omar p LETO IV Štev. 20 Lenart. 22. oktobra 1964 Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Šuman, prane šuman in Franček Štefanec — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP »Cejski tisk« Celje. PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA LENART Turistična postojanka »Črni les« Avtomatska telefonska centrala OTVORITEV SO SE UDELEŽILI POMEMBNI DRUŽBENO POLITIČNI DELAVCI OKRAJA IN OBČINE — ZA AVTOMATSKO CENTRALO V LENARTU JE BILO VLOŽENIH 15 MILIJONOV DIN — ZAENKRAT JE PRIKLJUČENO NA AVTOMATSKO CENTRALO 50 PRIKLJUČKOV— »ČRNI LES« JE PO OTVORITVI OBISKALO VELIKO MOTORIZIRANIH GOSTOV. konference krajevnih organizacij szdl javne tribune-priprave na skupščinske volitve s seje izvršnega odbora občinskega odbora szdl lenart NA NEDAVNI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKEGA ODBORA SZDL LENART SO SE DOGOVORILI, DA MORAJO BITI V OKTOBRU JAVNE TRIBUNE V OKOLI 57 VASEH. NA TRIBUNAH BODO POLEG OBRAVNAVANJA GOSPODARSKIH IN DRUGIH VPRAŠANJ IZVRŠILI PRIPRAVE NA LETNE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL, KI BODO V MESECU NOVEMBRU. POLEG OMENJENEGA SO NAVZOČI GOVORILI O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH, KI BODO PRIHODNJE LETO SPOMLADI SKLENILI SO, DA NAJ O TEM RAZPRAVLJAJO ŽE NA KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL. Namen javnih tribun je, široko razpravljati o razvoju gospodarstva in samoupravljanja na posameznih območjih občine. Pri razpravi o teh vprašanjih je potrebno videti občino in ostale družbeno politične skupnosti kot celoto. Na vseh tribunah bodo navzoči predstavniki občinskega odbora SZDL in drugi ter bodo občanom pojasnjevali nejasna vprašanja. Na tribunah članov SZDL bodo tudi izvolili delegate, ki se bodo udeležili konferenc krajevnih organizacij SZDL. Na konferencah krajevnih organizacij SZDL je potrebno razpravljati o delu lokalne samouprave, ugotoviti njene uspehe in slabosti ter za to najti primerne rešitve. Pri tem je upoštevati, kako se izvajajo nova ustavna načela na terenu. Povsod je potrebno upoštevati občana in njegovo aktivnost v organih samoupravljanja — so ugotovili na seji. Na konferencah je potrebno predlagati tisto, kar bo možno realizirati, glede na gospodarsko moč komune. Na konferencah se bo razpravljalo tudi o načelu rotacije. Rotacije in omejitev ponovne izvolitve odpirata možnosti, da vedno več ljudi sodeluje v opravljanju družbenih zadev. »Rotacija ni in ne more biti degradacija osebnosti v javnem življenju, kot to ponekod pojmujejo«, je dejal Lazar Koliševski, predsednik Zveznega odbora SZDL na> nedavnem plenumu SZDLJ v Beogradu. Pri reševanju kadrovske problematike v organih SZDL je potrebno upoštevati primerno strukturo in vključevati več žena in mladine. "Krajevne organizacije SZDL morajo za svoje konference pripraviti konkretna pismena poročila, ki naj vsebujejo pregled gospodarjenja v kraju in občini, uveljavljanje članstva v raznih organih samoupravljanja itd. Potrebno je govoriti o aktivnosti hišnih svetov, o sedemletnem in enoletnem družbenem planu ter o vseh vprašanjih, ki zanimajo članstvo na nekem območju. Na seji je bilo tudi poudairje-no, da bo potrebno na letnih konferencah SZDL posvetiti vso skrb dvigu članstva, saj so za to dani vsi pogoji. V zvezi s skupščinskimi volitvami so člani Izvršnega odbora SZDL Lenart predlagali, da naj se takrat dosledno upošteva rotacijo. Občinski skupščini pa so dali nalogo, da naj do