PHIHOHSKI DNEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Qj.0-r n r i /1 /L/. n\ Poštnina plačana v gotovini Otcv. /.JI {lOna) Spedizlon« in abbon. post. I. gr. TRST, torek 7. novembra 1950 Cena 15 lir ton »elita omotrsHa feunluclia ^iena načela Jasno dokazujejo obsežnost ^nriinformlstlčnega Izdajstva socializma se proslavlja 33. oblet-J Prve socialistične revolu-itm *ed S3- leti so delavci .■JP.^je ter zatirani narodi l rrnli Rusii& začeli napad Reakcionarne, zatiralne in ~bsceoa;?ie institucije ruske aristokracije in kapi-7. novembra (25. okto-f Vo starem ruskem koledar-“an zmage revolucije. Z revijo caristične države se a P°t za zgraditev nove |C,oe. ki naj odpravi izkori-sJjLJn zatiranje delavcev in Po oktobrski zmagi so ‘"ti in vsi delovni ljudje 'Je in drugih narodov, ki yje carizem zatiral, začeli to delo ter s tem pokazali f-Mčevanim delavcem in za-narodom vsega sveta ^ Po kateri naj gredo, da si i. Jlk> svojo osvoboditev. S 2 ‘c veličastna pobuda Oklto- narodom vsega sveta _ _ J** revolucije s svojim stvar-tPrtmerom dala največji do- 1,1^, v borbi mednarodnega V^sfcega gibanja, ki sta ga c razvila in usmerila Im,' a učitelja proletariata in Engels. Oktobrska po-2 de bi bila mogoča brez j*obe revolucionarnim nače-J* delavskega razreda, brez ^julnega uveljavljanja teh >3 Lenin je bil tisti, ki je, tem. načelom, ustvaril res jr^Srardno partijo, res uspeš-Jfiditeijico revolucije. Tudi teBa je Oktobrska revo-sestavni del mednarodne-^dolucionamega gibanja de-■Ka in njegov rezultat. Mina o načela, ki jih raz-™ Oktobrska revolucija in katerih je zmagala? L^čela so: odprava izkori-človeka P o človeku, S a svobodne družbe socia-‘h proizvajalcev, odprava postnega zatiranja in svo-J1® pobuda narodov v socia-.( tnrp,- snmnodločba. ena- ttorej samoodločba, ena-f^nost in neodvisnost na- hnvhn rvrntš hnnitcilistiČ- jri borba proti kapitalistič-3 izknrišranm proti zati-nad■ prot gpialističnim zavojevalnim ■ ■ |? izkoriščanju, proti Ejj1 in imperia......... C nad narodi; Im imperialistični nad-borba prot i k® siie W>lu; s za demokratični mir in V*>bodo narodov. Ta razgla-čela so bila poziv vsem in vsem delavcem sve-^Ziv na borbo za osvobo-Hkrati je ta poziv od-Zahteve in težnje delav-tnnozic in zatiranih naro-|Z*®eta ter vlival nove ener-Kjdednarodnemu gibanju za Reditev in je vsepovsod siJp v borbi proti impe-■e, ki so težile po ». -vi novega socialnega Mednarodnega reda in odno-I Jted narodi. liji so ugladili pot z revolu-Kj So delavci in drugi de-ft?. ljudje Rusije in drugih W"iosti začeli graditi na te-*eh načel novo družbo, llžpstično družbo. Treba je KPttoiti novo gospodarstvo tj, 0 družbo, ki naj bo svo-\}c združenje proizvajalcev. te, Pa je bila potrebna nova država delavcev, ki naj ■H ^r« to ogromno delo z proti sovražnikom revo-t. j. proti spodrinjenim C^čevalcem, in ki naj nudi delavskim množicam, iny »učijo za skupno uprav-j * socialne proizvodnje ter V«”0 b°li obsežno in teme-V ®eptofrracijo. Ta država je sovjetov, t. j. de-'* ■ h in kmečkih svetov, ki Ut fcPtstonovile revolucionarne %?5e. Njena naloga je bila, iejP^o vpeljati, s pripravlja-materialnih in kulturnih HPJeu - množice v upravljanje proiz- pjjjjj). delavske 'dn/0 in upravi, %f,j' Tako naj bi s pomočjo dejavnosti delavcev '4 mo razvila proizvajalne o. jCializma, da — po bese-',Wifnina — »dokaže vsem K v, ur na iasen način, da % vitalizem v sebi ogromne da je človeštvo sedaj v nov stadij razvoja, ki ;> le odlične možnosti». tic Ustvarjalnim zagonom delavcev ter pod za-ZQbtev delavcev in za-narodov sveta se je we-4 d razširilo svetovno giba-tt|, ® osvoboditev od imperia-O Politika sovjetske drža-'Je, Mednarodnem področju, f-i!a P° razkrinkanju im-CJ«tičnega zatiranja in na-%,‘h teženj fašizma kot ^“tainejše oblike imperia-Pomagala temu med-ebtu osvobodilnemu gi-%čj * prišlo do svojega ' %,,llVa izraza v antifašistič-Itj^eoodilni vojni ter je pre-\ borb o narodov za sociali-'% “ btšio odločilno fazo. v kateri so se protiirnpe-\nine sile razvile in akti-Jd ‘e v svetovnem merliu, Jilj.o kolonijah kakor v et>-" > “ in ameriških metropo- jt^lizma. Sv®) je nenadoma prišel do J Ji Preobrat sovjetske vi a-CtC.Pblobrat je dejansko do-,* že od leta 1939, do očit-l t£jaza pa je prišel po voj-N oim 1(0 je uo^ska te dr-j-kupirala obsežna ozem■ l . v>) Vt AnsniVt moitn O _ fi! tp°n njenih meja. S pol Rulade so se uvedli od-Pi^r^jenosti in pravega iz-okupiranih držav. Sok tujegg kapitala v teh ki je pripadal pred iodnim kapitalistom, JiZovat: m razširili so-Sj degemonisli. večji del boaastva. ki boja z delom delavske. *tia in drugih delovnih ® držav, se odtujuje; Gunost in svoboda teh i,u «e odpravljata in uva-ikMelitsici režimi v okvi-V. n0 imperialističnih od-Vti ; r°Pagandistični, gospo-hLJ?* politični napad proti •eni Jugoslaviji je na še bolj izreden način pokazal to degeneriranje pretekle socialistične politike sovjetske Vlade. Socialistična Jugoslavija, ki si je priborila svobodo z junaško borbo svojih delavcev in kmetov, v antifašistični osvobodilni borbi, ni hotela sprejeti namesto prejšnjega hlapčevstva, katerega se je osvobodila V vojni, drugo hlapčevstvo, ki bi samo zavrlo zalet in energijo njenih narodov v gradnji res socialistične in svobodne družbe. Značaj in metoda tega napada proti socialistični Jugcslavi. ji, ki so ga ■orgariiz.rali sedanji so vj. voditelji in ka.er.mu so pridružili tudi satelitske ar-žave ter voditelje komunističnih gibanj na mednarodnem področju, odkrivata razen ci-Ijev tudi strahotno politično in moralno degeneracijo, ki vodi in ki bo privedla te voditelje k vedno bolj odkritemu izdajstvu načel velike Oktobrske revolucije in interesov socializma. Namesto samoodločbe in enakopravnosti narodov vodijo ti voditelji imperialistično politiko zatiranja in odrekanja ena- kopravnosti narodov; namesto politike miru proti napadu in proti imperialističnemu zavoje-vanju, vodijo napadalno politiko proti malim narodom in politiko delitve oz vplivna in gospodovalna področja z imperializmom; namesto odprave izkoriščanja malih in zaostalih narodov, uvajajo, kjer morejo, izkoriščanje, ki se v. ničemer ne razlikuje od izkoriščanja, ki ga izvajajo imperialistični monopoli. Danes ponuja ta vlada v OZN, kjer je potrebno mobilizirati narode za mir ter razkrinkati napadalce in vsakovrstne imperialistične zavojevalce, zahodnim imperialistom pakt za razdelitev sveta in se protivi jasnim obveznostim proti napadu ter se na vse načine trudi, enako knkor najboli zagrizeni imperialisti na zahrdu, da bi napravila to mednarodno organizacijo nemočno. V letih po Oktobrski revoluciji je vlada Sovjetske zveze vodila neutrudno propagando, da pojasni delavskim množicam spletke G. F. (Nadaljevanje rja 2. strani) 0 prisotnosti bodo razpravljali kitajskih čet na Koreji jotri pred Varnostnim svetom Ameriški delegat prečital v VS „posebno poročilo" Mac Arthurja • V političnem odboru se nadaljuje razprava o jugoslovanski resoluciji, kateri pripisujejo velik pomen - Nova sovjetska resolucija LAKE SUCCESS, 6. — Takoj po otvoritvi današnje seje Varnostnega sveta, ki ji predseduje jugoslovanski delegat dr. Aleš B bler, ki je predsednik za mesec november, je ameriški delegat Warren Austin uradno predložil in prečital aposebno poročilo« g nera-'la Mac Arthurja, ki je bilo že razdeljeno članom Varnostnega sveta. V svojem poročilu navaja Mac Arthur, «da so sile OZN prišle v »sovražen kontakt” s kitajskimi komunističnimi silami na Koreji«. Poročilo navaja 12 primerov, ko so kitajske čete aktivno posegle v borbo. Poročilo d :daja: »Stalno uporabljanje kitajskih komunističnih sil na Koreji in sovražno stališče teh sil tako v notranjosti kakor izven Koreje so vprašanja, na katera moram opozoriti Združene na. rode«. Po prečitanju poročila je Austin izjavil: «0 poročilu ni mogoče razpravi j :ti danes, ker ni na dnevnem redu; zahteval sem od predsednika, naj v ta namen skliče sejo za sredo. Ameriški delegat v Varnostnem svetu je izjavil, da so v teku razgovori z ostalimi člani Varnostnega sveta. Angleški krogi so mnenja, da če bo omed sedanjimi razgovori prišlo do kakega sklepa, bi ta sklep lahko dobil obliko resolucije, ki bi zahtevala od Varnostnega sveta, naj pozove kitajske čete, naj se umaknejo s kitajskega ozemlja. Ce bi Sovjetska zveza postavila veto, so ti krogi mnenja, da bi bilo možno prvikrat uveljaviti določila predvidena v resoluciji o ((kolektivni akciji za" mir«, ki jo jp v petek odobrila glavna skupščina. Politični odbor pa je medtem SVEČANA PROSLAVA 33. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V BEOGRADU VOLITVE V SHBOH LB HRVHTSKE Velika udeležba na volitvah v osnovne organizacije Osvobodilne fronte Slovenije BEOGRAD, S. — Nocoj je bila v Beogradu slovesna proslava 33. obletnice Oktobrske revolucije. Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo Mijal-ko Todorovič je Imel govor, v katerem je poudarjal, da je VKP (b) pregazila načela marksistične ideologije in izjavil, da bo KPJ še dalje branila ta načela. Minister je nato obtožil sovjetske voditelje, da so ustvarili novo buržoazijo. in birokracijo, ter ostro kritiziral sedanji politični in socialni sistem Sovjetske zveze. Politični opazovalci v Beogra. du se strinjajo, da je to po in-formbirojevski resoluciji najstrožja kritika boljševiške partijo s strani KpL Iz Zagreba poročajo, da so se včeraj na področju vse LR Hrvatske vršile druge volitve ljudskih odposlancev y sabor, najvišje predstavništvo hrvatske republike. Volitve so se vršile pod geslom: «Za graditev socializma, za svobodo in neodvisnost naše države, za boljše življenje delovnih ljudi!