali na strani vsestran-
skega odporništva. Ta izbira je
bila sredi sedemdesetih let sad
težko doseženega kompromisa,
ki pa je vsekakor omogočil
sprožitev sodnega okvira glede
tragičnega poslanstva objekta
pri Sv. Soboti in njegovih
nemških upraviteljev.
Prav tako pa je res, da ostaja velik
del naše odporniške preteklosti
žal brez ustreznega ovrednoten-
ja. Zato so taki spominski dogod-
ki, kakršen je bil sobotni v po-
klon Jožeta Golca, še toliko bolj
pomembni.
Paolo Tassinari, Ivo Jevnikar in Ljubomir Susić (foto IG)
Beneška / Aktualno16. aprila 201512
Knjiga in DVD 
O procesijah svetega
Marka
  udi letos se bo obnovila
tradicija procesij svetega
Marka po poljih. Ta lepa
navada je tesno povezana z nek-
danjim kmečkim življenjem v
naših dolinah. Procesije svetega
Marka so praznik upanja, saj
ljudje prosijo Boga, naj varuje
nje in njihovo delo, še zlasti ti-
sto na polju in v gozdu.
Da ne bi šla ta lepa tradicija in
njen pomen v poza-
bo, je združenje Blan-
kin v sodelovanju s
sovodenjsko občino
pripravilo dokumen-
tarni film in knjižico,
ki prikazujeta, kako
potekajo te procesije
in katere molitve so
molili.
DVD in knjižico bodo
predstavili v četrtek,
23. aprila, ob 20. uri v
večnamenski dvorani
šole v Sovodnji. Po
pozdravih sovodenjskega župa-
na Germana Cendoua in župni-
ka g. Boža Zuanelle bosta o
prošnjih procesijah spregovorila
predsednik združenja Blankin
Giorgio Banchig in direktor ura-
da za liturgijo Videmske nadško-
fije g. Loris Della Pietra, ki je tu-
di napisal uvod v knjigi. Publi-
kacija in DVD sta nastala s pro-
jektom, ki ga je združenje Blan-
kin predstavilo Deželi FJK. Pro-
jekt ima namen ponuditi
ljudem bogato, staro zakladni-
co, ki je prisotna v verskem
življenju, jo oživiti in ji dati so-
dobno obliko, da bi te navade
ne šle v pozabo, saj se ljudje še
prepoznavajo v njih. Podobna
projekta bodo uresničili tudi v
Kanalski dolini in Reziji. Za Ka-
T nalsko dolino bo združenjeBlankin pripravilo CD ploščo znabožnimi pesmimi, ki jih še
pojejo v Ukvah. V Reziji pa bodo
posneli stare rezijanske pesmi.
Te procesije se navezujejo na sta-
rodavne poganske procesije za
uspešno setev. Še posebej proce-
sija t. i. “Robigalia”, imenovana
po bogu pšenice Robigusu, je bi-
la prav 25. aprila in je imela več
postaj. Ta obred je postal krščan-
ski s papežem Liberijem (352-
366).
“Prošnje procesije (rogacijone)
”, je napisal v uvodu g. Loris
Della Pietra, “ki so se razširile po
zahodnih cerkvah že v 8. stolet-
ju, so se odvijale tudi v glavnih
cerkvah Oglejskega patriarhata.
O metropolitskem sedežu je v
cerkvenem registru za procesije
tako napisano: 'Na velike litani-
je oziroma na praznik sv. Marka
se odvija procesija po vseh me-
stnih cerkvah'. V Čedadu pa so
25. aprila praznovali od 14. sto-
letja”.
Pri procesiji pojejo psalme in li-
tanije, ki vsebujejo prošnje svet-
nikom in prošnjo, naj Gospod
reši svoje vernike vsega hudega.
Ob vsakem postanku se moli za
različne potrebe in se blagoslo-
vijo štiri smeri neba. “Tako”, je
še napisal Della Pietra, “se ob-
navlja spomin na Kristusovo
moč, ko je ukazal vetrovom in
morju, naj se pomirijo (Mt. 8,
26), in hkrati vernikom prikaže
pomen skrivnosti Kristusa
Odrešenika v zapleteni zgodovi-
ni človeštva”.
Navada procesij po polju
kaže na vez med telesom
in molitvijo. Vernik, ki se
udeleži procesij, moli tu-
di s telesom, ne samo z
glasom in s srcem. Telo
takrat pride v globok stik
z zemljo.
“Te prošnje molitve”, je
še napisano v uvodu,
“nas učijo pomena mo-
litve v občestvu z brati in
z vsemi svetimi”.
Tudi tradicije, kot so pro-
cesije svetega Marka, so
del naše zgodovine, ker pričajo
o tem, kar se je dogajalo po
naših vaseh. “Zgodovina”, nam
je povedal predsednik združenja
Blankin Giorgio Banchig, ki je
tudi projekt koordiniral, “ni sa-
mo tisto, kar so naredili veliki
ljudje, kralji, cesarji, prava zgo-
dovina je tista, ki so jo zgradili
navadni ljudje. Sedaj ljudje ne
delajo po poljih. Senožeti so se
spremenile v gozd, tega življenja
ni več. Dejstvo, da se ljudje vsa-
ko leto srečujejo in prehodijo ti-
ste steze, po katerih so skozi sto-
letja hodili njihovi predniki,
očetje in nonoti, pomeni neko
povezavo s preteklostjo, še bolj
pa s krščansko vero in tistimi
vrednotami, ki so jih vsak dan
živeli naši predniki”.
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (92) Mariza Perat
Cerkev Marije Vnebovzete na
Repentabru
Ko je Tabor z okoliškimi vasmi postal samostojna
kaplanija, je tomajski župnik Pavel Frančišek
Klapše tu začel graditi novo cerkev. To je bila že
tretja cerkev po vrsti in je po veli-
kosti bila taka, kot jo vidimo
danes. Gospod Klapše je dal
postaviti nov baročni oltar
in vodnjak na dvorišču.
Novo cerkev je 4. junija
1764 posvetil takratni
tržaški škof Anton Janez
Nep. grof Herberstein. Leta
1794 je tržaški škof Sig-
mund von Hohenwart cerkvi
daroval sliko Matere Božje z
Detetom, ki še danes stoji
na glavnem oltarju. Slika je
na bakreni plošči, izdelala pa jo je slikarka Marija
Candido iz Trsta.
Marijino podobo je sicer imela že stara repenta-
brska cerkev. Ljudje so podobo krasili z nakitom
in jo mnogokrat zakrivali. Odkrili so jo samo ob
posebnih priložnostih, ob večjih praznikih, pri
nedeljski maši ali pri večernih pobožnostih. Kot
piše Branka Sulčič v svojem zapisu o repenta-
brskem svetišču, je škof Sigmund sliko daroval
repentabrskim
vernikom kot
plačilo za njiho-
vo vdanost in
ubogljivost, ki so
ju le-ti pokazali
ob izvrševanju
njegovih navodil
in upoštevanju
njegovih nasve-
tov. Dodal je še,
da mora slika stati na glavnem oltarju, da je ne
smejo zakrivati, niti ji ne smejo ničesar dodati.
Kot priznanje za njegovo pozornost do repen-
tabrskih vernikov je bil škof von Hohenwart
ob tisti priložnosti imenovan za častnega člana
krajevne bratovščine,
ki je skrbela za svetišče.
Pogojev, ki jih je
škof postavil Re-
pentabrcem, ko
jim je daroval
Marijino podo-
bo, pa se ti poz-
neje niso držali,
saj so bakreno
ploščo prevrtali,
da so tako lahko
okronali Božjo
Mater in Dete.
Tudi sliko so
spet začeli zakri-
vati, dokler ni leta 1884 škof Ivan Nepomuk Gla-
vina tega izrecno prepovedal.
Leta 1828 so Tabor preuredili. Takrat so mu do-
dali vrata, ki so vodila proti Colu. O tem priča
slovenski napis:
U - LETI - 911 - je - Tabor - Sidan -
U - L 1750 je Zerku 2 - Delana
U - L 1802 je Turen - Stor -
U - L 1828 So - Te - Vrata
Sprizha - A - L
(“Leta 911 je bil Tabor zidan. Leta 1750 je cerkev
bila znova zgrajena, leta 1802 dokončan zvonik,
leta 1828 ta vrata. Priča A (nton) L (azar) ”.
Anton Lazar je bil v tistem času v Repnu starešina
in župan.
V Repnu je stala in še stoji Lazarjeva
hiša, ob kateri je kapelica. Na njej je
napis:
O MARIA MATI BOSHA
PROS BOGA SENAS BOGE GREHU-
TA
PERVI PIL JE BIU STORIEN U LETI
1799
TAJE 1850.
V notranjosti kapelice je bil kipec
Matere Božje z Jezuščkom. Kipec je iz 15.
stol. in je danes v muzeju v Kraški hiši. Na
njem manjka zgornja polovica Jezuščka.
Kot poročajo, je to polovico vzel s seboj
domači sin, ki je leta 1914 odhajal na voj-
sko.
/ dalje
Marijina slika v cerkvi na Tabru
Lazarjeva hiša v Repnu
Škof Sigmund 
von Hohenwart
Kipec Matere Božje 
v kapelici Lazarjeve hiše
Spomladanski izlet gojencev Mladinskega doma
Kraljica, vojaki
in še kaj …
  nedeljo, 22. marca 2015,
smo se zbudili v deževen
dan, vendar nas to ni od-
vrnilo, da bi se odpravili na ce-
lodnevni izlet. Dan smo začeli že
ob osmih z mašo pri šolskih se-
strah v Gorici. Od tam smo pot
nadaljevali proti
Vrhu Sv. Mihaela,
kjer so nas pri koči
Kraških krtov že
čakali člani jamar-
skega kluba. Prva ak-
tivnost dneva je bila
namreč ogled jame
Kraljica Krasa. Preo-
blekli smo se v
oblačila, ki jih ni bi-
lo škoda, naše dra-
gocene glave zaščiti-
li s čeladami, nato
pa prisluhnili jamar-
jem. Povedali so
nam, kako se v jami
primerno obnašamo, ter nas
opozorili na varnost in potrebno
previdnost. Vsi polni pričako-
vanj smo se nato odpravili v ja-
mo. Kraljica Krasa je naravna ja-
ma, z vhodom na 194 metrih
nadmorske višine, globina jame
pa je 79 metrov. V njej smo videli
poleg stalaktitov in stalagmitov
tudi kapniške stebre, cevčice in
zavese. Torej veliko kapniških
tvorb različnih oblik. Ko smo
prišli do večje dvorane, smo se
V za trenutek vsi zbrali in zaprlisvetilke. V temi smo prisluhnilinaravnim zvokom jame, predv-
sem zvoku padajočih kapljic. V
drugi dvoranici, kamor so se sko-
zi ozek rov pririnili le najbolj po-
gumni, še tega ni bilo slišati: po-
polna tišina in popolna tema!