letnih konferenc KO SZDL pripravi strukturne potrebe novih odbornikov. Krajevne organizacije SZDL bodo že na letnih konferencah seznanjene, kakšnim kriterijem naj bi odgovarjal odbornik, ki ga bodo spomladi volivci predlagali in nato izvolili. S tem so omogočene najdemokra-tičnejše oblike aktivnosti volivcev. Koncem oktobra bo občinski odbor SZDL Lenart formiral volilno komisijo, katere naloga bo skrb za politične priprave volitev in spremljanje uresničevanja ustavnih načel v kadrovski politiki. NAROČNIKI POZOR! Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to takoj store. Naročnino poravnajte preko sprejetih položnic ali na naš tekoči račun št. 604-11, 608—103. Ime »Domače novice« Lenart. S poravnano naročnino nam boste omogočili nemoteno poslovanje. Uredništvo V počastitev 6. oktobra, krajevnega praznika Lenart, so bile glavna prireditve v soboto 10. in v nedeljo 11. oktobra. V soboto je bila slavnostna seja KS Lenart, na katoiri je govoril predsednik KS Mirko Kristl o pomenu praznika in o gospodarskih dosežkih v zadnjem času. Po slavnostni seji so delegacije položile vence na grobove dn pred spomenike padlih borcev. V soboto 10. oktobra je ob 17. uri predsednik Zadružnega sveta Agrokombinata KZ Lenart Franc Kovačič odprl novo 'turistično postojanko »Orni les«. Otvoritve so se udeležili: Sekretar OK ZKS Maribor Tone Kropušek, predsednik OO SZDL Maribor Zvone Cajnko, republiška poslanca Franc Čop in Jelka Firbas, direktor zavoda za urbanizem Maribor, ing. arh. Krajnčič, predsednik OS Lenart Edo Zorko. in drugi. Direktor Agrokombinata Ivan Verboten je v kraijšem nagovoru dejal: »Smo kmetijsko področje, imamo pa tudi pogoje za razvorj turizma. Sedaj je zgrajena prva faiza, v kasnejiših pa bomo poleg sedanjega gostišča postavili še več weekend hišic, uredili bomo Lenarško jezero in zgradili kopalni bazen. Gostom bodo v gostišču na razpolago domače spe-cialiitete, predvsem pa proizvodi Agrokombinata.« Tov. Verbcfren se je naito zahvalil Zavodu za urbanizem in projektivnemu biroju Ogled nove avtomatske poštne centrale v Lenartu po otvoritvi. iz Maribora ter podjetjem in zasebnikom, -kd so pomagali pri izgradnji objekta, za hitro storjene usluge. .»Črni les« je bil predan v poslovanje delovni enoti blagovni promet Agrokombinata in ga je (Nadaljevanje na 5. strani) IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART DONA Ugotovljeni uspehi pri razvoju in m svatu H kmetijstva in turizma OBČINO LENART SO OBISKALI PREDSTAVNIKI OKRAJA IN REPUBLIKE. V Veliki Polani v Prekmurju so slovesno proslavili tridesetletnico izida prve številke Ljudske pravice-Dela. Prve številke tega lista so izšle v tem kraju, tiskali pa so jih v Lendavi. Prvi urednik Ljudske pravice je bil Miško Kranjec. Z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je bilo Delo odlikovano z redom za narod z zlato zvezdo. Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je 5. oktobra v velikem amfiteatru kairske univerze začel drugo konferenco voditeljev držav ali vlad neangažiranih dežel. Drugi govornik (po indonezijskem predsedniku Sukarnu) je bil šef jugoslovanske delegacije Josip Broz Tito. Njegov govor je trajal pol ure. Ob drugem dnevu konference neangažiranih se je v Kairu pojavil kongoški premier Čombe. S tem v zvezi so se sestali šefi vseh delegacij in po seji objavili sporočilo, da prisotnost kongo-škega premiera Čombeja ni opor-tuna. Na četrti plenarni seji neangažiranih so