« 2e več mesecev pred volitvami so vsi delovni kolektivi na predvolivnih zborovanjih sprejemali obveze, da bodo čimbolj povečali produkcijo in čimprej izvršili svoje naloge v petletnem planu. Izvolili so 250 ljudskih zastopnikov namesto dosedanjih 191, ki so bili izvoljeni 10. novembra 1946 leta. Od teh je bilo 15 izvoljenih v Istri in na Reki. Po novem volivnem zakonu so včera-j volili p0 enega Ptizii/ pekinške vlade indijski vladi naj umakne čete iz trgovinskih središč v Tibetu - Tibetska delegacija dobila ukaz, naj ne potuje v Peking -Nepal prosi ZDA za orožje? PEKING, 6 — Pekinški radio je javil, da je osredn-ja vlada LR Kitajske pozvala indijsko vlado, naj umakne svoje čete iz trgovinskih središč Giante in Jatung, ki ležita v Tibetu ob severnovzhodni indijski meji. Na podlagi sporazuma, sklenjenega leta 1906 med Indijo in Tibetom, je Indija dobila pravico, da pošlje v tadva kraja svoje čete, ki naj ščitijo indijske trgovce pred tibetskimi razbojniki. V Novem Delhiju pa so uradno javili, da jim ni nič znanega o vesti pekinškega radia, da je kitajska vlada zahtevala od Indije, naj umakne svoje čete iz omenjenih trgovinskih središč. Po sedmih dre h molka je v soboto popoldne indijska vlada dobila poročilo od svojega diplomatskega predstavnika v Lasi. Ta je javil, da ne Dalaj Lama ne regent nista zapustila mesta. Regent baje skupaj s parlamentom proučuje ukrepe Razen tega je indijski poslanik javil, da je tibetska delegacija, ki bi morala odpotovati v Peking in je že nekaj dni čakala v Kalipongu za navodila, dobila ukaz, naj ne gre v Peking. Diplomatski agent je omenil tudi kitajsko napredovanje rn sporočil, da se je po vseh znakih sodeč ustavilo po zavzetju Sambo, kar kaže, da Kitajci preurejajo svoje sile. Verodostojni krogi trdijo, da je predsednik vlade irj vrhovni poveljnik v Neaplu, neodvisne države med Indijo in Kitajsko v naglici zaprosil ZDA za orožje in municijo za o-brambo države. Pomembno je to, da sta nedavno ameriški poslanik v Novem Delhiju Henderson in neki visoki funkcionar indijske vlade obiskala nepalsko prestolnico in imela tajr.a pogajanja in to po vkorakanju kitajskih čet v Tibet. Protivladni krogi trdijo, da je strah pred komunizmom sprožil sam poglavar in poveljnik, da bi na ta način prišel do orožja, katerega bi uporabili proti ljudstvu in da bi iz Nepala napravili angloameriško oporišče skupaj z Indijo«. Glasnik državnega depart-mana je v zvezi z vestmi, da je Nepal zaprosil ZDA za o-rožje, odgovoril, da mu ni nič zr.anega o tej zadevi. Pristavil se spoprijeli vlada in opozicija. O vprašanju izgradnje novift niš so Konservativci postavili na glasovanje resolucijo, ki graja poli til ko vlade. Pred glasovanjem se je razvila ostra debata. Churchill je dejal, da bi konservativna stranka lahko zgradila na leto JOO.uuu hiš namesto 200.001), kolikor jih sedaj gradijo laburisti. Resolucija je Dila odbita s 300 glasovi. Zanjo je glasovalo 288 poslancev. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Davies je nekemu konservativnemu poslancu odgovoril, da angleška vlada z veliko pozornostjo sledi položaju na biverni Koreji, vendar sodi, da je zaenkrat še prezgodaj, da bi v tej zvezi določili angleško stališče. Kar se tiče vdora kitajskih čet v Tibet je Davies izjavil, da angleška vlada kaže veliko zanimanje do tega vprašanja, čeprav so vse pravice pogodbe med Tibetom in Anglijo prešle na Indijo. Angleška vlada, je nadaljeval Davies, odločno podpira stališče indijske vlade ter je v tesnih stikih z vsemi vla-dami, ki so prizadete v zvezi z vprašanjem Tibeta. Davies je izjavil, da proučujejo, ali bi vprašanje Tibeta predložili Var. nostnemu svetu. Zjutraj je angleška vlada proučila položaj, ki le nastal s kitajsko intervencijo v Severni Koreji. zastopnika na 15.000 volivcev. Predloženo je bilo 251 kandidatur, od katerih ie 127 kandidatov bivših zastopnikov sabora, 124 pa jih je kandidiralo prvič. Prvo zasedanje novoizvoljenega sabora bo že konec tega meseca. Predvsem bodo razpravljali o nalogah daljnje graditve države, o odstranjevanju hudih posledic letošnje suše ter o nadaljnji decentralizaciji državnega in gospodarskega aparata. Smatra se. da bo ena prvih nalog novoizvoljenega sabora sprejem zakona o svetih državljanov pri ljudskih odborih. Iz Ljubljane poročajo, da s-, se včeraj vršile volitve v odbore osnovnih organizacij Osvo. bcdilne fronte. Po nepopolnih podatkih se ie včerajšnjih volitev udel-žila ogromna večina frontovcev žlastr v okrajih Tolmin. Sežana. Idrija, Trbovlje, Soštani in v mestih Celje. Jesenice, Kranj in Ljubljana V številnih vaseh so že v jutranjih urah zaključili volitve s stoodst t'o udel žbo. Udeležba je bila zelo velika kljub temu, da je zlasti v hribovitih vaseh Slovenije zapadel sneg. Člani OF z Vojskega, kjer je zapadlo 80 cm snega, so že v ranih jutranjih urah opravili svojo volivno dolžnost. V nekaterih vaseh sežanskega okraja so na predvečer volitev zagoreli kresovi. Posebno razgibane so bile organizacije OF v Dobravljah, Gabrovici in Avberju. V Gabrovici so zadružniki počastili dan volitev s tem, da so že pred šesto uro zjutraj začeli graditi silos. Danes ie 5 tisoč mladincev zapustilo Beograd. Vsj ti so pomagali pri graonji Novega Beograda in pri tlakovanju cest. Mladince, ki so doma iz vseh krajev Jugoslavije, je ob odhodu pozdravilo prebivalstvo jugoslovanske prestolnice. Delegacijo osrednjega odbora škotskih Trade Unionov, ki se sedaj mudi v Jugoslaviji na vabilo osrednjega odbora jugoslovanskih sindikatov, je danes sprejel predsednik odbora sindikatov za Hrvatsko. Predsednik vlade LR Slove-1 nije Miha Marinko pa je danes sprejel Henryja Brailsforda, angleškega sindikalista, katerega spremlja na poti njegova žena. Brailsford je bil nekaj časa v Makedoniji, kjer je bil gost tamkajšnje vlade. Osrednji odbor delavcev lesne in gradbene stroke je imel svoj osmi sestanek v Belišču (Hrvatska). Na sestanku so sklenili, da jugoslovanski sindikat te stroke izstopi iz mednarodne organizacije lesne stroke. Ponesrečeno letalo našli na Mont Blancu 2ENEVA. 6. — Letalo švicarske letalske družbe «Swis-sair« je opazilo razbitine šiiri-motornega potniškega letala, ki je letelo na letalski progi Bombay ' London in ki se je razbilo približno 200 m pod vrhom Mont Blanca. Prvo poročilo ie dal podravnatelj letališča Cointrin. Ta je iz švicarskega letala zapazil ponesrečeno letalo. Vendar so poročila še nepopolna kajti do razbitin bodo pr šle ishko samo reševalne skupine nikakor pa ne z letalom. Podravnatelj je izjavil, da je trup letala na videz nepoškodovan, čeprav kaže, da so se krila odlomila. Udarec je bil pr v gotovo smr. ten za vse one, ki so bili notri. Ce so že bili ranjenci potem je težko, da bi ostali živi. ker je v višini 4.000 m občuten mraz. Ker se ie vreme izboljšalo, so že odšle proti Mont Blancu nekatere reševalne skupine. Kljub temu bo reševanje otež-kočeno, ker je sneg še svež in je nevarnost plazov. nadaljeval razpravo o jugoslovanskem predlogu Q ((dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti«. Kakor smo že poročali, je vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj na sobotni seji podrobno obrazložil svoj predlog resolucije in njegova glavna načela ter je poudaril, da se na podlagi njegovih obrazložitev lahko napravi splošni zaključek: 1. Da je predložena resolucija nujna, ker avtomatično nalaga državam, kj se znajdejo v sovražnih odnosih, da izdajo takojšnje ukrepe za ustavitev nastalih sovražnosti, preden začno delovati pristojni organi OZN. 2. Da je predložena resolucija koristna, ker daje še eno priložnost državam, da se tudi po nastalih sovražnostih vrnejo k mirni rešitvi soorov in s tem olajšajo vlogo OZN. 3. Da predložena resolucija odstranjuje vrzel v sistemu skupne obrambe miru. s čimer je bistveno otežkočena možnost, da bi se prikril napad z dozdevno potrebo samoobrambe. 4 Da predložena resolucija olajšuje v primeru izbruha vojnih spopadov delo organov OZN za pravilno oceno stanja in ugotovitev odgovornosti za napadalno vojno. 5. Da predložena resolucija v ničemer ne krši splošnega sistema skupne mirovne akcije, ker ne prejudicira skleoov Varnostnega sveta in glavne skuošč!ne, niti ne ovira bodisi kolektivnih akcii OZN za ponovno uvedbo miru, bodisi nravice posamične ali skupne samoobrambe držav. Resolucijam, ki jih je predložila jugoslovanska delegacija, 'oripis"iejo v političnem odboru velik oomen. Ocenjujejo se kot logično nadaljevanj0 in nuina dopolnitev doslej sprejetih ukrepov za krenitev kolektivne varnosti in učvrstitev m!ru na svetu. Egiotski deleoat fe Izrazil nrenr’'čanje, da bo glavna skupščina spreiela jugoslovanski predlog, ter je izjavil, da so kribke k temu predlogu nevzdržne. Danes so del°oati Francije, Kolumbije in Kube nredlavali. naj se jugoslovanski predlog nanravi rman j s*rn°» ter naj se da Kvarnostnt patrulti« odgovornost, da določi, kdo ie napadalec na podlagi preiskave na mestu. Nato na te sovietski delegat predložil svoi načrt resolucije, v kateri označuje za napadalca državo, ki napove vnj^o drugi državi ali vd°re na nie-no ozemlje s svojimi suhozem-nim; pomorskimi ali zračnimi shami. Dalje pravi resolucija, da bi morala imeti ogrožena država v primeru mobilizacije ali kopičenja čet na meji po drugi državi pravico podvzeti potrebne vojaške ukrepe, to pa ne da bi prekoračila mejo. Resolucija pravi tudi, da noben napad ene države proti drugi ne more biti upravičen po argumentih političnega, strateškega ali gospodarskega značaja. Očividno je, da ie Sovjetska delegacija predložila to resolucijo kot protiutež jugoslovanski resoluciji, v okviru katere bi bil sovjetski delegat med razpravo prav lahko postavil svoje ugovore in nove spreminjevalne predloge, kakor so to napravile ostale delegacije, ki so jugoslovanski predlog načelno ugodno sprejele. Jugoslov.