Seveda obisk jame ne omogoča
“čiste” izkušnje, vendar se nihče
od nas ni obremenjeval s tem, da
smo iz jame prišli v ilovnatih od-
tenkih. Nekateri so imeli umaza-
ne čevlje in obleke, nekateri pa
so ilovico imeli celo po obrazu
in laseh. Ob prihodu iz jame
smo se malo očedili, nato pa se
zahvalili jamarjem za res edin-
stveno in čudovito izkušnjo. Za
marsikaterega izmed nas je bil
namreč to prvi obisk jame.
Po opoldanskem okrepčilu nas
je razveselilo sonce: izza (zjutraj
še deževnih) oblakov je posijalo
na Kras in nam pričaralo lepo
nadaljevanje popoldneva. Po su-
hem kosilu in krajšem počitku
smo se namreč odpravili naprej.
Naša druga aktivnost je namreč
predvidevala pohod po zgodo-
vinski poti na Brestovcu. Na tem
območju je namreč pred sto leti
divjala prva svetovna vojna, ki je
za sabo pustila veliko ostankov.
Sprehodili smo se mimo strel-
skih jarkov in skozi
utrjeno topniško kaver-
no. V tej so kovinske in-
stalacije, ki prikazujejo
in opisujejo dogajanje
na tem področju med
prvo svetovno vojno.
Predvsem so pomenlji-
vi zapisi avstro-ogrske-
ga in italijanskega voja-
ka. Videli smo, da so vsi
želeli le mir. Proti kon-
cu našega pohoda so
imeli otroci pred sabo
še en izziv. Hoja po azi-
mutu se je izkazala za
zanimivo izkušnjo,
predvsem zaradi izogibanja robi-
di, ki je je bilo res veliko. Pred
odhodom izpred koče smo ob
igri še preverjali svoje orientacij-
ske in “maskirne” sposobnosti.
Sprva deževen dan se je končal z
lepim sončnim zahodom. Starši
so nas že nestrpno pričakovali,
ko smo se z dvajsetminutno za-
mudo pripeljali nazaj. Vendar
smo bili vsi istega mnenja – dan
je bil prečudovit!
TA
Vrsta podvigov mladih goriških glasbenikov
Odlični uspehi 
na šoli Komel
  rdo delo je na Slovenskem
centru za glasbeno vzgojo
Emil Komel v Gorici v
prejšnjih tednih obrodilo veliko
sadov in zadoščenj. Na regijsko
tekmovanje Temsig, ki je pote-
kalo v prvi polovici februarja, so
se letos prijavili trije učenci cen-
tra Komel. Violinistki Pavla Vez-
jak, 9 let, in Makrina Quinzi, 10
let, sta v kategoriji 1. A na Gla-
sbeni šoli v Postojni dne 10. fe-
bruarja osvojili zlato priznanje.
Obe sta učenki profesorja Jurija
Križniča.
10-letna harfistka Vida Boškin,
učenka profesorice Tatiane Do-
nis, pa je 12. februarja prav tako
na regijskem tekmovanju, ki je
potekalo na Glasbeni šoli v Ko-
pru, dosegla zlato priznanje v
kategoriji 1. A.
Odlični rezultati so vse tri učen-
ke uvrstili na državno tekmo-
vanje. Violine so bile na vrsti v
ponedeljek, 9., oz. torek, 10.
marca, na Glasbeni šoli v Postoj-
ni. Pavla je za svoj nastop osvo-
jila srebrno priznanje z 92,67
točkami, Makrina pa bronasto z
89 točkami. Harfistka Vida je v
sredo, 18. marca, na Glasbeni
šoli v Kopru dosegla bronasto
plaketo s 85 točkami.
V organizaciji štarancanske nižje
srednje šole Dante Alighieri je
letos potekala jubilejna 10. iz-
vedba Certamen Musicum. Tek-
movanje je namenjeno dijakom
nižjih srednjih šol in je potekalo
med 16. in 19. marcem. Iz šole
T Komel se je predstavilo petučencev in vsi so dosegli abso-lutno zlato priznanje. V katego-
riji A3 bis sta tekmovala 13-letna
pianistka Michela Sbuelz (prof.
Ingrid Silič) in violinist Simone
Sette (prof. Frančišek Tavčar).
Michela je prejela 97 točk, Simo-
ne pa 96. 12-letni saksofonist
Raffaele Martina (prof. Tomaž
Škamperle) je v kategoriji A2 bis
dosegel 95 točk. V kategoriji A1
bis sta blestela še violinista Ivana
Jug (prof. Mojca Križnič) s 97
točkami in Simon Gerin (prof.
Jurij Križnič) z 98 točkami.
V mestu Riccione je od 16. do
22. marca potekalo 13. Državno
tekmovanje mesta Riccione. Na
odru avditorija liceja A. Volta se
je predstavila pianistka Michela
Sbuelz (prof. Ingrid Silič) in v
kategoriji D sekcija 2 osvojila zla-
to priznanje in drugo mesto.
Na Gradu Dobrovo se je od 27.
marca do 2. aprila odvijalo 7.
mednarodno glasbeno tekmo-
vanje in festival solistov ter ko-
mornih skupin Svirel, namenje-
no godalom in brenkalom. Iz
goriškega Centra se je tekmo-
vanja udeležila harfistka Vida
Boškin (prof. Tatiana Donis) in
osvojila srebrno priznanje v ka-
tegoriji B (93 točk).
Na Glasbeni šoli Nova Gorica je
10. in 11. aprila potekalo Primor-
sko tekmovanje mladih piani-
stov 2015 v organizaciji Zveze
primorskih glasbenih šol. Šola
Komel je prijavila 3 učence. Ma-
la 9-letna pianistka in violini-
stka Pavla Vezjak (prof. Michela
De Castro) je tekmovala v kate-
goriji začetnikov in osvojila zlato
priznanje. Michela Sbuelz je tu-
di na tem tekmovanju potrdila
svoj talent, saj je v hudi konku-
renci 1. b kategorije dosegla zla-
to priznanje z 99 točkami. Iz-
jemno talentirani 17-letni pia-
nist Alessandro Villalva (prof. Si-
javuš Gadjiev) je v 2. a kategoriji
prejel zlato priznanje in prvo
mesto z 99 točkami.  (Na sliki:
Michela Sbuelz in Alessandro
Villalva na regijskem tekmovan-
ju v Novi Gorici)
Slovenija 16. aprila 2015 13
Rojeva se nova predstava po tekstu
Iztoka Mlakarja
Dobro poznan in med širšim
občinstvom zelo priljubljen igralec
Iztok Mlakar, dolgoletni član
Slovenskega narodnega gledališča
Nova Gorica, je v rimah in v svoji
“mlakarščini”, mešanici primorskih
narečij, ustvaril novo delo. Po
velikih uspešnicah Duohtar pod
mus (2007), ki jo je napisal po
Molierovih motivih, in Sljehrnik
(2011), za katerega je navdih črpal
iz srednjeveške moralitete, prihaja
na odrske deske Pašjon. Za to delo
pa je snov črpal iz Sv. pisma Nove
zaveze in kar dve leti zlagal verze, s katerimi, kot sam pravi, ni
nikdar prav docela zadovoljen. Tokrat je drzno posegel po “knjigi
vseh knjig”. Kot prejšnji dve deli bosta tudi to na oder postavili
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper in
tudi tokrat bo režijske vajeti upravljal Vito Taufer. Taufer in Mlakar
sta že nekajkrat pokazala, da znata skupaj ustvariti marsikaj lepega.
Kaj se bo tokrat porodilo iz njunega sodelovanja, bomo seveda šele
videli. Vaje za novo koprodukcijsko predstavo so se že začele.
Koprska premiera bo namreč ob koncu letošnje sezone, novogoriška
pa ob začetku naslednje. Zanimanje za predstavo je seveda veliko,
saj Mlakarjeva dela zmeraj žgečkljivo stresejo našo zavest in svetlo
zažarijo na gledališkem obzorju. Mlakar sicer na nedavni tiskovni
konferenci v Novi Gorici ni želel razkriti vsebinskih podrobnosti.
Povedal pa je, da je delo komedija, ker “skozi humor se namreč
lahko marsikaj pove”. Režiser Taufer je prepričan, da je to do sedaj
najboljše Mlakarjevo delo. ”V vsakem stavku je Iztok oster, pronicljiv
in duhovit. V tej igri razkriva popolnoma druge teme in misli, gre za
popolnoma drugo zgodbo kot v prejšnjih dveh”, pojasnjuje Taufer.
Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan je poudarila, “da je to
povezovanje v tekstih Iztoka Mlakarja za nas nekaj, kar sprejemamo
popolnoma naravno in skoraj obvezno. Ker če se Primorska lahko
s čim identificira, je to zagotovo Iztok Mlakar”. / IK
  odstranitvijo Janka Vebra iz vlade
oziroma s položaja obrambnega
ministra je premier Miro Cerar
prvič, odkar vodi izvršilno oblast, poka-
zal državniško držo, odločnost in prav-
niško znanje. Toda dobil je samo eno bit-
ko, še zdaleč pa ne vojne s premetenim
in izkušenim politikom, ki napoveduje,
da bo zoper predsednika vlade deloval in
nastopal z istih izhodišč kot do-
slej, saj ostaja poslanec držav-
nega zbora.
Janko Veber kot vztrajni zago-
vornik ohranitve domačega la-
stništva telekomunikacijske
družbe Telekom Slovenija
uživa podporo in simpatije de-
la stroke, politike in tudi svoje
stranke, torej Socialnih demo-
kratov. Premier ga je označil za
“trmastega” politika. Pripada
najbolj dogmatskemu delu So-
cialno demokratske stranke,
tudi po zadnjih političnih pre-
tresih pa še vedno ostaja njen
podpredsednik.