govorili mnogi vodje delegacij predvsem o načelih miroljubnega sožitja in predlogih za sklicanje svetovne razorožit-vene konference. Dne 8. oktobra so na konferenci neangažiranih dali povda-rek razorožitvi. Predsednica cej-lonske vlade je predlagala resolucijo o denuklearizaciji Afrike, Indiiskega oceana in južnega Atlantika. Ker Čombeju ni bila dovoljena prisotnost na kairski konferenci, so kongoške oblasti diplomatskim predstavnikom ZAR in Alžirije odvzele diplomatsko imuniteto, Čombe pa je bil v hišnem priporu v Kairu. V glavnem mestu Japonske Tokiu so bile dne 10. oktobra odprte XVIII. olimpijske igre. Na njih sodeljuje 8000 športnikov iz 95 držav. Japonci so za to priliko Zgradili ogromno športnih objektov in stanovanj. Največje mesto na svetu Tokio je bilo te dni polno športnikov in tujih turistov. Vesoljska ladja »Vashod« je ponesla prvič v zgodovini človeštva tri ljudi v vesolje. To je ponoven uspeh sovjetskih strokovnjakov. Ladja je bila v vesolju 24 ur in je nato »mehko pristala« na zemlji. Predsednik republike Tito je na poti iz Kaira obiskal republiko Ciper, kjer so ga zelo svečano sprejeli. Plenarni sestanek CK KP SZ je odobril prošnjo Nikite Sergeje-viča Hruščova, da ga razreši dolžnosti prvega sekretarja CK KPSZ, člana prezidija KP SZ in predsednika ministrskega sveta ZSSR zaradi poslabšanja zdravja in visoke starosti. Plenum CKKPSZ je izbral za prvega sekretarja CK SZ Leoni-da Brežnjeva, za predsednika vlade Sovjetske zveze pa Alekseja Kosigina. Na Kitajskem so 16. oktobra prvič izstrelili atomsko bombo. Ta je izzvala veliko nezadovoljnost po celem svetu. V Občini Lenart so vse možnosti za uspešen razvoj kmetijstva in turizma, so nedaivno ugotovili predsednik skupščine okraja Maribor Marko Kržišnik, organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor Miha Košak, predsednik odbora Izvršnega sveta SRS za blagovni promet in turizem Jože Tramšek in republiški poslanec tov. Cop, ki so na povabilo Agrokornbinaita KZ Ijenart obiskali lenarško občino. PREDKONGRESNA AKTIVNOST Razprave o statutu ZKJ v Zgornji Šcavnici Vaška osnovna organizacija ZKS v Zg. Ščavnici je razpravljala na nedavnem sestanku o osnutku statuta ZKJ. Pri tem so izhajali iz vidika mesta in vloge njihove osnovne organizacije, kot jo pojmuje osnutek statuta. Govorili so tudi o disciplinskih ukrepih, ki jih omenja osnutek statuta. V 53 členu statut govori o odstranitvi iz vodilnega položaja. Nekaterim ni bilo razumljivo, ali se to smatra samo odstranitev iz vodilnih položajev v organizaciji ZK, ali tudi iz vodilnih delovnih mest. Navzoči so poudarili, da naj bi statut določil del članarine, ki bi ostala osnovnim organizacijam za njihovo poslovanje. Na prihodnjem sestanku bodo obravnavali priprave na volitve in na osnovi tega sestavili program dela. Na tem sestanku bodo razpravljali tudi o neaktivnosti svojega člana. Na nedavnem sestanku osnovne organizacije ZKS v KZ Zg. Ščavnica so govorili o gospodarjenju v prvi polovici leta. Pri tem so kritično ocenili nekatere napake. Sklenili so, da bodo na prihodnjem sestanku obširno govorili o osnutku statuta ZKJ. KOMU ZVONI? Zanimali so se za koncepcijo dosedanjega in bodočega razvaja gospodarstva v občini. Predvsem so se zanimali za razvoj kmetijstva in turizma ter ugotovili, da so bili ipo teh vprašanjih v občini napravljeni precejšnji uspehi. Ogledali so si turistični objekt, ki ga gradi Agropromet KZ Lenart cib »Severni magistrali« v