- francoska gospodarska pogajanja PARIZ, 6. — Namestnik jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino Crnoboja je da. nes prispel v Pariz. Vodil bo jugoslovansko trgovinsko delegacijo, ki se bo pogajala s francoskimi oblastmi. Med drugimi bodo obravnavali tudi vprašanje francoskega podržavljenega premoženja V Jugoslaviji, PRED NEDELJSKIM ZASEDANJEM GLAVNEGA ODBORA OF O perečih nalogah Osvobodilne fronte LONDON, 6. — Danes popoldne so v londonskem krematoriju Golders Green upepelili Shavvovo truplo. Upepelitvi so prisostvovali nekateri bližnji sorodniki ter osebni prijatelji. Shawova zadnja želja je bila, da bi njegov pepel pomešali s pepelom njegove žene, ki je umrla pred sedmimi leti. V zvezi z bližnjim zasedanjem Glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje, ki se bo vršilo 12. t. m. v Trstu, smo zaprosili političnega tajnika OF tov. FRANCA ŠTOKO, da bi za naš dnevnik napisal nekaj besed o pomenu in važnosti tega zasedanja. Borba Osvobodilne fronte je slonela in sloni na pravilnih brezkompromisnih revolucionarnih načelih, ki predstavljajo temelje pravične borbe vsega demokratičnega delovnega ljudstva za njegovo svobodo, za njegov narodnostni in gospodarski obstoj. Ta naša borba pa je hkrati borba, ki sloni na temeljih znanstvenih dognanj revolucionarnega marksizma-leninizma in je zato tudi vsesplošno človečanska, ker je borba za enakopravnost. za bratstvo med delovnimi ljudmi mesta in dežele, ker je borba za mir in blagostanje. In prav zato, ker se ta naša borba ni oddaljila od teh načel in ker ni krenila s svojega pravega tira v kompromisarski in oportunistični revizionizem, žanje danes — kljub vsem težkočam in zaprekam — vedno večje priznanje vseh naših resnično demokratično mislečih ljudi. To nam potrjuje vsakodnevna krepitev našega gibanja in vsak dan večje število pripadnikov Osvobodilne fronte. Po drugi strani pa nam je dokaz naše pravilne poti vedno večja razjarjenost naših starih in novih političnih nasprotnikov, ki V borbi p noti naši dosledni politiki uporabljajo vsa mogoča — večkrat tudi teroristična in najogab-nejša sredstva, s katerimi pa jim ne uspeva skrhati naše vrsti. Boi ba, ki jo vodi tu v angho-ameriški coni Tržaškega o-zemlja OF po poti, ki jo je začrtala naša Komunistična partija, je izraz teženj slovenskega demokretskega ljudstva, katero se že stoletja bori na svoji zemlji za svoje pravice, za pravice delovnega človeka, ki prenaša že od svoje naselitve pritisk močnejših narodov i po številu i Po gospodarski sili. To nasilje je prišlo do najizrazitejšega izraza za časa fašizma. Italijanski fašizem ni bil tu pri nas samo odraz italijanskega šovinizma, ampak je bil to najkrutejši izraz italijanskega cunjastega imperializma, ki je bil tu pri nas najkrutejši in zločinski, za demokratično gibanje sploh in za tu živeče slovensko ljudstvo še posebej. Radi tega je borba našega ljudstva zoper italijanski fašizem in imperializem bila prava demokratična borba, kj je branila skupno Z našimi narodnimi težnjami tudi razredne interese tu živečega delavca in kmeta - branila je njihov narodni gospodarski in življenjski obstoj. Ta borba je bila v dneh ustanovitve OF slovenskega naroda podvojena. Rasla in obogatila se je v borbah in težkih izkušnjah vseh naših bratskih jugoslovanski h narodov v odporu zoper tuje okupatorje in domače izdajalce. Ona je tudi danes pravilna in vodi naše ljudstvo v obrambo starih in v borbo za nove socialne in gospodarske pridobitve. Ta naša borba pa ne ostaja samo v našem narodnem okolišu, temveč sega izven naših vrst in je v vzpodbudo tu živečim demokratičnim množicam italijanske narodnosti, katere se zavedajo, da brez skupnega boja za demokracijo in brez skupne borbe za enakopravnost ne more bi ti zmage nad domačimi in tujimi reakcionarnimi silami ki težijo za povratkom V staro fašistično dobo. Po skoraj desetletju obstoja OF in pet let po zlomu nad fašizmom, se tu pri nas radi izdaje «velikih« in zato na žalost tudi po krivdi nesocialistične politike ZSSR pojavljalo dogodki, k' so enaki onim za časa fašizma? Naše ljudstvo, ki je dalo vse za borbo proti nacifašizmu, je bilo osleparjeno z barantanjem pri zelenih mizah. Z nami so barantali tudi oni, v katere smo imeli največje zaupanje. Posledica tega in nezdrave politike Je ostanek sl^i-bo zvenečega «Svobodnegas tržaškega ozemlja. Na zapadnem delu tega ozemlja, ki je na ulilo st in nemilost puščeno novemu okupatorju, pa imajo vsi več pravic kot pa ljudje, ki so se tu rodili, živeli, ustvarjali in se za to ozemlje borili. Ta politika nam je prinesla v našo hišo center intrig in politične korupcije. • merialistič-na volja velikih je dovedla do tega, da je naša zemlja sporna točka in gnezdo za podziganje šovinističnega sovraštva. Napravila je iz Trsta, ki je zrasel kot center dela in trgovine, gnezdo beguncev, odpadnikov narodov, ki sovražijo vse, kar je naprednega in demokratičnega. V teh novih pogojih se postavljajo pred OF na našem ozemlju vedno večje naloge, FRANC STOKA (Nadaljevanje na 2. strani) Zatišje na vsem korejskem bojišču Ugibanja o obsegu in namenu kitajskega posega v vojno na Koreji po uradnem poročilu gen. Mac Arthurja Varnostnemu svetu KOREJSKA FRONTA. 6. — Najvažnejši dogodek zadnjih 24 ur je poročilo generala Mac Arthurja o intervenciji «tujih komunistov v korejskem spopadu«. V svojem poročilu v katerem vidijo neposredno prošnjo na Združene narode za dovoljenje, da bi se boj nadaljeval tudi na kitajsko ozemlje, če bi bilo potrebno, je general Mac Arthur omenil, da je izpolnil zadano mu nalogo, ker je uničil severnokorejsko vojsko, sestavljeno približno iz Pred odgovorom zahodnih sil na sovjetsko noto o nemški razorožitvi Prvi diplomatski stiki med zahodnimi prestolnicami Predlogi angleškega zunanjega ministra Hevina LONDON, 6. — V aingleških navadno dobro obveščenih krogih so nocoj izjavili, da bodo tri zahodne velesile morda še pred četrtkom odgovorile sovjetski vladi na njeno noto, v kateri je predlagala sklicanje sestanka štirih zaradi ureditve nemškega vprašanja. Neki glasnik ameriškega državnega departmana je izjavil, da se sedaj ZDA posvetujejo s Francijo in Anglijo glede odgovora na sovjetsko r.oto o demilitarizaciji Nemčije. Edine nemške oborožene sile, je dodal, so one, ki so v Vzhodni Nemčiji. P°^ sovjetskim nadzorstvom. Sovjetska nota ni sicer n/iti jasno formulirana in rji mogoče razumeti, ali temelji na praški resoluciji. Na vsak način pa, če bj že prišlo do sestanka štirih, je nadaljeval glasnik, hi bilo treba najprvo obravnavati vprašanja avstrijske mirovne pogodbe. Tudi angleška vlada je danes zjutraj proučila sovjetsko noto ter prve francoske in ameriške reakcije. Dobro obveščeni krogi pravijo, da praške resolucije ne bo mogoče sprejeti kot osnovo za pogajanja in z upravičenostjo računajo, da bo Bevin v odgovoru vprašal sovjetsko vlado za pojasnila o dnevnem redu teh pogajanj. Na drugi sitrami pa bo tudi orj nekaj predlagal. Namen teh njegovih predlogov pa bi bil, da bj se prepričal o dobri volji Sovjetske zveze. Ti je, da in laži so te vesti izmišljotine LONDON, 6. — Pod vtisom slabih vesti z Daljnjega vzhoda in mednarodne napetosti se ie danes popoldne sestala spodnja zbornica. Okrog ene točke ata WASHINGTON, 6. — Jutri bodo v°livci 33 držav ZDA volili predstavnike za Kongres. Te volitve so vsako drugo leto prvi torek v novembru. Ameriški Kongres je sestavljen iz dveh domov: predstavniškega doma in senata. Predstavniški dom ima 435 članov, kj jih volijo sorazmerno s številom volivcev, tako da pride na 280.000 volivcev en predstavnik. Senatorji pa se volijo po državah. Vsaka država ne glede na velikost in'na število prebivalcev izbere dva senatorja. Vseh senatorjev je 96, ker sestavlja ZDA 48 federalnih držav. Mandat članov predstavniškega doma traja dve leti, senatorjev pa šest let. Senat pa je tako sestavljen, da vsako drugo leto poteče mandat tretjin; senatorjev. Tako bodo jutrj volitve za vse člane predstavniškega doma in za tretjino članov senata, Volitve niso omejene samo na člane Kongresa. V Istem času se volijo tudi člani zakonodajnih teles % poedinih drža. vah, dalie cela vrsta važnih državnih funkcionarjev, kakor n. pr. guvernerji držav, sodniki in drugi. Te volitve se Imenujejo med-predsedniške, ker se izvajajo ,v sredini trajanja mandata Današnje volitve v ZDA predsednika: dve let; po izvolitvi in dve leti pred novimi volitvami. Kongres, ki bo izšel ij. teh volitev, ne more zamenjati predsednika ZDA, ker se predsednik voli vsaka štiri leta; ravno tako ne more zamenjati vlade, ker ministri niso odgovorni Kongresu in tudi niso člani Kongresa. Odgovorni so predsedniku, ki jih postavlja in zamenjuje. Vendar pa imajo medpredsedniške volitve svoj pomen. Predvsem služijo kot kazalo, kako bodo potekale predsedniške volitve čez dve leti. Stranka, ki dobi večino v Kongresu, ima močan vpliv na politiko vlade, čeprav ni to njena vlada. Kongres n. pr lahko sprejme zakone, proti katerim je vlada, oziroma predsednik. Predsednik jma sicer pravico veta na vsak zakon, ki mu ga Kongres predloži v podpis Toda če tak zakon, k[ ga predsednik vrne, dob; dvotretjinsko večino obeh domov, postane zakon tudi brez predsednikovega podpisa. Razen tega mora ysa imenova- nja visokih državnih funkcionarjev, kakor ministrov, poslanikov in vrhovnih sodnikov, ki jih izvrši predsednik, senat odobriti. Stranka, ki ima večino v Kongresu, ali pa tudi samo v senatu in je v opoziciji proti vladi, lahko v občutni meri ovira celokupno dejavnost vlade. V Ameriki se večkrat dogaja, da ima ena stranka predsednika in vlado, druga pa večino v Kongresu. To je bilo n, pr. po medlpredsednlških volitvah leta 1946. Demokratska vlada predsednika Trumana je imela celi dve leti proti sebi Kongres z republikansko večino v obeh domovih. Zaradi tega je bila prisiljena vodit; dvostrankarsko politiko, t. j., da za vsako važnejše politično dejanje vpraša prej soglasnost vodstva Republikanske stranke. Na predsedniških volitvah pred dvema letoma pa je Demokratska stranka dobila ne samo ponov-r.o predsednika, pač pa tudi večino v obeh domovih Kongresa, 2e včeraj smo obširno pisali b poteku volivne borbe in o napovedovanjih o možnosti izida volitev. V zadnjih urah so republikanci izkoristili položaj na Koreji, ki je prisilil južnokorejske in ameriške sile ria umik. Znova so ostro napadli Trumanovo vlado in njegovo zunanjo politiko. Republikanska stranka upa, da bo prepričala volivce, da se je položaj na Koreji zaradi kitajske intervencije poslabšal zaradi tega, ker da te Truman omogočil ojačenje vlaoe LR Kitajske s tem, da je odrekel večjo pomoč kitajski nacionalistični vladi. Truman je imel včeraj v In-dipendence v državi Missouri govor, v katerem je dejal, da se bodo ZDA uprle sili s silo, «dokler bo komunizem Sel po poti napada«. Govoril je dalje o ((komunističnem imperializmu«, o katerem je dejal, da *ne predstavlja bratstva, pač pa diktaturo«, da «ne predstavlja napredka, pač pa reakcijo«. Truman je Pač izrabil današnjo protidemokratično in imperialistično politiko sovjetske birokratske kaste, zato da svojim volivcem in v svoji propa gandj sploh izenači komunizem s sovjetsko imperialistično napadalno politiko, katera je le odraz revizionizma sovjetskih voditeljev ir., njihovega izdajstva nad komunizmojn. predlogi naj bi se nanašali na sklenitev avstrijske mirovne pogodbe in bi bdlj morda celo v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu, kjer bi sovjetska vlada lahko vplivala za prenehanje vojne. Francoski merodajni krogi pravijo, da pariška vlada še ni dokončno določila svojega stališča do sovjetskih predlogov. To pa zaradi tega ne, ker je zunanji minister Schuman v Rimu. Na vsak način pa bo to stališče pojasnjeno v najkrajšem času, jutri ali pojutrišnjem. Določeno pa bo na prihodnji seji vlade. Ameriški poslanik v Parizu je bil danes na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer se je sestal z glavnim tajnikom za zunanje zadeve Parodijem, ki je včeraj sprejel angleškega poslanika Harveja. Merodajni krogi pravijo, da so ti sestanki prvi diplomatski stiki treh velesil glede sovjetske note o ureditvi nemškega vprašanja. Na francoskem zunanjem ministrstvu pravijo, da bo skupna nota treh zahodnih velesil na sovjetsko noto prav gotovo sestavljena po skupnem sporazumu. isti na TOKIO, 6. — Minister za delo je danes objavil številke, iz katerih je razvidno, da je bilo od 25. julija, ko se je začela epuracija v tisku in radiu, pa do 5. novembra izločenih iz službe 9 611 komunistov. Največ čistk je bilo izvedenih v električni industriji, prevozniški stroki, rudarstvu, ladjedelnicah, v tiskarnah in med uslužbenci kinematografske industrije. Čistke niso izvedli v tekstilnih podjetjih in v bankah. BRUSELJ, 6. — Belgijski zunanji minister van Zeeland bo jutri sporočil zbornici, da belgijska vlada namerava vzpostaviti diplomatske stike z Zahodno Nemčijo. 