Nobene idile torej ni v naši družbi, državi
in politiki, pač pa se nadaljuje hvalisanje
vlade in njej naklonjenih javnih občil, da
se je Slovenija gospodarsko opomogla in
po gospodarskih kazalnikih ponovno
začela napredovati. To je sicer res, toda
samo glede naraščanja izvoza, medtem
ko se država še vedno zadolžuje. Javni
dolg Slovenije zdaj znaša okrog 30 mili-
jard evrov. Tistih prebivalcev, ki težko
živijo oziroma so kdaj tudi lačni, pa je
okoli 350.000 in njihovo število se ne
zmanjšuje. Nihče od naših oblastnikov
nikoli ne omenja, da je kar dobršno šte-
vilo tistih ljudi v Sloveniji, ki so življen-
jsko odvisni zgolj od pomoči bodisi ene
ali pa obeh osrednjih humanitarnih or-
ganizacij, to sta Rdeči križ in Karitas Slo-
venije.
Vlada naj bi v naslednjih dneh Evropski
komisiji v Bruselj poslala nov predlog
programa slovenskih reform, ki bi jih
uresničevali v naslednjih letih. Preobraz-
be, spremembe in ukrepi naj bi bili na-
menjeni zlasti pospeševanju gospodar-
stva in ureditvi javnih financ. Zdaj
kaže, da so razmere najbolj neure-
jene, celo slabe in kaotične, v
zdravstvu. Sicer pa Janez Janša,
predsednik SDS, meni, da se vlada
Mira Cerarja pretežno ukvarja sa-
ma s seboj in bo zato že letos od-
stopila. Po Janševem mnenju bi se
politična kriza v Sloveniji nadalje-
vala do naslednjih predčasnih par-
lamentarnih volitev, ki naj bi bile, tako
pravi, leta 2016.
Toda ostanimo v letu 2015, ki je tudi v
Sloveniji leto velikih in pomembnih
obletnic, ki jih bodo zaznamovali v ra-
zličnih političnih in civilnodružbenih
okoljih, upoštevaje različna ideološka in
politična izhodišča. Žal je naša družba
sprta in razdeljena. Obstajata dva tabora,
v obeh so politični in
drugačni nestrpneži, pa
mnogi dobri ljudje, ki so
utrujeni od sporov in pre-
rekanj o preteklosti ter si
zato želijo, morda tudi
prizadevajo, za pomiritev
in spravo duhov.
Akademik dr. Janko Kos
je v kolumni, objavljeni v
tedniku Demokracija, za-
pisal, “da bo sedemdese-
tletni spomin na konec
druge svetovne vojne go-
tovo med osrednjimi pro-
slavljanji in tudi žalovanji
v letu 2015. Spominjati se
je treba odhoda okupacijskih sil s sloven-
skih ozemelj, zmage komunistične revo-
lucije, tragičnih slovenskih pobojev in
množičnega slovenskega begunstva.
Slednje je bilo prvo po begunstvu prote-
stantov, vendar s to razliko, da sta se tedaj
izselili večinsko nemško plemstvo in
meščanstvo, zdaj pa slovenstvo kmetstvo
in izobraženstvo. In tako nas ta mnogo-
stranska obletnica znova vrača k vprašan-
ju o spravi, o smislu državljanske vojne,
razmerju med komunizmom in protiko-
munizmom na Slovenskem. Kaj je prine-
slo eno in kaj drugo, kako zaceliti rane
njunega vojnega spopada? Čeprav za
marsikoga še tako mučen odgovor je pač
ta, da bo pogoj za spravo priznanje, da je
bil pravičen ne samo oboroženi boj zoper
nacifašizem, temveč tudi odpor zoper
tretji totalitarizem, torej komunistični to-
talitarizem”.
Ganljiva in v skladu z evangelijem je ne-
davno izrečena želja ljubljanskega
nadškofa in metropolita Stanislava Zore-
ta, “da naj bo kristjan prvi, ki se zaveda
svoje grešnosti in človeških omejitev, ter
prvi, ki bo storil korak čez strahote in od-
pustil neodpustljivo”. Po trditvi Tita
Turnška, predsednika Zveze združenj
borcev za vrednote narodnoosvobodil-
nega boja Slovenije, pa “je sprava v Slo-
veniji zaradi nepremostljivih nasprotij v
družbi nemogoča”. Mnogi seveda meni-
jo nasprotno in si za spravo prizadevajo.
Med njimi je dr. Andreja Valič-Zver, di-
rektorica Študijskega centra za narodno
spravo, ki pa opozarja, da borčevske or-
ganizacije, povezane s sedanjo oblastjo,
koalicijske stranke in tudi del opozicije,
delovanje ter napore študijskega centra
bojkotirajo. V Narodnem svetišču Marije
Pomagaj na Brezjah bodo slovenski škof-
je 16. maja imeli mašo ob 70. obletnici
konca druge svetovne vojne in za žrtve
medvojnega in povojnega nasilja. Pred
tem dogodkom je ljubljanski nadškof in
metropolit Stanislav Zore v enem izmed
intervjujev, objavljenih pred dnevi, dejal,
“da sprava in odpuščanje v ničemer ne
odvzameta tudi kazenske odgovornosti
zločincev. Ti so še vedno odgovorni pred
zgodovino in resnico. Sicer pa, če bomo
hoteli kot družba prihajati do sprave, bo
treba zgodovino šele napisati. Mirno bi
si upal reči, da imamo za zdaj še vedno
predvsem le mitologijo vojnega in povoj-
nega časa, ki jo je bilo treba vzdrževati,
da je nedemokratični režim opravičeval
svoj obstoj. Šele ko bomo zgodovino
začeli pisati iz arhivov in dokumentov, se
bo začela odstirati resnica in se pripra-
vljati pot k spravi. Za spravo je potrebno
dvoje: umakniti ideologijo, mitologijo in
pustiti resnici in sočutju, da opravita svo-
je in spravita ljudi”. Moralni teolog in ak-
tivist v civilnodružbenih gibanjih dr.
Ivan Štuhec pa je v komentarju, objavlje-
nem v slovenskem katoliškem tedniku
Družina in namenjenem oceni prvih
svobodnih demokratičnih in večstran-
karskih volitev, ki so bile v Sloveniji 8.
aprila leta 1999, spomnil, “da je bil to
dan upanja in pričakovanja, čas, ko so se
začele uresničevati sanje o samostojni in
neodvisni državi. Toda pojavili so se člani
partije, zaviralci demokratičnega procesa,
ki imajo sedaj v Sloveniji še vedno glavno
besedo”.
In ob koncu današnjega pisanja še novi-
ca, ki je zaradi dolgotrajnih in obsežnih
vremenskih in ekoloških sprememb na
tleh, torej na zemlji in v ozračju, nemara
presenetljiva, vendar hkrati lahko tudi lo-
gična in pričakovana. Skupina strokov-
njakov je pri Založbi Znanstvenorazisko-
valnega centra Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti izdala knjigo o Tri-
glavskem ledeniku in v njej objavila, da
je na začetku meritev in ugotavljanja
sprememb, to je leta 1946, površina Tri-
glavskega ledenika znašala 14,4 hektarov.
Zaradi omenjenih sprememb v ozračju
in na zemlji pa se je do sedaj območje
omenjenega ledenika skrčilo na slabo po-
lovico hektara.
Marijan Drobež
Z
  lovensko gospodarstvo do-
ločata danes dva pomem-
bnejša organa, ki imata ze-
lo podobno nalogo, a jo zelo ra-
zlično opravljata. Upravljanje
državnega premoženja si zdaj de-
lita Družba za upravljanje terja-
tev bank (DUTB) oziroma po do-
mače slaba banka in Slovenski
državni holding (SDH). Razlika?
Prva je bila ustanovljena na “po-
budo” Bruslja v
času, ko so se leta
2013 secirale raka-
ste tvorbe v drobov-
ju slovenskega
bančništva. Njena
naloga je ta, da sla-
be terjatve (dolgove
brez možnosti po-
plačila), ki so jih
razkrili takratni
stresni testi, proda.
Na slabo banko so
prenesli za 5 mili-
jard evrov slabih
terjatev, ki so bile v
postopku prenosa ocenjene v re-
alni vrednosti 1,5 miijarde evrov.
Hkrati so na DUTB prenesli tudi
deleže nekaterih prezadolženih
podjetij, ki so bili (predvsem) v
lasti bank upnic. SDH je po drugi
strani tisti organ, ki je od vseh
ostalih državnih skladov prevzel
državne deleže v posameznih
podjetjih. Ker je bilo prej državno
lastništvo razkropljeno, so se
odločili, da ga bodo zaradi lažje-
ga upravljanja spravili pod isto
streho. Vrednost portfelja: med
11 in 14 milijard evrov. Naloga
SDH je ta, da na podlagi državne
strategije upravljanja naložb ure-
di stanje v tistem delu gospodar-
stva, ki je v rokah države: skratka,
prodati mora to, kar mu določa
strategija, ostalo pa upravljati v
imenu države.
Premisa
Zakaj izpostavljam ta dva prime-
ra? Zaradi dinamike njunih delo-
vanj. Najprej premisa: DUTB, ta-
S ko je bilo dogovorjeno v začetku,naj bi vodili tuji strokovnjaki.Imenovala naj bi jih sicer vlada,
a glavno besedo naj bi tu vedno
imeli tujci. Razlog je preprost:
tujci bi bili manj dovzetni za pri-
tiske domačih interesnih krogov
in lobijev. Lažje bi se odločali na
podlagi lastnih sklepanj in ne na
podlagi zunanjih prisil. No, da-
nes, po slabih dveh letih od na-
stanka DUTB, je stanje že precej
drugačno. Tujcev je le še za vzo-
rec, pa čeprav so zadržali najod-
govornejša mesta. Cerarjeva vla-
da je DUTB kadrovsko prerešetala
zaradi ugotovitev Računskega so-
dišča in Komisije za preprečevan-
je korupcije, ki sta slabi banki
očitala potratno uporabo javnih
sredstev, pomanjkanje transpa-
rentnosti in klientelistične prije-
me. Čeprav gre očitke seveda po-
zorno preveriti tudi po sodni poti
in ugotoviti, koliko in kako so bi-
li kršeni zakoni ter ali so zaradi
tega bili res prikrajšani davko-
plačevalci, je vseskozi vlada daja-
la vtis, da komaj čaka prvo pri-
ložnost za zamenjavo vodstva
DUTB. To se je tudi zgodilo pred
dobrim mesecem. Nova sestava
je precej bolj domače obarvana
kot prejšnja. Od prejšnje sestave
vodstvene strukture sta med tujci
ostala samo predsednik
neizvršnega sveta (neke vrste
nadzorni svet) in
izvršnega sveta (poeno-
stavljeno, gre za upravo).