bližini gradu Hra&tovec. Predstavniki političnega in gospodarskega življenja so izjavili, da so dani vsi roogoji za rentabilnost objekta, ki je v začetni fazi izgradnje. "Letos bodo tu uredili gostišče »Orni les« s parkirnim prostorom in weekend hišicami. Prihodnje leto bodo napeljali vodovod, zgradili kopalni bazen, ko pa bo izvršena regulacija Pesnice, bodo dokončno uredili lenarško jezero. V bližini omenjenih objektov bo zgrajen tudi centralni lovski dom. Gostje na čelu s predsednikom okrajne skupščine Maribor so predlagali, da je potrebno proučiti možnosti za čimprejšnjo ureditev lenarškega jezera. Tu so namreč velike možnosti za masovno rekreacijo Lenarčanov in Mariborčanov. Pri ogledu turistične postojanke Zavrh so predstavniki izjavili, da je razgledni stolp na primernem mestu in da bo itu mogoče razviti širšo turistično dejavnost. Vsled tega pa je nujno (poleg sedaj obstoječe »Završke kleti« urediti prostore zadružnega doma, da bodo služili v turistične namene. Tu pride v poštev predvsem izJetništvo. Agrokombinat KZ Lenart gradi v Šetarovi farmo za okoli 1.000 glav živine. Gostje so ugotovili, da je lokacija primerna, ker je v okolici velika krmna baza. Navdušili so se nad industrijskim načinom pitanja, ki ga bodo tukaj začeli uvajati. Nato so si v Por-čiču ogledali hleve s kapaciteto 480 stojišč. V bližini teh hlevov so arandirane velike parcele, ki so letos posejane s koruzo. Kam-plaksi imajo okoli 30 ha površin. Na teh površinah so te dni prvič pričeli uporabljati kombajne za obiranje in ličkanje koruze. Pričakujejo, da bodo letos na omenjenih površinah pridelali 11.000 kg koruze na ha. LETNE KONFERENCE AKTIVOV ZMS Povečati aktivnost POVEČATI AKTIVNOST IN SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA ZMS LENART Na razširjeni seji občinskega komiteja ZMS Lenart so sklenili, da bodo člani komiteja obiskali vse aktive in se tam dogovorili o letnih konferencah aktivov ZMS, ki naj bodo končane do začetka novembra. (Nadaljevanje na 3. strani) Telesna vzgoja pozimi Na enem od zadnjih sestankov članov sekcije za rokoborbo pri lenarškemu Partizanu je bilo izrečenih nekaj upravičenih kritičnih pripomb na delo iniciativnega odbora občinske zveze za telesno vzgojo. Dolgo je že odkar je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki naj bi pripravil ustanovni občni zbor občinske zveze za telesno vzgojo. S tem pa je bilo povezano ustanavljanje telesno vzgojnih društev na terenu. Iniciativnemu odboru je sicer uspelo ustanoviti nekaj društev, ki pa so žal le na papirju, ker jim iniciativni odbor nodii pre-majhno pomoč in se vse preveč izgovarja, da je nemogoče delati brez sredstev, premalo pa razmišlja o iskanju takih oblik telesne vzgoje, ki ne zahtevajo večjih sredstev. Smo tik pred zimo, ko prenehajo takozvani letni športi kot so nogomet in drugo. V naši občini imamo najbolj razvito rokoborbo, komaj ji sledi nogomet, druge panoge pa so povsem zamrle. Medtem ko smo imeli pred leti dokaj dobro razvito atletiko. pa so se kmalu njeni privrženci preusmerili na drugo panogo, ali pa so se sploh nehali ukvarjati s telesno vzgojo. Bolezen naših športnikov je, da prehajajo iz ene v drugo panogo in talko ne dosegajo z izjemo rokoborcev pomembnejših uspehov. S prihodom zime pa bo o-stala dejansko samo še roko-borba. Zimski čas pa bo prav primeren, da končno začrtamo nadaljnji razvoj naše telesne vzgoje, da dobimo in izučimo kadre in, da izdelamo