335.000 mož. Sedaj pa sile držav, članic OZN stoje pred novo svežo vojsko, ki o-perira s področij onstran man-džurske meje. Po računih nekaterih častnikov, obveščevalne službe glavnega štaba generala Mac Arthurja je vzdolž meje ob reki Jalu zbrar.ih približno pol milijona kitajskih vojakov. Vesti s prve bojne črte — kot poroča dopisnik United Pressa — pravijo, da prihajajo čez mejo stalno novi kitajski oddelki. 50.000 jih je bajč že v borbi. Vojaški položaj je spremenjen in Mac Arthur je zaprosil za navodila. V tem je smisel njegovega poročila, ki je bilo izdano sir.oči. Po štirih dneh ogorčenih in neprestanih bojih, je danes zavladal mir na vsem bojišču od izliva reke Songšon pa do področja Kunuri. 24. pehotna divizija se je v splošnem protinapadu na svojem področju pomaknila za 1 kilometer naprej. Angleži sq obdržali svoje položaje in južnim je uspelo, da so se zbrali na desnem boku. Prav v tem je na fronti zavladal popoln mir. Severni so o-pustili vsak stik in so se na tihem umaknili bodisi ker so dokončno opustili napad ali da se drugje pripravijo za Izvedbo drugega napada. Po poročilih dopisnika Anse m bilo ves dan ne diuha ne sluha o Kitajcih na fronti ob reki Songšon. Oddelki, ki so se zaletavali v angleške in ameriške položaje so bili brez-dvomno sestavljeni iz Severnih Korejcev. Položaj, v katerem se danes nahajajo oborožene sile držav članic OZN ob Songšanu, j« nekako podoben onemu ob reki Naktar.g’, ko so morale biti zavezniške sile v stalni pripravljenosti. ne da bi točno vedele, kje bodo severni sprožili napad. Res je to, da je danes strateški položaj precej drugačen. Sile držav QZN ijnajo za seboj na stotine milj korejskega zaledja. Njihova moč je mnogo večja, bolje s° oborožene, več izkustva imajo, vendar je v nekaterem pogledu položaj slabši. Pred silami OZN ni več 50 divizij, pač pa so morda pred-straže vojske države, ki ima skoraj neizčrpne človeške rezerve. V današnjem položaju je težko reči, kaj bo sledilo jutri. Nekateri opazovalci menijo ce-16. da so Kitajcj samo skušali prestrašiti oziroma posvariti A-meričane, naj se ne približajo elektrarnam na reki Jalu in nai se zadovoljijo z «Mac Arthurjevo črto«, o kateri so skraja Američani govorili. Vojaški opazovalci v Seulu, mislijo celo, da se bodo Kitajci umaknili s Severne Koreje, potem ko bodo demontirali naprave na hi-giroelektričnih centralah. Saj te radio v novi sevemo-korejski prestolnici Sinuiju javil, da je bila električna centrala v Sarg-ši blizu hidroelektričnega bazena Sosin popolnoma demontirana, da ne bi padla v sovražne rok?. Opozoriti je treba, da so kitajske divizije na Koreji stopile v boj predvsem na področju južno od rjekaterih ve- likih bidrocentral. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je bil za Kitajce ugoden čas za vstop v vojno tedaj, ko so se Američani in južni oddelki branili na mostišču pred Pusanom. Zaradi tega po mnenju teh opazovalcev sodijo, da je sedauji zakasneli vstop Kitajcev treba smatrati kot poskus, da rešijo nekaj pred' dvanajsto uro nato pa se umaknejo. Poročilo severnih pravi, da so severnokorejske čete vdrle v sovražni obrambni sistem blizu reke Songšon in dosegle predmestja Anju. Poročilo dodaja, da severnokorejske čete še vedno preprečujejo, sovražno napredovanje na področju Songjina v smeri Songjina. Ob obletnici oktobrske revolucije so baje kitajske oblasti sklenile, da odprejo urade za nabiranje prostovoljcev za vojno na Koreji. Poročila, ki prihajajo iz LR Kitajske, pravijo, da se je kampanja v prid Severne Koreje začela še pred nekaj tedni ter da bo dosegla svoj višek jutri, ko bodo manifestacije po mestih. Poročajo tudi o gibanju kitajskih čet * juga proti severu. Baje je 44. armada generala Linpiaoja zapustila Kanton. Pekinški radio je danes javil, da «se ZDA poslužujejo Koreje, Formoze, Vietnama in Birmanije za odskočne deske za invazijo Kitajske. Generali, poveljniki na korejski fronti, j e nadaljeval pekinški radio nočejo priznati reke Jalu za mejo med Kitajsko in Korejo in odkrito govorijo o prekoračenju reke«. Novi francoski umiki v Indokini SAJGON, 6. — Francosko poveljstvo je javilo, da so francoske sile izpraznile utrdbo Haobinh 45 milj južno-zahodno od Hanoja ter postavile novo črto na področju se-vernovzhodno od Tor.kina. Francoski glasnik, ki je javil to novico, je označil izpraznitev kot splošno utrditev francoske obrambe pri Hanoju, ki brani dostop do ustja Rdeče reke. Vse kaže da se okupacijske sile pripravljajo r.a odločilno bitko v ravnini, da bi tako preprečile padec ustja Rdeče reke, ki je v poljedelskem oziru zelo važno, ker tam pridelujejo ogromne količine riža. Posadka Haobinha se umika 20 km proti vzhodu proti Zuan-maju. Tudi druge garnizije, ki so prejšnje dni izpraznile svoje postojanke, so se pridružile garniziji Hoabinha ter skupaj ustvarjajo novo črto. Dalje poročajo, da so francoske sile izpraznile postojanke vzdolž ceste severnovzhodno od Hanoja med Su in Dinhlapom. Francoski oddelek, ki je prejšnje dni izpraznil Laokaj, je prispel v Sapa. Francozi javljajo, da so te čete dosegle nove položaje, ne da bi utrpele izgube. Te so sedaj v Sapa, vendar ni znano, če bodo skušale tukaj ustvariti stalno oporišče. Torek 7, novembra Janez, Zdenko Sonce vzide ob 6.52, z|{®ne <* 16.44. Dolžina dneva 9.52. Luna vzide ob 3.27, zatone ob a.ia. Jutri sreda I. novembra Bogomir, Neživ KOLEDAR Qledcdi&ce - SLAVA PADLIMA BORCEMA! Tov. Franc Cernjava PRED VOLITVAMI V TOVARNIŠKE ODBORE V TOVARNI STROJEV Delodajalci, predstavniki ES in DZ združeni v borbi proti delavskemu razredu 8. t. m. bodo v Tovarni stro-5ev volitve članov tovarniškega odbora. Seveda se tud1! tukaj kot pred časom v tovarni ILVA in ladjedelnici Sv. Marka ponavljajo iste stvari. Delodajalci se obenem s predstavniki Enotnih sindikatov in Dela-vske zbornice združeno borijo za to, da bi preprečili Enotnemu razrednemu sindikatu industrijskih delavcev vstop y novoizvoljene odbore V podjetjih. Vsakdo izmed zgoraj navedenih se seveda poslužuje svojega načina, da bi dosegel zaželeni uspeh. Tako se _ na primer naslanjajo delodajalci na nekakšna birokratič-na pravila, s katerimi hočejo onemogočiti Enotnemu razrednemu sindikatu, da bf imel svoje zastopnike s novoizvoljenih odborih. Zastopniki Delavske zbornico h. Enotnih sindikatov Pa a avoje strani odbijajo voli vne imenike, ki jih je Enotni razredni sindikat predložil. Cilj predstavnikov obeh sindikalnih organizacij je isti: obdržati si za vsako ceno monopol v tovarni sami ter preprečiti, da bi delavstvo spoznalo, karo vodi pot i esrih i drugih »sindikalnih« predstavnikov. Delodajalci spremljajo, kot vse kaže, pray z dobrohotnostjo postopanje zastopnikov omenjenih sindikalnih organizacij. Njim je lahko le v korist, če jiim uspe akcija za odstranitev zastopnikov razrednega sindikata iz odborov v podjetju; tako se jim ni treba bati, da bi morali y bodoče prisostvovati odločnim borbam delavskega razreda v obrambo svojih pravic, temveč bodo lahko reševali Vsa vprašanja z raznimi pogajanji, katerih «uspeh» bo le v škodo interesov delavskega razreda. Predstavniki Delavske zbornice morajo seveda kot verni hlapci služitj interesom delodajalcev, ki zahtevajo tokrat odstranitev zastopnikov Razrednega sindikata v odborih v podjetju. Kominformistični sindikalisti imajo pri tem še vse drugačne cilje: njim je predvsem na tem, da ostanejo delavci še nadalje nepoučeni o njihovi izdajalski politiki, ki služi danes že odkrito interesom delodajalcev. Oni namreč dobro vedo. dia bj z vključitvijo članov Enotnega razrednega sindikata v novoizvoljene odbore postal njih položaj med delavstvom še bolj kočljiv. Zato se ne sitrašijo nobenih sredstev ter se najraje poslužujejo raznih groženj, s katerimi hočejo delavce »prepričati« o pravTl-nostj svoje sindikalne politike. Kot je našim čitateljem že znano, so se 31. preteklega meseca sestali na sedežu Delavske zbornice pekovski delavci, da razpravljajo o predlogih, o katerih so se na zadnjem sestanku z delodajalci sporazumeli sindikalni predstavniki. Na tej skupščini ata govorila tudi | lavcev ter razkrinkala postopanje zastopnikov omenjenih organizacij, ki so s svojim kom-pnomisarsrtvom nudili delodajalcem priliko, da so sklenili pogodbo, ki je prav gotovo mnogo bolj ugodna zanje same kot Pa za delavce. Predstavniki Enotnega razrednega sindikata so zagovarjali stališče, da bi si ogledali delo v eni izmed tržaških pekarn ter na podlagi tega ogleda ugotovili upravičenost zahtev delavcev. Namesto da bi predstavniki obeh sindikalnih organizacij podprli to stališče, ki bi edino nudilo možnost rešitve vprašanja v korist delavcev, so v pogajanjih z delodajalci prvi popustili. Ko je bilo že prepozno, oziroma ko so delodajalci bili že popolnoma gotovi svoje zmage, so hoteli to svoje stališče nekako popraviti, a takrat je bila njibqva »dobra« volja že brez vsakršne koristi. ganizacij se morda nočejo yeč spomniti, da jih je Enotni razredni sindikat pozval že v začetku borbe za pravice pekovskih delavcev na skupno borbe, ki bi edina lahko privedla do zaželenega uspeha. Na ta poziv Delavska zbornica še odgovorila ni, voditelji Enotnih sindikatov so pa «odgovorili» na način, ki je za njih že značilen — z obrekovanji, lažmi in klevetanjem. Ko so v teku pogajanj vendarle sprevideli, da bi lahko edinole skupna borba privedla do zmage, so proti koncu poklicali na nek sindikalni sestanek tudi zastopnike razrednega sindikata. Na tem sestanku so se celo strinjali s stališčem predstavnikov tega sindikata; toda Že na prihodnjih pogajanjih so pokazali, da je bila to le trenutna »slabost« ter da so ostali v resnici še vedno | dobri in zvesti hlapci intere- Vsaka naša vas je letos proslavila spomin padlih v NOB in žrtev nacifašističr.ega terorja. Večinoma so bile proslave že v sredo 1. novembra, ponekod pa v nedeljo. V Gropadi se je zbralo v nedeljo popoldne okrog špomeni- Voditeljj obeh omenjenih or- • sov delodajalcev. Naročite si KOLEDAR OF1951 za ceno 330 lir Poleg koledarja prejmete s a la denar še tri knjige Prešernove knjižnice ka padlim veliko število domačinov in svojcev padlih, da počastijo spomin domačinov, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo našega naroda. Pevski zbor iz Padrič, v katerem sodelujejo tudi Gropajci, je zapel žalostinko, delegacija vaškega odbora OF pa je položila k spomeniku lep venec. 