»SK, DNEVNIK 13 ‘el. i2haiat' v Trstu DrftrihmaJa 1945, njegov DNEVN?Klk PART'2ANSKI
bra ^ pa 2e' novem-
CerJ®43 v vaa' Zakriž nad cikKV ra2m"ožen na
Smhf 0d 5' d0 17- saP-tembra 1944 se je tiskal
q. karni “Doberdob« v
Si oh ,Pori Gorenil Trebu-, Od ie. septembra 1944
»Slnvi11^3 1945 v ,iskarni
tizancJ6 ^dini tiskani Paf-
Sskl DNEVNIK v zacinjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 196 (13.729)
Trst, sobota, 1. septembra 1990
Po prvem dnevu razgovorov sta se generalni tajnik OZN in iraški minister domenila zn nadaljevanje pogovorov
De Cuellar in Aziz se bosta ponovno sestala rešitev zalivske krize pa je še fatamorgana
Sevardnadze izrazil prepričanje sovjetske vlade, da bo moral Husein pristati na diplomatsko rešitev krize Ameriški viri poročajo o tem, da se Pentagon morda že pripravlja na oborožen spopad z iraškimi silami
zunanji minister Azlz (levo) In generalni tajnik OZN De Cuellar v Amanu (Telefoto AP)
AMAN — Perez De Cuellar in Tarek Aziz sta se sestala včeraj zjutraj v Amanu. Kar sta si v prvih urah sestanka povedala generalni tajnik OZN in šef iraške diplomacije je ostalo ovito v neprodorne tančice, vendar so nekateri opazovalci pozitivno ocenili dejstvo, da sta se sogovornika domenila za podaljšanje razgovorov," ki se bodo zato nadaljevali danes.
Iraški zunanji minister je pripotoval v Aman včeraj zjutraj ob 9.40. Novinarjem je dejal, da je izredno vesel, da bo lahko srečal svojega »dolgoletnega prijatelja« De Cuellarja. Dejal pa je tudi, da je prispel v Jordanijo z namenom, da prisluhne sogovorniku, ki bi ga moral seznaniti s stališčem zahodnega sveta glede krize v Zalivu. Poudaril pa je tudi dejstvo, da dokaj pozitivno gleda na bodočnost arabskega sveta. Tudi De Cuellar je podčrtal dejstvo, da je njegova misija v Jordaniji izključno informacijskega značaja, konkretna pogajanja pa se bodo lahko začela šele kasneje, vsekakor potem, ko bo generalni tajnik OZN dobil dovolj jasno sliko iraškega stališča. Mnogi opazovalci so zato izrazili mnenje, da je De Cuellarjev diplomatski podvig pravi neproduktivni nesmisel.
Jordansko glavno mesto pa je v teh urah tudi sicer središče diplomatske dejavnosti na robu zalivske krize. Aman je namreč končna etapa mučnega potovanja talcev (za sedaj so to izključno ženske in mladoletniki), ki s privoljenjem iraških oblasti zapuščajo Irak z avtobusi in si po 600-kilo-metrski vožnji po puščavi končno oddahnejo v »nevtralni« državi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Peterle v Riminiju: FVi zaščiti manjšin je treba odstraniti vsakršno ideologijo
MIŠO RENKO
toy	— Predsednik slovenskih krščanskih demokra-
tiega ’z® Peterle se je včeraj popoldne udeležil tradicional-P^jater anja' ki 9a P0^ skupnim imenom Meeting 90 - za Cerkve^StV° me9 narodi že enajsto leto v Riminiju prireja Posti ni?. ffibanje Comunione e Liberazione. Zaradi aktual-Lojze Političnega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji pa je Varjal ^eterle na zastavljena vprašanja najpogosteje odgo->ya v vJ°gi predsednika slovenske vlade.
Vijjji Za .tku svojega enournega nastopa pred precej šte-stavil Občinstvom je Lojze Peterle najprej na kratko pred-krj£a Položaj v Sloveniji in vlogo, ki jo imajo slovenski Povecjai 1 demokrati na današnjem političnem prizorišču. Povilo v*' ie Precl lotom in pol 23 posameznikov usta-kfat st k, ansko-demokratsko gibanje v Sloveniji, saj ta-ska h„ a , 6 šo niso bile dovoljene, danes pa šteje Krščan-le og Ptokracija v Sloveniji približno 30.000 članov. Zatem sloveasKarial na vprašanja, ki so se največkrat nanašala na apfodi j* suverenost, odnose z ostalimi jugoslovanskimi Jugovi n..tujino in na gospodarski položaj. Povedal je, da je Precl razpadom, zato naj se vsi njeni narodi na v prihnri .en način odločijo, v kakšni državi si želijo živeti onje. Slovenija in Hrvaška sta pripravili predlog
nadaljevanje na 2. strani
Andreottijev komentar o De Mitovi polemični ofenzivi
»KD je še rekonvalescent Forlani pa vodi terapijo«
RIM — Po krajšem poletnem premoru se politična dejavnost postavlja v tir počasi in v duhu polemike. Za Krščansko demokracijo so okrogle mize, izjave, časopisni članki in intervjuji vselej priložnost za razpravo in tudi ostale stranke se pripravljajo na jesenske obveznosti. V četrtek se bo sestalo demokrščansko vodstvo in ocenilo vladni gospodarski manever, sestavilo pa bo tudi dnevni red državnega sveta stranke, ki se bo skoraj gotovo sestal v okviru praznika prijateljstva v Cagliariju. O datumu je bil namreč govor že pred avgustovskim odmorom. Dan kasneje bodo na vrsti komunisti. Določili bodo datume zasedanja centralnega komiteja in programske konference, za katero vlada veliko pričakovanje. V KPI je na videz vse mirno, ni pa izključeno, da se bo ozračje ogrelo na strankinem prazniku v Modeni ali nemara že v centralnem komiteju.
Za razliko od KPI je v KD še naprej nevarno vroče. Andreotti je okregal De Mito zaradi njegovega nenravno krepostnega zadržanja, pohvalil pa je Forlanija in tako utišal vse, ki so govorili o Andreottijevem spogledovanju s strankino levico. Kljub temu da mu Comunione e liberazione ni prizanašala s kritikami, pa Andreotti ni štedil s pohvalami tudi na njen račun. Skratka, v KD je vse v redu. Za Andreottija se je Forlani dobro
odrezal. Vsak ima svoj temperament, tudi 'Forlani, meni predsednik vlade. Po daljši vročičnosti (De Mitovem vodstvu op. p.) je Forlani predpisal KD daljšo dobo rekonvalescence, med katero si pacient ne more privoščiti velikih naporov. Forlani, še meni Andreotti, skuša sedaj uravnovesiti razmerja v stranki, ki hoče biti prava stranka in ne trop ovac. Njegovi napori so doslej naleteli na pičlo odobravanje, z razliko od tistih, ki se imajo za politike, čeprav to niso, in se hočejo uveljaviti na vsak na,čin, tudi z nizkimi udarci. Večkrat pa se izkaže, da so nizki udarci tudi neboleči. Te puščice so očitno letele na De Mito, medtem ko je Orlandove očitke in polemike odpravil le z nekaj pikrimi ugotovitvami. Vem, da me Orlando nima rad, vendar je to zadržanje popolnoma normalno. Nikjer namreč ne piše, da bi me morali vsi ljubiti, jaz pa bom kljub temu preživel.
Andreottijeva desna roka, Cristofori, se medtem trudi, da bi zgladil spor med De Mito in socialisti. Bivši tajnik KD je po njegovem mnenju ohranil strankino linijo do vladne koalicije, njegove izjave pa niso nič drugega kot svojevrstno vabilo k razpravi znotraj stranke.
G. R.
Devetnajst Italijanov se končno vrača v Rim
AMAN — Krizni oddelek na Farnesini je včeraj popoldan potrdil vest, da je skupina devetnajstih italijanskih državljanov) 12 žensk in sedem otrok, srečno pripotovala v Aman. Skupina je odpotovala iz Bagdada z avtobusom, ki ga je dalo na razpolago italijansko veleposlaništvo v Bagdadu, v Amanu pa jih je pričakal veleposlanik Francesco De Cour-ten. S ciprskega letališča y Larna-ki je v prvih popoldanskih urah vzletelo italijansko letalo, ki bo danes zjutraj vkrcalo italijanske državljane. Kaže, da bi se v Italijo lahkovrnilo tudi več ljudi, saj je glasnik združenja sorodnikov italijanskih talcev najavil povratek 40 oseb. Povratek v Rim je predviden po štiriurnem poletu, kateremu je treba dodati še čas za tehnični pristanek na Cipru.
V Palači Chigi se je zunanji minister De Michelis za daljši čas zadržal z novinarji in je omenil dejstvo, da so Iračani prosili nekatera italijanska podjetja, naj poskrbijo za gradnjo bivališč (minister je dejal »barak«) v krajih, kjer imajo svoja gradbišča. De Michelis ni objasnil, čemu takšna zahteva ali komu naj bi bile namenjene barake.
Glede stanja italijanskih talcev v Kuvajtu je minister dejal, da sta veleposlanik in njegov namestnik še vedno v rokah iraških okupacijskih enot, razvedela pa se je tudi vest, da so Iračani zaplenili potni list še neki italijanski turistki, ki se je čisto slučajno znašla v Kuwait Cityju.
Poleg italijanskih državljanov naj bi bila na poti domov tudi skupina žensk in mladoletnikov z britanskim potnim listom. Včeraj so jim obljubili vizum, zavrnili pa so ponudbo britanskega bogataša in lastnika letalske družbe Virgin Atlantic, da poskrbi za povratek 139 talcev.
Iraške oblasti so vsekakor sporočile, da bodo britanski državljani zapustili Irak danes, najbrž na krovu letala družbe Iragi Air-ways.
Atletsko EP v Splitu
Jugoslovanki Petrovič srebrna kolajna
v skoku v višino
'Na 10. STRANI '
Začela se je jubilejna Draga
Z govorom Igorja Škamperleta se Je začela jubilejna Draga 90 (Foto Križmančič)
NA 5. STRANI
Inflacija je ponovno narasla Avgusta dosegla 6,3 odstotka
RIM — Negativne podatke o inflaciji, ki so jih prejšnji teden zbrali v vzorčnih mestih, je potrdil tudi statistični zavod ISTAT. Avgusta je torej inflacija presegla streho šestih odstotkov, pristala je na 6,3 odstotka,v primerjavi z lanskim avgustom pa je narasla za 0,6 odstotka. V primerjavi s prejšnjim mesecem je inflacija narasla za 0,7 odstotka. ISTAT je tudi potrdil, da je povišanju inflacije deloma botrovala tudi zalivska kriza.
Največje podražitve se nanašajo na nafto in njene derivate, med vidnejšimi podražitvami pa je podražitev dnevnikov, ki od 1. avgusta stanejo dvesto lir več. Najvišji letni indeks podražitev se nanaša na električno energijo in goriva, katerih cena je od začetka leta narasla za 14,7 odstotka, sledijo stanovanjski stroški (6,3 odstot-
ka), prehrana (5,9 odstotka), obleka (5,1 odstotka), prevozi (4,9 odstotka), podražitve pa so letos najmanj prizadele zdravstvo. Stroški na tem področju so se namreč dvignili za 4 odstotke.
Bolj pomirjujoče vesti pa je objavil ministrski svet. Včeraj je namreč odobril zakonski odlok o defiskalizaciji naftnih derivatov, zaradi česar bo ostala cena bencina nespremenjena do 30. novembra. Podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Cristofori je pojasnil, da gre za izreden ukrep, ki bo vsaj začasno preprečil nove podražitve, saj bi se v obratnem primeru bencin podražil za 42,46 lire, kurilno olje za vozila za 31,25 lire, kurilno olje za ogrevanje pa bi bilo dražje kar za 54,47 lire. Kljub ukrepu pa se je kurilno olje za ogrevanje že podražilo za 28 lir, kar naj bi preprečilo razne špekulacije.
Včeraj zadnje slovo od mrtvih rudarjev
TUZLA — S Trga osvoboditve v Tuzli, kjer se je zbrala več desettisočglava množica, so včeraj z najvišjimi častmi pospremili posmrtne ostanke 150 rudarjev, ki so minulo nedeljo izgubili življenje med silovito eksplozijo v krekinem rudniku Dobrnja-Jug. Rudarje so pokopali v njihovih rojstnih krajih, ostale pa bodo pokopali, ko jih bodo prinesli na površje, oziroma, ko bodo identificirali njihova trupla. Z delom pa bo nadaljevala tudi preiskovalna komisija, ki išče vzroke tragične nesreče.
Pogreb preostalih 30 žrtev največje rudniške nesreče v Jugoslaviji pa bo šele, ko bodo v porušenih rudniških jaških našli njihova trupla.
V okviru pogrebne svečanosti je bil tudi cerkveni obred, ki so ga vodili cerkveni dostojanstveniki islamske verske skupnosti, rimokatoliške cerkve in srbske pravoslavne cerkve.
ZRN in NDR se bosta tudi politično in upravno združili 5. oktobra letos
V Berlinu so včeraj podpisali sporazum o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije
Vzhodnonemška palača Unter den Linden, kjer so podpisali sporazum o rojstvu združene Nemčije	(Telefoto AP)
BERLIN, BONN — Vladi obeh Nemčij sta v noči na petek odpravili še zadnje zapreke na poti bodoče združitve obeh držav. V poznih nočnih urah so se zastopniki zahodnonemške in vzhodnonemške vlade sporazumeli še glede spornega zakona o splavu, kar je omogočilo notranjemu ministru ZRN VVolfgangu Schaublu in zunanjemu ministru NDR Guntherju Krausu, da sta podpisala pakt o politični združitvi obeh Nemčij. Pomembni dokument, ki predvideva, da bo enotna Nemčija nastala 3. oktobra letos, sta podpisala v palači Unter den Linden, kjer so običajno bivali gostje komunističnega režima, slovesnosti pa je prisostvoval tudi vzhodnonemški premier Lothar De Maiziere.
Od 3. oktobra bo NDR tudi politično postala sestavni del ZRN, ki bo tako dejansko pridobila pet »Lander-jev«. Birokratski iter za proglasitev nove Nemčije bo vsekakor še nepopoln, saj bo nova država postala tudi
formalno enotna šele po volitvah, kj bodo 14. oktobra, ko bodo v Vzhodni Nemčiji izvolili krajevne parlament® petih dežel, ter po vsenemških voh1' vah, ki bodo 2. decembra.
NDR bo v prihodnosti prevzela za-hodnonemško zakonodajo, za sedaj Pa bodo veljale nekatere pravne razlik6' za katere so se domenili člani delega' cij obeh Nemčij. Tako bo vzhodnonemški zakon o splavu ostal v veljaj še dve leti, v tem času pa bodo lahko Nemke prostovoljno odločale, po ka' kšnem zakonu prekiniti nosečnost' Uredili pa so tudi vprašanje razlastitev od 1949. leta dalje. Nemčija bo PJ' vrnila škodo vsem, ki so jim komunisti razlastili imetja, vendar bo šlo le za denarno povračilo, saj se bodo tako izognili morebitnim težavam z državljani, ki bivajo, v razlaščenih poslopjih
Začasno so uredili tudi vprašanje arhivov STASI, za katere bo skrbela p°' sebna mešana komisija, ki jo bodo imenovali še pred oktobrom.
Minister Janez Dular: Odprtost za vse Slovence ne glede na prepričanje
LJUBLJANA — Minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Janez Dular nam je poslal sporočilo, v katerem poroča o pogovorih, ki jih je imel s Slovenci, ki so po dolgih letih prišli v domovino ali se je z njimi srečal v tujini. Sporočilo objavljamo v celoti.
Iz neposrednih pogovorov s Slovenci, ki prihajajo na obiske v staro domovino ali ki jih srečujemo na svojih obiskih v njihovi novi domovini, ter iz njihovih pisem in posrednih sporočil sklepamo, da so sedanje spremembe v Sloveniji zbudile med Slovenci po svetu veliko veselje, pričakovanje in pripravljenost na sodelovanje in pomoč, sem in tja pa je med njimi opaziti tudi nekaj nezaupanja in zmede. Veselje je opaziti zlasti pri tistih posameznikih in skupinah, ki jih je slovenska uradna politika doslej zapostavljala in zamolčevala ali pa celo obrekovala in krimi-nalizirala. Zanje se zdaj resnično začenja popolnoma novo obdobje. To pa ne pomeni, da se bodo zadeve čisto zasukale, da bo nova slovenska oblast ob odpiranju sodelovanja z doslej zapostavljenimi Slovenci začela sama zapostavljati tiste, ki doslej niso bili zapostavljeni, oziroma ki so prek Slovenske izseljenske matice ali po drugih poteh že v preteklih desetletjih navezovali in ohranjali stike s Slovenijo, kakršna je pač bila. Temelj naše nove politike za Slovence po svetu ne bo premik iz ene skrajnosti v drugo, temveč široka odprtost za vso, ne glede na njihovo politično in.nazorsko usmerjenost. Slovenci po svetu so za nas predvsem Slovenci, ne pa tako imenovani levi, desni, beli, črni, rdeči ali modri ekstremisti.
V skladu s temi političnimi izhodišči jo tudi naše stališče do Slovenske izseljenske matice in njene
vloge v preteklih, sedanjih in prihodnjih stikih z rojaki po svetu. Po eni strani zato jasno govorimo o enostranskosti in napakah v njenem preteklem delovanju, po drugi strani pa priznavamo, da je bilo v tem sodelovanju vendarle tudi dosti pozitivnega. Nobenega stika s Slovenci in njihovimi društvi v tujini ne želimo pretrgati. Zato bo treba v zvezi s Slovensko izseljensko matico res marsikaj takoj spremeniti, hkrati pa paziti, da se ne opusti in ne uniči tisto, kar je bijo pri tej ustanovi dobrega. Slovenske izseljenske matice nova vlada Republike Slovenije nikakor ne misli razpustiti.
V Ljubljani je bilo letos ustanovljeno Katoliško središče Slovencev po svetu. Ta ustanova ni mišljena kot konkurenca Slovenski izseljenski matici ali kot njeno nadomestilo, temveč jo je treba pojmovati kot njeno dopolnilo. Skrbela bo predvsem za versko pastoralo med slovenskimi' izseljenci; pri stičnih točkah njenega delovanja in delovanja Slovenske izseljenske matice (npr. v kulturi) naj prihaja do usklajevenjh in sodelovanja, ne pa do nepotrebnega in nesmiselnega rivalstva. Dela je zadosti za vse. Slovenstvo je danes na zgodovinski prelomnici, za njegovo ohranitev in lepšo prihodnost potrebujemo vse moči. Zato bi bilo skrajno nepremišljeno ih škodljivo, če bi v Republiki Sloveniji uresničevali spravo, med Slovenci po svetu pa bi se nadaljeval razdor, ki daleč presega meje normalne in sprejemljive različnosti, potrebne za politični pluralizem. Za uspešno delovanje pluralističnega modela sta potrebni politična kultura in človeška strpnost. Mislimo, da je slovenski narod zgodovinsko dozorel tudi za ta izpit.
Novo delovno pogodbo za kovinarje je treba skleniti že ta mesec
RIM — Po tridnevnih pogovorih je minister za delo Donat Cattin ocenil vsebino srečanj, ki jih je imel s sindikatom, vodstvom Fiata, Confindustrio in Federmeccanico. Minister je predvsem potrdil potrebo, da se delovna pogod-na za kovinarje zaključi pred koncem septembra oziroma še prej, saj je mednarodni politični položaj nepredvidljiv in lahko bi se zgodilo, da bi sindikalno vprašanje po sili razmer zdrknilo v ozadje. Prav zaradi tega je pozval svoje sogovornike, naj se potrudijo in ustvarijo ustrezno ozračje, ki ne bo oviralo pogajanj.
V primeru, da bi se pojavila nepotrebna trenja, pa je minister opozoril, da bo takoj posegel v parlamentu. Glede dopolnilne blagajne v Fiatu pa je Donat Cattin naglasil, da je ukrep le začasna razbremenitev zasičenega avtomobilskega sektorja, ki po njegovem mnenju ne bo bistveno vplival na nadaljnjo proizvodnjo. Na isti valovni dolžini z vodstvom Fiata pa je še potrdil, da krize ne gre pripisovati zapletom na mednarodnem političnem prizorišču.
Danes se začenjajo popravni izpiti na vseh višjih šolah
RIM — Na vseh višjih srednjih šolah se danes začnejo popravni izpiti, ki se bodo morali zaključiti v soboto, J" septembra. Iz statistike ministrstva za šolstvo izhaja, ima letos skoraj tretjina dijakov (750.000) popravni izpR lZ vsaj enega šolskega predmeta.
Največ dijakov, ki bodo ta teden imeli popravne izp^e je bilo na umetnostnih .licejih (36 odstotkov), medtem k° jih je brez izpitov izdelalo največ na klasičnih in znaj, stvenih licejih. Popravljalo jih bo namreč 24 oziroma z odstotkov. Ti dve šoli sta torej tudi letos potrdili že ka tradicionalno uspešnost. V razmerju s številom vpisanih pa so letos na slabšem dijaki učiteljišč. Na teh šolah a opravljalo popravne izpite 33,8 odstotka dijakov. Precej zfl' skrbljujoči pa so tudi podatki zavodov za poklicno izobrh' ževanje ter tehničnih zavodov. Na prvih ima popravne izpite 35,5 odstotka dijakov, na drugih pa jih je 33 odstotka^ Če verjamemo že večletni statistiki, bo kljub popravnim izpitom ponavljalo razred vsaj deset odstotkov kandidatoV'
Bivši jugoslovanski politik naj bi sodeloval z Gestapom
KIKINDA — V Kikindi že dalj časa krožijo govorice o spornem obdobju iz vojne biografije 70-letnega Tome Granfila, bivšega jugoslovanskega veleposlanika v ZDA, podpredsednika izvršnega sveta Srbije in člana ZIS. Več borcev iz Kikinde namreč trdi, da je Granfil ponaredil svojo vojno preteklost in da je bil med drugo svetovno vojno na nemški strani, oziroma eden tistih, ki je gestapovskim agentom izdajal, kje se skrivajo partizani.
Upokojenec Miloš Felbab je te dni na okrožnem javnem tožilstvu v Zre-njaninu vložil kazensko prijavo, s katero bremeni Granfila umora učiteljice Stojanke Arsenov-Seke iz Kikinde oktobra 1944 in Stojana Grujiča iz Kikinde, ki je bil ustreljen istega leta. Kot trdi Felbab, je Stojanka Arsenov vedela, da Granfil in njegova žena Ana, rojena Mušong, delata za Gesta-
po, zato so jo aretirali, ji brez zaslišanja sodili in jo dva dni po osvoboditvi Kikinde ubili v zaporu. Stojanu Grujiču pa so sodili marca 1944 na neki pristavi blizu Kikinde, češ da je bil agent nemške policije in kriv za smrt prvoborca Koste Sredojeva. Naglo sodišče, katerega predsednik je bil Granfil, ga je obsodilo na smrt z ustrelitvijo, kazen pa so izvršili takoj.
Felbab je poleg kazenske prijave priložil tudi daljši seznam prič, ki bi lahko več povedale o njegovih navedbah. Glavna priča naj bi bil prvoborec Žarko Fajdan, ki je nekoč dejal, da je Granfil kriv za umor Arsenove.
Granfil je na sestanku v kikindskem občinskem odboru ZZB NOV zavrnil vse obtožbe. Priznal je, da je v KPJ stopil leta 1943 in ne leta 1941, kot piše v njegovem žiljenjepisu.
__________________________________________________________________________________i
• Zalivska kriza
Za diplomatsko rešitev krize pa se ne trudi le generalni tajnik OZN. Včeraj je sovjetski zunanji minister Ševardnadze izrazil prepričanje sovjetskega vodstva, da bi lahko iraški predsednik Sa-dam Husein ubral pot kompromisne rešitve. Slednjo naj bi omogočila primerna pogajanja, ki naj bi vsekakor upoštevala resolucijo OZN in zato tudi umik iraških sil iz Kuvajta. Husein je dejansko politično vse bolj osamljen in mu prav nič ne pomagajo izjave, da ne bo več zadrževal talcev.
Tudi ministrski svet Arabske lige je potrdil svoje kritike na račun Sadama Huseina. Tokrat so se v Egiptu zbrali zastopniki osmih arabskih držav, ki se niso udeležile izrednega zasedanja. Tudi te pa so negativno ocenile iraške ekspanzi-onistične načrte in izrazile zahtevo po takojšnjem umiku Iraka iz Kuvajta.
Vredne pozornosti pa so tudi vesti, ki prihajajo iz ZDA, kjer naj bi nekatera krila Busheve administracije pritiskala na predsednika z zahtevo, naj napade Irak. Američani naj bi bili pripravljeni izkoristiti sleherno iskrico, da bi napadli Huseina in s tem dokazali, da se motijo vsi, ki bi radi zmanjšali državni budžet za oborožitev. Nekateri viri poročajo celo o tem, da se Pentagon dejansko pripravlja na napad, do katerega naj bi prišlo v roku štirih do največ deset tednov. V tem času naj bi ZDA ugotovile tudi, kako je bil uspešen embargo.
• Lojze Peterle
konfederalne pogodbe, saj se jima zdi konfederacija najbolj sprejemljiva rešitev za Jugoslavijo. Še pred tem predlogom pa je precej znamenj, ki kažejo na to, da so ponekod v državi pripravljeni federativno ureditev braniti tudi s silo.
Na vprašanje, kaj Slovenija pričakuje od Italije, je Peterle odvrnil, da predvsem zdravega sosedstva. Izrazil je prepričanje, da bo s kulturnim dialogom obema stranema uspelo odpraviti nekatere zgodovinske sence, zavzel pa se je tudi za ustrezno zaščito slovenske manjšine v italiji. »Vprašanje narodnih manjšin na obeh straneh je treba deideologizirati, zato me veseli izjava Bruna Longa, ki je dejal, da je prišel čas, ko na Slovence v Italiji ni več mogoče gledati kot na nekakšne petokolonaše nosilce komunizma. Vse večja asimilacija, ki pomeni tako imenovano statistično smrt, je nesprejemljiva za obe strani. Sam sem glede urejanja teh vprašanj optimist,« je rekel Lojze Peterle. Govoril je v slovenščini, v italijanski jezik pa je prevajal Ferruccio Clavora.
Lojze Peterle je svoje bivanje v Riminiju izrabil za številna srečanja s predstavniki gibanja Comunione e Liberazione, sestal se je s podpredsednikom Evropskega parlamenta Formigonijem, zvečer pa se je udeležil še večerje, ki jo je za goste, med katerimi sta bila tudi nemški zunanji minister Genscher in podpredsednik slovaške vlade Carnogursky, priredil predsednik vlade Andreotti.
Tanjug priznal napake pri poročanju iz Knina
BEOGRAD — Tiskovna agencija Tanjug je sporočila, da je analizirala svoje poročanje o dogodkih, ki so se 17. avgusta zgodili v Kninu. Ugotovila je, da je bila njena novica o angažiranju enot Jugoslovanske ljudske armade v javnost posredovana brez nujnega preverjanja. Agencija je novico zanikala še isti večer. Kljub dejstvu, da je Tanjugov poročevalec kot tudi vsi drugi novinarji delal v oteženih pogojih zaradi številnih dezinformacij, agencija ocenjuje, da je šlo za resno profesionalno napako. O tem so pripravili podrobno poročilo in ga poslali zvezni vladi. Pri tem agencija opozarja, da se pogoji za poročanje iz Knina še vedno niso izboljšali in zavrača vse poskuse, da bi ji pripisali vlogo izključnega krivca za napačno informiranje javnosti.
Zaplet z odpovedjo
ŠIBENIK — Šibeniški pismonoša Tomo Skočič je storil verjetno doslej najhujšo napako, ki ga bo stala delovno mesto. 27. avgusta namreč dr. Raškoviču, šibeniškemu psihiatru in predsedniku SDS, ni izročil pisma z odločitvijo o odpovedi z delovnega mesta in s tem kršil stroga pravila, ki veljajo za PTT uslužbence. Šlo je za pošiljko s povratnico, v kateri so Raškoviča obvestili o odpovedi z delovnega mesta, ki so jo prejeli poslovodni organi medicinskega centra. Skočič, naslovljenca verjetno ni našel doma, zato je ovojnico vrgel v nabiralnik, povratnico pa je podpisal sam. Raškoviču so zdaj poslali novo pismo, če pa ga ne bodo našli, mu bo odločitev sporočil sam medicinski center.
propagandno obvestilo
Proizvajajo jo v ZDA
Molekula
mladosti
NEW YORK — Medtem; k° mnogi VIP hitijo z naročili za »pomlajevalni eliksir«, ki 9a je ameriški tisk v teh dneh obljubljal proti osovraženi!11 gubam, se že z vso naglic.0 lotevajo dela tudi ostali raziskovalci onstran Atlantika.
V New Jerseyu sta namreč raziskovalca Jeoffrey Brooks in Hans Shaeffer odkril3 predpostavke za to, da bi ^ izredni meri povečali učinek retinola proti gubam. Kaže. da jima je uspelo za kar 8 a° 20 krat povečati sposobnos te snovi, da si utre pot 'j kožo. Skrivnost? Sposobnost' da se na molekulo naveže veriga atomov, ki naj bi dali re-tinolu večjo hitrost in moč.
Brooks in Shaeffer sta P° testih o učinkovitosti, ki jih opravili v laboratoriju New Jerseyu, izjavila: »S3' perretinol - kakor je bila krščena nova molekula - je k°^ avtomobil, kateremu so p°Je’ čali število konjskih sil, in t0_ rej moč. Tako so novemu re tinolu omogočili, da je sVC9e sposobnost za omejevanj števila in globine kožnih gu° občutno povečal glede preprosti retino!.«
»Kljub vsemu,« sta dodaja raziskovalca, »pa prav njeg va povečana učinkovito svetuje večjo pozornost načrtnost pri uporabi.«
Z novo močno kremo PrC^|
gubam s superretinolomr
so ji nadeli ime Anti-Ag® e per, zalaga ameriške ,ff multinacionalna družba iz New Yorka. Kot vse k a bo krema tudi v Evropi p v lekarne.	^
Obmejne prehode so spet na steiaj odprli natanko ob predvidenem času - včeraj opoldne
Kamioni že spet vozijo čez Alpe
Med italijanskimi avtoprevozniki še veliko takih, ki niso zadovoljni z bruseljskim sporazumom
BOČEN — Kot je bilo napovedano, So včeraj točno opoldne spet odprli adjansko-avstrijske obmejne preho-2a tovorni promet. Na Brennerju, J.er je bila kolona tovornjakov dolga ri kilometre, je prvi odpeljal iz Italije Proti Innsbrucku avstrijski kamion z _ ektronskimi aparaturami, v nasprot-j smeri pa prazen nizozemski pri-j. opnik, na katerega bodo v srednji aUji natovorili sadje. Prav tako opol-Ps je stekel tovorni promet tudi na jPoji med Avstrijo in Bavarsko, ki se Jei kot vemo, najdlje obotavljala glede .Prejetja bruseljskega dogovora med Nlijanskim, avstrijskim in zahodno-6®škim ministrom za prevoze. Sporazum predvideva, da bo smelo 0 15. septembra voziti čez avstrijsko jemlje največ 1.500 tovornjakov na an, od 16. septembra do 31. decembra liv?.? 2.500 kamionov, od 1. januarja
1991
naprej 3.000 in od 1. julija 1991
rial-	^
Qalie 4.000, kar pa bo tudi največ.
Pri Kufsteinu na avstrijskem Tirol-fCem, kjer so že pred dvema mesece-raa prekinili promet čez avtocestni' vi-dukt zaradi popustitve opornega vebra, so včeraj ob 13. uri spustili to-°rni promet čez zasilni most nad
reko Inn pri Wildbichlerju; toda čezenj sme vsako uro največ 30 kamionov v obeh smereh. Prednost pri tem pa imajo v prvi vrsti tovornjaki, ki razvažajo kvarljivo blago, in kamioni, katerih značilnosti ustrezajo predpisom proti zvočnim motnjam. Tirolske oblasti so poleg tega apelirale na av-toprevozniška podjetja, naj bi se v čim večji meri posluževala možnosti, ki jih jim daje promet po železnici z nalašč za to pripravljenimi vagonskimi kompozicijami.
V bruseljskem sporazumu, ki so ga sklenili ob posredovanju evropskega komisarja Karla van Mierta, piše med drugim, naj se tovorni promet s kamioni TIR po avstrijskem ozemlju odvija enosmerno, sicer prek prelaza Fern od severa proti jugu in čez prelaz Achen-see od juga proti severu. To je izrecno zahteval pristojni avstrijski minister.
Med italijanskimi avtoprevozniki ni posebnega zadovoljstva, tako tudi ne med tvrdkami v Furlaniji-Julijski krajini, kjer menijo, da bi bil lahko Carlo Bernini izbojeval v Bruslju mnogo več. Zaradi tega tudi v notranjosti Italije že grozijo s protestnimi akcijami.
Se bodo takšni prizori še pogosto ponavljali?
Bolezen rib se razširja po Jadranu
UMAG — Morija rib, ki jo povzroča kužna bolezen, poimenovana po bakteriji pasteurelle (po Pasteuru), se je iz venetskih voda naglo razširila vzdolž Jadrana in zajela širok pas ob jugoslovanski obali, kjer so jo sicer že začeli mestoma uspešno zavirati. Zbolele ribe zdravijo z antibiotiki, ki jih pomešajo med hrano, seveda samo v ribogojnicah. Tako so ponekod mnogo rib že docela pozdravili, posebno še mlade primerke, v Ugljanu pri Zadru pa so jih morali - nasprotno - uničiti kar za kakih 3.000 kilogramov.
Bakterija pasteurelle napada v prvi vrsti ciplje, vendar se zlahka prenaša tudi na druge vrste rib, kakor so, denimo, brancini in orade. Tedaj postane zadeva še zaskrbljujoča tudi za ribogojnice, zaradi česar so se v Umagu odločili, da bodo poskusili terapijo s sulfamidnimi pripravki tudi na ribah, ki prosto plavajo v morju. V poštev pridejo seveda prvenstveno tiste, ki se rade zadržujejo ob rečnih izlivih oziroma obalnih izvirkih sladke vode ter je potemtakem lažje zaslediti njihove jate.
<
Na mednarodnem sejmu Vino 90 priznanja tržaškim vinogradnikom
LJUBLJANA — Na Gospodarskem a2stavišču v Ljubljani, kjer se odvija • Mednarodni vinogradniško vihar-1 sejem ki bo trajal še jutri, se je udila predvčerajšnjim številna dele-tSc*ja trtorejcev oziroma kletarjev iz a^ke pokrajine.
, 'JOste sta vodila predsednik Kmeč-zveze Alfonz Guštin in njen tajnik pj11 Bukavec, navzoč pa je bil tudi še edstavmk Trgovinske zbornice v Tr-pru 9- Rovatti. Delegacijo so sprejeli , edsednik Zadružne zveze Slovenije 0 Frelih, organizacijski direktor 3 atle Terlep in priznani agronom s ganskega inž. Miran Vodopivec, skl priložnosti so podelili zamej-?ri rn. vinogradnikom tudi številna pri-, anja, o čemer pa bomo podrobneje
še Poročali.
sliki (foto Mario Magajna) člani ljjae*ke zveze in drugi gostje iz Ita-®a Gospodarskem razstavišču.
Jutri v Povolettu ob 46. obletnici strtja nacifašistične postojanke
Počastitev padlih borcev
Osrednji govor bo med svečanostjo imel državni poslanec Danilo Bertoli
VIDEM — V Povolettu bo jutri na pobudo krajevne občinske uprave in pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI spominska svečanost za padlimi garibaldinci in drugimi partizanskimi borci, ki so se udeležili 5. septembra 1944 bitke za uničenje nacifašistične postojanke v tem za takrat strateško izredno pomembnem predelu vzhodne Furlanije. Ob 46-letnici tega dogodka se bodo udeleženci svečanosti zbrali jutri ob 10. uri na Trgu Liberta; pol ure pozneje bo maša zadušnica, nato pozdravna nagovora župana Pietra Clocchiattija in videmskega pokrajinskega predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije Federica Vincentija in osrednji govor državnega poslanca Danila Bertolija.
Ukradli pravi arheološki biser
ZADAR — Iz neke cerkve v Zadru je nekdo ukradel te dni marmorno skulpturo izjemne umetniške vrednosti iz starorimskih časov. Gre za glavo dečka iz sredine prvega stoletja, izdelano v belem marmorju, ki je visoka 17,1 centimetra in široka 13 centimetrov. Dragocena skulptura je last Istrskega arheološkega muzeja v Pulju, ki jo je posodil za razstavo v Zadru. Njeno vrednost cenijo na kakšnih 50.000 dolarjev, zato tudi ni čudno, če se je v preiskavo vključila tudi mednarodna policija Interpol. Kdor bi ukradeno umetnino našel ali pomagal najti, bo prejel nagrado 50.000 dinarjev.
Po
skupnem italijansko-jugoslovanskem načrtu
Obnova Manziolijeve hiše
tjQ ,°LA — Dolgoletne želje Izolanov, UteJ.J9odovinski vrednosti primerno me*, Manziolijevo palačo v starem UDnem središču, se bodo, tako je pij L. zudeie uresničevati. Kljub do-dnem so v novem občin-g0(A, .Vodstvu naredili vse, da bi za-hreg1 riuine pogoje začetka del. V sPor ° kratkem času so zagrizli v ne-S[nnno hd oreh in našli nadomestna vQ;0°vnn;a za šest družin, ki so prebi-ej izolski hiši. Nekaj nad dva dinarjev je, tako kot je oblju-spevala republika. Domačini Prevzemu občinskega krmila njih U,JJ tudi inventuro vseh doseda-
oprQ v. Prevzemu občinskega krmila njih V1 tudi inventuro vseh doseda-klnjraktivnosti in se dogovorili o us-£nern delu.
kij uPa/ so tako sedli ob predsedni-in i2v * e skupščine Zvonku Grahku Še n/rf eSfa sveta Jožetu Černeliču narod stavnica sekretariata za med-hubiul0 sodelovanje Slovenije, re-Zq varSa in medobčinskega zavoda čine Sfv° rtaravne in kulturne dediš-Ijajie rfstavratorskega centra iz Ljub-3rtegain koordinator slovenskega izvr-
V ponedeljek, 3. septembra, pa pričakujejo v Izoli obisk treh arhitektov iz Italije, ki bodo sodelovali pri tem skupnem italijansko-jugoslovanskem oziroma slovenskem projektu. Medtem pa v piranskem Zavodu nadaljujejo z izdelavo ekspertize, ki bo služila pripravi vseh potrebnih obnovitvenih načrtov.
Manziolijeva palača v Izoli je zagotovo pravi arhitekturni biser, ki ga je treba - podobno kakor že Tartinijevo hišo v Piranu - iztrgati propadanju. V njej pa je Skupnost Italijanov našla tudi možnost za ureditev primernejših prostorov. Zdaj domuje, skupaj z izolsko glasbeno šolo, v Besenghijevi palači, ki ravno tako že težko kljubuje zobu časa.
Kar nekaj let je tako ostalo le pri željah in upanjih, vse do Memoranduma o italijanski gospodarski pomoči Jugoslaviji pred dvema letoma, ki s C-listo namenja obnovi Manziolijeve hiše nekaj nad 3 milijarde lir.
MIRJAM MUŽENIČ
milijard lir zaščito vode
lrst
hostj 0,	V okviru sprejetih obvez-
Ve, hi	odstranitve vsakršne teža-
°drte 7 stegnila nastati zaradi more-^dstv^Pitve vode s kemičnimi ^tlirisif^h zatiranje plevela oziroma , Čelna , bolezni in zajedavcev, je s*hpnih V ada sklenila nakazati za Ndovojj milijard lir prispevkov n ^ohini1Tna konzorcijema v Krminu ^.Micj ; ' Ustrezni občinski službi v ,'stvu „ Občini Chiopris Viscone. V m odm e ZQ državna sredstva, ki so
renf^,v smislu odloka predsed-Mrobn Zllke it. 236 iz leta 1988. kah0*emikalij v kmetijstvu je znano, prepovedana.
Friidadria ima že 4 filiale več
PORDENON — Pordenonska ljudska banka - Banca popolare Friuladria - je odprla štiri nove podružnice: prvi dve v četrtek v kraju Tdrre di Pordenone in v Vigonovu di Fontanafredda, drugi dve pa včeraj v Meduni di Li-venza in Tricesimu. Banca popolare Friuladria, ki je nastala lani z združitvijo Ljudske banke v Čenti, Zadružne delavske banke v Torreju in porde-nonske Ljudske banke, je na čelu sedmih tovrstnih zavodov v deželi FJK. Z novimi štirimi filialami se je število vseh njenih podružnic povzpelo do 33, delujejo pa poleg v pordenonski še v videmski, trbiški in tržaški pokrajini. Kmalu bo odprla tri nove filiale tudi Ljudska banka v Čedadu, s čimer bo njihovo številp naraslo na 13.
Kljub preddopustniškim obljubam koprskega Podjetja za PPT promet
Telefonske zveze s tujino še šepajo
PIRAN — Koprski poštni delavci so pred glavno turistično sezono obljubili, da bodo poleti felefonske zveze iz turističnih krajev boljše kot minula leta. Po tistem, kar smo uspeli zvedeti, pa je prav nasprotno - tako slabih telefonskih zvez že dolgo ni bilo in jezni občani pa tudi poslovneži so nas na to večkrat opozorili. Iz piranske občine je bilo včasih treba čakati po več minut z dvignjeno slušalko, preden je telefonska centrala sploh ponudila prostor. Potem je bilo treba iskati prosto linijo - na koncu pa nezaseden telefon. Zaradi vseh teh kolobocij je bilo velikokrat prava loterija koga priklicati. Pritožil se je tudi izolski občan, ki je srečo preizkušal kar v šestih koprskih telefonskih govorilnicah - dve v Zusterni, eno na avtobusni postaji v Kopru pri Soči in tri kabine na pošti oziroma pred njo. V vseh šestih primerih pa so bile govorilnice neuporabne - avtomati pokvarjeni ali pa založeni z žetoni... Nič čudnega, so nam povedali na koprskem Podjetju za PTT promet, ljudje mečejo v telefonske avtomate vse mogoče - stare kovance, ki so menda ravno pravšnji za goljufije, primerno velike gumbe, žetone in kovance na vrvici itd. Krivi so menda tisti, ki so ponovno odločili, da je potrebno vpeljati spet gladke žetone in ne več žetone z utori.
»Poglejte, v piranski občini smo oddali v najem 44 telefonskih govorilnic Iskri, ki prodaja še naprej stare žetone (tiste z utori) in pridno skrbi za red v telefonskih govorilnicah. Tam težav ni...,« nam je povedal Vojko Petrič, odgovoren za to področje.
To ni povsem res. Tehničnih težav res ni veliko in piranske govorilnice so gotovo bolje vzdrževane in urejene od koprskih. Toda za dvojno ceno! Iskra namreč prodaja žetone po približno dvakratni ceni. Tako stane minuta pogovora z Nemčijo iz piranskih, portoroških in lucijskih javnih govorilnic 40 ali 46 din (odvisno, kako velike žetone kupite) oz. 5 do 6-krat dražje kot minuta pogovora iz Nemčije v Jugoslavijo. Za ta denar pa bi lahko v vsako govorilnico namestili tajnico, ki bi klicala namesto turista in hkrati ponudila osvežilno pijačo.
BORIS ŠULIGOJ
KOPER — »Cen telefonskih impulzov nismo podražili, ampak le izravnali s cenami, ki veljajo v drugih jugoslovanskih republikah od 1. julija,« je pojasnil Vice Glaven s koprskega Podjetja za PTT promet. Impulz stane zdaj 22 par, prej pa je 19. Za to so se odločili, ker da so v Jugoslaviji izredno poceni telefonske storitve. Spričo višje cene impulza in ker se telefonski promet s tujino ni podražil, so se še dogovorili, da bodo pri pogovorih s tujino znižali število impulzov. Če se je v pogovoru z ZRN doslej v eni minuti "dovrtelo" 107 impulzov, se jih bo poslej le 92 in bo minuta telefonskega pogovora z ZRN stala še naprej 20 din in 30 par. Minuta pogovora iz ZRN v Jugoslavijo stane 1,15 marke, po 18. uri pa le 90 pfeningov - trikrat manj kot iz Jugoslavije. B. Š.
Zračna zveza VR-Miinchen
VERONA — Jutri se bodo začeli linijski poleti na novi letalski progi med Verono in Miinchnom, ki jo je uvedla zahodnonemška Lufthansa in s tem storila uslugo poleg veronski pokrajini še pokrajinam Brescia, Mantova, Rovigo, Vicenza, Trento in Bočen. Zvezo med veronskim letališčem Villafranca in središčem Bavarske bodo vzdrževali moderni iokkerji 50 (s petdesetimi sedeži) družbe DLT, ki ji je Lufthansa zaupala zračni promet na medregionalni ravni. Poleti bodo vsak dan, razen ob sobotah: odlet iz Verone ob 16.35 in pristanek v Miin-chnu ob 17.55 oziroma odhod iz Bavarske ob 14.45 in pristanek v Villaf-ranci ob 16.05. Prvi fokker bo pristal na veronskem letališču jutri ob 16.05.
Pomoč zaradi preblagih zim
TRST — Deželni odbor je sprejel predlog odbornika za turizem Gioac-china Frencescutta o podelitvi 500 milijonov lir videmskemu in pordenon-skemu konzorciju za jamstvo trgovskih kreditov. Gre za dodatno finansiranje njunih rizičnih skladov oziroma, z 'drugimi besedami, za pomoč turističnim delavcem v hribovitih in goratih predelih Furlanije-Julijske krajine, ki so v zadnjih zimskih sezonah utrpeli znatno denarno škodo zaradi pomanjkanja snega. S sredstvi, ki jih bodo prejeli od omenjenih konzorcijev, bodo lahko lagodneje najeli kratko in srednjeročna posojila. Polmilijar-dni prispevek bo deželna vlada namenila konzorcijema v skladu z deželnim zakonom št. 12 iz letošnjega marca.
Kuncem preti zopet okužba
SEŽANA — V sedmih občinah na Slovenskem, med njimi tudi na Sežanskem, se je pojavila oziroma je zaznati okuženost in ogroženost s hemoragično boleznijo kuncev in zajcev. Zato se je Društvo gojiteljev malih živali sežanske občine, ki uspešno deluje že dalj časa, odločilo, da bo cepilo vse domače kunce na območju občine proti bolezni x.
Iz uvoza so nabavili vakcino za cepljenje približno 500 kuncev. To nalogo bodo opravili delavci Veterinarskega zavoda Primorske Sežana. Veterinarji bodo cepili domače kunce, ki jih gojijo člani društva na Zavodu. S cepljenjem bodo pričeli že pojutrišnjem, 3. septembra.
O.K.S.
Na tečaje se je mogoče vpisati še do 21. septembra
Nove možnosti zaposlovanja s poklicnimi tečaji SDZPI
Priprave na bližajoče se šolsko leto vrejo tudi na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. 17. septembra, to je dva dni pred začetkom pouka v državnih šolah, se bodo namreč začeli tudi celoletni poklicni tečaji s kvalifikacijo, ki jih prireja SDZPI. Drugi tečaji, ki predvidevajo veliko manjše število učnih ur, se bodo sicer pričeli pozneje, pripravljalnega dela pa je že sedaj toliko, da je na sedežu Zavoda v Ul. Ginnastica 72 (pri dijaškem domu S. Kosovel) kar vroče. Razen tega, da je treba še dokočno določiti kadre, ki bodo vodili tečaje, so v tem času v teku tudi vpisovanja, ki bodo trajala do 21. septembra.
Predvpise so na Zavodu sprejemali že julija, naval pa pričakujejo - kot običajno - septembra, to je v času, ko življenje dobi spet normalne obrise. Šele sedaj se bodo diplomirani dijaki ali dijaki, ki ne želijo več obiskovati višje srednje šole, verjetno globlje zamislili v svojo prihodnost. Prav tako bodo tudi zaposlene osebe razmislile, ali jim poglobitev znanja lahko koristi za izboljšanje dela ali službe. Tečaji SDZPI so namreč namenjeni prav vsem »kategorijam« študirajočih: nudijo možnost poglabljanja stroke in spoznavanja novih delovnih metod, po drugi strani pa predstavljajo tudi primerno odskočno desko za brezposelne ali mlade v iskanju prve zaposlitve.
Tudi letos ponuja SDZPI zelo široko pahljačo možnosti. Na Tržaškem prireja 16 tečajev, na Goriškem pa 8 (eden izmed njih je namenjen tečajnikom iz vse dežele). Razen
Na tečaj za upravljanje kmetij, namenjenih kmečkemu turizmu, in na tečaj za cvetličarstvo in okrasne rastline se interesenti lahko vpišejo tudi na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone. Ker nas je zanimalo, kakšen je bil odziv za ta tečaja, smo se oglasili na Kmečki zvezi, in sicer pri Silvani Petaros, ki nam je posredovala kar zanimive podatke.
»Pri nas se je prijavilo že precej kandidatov,« nam je povedala. »Za tako obliko vpisovanja smo se odločili, da bi priskočili na pomoč Zavodu, pa čeprav se interesenti lahko vpišejo seveda tudi na njegovem sedežu. Vpise sprejemamo na Kmečki zvezi, njihove osebne podatke pa posredujemo uradom SDZPI.«
»Pri nas so se oglasili v glavnem mladi ljudje, ki bi se ob službi radi posvetili tudi drugim dejavnostim, na primer vodenju osmič ali cvetličarstvu. Zanima jih, kako popestriti domačo ponudbo na osmici, posodobiti postrežbo in vse, kar k temu spada. Med tistimi, ki so se odločili za tečaj o cvetličarstvu, so tudi v glavnem takšni, ki jih ta panoga zanima le v zvezi z lastnim, domačim vrtom. Doslej je malo takšnih, ki bi se s cvetličarstvom ukvarjali poklicno. Za prvi tečaj se je doslej prijavilo 8 interesentov, za drugega pa 9. Zanimanje, ki so ga v glavnem mladi interesenti pokazali za ta dva tečaja, kaže na pravilno izbiro vodstva Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje,« je bila zaključna misel Silvane Petaros. (ni)
»klasičnih« tečajev, ki imajo uspeh tako rekoč ob vsakem letnem času (gre namreč za tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu delu, ki je skoraj polno zaseden), ponuja Zavod tudi letos nekaj zanimivih novosti, ki upoštevajo predvsem realne potrebe deželnega, še zlasti pa slovenskega gospodarstva.
Naj omenimo torej najprej nove tečaje, ki so izzvali že precej zanimanja. Na prvo mesto sodi prav gotovo dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje, ki ga letos prvič prirejajo v Gorici. Tečaj so želeli že večkrat prirediti, Dežela pa ga je odobrila šele letos. Tečaj prirejajo v Gorici predvsem zaradi prostorov, obiskujejo pa ga lahko mladi (in tudi starejši) iz vse dežele, saj bodo slovenski dijaški domovi ponujali možnost prenočišča. Tečaj bo trajal 1000 ur, na njem pa bodo poučevali priznani strokovnjaki, med katerimi bodo tudi profesorji gostinske šole v Izoli. Doslej se je prijavilo 11 tečajnikov (skupno pa je 20 mest).
»Nov« je tudi večerni tečaj psihologije prodaje in marketinga (50 ur), ki bo nudil informacije za boljše poslovanje s kupci in za poznavanje tržišča. Po svoji zasnovi so novi tudi raznoliki tečaji informatike. Medtem ko so do lani prirejali en sam enoten tečaj informatike, prirejajo letos tri diferencirane tečaje, in sicer tečaj osnovne informatike in MS-DOS (60 ur), za katerega dejansko ni več prostih mest (vpise bodo sprejemali torej le še z rezervo), world-proces-sing oziroma urejevanje besedil (60 ur) in tečaj iz programa Data base (60 ur). Zadnja tečaja sicer ni mogoče obiskovati brez osnovnega znanja tečaja MS-DOS.
Novosti se napovedujejo tudi v kmetijskem sektorju, saj letošnji program ne predvideva več klasičnih tečajev iz vinogradništva, živinoreje ipd. Letos sta na programu namreč le tečaj za upravljanje kmetij, namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur), in tečaj za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur), ki ju Zavod prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo. Namen prvega tečaja je spodbuditi razvoj agroturizma, namenjen pa je tudi »osmičarjem«, ki bi radi izboljšali svojo ponudbo in spoznali zakonodajo. Tečaj za cvetličarstvo pa se bo osredotočil na posamezna vprašanja gojenja cvetlic in okrasnih rastlin.
Obstaja sicer še možnost, da bi Zavod priredil tečaj splošnega kmetijstva za zaposlovanje mladih, vendar le v primeru, ko bi eden od odobrenih tečajev odpadel. Številni mladi kmetovalci so se namreč pozanimali za ta tečaj, ki je imel lani velik uspeh, vendar ko so bili programi že izdelani.
Prenovljen bo tudi tečaj za animatorje (prirejajo ga v sodelovanju z ZSKD), ki bo letos obravnaval predvsem metode animacije z najstniki (prejšnja leta so animatorke spoznavale v glavnem delo z manjšimi otroki).
Na koncu naj omenimo še zadnje tečaje. Tečaj za upravljanje podjetij (60 ur), ki so ga priredili že lani, lahko obiskujejo samo osebe z višješolsko diplomo. Isti pogoj velja tudi za tečaj za programiranje na personal kompjuterju z razvitejšimi jeziki. Interesenti pa lahko izbirajo še med tečajema srbohrvaščine (120 ur) in strojepisja (150 ur), (bg)
Pokrajina jamči za neokrnjenost službe
Skrb za mladoletnike že prehaja na občine
Operacije za prehod pristojnosti skrbstva za mladoletne s Pokrajine na občine potekajo - po zagotovilih pokrajinskih upraviteljev - brez vsakršne nevše nosti za uporabnike teh storitev. Pokrajinska uprava si v tesnem sodelovanju zainteresiranimi občinami prizadeva, da bi le-te prevzele v upravljanje čim bo J učinkovite in dobro organizirane skrbstvene službe.
Prehod pristojnosti pa ne poteka samo na osnovi deželnega zakona št. 35 i leta 1988, temveč tudi na temelju nedavno sprejetega vsedržavnega zakona s •
ne, temveč tudi zato, da bi bil prenos pristojnosti opravljen še pred začetkom novega šolskega leta.