konkreten načrt športne dejavnosti za prihodnje obdobje. Seveda pa bo to premalo. Zlasti mladino bo kazalo zainteresirati za tisti šport, ki ga je mogoče gojiti tudi pozimi v zaprtem prostoru. Večina dvoran prosvetnih društev v občini je neizkoriščenih. Zakaj ne bi telesno-vzgojna društva na terenu izkoristila praznih prostorov za vadbo pozimi. Že sedaj bo kazalo zato stoprjti v s4fij'k is krajevnimi skupnostmi, ki naj bi dale nekaj denarja za ogrevanje prostorov. Roko-borba je panoga, ki zanima mlade Ijuidi naše občine. Ima vse možnosti, da se tudi pozimi razvija, zlasti s tem, da je potrebno pritegniti k lenarški sekciji za rokoborbo vse mladince iz kateregakoli 'kralja občine, ki se želijo uikvarjati s to panogo. Kasneje, ko bo več trenerjev, pa bo kazalo organizirati vadbo tudi v drugih krajih občine. K vsemu navedenemu pa bo morala prispevati svoj delež tudi občinska zveza za telesno vzgojo. Tone štefanec NAŠLI SO SKUPNI JEZIK — OBNAVLJAJMO TRADICIJE NOB RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ZDRUŽENJA BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ TOVARIŠEM MIRKOM CVAROM: V VAŠEM ZDRUŽENJU DELUJEJO ORGANIZACIJE ZB NOV, ZROP IN VVI, KAKO USKLAJUJETE DELO IN ALI IMATE PRI TEM KAKŠNE PROBLEME? Probleme uspešno rešujemo na skupnih sajah predstavnikov vseh treh organizacij to je ZB NOV, ZROP in VVI. Tako je rešeno, da imamo skupno pisarno in skupnega tehničnega sekretarja. Upamo, da bomo v tekočem letu stopili še korak naprej in izdelali plan skupnega dela tistih dejavnosti, ki se sedaj prepletajo v dedu vseh treh organizacij. Za vsakega člana, kateri je član dveh ali treh bojevniških organizacij, je le ena članarina, kar nakazuje, da bi bilo potrebno uvesti v merilu občinskega združenja skupno blagajno, kar pa je za naše prilike zaenkrat še neizvedljivo. POVEJTE NEKAJ O DEJAVNOSTI REZERVNIH OFICIRJEV? v Pri ZROPU je bilo lansko leto uvedeno prvič testiranje, katerega so se rezervni oficirji udeležili 100 %, rezervni podoficirji pa le 70 %. Kasneje so nekateri ta procent izboljšali. Vsi tisti, ki se testiranja niso udeležili, so dobili negativno oceno, katero pa 'bodo imeli v bodočnosti možnost popraviti. Tovariši so ob priliki testiranja 'pokazali res lep uspeh, saj je skoraj tretjina članov 'odgovorila pozitivno na vprašanja, ki niso bila lahka in ne vsakdanja. ALI IMAJO VSI ČLANI ZB NOV UREJENO VPRAŠANJE POSEBNE DOBE? Problem pri članih ZB NOV je v tem, da se posamezni člani ne zavzema;] o za ureditev posebne delovne dobe — dobe NOB. To dobo naj ne bi uveljavljali samo borci in aktivisti, temveč tudi tokratni izseljenci, intarniranoi 'ter zaporniki in ne le današnji delavci in uslužbenci, temveč tudi kmetje in zasebni obrtniki. Komisija v kateri je zastopnik cbč. odb. ZB NOV' Alfred Pirher, prošnje zelo hitro rešuje. To je tudi potrebno, saj bo po enem letu pretekel zadnji rok za to reševanje. Vprašanje je, kako bomo lahko še nadalje upoštevali vse tiste člane, ki posebne dobe do roka ne bi uredili. Nekatere osnovne organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti temu problemu, oziroma se zelo pozna v .tistih organizacijah, katere članstvu pomagajo pri reševanju njihovih zadev in katere to prep-u-šajo samo inicijatiivi članstva. Tako imamo organizacijo', katere člani, razen enega, nimajo rešenih teh zadev, dočim imajo v drugih organizacijah to rešeno 95 %. V KAKŠNIH POGOJIH PRI NAS STANUJEJO BORCI NOV? Pri nas, kot v