1 Po enominutnem molku je tov. Turk imel kratek nagovor, ki ga je zaključil z besedami: Najdostojneje se bomo oddolžili spominu padlih borcev s tem, da bomo nadaljevali njihovo delo: borbo za svobodo, enakopravnost med narodi in bratsko sožitje na našem o-zemlju. Bili smo enotni v najtežjih dneh, v času narodnoosvobodilne borbe, bodimo e-notni tudi danes, ko nas hočejo oropati pridobitev naše osvoboditve. To pot so nam začrtali padli junaki, po nji bomo hodili. nasprotnikom pa odgovorili kot nekdaj: Smrt fašizmu -svoboda narodu!; Komemoracije, ki je potekla brez vsakršnih motenj, so se udeležili razen pevcev iz Pa-drič, sami domačini. Le nekaterim vaščanom ni bilo mar za proslavo in so medtem rajši popivali in prepevali v vaški gostilni. Toda kljub temu je prišlo k spomeniku veliko število domačinov, pravih zavednih demokratov, ki se zavedajo svojih žrtev in spoštujejo svoje padle. NEURAVNOVEŠENA IZVAJANJA JAVNEGA TOŽILCA Trije partizani pred porotnim sodiščem Razprava, ki se je pričela prejšnji lorek in nadaljevala včeraj ves dan, bo zaključena šele v četrtek dopoldne Včeraj se je pred1 porotnim sodiščem v Trstu ves dan nadaljevala razprava proti Danilu Pertotu, Francu Maru5iču in Albertu Grudnu, tram borcem iz narodnoosvobodilne borbe, obtoženim, da so maju i94a aretirali Angela Moramidinija, bivšega fašista osumljenega, da je med vojrjo izdajal antifašistične borce. Morandinija, ki je bil nadzornik delavcev v kamnolomu Emila Segulina, so nato po obtožnici odpeljali v zapore vojašnice pr j Sv. Ivanu, odtod pa v Grppado, kjer naj bi ga ubil Marušič, nato pa naj bi ga vsi trije vrgli v neko bližnjo «fojbo». Razpravo proti zgoraj omenjenim trem partizanskim borcem so v torek na predlog javnega tožilca odgodlli na včerajšnji dan, ko je bila zopet od-godena do četrtka 9. t. m. ob 9 dopoldne. Po pričevanju nekaj prič je včeraj spregovoril javnj tožilec Battiggi-Stabile, ki je ostal zvest tradiciji, v katero »podata tudi javna tožilca Grubiasi in Poullucci, nezaslišanega in zlobnega zaganjanja ne samo v na- mado, ki je po težkih in krva-1 jim govorom je celo trdil, da vih bojih ob sobojevanju tu- bi bilo treba uporabiti neki člen kajšnjih antifašističnih množic l italijanskega vojaškega zakomi- rodtnoosvobodilno borbo ir.’ nje-predstavnika Enotnega razred- i ne borce na splošno, temveč tu-nega sindikata pekovskih de- j di na hrabro Jugoslovansko ar- osvobodila Tret. Kljub splošno znanemu zgodlovinskemu dejstvu, zgoraj omenjeni zastopnik javne obtožbe nadaljuje z zlobnimi naroigavanji, žaljenjem in sejanjem ljulike ter še vedno prihaja z «dognamji» kot je ono, d|a je Jugoslovanska, armada arbitrarno zasedla Trst V isti sapi gre že dalje v neizbežen prepad, ko v svojem za takega funkcionarja nevrednem zanosu izlušči iz svojega govorniškega zaiklada, da je narodnoosvobodilna borba kriva neštetih države od sovjetske družbe, in torej do ošibltve dejanske moči dežele. Ta razvoi, po katerem je šla sovjet-ka država v notranjosti, je v nasprrt-'ju z načeli, ki so jih določili Marks, Engels in Lenin o pro letarski državi in o postopni juziji državne z ljudstvom Engels in Lenin sta še posebej poudarjala, kako se mora delavski razred po revoluciji zavarovati proti funkcionarjem in gradnikom lastne države in preprečiti, da bi se ti spremenili iZ »služabnikov družbe v njene gospodarjev. In ravno to se je zgodilo v Sovjetski zvezi Državni aparat se 'je spremenil v privilegirano kasto, ki živi na sitroške družbe in se noče na noben način odpovedati svojemu mandatu, imperialistična politika do zunanje, ga sveta je tedaj rostnla ne:z-bežna za to kasto, zato da opraviči svojo misijo in da se utrdi o notranjosti. To je danes stvarnost, negativna stvarnost v taboru socializma. Mednarodno delavsko gbanje se bo vedno bolj zavedalo te stvarnosti. T.o ie neizbežno In samo tedaj se bo razširila borba za socializem in se bodo ostvarih pogoji, ki bodo deželi sovjetskih delavcev vrnili načela velikega oktobra, ki so jih njeni sedanji voditelji izdali. G. F. O perečih Osvobodilne (Nadaljevanje p 1. strani) katere rastejo z rastočimi vrstami OF. Osvobodilna fronta slaven, skega naroda za Tržaško ozemlje mora biti prvoborlteljica za naše politične, gospodarske in kulturno - prosvetne pravice. Njene vrste mora prežemati duh borbenosti, doslednosti in prave demokratične zavednosti. N tem duhom oživljena OF bo kos borbi proti skrivljeni in izdajalski politiki komin/or-mlstov, ki jim še dobro uspeva zastrupljati naše demokratično ljudstvo. OF mora temu novemu sovražniku onemogočiti. da bi vmešal v naše ljudstvo razdor in nezaupanje v lastne sile. UF mora z borbo za vsakega našega poštenega človeka prekrižati vse račune klečeplazne politike SDZ-jevcev, ki so pripravljeni prodajati interese našega ljudstva novemu okupatorju. Posebno pažnjo je treba posvetiti tudi skritemu sovražniku našega ljudstva, (ker nam gre za vsakega našega Poštenega človeka), t. j. onim sredincem, ki hočejo tudi v službi dolarja zavesti naše ljudstvo v neko apolitičnost. Ti ljudje se na deželi kakor v mestu večkrat poslužujejo domačega ali priseljenega klera in verskih ustanov. OF, ki je tu pri nas zrasla iz vseljudskega gibanja za časa NOB v tesni povezavi z usodo slovenskega naroda in zato z vsemi bratskimi narodi, se bori tudi danes ravno proti nasprotnikom teh narodov, ki so tudi naši nasprotniki. Na našem ozemlju je OF izvojevala uspešno borbo zoper zlo politiko kominformi-stov, zoper njihov škvadri. zem. Ojačila je svoje vrste kljub vsem intrigam domačih narodnih odpadnikov, ki so tesno povezani z begunci, ki so izdajalci nove ljudske Jugoslavije. Se nadalje bo čuvala najsvetejše pridobitve NOB in bo tako najtesneje povezana z našim ljudstvom znala biti čuvar v borbi zoper •nacifašizem zraslega sloven-sko-italijans.kega bratstva v svesti si, a brez tega ni enakopravnosti in miru med ljudmi in narodi. Osvobodilna, fronta slovenskega naroda na Tržaškem o-zemlju mora voditi naše ljudstvo po poti združevanja vseh naših narodno-demokratičnih sil Z borbo proti strupeni šovinistični politiki italijanske reakcije in kominformističnih zaslepljencev mora biti s svojo aktivnostjo čedalje bolj močan steber SLOVANSKO-ITA-LIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE, organizacije ki druži v svojih vrstah vse tu živeče demokratične Slovence in Italijane v borbi za mir, enakopravnost in bratsko sožitje med njimi. Seja Glavnega odbora OF, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, bo podala naši javnosti obračun dela od zadnjega zasedanja do danes. Začrtala bo glavne naloge naši organizaci. ji za prihodnjo dobo dela. Ta doba bo zajela prve mesece leta, ko proslavlja naša OF svojo 10. obletnico obstoja. To lOletnico hočemo tudi častno praznovati s povečanjem vsestranske aktivnosti v borbi za naše politične, gospodarske, kulturne, prosvetne in jezikovne pravice vod geslom: Pridobiti slehernega poštenega Slovenca na našem ozemlju v vrste Osvobodilne fronte! FRANC STOKA ka, ker da je bil na primer obtoženi partizan in poročnik JA Albert Gruden italijanski državljan. Morda ne ve ali pa se de]a takega, da so bili vsi primorski partizani italijanski državljani in vendar kljub temu enakovredni člani tega- ali onega jugoslovanskega oddelka. Borili pa so se proti tisti fašistični Italiji, ki se je na življenje jr.1 smrt zvezala s Hitlerjem in z njim skupno pustošila po Evropi, predvsem po Jugoslaviji in vsej Primorski, kjer so brez usmiljenja požigali, uničevali in pobijali vse, naj so to bilj otroci, žene. mladeniči, starčki ali možje. Na koncu . »fftje,g§ govora surdr.ejših.. trditev, pa Je za Grudna in Pejtota zahteval kazen 24 let in pol, za ^Marušiča-pa ustavitev sodnega postopka, ker zanj domnevajo, da ne živi več. Njemu sta nato odgovorila branilca odv. Carlin; in Gvido Zenr.aro, ki brani obtoženega Alberta Grudna. Posebno, slednji je v svojem odličnem govoru odgovarjal javnemu tožilcu besedo za besedo ter z neizpodbitnimi dejstvi dokazoval Dnevna zavetišča tudi za slovenske otroke! Od Sv. Marije Magdalene nam pišejo: Kominformisti niso sposobni napisati članka v «obrambo« slovenske šole, ne da bi se bolj ali manj besno zagnali v stiti-ne», ki jim ne puste mirno spati. Tako tudi članek v. eni izmed zadnjih številk «Unita« ni mogel ostati brez Strupenega žela proti nam. Resnično, v našem prosvetnem krožku pri Sv. Mariji Magdaleni so v društvu včlanjene matere poskrbele, da so dobile tovarišico, ki se je ba-vila z njihovimi otroci in jim pomagala pri učenju in izvrševanju domačih nalog. Pri tem niso bile prav nič hude na «k.ovkurenco« vestnih učiteljic, ki so že lansko leto po šolskih urah zadrževale otroke V šoli, da so jim pomagale. Da, pelo na »konkurenco)), ki so jo organizirali sami kominformisti pri Sv. Mariji Magdaleni, se niso jezile, kajti taka pomoč učencem slovenske šole je le koristna, pa četudi je niso nudili iz nesebičnih in plemenitih nagibov. »IJnita« je ugotovila, da ima italijanska deca na razpolago dnevna zavetišča (ricreatorie), ki jih slovenska deca nima. Ker pa smo za »Unita« drugovrsten narod (sicer tega ne pove na glas), bo za slovenske Otroke zadostoval namesto zavetišča kar navaden «doposcuo-la» v šolskih učilnicah. Tako se zdi namreč gospodi pri »Unita« prav. Mi pa smo drugega mnenja. Ce daje tržaška občina letno 71.659.000 lir za dnevna zavetišča, bi bilo povsem pravično, da se ustanovi tudi za slovenske otroke kako samostojno zavetišče ali pa vsaj slovenski oddelki na že obstoječih zavetiščih. To zahtevo stavimo jasno in odločno brez vsakega sle-pomišenja. In naj si «Unita» kar za uho zapiše, da nas pri tem m prav nič strah, da bi ab ustanovitvi takih zavetišč za slovenske otroke imeli kaj manj pionirčkov na stadionu »Prvi maj«, ko bomo tudi prihodnje leto praznovali mednarodni delavski praznik. Ce se bomo ob tem spomnili tudi Tita, pa bo to samo zato. ker ni za nas I. maj 1945, ko smo pod njegovim vrhovnim poveljstvom osvobodili Trst, »vergognoso passato«. absurdnost njegovih izvajanj, posebno njegovega zanikanja pravnomočne zasedbe tega o-zeimlje po Jugoslovanski armadi ter seveda tudi pravičnosti in legalnosti junaške borbs antifašističnih borcev. Svoj govor je zaključil ž zahtevo po oprostilni sodbi, nakar je predsednik sodišča dr. Zetto’ razpravo bdgodil do četrtka 9. t. m. ob 9 dopoldne/ko bodo sledile še replike, nakar bo sodišče izreklo svojo sodbo. Rodil se je ,v Gabrovici 7. julija 1916. Med partizane je stopil septembra 1943 in postal borec Južnoprimorskega odreda. 