Poglejmo še drug
odločevalni organ, ki
upravlja še precej večji portfelj.
SDH je, v kolikor gre za državni
holding v rokah vlade oziroma
parlamentarne večine. V njeni
pristojnosti je imenovanje nad-
zornega sveta, ki naknadno ime-
nuje upravo. K nedavnemu za-
pletu z imenovanjem nadzorni-
kov se bomo sicer še vrnili, de-
jansko pa velja, da je SDH kot pa-
radržavni organ pač pod dnev-
nim vplivom
politike. Ob iz-
teku druge
Janševe vlade
(februar 2013)
je mandat pred-
sednika dobil
Peter Ješovnik,
ki je bil zamen-
jan le tri mese-
ce kasneje. Z
novo vlado
Alenke Bra-
tušek je maja
2013 predsed-
nik postal To-
maž Kuntarič, ki velja za človeka
blizu koalicijske partnerice SD,
predsednik nadzornikov pa je
postal mesec pred tem Samo Lo-
zej, Jankovićev človek. Ko se je
Jankovićeva frakcija na smrt skre-
gala z Alenko Bratušek, ji je uspe-
lo ohraniti premoč v SDH: Kun-
tarič, ki je skupaj s SD ostal zvest
vladi, je letel, novi predsednik
uprave je aprila lani postal Matej
Pirc, ki je veljal za človeka v Jan-
kovićevi sferi (njegov CV je med
drugim vključeval zaposlitev v
Mercatorju).
Merjenje z različnimi vatli
A vrnimo se k osnovni primerja-
vi, ki smo jo postavili v začetku
članka: DUTB in SDH, dva upra-
vljalca državnega premoženja, ki
sta bila v zadnjih mesecih precej
na tapeti. Slovenska javnost pa je
pri tem drugače obravnavala
omenjena primera. Rekli bi lah-
ko, da z različnimi vatli. Zgodo-
vina zadnjih dvajsetih let nas uči,
da smo Slovenci precej alergični
na tuje lastništvo, ne da bi za to
imeli prave ekonomske razloge.
Zaradi tega je javnost precej bolj
burno spremljala dogajanje na
DUTB kot pa vse sporne zamen-
jave na SDH. Medtem ko se je v
Ljubljani ustvarjal splošni vtis, da
je za dogajanjem na slabi banki
neki sistem “slabih in skorumpi-
ranih” tujcev, pa je bilo kadro-
vanje na SDH stvar neke ustalje-
ne folklore, ob katerem prav pre-
tiranega zgražanja ni bilo. Res je,
da je več prahu dvignil padli pre-
dlog seznama nadzornikov, ki ga
je predlagal minister Dušan Mra-
mor. Neodobravanje javnosti pa
ni bilo toliko posledica predlaga-
nih imen, ki so prav tako imela
dokaj jasno politično provenien-
co in kar nekaj okostnjakov v
omari, temveč predvsem posle-
dica dejstva, da se je pri tem
vprašanju razbila vladna koalici-
ja: seznam sta blokirala SD in De-
sus. To je bila prvovrstna novica.
Cerar je takrat napovedal, da bo
zaradi padca predlaganega sezna-
ma vlada šla v nov razpis za nad-
zornike. A le malo zatem, preo-
brat. Le nekaj tednov kasneje je
državni sekretar na ministrstvu
za finance Metod Dragonja de-
mantiral svojega premiera in de-
jal, da bodo nadzornike izbirali
iz že obstoječega širšega sezna-
ma. Ker nihče v koaliciji ni grozil
s padcem vlade, je novica šla mi-
mo povsem neopazno.
“Preuranjenost” DUTB
Sedaj pa še k zadnjemu delu pri-
merjave med obema organoma.
Oba sta bila namreč ustanovljena
z jasnim namenom, da se zadeve
v slovenskem gospodarstvu ure-
dijo. DUTB je bila v letu 2013
ustanovljena na novo, SDH pa je
le preoblikovana različica
prejšnjega sklada Sod, ki je nase
prevzel tudi naložbeni portfelj
ostalih državnih skladov. Naloga
DUTB je bila, če poenostavimo,
ta, da slabe terjatve podjetij ne-
koliko prečisti, jih analizira in
poskuša prodati na trgu. To se je
pred približno dvema tednoma
tudi zgodilo, vsaj za nekaj prvih
Iztok Mlakar (foto dpd)
SNG Nova Gorica / Gledališče Koper
terjatev. DUTB je prodala dolgove
podjetij ACH in njegovega večin-
skega lastnika, družbe Protej
(skupaj 96 milijonov evrov),
Adrie airways (29,3 milijona
evrov), Elana (14,1 milijona
evrov) in Polzele (2,3 milijona
evrov) in pri tem prejela kupnino
približno 100 milijonov evrov.
Čeprav je bilo znano, da proces
prodaje terjatev teče, pa je dej-
stvo, da je bila javnost z na-
tančnimi okviri te prodaje sez-
nanjena šele post festum, nekaj
novega v Sloveniji: navadno je v
medije vedno predčasno pricur-
ljala novica, kdo, kaj in kako ku-
puje. In to je bilo seveda škodlji-
vo za sam posel. Tokrat pa ne.
Ob novici, da je te terjatve kupila
Bank of America Merrill Lynch,
je bila javnost presenečena, ker
se ime ameriškega velikana pred
tem malodane ni pojavljalo. Ve-
liko se je govorilo o zanimanju
idrijskega Kolektorja za terjatve
ACH, o tem, da bi bil prodan pa-
ket terjatev, in o tem, da bi se za
ta paket zanimala ameriška insti-
tucija javnost ni bila seznanjena.
/ str. 14
Andrej Černic
Leto pomembnih obletnic in zaznamovanj v Sloveniji
Malo pogojev za strpno
obravnavo preteklosti
Janko Veber
Različne dinamike slovenske privatizacije
Utrinek v jasni poletni noči
Alenka Bratušek
Aktualno16. aprila 201514
NATUROPATSKI NASVETI (62)Erika Brajnik
IZBIRATI DOBRO VODO
Naša telesa so v veliki meri sestavljena iz
vode. Toda kakšno vodo dejansko pijemo?
Na to vprašanje si bomo težko odgovorili,
saj žal analize vodne sestave, ki jo pijemo,
nimamo. Veliko je proizvajalcev za najra-
zličnejše vodne filtre, vendar so ti filtri na-
vadno grajeni tako, da ne prepustijo
ničesar, tudi dobrih mineralov ne. Najbolj
verodostojne analize bi morale biti izvede-
ne na vodi lastnega
doma, in sicer po
sami montaži filtra,
tovrstnih raziskav
pa prodajalci filtrov
navadno ne nudijo.
Kaj pa v trgovini?
Vemo, kaj kupuje-
mo?
Parameter, ki bi ga
delila z vami in ki
ga je vredno
upoštevati pri na-
kupu ustekleničene
vode, je “ostali del-
ci po termični obdelavi na 180° (residuo
fisso a 180ľ) ”. Po naturopatskih standar-
dih mora biti ta ostanek manjši od 50. Če
je v vodi po termični obdelavi na 180ľ
vrednost manjša od 50, pomeni, da ti del-
ci ne bodo obremenjevali naših telesnih
filtrov, predvsem ledvic. V nasprotnem
primeru bodo morale ledvice predelati vse
te delce in jih izločiti iz telesa. Na to mo-
rajo biti pozorne predvsem starejše osebe,
dojenčki in vsi s šibkimi ledvicami, ki mo-
rajo piti zgolj vodo, ki zadošča temu para-
metru.
Žal pa je realnost povsem drugačna, saj ze-
lo malo vrst vode na prodajalnih policah
ustreza temu kriteriju – v Italiji ta pogoj iz-
polnjujejo samo tri znamke, v Sloveniji pa
nobena oziroma podatek na embalaži
sploh ni naveden.
Velikokrat se zgodi, da zakon ščiti proizva-
jalca in ne kupca. Včasih pijemo vodo, ki
je postala znana znamka določene športne
ekipe ali celo re-
prezentance in
sploh ni kvali-
tetna. Najbolj
neustrezne pa so
vode z okusom,
ki vsebujejo sa-
mo sladkor, bar-
vila in ojačeval-
ce okusa.
Če že zapravlja-
mo svoj denar,
je dobro vedeti,
kaj izbiramo in
na katere para-
metre moramo biti pozorni, da ne bomo
svojega organizma dodatno obremenjeva-
li.
Eden teh pogojev pri izbiri dobre vode je
količina delcev, ostalih pri termični obde-
lavi na 180°, in sicer z razlogom, da bodo
naše ledvice prihranile čim več energije,
saj je energija življenje. Da bo naše telo
kar najbolje delovalo, ga je vredno upošte-
vati.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Z 11. strani
Potrebna je ...
Ne morem si predstavljati, da bi
bil lahko samozavesten brez ja-
sne pripadnosti. Že kot majhen
deček sem spremljal očeta na
shode Slovenske skupnosti, zato
mi je politično udejstvovanje od
nekdaj blizu. Na občinskih volit-
vah v Zgoniku sem skušal dati
svoj doprinos, saj sem prepričan
- in potrdilo tega sem dobil v teh
letih -, da se ne moremo zanašati,
da bi drugi, četudi dobromisleči
sosed, upošteval moje potrebe in
moja načela. Glede na sedanje
razmere v državi in deželi ter
smer, ki jo ubiramo, pa se bojim,
da bodo zadnje spremembe
deželne upravne reforme ošibile
našo politično težo. Zdi se mi tu-
di, da se kot Slovenci že preveč
časa držimo starih konceptov in
prijemov, kar ne odraža realnega
stanja in ne realnih potreb. Ugo-
tavljam tudi, da se je naša skup-
nost potihoma spremenila, in to
ne samo številčno, ampak tudi
miselno. Ljudi ni ne na shodih
ne na kulturnih prireditvah in
tudi ne na voliščih. Premnogi
pravijo, da jih politika ne zani-
ma, ker je preveč slabega v njej.