Zagotovila v tem smislu je včeraj ponovil tudi pokrajinski odbornik z socialno varnost Mario Martini, ko se je na njuno željo sestal z načelnikom svetovalskih skupin KPI v pokrajinskem in občinskem svetu Martonejem J Pessatom. Komunistična predstavnika sta namreč izrazila bojazen, da bi v.te*i prenosa pristojnosti služba za mladoletne utrpela okrnitve ali celo zastoje in d bi ta dokaj zapleten postopek mladostnikom, ki potrebujejo pomoč, povzroči težave.	. .
Pokrajinska uprava pa je po Martinijevih besedah medtem že podpisal sporazum z zadrugami spremljevalcev in bo tako preprečila, da bi handikapiran mladoletniki ostali brez spremstva. V prihodnjih dneh se bo predsednik Pokrajine Crozzoli srečal z župani in pristojnimi odborniki Trsta, Milj in Devina-Nabre-žine in z njimi preučil vso zadevo. Omenjene občine bodo namreč prve, ki b°d v pokrajini prevzele skrbstvo v svoje roke. Ne gre namreč prezreti podatka, o potrebuje v celotni tržaški pokrajini nego približno 700 mladostnikov.
Pod Montebellom pripravljajo četrto prireditev »50 in več«
Na tržaškem razstavišču pod Montebellom bo od 8. do 13. septembra razstavna prireditev »50 in več« (50 & piii), ki bo namenjena potrebam tako imen°' vane »tretje starosti«. Razstavo prireja tržaška Velesejemska ustanova v sodelf' vanju z združenjem Confcomercio in pod pokroviteljstvom Občine Trst.
Letos bodo ta svojevrstni sejem, ki je namenjen potrebam, a tudi zahtevan* in zabavi starejših ljudi, priredili že četrtič. Dejstvo je namreč, da predstavljaj ljudje, ki so prekoračili določen prag starosti, vedno večjo družbeno stvarnos ■ ponekod, kot prav v Trstu, pa so že v večini. Velike spremembe na razni področjih, od socialnega do zdravstvenega so nam podaljšale življenje, ustvaril so nove potrebe in tudi zahteve. V ospredju pa je nedvomno problem kakovos življenja, ki ga najbolj občutijo prav starejši ljudje.
Kakovost življenja seveda ne pomeni le večje gmotne razpoložljivosti, ampak zastavlja tudi usodnejša vprašanja, kot sta posebna zdravstvena oskrba i kvalitetna uporaba prostega časa, ki ga imajo upokojenci mnogokrat preveč, saj se »svoboda« kaj hitro lahko spremeni v samoto.
Sejem »50 in več« bo predstavil najrazličnejše artikle, ki so starejšim ljudem potrebni in seveda tudi take, ki so le vabljivi in odgovarjajo zahtevam vsako*' ^ stnih konjičkov. Ob tem pa bodo priredili več srečanj, okroglih miz in razprav problemih starosti. Med drugim bo 10. t. m. seminar na temo »Urbana središča } problemi ostarelih«, pripravili pa bodo tudi zabavne večere,' turnirje v različn^ igrah in predstave. Med drugim bodo odprli bogato filatelistično razstavo, ki J pripravlja Tržaški filatelistični in numizmatični krožek.
Po Miramarskem festivalu še Glasbeni sprehodi po parku
O problemih in perspektivah v pogovoru z Vladimirom Vremcem
Septembrski koncertni nizi za ljubitelje klasične glasbe
Tržaškemu občinstvu se letos obeta kar se da kulturni september, bogat v prvi vrsti z glasbenimi dogodki, ki bodo v prvih dneh celo zapolnili ves naravni prostor Miramarskega parka. Gre za nekakšno sovpadanje dveh pobud, od katerih predstavlja prva pravo novost, druga pa je v šestih letih postala že prava septembrska tradicija. Ob prvem Miramarskem festivalu, ki se je začel že včeraj popoldne, in Glasbenih sprehodih Opere Giocose, ki bodo popestrili prvi dve soboti in nedelji v mesecu, pa se z uvodnim koncertom v stolnici sv. Justa že v ponedeljek (3. t. m.) začenja še tretja, obsežnejša in nekoliko resneje zasnovana koncertna ponudba pod skupnim naslovom Glasbeni september.
Miramarski festival združenja Tries-te 2000 je včeraj pričaral pristno srednjeevropsko ozračje s prvim koncertom pesmi in operetnih melodij, ki jih je podala sopranistka Maria de Fran-cesca Cavazza. Današnji koncert, ki bo prav tako kot jutrišnji ob 16.15 na dvorišču pred gradičem, z večerno ponovitvijo v Oficirskem krožku, ponuja Schubertove liederje v interpretaciji sopranistke Liliane Rotter in tenorista Giuseppeja Botte, ob vsem tem pa še violinski intermezzo Carla Pacchiorija. Nedeljski zaključni koncert Miramarskega festivala pa obsega »pristno« tr-
Dvodnevni festival komunističnega tiska v Repnu
Park Mouzar v Repnu bo danes in jutri prizorišče tradicionalnega festivala komunističnega tiska, ki ga prirejajo prizadevni člani sekcije KPI iz re-pentabrske občine. Kot na vseh podobnih prireditvah, bo seveda poskrbljeno za družabnost ob zvokih narodnozabavnih ansamblov Lojzeta Furlana in Nočni skok. Na voljo pa bo tudi bogata ponudba jedi na žaru in pristna domača kapljica.
Še posebno zanimivo bo v nedeljo ■ ob 21. uri, ko se bosta predstavili kar dve plesni skupini. Mladi plesalci skupine France Prešeren iz Boljunca bodo izvajali latinsko-ameriške plese, tržaška skupina Electric Feet pa bo prikazala akrobatski rock and roli in boo-gie boogie. Ob 19.30 bo deželni svetovalec Miloš Budin govoril o političnem položaju pri nas in v svetu. (B. S.)
žaško opereto z naslovom La Bella Trieste, ki jo je po besedilu Edde Vi-diz uglasbil Tullio Esopi.
Jutri bodo v Miramarskem parku zazveneli tudi Glasbeni sprehodi združenja Opera Giocosa. Letošnji spored je zasnovan s posebnim poudarkom na komorni glasbi in na solistih, mladih in sposobnih glasbenikih, ki se pred širokim občinstvom šele uveljavljajo. Prvi dve glasbeni promenadi (danes in jutri) ponujata igriv uvod s Simfonijo igrač Leopolda Mozarta, očeta slavnega salzburškega skladatelja. Po tem začetku ob 15.30 pri Labodjem jezeru bo drugi postanek okrog 16. ure ob gradiču. S komornim orkestrom Opera Giocosa, ki pod vodstvom mentorja in dirigenta prof. Severina Zannerinija od vsega začetka nastopa na teh koncertnih srečanjih po Miramaru, bo tokrat igral oboist Marco Bernini, in sicer v Vival-dijevem Koncertu v C-duru za oboo in godala. Glasbeni sprehod se bo nato (ob 17.15) nadaljeval pri jezeru z lokvanji s Telemannovim Koncertom v G-duru za violo in godala (solist Davide Prelaz). Skladba sodi med najznamenitejša dela tega poznobaročnega skladatelja, ki mu nekateri celo »očitajo«, da je bil preploden. Od jezera se bo potujoči orkester ob 17.40 spustil do spodnjega spomenika Leopoldu II., na vrsti pa bo Vivaldijev Koncert v G-duru za violončelo in godala v treh stavkih (solist Tullio Zorzet). Spored prvih dveh glasbenih sprehodov bo zaključila Bachova Suita št. 2 v h-molu za flavto in godala s flavtistko Bruno Perraro. Prizorišče zadnje glasbena točke bo kot običajno sugestivni grajski portič, ki ob septembrskem sončnem zatonu - nastop je namreč predviden ob 18. uri - zaživi v čisto posebnem razpoloženju.
Pozornost do solističnih nastopov z orkestrom bo izrazita tudi med ostalima dvema glasbenima sprehodoma, ki bosta na vrsti prihodnjo soboto in nedeljo. Koncertni spored je tokrat zamišljen nekoliko drugače, vsekakor manj igrivo in lahkotno. Že uvod pri »običajnem« Labodjem jezeru z dvema elegijama za godala Edvarda Griega bo precej otožen. Poleg Griega pa bodo na sporedu še skladbe Dittesdor-fa, Bacha, Dragonettija in Mozarta.
Ob tako bogati in raznovrstni ponudbi lahko veselo poskoči srce vsakemu ljubitelju klasične glasbene umetnosti. Ob koncu še sicer nezanemarljiv podatek, da je vstop za vse koncerte prost! (dam)
»Pri vzdrževanju mestnih zelenic in parkov nas najbolj omejuje pomanjkanje osebja«
O zelenicah in parkih v našem mestu smo že ničkolikokrat pisali, ponavadi ne v spodbudnih tonih, letos pa je položaj na »obzorju« zelenja še slabši kot prejšnja leta. Zelenja je sicer v Trstu kar nekaj, čeprav ne v takšni meri, kolikor bi ga potrebovalo mesto z več kot 200 tisoč prebivalci. Za pogovor o tem vprašanju smo zaprosili dr. Vladimira Vremca, ravnatelja odseka za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo pri tržaški občinski upravi.
»Predvsem nas pesti pomanjkanje osebja, ki je za vzdrževanje parkov in zelenic v mestu kot tudi ob vpadnicah v mesto nujno potrebno. S septembrom bomo sprejeli v službo 13 novih vrtnarjev. Če jih prištejemo k tistim, ki delajo v štirih zadrugah in ki imajo z našim odsekom pogodbo še do 10. aprila 1991, in dodamo še vso ostalo delovno silo, deluje naš odsek s komaj 50 odstotki zmogljivosti. Lahko si mislite, kako težko je delati v teh razmerah, ko na primer samo sedanje sušno obdobje terja pogosto zalivanje dreves in drugega okrasnega zelenja.«
Med zadrugami, ki delujejo v okviru odseka, nam je dr. Vremec navedel tudi slovensko podjetje Gradis s Pad-rič, ki ima v zakupu dela za lepši videz in vzdrževanje vpadnic v mesto, ki gredo od Ulice Fabio Severo do Obeliska, Perčedola in do kontovelske mlake.
Treba pa je vzdrževati tudi videz vpadnic od Barkovelj mimo nabrežja do sprehajališča pri Sv. Andreju in vse do Milj, pa še trge Oberdan, Garibaldi, Drevored d'Annunzio in Ul. Falvia.
»Naša velika skrb niso samo zelenice, ampak tudi drevoredi,« nam je dejal dr. Vremec. »Med velikimi drevesi, ki krasijo te drevorede, so namreč tudi platane. Te napadajo posebne mušice, ki so nevšečne tudi za ljudi. Težko jih je odpraviti; če pa platane zapustimo in jih ne bomo pravilno negovali, se lahko na njih pojavi tudi drevesni rak. To bi bila ogromna škoda, saj je med drevesi, ki krasijo naše drevorede, kar okrog 50 odstotkov platan.«
Kljub sušnemu poletju, je občinski odsek skrbel, da so redno zalivali najvažnejše točke s cisternami. Ostaja seveda nerešeno vprašanje stalnih namakalnih naprav, ki naj bi za dolgoročno obdobje rešili ta problem. »V naših drevoredih je več kot 6.500 dreves. Lahko si mislite, koliko skrbi imamo z njimi in kaj vse je treba storiti, da ta drevesa pravilno rastejo in se razvijajo.«
Na Trgu Oberdan prav v tem času urejujejo osrednjo zelenico, na katero bodo postavili kip znanega tržaškega
kiparja Mascherinija, ki ga je njegova vdova poklonila mestu. Nekje sredi septembra bo tudi ta objekt urejen, kar bo gotovo prispevalo k lepšemu videzu tega dela mestnega središča.
V razgovoru smo omenili tudi park v Ul. Montecchi, ki je sicer delno že urejen, manjkajo pa še mnoge stvari, ki so si jih jih načrtovalci zamislili. »Zadovoljni smo, da je veliko otrok in odraslih, ki zahajajo v ta park. V prihodnje ga bomo skušali opremiti s kakšnimi igrali na vzmeteh, na katerih bi se lahko otroci zabavali. Za starejše občane bi skušali postaviti še nekaj klopi, pa morda tudi mizo, da bi lahko na njej na primer kartali. Problemi iz-gledajo tako enostavni, toda ko jih začnemo reševati, nastopijo neštete večje in manjše težave.«
Omenili smo tudi velik pritok ne samo jugoslovanskih, temveč sedaj tudi poljskih, čeških in madžarskih turistov, ki se še posebej poslužujejo ze-
lenic za počitek ali za spravljanj stvari, ki so jih nakupili. »Žal n*®anL osebja in niti denarnih sredstev, da prevzeli tudi to skrb. Policija lanji zelenice in parke nadzira le zato, o ne pride do kakšnih kaznivih dejani vse ostalo je prepuščeno naši sn*61® ■ ski službi in seveda posameznikom, bi morali problem snage in vzdrzev nja zelenic pravilno občutiti. Takpn^ čistilno akcijo nameravajo izvesti . bližnji bodočnosti in vanjo vklj^jv tudi predel Sv. Justa, Drevored N septembra in celo mestno središče.«
»Veste, Videm in Gorico je lažje drževati kot Trst, ki ima posebno le9 in je njegovo mestno središče stisni ^ no med nekaj ulic, kjer je nenehn teku velik osebni in avtomobilski p met,« je dodal dr. Vremec. »_Z n strani bomo storili vse, da bo že v l,g šeni izgled mesta lepši in da bomo prihodnje pomladi rešili še marsika
ro pereče vprašanje.«
NEVA
LUKEŠ
Miramarski park bi moral biti zgled za vse mestno zelenje (Foto Mag®]
AVTOMOBILSKA
DELAVNICA
‘Pellizzarf
“Pellizzari”
POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA*
aaaa
Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565
Jubilejni študijski dnevi v Finžgarjevem parku na Opčinah
V prvem predavanju Drage 90 vprašanje naroda v postmoderni
Po napovedi deželnega odbornika Brancatija
Školjke bodo odslej pregledovali v Gorici
VCeraj so se pod velikim šotorom v Parku Finžgarjevega doma na Opči-, an pričeli jubilejni študijski dnevi _ ra9a 90". Uvod je bil delovnega acaja, saj bo slovesnost ob 25. jubi-JU v nedeljo popoldan, ko bosta med jugim prisotna predsednik slovenske a , e Lojze Peterle in predsednik de-®ega odbora FJK Adriano Biasutti. Včeraj je za predavateljsko mizo P isotne pozdravil predsednik Društva ,.°Venskih izobražencev Sergij Pahor, se je spomnil očeta študijskih dne-p°v Jožeta Peterlina. Naglasil je, da je spi ■ lin ime' globoko zaupanje v smi-1 m cilje izrazito intelektualne prire-. ki so jo leta 1966 prvič imeli v s,alnni kraški vasici, to je v Dragi.
Udijski dnevi so zahtevali od prire-t?. jev veliko truda, pred predava-ijskim pultom so se zvrstili številni ^Sledni predavatelji, številne misli pa našle svojo potrditev v sedanji ^varnosti v Sloveniji.
L., rvj predavatelj jubilejne Drage je 6, včeraj mladi tržaški esejist Igor rn«nperle, ki je govoril na temo "Na-Vat i°St V Postmoderni misli". Preda-Jelj.ie svoj esej pričel s pozdravom «anji demokraciji in ostro kritiko nje "monolitne" oblasti. Na svoji tem eVn* ln razmižljujoči poti pa je po-nagovarjal predvsem tiste pogle-Sv' .ki presegajo ideološke koncepcije eta. Seveda se je srečal z nekatere-1 Protislovji, v osnovi pa je pristal ji1 misli o narodu kot o prvinskem azu človekovega bivanja, ki je v ihirč bistvu večplastnost čustev in mPt ' Škamperle se je pri tem izogibal tafizičnemu pojmovanju naroda kot D . apriorni zaznamovanosti, hkrati ral I6 narodnost opredelil kot "integ-se111 bel človekove osebnosti". Zavzel 0, le za samostojno slovensko državo, enem pa si je zastavil problem tiste r^5l?nalne države, ki je imela v ev-
Tf,	uiz.ave, i je imela v ev-
q P?ki misli in praksi tudi številne ne-bil lVne Posledice (sami Slovenci smo j,;,1 v preteklosti žrtev nacionalistič-m konceptov).
t0 .v°je razmišljanje o narodu in na-(n nosti v postmoderni dobi in misli p gre za isti stvari) je Škamperle Pletal z nekaterimi informacijami
Igor Škamperle
in analizami same postmoderne. V kroniki je nemogoče izčrpno sintetizirati bistva že itak sintetičnega razmišljanja, lahko le poenostavimo: postmoderna se pojavlja kot kritika in antiteza "enega" (resnice, ideje, ideologije itd.) in kot potrjevanje hkratnega bivanja različnih osebkov. Ko bi to prevedli v preprostejšo formulo in jo nato prenesli na vprašanje naroda, (to je v bistvu storil tudi Škamperle), bi lahko zapisali, da je narod osebna in skupna kvaliteta, ki pa se izogiba sleherni nadvladi. Narodnost v postmoderni dobi ni torej agresivna do drugih narodov, ni ekskluzivna in priznava drugačnega, obenem pa je pomembna bivanjska in etična kvaliteta. Upati je seveda, da je in da bo tako, saj smo priča dogajanjem, ki gredo v dokaj različne poti.
Nekatera odprta vprašanja so se izluščila že med samo razpravo, ki je bila še kar zanimiva in osredotočena na temo. Sledila so si vprašanja kot, čemu nekateri pripisujejo totalitarne vsebine le marksišmu, ko pa so omenjene misli vraščene v evropsko moderno filozofijo in seveda zgodovino? Nadalje, kako je v postmoderni s kato-
lištvom, ki zagovarja vero v enega, in še, kako je z vprašanjem narodnosti kot odprtosti, (problem odprtosti, ko je narodnost ogrožena?) itd. Nekateri posegi so se nanašali tudi na bolj kontin-gentna vprašanja slovenske manjšine, kot je na primer vprašanje slovenskih šol, slovenskega predstavništva v javnih ustanovah in o drugih stvareh. Vsekakor je bil prvi večer dovolj dražljiv in mladi predavatelj je odprl nekatere teme, ki so v Sloveniji zelo aktualne, pri nas pa ne naletijo vedno na primeren odziv.
Draga se bo nadaljevala danes (pričetek ob 17.30) s predavanjem Zdravka Inzka o "Sloveniji in perspektivah širšega sveta". Inzko je koroški Slovenec, ki živi na Dunaju. Po poklicu je diplomat in je trenutno zaposlen na zunanjem ministrstvu na Dunaju. Bil pa je avstrijski diplomat v ZDA, OZN in kulturni ataše na avstrijski ambasadi v Beogradu.
Kot smo že zapisali, bo najslovesnej-ši del Drage v nedeljo. Zjutraj bo maševal škof Bellomi, sledilo pa bo (ob 10.30) predavanje Janeza Pogačnika o "Slovenski cerkvi pred novimi nalogami". Popoldne (ob 15.30) bo osrednja slovesnost, sledilo bo predavanje "Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja", govorili bodo Spomenka Hribar iz Ljubljane, Ivo Jevni-kar iz Trsta, Karel Smolle iz Celovca in Janez Zorec iz Pariza.
Danes bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah zasedali tudi člani iniciativnega odbora za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa (pričetek ob 9. uri), v popoldanskih urah pa se bodo srečali uredniki slovenskih revij, ki izhajajo po svetu.
ACE MERMOLJA
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo s 4. septembrom odprta s sledečim urnikom:
torek, sreda, četrtek in petek: od 8. do 13. ter od 14. do 19. ure sobota: od 9. do 13. ure.
Od 15. septembra bo Furlanija-Julij-ska krajina razpolagala z lastnim laboratorijem za pregledovanje klapavic, ki jih gojijo v naši deželi. Za zdravstveno neoporečnost teh školjk bo v bodoče namreč skrbelo večpodročno nadzorništvo za profilakso (PMP) Goriške krajevne zdravstvene enote. Tako je oznanil deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, ko se je včeraj v sejni dvorani miljskega občinskega sveta sestal z gojilci klapavic, ki na osnovi deželne odredbe že dva tedna ne smejo prodajati svojega pridelka. Pobudo za srečanje je dal miljski občinski odbornik za zdravstvo Stener, udeležili pa so se ga še odborniki za zdravstvo Občine Devin-Nab-režina in Občine Trst Greblova in Bettio ter Pokrajine Trst Cervesi.
Kot je znano, je predsednik deželnega odbora Biasutti izdal 16. avgusta odredbo, s katero je prepovedal nabiranje, prodajo, predelovanje, shranjevanje in uživanje klapavic, ki jih gojijo vzolž obale Furlanije-Julijske krajine. Izkazalo se je namreč, da ti morski sadeži vsebujejo znatne količine bio-toksine DSP. Gre za snovi, ki jih izločajo nekatere mikroalge, zlasti Dinop-hisis, in ki povzročajo drisko. Na prisotnost te biotoksine v školjkah iz Furlanije-Julijske krajine je najprej opozorila Dežela Apulija, kmalu nato pa so jo potrdile še analize v laboratorijih v Padovi in Perugii, na katere se je doslej redno obračala naša dežela. Zamuda, s katero je Dežela FJK uradno priznala pojav biotoksine DSP, je ponovno postavila v ospredje potrebo po odprtju samostojnega laboratorija za Furlanijo-Julijsko krajino, kar bo, kot uvodoma rečeno, s 15. septembrom končno postalo stvarnost, pa čeprav bo laboratorij v Gorici in ne ob obali, kot so mnogi predlagali tudi sinoči.
Seveda pa to ni bil edini problem, ki je prišel do izraza na sinočnjem zasedanju v Miljah. Z gojenjem klapavic se vzdolž obale od Milj do Gradeža preživlja okrog 250 družin, katerim pojav biotoksine DSP letos praktično že drugo leto zapored onemogoča prodajo pridelka.. Nekateri udeleženci se-
stanka so zato zahtevali, naj deželne oblasti proglasijo »stanje katastrofe«, kar zadeva gojenje školjk, drugi pa so opozorili, da kljub obljubam gojilci niso še prejeli ne od Dežele ne od države nikakih odškodnin za lansko škodo.
Predsednik Italijanske zveze ribo-gojcev Bussani je med drugim postavil v dvom, ali je res biotoksina DSP tako škodljiva, kot pravijo italijanske oblasti, saj so npr. zdravstvene oblasti v Veliki Britaniji drugačnega mnenja. Po Bussanijevem mnenju si Italija s tako politiko na področju ribogojstva koplje grob.
Poleg biotoksine DSP, ki se pojavlja v školjkah, ribiče in ri-bogojce v Furlaniji-Julijski krajini zdaj skrbi še druga nadloga, po vsem sodeč še hujša. Gre za bakterijo »Pasteurella piscida«, ki napada in mori zlasti brancine, ovrate, babaše in druge dragocene ribje vrste. Kot pišemo tudi na 3. strani, se je bakterija prvič pojavila letos v severnem Jadranu in se potem razširila tudi v južnejših vodah. Gre za epidemijo, ki jo bo težko ustaviti. Kot nam je včeraj potrdil dr. Rinaldi od deželne uprave za zdravstvo, pa uživanje okuženih rib ni nevarno za človeka.
Drugi razpravljale! so glede možnosti »sožitja« s biotoksine DSP bili manj kategorični, večina pa je poudarila potrebo, da bi oblasti celotni sektor gojenja školjk v Furlaniji-Julijski krajini bolje urejale s primernim planiranjem. Pokrajinski odbornik Cervesi je s tem v zvezi dejal, da bi bilo pravzaprav treba preveriti, ali je, oziroma v kolikšni meri je, Tržaški zaliv sploh primeren za takšno gojenje. Sicer pa, kot je sam povedal, je tržaška pokrajinska uprava skupno z občinsko že poverila nalogo nabrežinskemu Laboratoriju za morsko biologijo, naj izvede poglobljeno raziskavo o celotni problematiki.
Zaključna prireditev raziskovalnega tabora Repentabor 90
Na Colu so se domačini toplo poslovili od mladih raziskovalcev
Prireditev bo prihodnji konec tedna
Na Kolonkovcu pripravljajo tradicionalni Praznik solate
razisle*e^enc* leto®nie9a mladinskega « kovalnega tabora Repentabor 90
ton] S.,ne bi mogli zaželeti lepšega H0fi ^e9a slovesa, kakršno je bilo lev vn,a C°lu. Na zaključno predstavi-je -. .kulturnem središču (v stari šoli) dvoj lš ° namreč toliko ljudi, da jih riejjg/16. ni mogla sprejeti, tako da so tazjsk61' Poslušali nastope mladih sottln °valcev kar s ceste. Številna pri-skoj-J' domačinov, s Cola so prišli tharj; VS* vaščani, priča seveda o zani-hlu ji 's katerim so sledili 12-dnevne-Ve?eh ^kovalnemu delu in o številnih tazisk" ** so se v toh dneh stkale med Poufl °qalci in »raziskovanimi«, kot so >	11 tako vodja tabora Milan Pa-
in
si-
hor kot repentabrski podžupan Aleksij Križman.
Zaključna predstavitev pa je bila zanimiva tudi za druge udeležence sinočnjega večera, saj so mladi v sliki in besedi prikazali potek in izsledke svojega dela, ki so ga opravile številne skupine: arheološka, geografska, sociološka, etnološka, jezikoslovna, naravoslovna in zgodovinska. Znanstveno sliko Repentabra pa so dopolnili tudi z majhno razstavo, na kateri so bili na ogled grafikoni, risbe, fotografije in drugi material o sedanji in pretekli podobi Repentabra.
Na sliki (foto Križmančič): pozdrav repentabrskega podžupana Aleksija Križmana.
Čez teden dni, in sicer v soboto, 8., ter v nedeljo, 9. septembra, bo na Kolonkovcu tradicionalni Praznik solate, ki ga prirejajo tamkajšnji vrtnarji v sodelovanju s kulturnim društvom Kolonkovec. Letošnji praznik bo 12. po vrsti, na njem pa se bodo kolonkovski vrtnarji enajstič pomerili v sajenju solate.
Tekmovanje bo tokrat na vrtnariji Romana Kobca v Ul. Scarlicchio 18 oziroma na Krajtešču, kot pravijo domačini kraju. Pričelo se bo v soboto ob 16. uri in bo potekalo ločeno za moške, ženske in otroke, seveda če bo dovolj konkurentov. Praznik se bo nadaljeval zvečer na sedežu KD Kolonkovec v Ženjanu 46 (vhod z Ul. Costalunga), kjer bo od 20. ure za ples igral ansambel Kraški trio.
V nedeljo, 9. septembra, bo popoldne razstava solate in hkrati ljudsko glasovanje za določitev najlepšega primerka. Pridelovalce najlepših solat in najhitrejše sadilce solat bodo nagradili zvečer po 20. uri, ko bo udeležence že zabaval Kraški trio. Nagrade so poklonili slovenski denarni zavodi, razne trgovine s kmetijskimi stroji in pridelki, Kmečka zveza in Pokrajina Trst.
»Praznik solate je prav gotovo v prvi vrsti praznik naših vrtnarjev,« nam je povedal predsednik KD Kolonkovec Josip Stančič. »A podčrtati želim, da je to tudi praznik vseh slovenskih ljudi, ki živimo na tem koncu. Tu smo Slovenci že stoletja pognali svoje korenine in iz njih hočemo še naprej rasti.«
Gona na prazniku KD na Proseku
Bivši predsednik italijanske vlade in eden izmed voditeljev demokrščanske levice Giovanni Goria se bo jutri mudil na Tržaškem. Prišel bo na Kraški praznik prijateljstva (Festa deHamicizia carsica), ki ga prireja tržaška KD v Naselju sv. Nazarija pri Proseku. Praznik se je začel sinoči z govorom strankinega pokrajinskega tajnika Sergia Tripanija, danes ob 19. uri bodo razni krajevni upravitelji razpravljali za okroglo mizo o problemih tržaškega Krasa, jutri pozno popoldne pa bosta poleg Gorie na prazniku še predsednik deželnega odbora Biasutti in deželni tajnik KD Longo.
Letovanje repentabrskih upokojencev
Skupina 24 upokojencev iz repentabrske občine bo danes odpotovala na 12-dnev-no letovanje v znano obmorsko letovišče Bibione. Ta socialna pobuda, za katero se je repentabrska občinska uprava odločila že pred sedmimi leti, beleži vse bolj navdušen odziv starejšega dela populacije, ki se tako na morju primerno sprosti v družbi sovaščanov, tako da se še utrdijo poznanstvo in prijateljski stiki. (B. S.)
Obalni cesti ^ gasilci prijeli orjaško kačo
— časju
Ponofi J! s Pristaniške postaje je včeraj ■ a Obai v9 3- ure čakal čuden posel. hanj6 n' cesti blizu naravnega predora jih on	orjaška kača, na katero
^Penjo p°?0riU avtomobilisti. Kača - po
bi y lCer nepodkovanih očividcev ».'Petre : Za Pitona - je bila dolga okrog h- v svit Iežka 8 kilogramov, zavita je olv' čepr-j, 'n ni kazala znakov življe-ql-Gasg Y je imela široko razprostrte jPPoldug 1 So jo spravili v mrežo, pozno oJPslovn,?9 50 j° izročili tržaškemu na-r, l^bainnrnU "ruzeju. Kako je prilezla
Piu V6 Pajbol?10, je Seveda u9anka' čeP' 11 iPbitejj^ ^or^tno, c*a ie u^a kake-
Na mejnem prehodu pri Lazaretu odkrih v prištinskem avtu pravo skladišče orožja
Na mejnem prehodu pri Lazaretu je jugoslovanska obmejna milica v sredo zvečer v avtomobilu s prištinsko registracijo odkrila pravo skladišče vojaškega orožja, in sicer osem vojaških avtomatov vrste kalašnik, 24 okvirjev napolnjenih s 420 naboji in osem praznih okvirjev za avtomatsko orožje. Orožje so jugoslovanski cariniki odkrili pod blatniki avtomobila ford capri, s katerim sta se okrog 23. ure pripeljala iz Italije brata Jaha in Bajram P. iz Podujeva.
Po podatkih, ki so jih zbrali kriminalisti koprske uprave za notranje zadeve, sta 43-letni Jaha in 31-letni Bajram P. z osebnim avtomobilom vstopila v Italijo v ponedeljek, 27. avgusta, na mejnem prehodu v Gorici. Odpravila naj bi se k bratu. Imeriju, ki živi v Švici, nakar sta se se že v sredo vrnila v domovino. V dosedanji preiskavi zanikata vsako vpletenost v poskus tihotapljenja orožja in trdita, da jima je bilo orožje verjetno »podtaknjeno«. V izgovor navajata, da
so se jima v Švici pokvarile zavore, zaradi česar sta vozilo odpeljala v neko mehanično delavnico blizu Basla. Tam naj bi jim pod blatnika pritrdili orožje. Na mejnem prehodu pri Lazaretu sta cariniku prijavila seveda samo televizijski sprejemnik in videorekorder.
Carinik, ki se je odločil za temeljitejši pregled vozila, pa je pod obema prednjima blatnikoma avtomobila opazil plastični vreči, polepljeni z lepilnim trakom, ki sta bili z žico pritrjeni na blatnika. Ves nadaljnji postopek so zatem prevzeli kriminalisti koprske UNZ.
Brata Jaha in Bajram se trenutno nahajata v koprskem zaporu, kriminalisti pa že sestavljajo ovadbo za javnega tožilca. Obtožena naj bi bila po 132. členu kazenskega zakona SFRJ, ki govori o kaznivem dejanju pošiljanja in spravljanja oboroženih skupin, orožja in streliva v SFRJ.
IZTOK UMER
Banovci toplo vabijo na tradicionalni praznik pod vaškimi kostanji
Banovci so že sinoči privabili na svoj slikoviti vaški trg prebivalce okoliških vasi in tudi mnoge Tržačane, ki so že navajeni, da se vsako leto ob tem času udeležijo tradicionalne šagre pod kostanji. Praznik bo trajal še danes in jutri, ko se bo zaključil s prav tako tradicionalno »mantenjado«, z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj in nato seveda še s plesom parterjev ob zvokih godbe, ki se bo potem nadaljeval z ansamblom Furlan.
»To je že peto leto, ko Kulturno-gospodarska zadruga Ban prireja ta poletni praznik. Tokrat se ji je pridružilo tudi KD Grad, ki smo ga ustanovili komaj pred dnevi,« nam je povedala domačinka Kristina Kovačič.
»Naš praznik traja tri dni; povezan je s plesom, predvsem pa s starimi običaji, ki bi jih želeli na vsak način ohraniti. Mantenjada je star običaj, ko so se vsako prvo nedeljo v septembru zbrali domačini na šagri ali na semnju, kot so mu sami pravili. Za tisto priložnost so hodili po vasi parterji z godbo in pobirali denarne prispevke ter vabili na prireditev. To bomo tudi letos obnovili, v nedeljo pa bodo parterji in parterice odplesali tri plese, kar se je po starem reklo "ena partida".«
Vsa vas je udeležena pri pripravah na ta praznik, na katerem je včeraj nastopila skupina Kraški trio, drevi pa bo igral ansambel Taims. Goste bodo namesto z nalepkami sprejeli z majni-mi šopki cvetja, s katerimi bodo okrasili tudi mize. Otroci bodo upravljali svoj kiosk, v katerem bodo prodajali sladoled, sadne sokove in pop-corn.
»Če bo vreme lepo, bi moralo vse dobro uspeti,« je dodala Kristina, ki nam je še povedala, da je zadruga že skoraj do konca uredila sedež v starem delu vasi, kjer bo deloval društveni bar in kjer bodo tudi sestanki in razna domača srečanja.
»Društvo, ki smo ga ustanovili pred dnevi, nosi ime Grad. V njem so v glavnem sami mladi, ki želijo z raznimi kulturnimi in družabnimi prireditvami popestriti življenje v vasi.«
Za konec nam je Kristina povedala, da so imeli letos v vasi tudi šiviljo Adriano Regent, ki je ženam in dekletom pomagala sešiti narodne noše. Nekaj teh je že pripravljenih in se bodo dekleta in žene z njimi že ponašale na tokratni prireditvi, druge noše pa so še v delu.
Pridnim vaščanom Banov lahko zaželimo samo lepo vreme in veliko sreče pri izvedbi domačega praznika pod kostanji. (N. L.)
Na Septemberfestu bo drevi nastopila skupina California
Septemberfest v Zgoniku bo danes precej razgiban, saj bo prvič v Italiji nastopila skupina California iz Kranja, ki je že dodobra razgibala plesišča in koncertne odre po Sloveniji. Pop rock je najprimernejši izraz za glasbo tega ansambla. Rezultat načrtnega razvoja so skladbe, producirane v ljubljanskem studiu Tivoli. Izšle bodo v kratkem na kaseti in morda tudi na compact discu. Kljub izredno mladim letom imajo člani ansambla bogate diskografske in festivalske izkušnje. Nastopajo tudi kot spremljevalna skupina znane jugoslovanske pevke Tereze Kesovije in izvajajo tudi ostalo plesno glasbo. Posebno doživetje so njihovi živi nastopi, ki temeljijo na kvalitetnem zvoku ter učinkovitih scenskih in svetlobnih efektih. Matjažu Zupanu, ki je pevec, saksofonist in duhovni vodja skupine, pomagajo še Igor Potočnik s kitaro, na bobne igra Janez Arzenšek, na basu je France Logar, za klaviature pa skrbi Andrej Volčjak. Vsekakor bo skupina California le del današnje večerne atrakcije, kajti vse prisotne pričakuje še tekmovanje Biertest, ki se bo začelo okrog 23. ure. Jutri navsezgodaj pa bo na sporedu tekmovanje kolesarjev z »moun-tain bike«, ki se bo začelo ob 9. uri. Za red in organizacijo bo poskrbelo podjetje Bike-team, vredno pa je omeniti, da bo zmagovalec prejel 1. Kraško trofejo Mountain bike. (lev)
Kulturno društvo KOLONKOVEC Trst - Ženjan 46
vas vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. t. m., na
tradicionalni praznik solate
V nedeljo popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volilo najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate. V soboto in nedeljo vas bo zabaval KRAŠKI TRIO.
razna obvestila
Sekcija KPI Repentabor
priredi
Praznik komunističnega tiska
Danes, 1. septembra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom LOJZETA FURLANA.
Jutri, 2. septembra, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19.30 politični govor tov. MILOŠA BUDINA, ob 20. uri ples z ansamblom NOČNI SKOK, ob 21. uri nastop PLESNE SKUPINE FRANCE PREŠEREN in SKUPINE ELECTRIC FEET.
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina prireja svoj letošnji
NAŠ PRAZNIK
danes, 1., jutri, 2. in v ponedeljek, 3. septembra,
na prireditvenem prostoru na Krmenki (pri Domju)
Danes, 1. septembra, ob 18. uri odprtje, od 20. do 24. ure igra ansambel KARAVANKE
Jutri, 2. septembra, ob 18. uri koncert GODBE NA PIHALA IZ NABREŽINE, pozdrav prirediteljev in politični govor pokrajinskega tajnika MIRA OPEL-TA, od 20. do 24. ure prosta zabava ob zvokih ansambla KRT iz Kranja
V ponedeljek, 3. septembra, ob 18. uri odprtje, od 20. do 24. ure ples z ansamblom KRT iz Kranja
Vse tri delujejo kioski z jedmi na žaru in domačim vinom.
gledališča
razne prireditve
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Nocoj ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
GLEDALIŠČE VERDI V torek, 4. septembra, ob 11.30 bodo v Mali dvorani gledališča Verdi na tiskovni konferenci predstavili program za sezono 1990/91.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na Gradu sv. Justa bo še jutri na ogled razstava ruskega slikarja, kostu-mista in designerja Erteja. Urnik: od 10. do 19. ure.
V	občinski galeriji v Miljah na Trgu republike bo do 8. t. m. na ogled razstava slikarja Silvia PEČARIČA.
Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bodo danes, 1. septembra, otvorili razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Razstavo v Miljah bodo otvorili ob 11.30, v Sesljanu pa ob 18. uri.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi v ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu predavanje agronoma Vilija Mikaca PRIPRAVA NA TRGATEV IN FERMENTACIJA MOŠTA.
Vabljeni!
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi v nedeljo, 9. septembra, ob 60-letnici usmrtitve štirih junakov, na že tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990. Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlih v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki.
šolske vesti
Kulturno gospodarska zadruga Ban
priredi danes, 1. in jutri, 2. septembra
ŠAGRO
POD KOSTANJI
Danes, 1. septembra, ob 16. uri
odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom TAIMS Jutri, 2. septembra, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri mante-njada in nastop godbe iz Ricmanj, ki jo vodi Ennio Krisanowsky, ob 19. uri ples parterjev, zvečer ples z ansamblom FURLAN
DRAGA 90
Park Finžgarjevega doma Opčine, Narodna 89
Danes ob 9. uri:
Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega kongresa ob 15. uri:
Srečanje slovenskih revij ob 17.30:
Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
koncerti
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1990/91 od 3. do vključno 7. septembra na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 8. do 12. ure.
Dne 7. t. m. je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposoblje-nostno diplomo. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra. Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8, II. nad., tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev or-
ganizira izlet na Brione in Labin 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob
9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane
v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114 še danes, 1. septembra.
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan prireja takoj po jesenskih izpitih in pred začetkom šolskega leta tridnevni izlet v Kamniške Alpe po Slovenski transverzali. Program, pojasnila in vpisovanje je v tajništvu šole do vključno torka, 4. septembra (tel. 568233).
včeraj - danes
čestitke
Novopečeni režiserki ROŽI čestita poletni center 90.
Danes praznuje DAVID BAJEC iz Ricmanj svoj 16. rojstni dan. Vse najboljše v življenju mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
kino
ARISTON - 21.00 Enrico V, r.-i. Kenneth Branagh.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Joe contro il vulcano, r. John Patrick Shanley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.15 House Party, r. Reginald Hudlin.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La cosa de-gli abissi, srh., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pierino torna a scuoia, i. Alvaro Vitah.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Pronti a tutto.
NAZIONALE IV - 18.30, 22.15 La legge del desiderio, r. P. Almodovar, □ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Duro da uccidere, i. Števen Seagal.
MIGNON - 17.00, 22.15 Miami Blues.
LJUDSKI VRT - 21.15 Nato il 4 luglio.
EDEN - 15.30, 22.00 Porno offerta speci-ale, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - 18.00, 22.15 II sole anche di notte, r. Paolo in Vittorio Taviani.
ALCIONE - 18.30, 22.10 Paganini, r. Klaus Kinski.
RADIO - 15.30, 21.30 Valerie la calda bestia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Danes, SOBOTA, 1. septembra 1990
EGIDIJ
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 2.02.
Jutri, NEDELJA, 2. septembra 1990
ŠTEFAN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.36 najnižja -43 cm, ob 9.31 najvišja 30 cm, ob
15.00	najnižja -8 cm, ob 20.21 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,6 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giovanna Žaro, Gian-luca Orlando, David Sdraule, Federica Macri, Roberta Di Luciano, Martin Dev-čich, Giulio Kucich, Karen Fattorusso.
UMRLI SO: 78-letna Silvana Cavalli, 84-letna Margherita Zanini, 80-letni For-tunato Candusio, 56-letni Paolo Lebani, 81-letni Germano Fragiacomo, 86-letni Marcello lanezic, 66-letni Antonio Maio-rano, 81-letna Ladislava Adamič, 85-letni Bruno Pipan, 67-letna Antonietta Spezia-li, 83-letna Bruna Vit.
OKLICI: trgovec Salvatore Fontanella in trgovka Olimpia Guarino, bolničar Mauro Pianina in bolničarka Laura Si-kur, šofer Giancarlo Lapanni in uradnica Tiziana Gombach, strojar kož Sergio Vi-sonci in študentka Francesca Aiello, delavec Giuliano Bernetti in gospodinja lo-landa Soleri, geometer Armando Gilardi in uradnica Isabella Sovdat, uradnik Bruno Solazzo in Solnica Alessandra Baroni, podjetnik Mauro Dazzara in univerzitetni profesor Diana Crampton, uradnik Paolo Bernich in zdravnik Gabriella Ma-ran, elektronski izvedenec Nevio Craie-vich in gospodinja Nermina Šečerovic, pristaniščnik Ervino Pizziga in gospodinja Anna Comar, uradnik Lino Giugovaz
in uradnica Cinzia Cavalli, agent javne varnosti Maurice Canziani in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Biondi, uradnik Paolo Bin in uradnica Ida D'Onofrio, tehnični koordinator Bruno De Cleva in pomočnica v kuhinji Maria Jugovaz, uradnik Gianfranco Michelli in uradnica Cristina Marchesi, zavarovalniški inšpektor Antonio Luigi Florio in šolnica Maria Elena Depetroni, brigadir karabinjerjev Alberto Palladini in frizerka Laura Zotti, uradnik Roberto Roberti in frizerka Denice Ovan, bolničar Dario Peri in Maria Grazia Rossanda, šofer Leonardo Legovini in strežnica Nadezda TrišiČ, uradnik Franco Sterni in uradnica Federica Hosmer-Zambelli, šofer Giulio Miro Salico in gospodinja Vojka Gruden, trgovski agent Fabio Pahor in šolnica Fa-bia Giorgini.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nabrežina (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Miramarski festival Danes ob 16.15 bosta nastopila tenor Giuseppe Botta, katerega bo na klavir spremljal Aleksander Vodopivec-Bevi-lacgua in sopranistka Eliana Rotter, katero bo na klavir spremljala njena mati Silvia Rotter in violinist Carlo Pecchiari. (V primeru slabega vremena bo prireditev v Oficirskem krožku.)
Ponovitev ob 21. uri v Oficirskem krožku. Vstop prost.
Jutri, 2. t. m., ob 16.15 bo za zaključek festivala na sporedu opereta »La bella Trieste«. Besedilo je napisala Edda Vidiz, uglasbil pa Tullio Esopi.
Miramarski park Glasbeni sprehodi
Danes ob 15.30 bo na sporedu prvi Glasbeni sprehod z orkestrom Opera gi-ocosa, ki ga vodi Severino Zannerini. Na sporedu Mozartove, Vivaldijeve, Tele-mannove in Bachove skladbe.
Naslednji »sprehodi« bodo jutri, 2., v soboto, 8., in v nedeljo, 9. septembra. Glasba in prijateljstvo Danes ob 22. uri bo na terasi kopališča Ausonia prireditev, na kateri bodo sodelovali kantavtorji in glasbene skupine iz Trsta in dežele Furlanije-Julijske krajine.
Glasbeni september V ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30
bo v stolnici sv. Justa otvoritveni koncert posvečen 100-Ietnici smrti skladatelja C. Francka. Nastopili bodo solisti zbora Cappelle Civice Veronica Vascot-to, Ivan Sancin in Giuseppe Botta ter organist Mauro Macri.
Italijanska družba, ki deluje v sektorju storitev po vsej Evropi, zaposli mlade z zaključeno višjo srednjo šolo, tudi če nimajo delovnih izkušenj, s pogojem, da so podjetni in takoj pripravljeni za delo. Usmeriti jih namerava na področje koordinacije in upravljanja osebja na območju njihovega stalnega bivališča in jim zagotoviti poklicno rast.
Jamčimo mesečni dohodek v znesku 2.000.000 lir.
Za zmenek telefonirajte na št 0584/387154.
menjalnica
MePZ Milan Pertot vabi stare in nov pevce na prvo vajo in družabnost, ki “ v ponedeljek, 3. septembra, ob 20. ur1 društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12.
Dekliški zbor Vesna obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka. Vabljene tudi nove pevke.
MePZ Primorec-Tabor vabi vse, ki jim ugaja petje in dobra družba na pr',° srečanje v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dobrodošli predvsem novi člani, s katerimi bi se radi seznanili tudi v četrtek, 6., v petek, 7., v ponedeljek, 10., ali v torek, rt-septembra, ob isti uri v Prosvetne®
domu na Opčinah.
MePZ Rdeča zvezda - Salež vabi pevce in pevke na prvo srečanje, ki bo * * * * v torek, 4. septembra, ob 21. uri v občinski knjižnici v Saležu. Dobrodošli tudi novi člani.
mali oglasi
OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu OSMICA je odprta na Padričah pri Ole nichu.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator ca 21.
RAČUNALNIK IBM kompatibilen, affl strad 1640, 640 K spomina, CPU 8086, hard diskom, miško in mnogimi pro grami prodam. Cena po dogovoru. Tel 228352.
PRODAM fiat regato 100 weekend, se ptember ’87. Tel. v uradnih urah na št 213570.
PRODAM vespo 125, letnik '64, brez evidenčne tablice ter čelado št. 59 za
35.000	lir. Tel. 229246.
PRODAM golf GLS, letnik '80, v dobre® stanju, cena po dogovoru. Tel. 823405 po 20. uri.
PRODAM kad za 8 hi in plastični sod za 3 hi. Tel. 327143.
PRODAM zazidljivo parcelo, 1.200 kv. ® na Vrhu. Tel. od 11. do 14. ure na st-(0481) 489530.
RENAULT super 5, letnik '86, v zelo dobrem stanju prodam. Tel. 421508. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806.	^
MEHANIČNA DELAVNICA GUŠTIN na Opčinah išče resno uradnico za vodenje knjigovodstva, poldnevna zapoS' litev. Tel. 214522.
SLUŽBO DOBI ob odprtju novega hotela Emona v Rimu sobarica z izkušnja®1 na podobnem delovnem mestu, stanovanje zagotovljeno. Morebitne pom®' be pošljite na naslov: Hotel Emona, Dl-Statilia 23 - 00185 Rim ali Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. RESTAVRACIJA zaposli mlado natakarico/ja. Tel. (040) 201112 ali 200933. . IMPORT/EXPORT zaposli fanta z višješolsko izobrazbo, prakso v zunanji govini in z znanjem srbohrvaščine. P1S^ mene ponudbe poslati na upravo Prl' morskega dnevnika, Ul. Montecchi • 34137 Trst, pod šifro "Export". IZKUŠENO PRODAJALKO išče P°^ membno trgovsko podjetje. Pismen^ ponudbe poslati na upravo Primorske ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34U Trst, pod šifro "Prodajalka ".	.
SLAŠČIČARNA rabi vajenko in po®°c' nico v laboratoriju. Tel. 213055.	,
IŠČEM knjige za prvi razred učitelji®c A. M. Slomšek. Tel. na št. 232558 v jutranjih urah.
IŠČEM knjige za prvi razred znanstv nega liceja F. Prešeren. Tel. 327240-IŠČEM knjige za prvi razred (anglešč® i za znanstveni licej F. Prešeren. I 53032.
IŠČEMO uradnika/co z višješolsko k® brazbo. Zahteva se znanje srbohrvaš ne, angleščine in po možnosti izkušaj na uvozno/izvoznem področju. Tel-14. do 15. ure od ponedeljka do Pe ka na št. 306740.	. 0
IŠČEM delo za gospodinjsko pomoč® ali varstvo otrok. Tel. (003866) 83849-IŠČEMO uradnico/ka z dobrim znanj _ slovanskih jezikov in nemščine.-P15®, ne ponudbe poslati na upravo Pri® -skega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Uradnik". IŠČEMO kuharico. Tel. 226112.	, :
TRGOVINA s keramiko išče ura“n0 ka/prodajalca po možnosti z delo izkušnjo. Tel. v uradnih urah na 200371.	da
MLADJE: tržaško uredništvo obveščanj se na revijo lahko naročite v .l0jji knjigami z naročilnicami in nakaz _ , na tujski račun št. 65/213663 pri 1 -na ki kreditni banki. Letna naro znaša 20.000 lir + 4.000 lir za P°Ute stroške. Na revijo se lahko Me, neposredno pri izdajatelju: Mi Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. . z TRGOVSKO PODJETJE zaposli fan y opravljenim vojaškim rokom, Pra ,ej. zunanji trgovini in z znanjem an=)ati kega jezika. Pismene ponudbe p yj na upravo Primorskega dnevnik , ^ Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro govsko podjetje".
31. 8.1990
TUJE VALUTE	FIKING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar		... 1159,200	1140,—	Japonski jen 		8,108
Nemška marka		.. 741,560	732,—	Švicarski frank —	. 896,710
Francoski frank ...	.. 221,160	217,500	Avstrijski šiling ...	.. 105,451
Holandski florint .	.. 658,200	650,—	Norveška krona ...	..	191,460
Belgijski frank		..	36,105	35,—	Švedska krona —	.	201,700
Funt šterling		.. 2199,	2200,—	Portugalski eskudo	8,391
Irski šterling		.. 1990,500	1960.—	Španska peseta ...	..	11,912
Danska krona		.. 193,730	190,—	Avstralski dolar ...	..	947,600
Grška drahma		7,504	7,—	Jugoslov. dinar ...			
Kanadski dolar		.. 1006,700	970,-	ECU		.. 1537.—
ba$ŠtC'
7,700
885-''
103,5°° 188-"' 197-"
7.-"'
H"'
880-''
IDO.-"
Drugorazredne lepotice?
Nostalgiki vzdihujejo, da tekmovanje za naslov mis Italije ni več to, kar Je bilo v petdesetih letih, ko so se prijavljale bodoče zvezde italijanskega filma. Izvedenci zlobno trdijo, da dandanes obstajajo drugačni kanali za uveljavitev v bleščečem svetu fotografskih modelov. Dekleta jih dobro poznajo, zato najlepša ne izgubljajo časa na lepotnih tekmovanjih, ki se morajo zadovoljiti z »drugorazredno« ponudbo. Kakorkoli že, RAI je letos tekmovanju za mis Italije posvetila skoraj toliko časa kot sanremskemu festivalu. Nocoj ob 20.40 bo prva državna mreža prenašala veliki finale: je morda zmagovalka - čeprav drugorazredna - na zgornji sliki?
film
sobota 20.30 RAI 2 La conquista del West (vestern) nedelja 20.30 Odeon TV Le avventure di Don Giovanni(pust) ponedeljek 20.30 Odeon TV Straziami, ma di baci saziami (kom.) ponedeljek 22.40 Rete 4 L'asso nella manica (dram.) torek 20.30 TMC Sette giorni a maggio (dram.) sreda 20.30 Italia 1 Swarm (dram.) četrtek 20.30 TMC La tmffa (krim.) petek 21.20 RAI 3
Come uccidere vostra moglie (kom.)
glasba___________________________
sobota 9.30 RAI 1 Bernstein vadi Mahlerja nedelja 10.00 RAI 2 Michel Tabachnik in Dvorak nedelja 16.35 RAI 3 Massenetova opera Manon nedelja 23.35 RAI 3 Vaja za opero Carmen pon. 23.10 in čet. 22.25 RAI 1 Opera Ricciardo e Zoraide petek 21.30 TMC Montreaux Jazz Festival
šport_____________________________
sobota 13.00 TMC, 16.00 RAI 1 EP v atletiki sobota 20.30 Canale 5 Nogomet: Napoli-Juventus nedelja 7.00 RAI 3 SP v kolesarstvu
nedelja 11.45, 13.14, 14.45, 16.15 TV-Kp Motociklizem - VN Madžarske sreda 17.25 RAI 3 Nogomet U 21: Jugoslavija-SZ četrtek 16.45, 20.00, 22.15 TV-Kp Tenis - US Open (četrtfinale M) petek 12.55 RAI 3 F1 - poskusne vožnje petek 16.45, 20.30, 22.15 TV-Kp Tenis - US Open (polfinale Ž)
ali_________________________
sobota 12.05 RAI 1 Blaubart (balet Pine Baush) sobota 23.00 Canale 5 50 najlepših na svetu