6. novembra 1943 je Padel v borbi proti sovražniku v. Rihemberku. Tov. Friderik Mokole Rodil se je 29. oktobra 1917 v MaŽpm Repnu. Borec Kosovelove brigade je postal 15. oktobra 1943, a padel je na položaju pri Vrabčah 6. novembra 1943. Slatza njunemu spominu! Razstava Rudnlia Saksida v galeriji „Scorpione“ Nrt1 nedavni koprski gospodarski rtitstavi' sina imeli' prilikah-vidett poleg ■ehnitno" in kompozieijsko-krepkih del Avgusta Černigoja ter Lojzeta Spacala tudi' pčmneau, ki 'je krasil steno plesne dvorane. Mislimo, da je Rudolf Saksida v°sel tega svojega dr-la, da ga ima rad, kakor ima vsak umet. nik rad to, v čemer se mu je posrečilo strniti 'svoje skrbno negovane zamisli. Kajti Saksidi se je V tej iluslraCi:i posrečilo ujeti širok im zadržan, raz giban in uravnovešen ritem. Razigran optimističen ritem To je svojevrsten slikar! Umetnik, v katerem lahko brez dvoma najdemo sledove kakšne znane šole. ki pa nas vsebinsko tako preseneti, da se prvi hip ne mor-rno znajti Njegov svet nas zamika, hkrati Pa iznenadi in razburja. Razburja nas zaradi nenavadnih kompozicijskih kompleksov, ki se' nam zdijo prepeč oddaljeni v svoji statični liriki. Mika nas zaradi prefinjen barvne harmonije tn zaradi ljubezni za drobne, vsakdanje POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI je naslov zanimivega predavanja, ki ga bosta imela urednika inž. Renko Stanislav in Koren Jože v četrtek 9. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Predavanje bodo po-nazorjevale številne slike. Vabimo k čhn večji udeležbi. predmete. To je nekdanji Saksida. Potem je Saksida, ki je svojo vsebinsko zamisel poenostavil, ki je razširil svoje pesniško ozračje ter ga obenem osredotočil na ožje število predmetov T.o je Saksida prelepega olja »Vaza e rožami«, potem »Volova, «Perjc«, da omenimo samo nekatere. In medtem ko je slikar v svojih prešnjih delih (Glej: »Fotografski študij«) mojstrsko slikovit, d vendar preveč nadroben, preveč soroden nekdanjemu Spačalu, — je zdaj ves sjrroščen in ves preprost. Ves siten, Ta otia so v svojem zgoščenem notranjem življenju. Po izbranih, rahločutnih barvnih sozvočjih izraz jasne in originalne umetniške sile. In veseli nas, da je to podčrtala prav tako kritika v Ljubljani, kakor slovenska ter avstrijska kritika v Celovcu. Toda zdaj je Saksida razobesil pred nami deset akvarelov! To je »novi« Saksida. To je ritem, zadržan in ujet ritem, ki je planil naenkrat na dan. In če sedaj iščemo razlage za to presenečenje V njegovih prejšnjih slikah. —' tedaj odkrijemo začudeni, da je pravzaprav ves Saksidov svet ritmičen svet! V «Pericah« je slikar ujel poezijo ženskih teles, jih zadržal sredi ritmične kretnje (žena, ki razobeša perilo, ima roko ob boku, kakor plesalka!); v »Volih« je zadr- vah O, »e so fu~in trm Saksidi drage f gu e, ki žalostno negujejo svojo tiho žalost; še so tu trpko idilični kotički, gle «Zapuščen dem«, glej »Čolne« na primer. ■ Toda predmete in figure je zajel val svežega utripanja. Morda bi umetnostni kritik približal takega Saksido k Pignonu, ga ra-ležil z ugotovitv:'jo, da poizkuša strni tev sodobnega neometričn-ga slikarstva s plastiko razumljivih teles. Kakorkoli. Pn naj.se glas: ta definicija, lepo dejsfvo je, da je tak Saksida presenetljiv Saksida; In predvsem tak njegov kolorizem! To so barve, ki jih je slikar izžel iz rjave ilovice in iz d t-belih grozdov gostega istrskega grozd ia! T- njegove »Kmetice«, »Kopalke«, te pokrajne in obrežja (omeniti moremo tudi dve olii, ki spadati v to skupino: »Kmečki mo'iv« in »Pokrajina«), — so vse vzete iz sočne zemeljske strasti. So vse kakor da jih. je slikar zamesil z rokami, ki so bile rdeče od trgatve, ujet v ritem dekliške pesmi. In iz niih diši kot iž istrskih kleti oktobra vonj, ki upijz-nja; ki se združi z resnobo zapuščenega nabrežja; ki se razgrne čez morje, prerojt z jesenskim zrelim vretjem, ki je v kadeh ih ki je v človeku. BORIS PAHOR SEJA OKRAJNEGA IZVRŠILNEGA ODBORA OF bo danes 7. t. m. ob 19.30 v Nabrežini. PROSVETNA DRUŠTVA PD I. Cankar. Danes 7. t. m. vaja moškega zbora. Pozivamo vse pevce, da se je gotovo udeležijo. * * * Prosvetno društvo Barkovlje obvešča svoje člane, da bodo danes ob 20.30 redne pevske vaje. SHPZ Prosvete Herenca v Tislu za mestna prosvetna društva bo v petek 10. novembra t. 1. ob 20.30 v UL R. Manna 29. Vabimo vse odbornike tržaških prosvetnih firuštev, da se te konference udeležijo. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov ima danes ob 17.30 odborovo sejo ca sedežu sindikata. Vabljeni so vsi odborniki in zastopniki sindikalnih podružnic. Koncert v Nabrežini Nabrežince i n prebivalstvo bližnjih vasi opozarjamo na koncert, ki ga bo priredila Glasbena Matica prihodnji pe' tek (10. t. m.) y nabrežinski dvorani. Na koncertu bodo nastopili solisti, komorni zbor in orkester. ŽivinsHi sejem v Nabrežini Danes, drugi torek v mesecu, bo v Nabrežini živinski semenj. Prvič je bil tak semenj pred enim mesecem in se ga je udeležilo precejšnje število živinorejcev ir.' trgovcev. Upamo, da bo tudi danes le po vreme, in da bo semenj pri vabil še več domačinov, okoličanov, živinorejcev in trgov cev. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, V. XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul. Tor S. Pierp 2; Godina, Trg sv. Ja. koba 1; S. Sabba, Trg Valmau ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Smrtonosen padec s strehe štirinadstropne hiše Prva gledališka predstava za člane prosvetnih društev V soboto 4. novembra t■ l. je bila v Skednju gledališka predstava, ki je bila namenjena članom tržaških prosvetnih društev in njihovim . svojcem. Polno zasedeni dvorana in navdušenje za predstavo sta dokazala, kako visoko cenijo člani prosvetnih društev pomen in delovanje Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Ob te-j prilikf moramo poudariti, da smo z velikim veseljem sprejeli predlog odseka za ljudsko prosveto pri SHPZ, da uvede Slovensko narodno gledališče redne predstave po znižanih cenah za člane prosvetnih društev. Naši prosvetni de-lavci se bodo ob takih predstavah izobraževali. Prej ali slej bodo v domačem društvu s pridom uporabljali znanje ki si ga bodo pridobili ob gledanju dramskih del, ki jih odlično izvajajo člani Slovenskega narodnega gledališča. Na drugi strani pa moramo poudariti, da smo prav mi provetni delavci tisti, ki moramo podpirati delovanje Slovenskega narodnega gledališča ter to z rednim obiskovanjem predstav dokazovati. Najlepše pa bomo to dokazali na ta način, da bomo v zvezi z odborniki mestnih prosvetnih društev nabrali čim več abonentov za abonma članov prosvetnih društev U letu 1950—1951. Rudolf Saksida razstavlja v Škorpijonu Tržaški umetnik Rudolf Sa- žal vole v trojnem mogočnem akerdu pred statičnimi suhota- ... . .. , ,.. „ mi; v »Točajki« negotovo mi- ksida razstavlja v galerij! Skor- rovanje na prsih prekrižanih rok. V. sedanjih akvarelih pa se ta ritem razdaja. Tudi p bar- pijon vsak dan od 9-13 in od 16-20. Razstava bo odprta do 16. t. m. Nekaj mesecev po strašni ne sreči, ko je neka pur.čka padla z večnadstropnega poslopja na dvorišče in se raztreščila, je črna kronika zopet zabeležila na las podobno nesrečo, kate re žrtev je včeraj ob 16.15 postal 3-letni Leonardo Alagr.a iz Martovih poljan 4. Njegova nič hudega sluteča mati ga je ob 15.45 pustila spečega V njegovi posteljici, sama pa odšla k svoji tašči. V njeni odsotnosti pa se je nesrečni malček zbudil, se skobacal s posteljice in iz sobe podstrešnega stanovanja odšel na podstrešje. Tu je našel neko lestev, zlezel po njej skozi podstrešno okno na streho ter se nato po njej zakotalil v praznino. Nesrečni o-tročiček, ki je padel s strehe IV. nadstropne hiše na cesto, je bil na mestu mrtev, njegovo telesce pa vse raztreščeno. Vest o nesreči se je včeraj z bliskovito hitrostjo ratnesla pp mestu, katerega prebivalci iskreno sočustvujejo z ubogimi starši, ki jim je kruta usoda na tako strašen način iztrgala njihovega malčka. Poskus samomora Na IV. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice so včeraj ob 5 zjutraj sprejeli 21-letno dijakinjo Lino Naffi iz Ul. Biasoletto 40, ki je kazala znake zastrupi jen ja z »Veramonom«. Njena mati, ki jo je spremljala v bolnišnico, je povedala zdravniškemu o-sebju, da je Lina prejšnji večer okoli 22 iz samomorilnih namenov zaužila 20 tablet «Ve-ramona«. Dodala je, da je ta nezdravi korak napravila iz obupa, vzrok, ki je mladenko privedel do te skrajnosti, pa ie ostal nepoznan. Skrivnostna aretacija Kot poroča tiskovni urad civilne policije, so karabinjerji iz Torina civilnim policistom na bloku pri Devinu izročili 21-letnega Remiggia Salomona iz Trsta, Ul. dello Scoglio 52, tajnika princa Vascarisa v Rimu ter 36-letnega industrijca Cisilberta Passolunghija iz Trsta, Ul. Broni 10. Oba sta bila predana tukajšnjemu javnemu tožilstvu v nadaljnje postopanje. Zakaj njuna aretacija pa poročilo ne pove. Med delom sla se zastrupila Včeraj ob 10.25 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 33-letnega inštalaterja Marija Brezca iz Ul. Toti 2 in 15-let-nega vajenca Bruna Dambro-sija s Furlanske ceste 14. Pri obeh sq zdravniki ugotovili znake zastrupljenja s svetilnim plinom, zaradi česar se bo moral Marij zdraviti okoli 8, Bru-no pa 2 dni. Zastrupila sta se pri popravljanja plinskih cevi, iz katerih je uhajal plin, v poslopju Ul. del Veltro 51. dalu nočne omarice (9000 lir) in v omari (47.800 lir). Policija je v obeh primerih uvedla običajno preiskavo, ki pa do sedaj še ni rodila nobenega pozitivnega rezultata. Tudi železo je dobro Na glavni policijski postaji v Trstu se je včeraj oglasil 33-letni Uslužbenec tvrdke »Umani« Silvij Stoka iz Ul. Solitro 6 in službujočemu o-sčbju prijavil, da so se v dvorišče Ul. Baiamonti 8, kjer je skladišče tvrdke, vtihotapili neznani tatovi in s svojega obiska odnesli nič manj kot 400 kg železa v vrednosti 40.000 Ur. * * * Na dolinski postaji civilne poUcii* pa se je tudi včeraj zglasil 25-letni Franc Pankracij iz Doline 145 ter povedal policistom, da so se v njegovo sobo v I. nadstropju, medtem ko je bil z družino v kuhinji v pritličju, prikradli neznani tatje in ga okradli za 46.800 lir. Dve nesreči pri delu Na opazovalni oddelek glavne bolnišnice so včeraj ob 12.50 sprejeli 47-letnega električarja Emila Sforzino iz Ul. Archi 5. Ponesrečil se je malo prej v Tržaškem arzenalu, kjer mu je med delom z višine dveh metrov padel na glavo težek kos železa. Zaradi rane na glavi se bo moral zdraviti okolj 8 dni. On 14.50 pa je bila vrsta na 26-letnem Angelu Dušu iz Ul. Crošada 12, ki bo moral zaradi hude poškodbe na levi nogi ostati v . bolniški ..oslcrbi . najmanj 15 dni. Nesreča se mu je pripetila v mizarski delavnici «2erjal» v Ul. Settefontane 104, kjer mu je med delom z višine štirih metrov padla na nogo neka miza. Najprej pretepeni nato pa še aretirani Na zatožni klopi zavezniškega sodišča za določevanje narokov so včeraj dopoldne sedeli trije mladeniči, in sicer Renato Franoo, Sergij Tadino in Benedikt Oblak. Zaprti so bili že od 4. novembra ponoči, ko jih je civilna policija aretirala Pa odpravila pri «Okrevahsč jla pa nišnici* v Miljah; stavbi silosa, Trg Limu ROJSTVA, SMRTI Dne 3., 4., 5. in 6. n° otrok; se je v Trstu TOdii°„« je P umrlo je 28 oseb In P°r !o l2- , „«»Č M»r' POROČILI SO SE: kova Turina in gospodinja *« sc0 in natti, elektricist LiciO lla, st*" gospodinja Giovanna 2; ^ 0ru- vec Mario Peschier m 5 ..vano P na Abbascia, uradnik_ S* pon-Majo in uradnica Maplerazzi £ da, uradnik Guerrino i"1 adtiik uradnica Milena Bir”injCa ® „ Tommaso Primo in ura V3le0-ce Malusa, mehanik B gor*** zin in šivilja Ernesta pfr uradnik Silvano Fe“e"e/ utif*, fesorica Maria GalU«^. Lulgi Zuliani in *°!5?errino £ ba Bartole, mehanik Gu Rjd|vo. macora in šivilja Gor ura

Braun, 571etni Mar%r 8netP Antonia Benes, vd. Mos y,nCen* Giovanni Russl, 7°let^irtaoi ^ Lauri, 551etna EUsa Farozich. BI RADIO JUG0SL.C0NE (Oddaja na srednji" 212.« m «1* 1412 1«.« Ul torek 7. 11- 1» 6;45: ?r. 6.30: Jutranja g>«s"a’a sP?jr,a v ročila v ital. m °Wavporodu-6.45; Napoved *aiaeda; 7'13' .. slov. in objava spe or«d; trenja glasba. „laSpeni s^mIO; 12.00: Zabaven gi*J violo"! ,ava 12.30; Nekaj,sklaob zn jn oBJ* . 12 45: Poročila vNIlno'ved tnotC sporeda; 13.00. Najava »V §ar°l3 15;V Pevski koncert sopranistke Ju*tm Glas^/tisk3 lahka glasba; >3$. pregled ,0v. 17.30: Politic'*- «--a. i».yy; Ual.;'^§:rN^^eiK%enij%: čila v slov.; JO «,, skiadbf m ital.; ‘',045- nu,M,r Ji««, čila v Slov; 10A, Sklad?! n>eft gled (slov.), 2~t*lina,tR?'£monJ£ vlja znanih«^. lahko IZ SVOBODNE CORISKE Dober prldeleh sena na ToiminsHem Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl, Silvio Pellico Ijll, nadst. - Telefon 11-32 bojevnikov v Gorici v znamenju protijugoslovanske gonje H Za nad našimi Ko se naš narod spominja na •~®ce pobitih sinov, ki so padli svlncem. fašistične Italije, J. mo,'C' mimo vseh strahot, ki /e ista Italija prinesla na-narodu , svojo okupacijo. e. moremo pozabiti emesta rtvihv, otoka Baba, kjer leži zemlji s.600 Slovencev, ker ■J-?? b°teh Pod tujčevo peto. Ob pa se naš narod spominja onih, ki so bili ”Posredno odgovorni za stor-J*n° zločinstvo iW*ni.. med njimi ni bil faši- ' vojaški poveljnic Maraž- ' ,:i 9a je Mussolini leta 1942 J*0 poslal na otok Rab z rUp°’ pregleda aU tabo- /7e »dobro# deluje, ali je spo- °dl°čilno prispeva k t^ j'x slovenskega naroda. naključje, da je bilo a°brem letu na Rabu interni- th okoli 13 tisoč ljudi in ** 'Ih je od tega števila umrlo jEjlfH lakote in drugih bolezni , • V tem številu pa niso j***i Umrf; interniranci z Ra- ’ ki so jih po razpustu tega JJvOri šča premestili v druga mii . Rekel je, da niso prišli v Ravno polje (Redipuglia) prirejat nacionalistično veselico, ampak zato, da pokažejo svojo pripravljenost, braniti civilizacijo pred katero koli grožnjo. S takim zborovanjem bojevniki iz prve svetovne vojne, že zaradi tega. ker so se boril j za imperialistične interese italijanskega cunjastega imperializma, kot ga ' je Lenin imenoval, niso mogli predstavljati drugega kot nacionalistične veselice, ki naj dokažejo namesto pripravljenosti obrambe italijanske civilizacije, zahtevo po novih osvajanjih, po priključitvi tistih krajev, ki jih je morala Italija po drugi svetovni vojni vrniti. Naravno je, da je moralo biti že zaradi prisotnosti takih ljudi; ki se ne morejo odtrgati od preteklosti in ki so danes postali kot vladni predstavniki sužnji šovinistične in reakcionarne politike, nacjonalšovini-stičnih strank, ozračje do skraj. nosti'naperjeno proti državi, ki je po tako imenovanem «dik- uečloveškega ravnanja z tatun dobila odtrgane predele slovenske zemlje. Tako ozračje pa je še bolj postavljal v okvir bojevnik in prostovoljec Slataper, ki se je v svojem govoru spomnil Zadra, Pule in Reke, ki jih je etujecs Zasedel in odtrgal od Italije. Zborovanje efantovs se je torej vršilo v znamenju protijugoslovanske gonje, v znamenju nepomirljivega sovraštva do nje in do njene pravične borbe za svobodo svojih narodov. S takim ravnanjem italijanska vladna politika ne izraža interesov italijanskega naroda, ki si zelo želi zbližanja z vsemi sosedi, prav tako tudi z jugoslovanskimi narodi. Zlasti pa ni ravnanje italijanske vlade, kot ga potrjuje sobotno zborovanje, v interesu zbližanja med obema sosednima državama, ki bi lahko samo koristilo predvsem obemg zainteresiranima državama, zlasti pa bi dobri odnosi prispevali k utrditvi in obrambi miru v svetu. Če bo hotela italijanska vlada resno priti na pot sporazuma in sodelomnja, potem se bo morala osvoboditi suženjstva šovinistične miselnosti; otresti se bo morala stare prakse zatiranja in stopiti na novo pot. Dokler pa tega koraka ne bo napravila, do takrat bo padala vsaka odgovornost za nesoglasje nanjo, ker podpira nacionalistične. težnje in priključitvene namene po tujih krajih. Jriclale spravil v bolnišnico Lepi sončni popoldan je včeraj po svoje izkoristil 57-letni Duca Jožef iz Škofijske ulice 17. Ze v prvih urah po kosilu se je napotil proti Pevmi in obiskal tamkajšnjo gostilno. Ker so tam imeli res dobrega r.ovega «brica», se mu Duca ni mogel tako kmalu odreči. Poskusil je kozarec za kozarcem, dokler mu niso oči postale svetle in glava težka. Ko je sonce že zahajalo pa se je nenadoma spomnil, da se je že precej zamudil in da mora domov. Z nenavadno odločnostjo je poklical gostilničarko, poravnal račun in se z negotovim korakom napotil proti mestu. Nekaj korakov pred svojo hišo. ko je s ceste hotel prestopiti na pločnik pa se mu je v glavi tako zavrtelo, da se je v trenutku znašel r.a tleh. Pri padcu se je ranil v čelo in si potolkel desno lice. Mimoidoči, ki so mu priskočili na pomoč, so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je moža odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu najprej obvezali rano in mu nato še pomagali, da se je streznil. NEDELJSKI ŠPORT KINO = 17: «Tokio Joe», H. VERDI, Bogart. VITTORIA, 17: »Kristus med zidarji», L. Padovani. CENTRALE, 17: »Maščevalec«, E. Robinson. MODERNO, 17: »Fabiola#, M. Morgan. EDEN, zaprt. LIBERTAS MILJE: Mondo, Mazzolini, Besednjak, Vallon, Scolz, Tremarolo, Oblak, Bru-scaini, De Micheli, Vahnti, Demarchi. JUVENTINA: STANDREZ: Cargnelutti, Marega, Bon, Su-sterini, Duiz, Braidot, Kogoj, Dissegna, Sturm, Gorini, Poldrugo. Preteklo nedeljo je nogometna ekipa Juventine odigrala svojo tretjo tekmo za prvenstvo I. divizije v Trstu na igri. šču v Ul. Flavia Proti enajsterici Liberlas iz Milj. Za to tekmo je vladalo med ljubitelji nogometa dokaj veliko zanimanje, ker je to prva tekma, ki jo je v tem prvenstvu odigrala Juventina na tujem igrišču in ker je Libertas na glasu kot močna in odločna ekipa. Skupno z igralci so se preselili v Trst tudi številni simpatizerji, tako da sta bila avtobus i>n prikolica nabito polna. Malo igrišče je bilo v zelo slabem stanju zaradi dežja, tako da je bila igra otežkočena. Nekoliko pred 15 je sodnik dal znak za začetek. Juventina je V prvem polčasu igrala proti soncu, doč:m je imela veter v svojo korist. Moštvo Libertas je takoj prišlo v napad in sku. šalo v prvih minutah si zagotoviti zmago. Obrambna črta pa je odbijala napad za napadom in ni preteklo mnogo časa, ko so napadalci Juventine postajali vedno bolj nevarni, dokler ni uspelo levemu pol-krilu Goriniju, da je izrabil kotni strel in zabil prvi gol v 20’. Moštvo Juventine je nada- ljevalo z napadom in dve minuti pozneje izgubilo dve sijajni priliki, ki bi lahk0 zagotovile zmago. V protinapadu pa je uspelo ob 33’ napadalcu Libertas, da je izenačil. Prvi polčas se je tako končal s hitrimi napadi obeh moštev vendarle je prednjačila Juventina. Drugi polčas pa je potekel Jrnez stresljaja mreže. Ob 28’ je sodnik izključil Gorinija (Juventina) zaradi napake, ki jo je izvršil nad napadalcem nasprotnega moštva. Kljub temu, da je Juventina igrala v desetih, je stalno igjala do konca tekme pod nasprotnikovimi vrati. Zaključek tekme je našel ^be ekipi pri izenačenju in Juventina je odnesla drago; ceno točko. Pri igri Juventine je bilo opaziti dokaj dobro igro obrambe in srednje črte, dočim napadalci niso popolnoma zadovoljili. Omeniti pa je treba še to, da je Libertas igrala močno igro. Stara tradicija je, da goriške ekipe nikoli ne zmagajo na tržaških igriščih in da k() tržaške ekipe zgubljajo, igrajo težko igro. Tako se je zgodilo tudi takrat in po