drugih podeželskih občinah so stanovanjski problemi 'predvsem v neprimernosti stanovanj. Znanih mi je nekaj prav kritičnih primerov. Ko smo ugotavljali, ali so ti člani že ke-daj pismeno zaprosili za spremembo stanovanja, smo ugotovili, da tega niso storili, v čemer odseva prevelika sikromnost naših članov ali razumevanje splošnih problemov v občini. Po tem vprašanju bi lahko osnovne organizacije ZB NOV več napravile. Prizadeti člani pa naj bi kopije pro- šenj, ki jih pošljejo 'stanovanjski upravi, dostavili tudi preko osnovne organizacije ZB občinskemu združenju, da bi ono laihlko vplivalo -na hitrejšo rešitev. KAKO REŠUJETE ZDRAVSTVENO VPRAŠANJE BORCEV NOB? V zadnjem času opažamo vedno večjo potrebo po splošnem zdravstvenem pregledu vseh članov. Potrebno bi bilo namreč ustvariti evidenco zdravstvenega stanja našega članstva, dia bi na tej osnovi lahko odrejali prepotrebna klimatska zdravljenja naših članov. Z Zdravstvenim domom Le- nart smo se delno o tem že pogovarjali in smo naleteli na razumevanje in upam, da bomo s skupnimi močmi to vprašanje uspeli v okviru možnosti uspešno nadaljevati. Tudi tu nastopa predvsem vprašanje članov kmetov, kajfti vsem ostalim so te možnosti dane po liniji soc. zavarovanja. AKTIVNOST KMETOV BORCEV? Večji kmetje bcrci NOV tesno sodelujejo v zadružništvu in so bili že v samem začetku pobudniki za ustanovitev vseh dosedanjih oblik kooperacije z zadrugo. Težje vprašanje je pri nekaterih člainih, ki imajo manj zemlje a na drugi strani že nekaj let dobe in ako bi to posebno dobo NOB še posebej uveljavljali, kar je zadnji rok, bi skoraj dosegli vsaj polovično pokojnino. Nastoipa še vprašanje, kako jim omogočiti še leto ali dve službe, da bi po sedanjem zakonu o pokojninskem zavarovanju dosegli vsaj minimalno pokojnino, to bi bila idealna rešitev iza vsakega, ki 'je še količkaj sposoben za delo. Prejemal bi minimalno pokojnino, a za oddano zemljo zadrugi, bi prejemal rento. Idealno poudarjam zato, ker je v več primerih nerešljivo, ker moramo računati s tem, da so prav ti (ljudje v času NOB mnogo pretrpeli. Ne bi tu omenjal njihove napore, kajti teh se tudi ne da pojasniti. Treba bi bilo poizkusiti, s tem hočem poudariti, da iso primeril, ko si tudi manjkajočih par let do invalidske ali redne pokojnine vsled slabega zdravstvenega stenja ne bi mogli pridobiti, zemlje pa je malo in bd bila samo renta pre-mala za preživljanje. V tej zveri bi bilo potrebno več povezave s komisijo, ki rešuje vprašanja prevzemanja zemlje v zakup, oz. bi bilo nujno, da bi v tej komisiji sodeloval tudi zastopnik org. ZB. Te pa se zadnje čase vse premalo vabi na ta in sllična reševanja. (Nadaljevanje na 7. strani) POVEČATI AKTIVNOST (Nadaljevanje z 2. strani) Navzoči člani komiteja in predsednik Okrajnega komiteja ZMS Maribor tov. Janez Kučan so poudarili, da naj mladina na svojih letnih konferencah obravnava razvoj gospodarstva in samoupravljanja v svojem kraju. Poseben poudarek pa je potrebno dati sodelovanju med organizacijami in društvi na terenu. Vse preveč se o problemih mladine govori pred letnimi konferencami, namesto da bi delali načrtno skozi vse leto. Na konferencah se bo potrebno pogovoriti tudi o odgovornosti poedinih mladincev, ko nevestno opravljajo zaupano dolžnost. Na letnih konferencah bodo sprejeti programi bodočega dela, ti pa morajo izhajati iz želja in potreb mladih. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da je ZM politično vzgojna organizacija. Sestanki bi morali biti v bodoče zanimivi za mlade, na nje bo potrebno vabiti strokovnjake, ki bodo mladini tolmačili potrebne družbeno ekonomske in politične probleme. Navzoči so na razširjeni seji komiteja ugotovili, da jih ostale organizacije ne bodo upoštevale vse dotlej, dokler sami ne bodo pokazali več interesa za delo. Dosedanje delo sekcij mladih zadružnikov je bilo slabo vsled tega, ker niso našli prave vsebine dela. Ta sekcija bi morala biti izobraževalnega značaja. Večkrat pride do trenja med aktivi ZMS in Svobodami. V tistem kraju, koder je prosvetno društvo, naj aktiv ZMS deluje v svoji sekciji v okviru tega društva. V krajih kjer pa ni PD, naj bo mladina osnovni zametek za razvoj kulturne dejavnosti na terenu. Pri tem pa je potrebno gledati na kvaliteto izbire del. Še vedno ni organizirano pravo klubsko delo. Vse preveč mislimo, da je to le v gledanju TV programa. V klubih bi se morale vršiti najrazličnejše dejavnosti od debatnih večerov .do poučnih predavanj, literarnih razgovorov in drugega. Vemo pa, da imamo še vedno v večini krajev samo klubske prostore, ne pa klubske dejavnosti. Na seji so sklenili, da bodo člani komiteja pred letnimi konferencami pomagali osnovnim organizacijam pri pripravah na konference, vendar pa je rok zelo kratek in se moramo vprašati, ali bo mogoče v tako kratkem času napraviti vse, kar bi bilo nujno potrebno. Posebno skrb bo potrebno posvetiti izboru novih mladinskih vodstev, saj je od njih v veliki meri odvisno delo aktiva. Na območju naše občine je največ kmečke mladine in so zato navzoči menili, da bo potrebno za njo organizirati izobraževanje s področja naprednega kmetijstva. Cenena izgradnja S SEJE SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Na nedavni seji za družbeni plan in finance OS Lenart so sprejeli predlog rebalansa proračuna za leto 1964. Potrdili so tudi predlog razdelitve kredita za enaindvajseti stanovanjski blok v Lenartu. Anuitete od tega kredita bodo plačevale gospodarske organizacije, ki stanovanja koristijo. Izgradnja novega stanovanjskega bloka na Radgonski cesti je stala 65 milijonov din. En m2 je stal 48.494 din, v Mariboru pa stane 1 m2 od 80 do 100.000 din. Za enaindvajseti stanovanjski blok na Radgonski cesti je bilo najetih 57 milijonov din kredita. Anuitete od tega kredita pa bodo plačevali koristniki stanovanj Agrokombinat KZ Lenart, Kle-mos, Zdravstveni dom, Lekarna Lenart, Potrošnik, Gradbeno podjetje in OS. Člani sveta so nato potrdili kupne pogodbe, sklenjene med zasebniki in Agrokombinatom KZ Lenart za prodajo in nakup zemljišč in stanovanjskih hiš. Ker bo posameznim članom sveta za družbeni plan in finance kmalu potekel mandatni rok, bo OS predlagala novega predsednika sveta in dva člana, ostale člane pa bodo predlagale delovne in politične orgonizacije, Če bodo predlogi za novi svet zbrani do prihodnjega zasedanja OS, potem bodo takrat imenovali nove člane sveta. Novogradnja Te dni so v centru Lenarta pričeli s prvo fazo izgradnje stavbe, v kateri bodo prepotreb-ni trgovski lokali; banka, postaja ljudske milice in nekaj stanovanj. Med rotovžem in stanovanjsko stavbo št. 13 na Radgonski cesti pa bodo uredili parkirni prostor. Dela izvaja Orbt-no gradbeno podjetje Lenart, ki bo do 29. novembra končalo tudi z izgradnjo bloka za samska stanovanja v Lenartu. Delo precej zavira pomanjkanje okenskega stekla. irarmg C!« lit« S«cislistita« nm <«l*VWft l|i