Zato se strinjam s tistimi, ki me-
nijo, da bi morali tudi postaviti
v politiki, in to na vseh ravneh,
na prvo mesto človeka in ne si-
stem.
V tem smislu se vključujete tu-
di v življenje in delovanje žup-
nije. Kakšna je po vašem
mnenju vloga laikov v naši
kraški Cerkvi?
Stvar je zame povezana z otroki.
Mislim, da so otroci pomemben
mejnik v življenju vsakega izmed
nas. Kot mlad fant sem z vesel-
jem sodeloval bodisi v župniji
bodisi pri skavtih in sem se zave-
dal pomembnosti teh institucij.
Ko pa odraseš in imaš družino,
skrbiš zanjo, za delo in otroke, se
sprašuješ o marsičem, zlasti glede
vzgoje in vrednot, ki jim jih želi-
mo posredovati. Tako sem se ve-
likokrat spraševal, kaj je prav in
kaj ne. Družba pač drvi po neki
poti, na kateri, se mi zdi, ni pro-
stora za vse v isti meri. Naenkrat
sem začel dvomiti o pravilnosti
rešitev, ki nam jih ponuja okolje.
Ni vse zgrešeno, kar je sedanja
praksa, vendar pa se mi zdi, da
ne zahtevam preveč, če si želim,
da bi bil rad sooudeležen pri iz-
birah glede vzgoje svojih otrok.
Skrb za župnijo in versko skup-
nost sprejemam in doživljam kot
ponoven začetek. Morda smo vsi
malce potrebni novega začetka
ali vsaj dobrega razmisleka. V
tem duhu se mi zdi, da smo laiki
lahko resna pomoč župniji in
družbi. To sem spoznal ravno
drugod po Italiji. Ugotavljal sem,
da je marsikje delovanje laikov še
kar pestro. To me je res presene-
tilo, ker sem bil vajen na naše, re-
cimo, “podeželske” župnije, kjer
smo enostavno podedovali ver-
sko in župnijsko življenje, kot je
bilo pred desetletji. Danes pa se
mi zdi zelo pomembno, da se
“moderniziramo”, da se razvije-
mo v krščansko skupnost, in to
tudi v luči našega številčnega
stanja. Več izkušenj zadnjih let
me potrjuje v prepričanju, da je
mogoče ponovno privabiti k red-
nemu sodelovanju v župnijah
nove, tudi mlajše ljudi, moške in
ženske moje generacije. Včasih
ni lahko, a je mogoče in se prav
gotovo izplača poizkusiti. Veliko
naredita zgled in povabilo k so-
delovanju.
Vaša družina živi od kmetije in
kmečkega turizma. Proble-
mov v kmetijstvu na Tržaškem
je ničkoliko, pa vendar, kateri
naj bo temeljni pristop k
reševanju odprtih vprašanj, od
ozaveščenja realnosti do vizije
za prihodnost?
Kot otrok sem zelo rad preživljal
svoj prosti čas pri nonotu in noni
v Samatorci, kjer so naši redili,
podobno kot skoraj vse hiše, ne-
kaj goveda, prašiče, kokoši, imeli
so vrt, vinograd in nekaj polja.
Zelo sem se navdušil nad takim
načinom življenja, rad sem hodil
z nonotom na pašo, veliko mi je
pripovedoval in vse se mi je zde-
lo zanimivo, tudi ker doma ni-
smo imeli kmetije in moji starši
niso živeli od kmetijstva.
Po končani višji šoli smo z
družino skušali ovrednotiti našo
zemljo. Nismo imeli prav jasnih
pojmov, kako in kaj, vsekakor
smo se začeli zanimati in v nekaj
letih smo stopili na pot kmeto-
vanja. Ko sem začel gojiti koze in
se ukvarjati s sirarstvom, se je
marsikdo pošalil na ta račun, a
sem bil in sem še vedno zelo ve-
sel, da sem stopil na to pot.
Z leti se moje zanimanje ni
zmanjšalo, prej obratno, rad bi
vedel čim več o kmetovanju, se
pravi o dejavnosti, ki smo jo pri
nas v povojnem času zanemarili.
Na Krasu imamo čudovito pokra-
jino in različne možnosti za po-
rabo zemlje, zato se mi zdi, da je
edino smiselno, da o tej dejavno-
sti razmišljamo v luči danosti, ki
jih imamo. Že vrsto let se skušam
spomniti, kako je moj nono rav-
nal in delal določena opravila, in
skušam razumeti, zakaj je to
počel na določen način ali ob do-
ločenem času. Vedno bolj se mi
zdi zanimivo spoznavati, kako so
naši predniki živeli na tej kraški
zemlji, razumeti zakaj in za kate-
re rešitve so se odločali, da so lah-
ko preživeli.
Rad sprašujem starejše ljudi o
tem, kako se je kaj delalo, zlasti
okrog živine, in marsikaj mi tudi
povejo. Koliko praktičnega znan-
ja se je izgubilo, da je to res velika
škoda. Stvari, ki so jih nekoč vsi
obvladali, se danes le redki še
spominjajo. Res nam danes lah-
ko tehnologija in znanost zelo
pomagata, brez vizije pa ne gre.
Ne moremo posnemati drugih
modelov, ki bi jih uvozili iz dru-
gih krajev. Če so bile naše kmeti-
je v preteklosti take, kot so jih
poznali naši nonoti, je bila zelo
verjetno to najbolj učinkovita
oblika izkoriščanja naravnih da-
nosti.
Dejstvo je, da so bile kraške kme-
tije sicer majhne, a zelo razvejene
in ljudje so znali izkoristiti vsako
priložnost. Zato je po mojem pa-
metno, da imamo več zanimanj,
in vedno bolj se zavedam, da je
predvsem živinoreja odločilna
panoga, ker daje uporabi zemlje
še dodano vrednost, ki jo je mo-
goče doseči s predelavo prireje-
nega mleka ali mesa.
Če se ozremo nazaj v povojno
obdobje, lahko z obžalovanjem
ugotovimo, da so nas nove
družbene razmere dejansko osi-
romašile. S tem da je začelo kme-
tijstvo izgubljati pomen in ni
predstavljalo več osnovne gospo-
darske dejavnosti za naše ljudi,
smo se postopoma začeli odtuje-
vati svoji zemlji in smo marsik-
daj celo prepustili drugim, da
razpolagajo z njo. Vsi posegi na
območju, vse infrastrukture in
razlastitve so gotovo močno uda-
rile po kraškem kmečkem člove-
ku. Starejše generacije so posto-
poma opešale, mlajši pa niso za-
res poprijeli za delo, ampak so
kmetovali bolj ob prostem času.
Pomislimo, koliko slovenske
zemlje je brez pravega lastnika in
je neizkoriščene, ali koliko lastni-
kov ima svoje itak majhne parce-
le tako razpršene in težko dostop-
ne s stroji, da pridejo zelo težko
v smotrno uporabo. Kaže, da bo
potrebno odkupiti zemljo, ki je
bila že last naših ljudi, če bomo
hoteli napredovati.
V zadnjih dveh desetletjih smo
na srečo priča novemu zagonu
kraškega kmetijstva, predvsem
vinogradništva, a tudi živinoreje,
s predelavo mleka v različne vi-
sokokakovostne sire in v nekem
smislu celo prašičjereje, a vendar
bomo zamujeno le s težavo na-
doknadili. Mladi kmetje skušajo
ustvariti dohodek in tudi investi-
rati v svoje kmetije, a to so veliki
stroški in napori in dejstvo je, da
čas nam ni posebno naklonjen.
Ob vsem tem pa se moramo tudi
zavedati, da je potrebno razviti
določen pristop k novim snovan-
jem in da je za vsak notranji raz-
voj potrebno tudi nekaj časa,
predvsem pa, kot se temu reče:
“malo zdrave kmečke pameti”.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. aprila, ob 14. uri.
S 13. strani
Utrinek v jasni ...
  olj kot tajnost pa je tu
potrebno v ospredje po-
staviti dejstvo, da je bil
proces prodaje zelo tekoč: iz-
kaz zanimanja kupcev, dva
kroga pogajanj, izbor naj-
boljšega kupca in prodaja. Ta
postopek je bil opravljen v le
nekaj mesecih, tako kot bi mo-
ralo biti pri tovrstnih poslih.
DUTB je uspelo prodati terjat-
ve kljub nekaterim nera-
zrešenim vozlom znotraj pod-
jetij, nosilcev dolgov. Kupec
terjatev bo moral tako na pri-
mer pri Elanu povrniti 12 mi-
lijonov evrov državne pomoči,
ki si jo je nezakonsko pridobila
prejšnja uprava. Ob tem bo
moral kupec rešiti tudi
vprašanje tožb s prejšnjo upra-
vo. Kljub temu je DUTB ta pa-
ket uspelo v relativno kratkem
času prodati: tako je rešila Elan
(pa tudi ostala podjetja) in
hkrati razbremenila davko-
plačevalce za stroške njihovega
nadaljnjega reševanja. K temu
samo še majhen pripis: DUTB
je kot največji posamični del-
ničar v zadnjih mesecih bila
odločilnega pomena tudi pri
prodaji Pivovarne Laško nizo-
zemskemu Heinekenu (a k te-
mu se bomo vrnili v enem od
naslednjih zapisov).
B Kako uničiti poselKritike na ta račun so sevedabile precejšnje, češ da je bila
prodaja preuranjena, češ da je
bila pogodba podpisana prehi-
tro in nepremišljeno. Da bi si
bilo potrebno za take posle
vzeti več časa. Gre za zelo po-
pulistične kritike. DUTB je v
tem primeru samo opravila
nalogo, zaradi katere je bila
ustanovljena. Če pa že obstaja-
jo kritike na račun slabe banke,
da deluje preuranjeno, poglej-
mo protipol državnega delo-
vanja SDH in vlade pri “zmer-
nejšem in treznejšem” skle-
panju poslov. Odličen primer
tega je (ne) prodaja Telekoma.
Skupni državni delež, ki je tu-
kaj na prodaj, je 72 odstotkov.
Vlada Alenke Bratušek ga je
uvrstila na seznam za odtujitev
maja 2013. Že od takrat je bilo
bolj ali manj jasno, da je bil
eden od strateških investitor-
jev, ki se je zanimal za sloven-
skega telekomunikacijskega
operaterja, nemški Telekom.