RAI 1_________________________j
9.00	Risanka: Tao Tao
9.30	Umetnost dirigiranja: Leonard Bernstein na vaji z Dunajskimi filharmoniki (Peta in Deveta simfonija GustaVa Mahlerja)
10.30	Film: I ladri (kom., It. 1959, r. Lu-cio Fulci, i. Giovanna Ralli, Toth, Armando Calvo)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Poletni maraton: Blaubart (Bartok, kor. Pina Baush, 1. del)
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Ob izvolitvi mis Italije
14.15	Film: Winchester 73 ^vestern, ZDA 1951, r. Anthony Mann, i. James Stewart)
15.45	Risanke
16.00	EP v atletiki (iz Splita)
19.30	Nedeljski evangelij
19.50	Dnevnik in vreme
20.40	Izvolitev mis Italije
23.00	Dnevnik
23.10	Posebna oddaja TG1
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: Un ragazzo chiamato Tex (dram., ZDA 1982, r. Tim Hunter, i. Matt Dillon, Jim Metzler)
| RAI 2	1
9.00	Nan.; Lassie, 9.55 Oliver Maass,
10.45	La mia terra tra i boschi
11.10	Dokumentarec o kokodrilih
11.35	Film: Chiamata urgente per il dr. Gillespie (dram., ZDA 1942, r. H.Bucguet, i. Lionel Barrymore)
13;00 Dnevnik in med. rubrika
13.50	Nadaljevanka: Beautiful
14.35	Nanizanka: Saranno famosi
15.20	Variete: Ghibli
16.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.55	Žrebanje lota
17.00	Film: Paradiso Flavvaiano (glas., ZDA 1966, i. Elvis Presley)
18.30	Večerni šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: La conguista del West (vestern, ZDA 1962, r. Hathaway-Ford-Marshall, i. James Stewart)
23.00	Dnevnik - nocoj in vreme
23.10	Boks: Scacchia-Minoli
0.10 Osebnosti rocka, popa in jazza
0.45 Film: M'e caduta una ragazza nel piatto (kom., VB 1970, r. Roy Boulting, i. Peter Sellers)
| RAI 3____________________________
7.00	SP V kolesarstvu (iz Tokia)
10.50	42. mednarodni klavirski natečaj Ferruccio Busoni
12.20	Film: LTppocampo (dram., It. 1943, Gian Paolo Rosmino, i. Vit-torio De Sica, Enrico Viarisio)
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: lo e il colonello (pust., VB 1958, r. Peter Glenville, i. Danny Kaye, Kurd Jurgens)
16.00	Drobci
16.30	Gimnastika: Italija-Romunija
18.10	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti .
19.45	Videobox
20.30	Film: Due sporche carogne (krim., Fr. 1968, r. Jean Herman, i. Alain Delon, Charles Bronson)
22.20	Film: Interiors (dram., ZDA 1978, r. Woody Allen, i. Diane Keaton, Kristin Griffith)
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Razgovor z Woodyjem Allenom
Po filmu še pogovor s prikupnim režisetjem
Uredniki tretje državne mreže bodo danes prav gotovo razveselili ljubitelje dobrega filma. RAI 3 bo namreč nocoj do 22.20 predvajala film Interiors režiserja (tokrat samo režiserja) Woodya Allena. Za nameček pa bo še nekoliko kasneje (ob 0.30) ista mreže predvajala izjemno zanimiv intervju prav z Allenom. Newyorški umetnik, ki je po poreklu Žid, bo spregovoril o svojem življenju, o umetnosti, filmski industriji in o mitih, ki pogojujejo severnoameriško družbo.

ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti, 10.45 Arabesgue, 11.15 Helena
11.45	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto!
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: 14. ora (dram., ZDA 1951, r. Henry Hathaway, i. Paul Douglas)
15.20	Nanizanke: Dalle 9 alle 5, 15.50 Mannix,
16.50	Diamonds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Nogomet: za superpo-kal Napoli-Juventus
22.30	Variete: Una rotonda sul mare dan kasneje
23.00	Reportaža: 50 naj lepših na svetu (iz New Yorka)
24.00	Nan.: Due come noi
1.05	Film: I diavoli del
mare (pust., r. Simon Piguer, i. Patty She-pard)
RETE 4_____________
8.05	Nanizanka: Bonanza
9.05	Film: Buccia di banana (kom., Fr. 1963, r. Mar-cels Ophiils, i. Jeanne Moreau)
11.00	Nad.: Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nadaljevanka:Sentieri
14.30	Nanizanka: Califomia
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nan.:General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Film: Diana la cortigi-ana (pust., ZDA 1955, r. David Miller, i. Lana Turner, Petro Armen-dariz)
22.35	Film: Il comandante del Flying Moon (pust., ZDA 1953, r. Joseph Pevney, i. Rock Hudson)
0.10 Nanizanki: Cannon,
1.10	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis-turnir US Open (izNew Yorka)
13.30	Nanizanka: Apparta-mento in tre
14.00	Variete: Musiča e!
15.00	Nanizanka: L immor-tale
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Una piccola sto-ria d'amore (kom., ZDA-Fr. 1979, r. Geor-
ge Roy Hill, i. Arthur Hill, Laurence Oliver)
21.00	Nogomet: za italijanski pokal Venezia-Fio-rentina
0.40 Nanizanki: Sulle strade della Califomia,
1.40	Benson
OPEON_____________
9.30	Nanizanke: Le spie,
10.30	Ouattro in amo-re, 13.00 T and T
13.30	Rubrike: Odeon šport,
14.00	Top motori, 14.30 Blue news
15.00	Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Bikini Beach (kom., ZDA 1964, r. William Asher, i. Fran-kie Avalon)
17.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
18.00	Rubrika: Beyond 2000
19.00	Filmi in risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Bolero extasy (erot., ZDA 1984, r. John Derek, i. Bo De-rek)
22.15	Aktualnosti: Chic
22.45	Film: Attenti a guella pazza Rolls Royce (kom., ZDA 1977, r-i. Ron Howard)
TMC________________
10.00	Risanke: Snack
11.30	Morski planet
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: Beach Volley (iz Ancone), EP v atletiki (iz Splita)
19.45	Rubrika: Megawatt
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il magnifico Bobo (kom., ZDA 1967, r. Robert Parrish, i. Peter Sellers, Adolfo Celi)
22.20	Film: La nave dei folli (dram., ZDA 1965, r. Stanley Kramer, i. Simone Signoret, Vivien Leigh)
0.50 Film: Unica regola vincere (dram., Nova Zel. 1977, r. Roger Do-naldson, i. VVarren Oa-tes)
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke
12.30	Rubrika: Voglia d'es-tate
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: L'artiglio blu (krim., i. Klaus Kinski)
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Nadaljevanka: Il paria
17.00	Risanke
18.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na di eroi a...
19.30	Dnevnik
20.00	Nan.: After Mash
20.30	Opereta: Cincilla
23.00	Nočne vesti
23.30	Nanizanki:	After
Mash, 24.00 Riuscira la nostra carovana a...
TELE 4______________
TV Slovenija 1_______________|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Zlata ptica,
9.15	nadaljevanka Moja družina in ostale živali (9, del), 9.45 nanizanka Čudežna leta, 10.10 Zgodbe iz školjke
10.45	Tednik
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dokumentarna oddaja: Živeti z naravo
18.55	Spored za otroke in mlade: Zrcalce
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.54 Utrip in Žrebanje 3x3
20.30	Film: Bom, bom... za sedaj (dram., ZDA 1975, r. Norman Panama, i. Diane Keaton, Elliot Gould)
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in Rožnata nanizanka
0.40 Video strani
j TV Koper
11.30	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (drugo kolo)
15.30	Nogomet - nemško prvenstvo Bundeslige (prenos)
17.15	Nogomet - angleško prvenstvo
19.15	TVD Novice
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (srečanja drugega kola)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
24.00	Nogomet - angleško prvenstvo (tekma drugega dneva, pon.)
TV Slovenija 2_______________
15.20	Kako biti skupaj
15.55	EP v atletiki (prenos iz Splita)
20.30	Dokumentarna oddaja: Sijaj v temi
21.10	Ex libris: Umetnikova lastna podoba
22.10	Šport: mednarodni turnir v rokometu (iz Doboja)
23.30	EP v atletiki (iz Splita)
■ RADIO • RADIO - RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.);
8.40	Valčki in polke; 9.10 Radijska igra: Vlahi (Rudi Šeligo); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert: pianistka Neva Merlak, flavtist Giorgio Marcos-si, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar, mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin (vodi Matjaž Šček; skladbe Fabia Vidalija, Johanna Simona Mayra in Alda Kumarja); 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 In exilium; 15.00 Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Radijski kabaret; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke;
14.40	Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Zabavni ansambli; 20.00 Na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.47 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Kruh in sol Radia Koper? 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani;
10.10	Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Katrin Krabbe
rt
»DDT ist Klasse,« so navadno trdili vodilni pri vzhodnonemških ekipah. Res je bilo in je še danes tako, čeprav gre na evropskem atletskem prvenstvu v Splitu v bistvu za zadnji nastop te reprezentance, ki je bila pojem atletike.
NDR je vedno imela kakšno res veliko osebnost. Še pred kratkim je bila to Heike Drechsler, sedaj pa je premočno stopila v ospredje 21-letna Katrin Krabbe, prvakinja na 100 in 200 m, kot že veliko njenih predhodnic. Ob tem, da je zelo hitra, je Katrin tudi prava lepotica, v odločnem nasprotju z bolj masivnimi temnopoltimi šprinterka-mi, ki so že stalno prisotne v vedno močnejših ekipah Anglije in Francije.
Nemci res mislijo na vse. Že dalj časa je atletske stadione zajela moda tesnih doko-lenskih kombinezonov, ki številna dekleta spreminjajo v tjulenje. Vodstvo NDR je sprevidelo, da je klasični body veliko primernejši za strukturo nemških atletinj, ki strašijo s svojimi dolgimi nogami.
S časi, ki jih je dosegla v Splitu, je Krab-bejeva odločilno zvišala svojo ceno. Logiko državne uslužbenke in ambasadorke bo morala v kratkem zamenjati z drugačno miselnostjo. Zanesljivo pa je, da bo zanjo še dolgo na razpolago veliko... DMark.
DUE SPORCHE CAROGNE — Adieu rami — Zbogom prijatelj, Fr. 1968.
V soboto, 1. septembra, ob 20.30, na RAI 3.
Policijski film. RAI 3 prireja nocoj izvirno poletno »filmsko areno« in sicer dvojni filmski spored, ki obsega gornji naslov in za tem še resno psihodramo Interiors Wodyja AUena (ob 22.20). V značilnem francoskem črnem filmu režiserja Jeana Hermana se srečata dve tipični »trdi« osebnosti francoskega oziroma ameriškega filma, Alain Delon in Charles Bronson, ki predstavljata dva prekaljena malopridneža, povratnika iz Alžirske vojne. Zlikovca se kljub izkušenosti nenadejano pustita speljati na led. Opeharita ju dve lepotici, Olge G. Piguot in Brigitte Fossey, ki ju najprej prepričata, da izvedeta tvegan roparski podvig in jima nato izmakneta težko prisluženi plen. Sledil bo^prvi Allenov dramatični film, neizprosna analiza o krizi in razpadu sodobne ameriške družine, ki je izzval veliko polemik »za« in »proti« med režiserjevimi občudovalci.

t='D
O d)
\ T A L \	JANŠKE TV	MREŽE •
		
RAI 1	||	RAI 2	RAI 3
9.00	Nadaljevanka: II mistero di Ci-necitt4 (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, zadnji del)
10.15	Dok. oddaja: Leoni di notte
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	TV igra: Fortunissima
14.00	Film: Colpo Vincente (dram., ZDA 1986, r. David Anspaugh, i. Gene Hackman)
15.55	Variete: La Domenica in... degli italiani
17.30	Zgodovinska regata v Benetkah
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: A viso coperto (dram., It. 1985, r. Gianfranco Albano, i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, zadnji del)
22.15	Zabavna oddaja: Colosseum -Igre v športu (8. del)
23.15	Športna nedelja poleti: jahanje in košarka
0.15 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Film: II ritorno delle aguile (pust., VB 1985, r. John Franken-heimer, i. Michael Caine)
9.00	Nanizanka: Lassie in risanke
10.00	Glasbeni prostor: Michel Tabac-hnik dirigira Dvorakovo Simfonijo št. 9 v e-molu op. 95 »Iz novega sveta«
10.55	Film: Gli invasori (vojni, VB 1941, r. Michael Powell, i. Erič Portman, Richard George)
13.45	Dnevnik in med. rubrika
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Šport: avtomobilizem - F3, gimnastika Italija-Romunija, plavanje s plavutmi
18.00	Film: Pane, amore e... (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Vittorio De Sica, Sophia Loren)
19.45	Dnevnik
20.20	Rubrika: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Hunter
21.20	Variete: Festa degli sconosciuti, vmes (22.30) dnevnik in vreme
23.45	Rubrika o protestantizmu 0.15 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.50 Film: Nemici per la pelle (kom.,
Fr. 1968, r. Denys De La Patellie-re, i. Jean Gabin)
SP v kolesarstvu na Daljnem vzhodu
Tretja mreža bo danes ob 7. uri osrečila ljubitelje kolesarstva. Iz Tokia bo namreč prenašala konec svetovneaa prvenstva za profesionalce. Poznavalci m bookmakerji napovedujejo, da bo zmagal Američan Greg Lemond (na sliki desno), dolgoletne ir’—x“‘-X1*_ J-
C rt	na cvmf-rfcvm	nvimncttvni na #ln
čan Greg Lemond (na sliki desno), dolgoletne izkušnje pa učijo, da — presenečenja na svetovnem prvenstvu na dnevnem redu, tako da imajo tudi drugi tekmovalci nekaj možnosti. Med outsiderje nedvomno spada Ifalian Gianni Bugno (na sliki levo).
7.00	SP v kolesarstvu (iz Tokia)
12.40	Film: Fatalita (dram., It. 1946, r. Giorgio Bianchi, i. Amedeo Naz-zari, Massimo Girotti)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Sherlock Holmes nella časa del terrore (krim., ZDA 1945, r. Roy William, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce)
16.35	Popoldne v operi: Manon (Jules Massenet, Adam Fischer dirigira Orkester dunajske Opere, pojeta Editha Gruberova, Francisco Aralza)
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Videobox
20.30	Film: Una calibro 20 per lo specialista (pust, ZDA 1974, r. Michael Cimino, i. Clint Eastwood, Jeff Bridges)
22.20	Aktualno: Ve li ricordate?
23.05	Nočni dnevnik
23.35	Opera: Jessye Norman na vaji za Carmen (dirigent Seidži Ozava)
0.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nan.: Simon Templar
9.15	Film: II terrore del cir-co (krim., ZDA 1936, r. Harry Lachman, i. VVarner Oland)
10.45	Nan.: L'uomo del mare, 11.15 Nero Wol-fe, 12.00 Ellery Oueen
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati
15.45	Film: Le cingue mogli dello scapolo (kom., ZDA 1963, r. Daniel Mann, i. Dean Martin)
17.45	Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (zadnji del)
22.30	Nan.: Due come noi
23.30	Aktualno: Sette scena-ri per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo)
0.50 Film: Poliziotti in peri-colo (dram., r. A. He-rendial, i. E. Hargon)
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanke: Bonanza,
9.20	Due onesti fuori-legge, 10.10 Shane
11.00	Film: La torre del pia-cere (dram., It.-Fr. 1955, r. Abel Gance, i. Silvana Pampanini)
13.00	Nan.: Joe Forrester,
14.00	Hawk Tindiano,
15.00	Barnaby Jones
16.00	Nadaljevanka: Was-hington a porte chiuse
17.45	Film: Terrore a Shan-ghai (dram., ZDA 1954, r. Frank VVilliam Lloyd, i. Ruth Roman)
19.30	Nanizanka: Attenti a gueidue
20.30	Film: Un piede nell in-ferno (vestern, ZDA 1960, r. James Clark, i. Alan Ladd, Dan O’ Harlihy)
22.15	Aktualno: Vittorio Sgarbi o Tizianu
22.50	Film: I cavalieri dalle lunghe ombre (vestern, ZDA, 1980, r. Wal-ter Hill, i. David Car-radine)
0.50 Nanizanki: Cannon,
1.50	Barnaby Jones
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Nan.: Nata libera,
11.15	L’uomo di Singa-pore, 12.00 Manimal
12.30	Tenis - turnir US open
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Tenis - turnir US open
15.00	Poletni nogomet
15.30	Nan.: Mork & Mindy
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Motociklizem - VN Madžarske
19.00	Risanke
20.30	Variete: Drive in Story
22.30	Festivalbar'90
23.05	Film: A tutta birra (kom., ZDA 1986, r. P. Kelly, i. Loretta Swit 0.40 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.40Benson
ODEON_______________
8.30	Nan.: Captaine Nice,
9.30	Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Film: Remi (anim., Jap. 1979)
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Follie di jazz (glas. ZDA 1040, r. Henry Potter, i. Fred Astaire)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Le avventure di Don Giovanni (pust. ZDA 1948, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Viveca Lind-fors)
22.30	Film: Febbre da un mi-lione di dollari (kom. IZR. 1986, r. Y. Gol-dwasser, i. Seffi Rivlin)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: La vecchia banda colpisce ancora (vestern ZDA 1970, r. Tom Gries, i. Fred Astaire)
13.45	Film: Piccola Mo (dram. ZDA 1978, r. Dan Hallen, i. Glynnis 0'Connor)
16.20	Beachvolley
17.45	Glasbena oddaja: Reg-gae session
19.00	Nanizanka: Tuono blu
20.00	TMC News
20.30	Film: Intrighi al Grand Hotel (kom. ZDA 1967, r. Richard Quine, i. Katherine Spaak, Rod Taylor)
22.40	Odlomki iz varieteja Ladies & Gentlemen
23.20	Rubrika: Megawatt
23.30	SP v kolesarstvu
24.00	Film: La terra del desi-derio (dram. Šve. 1947, r. Ingmar Bergman)
TELEFRIUU
11.30	Rubrika in risanke
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: All inferno senza ritorno (vojni, i. J. Lar-kin)
15.00	Film: La conversione (i. Ugo Pagliai)
17.00	Nanizanke: II brivido e l'avventura,17.30 Skag, 18.30 L albero delle mele (pon.), 19.00 Riuscira la nostra ca-rovana a...
19.30	Poletni šport
20.00	Nan.: AfterMash
20.30	Film: Frenesia dell e-state (kom. IT. 1963, r. Luigi Zampa, i. Vittorio Gassman, Sandra Milo)
22.30	Poletni šport
23.00	Nanizanki:	Navy,
24.00	Riuscira la nostra carovana a...(pon.)
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italla 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
FILM TEDNA
• SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1	/	| TV Koper
9.20 Video strani
9.30 Otroška matineja: Živ žav, 10.20 nanizanka Pet prijateljev
10.45 Dokumentarno-glasbena oddaja: Zgodbe starih mest - Tuzla
11.30	Domači ansambli: Vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
14.10	Video strani
14.20 Poletna noč (pon.)
15.50	Nanizanka: Praški panoptikum
17.00	Dnevnik in poslovne informacije
17.10	Film: Mačka na vroči pločevinasti strehi (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul New-man, Elizabeth Taylor)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Pozitivna ničla (5. del)
20.50	Zdravo
22.15 Dnevnik in vreme
22.35 Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Sin z otoka
23.50	Video strani
11.45 Motociklizem: VN Madžarske, vmes (12.30) dokumentarec Čampo Base,’ (14.05) Juke Box, (15.35) rubrika Fish Eye
17.15	Tenis: - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstina finala), vmes TVD Novice
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu
22.00	TVD Novice
22.15	Poletni nogomet
23.15	Motociklizem: VN Madžarske (ponovitev)
TV Slovenija 2________________
10.00	Oddaja za JLA in zgodovina letalstva
14.00	Nedeljsko športno popoldne 19.30 Dnevnik
20.00	Dok.: Veliki tektonski jarek 20.55 SP v športnem ribolovu 21.25 Pop Rock Box,
21.50	Nogomet: Željezničar-Crvena zvezda
22.20 Športni pregled
22.50	Rock maraton (iz Zaječarja)
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Vsakodnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Goske (ljudska pravljica v zapisu Itala Calvina, dram. Nada Martelanc); 10.20 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije;
15.00	Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.30 Počitniški rendez-vous: Študijski dnevi v Draga 90 (prenos); 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 8:37 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17,05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Nedeljska humoreska; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan,' reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

Thunderbolt and Lightfood
UNA CALIBRO 20 PER LO SPECIALISTA, ZDA 1974
Režija: Michael Clmino □ Scenarij: Michael Cimino □ Fotografija: Frank Stan-ley □ Glasba: Dee Barton □ Montaža: Ferris Webster □ Igrajo: Clint Eastwo-od, Jeff Brldges, Geoffrey Lewis, Cathe-rine Bach, George Kennedy V nedeljo, 2. 9., ob 20.30, na RAI 3
Gangsterski film. Režiser Michael Cimino, avtor (za poprečne ameriške gledalce) »pretiranih« umetnin Lovec na jelene in Nebeška vrata, se je najprej uveljavil kot scenarist (z Johnom Miliusom je spisal scenarij za film Una 44 Magnum per 1'ispetto-re Callaghan). Zato ni nič čudnega, da je italijanski distributer za naslov njegovega režiserskega prveneca izbral prav parafrazo drugega nadaljevanja uspešne sage o »umazanem« policaju Dirtyju Harryju.
Cimino v film prikazuje stik med dvema osebnostima in dvema svetovoma, kot je v najboljši ameriški tradiciji od Johna Forda in Hotvarda Hawksa dalje. Roparski veteran Thunderbolt (Clint Eastwood) se spre z družabniki, ker so ga po krivem obdolžili, da je obdržal plen zase. Bivši pajdaši ga zasledujejo, zato se skrije v avtomobil pustolovščin željnega Lightfoota (Jeff Brid-ges). Skupaj prevozita dobršen del Amerike, razpeta med sanjarjenjem in krutimi vsakdanjimi opravili, dokler ne srečata Thunderboltovih družabnikov, s katerimi se podata v poslednji veliki, usodni rop.
Za Tullia Kezicha je to izrazito »planerski« in razgiban film, ki nas prežema z duhom svobode, ki je razprl obzorje Paveseju in Vittoriniju. To je zgodba moških brez žensk v slogu Hemingwayevih povesti, v katerih zaživi ameriški vitalizem.
I CAVALIERI DALLE LUNGHE OMBRE — The Long Riders, ZDA 1980.
V nedeljo, 2. septembra, bb 22.50, na Rete 4.
Vestern. Ameriški režiser VValter Hill (48 ur, The Warriors) je ob splošni krizi vesterna in ob nenehnih poskusih ponovnega oživljanja in posodobitve tega klasičnega žanra opravil izviren eksperiment, ki uspešno združuje nostalgijo s sodobnostjo. Za temo je Hill izbral preizkušeno in proslavljeno epopejo o podvigih slavnih razbojniških družin James in Younger, vendar je to avtentično ves-ternsko legendo poživil z res domiselno igralsko zasedbo. Brate James, Vounger, Miller in Ford igrajo pravi bratje, ki so po poklicu igralci: to so bratje iz družin Keach, Ouaid, Guest in Carradine. Tako je režiser na svojski način poudaril krvno-rodovno osnovo teh družinskih tolp. Hill prikazuje krvavo sosledje navzkrižnih pobojev tako na strani Zakona kot na strani »razbojnikov« z neprikrito simpatijo do Jessa Jamesa in njegovih pajdašev.
VIDEO NOTES
Oddaja:.
Postaja:
Ura:

RAI 1________________________j
9.00	Risanke: Tao Tao
9.30	V svetu pravljice: Mala morska deklica
10.15	Film: La fornarina (dram., It. 1942, r. Enrico Guazzoni)
11.55	Vreme, vesti, risanke
12.25	Nanizanka: Fuorilegge
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: Brigadoon (glas., ZDA 1954, r. Vincente Minelli, i. Gene Kelly)
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
16.55	Nad.: Madame Bovary
17.50	Dokumentarec: Atlante
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: La stangata (kom., ZDA 1973, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford)
22.50	Dnevnik
23.10	Opera: Ricciardo e Zoraide (Rossini, dir. Riccardo Chaily, 1. del) 0.35 Nočni dnevnik in vreme 0.45 Film: La časa di via Garibaldi (krim., ZDA 1979, r. Peter Collin-son, i. Martin Balsam)
1 RAI 2	|
9.00	Nanizanki: Lassie, 9.45 La mia terra tra i boschi, vmes risanke
10.10	Dok.: Povratek bizona
10.35	Rubrika o židovski kulturi
11.05	Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.15	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.40	Film: Come sposare un primo
ministre (kom,, Fr. 1964, r. Mic-hel Boisrond, i. Pascale Petit)
18.00	Miting za prijateljstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: II commissario Koster
21.35	Proza: Anna dei miracoli (Gibson, i. Mariangela Melato)
23.10	Dnevnik - nocoj in vreme
23.20	Aktualno: O stanju it. filma
0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: L'affare Dominici (dram., Fr. 1973, i. Jean Gabin)
| RAI 3____________________________
11.00	Atletika in avtomobilizem
11.55	Film: Jolanda, la figlia del Cor-saro Nero (pust., It. 1952, r. Mario Soldati, i. May Britt)
13.25	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec o Avstraliji
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
15.55	It. prvenstvo v bezbolu
16.25	Drobci
16.45	Film: Morire alLalba (dram., ZDA 1939, r. VVilliam Keigh Ley, i. James Cagney)
18.10	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambirichinate
20.30	Nanizanka: I professionals
21.20	Film: Cento giorni a Palermo
(dram., It. 1984, r. Giuseppe Ferrara, i. Lino Ventura, Giuliana De Sio), vmes (22.10) dnevnik
23.10	Tednik: Volta pagina estate, vmes (23.55) nočni dnevnik
0.55 Aktualno: Blob v Benetkah
Gibsonova drama z Mariangelo Melato
Druga državna mreža nam nocoj (ob 21.35) ponuja na ogled v okviru niza Palcoscenico Gibsonovo dramo Anna del miracoli. Glavna iaralka je priljubljena Mariangela Melato (levo na sliki z »malo« Florens Fanciulli). Ob spretnem vodstvu režiserja Giancarla Sepeja je Mariangela Melato uspela sprostiti poleg svoje igralske spretnosti tudi neobičajen čustveni naboj, ki v dosedanjih lahkotnejših ali zabavnejših delih ni uspel priti do izraza.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore per tutti
11.00	Aktualno: Forum
11.45	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Due assi nella manica (kom. ZDA 1966, r. Norman Panama, i. Tonv Curtis)
15.50	Nan.: Dalle nove alle cingue, 16.20 Mannix
17.20	Kviz: Doppio slalom
17.55	Nanizanki: Mai dire si,
18.55	Top Secret
19.50	Kviz: duel motivetto...
20.30	Film: Sheena, regina
della giungla (pust., ZDA 1984, r. John Gu-illermin, i. Tanya Roberts, TedVVass)
22.45	Nan.: Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.10	Film: Freddy il croupi-er (kom., r. A. Sanz)
RETE 4______________
8.00	Nanizanka: Bonanza
9.00	Film: Gli amori fini-scono alLalba (dram. Fr. 1953, r. Henri Calef, i. George Marchal)
11.00	Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
15.35	Nan.: Falcon Crest
16.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
18.30	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d’amore
20.30	Aktualno: Ciak a Ve-nezia
22.40	Nanizanka: Colombo -LJllusionista
22.40	Film: L'asso nella manica (dram., ZDA 1951, r. Billy Willer, i. Kirk Douglas)
0.50 Nanizanki: Cannon,
1.50	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US open
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d’estate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Ferragosto OK (kom., It. 1986, r. Sergio Martino, i. Gianni Ci-ardo, zadnji del)
22.30	Nanizanki: I Robinson,
23.00	Cin Cin
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Catch in poletni boks
1.35	Nanizanka: Benson
ODEON_______________
9.00	Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Casanova fareb-be cosi (kom., It. 1942, r. Carlo L. Bragaglia)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Film in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Straziami, ma di baci saziami (kom., It. 1968, r. Dino Risi, i. Pa-mela Tiffin, Nino Manfredi)
22.30	Film: Senza inibizioni (kom., Fr. 1986, r. Ge-rard Lobeau)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_________________
10.00	Nadaljevanka: Il gri-gio ed il blu
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: Ai confini delle tenebre (krim., VB 1985, r. Martin Campbell, prvi del)
15.00	Film: I contagiati (dram., ZDA 1974, r. DonMcDougall)
16.30	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni
particolari, genio,
19.00	Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Si, si... per ora
(kom., ZDA 1975, r. N. Panama, i. Elliott Go-uld, Dean Keaton)
22!20 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
22.50	Večerne vesti
23.05	Avtomobilizem: It. prvenstvo F3
24.00	Film: Una storia allu-cinante (srh., ZDA 1971, r. John L. Moxey)
TELEFRIUU___________
11.00	Dok. o naravi
11.30	Nan.: Trauma center
12.30	Rubrika in nan. L'albe-ro delle mele
13.30	Film: I cavalieri del diavolo (pust.)
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele (pon.)
15.00	Nanizanki: Navy
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nanizanki: Skag, 21.30 Storie straordinarie di Edgar Allan Poe
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	Nan.: Si e giovani solo due volte (pon.)
TELE 4_____________
■SLOVENSKE MREŽE
	
TV Slovenija 1	1	1	TV Koper
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina
9.30 Mozaik. Mladinski pevski festival Celje '83, 10.00 Utrip, 10.15 Zrcalo tedna
10.30	Video strani
15.35 Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05 Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	TV drama: Trgovec iz Soluna (Peter Kostov)
21.20 Osmi dan
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Dokumentarna oddaja: Pregled modernega baleta - Sodobna generacija
22.55	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock predstavlja in Sin z otoka
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstine finala)
18.46	Zdodovina športa: Juke Box
19.00	Odprta meja
19.30 TVD Stičišče
20.00	Nogomet - italijanski superpo-kal: Napoli-Juventus (posnetki)
21.45	Tenis: odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu - šestnajstine finala (pon.)
22.45	TVD Novice
23.00	Tenis: odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu - šestnajstine finala (pon.)
TV Slovenija 2________________
17.00	Satelitski poskusni programi
19.00	Dok. oddaja: Rab
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
22.30	Dok.: Po sledeh napredka 20.55 Športna oddaja: Sedma steza 21.15 Glasbena oddaja: Swing, Swing,
Swing
22.10 Igre brez meja
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba;
9.10	Radijska igra: Izpoved hudodelca (Drago Jančar); 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00	Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Koroški akademski oktet; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.30 Orkestralna glasba;
17.10	Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od "melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
DOGODEK TEDNA
Poklon Stevieju
Pretekli teden je v letalski nesreči izgubil življenje Števie Ray Vaughan. Glasbenik, ki ga mnogi ocenjujejo kot najboljšega sodobnega blues kitarista, je pravkar zaključil nastop v East Troyu v zvezni državi Wisconsin. Z Ericom Claptonom je kot zadnjo skladbo odigral znani blues Svveef Home Chicago in se nato vkrcal na helikopter, da bi odletel prav v Chicago, kamor žal ni nikoli dospel. Tragedija je mnogim takoj priklicala v spomin letalsko nesrečo, ko sta 11. februarja 1959 umrla Buddy Holly in Ritchie Valens, v noči, »v kateri je umrl rock n’roll«.
Vaughan, ki je bil star 35 let, se je na začetku kariere zgledoval po Jimiju Hen-drixu in B.B. ]Kingu, zgradil pa si je čisto svoj slog, s katerim je zaslovel in si prislužil dve kandidaturi za Grammy Award, nekakšen oskar za glasbo. Prestižna revija Guitar Player ga je proglasila za najboljšega blues izvajalca z električno kitaro v letih 1983, 1984, 1985, 1986 in 1988.
Zelo so ga cenili tudi drugi glasbeniki. S Claptonom je nastopal zelo pogosto, opravil je turnejo z Davidom Bowiejem, mesto v skupini pa so mu ponudili celo Rolling Stones. B. B. King je o njem izjavil: »Stevie Ray je bil zame kot sin. Ne glede na najine odnose pa je njegova smrt izredna izguba za blues glasbo in za vse ljubitelje glasbe po vsem svetu«.
Stevie Ray Vaughan se je pred časom po pravem čudežu izkopal iz zasvojenosti z mamili in z alkoholom, zato je bil prepričan, da je nesmrten. Usoda pa je sklenila drugače: v ponedeljek bi moral v Chicago z letalom, vendar se je zadnji trenutek premislil in izbral helikopter, s katerim naj bi hitreje prispel na cilj...
CENTO GIORNI A PALERMO — Sto dni v Palermu, It. 1984.
V ponedeljek, 3. septembra, ob 21.20, na RAI 3.
Dramatični film. Pred osmimi leti so na današnji dan neznani mafijski mori-lici ustrelili protimafijskega prefekta generala Carla Dalla Chieso in njegovo mlado nevesto Emanuelo Setti Carfaro. Italijanski angažirani režiser Giuseppe Ferrara (Panagulis vive, II caso Moro) je o tem okrutnem zločinu posnel dokaj prepričljivo »reportažo«, ki jo je celo finansirala Dežela Sicilija s posebnim zakonom. Ferrara se pri svoji rekonstrukciji nekako zgleduje po Rosijevem klasičnem delu Salvatore Giuliano. Njegov opis »stotih dni« Dalla Chiesove prisotnosti na Otoku, od umora komunističnega poslanca Pia La Torreja dalje, je vsekakor precej realističen. Manj posrečen je morda Ferrarov prikaz »zasebne« generalove osebnosti, kljub res občuteni interpretaciji protagonistov Lina Venture in Giulia-ne De Sio v vlogah umorjenega prefekta in njegove žene.
TOREK, 4.9
\TAL \ JANŠKE TV MREŽE
RAI 1____________________ |
9.00	Risanke: Tao Tao
9.30	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: Fermi tutti arrivo io (kom., It. 1953, r. Sergio Grieco)
11.55	Vreme, vesti, risanke
12.20	Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.45 Fuorilegge
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: La donna del destino (kom., ZDA 1957, r. Vincente Mi-nelli, i. Gregory Pečk)
16.15	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
16.50	Nadaljevanka: Dongiovanni in
Sicilia (1. del)
17.55	Dokumentarec: Atlante
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec: Ouark - Odkritja na planetu Zemlja
21.30	Film: L unico giOco in citt& (dram., ZDA 1970, r. George Ste-vens, i. Liz Taylor, Warren Beat-ty), vmes (22.30) dnevnik
23.30	RAI v Benetkah
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2	J
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.25 La mia terra tra i boschi, vmes risanke in dokumentarca
11.10	Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.35	Nanizanka: Mr. Belvedere
17.00	Film: L'inafferrabile (pust., ZDA 1976, r. Edwin Marin)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Navigator (fant, ZDA 1986, r. Randall Kleiser, i. Joey Cra-mer, Veronica Cartvvright)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Benetke 90
23.00	TV film: Stelle in fiamme (dok.)
24.00	Dnevnik, vreme, horoskop
0.25 Film: E' pili facile che un cam-mello... (kom., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Jean Gabin)
I RAI 3_____________________________
11.25	Atletika
11.45	Film: I figli non si vendono (dram., It. 1952, r. Mario Bon-nard, i. Lea Padovani)
13.25	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Gli uccelli goo-ne delle isole Midway
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
15.55	Drobci
16.40	Film: I giocatori di scacchi (dram., Indija 1978, r. Satyajit Ray, i. Richard Atenborough, Sanj ee v Kumar)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambirichinate
20.30	Nanizanka: I Professionals - L'e-purazione del C15
21.20	Film: Io sono Valdez (vestern, ZDA 1971, r. Edwin Sherin, i. Burt Lancaster, Susan Clark), vmes (22.05) večerni dnevnik
22.55	Nanizanka: II nero e il giallo
23.50	Aktualno: Blob v Benetkah,
vmes (24.00) nočni dnevnik
Vsak večer o filmskem festivalu v Benetkah
Od nocoj dalje nam bo RAI 2 vsak dan v poznih nočnih urah omogočila vpogled v dogajanje na 47. beneškem filmskem festivalu. Oddajo Venezia '90 - un cinema per il dnema bo vodil filmski kritik Claudio C. Fava (na sliki). Z njim bodo sodelovali Lino Jan-nuzzi, Patrizia Caselli in Vittorio Sgarbi, protagonist vsemogočih »kulturnih« podvigov. Sgarbi je v resnici umetnostni kritik, rad pa vtika nos vsepovsod in tako ni spregledal niti beneškega festivala.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
L	U
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanke: Simon Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore per tutti
11.00	Aktualno: Forum
11.45	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show Story
13.45	Film: Desiderio nel sole (dram., ZDA 1961, r. Gordon Douglas, i. Angie Dickinson)
15.50	Nam: Dalle nove alle cingue, 16.20 Mannix
17.20	Kviz: Doppio slalom
17.55	Nanizanki: Mai dire si,
18.55	Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Gioco senza fine (krim., VB-It. 1988, r. Bryan Forbes, i. Albert Finney, Kristin Scott Thomas)
23.00	Nam: Charlies Angels
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzoShow ,
1.25	Film: La grande caccia (pust., r. Don Hutton)
RETE 4______________
8.20	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Fra' Diavolo (pust., It. 1941, r. Luigi Zampa, i. Laura Nucci)
11.00	Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
15.35	Nam: Falcon Crest
16.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
18.30	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ciak a Venezia
20.40	Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA 1958, r. Melville Sha-velson, i. Cary Grant, Sophia Loren)
23.00	Aktualno: Il tramonto della stella rossa 0.35 Film: L'anno scorso a Marienbad (dram., Fr. 1961, r. Alain Resnais)
»TALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Festivalbar'90
22.30	Nogomet-tekma za it. pokal: Bari-zmagova-lec Ancona/Messina
0.35 Nanizanki: Sulle strade della California,
1.35	Benson
ODEON_____________
9.00	Nam: Ouattro in amo-re, 9.30 Captain Nice,
10.30	The Collabora-tors, 11.30 Le spie
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nam: Captain Power
15.30	Film: Le sei mogli di Barbablu (kom., It. 1950, r. Carlo L. Bra-gaglia, i. Toto)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nam: Flash Gordon
20.30	Film: Morte in Vatica-no (dram., It. 1982, r. Marcello Aliprandi, i. Terence Stamp)
22.30	Film: Delta Force Commando (pust., ZDA 1987, r. Frank Valenti, i. Bo Svenson)
24.00	Nanizanka:	Night
Heat
TMC__________________
10.00	Nad.: Il grigio e il blu
11.00	Nam: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nam: Mago Merilno
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: Ai confini delle tenebre (2. del)
15.00	Film: Il cielo e affolla-to (dram., ZDA 1960, r. Joseph Pevney, i. Dana Andrews)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni
particolari, genio, , 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Sette giorni a
maggio (dram., ZDA 1964, r. John Franken-heimer, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas)
22.40	Rubrika o motorjih
23.10	Vesti in šport
24.00	Film: Lo strangolatore della notte (srh., ZDA 1972, r. Dan Curtis)
TELEFRIULI__________
11.00	Dok.: Italia viva
11.30	Nad.: Vite rubate (pon)
12.30	Rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Bullet proiettile (pust., i. J. Fomato)
15.30	Nanizanka: L’albero , delle mele (pon.)
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d e-state (pon.)
20.30	Nanizanki: Hawkins,
21.30	Julia
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanki:	Navy,
24.00	Si e giovani solo due volte (pon.)
0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
S \_ O \J t H S K t URtŽt ■
TV Slovenija 1	|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30 Šolska TV: Portreti znanstvenikov - Isaac Newton
10.00	Mozaik. Dokumentarec Boj za obstanek, 10.35 Sedma steza, 10.45 Osmi dan
11.30	Video strani
15.05	Žarišče (pon.)
15.35 Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Šolska TV (pon.), 17.30 dok. Boj za obstanek (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Zlata ptica, 18.05 Periskop
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	Nadaljevanka: Musič Hall (i. Simone Signoret, zadnji del)
21.05	Glasbena oddaja: Splitski biseri 1980-1990
21.50 Dnevnik in vreme
22.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Srce mesta
0.05 Video strani
| TV Koper
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstine finala)
16.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (osmine finala, prenos)
19.00	Odprta meja
19.3/) Stičišče
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
22.00	TVD Novice
22.15 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
TV Slovenija 2_______________
17.00	Satelitski poskusni programi
18.30	Mostovi
19.00	Mednarodni folklorni festival
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer: filma Intimni portret Elizabeth Taylor (dok., ZDA 1975) in Nočno prežanje (krim., VB 1973, r. Brian G. Hut-ton, i. Elizabeth Taylor)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (Hector Ma-lot, dram. Marjana Prepeluh, 1. del);
9.35	Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušal-nica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Lahka glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.39 Intermezzo; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pasš; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
IO SONO VALDEZ — Valdez is coming — Valdez prihaja, ZDA 1971.
V torek, 4. septembra, ob 21.20, na RAI 3.
Vestern. Druga kavbojka tega tedna, v režiji Edwina Sherina, postavlja v ospredje eklektični talent že zrelega hollywoodskega zvezdnika Burta Lancastra. Ta pooseblja že starega, a še vedno krepkega šerifa mehiškega rodu, ki v samoobrambi ubije temnopoltega ubežnika. Ko šerif Roberto Valdez zaprosi za pomoč krajevnega mogotca Franka Tennerja, ki je po krivem izdal tiralico za ubitim črncem, in od njega zahteva, sto dolarjev kot delno odškodnino za vdovo ubitega, ga oblastniški Tenner surovo napade in trpinči. Valdez mu ne ostane dolgo dolžan in mu ugrabi ljubimko... Lancaster je s svojim možatim dostojanstvom, pa tudi s svojim značilnim cinizmom, prepričljivo upodobil lik tega poslednjega vesternerja, ki mu je seveda že od začetka usojen poraz.
P\-OS,CN teduk %
NINO SiS !ONO< 'ORF.
SABATO, »OMENICA E EtlNTCOr
Nino Buonocore
SABATO, DOMENKA E LUNED!
Nino Buonocore se je rodil v Nepalju 26. julija 1958. Prvi plošči, ki ju je izdal, sta bili Acida in Yaya. Malo kasneje je podpisal ploščo Nino in copertina, leta 1985 Nino Buonocore in leta 1988 Una cittd. tra le mani. Mladenič, kot jih je nešteto, ljubi glasbo in čaka na konec tedna, da bi se s prijatelji potepal pozno v noč. Minejo leta, življenje se spreminja, vendar tiste noči in tisti časi ostanejo nepozabni.
Sabato, domenica e lunedi je zadnji Bu-onocorejev LP. Pesem, po kateri nosi album ime, pripoveduje o občutkih iz preteklosti, o ljubezni, prijateljstvu, doživetjih, ki so privedli kantavtorja do te plošče in z njo do umetniške zrelosti.
Nino Buonocore je izjavil, da je s to ploščo hotel razodeti odnos, ki ga ima do življenja. Povedal je tudi, da navadno ob sobotah in nedeljah razmišlja o življenjskih vprašanjih, tako da je ob ponedeljkih spet pripravljen za nove bitke in nove pustolovščine. Ob poslušanju albuma Sabato domenica e lunedi takoj zasledimo vplive ameriške glasbe in predvsem jazza, ki ga ima avtor zelo rad. Plošča vsebuje veliko zanimivih skladb, naj omenimo le Scrivi-mi, o kateri lahko rečemo, da je nadaljevanje slavnejše Rosanna, ali pa Abitudini, ki začenja z zvokom trobente mojsterskega Cheta Bakerja. Pri ustvarjanju plošče, so z Buonocorejem sodelovali svetovno znani glasbeniki, kot so Ralph Mc Donald, Paul Griffin, Chuk Rayney in Bernard Purdie.
Plošča vsebuje naslednje pesmi: Solo un po di paura, Scrivimi, Abitudini, La tena dei diamanti, Prima di dormire, Sospetto d amore, Oi Senorita, Cosi distratti, Blu es-tate, Un breve respiro.