Od takrat so si sledile menjave
na vrhu vlade in na vrhu SDH.
Telekom je bil vseskozi na ta-
peti: vladajoča politika je bila
vseskozi zelo nejasna. Čeprav
je prodaja “nujna”, ker je bila
zapisana med obveze do EU v
programu za izhod iz krize, sta
vladi Alenke Bratušek in Mira
Cerarja kasneje vseskozi pošil-
jali jasne namige, da bi se ji
izognili, če bi se le dalo. Afera
z vojaškim nadzorom nad pro-
ces privatizacije, ki ga je razkri-
la afera Veber, je bila samo ka-
plja čez rob. Pa tudi nesposob-
nost imenovanja nadzornikov
SDH je samo del te velike
zgodbe, zaradi katere so se in-
vestitorji najbrž spraševali, s
kom imajo sploh opravka. Da
dobimo pravo razmerje, po-
glejmo številke. Ob začetku
prodaje si je država obetala od
Telekoma kupnino v višini
najmanj 800 milijonov evrov.
Lani novembra je bila delnica
vredna 160 evrov. Posel bi mo-
ral biti takrat sklenjen. Potem
pa se je začelo zavlačevanje: ja-
nuarski rok za oddajo zavezu-
jočih ponudb je bil odložen na
marec, nato še za pol meseca
kasneje. Medtem se je (mimo
afere Veberkom) sprožila ostra
ofenziva proti prodaji. Rezul-
tat: delnica je do konca
prejšnjega tedna padla na vred-
nost 128 evrov. V ponedeljek,
ko so se ponudbe odpirale, pa
je slovenska javnost ugotovila,
da je za Telekom prišla ena sa-
ma ponudba (!). Nemški Tele-
kom je izstopil, ponudbo je dal
le ameriški sklad Cinven. Za
delnico so Američani pripra-
vljeni plačati med 105 in 115
evrov. To je skoraj 15 evrov
manj od borzne vrednosti: ob
tem moramo povedati, da bi v
normalnih pogojih ponujena
cena delnice morala biti
občutno višja od borzne, ker
investitor prevzema večinski
delež podjetja in torej njegovo
celovito upravljanje. A to se ni
zgodilo, kar je samo po sebi ze-
lo zgovorno dejstvo.
Koliko bi ob cenah za delnico,
ki jih ponuja Cinven, zaslužila
država? 560 milijonov evrov.
Minimalna spodnja meja 800
milijonov evrov, o kateri so še
nedavno govorili vladni
možje, je danes iluzija. Kot bi
govorili o utrinku v jasni po-
letni noči. Vidiš ga... in ga že
ni več.
Aktualno 16. aprila 2015 15
Žlahtna briška kapljica (1)
Ah, ta sladka čaša
  ? red tednom me je znanec
povabil na večer, posvečen
vinu, nekam tja med Go-
riška Brda in sva z možem seveda
vabilo sprejela. Živiva namreč
sredi vinorodnih gričev, na meji
med majhnimi beneškimi vino-
gradi in bogatimi briškimi pride-
lovalci, v deželi, kjer je vino za-
kon. In kjer postane, hočeš ali
nočeš, še bolj kot drugje, del
vsakdanjega življenja.
Vino je postalo del moje mlado-
sti, pravzaprav mojega otroštva,
veliko prezgodaj. Oče je namreč,
zaradi utrujenosti, zaradi jeze in
zaradi garanja, velikokrat popi-
val. Nešteto je bilo tistih večerov,
ko sva ga z mamo čakali pozno v
noč in sva njegove korake za-
slišali šele zjutraj. Potem ga je
mama mirila, da ne bi budil so-
sedov v bloku, ter ga vsakič pro-
sila, naj leže in zaspi. Jaz sem se
ga takega bala in sem se najraje
zaprla v sobo.
Tistikrat sem mami prisegala, da
se nikoli ne bom dotaknila alko-
hola, tistega prekletega vina, kot
ga je ona imenovala. Govorila mi
je, da je vino izvor vsega člo-
veškega gorja, in jaz sem ji seve-
da verjela. Kaj bi otroku ta pre-
finjena aroma dozorelih jagod,
otroci imajo radi sladoled in
čokolado. In lahko jih je pre-
pričati, da nikoli ne bodo segli
po kozarcu.
Potem so prišla študentska leta.
Ni mi bilo mar za vino, a spoz-
nala sem družbo, zaslutila sem
P lepoto večerov s prijatelji. In kjerje družba, kjer so prijatelji, tamje vedno tudi vino. S prijateljico,
Lidijo, nama na začetku ni šlo,
pili sva zaradi drugih, da ne bi
zaostajali. In ko so nama nalivali,
se nama je upiralo. To je bilo ti-
sto vino, ki ga točijo po kraških
osmicah in tržaških “betolah”,
kot Tržačani pravijo svojim pred-
mestnim gostilnam, ki so, vsaj
tedaj so bile, odprte pozno v noč.
Občutek imam, da Tržačani ne
znajo piti. Pijejo karkoli, veliko
prijateljev imam, ki imajo radi ti-
sto motno, nefiltrirano, grenko
in “težko” vino, ki je vse prej kot
blagega okusa in ima namesto
vonja po sadju in cvetlicah težak
smrad po neopranih sodih in
žveplu. To je vino, ki ga točijo
povsod na Krasu, kar je meni naj-
bolj zoprno, pa je to, da ga potem
kmetje prodajajo v plastenkah.
Kako lahko sploh natočiš vino v
plastenko? Še vode ne pijem iz
nje, kajti tistega zoprnega, nez-
dravega okusa po plastiki ne pre-
našam. In kdor zares ceni svoje
vino, ga ne bo nikoli prodajal v
plastenki. To mi je priznal kmet
iz Kostanjevice in od tedaj so mi
njegove besede pravilo.
Od teh kraških osmic in beznic,
ki so odprte dolgo v noč v naj-
bolj zakotnih tržaških ulicah, mi
je ostal spomin na vonj po zato-
hlem zraku in politem vinu, na
prenatrpana in zakajena omizja,
na zaspanost, ki mi je pritiskala
na veke, in na ta težki okus po že
zakisanem, rjavo rumenem vi-
nu. Od njega smo se domov
vračali nekoliko pijani, s težkimi
vekami in s še težjim želodcem.
Zaradi vsega tega sem tedaj še
vedno verjela, da vina ne ma-
ram, da ga pijem samo zaradi
družbe. Nikoli, res nikoli se mi
ni zahotelo, da bi ga pila pri ko-
silu ali večerji. Dokler nisem ne-
kako doumela, da obstaja dru-
gačna pijača, ki ji tudi pravijo vi-
no, a je cekinasto rumeno ali ru-
binasto rdeče, ima vonj po sadju
in značilno cvetlično aromo. To
je vino, ki ga srebamo iz čaš, ne
pijemo ga iz gostilniških kozar-
cev. To je vino, pri katerem mo-
raš sedeti, ne stati ob “šanku”. To
je vino za tiste, ki imajo denar in
ne preživljajo večerov v bezni-
cah. To je vino bogatih, elitno vi-
no, kajti žal, kot vse na tem sve-
tu, kot avtomobili, stanovanja,
kot življenje samo, ima tudi vino
svoje kaste, svojo razredno pri-
padnost. In kdor ima denar, si
vedno lahko privošči najboljše.
Izbrano vino, ki ga pijejo izbran-
ci in za katerega je treba odšteti
tudi po nekaj stotakov, ter poceni
vino za utapljanje skrbi, ki ga pi-
jejo tisti, ki imajo skrbi veliko,
stotakov pa malo.
Iz Trsta me je življenjska pot pri-
peljala na Kras, kjer se mi je prvič
uresničila dolgoletna želja in
sem se udeležila “bndime”,
trgatve. O trgatvah bereš v naši
slovenski literaturi, o trgatvah
zna pripovedovati skoraj vsak
Slovenec, kajti četudi ni kmet,
ima vsaj sorodnike na kmetih. In
na trgatev sem si od nekdaj želela
tudi jaz. Pa ni bilo tako kot v knji-
gah. Niti kot v moji domišljiji.
Spoznala sem, da gre v vino mar-
sikaj, kar ne bi smelo, videla sem
jagode s plesnijo, ki so romale v
kante, slišala sem kmete, ki so
govorili, saj mi ga itak ne pijemo,
to je za Tržačane. In moje sanje o
trgatvi so se razblinile v vsakda-
nu, kjer je zaslužek cilj in denar
zakon.
Pa vendar, brez vina bi Kras ne
bil Kras. Začutiš ga jeseni, ko se
vinogradi terana obarvajo v
rdeče, začutiš ga poleti, ko grozd-
je zori in se sonce zrcali v jado-
dah ter odseva tam daleč v mor-
ju. Kras in vino, teran in trte. Te-
ran je imela moja mama najrajši.
Skoraj nikoli me ni prosila, naj ji
kaj prinesem, ker je skromna in
se zadovolji z malim. Samo teran
je imela rada in ga je bila vedno
vesela, dokler ga je lahko pila. Sa-
ma ga ne maram, pa ne zamerite
mi. Vem, da mi bodo Kraševci za-
merili. A nismo vsi enaki in svet
je lep, ravno, ker smo si različni.
Spominjam se, kako mi je prija-
telj iz Italije pripovedoval, kako
sta šla z ženo v gostilno na Kras,
pa so jima nalili terana. Žena je
pokusila in nato prosila, naj jima
prinesejo drugo vino, ker se je to
že skisalo. Teran je meni pre-
težak, preveč izrazit, da bi občuti-
la tisti užitek, ko ga srebaš iz čaše.
Morda je celo dober, a ni vino.
Vsaj v klasičnem pomenu besede
ne. Vino mora imeti namreč, po
mojem, nežen, komaj zaznaven
okus. Ko ga srkaš iz čaše, medtem
ko ti misli uhajajo med vinogra-
de in nebo. Ko zaslutiš njegov
vonj in je nebo zvezdnato, tedaj
se mora njegov okus spojiti s san-
jami, z zvezdami, z nočjo, z ne-
dorečenim. Teran pa je preveč re-
sničen, dorečen, da bi puščal
prostor sanjam. Morda ga ravno
zato ne maram, ker sem sanjač.
Ker imam rada vse to, kar ostaja
neizrečeno.