I
SREDA 5.9
RA! 1
9.00 Risanke: Tao Tao
9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: La ragazza del palio (kom., It. 1957, r. Luigi Zampa, i. Vitto-rio Gassman)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.30 Fuorilegge
13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna
14.15	Film: Jolanda e il re della samba (glas., ZDA 1945, r. Vincente Mi-nelli, i. Fred Astaire)
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big!
16.50	Nad.: Don Giovanni in Sicilia
17.50	Dokumentarec: Atlante
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: II giorno della vendetta (vestern, ZDA 1959, r. John Stur-ges, i. Kirk Douglas, Anthony Quinn)
22.15	Dnevnik
22.25 Košarka: Bosna Sarajevo-Napoli Basket (iz SanFErama)
23.15	Posebna oddaja TG1
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.10 Šport v sredo: kolesarstvo
J L
RAI 2
9.00
11.10
11.55
13.00
13.45
14.30
15.15
16.10
16.35
18.30
18.45
19.45
20.30
22.30 22.40 23.25
0.20
0.35
Nanizanki: Lassie, 10.15 La mia terra tra i boschi, vmes risanke in dokumentarca Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
Nadaljevanka: Capitol Dnevnik in gospodarstvo Nadaljevanka: Beautiful Nanizanka: Saranno famosi Variete: Ghibli Nanizanka: Mister Belvedere Film: Napoletani a Milano (kom., It. 1953, r-i. Eduardo De Filippo)
Večerne športne vesti
Nanizanka: Le strade di San
Francisco
Dnevnik in šport
Glasbena oddaja: II nuovo Can-
tagiro
Dnevnik nocoj Aktualno: Benetke 90 TV film: Stelle in fiamme (dok.) Dnevnik, vreme in horoskop Film: II vizio e la notte (krim., Fr. 1958, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin)
»Goreče« ljubezni hollywoodskih zvezd
Nocoj bb 23.25 bo RAI 2 oddajala prvi del dokumentarca Amare un durp, ki obravnava izjemno srečno ljubezen (za hollywoodske razmere) med Humphreyem Bogartom in Lauren Bacall. Dokumentarec spada v ciklus sedemnajstih oddaj, ki jih bo druga državna televizijska mreža predvajala vsak večer. Niz nosi naslov Stelle in fiamme. Bogart in Bacallova sta se spoznala leta 1944 na setu filma Acque del sud. Njihova ljubezen je trajala vse do Bogartove smrti.
/ RAI 3	~l
11.45	Atletika
12.05	Film: La finestra sul lun^ park (dram., It. 1957, r. Luigi Comen-cini, i. Giulia Rubini)
13.25	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Micronesia, la barriera corallina della laguna Truk
15.05	Nanizanka: Vita col nonno - La crociata dei figli
15.55	Šport: softball in off shore
16.45	Drobci
17.25	Nogomet U 21: Jugoslavija-SZ
19.15 Dnevnik
19.45	Deželne vesti
20.00	Aktualnosti: Bambirichinate (vodi Enza Sampo)
20.30 Nanizanka: I Professionals - Ap-puntamento con la morte
21.20 Film: L'ultima fuga (dram., ZDA 1971, r. Richard Fleischer, i. George Scott, Tony Musante), vmes (22.20) večerni dnevnik
23.00	Nanizanka: II nero e il giallo
23.55	Aktualno: Blob v Benetkah, vmes (0.05) nočni dnevnik
■ ZASEBNE TV POSTAJE
L
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore per tutti
11.00	Aktualno: Forum
11.45	Kviz: O.K. Il prezzo č giusto
12.45	Šuperclassifica Show Story
13.45	Film: Puccini (biog., It. 1952, r. Carmine Gal-lone)
15.50	Nan.: Dalle nove alle cingue, 16.20 Mannix
17.20	Kviz: Doppio slalom
17.55	Nanizanki: Mai dire si,
18.55	Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Variete: Belle^ze al bagno 2
22.30	Nan.: Charlie’s Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.10	Film: Il punto del ter-rore (srh., ZDA 1971, r. AlexNicol)
RETE 4______________
8.10	Nanizanka: Bonanza
9.10	Film: Il capitano della legione (kom., Fr. 1957, r. Jean Boyer)
11.00	Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
15.35	Nan.: Falcon Crest
16.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
18.30	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Aktualno: Ciak a Ve-nezia
20.40	Film: Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesa-na illibata, (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, i. Clau-dia Cardinale)
23.05	Film: Orchidea nera (dram., ZDA 1958, r. Martin Ritt)
1.00	Nanizanki: Cannon,
2.00	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Super- • man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate
15.20	Glasbena oddaja: Dee-Jay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanka
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	CasaKeaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Swarm (dram., ZDA 1971, r. Richard Fleischer, i. Michael Caine, Jeorge Scott)
22.40	Nanizanki: I Robinson,
23.10	Cin cin
23.45	Miting za prijateljstvo
24.00	Rubrika: Ai confini dello šport
0.30 Catch in poletni boks
2.00	Nanizanka: Benson
ODEON______________
9.00	Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Non mi muovo (kom., It. 1942, r. Gior-gio Simonelli)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.30	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: L organizzazione ringrazia firmato il Santo (pust., VB 1970, r. Roy Ward Paker, i. Ro-ger Moore)
22.30	Film: Mademoiselle Pigalle (kom., Fr. 1955, r. Michel Boisrand)
0.30 Aktualno: Chic (pon.)
TMC_________________
10.00	Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.:MagoMerlino
13.00	Poletni šport
13.30	Vesti
13.45	TV film: Ai confini delle tenebre (3. del)
15.00	Film: L ora della spe-ranza (kom., ZDA 1982, r. Robert Markowitz)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni
particolari, genio,
19.00	Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Petrole petrole
(kom., Fr. 1981, r. Christian Gion, i. B. Blier, J. P. Marielle)
22.10	Glasba: Jazz Session
23.10	Vesti in šport
24.00	Film: La strega (dram., Fr. 1956, r. Andre Michel, i. Marina Vlady)
TELEFRIULI__________
11.00	Rubrika o morju
11.30	Nadaljevanka: Vite rubate (pon.)
12.30	Rubrika
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: La dea del pec-cato (dram.)
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele (pon.)
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Film: Gli angeli del potere (r-i. Giorgio Al-bertazzi)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Trauma Center,
24.00	Si e giovani solo due volte (pon.)
0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
TV Slovenija 1_______________j
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Nanizanka 'Aliče in nje-
na drušCina, 9.15 TV drama Trgovec iz Soluna (pon.) 10.25 nadaljevanka Musič Hall (ponovitev zadnjega dela)
11.20	Video strani
14.30	Žarišče (pon.)
15.00	Sova (pon.)
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarni oddaji Od Križa do Štivana, 17.45 Po sledeh napredka
18.20	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Kako so živali prišle v Avstralijo, 18.30 nad. Moja družina in ostale živali (zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Smešne stvari so se zgodile na poti v forum (kom., ZDA 1966, r. Richard Lester, i. Zero Mostel, Phil Silvers)
21.45	Dnevnik in vreme
22.10	Rock kompas
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Srce mesta
| TV Koper__________________________
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (osmine finala, prenos)
16.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (četrtine finala, ženske, prenos)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
TV Slovenija 2_______________
16.30	Satelitski poskusni programi
17.25	EP v nogometu: Jugoslavija-SZ (iz Sarajeva)^
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Operne zgodbe: La Boheme
21.25	Svet poroča
22.25	Mednarodna atletska mitinga v Celju in Novem mestu (reportaža)
22.55	Nočni program iz kulture TV Beograd
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj;
8.40	Revival; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (Hector Malot, 2. del); 9.30 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Moški zbor Valentin vodnik iz Doline (vodi Bogdan Kralj); 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Večna ženska proza; 16.30 Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do, 14.00;
14.05	Mehurčki; 14.20 Mladi mladim;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd;
7.35	Poletna oddaja; 8.00 Razglednica;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; lO.OO1 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.40	Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1
1
Odkod je Alf
Poznate Alfa, simpatično bitje iz uspešne ameriške nanizanke, ki jo je RAI že večkrat predvajala, ta teden pa bo prišla tudi na prvo slovensko mrežo?
ALF je pravzaprav kratica za Alien Life Form (zunajzemeljska oblika življenja), obenem pa je tudi zemeljsko ime odrezavega, vendar simpatičnega, malce prismuknjenega in ne preveč informiranega prebivalca planeta Melmaca, ki je leta 1985 z obilo hrupa pristal na vrtu ameriške družine Tanner.
Zunanjščina televizijskega junaka je lutka, vredna 60.000 dolarjev (nikoli je ne smejo odnesti iz studia), notri pa je Mihalj Mesaroš, po Guinessu najmanjši človek na svetu, saj meri le 81 centimetrov. Po rodu je jugoslovanski Madžar; v njegovi družini je bilo deset bratov in sester, od katerih jih živi še šest in vsi so nekako povezani s cirkusom ali estrado, skratka s show busi-nessom. Svoj čas'je bil Mihalj klovn, dreser psov in konjev, nosač, gojitelj živali... Slučaj je nanesel, da se je pred petnajstimi leti, ko se je s svojim cirkusom mudil v Los Angelesu, srečal z Denisom Vargasom, ki je po rodu iz Bilja pri Osijeku in ki je pozneje postal njegov neločljivi prijatelj in manager. Z Vargasovo pomočjo se je Mihalj Mesaroš nastanil v Los Angelesu, kjer se je preživljal kot hišnik v neki zgradbi. Potem pa je prišlo leto 1986, ko je znana televizijska družba razpisala natečaj za osebo, ki bi igrala Alfa. Sprejeli so Mesa-roša - praktično čez noč je postal zvezda.
»Alf je zame nekaj najlepšega na svetu,« pripoveduje igralec. »Moj bog, koliko topline in humanosti je v tem nestvarnem bitju. Včasih se mi zdi, da sem pravzaprav jaz Alf. Nobena redkost ni, da tudi v vsdakda-njem življenju reagiram kot Alf, nekako avtomatično,« nadaljuje in spremlja besede z gibi, ki so značilni za Alfa.
BELLO, ONESTO, EMIGRATO AUSTRALIA SPOSEREBBE COMPAESANA IL-LIBATA — Lep, pošten, Izseljen v Avstraliji, bi se poročil z nedolžno sovaš-čanko, It. 1971	V sredo, 5. septembra, ob 20.40, na Rete 4.
Filmska komedija. Amedeo (Alberto Sordi), čudaški italijanski priseljenec v Avstraliji, bi se rad oženil z dekletom iz domače vasi, zato piše vaškemu župniku za ugodno ženitveno posredovanje. Ker Amedeo-Sordi ni nikakršen lepotec, pošlje bodoči nevesti sliko svojega postavnega prijatelja in ji tudi zamolči »malenkostno« okoliščino, da živi sredi puščave, kjer dela na opuščeni železniški progi! Ko dekle - razborita Claudia Cardinale - končno prispe v domovino kengurujev, odkrije sleparijo in se primerno maščuje... Sordi je ob posrečeni režiji Luigija Zampe »zagrešil« res svojski lik, ki obvezno spada v njegovo značilno galerijo italijanskih povprečnih pošasti. Značajna Claudia Cardinale pa mu kar učinkovito kljubuje s svojim nabojem svežine in agresivnosti.
ČETRTEK, 6.9
ITALIJANSKE TV MREŽE
9.00 Risanke: Tao Tao
9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Risanke
10.35 Film: Adamo ed Eva (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Erminio Macario)
11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.30 Fuorilegge 13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	TV Igra: Ciao fortuna
14.15	Film: Spettacolo di varieta (glas., ZDA 1953, r. Vincente Minelli, i. Fred Astaire)
16.00	Mlad. oddaja: Aspettando Big! 16.50 Nadaljevanka: Don Giovanni in
Sicilia
18.20 Nanizanka: Cuori senza etk 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Igre brez meja
22.15	Dnevnik
22.25 Opera: Ricciardo e Zoraide (Rossini, dir. Riccardo Chaily, 2. del)
23.40	Dok.: Srečanje z umetnino 0.05 Nočni dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
					
L	RAI 1	i r	RAI 2	1 1	RAI 3	1
9.00
terra
11.10
11.55
13.00
13.45
14.30
15.15
16.25
16.50
18.30
18.45
19.45
20.30
22.20
22.30
23.15
0.15
0.30
Nanizanki: Lassie, 10.25 La mia tra i boschi, vmes risanke in dokumentarca
Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
Nadaljevanka: Capitol Dnevnik in gospodarstvo Nadaljevanka: Beautiful Nanizanka: Saranno famosi Variete: Ghibli Nanizanka: Mr. Belvedere Film: Ouando la citta dorme (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Andrews, Rhonda Fleming)
Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Le strade di San Francisco
Dnevnik in športne vesti Film: II passo falso (dram., It. 1982, r. Paolo Poeti, i. Michele Placido, Valeria Ciangottini) Dnevnik - nocoj Aktualno: Benetke 90 Dokumentarec: Mixer Dnevnik, vreme in horoskop TV film: Stelle in fiamme (dok.)
Zadnje srečanje letošnjih Iger brez meja
Bliža se jesen
20.40 bo RAI
11.45	Atletika
12.05	Film: Domani e un altro giorno (dram., It. 1951, r. Leonida Mo-guy, i. Anna Maria Pietrangeli)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: O venezuelski savani
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
15.55	Rubrika: Rally, nato Drobci
16.45	Film: Vacanze pericolose (krim., ZDA 1946, r. Edward Griffith, i. Pat 0'Brian)
18.10	Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambirichinate (vodi Enza Sampo)
20.30	Nanizanka: I Professionalš -Controspionaggio
21.20 Film: II dominatore (dram., ZDA 1962, r. Guy Green, i. Charlton Heston, Vvette Mimieux), vmes (22.15) večerni dnevnik
23.10	Nanizanka: II nero e il giallo 0.15 Nočni dnevnik
0.45 Aktualno: Blob v Benetkah
jesen in tudi Igre brez meja nas zapuščajo. Nocoj ob __ i v živo oddajala letošnje zadnje tekmovanje priljubljenih poletnih iger. Mladi tekmovalci bodo tokrat gostje italijanskega mesta Treviso. Jugoslovanske barve bo branilo mesto Bor. Zabavno dogajanje bosta kot vedno komentirala Feliciana laccio in Claudio Lippi (na sliki). Slednjega bo prihodnje poletje zamenjal Ettore An-denna, ki se bo nocoj prvič predstavil gledalcem Iger brez meja.
■ ZASEBNE TV PO
STAJE

_____CANALE 5_____________
8.30	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore per tutti
11.00	Aktualno: Forum
11.45	Kviz: O.K. II prezzo č giusto
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Comincio con un , bacio (kom., ZDA 1959,
r. George Marshall)
15.50	Nan.: Dalle nove alle cingue, 16.20 Mannix
17.20	Kviz: Doppio slalom
17.55	Nanizanki: Maidire si,
18.55	Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Culo e camicia
(kom., It. 1981, r. Pas-guale F. Campanile, i. Enrico Montesano, Daniela Poggi)
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Film: Una romanza crudele (dram., r. Eldar Riazanov)
RETE 4______________
8.10	Nanizanka: Bonanza
9.10	Film: Una sera di mag-gio (dram., It. 1955, r. Giorgio Pastina)
11.00	Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
15.35	Nan.: Falcon Crest
16.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
18.30	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ciak a Ve-nezia
20.40	Film: Agatha Christie - Delitto in tre atti (krim., ZDA 1986, r. Gary Nelson, i. Peter Ustinov, Tony Curtis)
22.55	Film: Fronte del porto (dram., ZDA 1954, r. Elia Kazan)
1.00	Nanizanki: Cannon,
2.00	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper' 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open
13.30	Nanizanke: Apparta-mentp in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Turk 182 (kom., ZDA 1985, r. Bob Clark, i. Timothy Hut-ton, Kirn Cattrali)
22.20	Nanizanki: I Robinson,
22.50	Cin Cin
23.25	Rubriki: Ai confini dello šport, 23.55 Grand Prix
1.05	Nanizanki: Sulle strade della California,
2.05	Benson
ODEON_______________
9.00	Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Il ritorno dei Re-bels (kom., ZDA 1981, r. Noel Nosseck)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: La mafia lo chia-mava II Santo ma era un castigo di Dio (krim., VB 1973, r. James 0'Connolly, i. R. Moore, R. M. Dexter)
22.30	Film: Ninja in azione (krim., Filip. 1987, r. Tommy Cheng)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_________________
10.00	Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merilno
13.00	Poletni šport
13.30	Vesti
13.45	TV film: Ai confini delle tenebre (4. del)
15.00	Film: La straniera (pust., ZDA 1955, r. Mervyn Lee Roy)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio,
19.00	Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La truffa (krim.,
ZDA 1982, r. Matt Cim-ber, i. Telly Savalas, Pia Zadora)
22.10	Morski planet
22.45	Vesti in šport
24.00	Film: Gli assassini vanno a caccia (dram., ZDA 1970, r. B. Girald)
TELEFRIULI__________
11.00	Medicinska rubrika
11.30	Nad. Vite rubate (pon.)
12.00	Rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film:	Disprezzo
(dram., i. Brigitte Bardot)
15.30	Nanizanka: L albero delle mele (pon.)
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-State
20.30	Film: I cavalieri del Nord Ovest (vestern, ZDA 1950, i. John Wayne)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanki:	Navy,
24.00	Si e giovani solo due volte (pon.)
0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE	MREŽE *
	
TV Slovenija 1	]	[	TV Koper
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Nan. Grizli Adams, 9.25 Šolska TV - Otrok in šola, 9.55 izobraž. oddaja Kruh skozi stoletja, 10.30 Mostovi, 11.05 nan. Zakon v Los Angelesu (pon.)
11.45	Video strani
14.50	Video strani	*
15.00	Mozaik. Mostovi (pon.)
15.30	Žarišče (pon.)
16.00	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Šolska TV: Otrok in šola, 17.40 Kruh skozi stoletja
18.25	Spored za otroke in mlade: glasbena pravljica Baletna suita,
18.40	nanizanka Čudežna leta
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mihajlo Lomono-sov (5. del)
21.20	Tednik
22.25	Dnevnik in vreme
22.45	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Srce mesta
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v
Flushing Meadowu (četrtine finala, ženske)	j
16.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (četrtine finala, moški)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v || Flushing Meadowu (prenos)
22.00	TVD Novice	i
22.15	Tenis - odprti	turnir ZDA v	B
Flushing Meadowu (prenos)
TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja; Odlagališče jedrskih odpadkov
21.00	Mali koncert: Uroš Rakovec in Jan Plestenjak
21.10	Dok.: Afera prisluškovanja
21.55	Mednarodni rokometni turnir: Belinka Olintpija-Debrecen (posnetek)
TV P R t U\ \ K \
• RADIO ■ RADIO • RADIO •
Plavolasa sezona
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (Hec-' tor Malot, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Večna ženska proza; 16.35 Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Jutranja glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za‘dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir dTtaly; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vede-ževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Milly Carlucci, naj starejša izmed trenutno naj znamenitejših televizijskih sester, se vrača pod okrilje RAL Kot znano se je pred tremi leti brhka plavolaska pogodila s Fininvestom. Vendar pri spektaklu, predvsem televizijskem, denar le ni vse. Medtem ko se je pri RAI Milly skoraj celo leto nepretrgoma pojavljala v kaki oddaji ali nanizanki, pri Fininvestu njeni nastopi niso bili tako pogosti. Zaradi tega je njena popularnost pri televizijskem občinstvu krepko padla. Dekletu tako ni preostalo drugega, kot da se ponovno vrne k RAI, kjer bo nedvomno nastopala z isto intenzivnostjo kot pred leti. Tako bo simpatična showgirl od 15. do 26. septembra vodila variete Biglietto d'invito, ki ga bo državna televizija snemala v Montečatini Termah. Carluccijeva obljublja, da bodo v Monte-catiniju prisotni tudi Yves Montand, Gil-bert Becaud, Gianni Boncompagni in Nino Manfredi.
Milly se je očitno odločila, da bo posnemala Raffaello Carra (na sliki). Tudi Carra-jevi se pri Fininvestu ni bogve kako dobro pisalo. Ko pa se je lani vrnila na RAI, je takoj požela prodoren uspeh z oddajo Raffaella veneidi, sabata e.domenica. RAI namerava tudi letos (od oktobra dalje) ponoviti oddajo, tokrat pa samo ob sobotah in nedeljah. Pred tem pa bo eksplozivna Raf-fa 22. in 29. septembra vodila oddajo Uno, due, tre - Vela d'oro. Med oddajo, ki jo bodo snemali v Riva del Garda, bo državna televizija predstavila naj zanimivejše programe, ki jih bo v zimski sezoni ponudila italijanski publiki.
SPETTACOLO Dl VARIETA' — The Bandwagon, ZDA 1953.
V četrtek, 6. septembra, ob 14.15, na RAI 1.
Glasbeni film. »Največji plesalski par na svetu«, Fred Astaire in Cyd Charis-se, mora nastopati v megalomanski broadwayski predstavi, s katero namerava napihnjeni glavni igralec ustvariti nekakšno sodobno varianto Faustovega mita oziroma Kralja Ojdipa. Uprizoritev doživi pravi komercialni in umetniški polom, zato Astaire in Charisse nekoliko predelata tekst in iz tega nastane The Bandwa-gon, ena najznačilnejših glasbeno-plesnih produkcij v zgodovini Hollywooda. Ta vsestranski spektakelski »hit« spada v ciklus musicalov in komedij italijansko-ameriškega režiserja Vincenta Minnellija, ki je na sporedu po RAI 1 ves teden ob 14.15: v ponedeljek Brigadoon (G. Kelly, V. Johnson, C. Charisse), v torek La donna del destino (L. Bacall, G. Pečk), v sredo Jolanda e il re della Samba (F. Astaire, L. Brenner) in v petek Papd diventa nonno (S. Tracy, E. Taylor).
f VIDEO			NOTES
. Oddala-			
Postaja	■		
Ura:			
i V			
imm.
št

11!
lili
'M
t
S
H.
I
!
■ ITAL.	! J A	N S K E	T l/	MREŽE ■
				
1	RAI 1	1 1	RAI 2	J L	RAI 3	1
9.00
9.30
10.15
10.30 11.55 12.05
13.30
14.15
15.35
16.35 17.10
18.45
19.40
20.40
24.00
0.10
Risanke: Tao Tao Nadaljevanka: Santa Barbara Risanke
Fiera del Levante v Bariju Vreme in kratke vesti Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.30 Fuorilegge Dnevnik, nato Ciao Fortuna Film: Papa diventa nonno (kom., ZDA 1951, r. Vincente Minelli, i. Liz Taylor, Spencer Trancy) Mlad. oddaja: Aspettando Big! Risanke: Tao Tao Film: La guerra dei colori (kom., ZDA 1985, r. Larry Elkann, i. Michael Fox)
Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik Film: Spartacus (zgod., ZDA 1960, r. Stanley Kubrick, i. Kirk Douglas, Laurence Olivler), vmes (22.40) dnevnik Nočni dnevnik in vreme Film: Le pištole non discutono (vestern, It.-Šp.-ZRN 1964, r. Mario Caiano, i. Rod Cameron, Dick Palmer)
9.00 Nanizanki: Lassie, 10.20 La mia terra tra i boschi, vmes risanke in dokumentarca
11.10 Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15 Variete: Ghibli
16.35 Nanizanka: Mr. Belvedere
17.00	Film: Casbah (pust., ZDA 1984, r. •John Barry, i. Vvonne De Carlo)
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi butto
22.50 Dnevnik - nocoj
23.00	Aktualno: Benetke 90
23.40 TV film: Stelle in fiamme (dok.) 0.35 Dnevnik, vreme in horoskop 0.50 Film: Le Chat - L'implacabile uomo di Saint Germain (dram., Fr. 1971, r. Pierre Granier-Defer-re, i. Jean Gabin)
Poskusne vožnje VN Italije v Monzi
Velika nagrada Italije je dogodek, ki golo športno kroniko. V Italiji dirka F1 v medijski dogodek. Zaradi tega je razumljivo, da bo RAI 3
ga ni mogoče omejiti na Monzi postane vrhunski že danes
(ob 12.55) prenašala poskusne vožnje z domačega dirkališča. Ljubitelji avtompDilizma bodo tako imeli edinstveno priložnost, da sledijo vsem fazam VN, takorekoč od vsega začetka. RAI napoveduje, vse dogajanje v Monzi spremenila v vrhunski TV spektakel.
11.10
12.55
14.00 14.10
15.05
18.15
18.45
18.55
19.30
19.45
20.00
20.30
21.20
23.20
0.15
0.45
Film: Non c b pace tra gli ulivi (dram., It. 1950, L Giuseppe De Santis, i. Raf Vallone) Avtomobilizem F1 - VN Italije (poskusne vožnje v Monzi) Deželne vesti
Dokumentarec: Ameriški divji konji
Šport: golf, kolesarska rubrika
Biči & Bike, atletika - VN laaf
Poletje Magazine 3
Športna rubrika: Derby
Vreme in dnevnik
Deželne vesti
Drobci
Aktualnosti: Bambirichinate (vodi Enza Sampo)
Nanizanka: I professionals - Mis-sione segreta
Film: Come uccidere vostra moglie (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Jack Lemmon, Virna Lisi) vmes (22.20) večerni dnevnik
Nanizanka: II nero e il giallo Nočni dnevnik Aktualno: Blob v Benetkah
da bo


ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5	18.30
8.30 Nanizanke:	Simon	19.30
. Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un	20.30
dottore per tutti	20.40
11.00	Aktualno: Forum
11.45	Kviz: O.K. II prezzo k giusto
12.45	Superclassifica Show Story
13.45	Film: Verdi dimore (pust., ZDA 1959, r. Mel Ferrer, i. Audrey Hepburn)
16.50	Nanizanka: Dalle nove alle cingue
17.20 Kviz: Doppio slalom
17.55 Nanizanki: Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30 Glasbena oddaja: Una
rotonda sul mare 2
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10 Film: Conseguenze di una notte (kom., ZDA, r. Jim Sharman, i. Ruth Cracknel)
RETE 4
8.20	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Chi vuol dormire nel mio letto? (kom., Fr. 1963, r. Andre Hu-nebelle)
11.00	Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 15.35 Nan.: Falcon Crest 16.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
Hospital
nezia
Film: Il tenente Gior-gio (dram., It. 1952, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti, Mil-ly Vitale)
22.55 Film: Un cappello pie-no di pioggia (dram., ZDA 1957, r. Fred Zin-nemann, i. Eva Marie Saint)
1.05 Nanizanki: Cannon, 2.05 Barnaby Jones
ITALIA 1
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente, *	10.30 Skippy il cangu-
ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate
15.20 DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Variete: Venerdi con zioTibia
20.35 Film: Morte a 33 giri (srh., ZDA 1987, r. Charles Martin Smith, i. Mark Priče)
22.30 Nanizanka: Venerdi 13 23.35 Rubrika: Calciomania 0.35 Play Boy Show 1.35 Nanizanka: Benson
ODEON
9.00
12.30 15.00
15.30
17.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.00
22.30
0.30
Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Colla-borators, 11.30 Le spie Filmi in risanke Nan.: Captain Power Film: La regina del nu-ovo mondo (dram., Av-stral. 1983, r. Igor Au* zins, i. Toni Barry) Nan.: Gli inafferrabili, 18.00 Doc Elliot Filmske novosti Risanke
Nan.: Flash Gordon Film: I baccanali di Ti-berio (kom., It. 1959, r. Giorgio Simonelli, i. Walter Chiari, Ugo Tognazzi)
Aktualno: Blue News Film: Milano calibro 9 (krim., It. 1972, r. Fer-nando Leo)
Rubrika o motorjih
TMC
10.00	Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu
11.00	Nan.: Cassie & Co.
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Poletni šport
13.30	Vesti
13.45 TV film: Ai confinf delle tenebre (5. del)
15.00	Film: La grande rapina (krim., ZDA 1976, r. Marvin Chomšky, i. Carl Betz)
16.50
18.00
20.00
20.30
21.30
22.45
23.00
Risanke: Snack Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli Vesti: TMC News Variete: Banane Montreaux Jazz Festival 1990 Nočne vesti Atletika: VN IAAF
TELEFRIULI
11.00
11.30
12.30 13.00
13.30
15.30
16.00
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.00
22.30 23.00
0.30
Razstava: G. Fattori Nadaljevanka: Vite rubate (pon.)
Rubrika
Nanizanka: L albero delle mele
Film: Duello a Santa Cruz (vestern, i. J. Fi-elds)
Nan.: L albero delle mele (pon.)
Risanke
Nad.: Vite rubate Nanizanke: Si e giova-ni solo due volte Dnevnik
Rubrika: Voglia d'e-state
Nadaljevanka: Le lun-ghe ombre(l.del) Nanizanka: Julia Nočne vesti Nanizanki:	Navy,
24.00 Si 6 giovani solo due volte (pon.)
Nočne vesti
TELE 4
SL OKENSKE MIREŽE
TV Slovenija 1________________j
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Nan. Kljukčeve dogodivščine, 9.15 dok. oddaja Odlagališče jedrskih odpadkov, 9.45 dokumentarec Afera prisluškovanja, 10.30 nad. Mihajlo Lomo-nosov (pon. 3. dela)
14.55	Video strani
15.05	Žarišče
15.35	Nan.: Vse razen ljubezni (pon.)
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik.(pon.) Tednik
18.15	Spored za otroke in mlade: Pesniki o otrocih, 18.40 nanizanka Pet prijateljev
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarna oddaja: V 80 dneh okoli sveta (5. del)
21.15	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Mladi tujec (dram., ZDA 1957, r. John Frankenheimer, i. James MacArthur, Kim Hunter)
1 TV Koper___________________________
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (četrtine finala, moški)
16.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (polfinale, ženske)
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.30	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (prenos)
23.00	Nogomet - nemško prvenstvo
TV Slovenija 2
17.30	Studio Maribor
19.00	Vokalni kvintet Gorenjci in Miha Dovžan
19.30	Dnevnik
20.00	žarišče
20.30	Oči kritike
21.10	Veliki dirigenti: Arturo Toscanini
22.05	Skupščinska kronika
22.35	VN v atletiki (finale, iz Aten)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (zadnji del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Revival;
12.00	Goriški Film video monitor 1990;
12.20	Orkestri; 12.40 Slovenski zbori;
13.20	Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.30 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise;
19.20	Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutrp, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Melodije; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambli; 20.00 Za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14,40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V 'svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Stara pravda
»E' morto compare Turiddu!« je vzklik, zaradi katerega je zaslovela najznamenitejša opera italijanskega skladatelja Pietra Mascagnija (1863-1945) Cavalleria rustica-na. Prav letos poteka stoletnica od krstne uprizoritve. Pred tem se je glasbenik (na sliki) borno preživljal kot podeželski učitelj klavirja.
Glasbo za Cavallerio je Mascagni poslal na natečaj Sonzogno. Operna premiera je bila 17. maja 1890 v rimskem gledališču Costanzi. Publika je takoj vzljubila arije in se navdušila za zgodbo nesrečnega Turid-da in ljubosumne Santuzze. Besedilo za opero so napisali Targioni, Tozzetti in Me-nasci, ki so si snov za libreto izposodili iz zbirke novel Vita nei campi sicilskega pripovednika Giovannija Verge. Pisatelj je, spričo izjemnega uspeha opere, od Mas-cagnija in založnika Sonzogna terjal, naj mu izplačata avtorske pravice. Pravda je prišla do sodišča, na katerem je Verga zahteval od založnika polovico zaslužka, ki ga je ustvaril z opero. Sonzogno je Vergi najprej ponudil tisoč lir (tri libretiste je plačal 500 lir), nato pa 20 tisoč lir. Končno so se zmenili, da bo Sonzogno za 153 tisoč lir (v tistih časih je to bila bajna vsota) »enkrat za vselej« izplačal Vergo.
Mascagni je od slave, ki mu jo je dala Cavalleria, živel do smrti. V tem času je sicer napisal še drugih petnajst oper. Nekatere so bile tehnično celo bolj dovršene od Cavallerie, nobena, pa ni imela značilne življenjskosti prvenca.
SPARTACUS, ZDA 1960.
V petek, 7. septembra, ob 20.40, na RAI1.
Zgodovinski film. Amerikanec Stanley Kubrick je veliki eklektik sodobnega svetovnega filma. Katerega žanra se sploh še ni lotila nespravljiva ikonoklastična ihta edinstvenega avtorja, ki je razpet med kritiko in spektaklom? Od gangsterskega debuta v Rapina a mano armata do krutih vojnih prikazov v Orizzonti di gloria in Full Metal Jacket, od norih futurističnih »komedij« Peklenska pomaranča in Dr. Strangelove do edinstvenega znanstveno-fantastičnega epa 2001 odiseia v vesolju ter do fantastične grozljivke vsakdana Shining. V letih velikega uspeha za zgodovinske kolosale je Kubrick po naročilu protagonista in producenta Kirka Douglasa proizvedel veličastno skupinsko sliko o prvem »revolucionarju« v zgodovini Zahoda, gladiatorju Spartaku, ki se je s šestdesettisočglavo množico sužnjev uprl objestnemu režimu cesarskega Rima.
Nikakršna skrivnost ni, da se na vseh področjih zgodovina ciklično ponavlja. To velja seveda tudi za glasbeno prizorišče, na katerem so pred poltretjim desetletjem kraljevali Beatles!, še pred njimi pa Elvis Presley. Med drugim jih združuje okoliščina, da so producenti izkoristili njihovo neizmerno popularnost in jim naravnost po meri pripravljali plehke filmske scenarije. Oboževalci so se gladko požvižgali pa kvaliteto zgodb, ki so jim jih podtaknili. Dovolj jim je bilo, da so svoje oboževane idole lahko občudovali v nekoliko neobičajnih situacijah.
Vsako obdobje ima seveda svoje junake, zdaj so namesto »nesmrtnih« Elvisa in Ščurkov na vrsti New Kids On The Blocks (na sliki). Ameriške najstnice kar norijo za njmi, na starše pa s svojim videzom in neangažiranimi teksti učinkujejo skrajno pomirjujoče. No, sedaj bodo o nastanku skupine posneli »pripovedno obogaten« iilm, ki ga je filmskemu orjaku Columbia Pictures predlagala diskografska hiša New Kids On The Blocks CBS Records. Nastopali bodo seveda člani skupine sami. Produkcija bo razmeroma poceni, film pa bo gotovo iztržil ogromne vsote, kar Columbii pomeni veliko več kot kvaliteta izdelka. Sicer pa smo se s tako miselnostjo že zdavnaj sprijaznili...
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Bruno Križman Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Andrej Šik, Walter Škerk in Bojana Vatovec
Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
ABECEDA ŠTEVILK ^ ^
ŠTEVILKA 7
Sedmica je nastala iz enice tako, da se je na-9nua nazaj in ponosno dvignila glavo. Sedem je caib°lj znano pravljično število. Junaki v pravlji-an so vedno potovali čez sedem hribov in dolin a tako niso imeli problemov pri računanju kilo-atrine za službena potovanja. Sneguljčica je ■fiela natanko sedem palčkov, ki so veselo pre-Pevali znano delavsko himno: »Heja, hejo, na eki zdaj gremo!« V škrate danes ne verjamemo ea, v delo pa čedalje bolj! Iz starih časov pozna-r!0 še: sedem modrih filozofov pri starih grkih v*anes imamo modrijanov celo doma najmanj se-emstokrat toliko), sedem čudes starega sveta 'aanes se iz dneva v dan čudimo novim in novim hdesom), sedem rimskih gričev, sedem morij in ,e .em Triglavskih jezer (teh pa je ostalo natanko Oliko kot nekdaj). Tudi teden ima še vedno se-em dni, prav tako je na svetu še veliko »pik 2l9marjev«!
številka b
te Vilka osem je poskus združenja dveh ničel, j1 ni popolnoma uspel. Osmica je najbolj znana 9ura pri drsanju na ledu. Menda ni težka, veli-
0	težje je izdrsati rimsko osmico! Menda ne gre rez padcev, kar velja tudi za praznovanje osme-
9a marca - dneva žena, ko številni moški padejo skušnjavo in ga praznujejo tudi oni. Sicer pa -
1	smo enakopravni! Po svetu je v glavnem v °di osemurni delovni dan, če delamo zares eh osem ur, za sodelavce natanko vemo, za
ebe Pa ne. Pa nič hudega, to vedo naši sodelo-žem Naib°lj pridni in najbolj leni Slovenci si j.elllo osemdnevni teden. Prvi bi lahko tako dela-en dan več, drugi pa en dan več počivali. Pa še ■ osemenjevanje s številko osem nima nič
skupnega, biki pa se čudujo, kaj imajo z osemenjevanjem - živinozdravniki!
ŠTEVILKA 9
Trikrat tri je... koliko? Deset z napako, seveda! Brez napake pa: devet. Ravno toliko je bilo grških muz, danes pa jih ne nekaj več, saj Grki še niso poznali filma, televizije in podobnih umetnosti. Kar je današnjih muz, so v glavnem brez bluz, no, tudi grške so bile, saj tedaj bluz še niso poznali! Sicer pa je to za njih bila deveta briga, raje so se posvečali poeziji in pisali priznane verze deveterce. Danes se bolj spoznamo na de-vetmetrovke pri rokometu in nogometne srednje napadalce, ki nosijo na hrbtih številko devet. Čudno je le, da nogometne devetke najbolj napadajo nasprotni branilci, posebno kadar imajo devetke žogo v nogah. Dober glas gre v deveto vas in tam najbrž že tudi vedo, da se za devetko napisati tudi takole: 21! Seveda, kadar mislimo devet zvečer. Tedaj je najbolj fletno biti v gostilni. To so za nekatere deveta nebesa!
ŠTEVILKA 10
Desetka je prva številka, ki je tako pomembna, da je sestavljena iz dveh delov. To je pravzaprav enica s prikolico. Iz starih časov je znanih deset božjih zapovedi, kar je ob današnjih zapovedih, prepovedih, pravilnikih nekam skromna številka. Iz zgodovine je znana tudi praoblika samoprispevka, tako imenovana desetina. Literatura pozna »Desetega brata«, za ustvarjanje sodobne književnosti pa je skoraj nujno poznavanje desetprstnega tipkanja. Ko smo že pri kulturi: v njeni areni se večkrat uprizarjajo deseteroboji (boj enega proti desetim), zlasti v polemikah, v katerih se razplamtevajo ogorčene besedne bitke. Najbrž ne vemo več za pregovor: kdor molči,
desetim odgovori! Zelo hudo pa je desetega v mesecu, tedaj smo praviloma že suhi!
ŠTEVILKA 11
Dvakrat ena je dva, lahko pa je tudi enajst. To številko lahko strokovno definiramo tudi z: enka v kopiji. »Enajst hrabrih mož« pomeni nogometno moštvo, ki priteče na teren in se potem spopade z nasprotnim moštvom, s terenom, s publiko in z žogo. Pri tem uporaba različnih sredstev (roke, noge, zobje, glava) ni omejena. Iz pasivnega športa je znana enajstica pravilnih zadetkov pri športni napovedi, ki se igralcem te igre na srečo sicer redko nasmehne, ko pa se, so nasmejani tudi igralci sami. Od samega veselja morajo z dobitkom povabiti na pijačo prijatelje, znance in slučajne mimoidoče, zato tisti dan ne pridejo domov pred enajsto zvečer. Mojster literarnega enajsterca (verza) je bil Prešeren, medtem ko je Cankar raje obiskoval enajsto šolo pod mostom na Vrhniki.
ŠTEVILKA 12
Dvanajst je natanko toliko kot ducat. Dvanaj-stica je pravzprav vojaška številka: kadar vojaki korakajo, se desetar dere: ena-dva. ena-dva, čeprav bi mirne duše lahko vpil: dva-najst, dva-naj-st! Iz biblije poznamo dvanajst apostolov, iz literature »Dvanajst stolov« (humoristično knjigo Ufa in Petrova), iz medicine pa dvanajsternik, ki je imenitno okolje za razvoj čirov. Glasba pozna dvanajsttonsko glasbo, ki pa ni tako težka, kot kaže njen naziv. Starši vedo za težave z dvanajstletniki, ko se pojavijo prve pubertetniške muhe, zato je treba na težave te sorte misliti veliko prej in ne pet minut pred dvanajsto! Slovenci pa vemo za dve neizpodbitni dejstvi: da se nekateri krediti odplačujejo na dvanajst obrokov in da ima leto natanko dvanajst honorarnih mesecev!
/7
Tedenski pregovor:

Ko prideš, te sodijo do obleki, to odideš, po pameti.
( nemški)
Spominski datumi:
O Pred 45 leti: 1. 9. 1945 je Japonska podpisala kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
□	Pred 70 leti: 2. 9. 1920 je bil v Trstu izredni kongres Socialistične stranke Julijske krajine. Kongres se je odločil za splošno stavko, ki so jo spremljali nenehni spopadi delavcev s fašisti.
□	Pred 60 leti: Od 1. do 5. 9. 1930 je trajal Prvi tržaški proces. 5. 9. je bila izrečena obsodba, 6. 9. pa je sledila ustrelitev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča.
□	Pred 80 leti: 6. 9. 1910 je bila ustanovljena javna ljudska knjižnica Akademskega ferialnega društva Balkan v Skednju.
k
Osebnosti:
□ 7. 9. 1915 se je v Pregarjah v Brkinih rodil časnikar Albin Bubnič, ki je umrl v Trstu 23. 6. 1978.
A
!:JuBLJANA
Festival
r. ^ KRIŽANKAH nocoj, l. 9., ob 20.30: jazz večer z ansamblom r.®ent°wn Jazz Band.
„ v KRIŽANKAH v torek, 4. 9., ob 20.30: ob 200-letnici Slovenske-?? gledališča Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž fthart), rež. Zvone Šedlbauer, igralski ansambel MGL.
J Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (tel. 003861/226544) ned ?an od do 13- in od 18- do ure (razen ob sobotah in deijah) ter uro pred predstavo.
&T°ROŽ
glorij
sjocoj, 1. 9., ob 21. uri: Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone š^bauer, igrajo Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifle in Branko rjbej, poje Marjetka Falk-Neca, glasba Mojmir Sepe.
nedeljo, 2. 9., ob 21. uri: večer ljudskih plesov in pesmi z c ^bernsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane.
Žen °Coj' 1* °k 20. uri: 290. ponovitev komedije Piknik s svojo t 0 (Andrej Jelačin).
JGNan
Alpe Adria
p °coj, 1. 9ir 0b 21.30: rock koncert Ricka Wakemana.
L^DENON
®Usport
np^Pnlek, 7. 9., ob 21.30: rock koncert francoske skupine Mano-v*, P°nedeljek, 10. 9., ob 21.30: nastopa Luca Carboni.
ERONA
^rena
1. 9., ob 21. uri: zadnja ponovitev opere Aida (Giuseppe dir. Nello Santi, rež. Vittorio Rossi (ponovitev 1. 9.).
•ho pnedelj°. 2. 9., ob 21. uri: zadnja ponovitev opere Tosca (Giaco-y Uccini), dir. Daniel Oren, rež. Luigi Sguarzina.
V lon Maksimir
^ 5. 9., ob 21. uri: koncert Davida Bowieja.
Ehstivai lititd
Soboto, 8. 9., ob 21. uri: koncert Davida Bowieja.
SPILIMBERGO
□	V PALAČI TADEA NA GRADU: Effemeride - sto fotografij iz arhiva Itala Zanniera; razstavo je uredil Paolo Costantini (še jutri).
□	V GRAJSKIH KLETEH: razstava Popotovanje v Svevov Trst -fotografije Artura Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (še jutri).
□	PAVILJON BARBACANE: Kaleidoscope - fotografije Franca Fontane od 1960 do 1990, uredila Franco Fontana in Franco Lefe-vre (do 30. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Diego de Henriguez - obrazi vojne, uredil Antonio Šema (do 30. 9.).
• Urnik vseh razstav, ki so odprte vsak dan, je 10-12 in 16-20.
BENEČIJA
□	ARHEOLOŠKI MUZEJ: vsak dan 9-19.
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): vsak dan 9-19.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici) vsak dan 9-19.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero): vsak dan 9-19.
□	PALAČA DEI PROVVEDITORI: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 11. 11.).
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432/731398). Zgornji urniki veljajo do 11. 11., ko se zaključi tudi razstava o Langobardih.
□	LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji). Ključe ima župnik.
□	CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra). Ključe imajo v sosednji hiši.
□	CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu). Za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni.
□	LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas).
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: FERNETIČI	BAZOVICA
ŠKOFIJE	LAZARET
Prehodi druge kategorije: ŠEMPOLAJ REPEN SOCERB OREH MAČKOLJE
PESEK
-	od 7. do 20. ure
-	od 7. do 20. ure
-	od 7. do 20. ure
-	od 6. do 21. ure
-	od 7. do 21. ure
KOROŠCI	- od 7. do 20. ure
ČAMPORE	- od 7. do 20. ure
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
BOTAČ	GROČANA A in B DRAGA
CEREJ	GROPADA	MAVHINJE
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA	RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK-GOLOBRDO *	- od 7. do 19. ure
JENKOVO-NEBLO	- od 7. do 19. ure
PLEŠIVO *
ČAST. VERSA-VIPOLŽE * ŠTEVERJAN-HUM *
SOLKAN
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA
-	od 7. do 20. ure
-	od 6. do 19. ure
-	od 7. do 19. ure
-	od 7. do 21. ure
-	od 7. do 19. ure
ob nedeljah in praznikih odpirajo ob 9. uri
RAFUT-PRISTAVA
- od 7. do 18. ure
ob nedeljah in	praznikih zaprto
ŠEMPETER	-	od	7.	od	21.	ure
MIREN	-	od	7.	do	19.	ure
DEVETAKI-LOKVICA	-	od	9.	do	19.	ure
ob sobotah odpirajo ob 7. uri JAMLJE-KLARIČ1	'	- od 7. do 20. ure
* Ob nedeljah odpirajo prehode ob 8. uri.
Prehodi za dvolastnike:
CEGLO-MEDANA
V KLANCU-VALERIŠČE
PODSABOTIN
SOLKAN 2-POLJE
-	od 8. do 20. ure
-	od 7. do 19. ure
-	od 7. do 18. ure
-	od 8. do 18. ure
Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER	- z obvestilom 48 ur prej
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO	- z obvestilom 48 ur prej
NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
UČJA (za Rezijo)	- od 9. do 22.
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA	-	od	8.	do	19.
PONTEVITTORIO	(pri Prosnidu)	-	od	8.	do	18.
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)	-	od	8.	do	18.
STARI MLIN	-	od	7.	do	19.
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
SOLARIA (pri Dreki)	- od 9. do 19.
Prehod je odprt za vse ob sob., ned. in praznikih od jul. do sept. STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
PONTEMISECCO	MELINA	ROVAN
FATAGNE A in B	KOSCINA
ure
ure
ure
ure
ure
ure
• Na Tržaškem in Goriškem so se urniki nekaterih prehodov spremenili s 1. septembrom, druge spremembe so predvidene s 1. oktobrom, ko se urniki spremenijo tudi na Videmskem.
: ^