/ dalje prihodnjič
Suzi Pertot
V kratkem občni zbor ZSŠDI
Skrb za kadrovanje 
v naši športni srenji
  rihodnji petek, 24. aprila,
bo volilni občni zbor
Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji, krov-
ne organizacije približno šetde-
seterice zamejskih klubov, ki se
ukvarjajo z različnimi športni-
mi dejavnostmi. Potem ko so
pred dvema letoma spremenili
statut in se odločili za dveletni
mandat izvršnega odbora, se
obeta potrditev za krmilom
Združenja profesorja Ivana Pe-
terlina, ki je edini kandidat za
predsedniško mesto, in njegove
razmeroma mlade ekipe. Za
osem mest v odboru se sicer
poteguje deset kandidatk in
kandidatov.
Kot smo večkrat poudarili na
teh stolpcih, se je Peterlin, ki je
bil dotlej izrazito “društveni”
športni delavec (pri Športnem
združenju Sloga), v novo vlogo
vrgel s srcem in dušo. Njegovo
predsedovanje zaznamuje zelo
plodna dejavnost ZSŠDI-ja, ki je
sad svežih idej članov odbora,
pa tudi odbornikov včlanjenih
društev, katerim seveda uprava
P krovne organizacije rada pri-sluhne kot svetovalcem. Do-seženih rezultatov, od novih vi-
rov financiranja preko odločne-
ga političnega nastopa do priz-
nanja neke vloge “subjekta”
znotraj manjšine (na primer z
že ponarodelim geslom Skupaj
zmoremo in nevsakdanjo
Prešernovo proslavo 2015), do
športnega avtobusa in drugih
pobud, je bilo v tem dveletju
ničkoliko, tudi medijsko je bilo
Združenje vse bolj prepoznav-
no. Velik poudarek pa so name-
nili tudi izobraževanju mlajših
kadrov za naša športna društva,
saj delovanje le-teh sloni predv-
sem na neutrudnih in nujno
vedno bolj pripravljenih špor-
tnih delavcev, ki so ljubitelji,
vendar se od njih zahteva pro-
fesionalni pristop.
V to smer sta šla tudi nedavna
seminarja, najprej za že dejavne
odbornike, nato pa še za mlade,
ki se šele v prihodnosti vidijo v
vlogi športnih delavcev pri slo-
venskih klubih. Enodnevni
tečaj za že aktivne sodelavce
naših društev so letos že pono-
vili, saj je bil v tržaškem Di-
jaškem domu na sporedu prvič
že lani. Predavatelji na študij-
skem seminarju, ki se ga je ude-
ležilo približno 70 poslušalcev,
so bili Adriano Kovačič o fiska-
li, Veronika Sossa o odnosu
društva do medijev, Ladi Vodo-
pivec o komunikaciji in Alek-
sander Škraban o marketingu.
Novost pa je bilo tokratno
dvodnevno gostovanje na Ptu-
ju, kjer so potrebno znanje za
opravljanje zadolžitev v špor-
tnem klubu (uporabno pa je bi-
lo menda tudi za kulturna in
druga društva) osvajali zelo
mladi ljudje. Združenje sloven-
skih športnih
društev v Italiji
je kakim 60
športnikom z
Goriškega in s
Tržaškega, ki si
želijo v prihod-
nje pomagati v
matičnih usta-
novah tudi kot
odborniki, po-
nudilo res zani-
mivo paleto de-
javnosti. Med
drugim so se na
Štajersko odpel-
jali s športnim
avtobusom, ob vrnitvi pa so si
v Ljubljani ogledali še Fakulteto
za šport univerze v prestolnici
in muzej športa. Na Ptuju so po
uvodnih razmišljanjih predsed-
nika ZŠSDI Ivana Peterlina mla-
di tečajniki pod vodstvom La-
dija Vodopivca poglobili skriv-
nosti nastopanja v javnosti ter
prisluhnili izvajanjem Damja-
na Pintarja na temo marketinga
v športu.
Skratka, dobro obiskani, hvale-
vredni pobudi, ki sodita v dal-
jnovidni načrt uprave Združen-
ja, da pravočasno in primerno
poskrbi za kadrovanje v naši
športni srenji.
HC
TAKO PAČ JE!
Ob nedeljah navadno namenjam nekaj časa bran-
ju vsega tistega, česar med tednom ne morem pre-
birati, a tokrat ne govorim o knjigah, ampak o ti-
stem branju, ki ga imam dejansko najraje; vedno
sem namreč zadovoljen, ko preberem kak odličen
intervju, esej, morda celo študijo o kaki stvari,
rečeh, ki me od nekdaj zanimajo. Vse te stvari so
največkrat povezane z modroslovjem, kot smo
včasih rekli filozofiji, z likovno umetnostjo, ki me
je s svojo neposredno in včasih subtilno zastrto
sporočilnostjo že mladega očarala in tudi za vse
večne čase začarala, s književnostjo, pa naj gre za
pesništvo in pesnike, predvsem tiste, ki jih še ne
poznam, ali pa za vedno nove in nove knjige, tudi
tiste, ki jih najbrž nikdar ne bom prebral. Zraven
dodajam še zgodbe, ki jih nenehno iščem, pa naj
gre za svetovni splet, časopise ali pa za zgodbe, ki
jih v moji neposredni bližini piše življenje, sem
sam del njih, ali pa se me dotikajo že s tem, ko
vem zanje.
Zgodbe in še enkrat zgodbe.
Predvsem take zgodbe, ko ne moreš reči: “Tako
pač je”! in ob njih ostati ravnodušen. Zgodbe, ki
so polne življenja, zgodbe, iz katerih naravnost
šprica, brizga življenja kri, ki se včasih sicer res
pomeša s pepelom smrtnega, zadnjega diha, a je
predvsem zavezana življenju!
Zgodbe!
Naj se nihče ne čudi, če sem iskren in zato pro-
stodušno povem, da ne maram teka, da nisem
nikdar rad tekel in tudi ne bom tekal, ker sem še
vedno prepričan, da je človek ustvarjen za hojo,
in tudi na svoje kmečko pokolenje iz rodne Vi-
pavske še nekaj dam, saj se je pri nas, ko se je še
vozilo z volovskimi vpregami in vozovi, vedno re-
klo: “Boljše se je slabo peljati, kot pa dobro hodi-
ti”! V tej preprosti ironiji se skriva več modrosti
kot pa v vseh nasvetih za tekače in nenehnem me-
dijskem linču vseh tistih, ki se aktivno ne ukvar-
jamo s športom.
Če odmislim nevljudne in nesramne opazke ljudi,
ki jih ne cenim, ker jih preprosto ne morem, če
mi pa že ob naključnem srečanju takoj rečejo, da
imam kak kilogram preveč, ker sem mnenja, da
je to moja stvar, pa tudi krava nisem, kot bi rekel
moj ljubljeni prof. Otmar Črnilogar, ki je nekomu
tako odvrnil, ko mu je rekel, da je preveč suh, saj
je še dodal: “Samo krave se je tehtalo in ocenjeva-
lo javno”!
A kaže, da se danes lahko ocenjuje vsakogar vsev-
prek, da smo tisti, ki nočemo “aktivno športati”
(kakšen oduren, naravnost nedostojen izraz!), v
tej družbi, ki prisega na tek, na telovadbo, na diete
in na “vse za lepo telo”, nekako odveč.
In ko sem nevljudnežu pred kratkim odvrnil, ko
je v družbi silil vame z vprašanjem, zakaj nisem
nikdar smučal in ne smučam ter nikdar ne bom
smučal, da mi gre smučanje na jetra že zato, ker
na snegu in pozimi mene vedno zebe, sem mu
istočasno tudi povedal, da me to ne odvrača od
tega, da ne bi navijal za našo Tino Maze, za Petra
Prevca in druge mlade fante, ki pogumno skačejo
s skakalnic in zmagujejo kot za stavo, kot sem še
dodal, da mi je všeč zgodba ameriške šampionke
Lindsey Vonn, ki se je lansko leto grdo polomila
pri padcu, a je z jekleno voljo letos spet zmagova-
la.
Zgodbe torej. Da, tudi športne zgodbe!
In nobena skrivnost ni, da nisem noben “športni
duh”, ampak sem navijač, ker je tista o tem, kako
športno nekaj nekomu privoščiš, bosa: Ko gledam
nogometno tekmo, spet en šport, ki ga nikdar ni-
sem razumel in ne igral!, sem navijač, ko gledam
tenis, vem, da nikdar nisem v rokah držal teniške-
ga loparja, a me to ne odvrača od tega, da ne bi
teden za tednom že leta in leta gledal lestvice naj-
boljših moških in najboljših ženskih igralk tenisa.
In še danes lahko povem zgodbo Gorana Iva-
niševiča, ki je izgubil niz finalov na sveti travi v
Wimbledonu, a se je vrnil kot povabljenec na tur-
nir in dobesedno sesul vse ter odšel v zgodovino
tenisa kot car. Po taki zgodbi bi morali narediti
ameriški film! Ne kak slovenski zamorjeni film,
ampak ameriško zgodbo o uspehu! Da bom bolj
jasen: ne torej uboge in depresivne, od žalosti in
življenja na smrt zabodene Francke, ki teče po
blatnem Klancu za vozom, ampak sončen, barvit
film o fantu, ki ga vsi že odpišejo in ga imajo za
“luzerja”, in nato nekega dne ta fant pride spet,
tiho in odločno, sesuje vse, vzame vse in se po-
slovi kot car!
To je zgodba.
Nobenega “Tako pač je”! ni v taki zgodbi, nobene
vdanosti v usodo blatnega Klanca, ki nas je itak
vse po malem zamoril za veke!
In sem tudi minulo nedeljo prebral nekaj zgodb,
slišal tudi svetega očeta Frančiška in prebral nje-
gov nagovor, v katerem je ponovil, kar nam je že
minulo leto med mašo na kostnici v Redipulji za-
bičal, da je namreč naravnost nedostojno ter greh
reči: “Tako pač je! Kaj me briga”!, ko si priča veli-
kim krivicam, preganjanjem, vojnam, pokolom
in genocidom. Govoril je seveda o današnjem po-
kolu kristjanov v muslimanskih državah, a predv-
sem o genocidu Armencev, ki so mi od malih nog
blizu, čeprav nikdar nisem bil v Armeniji in malo
Armencev poznam, zelo malo o njih vem, a nji-
hovo žalostno zgodbo poznam in tudi grob Ar-
menca v Torviscosi, ki se je nesrečno zaljubil in
bil zaradi nesrečne ljubezni od tekmeca svoje lju-
bljene z nožem do smrti zaklan, redno obiščem,
nedaleč od pokojnega ženinega brata počiva in
čaka vstajenja tudi on, kot čaka bolj daleč tisti, ki
ga je s krvjo v očeh zabodel, saj “zemlja vse po-
ravna”, kot pravi v svoji imenitni pesmi italijanski
komik Toto’.
In sem prebral tudi zgoščen intervju z Nobelovo
nagrajenko za književnost Herto Müller, ki nerada
daje intervjuje, piše zelo, zelo zahtevne knjige, in
zato, lepo vas prosim!, ne verjemite tistim, ki vam
prehitro rečejo, kako radi jo berejo; sam jo imam
res zelo rad, a jo z veliko, zares veliko težavo be-
rem, ker je strašna njena zgodba pripadnice
nemške narodne manjšine v Romuniji pod ko-
munizmom, ker je Herta Müller boleče resnicol-
jubna in je sama o sebi rekla: “Ne, žrtve niso dobre
samo zato, ker so žrtve. Biografija, s katero živim
in jo nosim s seboj, ni ne dobra in ne slaba. In mi
ni ne v čast in niti ni pomanjkljivost, napaka”.
In sem pomislil, kako lepo bi bilo, če bi jo tudi
mi Slovenci bolj brali in bi obenem skušali razu-
meti njo in same sebe.
In bi se držali tudi njenega naravnost granitnega
odgovora na vprašanje, kaj sama kot begunka me-
ni o beguncih, o imigrantih, emigrantih, prišle-
kih. Herta Müller je namreč odgovorila: “Za od-
govor na tako vprašanje niso dovolj patetične fra-
ze”.
JURIJ PALJK 5
Seminar za mlade športne delavce na Ptuju
Aktualno16. aprila 201516
Med Dunajem, Berlinom, Parizom, Hollywoodom in Čilom
Vsestransko doživljanje
Goričanke Nore Gregor
  ed Gorico, Novo Gori-
co, Ljubljano, Duna-
jem, Trstom in Grad-
cem se razpreda večplastno do-
gajanje okrog Nore Gregor, le-
gendarne gledališke in filmske
umetnice, ki se je rodila ob jutru
“kratkega stoletja”, l. 1901 v av-
stro-ogrski Gorici, zablestela na
odrih in ekranih v Evropi in ZDA,
po žalostni smrti v izgnanstvu v
čilskem Vina del Mar 1949 tonila
v pozabo in šele konec preteklega
stoletja spet prišla v zavest in cen-
ter pozornosti filmskih nav-
dušencev in širše, ne le krajevne
skupnosti. Zgodba je znana: ko-
nec marca in v začetku aprila se
je mudil v Sloveniji in pri nas
ameriški Slovenec iz Clevelanda,
Joe Valenčič, proučevalec sloven-
ske prisotnosti v ameriški družbi
in kulturi, ki je prvi opozoril go-
riški Kinoatelje na to, da je avstrij-
sko-hollywoodska igralka po ro-
du Goričanka.
Od tod poglobljeno, več kot pet-
najstletno raziskovanje in brskan-
je po arhivih pol sveta goriškega
časnikarja in člana Kinoateljeja
Igorja Devetaka, ki velja za sploh
najboljšega poznavalca te igralke,
prav tako goriškega strokovnjaka
Sandra Scandolare, pisatelja, za-
ložnika in germanista, biva-
jočega v Krminu, Hansa Kitzmül-
lerja, omenjenega Valenčiča in
navsezadnje ustvarjalni prispe-
M vek režiserke in avtorice Nede Ru-sjan Bric.Tako je nastalo kar nekaj študij,
ki osvetljujejo in dokumentirajo
blišč in sence te edinstvene in
šarmantne osebnosti: najprej De-
vetakova in Scandolarova publi-
kacija Nora Gregor: una citta’ di-
menticata – Pozabljeno mesto -
Eine vergessene Stadt l. 1999, na-
to razstava Nora Gregor. La Rego-
la del gioco – Pravilo igre – Die
Spielregel in videozgodba Nadje
Velušček in Anje Medved o
življenjski usodi igralke ter razi-
skovanju okrog tega, ob tisočlet-
nici Gorice (2001), in izčrpna
monografija Nora Gregor, L’im-
perfezione della bellezza, ki jo je
uredil omenjeni Devetak ob so-
avtorjih Kitzmüllerju, Scandolari
in Valenčiču 2005. Pobudnik vse-
ga tega je bil goriški Kinoatelje.
Pred dvema letoma je Hans Kitz-
müller izdal pri Zandonai (s sofi-
nanciranjem Kinoateljeja) itali-
jansko verzijo svojega dnevniške-
ga romana o goriški igralki, ki je
nastopila tudi v mojstrovini Jea-
na Reniora Le Régle du Jeu (Pra-
vilo igre) , z značilnim naslovom
Un’altra regola del gioco, letos pa
nemško inačico romana Weit
weg von Wien, ki ga je predstavil
tudi na Dunaju.
Novogoriška režiserka Neda Ru-
sjan Bric, ki je zaslovela že z več
literarno-resničnostnimi drama-
tizacijami, o Aleksan-
drinkah, bratih Rusjan
in Gregorčiču, je v mar-
cu gostovala v Gorici in
Trstu z večjezično pred-
stavo Nora Gregor -
skriti kontinent spomi-
na, v koprodukciji gle-
daliških hiš SNG Nova
Gorica, SMG Lubljana,
Schaulspielhaus Graz
in Deželnega stalnega
gledališča Il Rossetti.
Njena dramatizacija
občuteno podoživlja
intimne, družbene,
ustvarjalne in bivanjske
poteze kozmopolitske junakinje
(na odru prepričljive in šarman-
tne Helene Peršuh - na sliki), ki
po svoji žalostni odisejadi spo-
minja na drugega znanilca in in-
terpreta srednjeevropskega zato-
na, usodno razpetega med starim
in novim svetom, Stefana Zwei-
ga. Ob vseh uprizoritvah pa je
povsod bila prisotna priložno-
stna multimedijska predstava
“Nora, du bist en Engel”! , ki je
tudi sad koprodukcije goriškega
Kinoateljeja in novogoriškega Za-
voda Kinoatelje z Visoko šolo za
umetnost novogoriške univerze
in SNG. S “kustosom” Igorjem
Devetakom so pri vizualni in vse-
binski zasnovi razstave sodelovali
Orjana Velikonja Grbac, Mateja
Zorn, Urša Bonelli, Hijacint Iussa,
Karin Kocjančič, Nadja Velušček,
Aleš Doktorič, Silvia Klainscek,
Boštjan Potokar in Rene Rusjan.
Po krasni postavitvi v obnovlje-
nem goriškem Trgovskem domu
je razstava na ogled v foajeju
osrednjega tržaškega gledališča
Rossetti do 19. aprila, ko bo kre-
nila v graški Schauspielhaus. Na
šestnajstih ekranih in več tote-
mih se nam ponujajo tradicio-
nalne fotografije in gibljive slike
iz družinskih albumov in fil-
mskih arhivov, rojstni listi, pisma
in razni dokumenti, tudi barvne
fotografije in članki iz revij, re-
klamnih publikacij in časopisov.
Ti pričajo o razmeroma kratki, a
bogati življenjski in umetniški
paraboli skoraj povsem pozablje-
ne Goričanke, ki se je pomenljivo
vpisala pri nas v pro-
slavljanje stoletnice
prve svetovne vojne
ter preobrata in konca
neke dobe.
Priča smo družinskim
posnetkom iz rodne
Gorice, briljantnim nastopom na
deskah glavnih dunajskih in ber-
linskih gledališč, s slovitima Ma-
xom Reinhardtom in Alexan-
drom Moissijem, zasebnim tre-
nutkom z možem knezom Er-
nstom Ruedigerjem Stahrember-
gom in sinčkom Heinrichom.
Občudujemo njeno svetlo, skoro
poduhovljeno lepoto, v slovesni
sekvenci iz nemega filma C. T.
Dreyerja Mikael za nemško UFO
iz 1924 in v vlogi senzualne Chri-
stine, ki ji v omenjeni mojstrovi-
ni sam režiser Renoir kot igralec
prišepeta znameniti “Ti si angel”.
V drugem posnetku pride spet do
izraza njen žareči šarm, v
nemškem Was Frauen traumen
(Kaj dekleta sanjajo) Geze von
Bolvaryja (1933), v zadnjem čil-
sko-francoskem delu Le
Moulin des Andes, ki ga
je Jacques Remy posnel
1943 v Čilu, pa otožni
lik izgnanke - ko se pač
film podredi resničnosti
…
Niz dogodkov “v
družbi” Nore Gregor se
je na Tržaškem sklenil s
Srečanjem z Noro v
četrtek, 9. aprila, v Ka-
varni Rossetti, ko je bil
na sporedu voden obisk
razstave v spremstvu ku-
stosa razstave Igorja De-
vetaka in Joeja Va-
lenčiča, ki je govoril o
Nori Gregor in sloven-
skih izseljencih v Holly-
woodu. O tem je proučevalec slo-
venskega izročila v Ameriki že
imel tehtno in všečno predavanje
na novogoriški gimnaziji, od raz-
nih zvezdnikov filma in tv - Ge-
orge in vnukinja Amy Dolenz,
Audrey Totter, Donna Anderson
(roj. Knaflich), Francine York
(roj. Yerich), Eddie Simms, s ka-
terim je debitiral James Dean,
dvakratni oskarjevec Cristoph
Waltz (Inglorious Basterds in
Django unchained) in Alida Val-
li, oba z mamo Slovenko - do
kralja polke Franka Yankovicha,
mojstra animiranega filma Mi-
chaela Laha, disko pevke Andree
True …
O tem je napisala lepo reportažo
za Delo 28.3. Katja Željan. Na
tržaškem srečanju so sodelovale
še avtorica dokumentarca o Nori
iz leta 2001 Nadja Velušček, ko-
ordinatorka projekta S/paesati Sa-
brina Morena in Mateja Zorn, ki
je za Kinoatelje sledila vsej orga-
nizaciji Norinega proslavljanja.
Davorin Devetak