en
lili

Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19. * | #	4.) — VI IN DELO:
Zvezde so z vami I	prijazne. Izkoristite
neba ■	pozitiven vpliv
hanf iln vse bo šlo tako kot si skrh?^ želite. Tudi kar vas prii ^ se bo uredilo. Dobrih Dri Oin;osti vam ta teden tako vlin5e u kot v zasebnem ži-spozn ne bo manjkalo. Za bo,.,?911!6 manj ugodna dneva Dpi fr ®0b°ta in torek. VI IN leninci' Ne verjemite preveč hekH bDsedam, ki vam jih bo bost 0 Daložil. Ugodna dneva sta Četrtek in petek.
V, bik (20. 4. - 20. 5.)
~ VI IN DELO: v J Teden bo dokaj razgiban in vsesko-DUdiin zi poln novosti. Pobih r,r;,Se.vam bo nekaj ugod-bobrn Uoinostii ki jih karseda Vam “Okoristite. Marsikaj se stri er p obrnilo v pozitivno d°do Fosebno naklonjene NedeiiZv®zde rojenim maja. bost;« ia, m ponedeljek vam Vi ^koliko manj po godu. Prav »RUGI: Nekdo vas bo °Čarai bomo presenetil in vas s°bota ijl^9odna dneva bosta
^	DVOJČKA (21.	5.
f	'f	-20. 6.) — VI	IN
I	I	DELO: Obeta	se
vam zanimiv in uspešen teden. Pozitivni vplivi Jupitra in Venere bodo spodbudili zaželen potek dela in prispevali k izpolnitvi vaših pričakovanj. Rojenim od 21. 5. do 25. 5. bo Mars nevaren: možnost prepira ali nezgode. Posebno previdni bodite v prometu. VI IN DRUGI:
Nalagal vas bo nekdo, ki ste ga imeli za pravega prijatelja. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Napoved je za vas ^ |J še kar ugodna. Od-prle se vam bodo nekatere nove možnosti za uresničitev vaših ciljev. Verjetnost prijetnih presenečenj na denarnem področju je velika. Izkoristite naklonjenost Merkurja, ker lahko tako z malo več truda in zbranosti dosežete zaželene rezultate. VI IN DRUGI: Preživeli boste enkraten večer v družbi dobrih starih znancev. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: JL # Napoved je za vas fl V precej ugodna. Pri-čakujete lahko še kar prijeten in v vsakem pogledu uspešen teden. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Ustvarjalni boste in zadovoljni. Bodite pozorni in ne zamudite lepih priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Obstaja možnost zelo pomembnega uspeha. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo prav lepo godilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
. .	DEVICA (23. 8.
rtfj	-22. 9.) — VI IN
I I If	DELO: Pred vami
I |y|	je nekoliko napo-
ren, a uspešen delovni teden. Ugoden položaj Merkurja bo pozitivno vplival na uspešen potek in razplet vaših načrtov. Rojenim od 23. do 27. 8. bo Mars sovražen. Bodite previdni, ker vam pretijo neprijetni dogodki. Kritična dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Nesporazum z ljubljeno osebo lahko vse postavi na glavo. Ugodna dneva bosta sobota in petek.
TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) VI IN
DELO: Zvezde so vam še kar naklonjene. Čaka vas pester in sproščen delovnik. Glede na to, da so vam Mars, Jupiter in Venera precej naklonjeni, obstaja verjetnost zelo pozitivnih sprememb in ugodnih novosti. Četrtek in petek vam bosta z neprijazno Luno nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Le glejte, da ne obljubite več, kot lahko izpolnite. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
, . . ŠKORPIJON (23.
10. - 21. 11.) — VI
l|| IN DELO: Teden | bo sicer pretežno ugoden, vendar vam tudi grozi nevarnost kakšnih prehodnih težav ali sitnosti v začetku tedna. Bodite pozorni in ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Precej uspešni in zmagoviti bodo rojeni od 1. do 7. 11. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, ki vam je bil vedno zelo pri srcu. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
^ STRELEC (22. 11.
•3f	-21. 12.) — VI IN
DELO: V začetku tedna lahko pride do neprijetnih zapletov ter slabšega počutja ali razpoloženja. Od četrtka dalje pa se vam obeta srečen potek zastavljenega dela. Razveselilo vas bo nekaj dobrih vesti. Rojenim od 15. do 21. 12. bodo zvezde precej naklonjene. Možna so prijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Preživeli boste nepozabne trenutke z nekom, ki vas ljubi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22. 12.
^	-19- i-) — VI IN
UM?	DELO: Teden bo
bolj muhast in *	spremenljiv. Obsta-
ja možnost nepričakovanih ovir ali komplikacij. Čas ni najprimernejši za nove pobude. Bodite previdni v odločitvah, ker se vam nepremišljenost lahko hitro maščuje. Posebno kritična dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Poskusite v četrtek obvladati svoje razpoloženje in izognili se boste prepiru. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
A A - VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN
g DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban delovni teden. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Vam naklonjeni Mars in dobra Luna bosta spodbudno vplivala na potek dela in na počutje. Nasmehne se vam lahko sreča na poslovnem področju. Sreda bo muhasta. VI IN DRUGI: Možnost nesporazumov na družabnem ali čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
.	^ RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ ^ — VI IN DELO: Teden vam bo pre-^ ^ težno naklonjen, vendar v začetku in ob koncu tedna tudi nekoliko napornejši in nagajiv. Po vsej verjetnosti se boste srečevali z neprijetnimi in nezaželenimi okoliščinami, ki se jim lahko le s potrpežljivostjo uspešno postavite po robu. Pri delu poskusite biti nekoliko bolj zbrani in pozorni. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo ugodne novosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
Letošnja izjemno zgodnja trgatev obeta odlično kakovost pridelka
Vpliv tople grede, sušnega in vročega poletja, načina obdelovanja in gnojenja vinogradov? Dejstvo je, da je letošnja trgatev zelo zgodnja in da se je tudi na Goriškem že pričela. Na posestvu v Angorisu so prve količine črnega pinota namenjenega pridelavi penečih se vin pospravili že v četrtek. Začetek prave trgatve napovedujejo ob koncu prihodnjega tedna. Zgodnje sorte in zlasti pridelek iz mladih vinogradov pa bodo morali pobrati že sredi prihodnjega tedna.
Letina do zdaj dobro kaže, čeprav je ponekod na ravninskem območju opaziti posledice suše. Če bo v prihodnjih dneh še dovolj padavin, bomo o letini 1990, kar zadeva kakovost, lahko govorili v superlativih. Količinsko pa je pridelek grozdja poprečen.
Na Krminskem bodo prve količine grozdja predvidoma pospravili ob koncu prihodnjega tedna. V Krminski zadružni kleti, ki odkupuje grozdje preko dvesto vinogradnikov na tem območju, bodo na jutrišnji skupščini določili koledar za spravilo pridelka, nam je v telefonskem pogovoru povedal ravnatelj dr. Soini. Pridelek se je do zdaj v glavnem ohranil kakovosten, tudi razmerje med sladkorjem in kislinami je optimalno. »Letos ni razloga, da bi se sklicevali na vreme. Skorajda ni bilo glivičnih in drugih bolezni, niti vremenskih ujm«. Trgatev so bo po njegovih besedah vsekakor pričela pred 10. septembrom.
Okrog tega datuma, torej proti koncu prihodnjega tedna, bodo začeli s spravilom grozdja tudi na območju Števerjana, čeprav zanesljivega koledarja še niso izdelali. Izdatnejše padavine bi namreč za nekaj dni zakasnile začetek trgatve.
V jugoslovanskem delu Brd je že običajno trgatev nekaj dni kasneje. Tudi letos bo predvidoma tako. Zgodnje sorte bodo začeli prevzemati sredi septembra, vsekakor po 10. septembru, nam je po telefonu povedal ravnatelj Zadružne kleti na Dobrovem Srečko Maraž. Koledar tudi pri njih ni izdelan, mnogo pa bo v prihodnjih dneh odvisno od vremenskih razmer. V kleti na Dobrovem načrtujejo, da bodo prevzeli okrog 1300 do 1400 vagonov grozdja. Odkupne cene bodo vsekakor višje od lanskih, za koliko pa se še ne ve.
Tudi na območju jugoslovanskih Brd si letos obetajo kakovostno vino, saj se je grozdje ohranilo zdravo, toče skorajda ni bilo, vremenske razmere v obdobju zorenja pa so bile optimalne. Kljub vsemu bi nekaj padavin v teh dneh ne škodilo.
Naravni pogoji, da bo letošnji pridelek res žlahten, so, kot kaže, zagotovljeni. Če bodo še kletarji opravili svoje, bomo ob Martinu lahko z zadovoljstvom nazdravili, da je bilo leto 1990, vsaj kar zadeva pridelek, enkratno.
Na sliki (foto Klemše) grozdje je v zaključni stopnji zorenja.
ob sprevodu ^ okviru folklornega festivala folkloristov včeraj posvet o vraževernosti
Ob folklorni paradi, ki se bo odvijala po središču mesta jutri, 2. septembra, od 16. ure dalje, je goriški župan odredil vrsto prometnih omejitev. Sprevod folklornih skupin bo krenil s Travnika po Ul. Oberdan, Verdijevem korzu, Korzu Italija, Ul. Aguileia do Ul. della Barca. Za nemoteno odvijaja-nje manifestacije in iz varnostnih razlogov bosta na omenjenih ulicah in trgih prepovedana dostop ter parkiranje raznih vozil.
Ukrep bo veljal od 15. ure do konca manifestacije. Parkiranje vozil bo prepovedano na Travniku ob Pacassije-vem vodnjaku in med Raštelom ter Ul. Oberdan, nato na Verdijevem korzu od Ul. Boccaccio do Korza Italija vse do Trga Saba in še naprej po Ul. Aguileia do Trga Divizije Mantova in po Ul. della Barca do vhoda na razstavišče Espomego. Od 15.30 dalje bodo te ceste in trgi zaprti za promet, tudi če gre za nujne primere.
Vzdolž omenjenih ulic in mestnih predelov niso namestili posebnih opozorilnih znakov. Občane in avtomobiliste nasploh obveščajo v drugačni obliki. Za to skrbijo mestni redarji, ki že nekaj dni puščajo pisna sporočila na vozilih, parkiranih v teh ulicah. Vozila, ki bodo na dan parade po 15.30 na prepovedanih mestih, bodo odpeljali z vlačilcem (pajkom), seveda na stroške lastnika.
Včeraj se je v okviru prireditev ob folklornem festivalu v občinski sejni dvorani v Gorici začel 16. kongres ljudskih tradicij, ki se bo zaključil že danes popoldne. Odprtju simpozija so sledili tudi nekateri predstavniki krajevnih oblasti, ki so udeležence toplo sprejeli in jim zaželeli uspešno delo. Pozdravili so predsednik goričke Pro Loco Sergio Piemonti, župan Antonio Scarano, deželni svetovalec Tarnat in pokrajinski odbornik za kulturo Panzera. Tema letošnjega posveta je "Nevtralizacija neznanega: vraževernost ali pozabljena racionalnost?'. Tema je zelo aktualna, saj današnji človek rad išče odgovore za svoje probleme v neznanem ter se zateka v iracionalnost.
V dopoldnaskem delu je bilo na sporedu pet poročil, od katerih sta dve izpadli zaradi odsotnosti predavateljev, tj. Emilie Comisel iz Bukarešte in fstvana Orsovszkyja z Madžarske. Zasedanje je vodil prof. Gastone Venturelli, predavali pa so, kot že rečeno, le trije. Prvi na vrsti je bil prof. Aurelio Rigali iz Palerma, ki je govoril o problemu "vraževernosti'' povezanim s preživetjem. S svojim posegom je prof. Rigali želel predvsem počastiti spomin sicilskega učenjaka Giuseppeja Cocchiare, ki se je v povojni dobi uspešno ukvarjal s tem argumentom. Bil je prvi, ki je na univerzi v Palermu ustanovil inštitut antropologije in se je v svojem delu veliko navezoval na angleške študije o tem problemu. Napisal je tudi več knjig, med katerimi eno o pojmu "vraževernosti". V njej je dal definicijo fenomena, ki se ponaša s znanstvenostjo izrazov in z neodvisnostjo od vseh drugih pojavov. Kot je sam Rigoli rekel, je Cocchi-ara skušal na osnovi svoje klasične izobraženosti najti prave znanstvene postulate. Tako je razlagal problem "vraževernosti" s pomočjo nekaterih grških in latinskih besed ter ga je povezal s problemom preživetja. Vprašanje je, če obstajajo tudi v današnji mentaliteti inačice primitivnih gest. V bistvu je torej prof. Rigoli postavil temelje nadaljnjemu delu in zaokrožil predmet posveta.
Sledil je prof. Gian Paolo Gri, ki poučuje zgodovino ljudskih tradicij na Univerzi v Trstu. V nadvse zanimivem poročilu je obravnaval temo amuletov in dragocenih predmetov, ki so v ljudski domišljiji pomembni nosilci simbolov. Ti obeski služijo kot obramba proti zlim duhovom, boleznim, nesrečam, vendar so med njimi tudi nekatere kategorije predmetov, ki nič ne pomenijo. Vse je odvisno pač od vsebine, ki jo da človek predmetu. Slednji zadobi s tem neko "magično moč". DopoManski del je sklenilo poročilo prof. Bruna Ravnikarja z Ljubljanske univerze. Predaval je o vraževernosti v ljudskih plesih. Nekoč je človek plesal ob najrazličnejših priložnostih: to ritmično gibanje telesa je bilo način komuniciranja z nadnaravnimi silami. Tako so obstajali zdravilni plesi, plesi za rodovitnost zemlje in človeka, za deževje, kot zahvala za prejete sadove itd. Ples ni manjkal v nobenem pomembnem trenutku človekovega življenja: ob rojstvu, poroki in smrti. Po tem pregledu je prof. Ravnikar omenil tiste plese, ki so v Sloveniji še ohranjeni.
Na popoldanskem zasedanju so predavali Giovanni Tassoni (o čarovnicah), Maria Elena Giusti (o preživelih versko-magijskih oblikah v severo-zahodni Toskani), Dante Priore (o religiji in vraževernosti v dolini Arna), Gian Paolo Borghi in Renzo Zagnoni (o ljudski veri in vraževernosti - npr. križi na poljih) ter Andreina Nicoloso Ciceri. Posvet se bo nadaljeval danes do poznih popoldanskih ur, ko je predviden zaključek.
Prav tako se drevi na razstavišču Espomego (s pričetkom ob 21. uri) nadaljuje 20. mednarodni folklorni festival. Na sporedu je nastop vseh folklornih skupin, ki sodelujejo na letošnjem festivalu. Jutri ob 10.30 bo v ljudskem vrtu koncert Godbe "Postmusik" iz Celovca, ob 16. uri bo parada po mestnem središču, ob 18. in 21. na razstavišču pa še sklepni prireditvi.
Težave so predočili deželnemu odborniku Cisilinu
Počasnost birokracije veča stroške stanovanjskih zadrug
Deželni odbornik Adino Cisilino se je v Gorici sestal s predsednikom Združenja zadrug Unione cooperative Marinom Pianijem ter predsedniki nekaterih stanovanjskih zadrug, včlanjenih v omenjeno združenje. Pogovor je bil osredotočen na težave, ki se pojavljajo v postopku pridobivanja soglasij za gradnjo novih stanovanjskih objektov, tako s strani nekaterih krajevnih ustanov, pa tudi drugih javnih ustanov in deželnih uradov. Zamude v postopku pridobivanja soglasja in raznih dovoljenj pomenijo tudi podražitev gradnje.
Predsednik Združenja je deželnemu odborniku predočil potrebo, da v okviru svojih pristojnosti skuša narediti vse, da bi bil postopek pridobivanja raznih dovoljenj čimkrajši.
Liberalec Majo sprašuje Scarana
Zakaj zamude z univerzo?
Liberalni občinski svetovalec v Gorici odv. Agostino Majo je postavil županu Scaranu pisno svetovalsko vprašanje glede nevarnosti, da zaradi ne podrobneje utemeljenih "upravnih razlogov" v prihodnjem akademskem letu na goriški univerzi še ne bo začela delovati Posebna šola za gospodarske operaterje pri turističnih storitvah. To, ugotavlja, bi bilo v nasprotju s programom občinske uprave glede razvoja univerze. Župana sprašuje ali je vest resnična, kateri so "upravni razlogi" in kaj je župan ukrenil, da se premosti problem.
Zeleni golobice bodo zbirali podpise danes in jutri
Deželni referendumi o okolju
Zeleni golobice bodo danes in jutri v raznih krajih zbirali podpise za sklic šestih deželnih referendumov v zvezi z vprašanji okolja. Danes popoldne bodo od 16.30 do 19.30 zbirali podpise na Korzu Italia (med barom Torino in Ul. IX. avgusta). Zvečer napovedujejo zbiranje pred vhodom Espomega, kjer bo ob 21. uri zaključni večer folklornega festivala. Jutri zvečer bodo od 18. do 23. ure zbirali podpise v Drevoredu Europa Unita v Gradežu. Trije od predloženih referendumov težijo k omejitivi lova (prepoved lova v parkih, upravljanje rezervatov in zaščita nekaterih ptičjih zvrsti), ostali pa obravnavajo vprašanja prometa, odlagališč in drugih naprav za uničevanje odpadkov ter varstvo okolja pred gradbenimi posegi.
Aretirali vinskega bratca, ki je ponoči razbijal po mestu
Nočni »uničevalni« pohod nepoboljšljivega možakarja
Poškodovana rulotka, razbito steklo vhodnih vrat bara, ustrahovanje in poskus kraje avtomobila je obračun razgibanega četrtkovega večera 47-letne-ga Giampaola Brassa iz Gradišča. Možakar, ki je sicer že stari znanec goriš-ke policije, je menda tudi tokrat nekoliko pregloboko pogledal v kozarec in krenil na "uničevalni" pohod.
Najprej se je lotil rulotke, ki je last Francesca Zampe iz Gorice, Korzo Italia 256. Ta je bila parkirana na dvorišču lastnikovega doma. Brass je razbil šipo rulotke ter se nato napotil dalje. V Ulici Vittorio Veneto si je privoščil vhodna vrata Afričan bara, ki ga upravljata brata Andrej in Aleš Fajt iz Sovodenj. S steklenico martinija je namreč razbil šipo vhodnih vrat. Hrup je zaslišala bližnja stanovalka Pierina Bartoli, ki je stekla na cesto, da bi po-bliže pogledala, kaj se dogaja. Ženska je možakarja pokarala, češ da ga ni sram, kaj je napravil. Odločen nastop Bartolijeve je možakarja očitno prizadel, saj je žensko ustrahoval z nič kaj ljubeznivimi besedami.
Bartolijeva se je zato umaknila v svoje stanovanje ter poklicala policijo. Medtem je Brass nadaljeval svoj potep do bližnje ulice, kjer je bil parkiran avtomobil bmw 320, last odvetnika Alberta Tarlaa. Vdrl je v vozilo in je bil na tem, da vžge motor in se z avtom odpelje dalje, ko je mimo pripeljala izvidnica goriške kvesture, ki je možakarja takoj zaustavila. Brassa so kmalu zatem aretirali ter odpeljali v goriški zapor v Ul. Barzellini.
Včeraj so nameravali Brassu soditi po hitrem postopku, vendar so zaradi slabosti (glavobol?) aretiranca preložili proces.
Ranjeni v nesrečah
Zdravstveno stanje 42-letnega Clau-dia Moretta iz Tržiča, ki se je v četrtek zvečer ponesrečil v Fari, je še vedno zelo hudo. Zdravi se s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice na Katinari. Moretto se je v četrtek peljal s kolesom po Ul. Verdi v Fari, ko je čelno trčil v seat ibizo, ki jo je upravljala 22-letna Cin-zia Leonardi iz Fare, Ul. Pitteri 8.
V	oddelku za oživljanje na Katinari se še vedno zdravi tudi 9-letna Nataša Gomišček iz Ločnika, ki so jo v četrtek operirali. Zdravniki si še naprej pridržujejo prognozo.
Včeraj okrog 8. ure sta na križišču pri Devetakih trčila dva avtomobila. Oba šoferja so prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so jima nudili le prvo pomoč. 35-letni Cesarino Cap-pellina iz San Vita al Tagliamento se bo zaradi zvina gležnja zdravil dva tedna, 29-letni Marco Colautti iz Tržiča pa bo okreval v tednu dni.
V	bolnišnici so nudili prvo pomoč tudi 55-letni Goričanki Luigii Medeot Sturm, Ul. Attems 36/a. Z mopedom je okrog 9. ure trčila v Ul. Casale v na stežaj odprta vrata avtomobila. Okrevala bo v 10 dneh.
V Novi Gorici
Razstava ob Bevkovi 100-letnici
Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici se v teh dneh vključuje v niz kulturnih prireditev in slovesnost ob 100-letnici rojstva goriškega p>sa' telja, po katerem je poimenovana knjižnica. Bevkove stoletnice so se včeraj spomnili tudi ob odprtju Kog0' jevih dnevov v Kanalu, kjer so na srečanju kulturnikov razpravljali o Hku slovenskega duhovnika, Bevkovega Martina Čedermaca.
V Novi Gorici bodo v torek, 4. sej ptembra, ob 18. uri v oddelku knjUN ce za mladino in odrasle v Ul. Grad nikove brigade odprli Bevkovo raz stavo. Z njo bodo skušali prikazati p> sateljevo življenje in delo v tisku, r0 kopisih in na fotografijah. 0» otvoritvi bosta spregovorila član predsedstva Republike Slovenije P10, dr. Matjaž Kmecl in bibliotekar Marijan Brecelj, sodelovala pa bo tudi g‘e' dališka igralka Nevenka Vrančič Razstava Bevkovih del in gradiva b° v novogoriški knjižnici na ogled ao 27. oktobra.
razna obvestila
Družba se dobi danes, 1. septembr«' ob 20. uri, na običajnem mestu.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisov^' nje v sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje (1. letn‘K 1000 ur letno); dveletni poklicni tečaj z? prodajalce (2. letnik 1000 ur letno); teča) angleščine 120 ur; tečaj strojepisja ur; tečaj bančne tehnike 30 ur; tečaj z? vodilno osebje v podjetjih 30 ur (po<J°) za vpis opravljena višja srednja šola); t®' čaj za upravljanje osebja - plače in osta*f obveznosti 80 ur; tečaj fitopatologije 3 ur. Vpisovanje in informacije do 21. septembra na sedežu zavoda v Gorici, b*' Croce 3 (tel. 81826) vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice Gorici bo od 3. do 14. septembra. Ura? v Ulici Croce so odprti od ponedeljka o^ petka od 10. do 14. ure. Ravnateljstvo naproša dosedanje gojence, naj zaradi organizacijskih zadev potrdijo vpis do '■ septembra.
ZSŠDI in KŠD Vipava prirejata jutri, * nedeljo, 2. septembra, od 10. ure dal] poskusne vožnje s kajaki po Vipavi bhz Pipanovih hlevov. Vabljeni.	,
Kmečka zveza obvešča, da je treba 0 6. septembra prijaviti zaloge vina v ki® teh na dan 31. avgusta opolnoči.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič _ v Gorici sporoča vsem zainteresirani^ staršem in dijakom, da je od ponedelj*1 3. septembra do vključno 17. septerrrbr ' od 10. do 13. ure, v teku vpisovanje z šolsko leto 1990/91, za notranje in zuna nje gojence. Informacije v upravi dom 1 Ul. Montesanto, 84 (tel. 533495).
prispevki
V počastitev spomina dragega oče^ Darka Šuligoja darujejo sin Bogdan hčerki Tatjana ter Sonja z družinami z tisoč lir za ŠZ Dom.	.
Namesto cvetja na grob Olge Ph ' por. Terpin darujejo Rudi, Noemi, Ant in Guido Koršič 150 tisoč lir za kultur
društvo Briški grič iz Števerjana. . ,a.
Za Zeleni križ so z raznimi nameni ^ rovali: družini Marchesini in Marim tisoč, druž. Sfiligoi, Leban, Colella, č-cavo in Baitini 210 tisoč, Italo in l^a^„t
" T-nU1'
50 tisoč, Lella Fiore 20 tisoč, Alain Naa v 10 tisoč, člani Zadruge gasilcev št.
Ul. Rocca 120 tisoč, Corrado in Laura Orefice 100 tisoč, gospa Bolzicco 50 hs ^ oče in brat pokojne Fulvie Ouaino tisoč, Nella Devecchi 50 tisoč, verski vod "Nostra signora" 50 tisoč, Bruna Marchi 50 tisoč.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Revenge«.
VERDI 18.00-22.00 »Doppia identitž«-VITTORIA 18.00-22.00 »Sorveglia10 SP ciale«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel
Al Giardino - Verdijev Korzo 5/ 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^ 2)
Občinska lekarna št. 2 (Comunam - Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405.
1	pogrebi_________^
Danes ob 8. uri Carlo Cosrnar s0. splošne bolnišnice v cerkev Srca ^ g,30 vega in na glavno pokopališče, jce v Giancarlo Bulfoni iz splošne bolnis^ p0. cerkve Srca Jezusovega in na 9la por-kopališče, ob 11. uri Emilia ^?rngga i' Sirotti iz bolnišnice Janeza od ^0pa-cerkev na Rojcah in na glavno P \t lišče, ob 12.30 Rosa Bosch, por. Lf(ador>>' splošne bolnišnice v cerkev pri 14 ni in na pokopališče v Ločnik ' e ja-uri Giuseppina Madriz iz kmnl nll in 1,9 neza od Boga v cerkev v Podtu glavno pokopališče.
V« pobudo zadruge tamkajšnjih vinogradnikov in občine
V palači Locatelli v Krminu bodo nocoj odprli novo enoteko
v ^ Krminu bo danes ob 18. uri slo-®nost ob odprtju Enoteke krminskih ra ^resničila se je tako nekaj let sta-in	krminskih vinogradnikov
. .občine, da bi v enem kraju združili Predstavili kakovostna vina briške-H . *h nižinskega okoliša s ciljem baljne promocije pridelka.
Zah nekdanje palače Locatelli je sltiKU^a' v Katero je stopilo 25 krmin-tud' v'no9rac*niKov in katere član je sk” Občina, uredila enoteko krmin-, ; vin. Popolnoma prenovljen objekt ^jerna kakih 250 kv. metrov površine. Pritličju je urejen prostor za pokuš-
5io in
prodajo vin, v nadstropju pa
orana za prirejanje predavanj, kon-^esov, tečajev in strokovnih srečanj s ^	vinarstva in kletarstva.
rir, doseženim rezultatom so člani za-- predsednik je Dario Raccaro -aovoljni. Po prvem koraku, ki ga postavlja današnje odprtje objekta, s ^oravajo dejavnost razvijati v smeri v fi. Vanja s podobnimi ustanovami n taliji- Razmišljajo pa tudi o postop-st 111 Prodiranju in uveljavljanju v pro-(jQru Alpe - Jadran, tudi upoštevajoč sedanje izkušnje glede sodelovanja on vinogradniki ob meji.
Ldede promocijske dejavnosti in iz-VpV ave 2 vinorodnimi okoliši v Italiji Ja omeniti, da člani zadruge raču-
najo
na vlogo, ki jo na tem področju
lahko odigra občinska uprava. Občina Krmin je namreč edina občina v Furlaniji-Julijski krajini članica vsedržavnega združenja vinskih mest. Sicer je Občina že doslej imela pomembno vlogo pri realizaciji enoteke in bo nedvomno tudi v bodoče zastavila vse napore v tej smeri. Ne gre namreč po-
zabiti, da je kmetijstvo in posebej vinogradništvo, ena od osnovnih gospodarskih panog v občini. Odločilen je bil finančni poseg Goriškega sklada, ki je načrt financiral s prispevkom 425 milijonov lir.
Na sliki (foto Klemše) pogled na prostore nove enoteke v Krminu.
Trgatev nedostopna za neprijavljene tuje delavce
Sezonska zaposlitev le skozi urad za delo
Pred kratkim smo objavili vest, da je bil med delodajalci in sindikati dosežen sporazum glede višine plačila za sezonsko delo v kmetijstvu. Vprašanje bo še posebej aktualno v prihodnjih tednih, saj je trgatev tako rekoč pred vrati, kakor tudi spravilo sadja in drugih pridelkov, ki jih je treba ročno obirati.
Vest o doseženem sporazumu in o višini nagrade se je, kot se zdi, zelo hitro razširila, zlasti na obmejnem področju sosednje države in je zado-bila tudi precej netočno tolmačenje. Mnogi so razumeli, da je spričo bližajoče se trgatve veliko povpraševanje po sezonskih delavcih in da je zelo lahko najti zaposlitev.
Nič takega, so nam zelo jasno povedali v uradu za zaposlovanje. Nobenih novosti ni glede zaposlovanja tuje delovne sile. Sezonsko zaposlitev dobijo le tisti tuji državljani, ki so že vpisani v sezname brezposelnih in ki imajo urejeno dokumentacijo. ■ Po ureditvi vseh formalnosti in vpisu v sezname pa so povsem enakopravni delavcem z italijanskim državljanstvom oziroma delavcem iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Da bi se šele zdaj lotili urejanja dokumentacije pa nima smisla, kajti postopek je precej dolgotrajen
in za letošnjo trgatev zelo verjetno niti ne bi prišel več v poštev.
Tako torej glede redne zaposlitve in glede nagrade o kateri smo poročali v našem prvem članku, 9. t. m. Med sindikati in strokovnimi organizacijami kmetijskih podjetnikov dogovorjena mezda znaša 7.700 lir na uro (bruto). V omenjenem članku smo tudi izrecno napisali, da se omenjeni znesek upošteva samo za redno zaposlovanje preko pristojnega urada.
Bazena odprta še en teden
Športno združenje Gorizia Nuoto, ki upravlja občinske bazene na Roj-cah, obvešča, da so sklenili podaljšati poletno sezono še za en teden. Odkrita bazena bosta tako odprta do vključno prihodnjega petka, 7. septembra. Bazena sta za občinstvo odprta v popoldanskem času, od 13. do 18. ure. Odločitev so sprejeli upoštevajoč dober obisk bazenov, tudi po zaslugi še razmeroma lepega in sončnega vremena.
Jutri start pohoda Bergtour
v uJri zjutraj bodo izpred, županstva hin e1:0Vcu šh na pot udeleženci 3. pla-Ijo ■ 9a Pohoda Bergtour. Med nede-skl ln Petkom, ko se bo prireditev ho,et«la v Novi Gorici na mejnem pre-lež na Erjavčevi cesti, se bodo ude-M(6nc* Povzpeli na Stol, Prisojnik, tP IJ^ovko, obiskali Vršič in Lepeno ^fo Goro.
oeleženci so pretežno iz Celovca Ce t koroške, iz Nove Gorice in Gori-S|Qter Ljubljane in drugih krajev v Ce v®I}iji. Poleg planincev in plezal-tež' bodo pohod opravili ločeno, po lp.;avnostnih stopnjah, bodo med ude-Prii ^ tudi predstavniki nekaterih opijskih in partnerskih mest. Med lak°U sto udeležnci napovedujejo kari Soclelovanje planincev iz Wies-kist”15 'n Dachaua, Dušanbeja (Tadži-st an)' Tarragone in S. Sebastiana v 9a Wroclawa (Poljska), Zalaersze-"Bpf acDarska) ter iz Romunije. Pohod dlt9W' se namreč uvršča v prire-f\j0 6 °b 25-letnici pobratenja med (2«,.° Gorico in Celovcem ter med Zakr *n Celovcem.
sem Ključna slovesnost bo v petek, 7. h0f) einbra, ob 17.30 pri mejnem pre-Z 0 . 119 Erjavčevi cesti v Novi Gorici GoriVOr°ma županov Gorice in Nove blesti' S Pozdravi županov drugih Ofk ter nastopi Goriškega pihalnega ri2j . a' folklorne skupine Santa Go-ln pevskega zbora CAI.
V avditoriju razstava o podvigu miniaturista iz Standreža Maria Damilana
Goriški grad sestavljen iz 52 tisoč kock
Drevi ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih deželnega avditorija v Ul. Roma odprli, pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave zanimivo razstavo štandreškega miniaturista Maria Damilana. Gre vsekakor za svojevrstno razstavo, ki jo prireja goriški TGSI in na kateri si bo moč ogledati zanimivo maketo goričkega gradu, ki jo je iznajdljivi mojster sestavil med svojim prostim časom. Prav zato nosi razstava tudi naslov "Grad".
Damilana je svojo najnovejšo stvaritev, simbol našega mesta, sestavil iz revnih odvečnih materialov v razmerju 1:80. Pri svojem projektu je uporabil kar 52 tisoč 330 lesenih kock. Poleg tega je izdelal in namestil v maketo kar 4 tisoč 280 manjših lesenih korcev in 178 miniaturnih tramov. Seveda je predstavljeni plastik prava umetnina, upoštevajoč tudi kompleksno delo, ki ga je moral Damilano narediti v začetni, načrtovalni lazi.
Ko so nam na redakcijo posredovali vabilo za drevišnje odprtje razstave, nas je radovednost popeljala v Štandrež, da bi si iz prve roke ogledali in seveda nabrali čimveč zanimivosti o Damilanovem konjičku. Naj povemo še to, da je Mariov konjiček že prava družinska tradicija, saj je tudi njegov oče navdušen in uspešen modelar.
. Damilano nam je povedal, da je bila izbira goričkega gradu povsem naključna. Ko je lani pomagal 14-letnemu sinu Igorju pri izdelavi letalskega modela za nastop na mladinskih igrah v Rimu, se mu je porajala zamisel, da bi sam naredil nekaj zahtevnejšega. Igor mu je predlagal, naj bo to goriški grad. In res, na začetku za šalo, potem povsem zares, je Mario pričel z na-
črtovanjem makete gradu. Povedal nam je, da sta s sinom cele tri mesece hodila na goriški grad, kjer sta preslikovala in merila do potankosti vse zunanje obzidje ter nato vse prenašala na načrtovalni papir. Nato je delo stopilo v živo. Sprejemna soba se je spremenila v pravo mizarsko delavnico. Pri uresničevanju je sodelovala vsa družina, pa tudi Mariov oče in mama. Preko 52 tisoč lesenih kock je bilo namreč treba najprej izrezati, nato še lepo popiliti. Damilano je gradil plastik goričkega gradu čez celo zimo, vsak večer po običajnem delu, vztrajno tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Pred pričetkom del je moral zaprositi na go-riškem županstvu za dovoljenje, da bi si lahko s sinom preslikovala stavbo goričkega gradu, že takrat so mu odgovorni na občini dejali, da bi v primeru uspešno zaključenega dela lahko priredili zanimivo razstavo. In res, ko je Damilano zaključil maketo gradu, ki jo je do današnjega dne skrbno hranil v garažnih prostorih, si je izdelek prišel ogledat izvedenec, ki je sklenil prirediti drevišnjo razstavo.
Na razstavi si bo poleg makete gradu mogoče ogledati tudi bogato fotografsko razstavo in zbirko načrtov, ki so omogočili natančnemu in vztrajnemu Štandrcu, da je uresničil majhno, vendar pomembno delo.
O bodočih načrtih nam Damilano ni hotel zaupati ničesar, češ da je bila izdelava gradu prenaporna in da ne namerava ničesar več narediti. Prepričani pa smo, da bomo o Mariovih novih stvaritvah še kdaj pisali.
Na sliki (foto Čubej): Mario Damilano s sinom Igorjem pred maketo goriškega gradu.
w	Zaradi čudnega nesorazmerja cen prihaja k nam vse več kupcev iz Slovenije
Čez mejo v Gorico po zabojček umon piva
ali v Poplod se zdi precej čudno jvig0SaJ nerazumljivo. Najboljši kupci GojjT^anskega (slovenskega) piva v log i 1 80 Prav kupci iz Slovenije. Raz-n rn sam ln sila preprost. Pivo je efto t 1Cah goriških trgovin vsaj za N^tjino, pri nekaterih vrstah pa kak0raK°r štirideset odstotkov cenejše,
pQ]ea aa Policah trgovin preko meje. stekih ■ a Kupcem ni treba vračati ?lc'. oziroma plačevati kavcije. PfQ(1 .l09isti se morda s tem načinom Pfevej aPorabi in odvrzi, ne strinjajo ethbal - ePrav je mogoče vprašanje 'lrUgaa2e rešiti in to uspešno, tudi
Pro(ja^ašib ugotovitvah gre najbolj v btii0ll° Pivo ljubljanske pivovarne Pobiti ?rand). V trgovinah je mogoče 1-dSko j CR Pivo zlatorog pivovarne Pivovarn ^a pivo Premium, ljubljanske Pij o, v ® Dnion, ki ga sicer kupci ce-Pah. pra clar ni v prodaji v vseh trgovi-9ovinauV taKo ni v prodaji v vseh tr-Pa je n Pi-o zlatorog. Skoraj povsod aystrijsv P°licah goriških trgovin tudi P>Va Pivo, poleg bogate izbire P^d Banskih pivovarn. Primerjava ?aPletenSameznimi vrstami je precej ■ kovosp 2acleva, ker gre za različne aie tudi 1' razlišne okuse in navsezad-ato Se , a Precej različne konfekcije, > raj J6 Pdi ne lotevamo. Pozornost a tke, ZaVs®erili na razvozlanje zago-. PpiUeva ^ ie Pollitrska steklenica,
orei primerjava med istim ali
skoraj enakim pivom dveh proizvajalcev, ki ga je mogoče kupiti v Gorici oziroma na sosednjem območju.
Zadeve si nismo izmislili in izoblikovali samo v redakciji, ampak smo jo podkrepili z neposrednim preverjanjem po trgovinah.
V šempetrski samopostrežni trgovini smo v ponedeljek dopoldne kupili pollitrsko steklenico piva union grand in plačali zanjo 8.90 dinarjev in poleg tega (z ozirom, da nismo prinesli praz-
ne steklenice) dodatna dva dinarja kavcije. Skupaj torej 10.90 dinarjev. Enako vsoto (vključno s kavcijo) smo plačali tudi za pollitrsko steklenico piva zlatorog.
V goriških trgovinah stane pollitrska steklenica piva union (napis na nalepki je sicer nekoliko drugačen od tiste na steklenicah v prodaji v.Sloveniji, vendar domnevamo, da gre za enako vrsto piva) 680 lir. Tako ceno prakticirajo recimo v samopostrežnih
trgovinah Despar, kjer ni težko opaziti kupcev z enim, dvema ali celo tremi kartoni piva. Kavcije ne zahtevajo. Zlatorog pivo pa je v goriških trgovinah te dni bilo mogoče kupiti že za 750 lir. Prav tako praznih steklenic ni treba vračati oziroma plačevati kavcije.
Ob takih ugotovitvah se vsiljuje tudi odgovor: tako nizke cene so najbrž zaradi ali tudi zaradi proste cone.Na pristojnem mestu smo zaprosili za informacijo, kako je s to zadevo in koliko vpliva na oblikovanje cene.
V okviru goriške proste je določen (letni) kontingent za uvoz (na območje cone) milijon litrov piva italijanske proizvodnje in 150.000 litrov tuje proizvodnje. Teh 150.000 litrov v glavnem pokrivajo dobavitelji iz Jugoslavije in Avstrije.
Uvoz v kontingentu predvidenih količin piva ni podvržen plačilu carine in raznih davščin, razen nekaterih malenkosti. Uvožene pošiljke bremenijo 3 lire fiksnih dajatev na vsakem litru in dodatnih pet lir prelevmana (v korist Goriškega sklada). Poleg tega je treba pač računati stroške carinskih operacij, prevoza, marže in distribucije.
Spričo naraščajoče porabe piva postaja kontingent že pretesen, čeprav se poznajo tudi učinki konkurence zlasti italijanskih pivovarn. Ob preprosti primerjavi bi torej lahko rekli, da je cena piva franko skladišče grosista v Gorici višja, kakor cena piva v skladišču samopostrežne trgovine preko meje.
Do teh sicer površnih ugotovitev smo prišli, pa še to, da znaša marža trgovin v maloprodaji približno deset odstotkov.
Ni bil naš namen delati računov trgovcem na naši, niti na drugi strani meje, ampak le opozoriti na zelo grobo nesorazmerje. Razlike v cenah so bile in najbrž bodo. Pivo v tem pogledu ni izjema. Dovolj je, da pomislimo na dolge kolone avtomobilov z italijansko registracijo pred črpalkami obmejnih krajev v sosednji republiki. Znatne razlike v cenah se pojavljajo najbrž še drugje. Čudna so pota gospodarstva in trženja. Škoda le, da te razlike plačujejo potrošniki, zlasti tisti s tanšimi denarnicami, ki pa znajo po drugi strani izrabiti v svojo korist taka absurdna nesorazmerja. V gornji primerjavi nismo upoštevali še dodatnega podatka, da se nakup slovenskega piva v Gorici splača še dodatno. Ža prazno steklenico v Gorici kupljenega piva je na drugi strani meje mogoče dobiti dva dinarja. Če upoštevamo še ta aspekt, lahko zaključimo, da je pivo za slovenskega kupca preko meje dvakrat ceneje. Poleg negativnih ima meja, vendarle, tudi pozitivne učinke!
Mogoče bo bralca zanimalo, kako je z avstrijskim pivom, ki se uvaža v okviru proste cone. To je sicer dražje, vendar, kot se zdi, je cena višja zaradi višje kakovosti in vsebnosti ekstrakta v osnovni sladici.
Na sliki (foto Čubej) enake steklenice, skoraj enake nalepke in zelo različne cene.
SPLIT — »Zadovoljna sem za 90 odstotkov,« je povedala Biljana Petrovič, ki je v skoku v višino osvojila srebrno kolajno. »Zaradi kolajne sem presrečna, nekoliko manj pa zaradi rezultata. Res sem na tihem upala tudi na prvo mesto. Pred prvenstvom in tudi med samo tekmo, ko je bil v določenem trenutku položaj meni v korist, ko mi je bila ena od kolajn že zagotovljena, sem se malo izgubila. V sedanji generaciji skakalk po mojem mnenju ni take, ki bi lahko naskakovala svetovni rekord. Mislim, da danes najboljše lahko računajo nekje na znamke do 205 cm.«
Temelji za drugo kolajno Jugoslavije so bili postavljeni nekje okoli 18. ure, ko so začele skakalke serijsko podirati letvico na višini 193 cm. V konkurenci so ostale Biljana Petrovič, Henkelova (ZRN)
KOLAJNE NDR	8	11	9
Velika Britanija	8	3	2
Sovjetska zveza	6	7	7
Italija	3	0	4
ZRN	3	0	1
Francija	2	2	4
Portugalska	1	0_	0
Češkoslovaška	1	0	0
Finska	1	0	0
Španija	0	2	0
Madžarska	0	2	0
Švedska	0	1	3
Jugoslavija	0	1	1
. Bolgarija	0	1	0
Švica	0	1	0
Norveška	0	1	0
Romunija	0	1	0
Avstrija	0	0	1
Poljska	0	0	1
DANAŠNJI SPORED	
16.00 Maraton (start)	M
16.00 Višina	M finale
17.00 Disk	M finale
17.15 4x100 m	Ž finale
17.30 4x100 m	M finale
17.45 1500 m	Ž finale
18.00 1500 m	M finale
18.05 Maraton (cilj)	M finale
18.30 5000 m	M finale
18.55 4x400 m	Ž finale
19.10 4x400 m 19.45 Zaključek	M finale
Na včerajšnjem predzadnjem dnevu 15. evropskega atletskega prvenstva v Splitu
Jugoslovanki Petrovičevi srebro
in Jelesinpva (SZ). Višina 196 cm ni rešila ničesar, saj so jo vse tri preskočile s prvim poskusom. Pri 199 cm pa je Nemka uspela že s prvim skokom in s tem odločila evropsko prvenstvo v svojo korist. V zgodovini prvenstev ima Jugoslavija podobno uvrstitev prav z evropskega prvenstva, ki je bilo leta 1962 v Beogradu, srebro je tedaj osvojila Olga Gere.
Predzadnji dan evropskega prvenstva je precej korenito popravil katastrofalni izkupiček Sovjetske zveze. Samo včeraj so njeni predstavniki osvojili kar 5 prvih mest in se približali vodečima NDR in Veliki Britaniji. Poskrbljeno je bilo tudi za nekaj izvrstnih rezultatov. Dosežki Ledovskaje (400 m ovire), Astapkoviča (kladivo) in Vološina (troskok) so bili izvrstni. Zmaga hitrohodca Perlova je bila kot vsi napori, ki trajajo skoraj 4 ure, herojska. Hojo na 50 km sta zelo otežko-čila valovita proga in soparno vreme. Perlov, brez zasledovalcev, je ob prehodu ciljne črte s kretnjo vprašal sodnika, če mora prehoditi še en krog na stadionu. Očitno se nista razumela in zagnano je hodil naprej. Ubogi sodnik se je moral potruditi, da ga je po kakih 50 m dohitel in mu bolje razložil, da je tekme konec.
Tek na 400 m ovire je v samem začetku obetal naskok na svetovni rekord, saj je Ledovskaja vodila z ogromno prednostjo. Spet je prišla do izraza značilnost te tekačiče, ki ob vsaki priložnosti ustvari praznino med seboj in drugimi.
Met kladiva preko 84 m je bil izvrsten, majhno presenečenje pa je Madžar na drugem mestu. V zadnjih letih so beležili skoraj izključno sovjetske trojke. Troskok se je razplamtel na koncu. Sovjeti so končno tudi na važnem tekmovanju dosegli rezultat, ki je običajno značilen za njihova domača tekmovanja. Nekaj oddiha si je vzela tudi Velika Britanija, NDR pa ni zabeležila niti ene zmage. Za vse-nemški izkupiček je tokrat poskrbela ZRN z dvema zlatima odličjema. Ostalim so včeraj šle drobtinice.
Italijanski tabor je bil včeraj malo zaposlen. S kladivom je Sgrulletti dobro opravil svojo nalogo s 7. mestom in zadovoljivim rezultatom. Nekoliko slabši pa je bil izkupiček v hoji. Ozračje je naelektreno zaradi današnjih finalov, ki obetajo novo veselje. Bordin in Antibo bosta tekla za zlato v maratonu oz. na 5.000 m, na kolajne pa upata tudi Bettiol in Mei. Maraton bosta tekla tudi Mirko Vindiš in Savo Alempič. Prvi bi utegnil biti med presenečenji teka, saj se ponavadi domači atlet ob takih priložnostih postavi v ospredje. Več možnosti imajo Jugoslovani v štafeti 4x400 m.
Medtem je precej polemik povzročil
sklep razsodišča, da v finale teka na 1.500 m prepustijo Britanca Elliotta, katerega je v predteku švicarski predstavnik porinil izven tekališča in ga prisilil k odstopu. Pravila niso povsem jasna za
tak primer in zato so sklenili, da bo nevarni Elliott tekel. Italijan De Napoli ni povsem brez možnosti, čeprav so favoriti Britanci in Herold (NDR).
BRUNO KRIŽMAN
Tudi Samaranch in Drnovšek
Evropsko prvenstvo je včeraj obiskal predsednik olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch, predvčerajšnjim pa je v Split dopotoval tudi član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek.
Poguma ne manjka
Primo Nebiolo, ne v predobri fizični formi, se je srečal z delegacijo jugoslovanske atletske zveze. Slednja je izrazila razpoložljivost za organizacijo dvoranskega evropskega prvenstva v enem prihodnjih let. Kandidirala bosta Beograd ali Sarajevo. Poguma domači atletski zvezi gotovo ne manjka.
Prijetni samostan
Frančiškanski samostan v neposredni bližini stadiona, ki gosti »Časa Italia«, je prijetna točka, največ zaradi prvovrstne italijanske hrane. V izobilju je parmezana ter špagetov, pije pa se radenska. Včeraj sta po samostanu zbranost iskala s steklenico radenske v roki tako Antibo kot Bordin.
Brez besede
Med letečo konferenco prvih treh v skoku v višino ni mogla priti Jelena Jelesina do besede. Manjkal je prevajalec. (b. k.)
Včerajšnji finali
400 M OVIRE (ženske): 1. Ledovskaja (SZ) 53"62; 2. Protti (Svi.) 54"36; 3. Westen (Šve.) 54"75i 4. Abt (ZRN) 54"97; 5. Ponomarjova (SZ) 55"22; 6. Gunnel (VB) 55''45; 7. Perez (Šp.) 56"09; ni startala: Krug
lNVl!iNA (ženske): 1. Henkel (ZRN) 1,99 m; 2. Petrovič (Jug-) .1,96 m; 3. Jelesina (SZ) 1,96 m; 4. Kirchmann (Av.) 1,89 m; 5. Balck (NDR) 1,89 m; 6. Kovacs (Madž.) 1,89 m; 7. Gotovskaya (SZ) 1,89 nu 8. Haugland (Nor.) 1,89 m.
SEDMEROBOJ (ženske): 1 Braun (ZRN) 6.688 točk; 2. Tischler (NDR) 6.572; 3. Beer (NDR) 6.531; 4. Belova (SZ) 6.521; 5. Schari (ZRN) 6.390; 6. Nazoroviene (SZ) 6.380; 7. Clarius (ZRN) 6.359; 8. Va-idianu (Rom.) 6.264.
KLADIVO (moški): 1. Astapko-vič (SZ) 84,14 m; 2. Gecsek (Madž.) 80,14 m; 3. Nikulin (SZ) 80,02 m; 4. Rodehau (NDR) 77,90 m; 5. Minev (Bolg.) 77,12 m; 6. Tanev (Bolg.) 76,28 m, 7. Sgrulletti (It.) 75,82 m; 8. Weis (ZRN) 75,48 m.
110 M OVIRE (moški): 1. Jackson (VB) 13"18; 2. Jarret (VB) 13'21; 3. Koszewski (ZRN) 13"50; 4. Nagorka (Polj.) 13"55; 5. Šiškine (SZ) 13"55; 6. Tourret (Fr.) 13"61; ?• Usov (SZ) 13"65.
TROSKOK (moški): 1. Vološin (SZ) 17,74 m; 2. Markov (Bolg-) 17,43 m; 3. Lapšin (SZ) 17,34 m; 4. Friess (NDR) 17,01 m; 5. Mal (NDR) 16,88 m; 6. Grabarczyk (Polj.) 16,82 m; 7. Saint Rose (Fr.) 16,81 m; 8. Prošenko (SZ) 16,80. HOJA 50 KM (moški): 1. Perlov (SZ) 3.54'36"; 2. Gummelt (NDR) 3.56'33"; 3. Gauder (NDR) 4.00'48'i 4. Labrador (Šp.) 4.02'05"; 5. Marin (Šp.) 4.02'53"; 6. Kononen (Fin.) 4.03'07"; 7. Perricelli (It.) 4.03'36'i 8. Bellucci (It.) 4.03"46.
10.000 M (ženske): 1. Romanova (SZ) 3T46"83; 2. Ullrich (NDR) 31'47"70; 3. Sergent (Fr.) 31'5T'6& 4. Hamrin (Šve.) 31'58"25; 5. Dan-dolo (It.) 32'02"37; 6. Galjanova (SZ) 32'03"07; 7. Panfil (Polj-) 32'06"01; 8. Hunter (VB) 32T0"15.
Danes v Neaplju za superpokal
Napoli-Juventus
NEAPELJ — Danes bo v Neaplju nogometna tekma za italijanski superpokal med domačim Napolijem (zmagovalec državnega prvenstva) in Juventusom (zmagovalcem italijanskega pokala). Čeprav »prava« nogometna sezona se sploh še ni začela, pa vlada za današnje srečanje dokajšnje zanimanje.
POSTAVI. NAPOLI: Galli, Ferrara, Francini, Baroni, Ale-mao, Corradini, Crippa, De Napoli, Careca, Maradona, Si-lenzi. JUVENTUS: Tacconi, Luppi, Bonetti, Fortunato, Julio Cesar, De Agostini, Hassler, Marocchi, Šchillaci, Baggio, Casiraghi.
Začetek tekme bo ob 20.30 (prenos po TV Canale 5).
Danes Partizan - Dinamo
BEOGRAD — V anticipiranem srečanju 5. kola prve jugoslovanske nogometne lige bo danes v Beogradu tradicionalni derbi med domačim Partizanom in zagrebškim Dinamom. Po štirih kolih ima Partizan pet točk, Dinamo pa eno manj. V Beogradu upajo, da bo danes med navijači obvladal zdrav razum in da ne bomo spet priča »navijaškemu vandalizmu«.
Na ženskem svetovnem odbojkarskem prvenstvu
Italijanka H. Chiostrini obtožena jemanja poživila
PEKING — Protidoping kontrola na svetovnem ženskem odbojkarskem prvenstvu je italijansko igralko Helgo Chiostrini obtožilo jemanja prepovedane snovi »clostebol« in jo do nadaljnjega suspendiralo. Šlo pa naj bi za povsem nenamerno početje. Zdravnik je namreč igralki dal omenjeno mazilo, da bi si zdravila rano, ki si jo je naredila z uhanom. Kontrolo so izvedli po tekmi med Italijo in Brazilijo, ki jo je Italija itak izgubila.
Izida polfinalnih srečanj: SZ - Kuba 3:0 (17:15, 15:7, 15:8), Kitajska - ZDA 3:0 (15:7, 15:8, 15:7). Tolažilna skupina: J. Koreja - Brazilija 3:1 (15:13, 15:13, 11:15, 15:4), Peru - Japonska 3:0 (15:1, 15:1, 15:6). Za uvrstitve od 1. do 8. mesta bodo danes igrali: 1.-2. mesto Kitajska - SZ; 3.-4. mesto Kuba - ZDA; 5.-6. mesto J. Koreja - Peni; 7.-8. mesto Japonska - Brazilija.
Kolesarsko SP: še trije kompleti kolajn
UTSUNOMIVA (Japonska) — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni vožnji bodo danes podelili predzadnja kompleta koljan, in sicer med ženskami ter med amaterji. Jutri bodo na vrsti profesionalci. Italijo bodo zastopali: Ballerini, Bombini, Bugno, Cassani, Cenghialta, Ce-sarini, Chiappucci, Fondriest, Ghirotto, Giovannetti, Lelli, Volpi.
Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA
Seleševa izločena
NEW YORK — Italijanka Linda Ferrando je v 3. kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA poskrbela za prvovrstno presenečenje: premagala je namreč kar nosilko št. 3 Jugoslovanko Moniko Seleš z 1:6, 6:1, 7:6. Ferrando-va je premagala favorizirano Jugoslovanko po dveh urah in 14 minutah, igre. Seleševa je v 2. kolu brez težav odpravila Američanko Rosaly Fair-bank s 6:2, 6:2.
Italijanski uspeh sta dopolnila še Cris-tiano Caratti, ki se je uvrstil v 3. kolo, s tem da je premagal Američana Rostagna s 3:6, 7:6, 6:4, 1:6, 7:6 in uspešna je bila tudi Raffaella Reggi, ki je odpravila Belgijko Sandro Wasserman s 6:2, 6:2.
Po štirih setih (6:4, 6:2, 3:6, 6:1) je Jugoslovan Goran Ivaniševič premagal Francoza Fleuriana.
OSTALI IZIDI 2. KOLA lp MOŠKI: Čerkasov (SZ) - Leco^ (Fr.) 1:6^ 6:1, 6:4, 6:3; Agassi Korda (ČSFR) 7:5, 5:7, 6:0, 6:4; Beck« (ZRN) - Noah (Fr.) 6:4, 6:2, 7:6; Cas> (AvstraL) - Kratzmann (Avstral.)
2:6* 2:6, 6:1, 6:4.	p
ZENSKE: Garrison (ZDA) — Gav? . don (ZDA) 6:4, 6:0; Graf (ZRN) - McUu_ illan (Avstral.) 6:1, 6:3; Capriati (ZDA) Hy (Kan.) 6:3, 6:1.
VN Madžarske v motociklizmu
BUDIMPEŠTA — V prvem poskusnih voženj VN Madžarske, motociklizmu so včeraj dosegli slednje najboljše čase: do 125 c m; Romboni (It.) honda 1'52"587; do 250 cci
Kocinski ccm:
iški jzi^A) yamaha T46"820;	‘
Doohan (Avstral.) honda T44 749-
T46"820; do
Nogometni turnir za memorial bratov Husu
Bazovci zelo razpoloženi
ZARJA - PRIMOREC 3:0	(0:0)
STRELCA: Voljč v 50', Kalc v 64' in 74'.
ZARJA: Cocevari (Sardi), Antonič (Borelli), Ridolfo, Voljč, D. Fonda, Gombač (Grgič), Auber, Varglien, E. Fonda, Mauro (Franza), Kalc.
PRIMOREC: Leone (Bussani), Purič (Leghissa), Bacchia, Canziani, Sarviel-lo, Santi, Kralj, Ferluga, Smilovich, Pi-tacco (Milkovič), Carli.
Tretje tekme memoriala bratov Husu, med bazoviško Zarjo in treben-skim Primorcem, le niso odločile enajstmetrovke, kot se je dogodilo na tekmah Primorje - Breg ter Gaja - S. Na-zario Supercaffe.
Bazovci so nastopili v prenovljeni postavi, saj imajo letos štiri nove igralce, in sicer Maura ter Vargliena, ki sta lani branila barve San Marca iz Sesljana, Ridolfa, ki je prej igral za kriško Vesno, ter Voljča, ki je do lanske sezone še nastopal z enajsterico iz Kopra. Po prvem polčasu, ko sta si bili ekipi enakovredni, je prišlo v drugem delu do preobrata. Zarja je že v prvih minutah povedla z Voljčem, Primorec pa ni uspel pravočasno reagirati in je še dvakrat klonil. Obakrat je bil strelec Kalc. Trebenci so vsekakor pokazali, da so s tehničnega vidika kar solidna ekipa. Manjkala pa jim je le hitrost, s katero so jih Bazovci in pred-
vsem Voljč na desnem krilu presenetili. Začetek prvenstva ni še tako blizu in ekipe imajo še precej časa, da popravijo formo.
V prvi polfinalni tekmi, ki bo v ponedeljek (ob 20.30), se bosta srečala Breg in Zarja. (Š. M.)
SINOČNJI IZID
SAN MARCO - KRAS 3:2	(1:1)
Bridka usoda F. Grazianija
ASCOLI PIČENO — Francesco »Ciccio« Graziani je komaj pred dvema mesecema postal trener drugoliga-ša Ascolija in že so ga odstavili. Pri Ascoliju ga je namreč zamenjal Nedo Sonetti, ki je bil trenutno prost, potem ko so ga odslovili pri Avellinu.
Skratka, Graziani si kot trener in bivši reprezentant takega ravnanja gotovo ni zaslužil.
Rally Piancavallo
PIANCAVALLO — Po 1. etapi avtomobilskega rallyja Piancavallo vodi dvojica Cerrato-Cerri (lancia) s časom 2.50T0". Sledijo Deila-Scavolini (lancia) po 313" in Cimolai-Vazzoler (delta) po 8T5".
Na rallyju je vpisanih 136 posadk, velja pa za evropsko prvenstvo in prvenstvo »rally tour«.
Jutri (ob 17.00) tudi pet naših ekip za deželni nogometni pokal
Juventina, Mladost, Gaja, Vesna, Zarja za točke
Tudi za naše amaterske ekipe se je letošnja nogometna sezona praktično že začela. Po običajnih pripravah so nekatere že stopile na igrišče v okviru turnirja bratov Husu, ki ga organizira športno društvo Primorje. Jutri pa bo start deželnega pokala, na katerem nastopajo ekipe 1., 2. in 3. amaterske lige. Za to tekmovanje se je prijavilo kar 159 ekip, ki so jih porazdelili v 38 skupin s po 4 ekipami in dve skupini s po 3 ekipami. V prvem delu, to je v prvih treh nedeljah v mesecu septembru (2., 9. in 16.) bodo igrali kvalifikacijske tekme. V nadaljnji del turnirja bodo napredovali zmagovalci v posameznih skupinah (40) in 24 izžrebanih ekip, nakar se bo turnir nadaljeval po izločilnem sistemu.
Za deželni pokal se je prijavilo tudi pet naših ekip (Juventina, Mladost, Gaja, Vesna in Zarja), Štandrežci bodo igrali v skupini D-2 skupaj z Mosso, Pro Farro in Pro Romansom, Mladost pa v skupini D-4 z Villessejem, Marianom in Foglianom. V skupini E-4 bodo igrali. Gaja, Roianese, San Vito in Muggesana. Skupino E-6 sestavljajo Zarja, CGS, San Marco in San Naza-rio. Kriška Vesna pa nastopa v skupini E-7, v kateri so še Zaule, SanfAndrea in Union. Določeni so tudi pari posameznih tekem. Jutri bodo naše posta-
ve igrale takole: Juventina - Mossa, Fogliano - Mladost, Roianese - Gaja, Zarja - CGS in Vesna - Zaule Rabuie-se.
Deželna nogometna zveza je pred dnevi objavila tudi sestavo skupin posameznih prvenstev. V 1. amaterski ligi bo Juventina kot lani igrala v skupini B, katero sestavljajo Aguileia, Cordenonese, Costalunga, Fortitudo, Juventina, Lauzacco, Percoto, Ponzia-na, Pro Aviano, Pro Cervignano, Pro Fiumicello, Ruda, San Canzian, Sangi-orgina, Tamai in Trivignano. V 2. amaterski ligi pa bodo naše ekipe igrale v skupini F (lani so bile vključene v skupino E), v kateri so z izjemo Cor-na, ki je lani izpadel iz 1. amaterske lige in ki je v videmski pokrajini, vse ostale ekipe z Goriškega. Sestava skupine F pa je naslednja: Audax, Capri-va, Corno, Fogliano, Gaja, Mariano, Moraro, Mossa, Piedimonte, Primorje, Pro Farra, Pro Romans, Vesna, Villa-nova, Villesse in Zarja. Start 1. in 2. amaterske lige bo v nedeljo, 23. septembra. V 3. amaterski ligi pa bo nogometna zveza verjetno sestavila skupine že prihodnji teden.
Omenili bi tudi, da smo, vsaj kar se tiče naših ekip s Tržaškega, na treningih že videli nekaj novih nogometa-
šev. Sicer pa imajo društva še časa na razpolago za prestop posam ^ nih igralcev. Nogometna borza s ^ namreč letos zaključila konec olctoajih Prav zato bomo o novostih v e)i, ekipah spregovorili v prihodnjih o s0 Zaenkrat bi morda zabeležili le, ha , pri Bregu potrdili trenerja Cola ■ chio, pri Primorju Di Benedetta Vesni Esposita, medtem ko so ° rje. naše enajsterice zamenjale tre v0dil Gajo bo po odstopu Čermelja su Tremul, bivši trener San Vita, h'v0<jil se je vrnil Manzutto, ki je lan1 Opicino, Primorca pa bo treniral .g. legi, ki je lani v trebenskih vrsta^jj ral vlogo napadalca. K bazovisk1 jalli pa je prišel Milan Mikuš, ki J jz uspešno popeljal ekipo San Ma j,i 2. v 1. amatersko ligo. Ob k?1? orje dodali še, da se bodo Vesna, pr: 0fej° in Zarja udeležili turnirja za 3. -^ra princa Turn & Taxisa, ki ga °^a tek-nogometni klub San Marco. prime bodo na igrišču v Vižo vij ah .j al četkom ob 20.30. Turnir se bo , 0d po izločilnem sistemu in bo traj treii 5. do 19. septembra. Poleg n^!.nziah' enajsteric bodo igrali še San C jn San Sergio, San Marco, Fort' srla -Ponziana. Otvoritvena tekma g _ v San Canzian bo že v sredo, Vižovljah. (B. Rupel)
Košarkarski turnir v Postojni
Tudi igralci ekipe ZSŠDI
Jutri bo v Postojni četrtfinalni ^lepni del klubskega košarkarskega Prvenstva Slovenije v kategoriji pio-®lrjev (igralci rojeni leta 1976 in mlaj-na katerem nastopa tudi reprezen-ranca ZSŠDI.
. Okostje naše selekcije tvorijo igral-1 Brega (kar šest jih je), po dva košar-, arja pa sta od Bora, Kontovela in Po-eta. Naše fante bo vodil Bregov tre-t.er David Čok. Škoda, da se naši fan-16 niso mogli ustrezno pripraviti za ta ^Urnir, saj pri nekaterih društvih sploh e niso začeli s pripravami na novo sezono.
* prvem srečanju ob 10. uri se bodo , asi pomerili s košarkarji iz Postojne, 1 so tudi glavni favoriti v tej skupini. . a drugi tekmi pa se bo naša selekci-a spoprijela s Triglavom iz Kranja.
V Polfinale se uvrstita prvi dve eki-P* iz vsake skupine (le-teh je štiri). Os-ale skupine pa bodo igrale v Ljublja-ni (dve) in v Mariboru.
Tudi Borovi košarkarji pričeli s treniranjem
Borovi košarkarji so se ta teden zbrali in začeli vadbo za letošnje promocijsko prvenstvo. V Borovih vrstah je prišlo do večjih sprememb. Novi trener je Fabio Sancin, okostje Borove ekipe pa tvorijo bivši Cibonini igralci, ki so se zelo dobro izkazali v minuli promocijski ligi. Na sliki (foto Križmančič) borovci s trenerjem Sancinom (desno)
Ženska košarka danes in jutri v Sežani
Mednarodni turnir
^ 'J počastitev sežanskega občinskega praznika prireja enski košarkarski klub Cimos Senožeče 5. mednarodni urnjj- v košarki, ki se je pričel včeraj in se bo zaključil L ■ ' turnirju sodelujejo prijateljski klubi iz Jugoslavi-v ln tujine. Tako so Cimosove igralke povabile k sodelo-atliu ekipe: Dum deti a Mladeže, Praha ČSFR, Zagreb 88 r^gretr, Dubrava Zagreb, Puljanka Pulj in domača ekipa »nos Senožeče.
...Osrednje tekme bodo potekale danes na zunanjem ig-stu v Sežani. Ob 9. uri bo tekma med Zagrebom 88 in 390 (kadetinje), ob 10. uri bo Cimos igral z Dubravko, ,0.30 Zagreb 88 s Puljanko, ob 16. se bodo pomerile adetinje Cimosa s Prago. Ob 17. uri bo tekma za 3. mes-. 1 uro in pol kasneje pa finalna tekma. Tradicionalni s tnir se bo končal jutri ob 10. uri, ko bo Dubravka igrala »ra9o, gledalci pa si bodo ob 11. lahko ogledali še tek-nted domačo ekipo in Zagrebom 88.
v. ,TUljnir je poleg občinske skupščine omogočilo tudi g]3etje Cimos iz Kopra, ki je tudi pokrovitelj ženske 'Ps.iz Senožeč. Turnir je sestavni del stalne mednarod-br ?ejavnosti kluba. Po končanem turnirju bodo sestavili re? i r°' v kateri bodo predstavili celotno dejavnost in Žkir te kluba, nam je povedal Marijan Suša, predsednik Cimos Senožeče. OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Jutri v Zgoniku tekma z gorskimi kolesi
Pni kraški pokal
Zadruga Bike Team iz Prečnika bo priredila, v sklopu praznika Septemberfest, ki ga organizira umetniška zadruga Ars Nova, jutri, 2. t. m. Kraški pokal z gorskimi kolesi (mountain bike).
Tekmovalci se bodo zbrali pred županstvom v Zgoniku ob 8. uri, startali pa bodo približno ob 9. uri.
Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: v ljubitelje in v športne agoniste. Prvi bodo prekolesarili približno 12 km dolgo progo, drugi pa občutno večjo razdaljo.
Proga se bo vila po gozdnih poteh zgoniške občine. Tekmovalci bodo startali iz Zgonika, vozili mimo Repniča do Saleža in nazaj v Zgonik. Proga bo ustrezno označena in očiščena.
Kdor se želi udeležiti dirke, naj telefonira do danes na številko 200939, sicer pa se bodo tekmovalci lahko prijavili tudi jutri neposredno pred startom. Vpisnina znaša 7.000 lir. Vsi tekmovalci bodo morali obvezno imeti čelado. Kdor je nima, si jo lahko sposodi od zadruge Bike Team. Za dirko veljajo pravila italijanske kolesarske zveze.
To je že druga dirka z gorskimi kolesi, ki jo organizira zadruga Bike Team. Prvo so priredili v Praprotu, 1. julija. Takrat se je dirke udeležilo več kot sto kolesarjev. Ves zaslužek pa so upravitelji zadruge darovali družini nesrečnega devinskega otroka Giulia Vidalija, ki se je v ZDA zdravil zaradi hudih opeklin.
Pokrovitelj dirke je Hranilnica in posojilnica iz Opčin. (w)
C**., se je v Ricmanjih pričel balinarski turnir v parih, ki
ga prireja
sojena gostilna pod pokroviteljstvom SKD Slavec. Turnir, na katerem *uJe 16 postav, se bo zaključil danes	(Foto M. Magajna)
1 obvestila
ŠD SOKOL
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bodo pričeli treningi v ponedeljek, 3. septembra, na zunanjem igrišču v Nabrežini, in sicer ob 15. uri za minibasket (letnik 1979/80/81/82/83) ter ob 16.15 za dečke (letnik 1977/78). Sekcija vabi vse, ki bi radi začeli s košarko, da se javijo kar neposredno pred treningom.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje (tel. 211758).
KK BOR - MINIBASKET sporoča, da se bo vadba v minibasketu (skupini 1979/1980 in 1981/1982/1983 dečki in deklice) začela v ponedeljek, 10. septembra na stadionu 1. maj. Za Informacije tel. št. 361476 (Walter Cor-batti).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah, ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču doma A. Sirk.
Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
V	Mehiki sem računal na ogled ene
nogometne tekme, ker je bilo prven--stvo v teku, žal pa imajo grdo navado, da igrajo opoldan, ko sem bil redno zaposlen ali pa daleč od prizorišč.
Prej sem omenil Kochimilco.
V	tem kraju, že na gričih južno od prestolnice, so znameniti plavajoči otoki, običajna izletniška točka nedeljskih družinskih izletov. Prvotno je moralo tam biti močvirje z otoki trdnih tal. Domačini so te otoke postopoma razširili in bregove utrdili tudi s sajenjem velikih dreves. Pridobili so obširne površine, med katerimi se raste-za mreža več desetin kilometrov kanalov. Otoke delno izkoriščajo za vrtnarijo, za preskrbo Mexica.
V	Kochimilcu je obvezen izlet s tipičnim čolnom živih barv in ženskim imenom. V to nujo je bil prepričan tudi starček, ki me je prestregel, čim sem izstopil iz tolectiva in mi s kolesom sledil vse do dokaj oddaljenega pristana. Ponujal mi je usluge, ki so bile razvidne iz oznak.
Cene za čolnarjenje so bile strupeno visoke. Uravnane so bile na polne čolne, ko se cena razdeli med številnimi izletniki. Imel sem časa na pretek in na noben način nisem hotel popustiti.
Prvotna cena je bila 60 tisoč pesov za eno uro, ponudil pa sem 10 tisoč. »No senor, no es posible, naredimo 50!« Gluh sem zavračal vse višje vrednosti, ki so bile zabeljene z razlago o stroških za licenco obratovanja, vzdrževanjem čolna, družinskega proračuna... Ob nižanju cene se je manjšal tudi čoln, s katerim bi plul. V ceno so začeli vključevati tudi druge usluge: una melodia, visita de artesanias, tor-tillas... »Diez mil pesos ali nič. Bom preživel tudi brez Kochimilca.« Bili smo že pri 15 tisočih, vendar »por medla hora«. Pol ure! To je bila rešitev. Pogodila sva se za 10 tisoč za pol ure, saj bi v celi uri ne videl ničesar bistveno drugačnega.
Izkazalo se je, da je bil čas plovbe zadosten, saj sem med potjo lahko vseeno slišal melodijo z marimbo in klasičnimi glasbenimi inštrumenti ma-riachijev, ker je zanjo plačala skupina, ki je plula z drugim čolnom. Glas je seveda prišel tudi do mene.
Voda je v kanalih nizka in čolnarji svoja plovila poganjajo z vtikanjem dolge palice v tla in odrivanjem. Tudi med krajšo potjo se čolnu redno približajo prodajalci tortill, preprog, srajc, refrescos, mariachi s svojimi otožnimi ljubezenskimi pesmimi. Vsi v
čolnih, ki pa niso pisani kot tisti izletniški.
Čas potovanja je potekel. Sloviti mehiški murales, ali poslikane stene, so bili ena zadnjih namenskih ciljev pred enostavnim potepanjem po mestu v iskanju drobnih utrinkov vsakdanjega življenja.
Tri velika imena mehiškega stenskega slikarja so Davide Alfaro Sigue-iros (1894-1974), Diego Rivera (1886-1957) in Jose Clemente Orozco (1883-1949). Najbolj znan je Sigueiros, ki je bil politično izredno zavzet in se je verjetno tudi udeležil priprav za uboj Trockega. Imel je izredno burno življenje in bil večkrat preganjan, v zaporu in izgnan. Udeležil se je tudi mehiške revolucije, v zapor pa je zadnjič končal leta 1960 z obsodbo na osem let ječe. Dejansko je ostal za rešetkami štiri leta.
Njegova dela so agresivna in tudi izzivalna. V palači Bellas Artes v samem središču prestolnice sta dva njegova murala: »Nueva democracia« in »Martirio de Cuauhtemoc«. Prvi prikazuje zlom fašizma po drugi svetovni vojni, drugi pa trpinčenje zadnjega vladarja Tenochtitlana.
V narodni palači (parlamentu) na Zbcalu je na loži notranjega dvorišča serija muralov Diega Rivere. Prikazana je zgodovina Mehike. Strnjena že na sami steni dvosmernega stopnišča prikazuje vladanje in življenje v pred-španski dobi, preko prizorov buržuj-ske razuzdanosti pa se zgodba zaključuje z rdečo zastavo delavske oblasti. V posameznih slikah okoli galerije so prizori iz starega življenja domačinov.
Rivera je kot sam Sigueiros deloval tudi v ZDA, vendar so nekaj njegovih del uničili, ker so napadala kapitalizem in poveličevala Oktobrsko revolucijo.
Kljub slični politični usmeritvi sta si bila Rivera in Sigueiros na umetniškem polju nasprotnika, verjetno pa le zato, ker nihče ni hotel priznati vrlim drugega.
Mural s trpinčenjem Cuauhtemoca je bil v tesni zvezi s koncem Tenochtitlana oziroma z vojaško zmago Špancev nad azteško prestolnico.
Trg Treh kultur je v Mexicu bolj znan kot Tlatelolco. Kot priča napis na velikem bloku, se je tam 13. avgusta 1521 žalostno začela pot novega naroda mesticev, »gue es el Mexico de hoy«, ki je današnja Mehika. Španci so tisti dan prišli v zadnjo utrdbo po dolgih mesecih obleganja, ki je docela izčrpalo ih razredčilo prebivalstvo prej ponosnega in mogočnega mesta.
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ
'H*
je eJn- kako dolgo je trajala moja osuplost. Kako dolg 0(j0 konec sveta? Kdo bi meril. Jaz sem Carmen pogle-še občufuj^i- ona pa je razumela in me pogledala, češ, nisi t Šir°kim- SVeta' ter skoraj in nehote razdraženo, vendar pa o rekijT11* očmi in nedolžnim pogledom, izdahnila: »Saj sem PsSosov' da sem revna...«, jaz pa, »Ampak, Carmen, za sto Več pot-?' °na pa se je spet obrnila k Antoniu in se niti ne tuS°sov t° ali Pokrito zmenila za dan, kraj in uro. »Za sto v 02i Um S°^ ali dva tisod iir!<< rečem si skoraj naglas, zazrt Vedaii »Ja2ano avtobusno šipo. Kakšno neumnost sem po-prvo- ki mi je prišla na um. Kot da bi cena kaj
pomenila. Trideset zlatnikov! Saj sem ti rekla, da sem revna. Ta stavek je sedaj edini važen, edini, ki ima svoj pomen. Ta je bistvo. Revščine ne moreš oceniti. Je, in konec.
On je sedaj postal že zelo vsiljiv, jaz pa tega ne trpim. Bližamo se predmestju Popayana, mojega tokratnega cilja. Carmen se zdrzne, prosi Antonia, naj jo za nekaj minut, dokler ne izstopi, pusti pri miru, saj se bosta že kaj hitro spet srečala, nato pa se obme k meni.
»Sem revna«, pravi, kot da bi se opravičevala, vendar pa s takim ponosom v glasu, v očeh in na obrazu, da se zastrmim vanjo. »Vsak pesos, ki mi pride v žep, je dobrodošel, tako da ne smem biti izbirčna.« Nato se mi zazre v obraz, svoje oči zapiči naravnost v moje, in nadaljuje: »Veš, ljudje so le dveh vrst. So tisti, ki so se rodili na pravilni strani in tisti, ki so se rodili na napačni. Jaz sem se rodila na napačni!«
To pove ponosno, za trenutek spet obmolkne, se mi nežno nasmehne, jaz pa si mislim, saj je res zalo dekle. Ona pa -povzame: »Hitro, mi daj svoj naslov, tako da ti bom pisala in ti tudi poslala kaj lepega.«
In spet obmolkne. Zastrmi se v moj vprašujoči izraz, me prime za roko ter izusti besede, trde kot žeblji: »Revček, kaj sem te prestrašila?« Res je, ti si revna, Carmen, jaz sem pa revček!
In spet nadaljuje: »Pohiti, kar hitro napiši naslov, jaz pa ti dam svojega, kmalu bom morala izstopiti, že vidim barake.« Tudi jaz sem jih videl, tudi preko njih sem videl in ugledal oba bregova, pravilnega in napačnega. Zemlja je sem naplavila prst napačnega, ki se je nato strnila v maso
vsega, kar je na svetu poraženega in obsojenega, vsega, kar je temnega, kamor nikdar ne posije sonce in kjer se svetloba nikoli ne razlije.
Ona me naposled zbudi iz zamaknjenosti, ko šepne: »Kaj tako buljiš v te barake? Ti nimaš tako doma, kajne?« Jaz nekaj izjecljam, ona pa se mi nasmehne in me nežno, vendar s kančkom izziva, vpraša: »Ti še ugaja moje ime?« »Še,« izustim kot odmev svoje duše, kjer se je ta beseda porodila. Še, si mislim, morda še bolj, kot pred kratkim, ko mi je prvič povedala svoje ime.
Avtobus se že začenja ustavljati. Ona se hitro, kot da bi bila vajena na stalne prevoze, na stalne postaje, na to stalno .presnavljanje in vrtenje v krogu, dvigne in izdahne »Piši, jaz ti bom zagotovo.« Brezizrazno se še obrne proti Antoniu češ, torej drži, sva zmenjena, ter naglo izstopi in izgine med blatne poti, ki se vlečejo med sivimi barakami.
Avtobus se premakne in nadaljuje pot. Kot da se ni nič zgodilo, kot da se ne bo nikdar nič zgodilo. Kot da je to naravno, normalno, kot da vse teče po običajnih mirnih tirnicah, včeraj kot danes, danes kot jutri, pojutrišnjem kot predvčerajšnjim. In kaj se je res nekaj zgodilo? Kaj je tu nenaravnega, kaj je normalno, kaj je tu nedosledno?
Bližamo se že središču mesta, jaz pa se skušam zbrati. Skoraj nagonsko si rečem: »Ne moraliziraj, nimaš pravice!« Ne počenjaj tega niti v mislih. To je življenje, to je stvarnost, to je usoda, moja uboga mala Carmen, tisto življenje, tista stvarnost in tista usoda, ki si jih ti že zdavnaj razumela, jaz pa jih ne bom nikoli. Toda, toda, za sto pesosov! Vsak pesos, ki pride v žep, je pridobljen, si odgovorim, a mi je ona šepnila te besede.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 1. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	.
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 77241»
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član it»lfl*2S zv.z. č..oP-»^ založnikov FlEG
»Nerodni« Italijani umirajo brez prave zdravniške pomoči
SIRAKUZE — Člani združenja anestezistov AAROI so se zbrali na letnem kongresu v kraju Fontane bianche pri Sirakuzah. Osrednja tema njihovih strokovnih razprav ni najbolj razveseljujoča, saj gre za analizo nesreč, ki vsako leto doletijo italijanske državljane.
Po podatkih s katerimi razpolagajo zdravniki, ki se ukvarajajo z anestezijami oziroma delajo na oddelkih za oživljanje, se vsak dan v Italiji smrtno ponesreči 70 ljudi. Brez prevelikega računskega.truda ugotovimo, da se v enem letu nabere kar 25 tisoč žrtev raznoraznih nesreč, ki so največkrat odvisne od malomarnosti. Predsednik združenja AAROI profesor Girolamo Gag-liardi je v svojem poročilu ugotovil, da je to prava velekatastrofa. Navedel je nekaj zgovornih primerjav. V zadnjih štirih velikih katastrofah, ki so povzročile v Italiji največ žrtev (poplavi pri Vajontu in Stavi ter potresa v Beliceju in Irpiniji), je
umrlo 9.279 oseb, kar je po mnenju profesorja odločno previsoko število mrtvih, če ga primerjamo s številom žrtev, ki jih je povzročila na primer šestdnevna vojna v Izraelu, kjer je umrlo 3.500 oseb. Strokovnjaki skratka ugotavljajo, da so tragični obračuni žrtev nekaj, kar najbrž ne gre pripisati izključno neverjetni malomarnosti ali nerodnosti nekega naroda. Morda pa nekaj ni v redu s strukturami, ki bi morale nuditi ponesrečencem, pa naj si bodo to opečene gospodinje ali vaščani, na katere se je zrušil plaz, primerno zdravstveno pomoč. Člani AARIO trdijo, da je v Italiji vse premalo rešilcev (na Severu imajo po en rešilec vsakih 12 tisoč prebivalcev oz. za 53 nesreč), prav tako smešno nizko pa naj bi bilo število ambulant ali podobnih središč, ki bi lahko nudila hitro pomoč »nerodam«. Na dobrem so le v Vidmu; kjer si lahko pomagajo s klicem na 118.
Sorodniki so prosili novinarje, naj ga sedaj pustijo na mitu
Vanacore se je vrnil v vratarnico stanovanjskega bloka v Ulici Poma
RIM — Pietrino Vanacore je po treh tednih pripora ponovno prevzel svoj delovne obveznosti. Včeraj zjutraj J točno ob sedmi uri odprl vratarnico in pričel deliti pošto.
Do novinarjev, ki' ga oblegajo, ie Vanacore prijazen, vendar odločno zavrača sleherni izziv in ne odgovoarj na njihova vprašanja. Rimski kole!)1 poročajo, da je izredno hladen in miren. V stanovanjskem bloku so vratarja, ki je bil do nedavriega osumljen, o je do smrti zabodel mlado računovodkinjo, sprejeli dokaj prijazno.
Manj omikano pa se menda ve . njegova žena, ki žolčno napada novinarje in vse radovedneže. Vanacorp sin Mario je včeraj priskočil na pom0 očetu, čez nekaj dni pa bo z ženo m otrokom zapustil Rim, saj se mu iztok dopust. Novinarjem je dejal, da je 0° nedolžen ter jih prosil, naj ga pusti] pri miru. »Pozabiti moramo na vso za' devo«, je dejala tudi Vanacorova žen8 Giuseppina, preiskovalci pa še vedn° tavajo v popolni temi in skušajo u(J0 toviti, kdo je morilec.
V Kampaniji zdravila samo proti plačilu
NEAPELJ — Prebivalci Kampanije bodo morali od prihodnjega ponedeljka dalje plačevati vsa zdravila, tudi tista, ki jim jih bo predpisal zdravnik KZE. Deželna zbornica lekarnarjev je prišla do tako drastičnega sklepa potem, ko je bila vsaka zahteva po vrnitvi stroškov za zdravila zaman. Deželna uprava je namreč 1.356 lekarnam, kolikor jih je v Kampaniji, dolžna 870 milijard lir, dolg pa se nanaša še na leto 1987.
Predstavnik zbornice Silvio Catapa-no je dejal, da je bila odločitev neizbežna, saj se mesečni strošek za zdravila suče okrog 160 milijard lir. Del odgovornosti za to imajo zdravniki, ki svojim pacientom predpisujejo velike količine zdravil. Obstaja tudi sum, da nekateri zdravniki in zastopniki farmacevtskih industrij sklepajo ilegalne pogodbe in kupčije.
Eksplozija na vlaku
V četrtek Je na vlaku, ki je vozil na progi med Ravalpindijem in Lahorejem v Pakistanu, eksplodirala bomba, ki je ubila 7 oseb, mnogo pa jih je bilo ranjenih	(AP)
Po pričevanju Mannoie več mafijašev v zaporu
PALERMO — Podatki in številna imena, ki jih je preiskovalcem zaupal mafijski skesanec Marino Mannoia, so obrodili prve sadove. Italijanska policija je v sodelovanju z ameriško aretirala šest Italijanov in tri ameriške državljane italijanskega porekla. V zaporu je tudi Rosario Spatola, ki se je po prvem velikem procesu proti mafijski organizaciji leta 1970 zatekel v ZDA.
Mannoia, ki' je sam priznal, da je imel odločilno vlogo pri pripravljanju mamila, po poklicu je namreč kemijski izvedenec, je preiskovalcem podrobno orisal ves potek, po katerem je iz sicilskih »laboratorijev« mamilo potovalo v ZDA. Laboratoriji so bili v resnici navadni hlevi, ki sta jih dala na razpolago Antonino Greco in Mariane Risicato. Oba sta sedaj v priporu. Kemikalije za pripravljanje mamila pa
je preskrbel Luigi Calabiscetta, k1 lastnik neke manjše tovarne 1:)arV j Doslej je bil policiji popolnoma 0 znan, to pa mu je omogočilo ne®01 no dejavnost. Tihotapsko mrežo s vodila dva ameriška državljana P rodu s Sicilije, za ameriški trg Pa J skrbel Spatola. Slednji ima odprt L čun tudi z ameriško DEA, ki ga je n 1 manj pet let brezuspešno iskala.
Podatki, ki jih je dal Mannoia in so po mnenju preiskovalcev zelo ^ nesljivi, se nanašajo na leta med 1« in 1983. V tistem obdobju je mafija zalagala ameriški trg z °9rC! e.
nimi količinami mamila, predvsem n
roina. Mannoia je potrdil, da je r®a s. potovalo preko oceana od sto do dv to kilogramov mamila na mesec. P iskave na podlagi pričevanja Mann ^ so stekle že lansko jesen, vendar potekale v najstrožji tajnosti.
V ZDA usmrtili Georgea Gilmora
ST. LOUIS — V ameriški zvezni državi Misouri so usmrtili 44-letnega Georgea Gilmora, ki je zadnjih deset let prebil v krilu smrti kaznilnice v St. Louisu. Gilmora so obsodili na smrt zaradi številnih umorov priletnih žensk. Njegova zadnja žrtev je bila neka 83-letna gospa.
Italijanska sekcija Amnesty International je prav včeraj posredovala informacijo, da bodo septembra v ZDA usmrtili še tri osebe. V dveh primerih gre za umsko prizadeti osebi, ki sta zagrešili dvojne umore. V Oklahomi bodo 10. septembra vzeli življenje 43-letnemu Charlesu Colemanu, ki bil že kot otrok umsko prizadet in shizofrenik, 12. septembra bi morali usmrtiti 50-letnega Charlesa Walkerja, ki je prav tako umski bolnik, 25. septembra pa naj bi bil na vrsti Mark Hopkins. Amnesty International je ugotovila, da je v ZDA trenutno 2.300 obsojenih na smrtno kazen.
Aretirali Libanonca Z dvema kg kokaina
TURIN — Na turinskem letališču so včeraj zjutraj aretirali libanonskega državljana, pri katerem so med pregledom prtljage našli dva kilograma kokaina. Libanonec je prihajal iz Ziiricha, zdaj pa je v teku podrobna preiskava, ki naj bi odkrila, s kom je bil povezan in kam je bilo mamilo namenjeno.
Preiskovalci tudi še niso hoteli povedati vseh podrobnosti o aretiranem tujcu, mamilo pa bi bilo na trgu na drobno vredno več kot milijardo lir.
Pozor morski pes
BOČEN — Morski psi so nevarni tudi, ko so že mrtvi. To je na lastni roki občutil neki južnotirolski hotelir, ki je v kuhinji pripravljal morskega psa. Neprevidno je vtaknil roko v žrelo dober meter dolge »zveri«, ko so se čeljusti nenadoma zaprle, v hotelirjevo roko pa so se zadrli ostri zobje. »Za kazen« je potem morski pes končal na žaru, z njim pa se je slastila skupina turistov.
Povezovala bo komunikacijske kanale med Vzhodom in Zahodom
Raketa A liane od včeraj v orbiti
KOUROU (FRANCOSKA GVAJANA)
z o°vpdro Sf:
Kourouju so včeraj uspešno izstrelili vesoljsko plovilo ne 44. Gre za prvi satelit za telekomunikacijo, ki 9.^ naročila organizacija European Telecomunications Sa1®
(EUTELSAT). Pri gradnji rakete je sodelovala tudi 1® Družba Aeritalia je namreč izdelala termični sistem. K uravnava neko novo tekoče gorivo.	.^o-
Ariane sodi v tako imenovano drugo generacijo tel munikacijskih satelitov in je prvi od šestih satelitov, ima EUTELSTAT v načrtu. Satelit bo povezoval komu° ^1 cijske kanale med vzhodno in zahodno Evropo, olT! jelo-pa bo 17 tisoč novih telefonskih zvez. Sistem bo začel vati že jutri. Poleg satelitov za civilno telekomunika^J jjo Ariane postavila v orbito tudi satelit Skynet za brn3 obramno službo.
Ponoreli rolls royce divjal po Viareggiu
VIAREGGIO — »Ponoreli« rolls
royce je v^e^ najprej zdrvel na promenado ob morju v	.
nato pa podrl telefonsko kabino, dve drevesi in,K :e čal med mizami neke »fast food« restavracije, ranil deset ljudi. Najhuje je poškodovana neka ^ letna turistka iz Piše, ki je končala pod ponor6 avtomobilom, ko je telefonirala.	turi5'
Za volanom vozila je bila 49-letna angleška 1 tka Naomi Simms, ob njej pa je sedel njen pJ-mož. Angležinja je skušala odpeljati s parkir prostora. Toda zaskočil se ji je pedal za pha avto je začel drveti proti ljudem. Najprej je zaPK> čez gredico z rožami, nato pa se je usmeril na pa-menado, kjer je med sprehajalci zavladala Pr^eIti N
rtiz Prff
posrečil. Rolls royce je najprej podrl nekaj miz F lokalom, nato pa treščil skozi veliko okno v rest ^ cijo, kjer je tudi bilo največ ranjencev. Pri vserTstola divjanju pa sta oba Angleža v avtomobilu ,^11 nepoškodovana. Morda lahko to pripišeta soh avtomobila, ali pa je bila na njuni strani le' sreča, da posledice niso bile hujše.