prvem golu, ki ga je zabila Juventina, so Miljčani pričeli trdo igro, ki bi jo bil moral sodnik ustaviti. Toda sodnik je bil le senca sodnika in je pustil vnemar številne napake tudi take, ki bi zahtevale strogo kazen. Z nedeljsko tekmo si je Juventina priborila na tujem igrišču dragoceno točko. V ne. del-jo jo čaka še verjetno težja tekma proti Ronkam v Ron- kah. Ni dvoma, da bodo tudi prihodnjo nedeljo številni simpatizerji podpirali ekipo na ronskem igrišču. Za lažji pregled prinašamo izide drugih tekem prventva prve divizije in lestvico. B KOLO: Ronke - San Gottardo 3-0 Esperia * Terenziana 1-3 Serenissima - Arsenale 7-1 Mossa ' Isontima 3-2 Sagrado * San Lorenzo 1-1 Cormonese ; Capri^ese 4-1 Manzano - Podgora 5-1 LESTVICA B KOLA: 1. Serenissima 5 2. Ronke, Juventina, Ison-tina, Podgora, San Lorenzo, Manzano 4 8. C R D A Trst, Sagrado, Mossa, Cormonese, Terenziana 3 13. Libertas Milje 2 14. Caprivese, San Gottardo 1 16. Esperia, Arsenale 0 imajo novo Pretekli teden so podpisali novo delovno pogodbo za tekstilne delavce, s katero so dosegli znatno izboljšanje ekonomskega in socialnega stanja. Med drugim je v tej pogodbi predvideno povišanje prejemkov za nadurno in prazniško delo na 55%, za nočno delo ob delavnikih na 40%, dnevno delo ob delavnikih za 20%, za delo ob praznikih med tednom pa za 35%. To je prišteti celotni plači (mezdi, dokladam itd.). Nadalje predvideva omenjena pogodba 13 medteden-skih praznikov. Starostno doklado vplačano do 31. decembra 1944 so povišali na 70% sedanje celotne plače (mezdo in doklade). Tolminskemu okraju je susa še najbolj prizanesla. Ko je bi. lo na Krasu in celo na Vipavskem kjer je močna zemlja, skoraj vse rjavo, se je na Tolminskem priroda najbolj razraščala, ker je zaradi ugodne lege med hribi, katerih so se Često oprijemale megle, dostikrat deževalo. Zaradi tega ni bil povprečni pridelek sena nič slabši od lanskega, ponekod celo boljši. Pomanjkanje de. lovne sile in ponekod tudi potrebnih prehrambenih predmetov, ki jih ti kraji ne pridelujejo, sta bila resen problem prj košnji. Pomanjkanje delovne sile pa še posebno zato, ker so travniki razmetani po vseh hribih in gorah in zahtevajo mnogo napornega dela pri košnji, za kar je treba mladih ljudi. Vendar so ugodne cer.e s prodajo sena in zavest, da je treba pomagati krajem, ki so prizadeti po suši, nagnale kmetovalce, da so pokosili ne le toliko kolikor druga leta, ampak vse kar se je dalo. V bre. ginjskem kotu imajo ljudje navado, da se v avgustu počijejo po napornem I6-urnem dnevnem delu pri košnji. Letos pa niso počivali, temveč so se mnogli domer.-ili in v skupinah odšli nazaj na Stol kosit tudi skalnate predele, kjer redkokdaj kosijo. Tu je skupina Bre-ginjcev pokosila in spravila v dolino po žičnici nad 150 sto- j tov sena, skupina petih kmeto. valcev v Stanoviščih pa okrog 80 stotov. Tudi organizacija ZB v Sedlu je pokosila nekaj ogroženih površin. Tudi iz drugih okrajev so prišli kosit na Tolminsko. Tako so nakosili na Stolu nad Borjano kakih 300 stotov za neko podjetje, ki ima režijske konje. Racionalno izkoriščanje krmil je večini tolminskih živinorejcev že od nekdaj svojstveno. Koruzne slame ne uničujejo, ampak jo spravljajo v kope ka. kor seno, da jo potem pok.ada-jo živini. Listje repe, korenja, zelja, pa tudi samo repo izkoriščajo za krmo. Povsod pa bi živino lahko pasli, a tega ne delajo vsi. Dobro izkoriščajo senožeti za jesensko pašo vse vasi od Borjane pa do Tolmina. Letos bo tolminski okraj dal prav zaradi tako dosledno izvedene košnje, pa tudi zaradi racionalnega izkoriščanja krma in štednje krme nad 1000 stot op krme več kakor prejšnje leta drugim okrajem, ki so prizadeti po suši. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini Je b| lo od 29. oktobra do 3. novembra t. 1. 10 rojstev, 9 primero^ poroke. Rojstva: Jacullo Klavdij; Spessot Marijaluiza, Medeot Marijan, Brajnik Marija, Franco Darej, Blasič Alojz, Moset-i ti Robert, Simonato Lucijan; Gallo Elisabeta. Gueli MarijanJ Smrti: 48-letni trgovec Bra-mat Amadej, 44-letni uradnik Bratuž Franc, 59-letna gosppdi-t r.ja Candussi vdova Fontanin Uršula, 73-letni upokojenec Fa-bioli Astolfo, 42-letna hišna pomočnica Sereni Bianca Marija, 81-letna gospodinja Micheli Karolina, 78-letna nuna Stenico Elvira, 22-letni zidar Marassf Rihard, 1 leto stari Makuci Ivan. Vknjižene poroke: učitelj d’Osvaldo Henrik in učiteljica Del Angelo Lucija, mehanik d’Urzo Jožef in gospodinja Lamparelli Kozima. učitelj Bergamini Bruno in gospodinja Silvestri Fornarina. Poroke: agent javne varnosti Volpe Salvatore it! gospodinja Trevisan Zora, mehanik Kulot Aldo in tkalka Mučič Savina; uradnik Bischi Humbert In šivilja Ortar Marija. je Mussolini odnesel po-^ Ho Marazze s seboj v grob še ni rečeno, da je od-s seboj tudi tajno o zve- ki so se dogajala na V®0« c sak dan. Kljub velikim . in kljub neznosnemu .^ iu Pa naš človek le ni ^!^e[ poskusu iztrebljanja. j; rfb jih je ostalo pri živi je-^• Vežifco jih je danes tudi ki se z gnusom spo-l^ojo početja fašistične lta-J* * interniranci in ki ne bo-pozabili, kako se je 'I^Za sprehajal po taborita fagledoval moderno- mučil-^ našega naroda, ki se v bi-Po načinu trpinčenja ni ^ ‘ienier razlikovala od onih, j.,*0 jih uporabljali v času Jetije. vsega Pa so se tudi r®t našli ljudje, ki so imeli lj govoriti o neki civi- u ciji v Italiji in o «dvatisOč-jjj*' kulturi«. Naš narod do-^ brarti. Kakršen koli trud (j '1 zaman, če bi hoteli ka-S koli vladni voditelji popra-rtnenje našega ljudstva. L^k, fci je utrpel krivico naj-brste, je ne bo nikoli po- sedijo isti ljudje, ki so t^^Vljaii smrt našemu naro-h,Lna visokih vladnih polo-■ zavzemajo ministrska me- S Marazza. tt: ■J1’ tu Marazza in prav ti-Vfri^tereniu je Mussolini po-Icoj^ "“topo, da pregleda Po-j^ce slovenskih sinov, Rab, v soboto oglasil na dr- Pfa shodu bojevnikov vojne, ki so se q ' °koli Doberdoba. bi se zgodil, če bi člo-W0 l'9a je'fašistični režim lo da v sovraštvu ni poznal ■ ^ Sc je predal strasti, % meja, ki »en velevala, da je treba n°rod izbrisati 3 po-Ze>nlje — po vsem tem NEKAJ BESED 0 USTI MLADINI Iti misli, da je gledališče goslilna Zelo prav in še veliko bolj J potrebno je bilo, da je avtor članka »Koncert treh mladih umetnikov#, ki je bil objavljen v sobotni številki našega lista, kritiziral mladino zaradi skrajne nediscipliniranosti v koprskem gledališču. Res bi bil čas, da bi Se posamezni članj mladine začeli malo dostojneje obnašati pri raznih predstavah in koncertih. Kar se je dogajalo v petek zvečer ob nastopu mladih u-metnikov Bravničarja, Berrte-tičeve in Čampe, presega vse meje. Kot ljubitelj glasbe sem hotel tudi jaz prisostvovati koncertu. Zelo rad namreč poslušam take koncerte, kjer se v glasbj izraža tisto življenje, ki vzbuja v človeku visoka čustva plemenitosti, vzgaja in izpodbuja vse, kar je v človeku dobrega. Skratka, hotel sem se po dolgem času napiti ob viru mladih umetnikov Slavnostne proslave 33. obletnice velike Oktobrske revolucije Sinoči je biia v koprskem gledališču slavnostna proslava 33. obletnice velike Oktobrske revolucije. Dvorana gledališča, ki Je bila za to priložnost primerno o-krašena z Leninovo sliko in zastavami, je bila nabito polna. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali govor o pomenu proslave v slovenščini in italijanščini ter večkrat prekinili govornike z aplavzom. Po govorih so bile razne recitacije. Sodelovala je tudi vojaška godba odreda JA iz Portoroža. Proslave so bile tudi v Izoli, Piranu, Umagu in Novem gradu. \ aš novi roman 'j4rr(iL%S^(iNE._ %uv mmr/ — ------------------------------ j vljenem prevodu prof. dr. Frana Bradača k 2 ilustracijami dr. Roberta Hlavattjja °*ao pričali objavl|ati v nedeljo 12. t. m. • * • HA,^UMLJIVO JE, DA JE DOBRI VOJAK SVEJK SMa^. EL Na nasprotovanje pri vseh, KI so Skesali vojno kot najucinkovitejse ° ZA OBRAMBO in RAZŠIRJENJE ME- JQci» Ke Razredne drOzbe; zato so unicu- HER*,PISALI o PISATELJEVEM DEFETIStvlU, ANTI-S0 rT:ZMU ITD. TODA SVEJK JE OSTAL. ČEPRAV VSkj. pRED DRUGO SVETOVNO VOJNO SKORAJ V tlWporVR°PSKIH DRŽAVAH POVRH VSEGA SE -sssr- NAJBOLJ STA GA PREGANJALI ITALIJA IN TRETJI RAJH. i m * a ® Pfavočatno Pr,morski dnevnik, da boifc laže sledili Pusto ovščmam dobrega vojaka Švejka v sveloun« vojni glasovnega bogastva skladb raznih umetnikov in skromni kulturni razgledanosti dodati še en kamen, da bo stavba prej zrasla v višino in širino. Bil sem za ta pričakovanja grdo prikrajšan po zaslugi nekaterih mladih ljudi, ki nimajo najmanjšega pojma o lepem vedenju in najmanjšega čuta do umetnosti. Njim je veliki mojster violine Paga-nini navaden svirač, njim je nepoznan Tartini in drugi svetovni umetniki. Udariti je treba po takih posameznih pojavih' z ostro kritiko v listih, z ostro vzgojno besedo s šolah in v družinah. Ne smemo zakrivati oči pred resnico, da so še posamezniki z veliko pokvarjenostjo, ki jo je vcepljal fašizem. Konkretno bom povedal, kakšni so ti posamezniki. Dobil sem sedež v prvi desni loži. Takoj za mano sta bila dva «mladdnca» tn dve »mladinki#. Kaj kmalu so se opo-gumnili in mi stavili predlog, da bi pustil sedež njim in se umaknil v ozadje. Vljudno sem pojasnil, da so sedeži numeri-rani in da ne smem zasesti drugega. Bil sem deležen grdega pogleda vseh štirih. Oba »mladinca# sta začela kaditi kot Turka. Opozoril sem, da v gledališču ni dovoljeno kadili. Precej trdo in gospodovalno so odgovorili, da med odmori lahko. Najlepše je šele sledilo. Ko so ugasnile luči in se je koncert začel, so tudi tj začeli s svojim ^(koncertom#. Izprva po tiho, nato skoro na glas so se smejali, razgovarjali in zbijali grde šale, kot da so v kaki beznici. Opozoril sem jih ponovno, da niso v gostilni, ampak v gledališču. Dobil sem »vzgojen# odgovor, naj se ne zanimam zanje in rajši poslušam koncert. Nadaljevali so še močneje. Prišla je rediteljica in jih opozorila k redu, po so hinavsko utajili vse, da sploh ne govorijo. Ob začetku drugega dela koncerta je tudi ta »nadebudna# mladina nadaljevala iz «piano v forte in v fortdssimo#. Toy. zobotehnik Lukež, ki je prišel v ložo v začetku drugega dela koncerta, jih je precej ostro pozval k redu. Mislite, da »o ga poslušali- Celo zagrozili so mu, naj pazi kaj govori. Polovica občinstva v parterju se je ozirala nazaj. Sele zaščitnik, kj je prišel v ložo in pozval družbo k redu. je imel nekaj usj>eha. Tako smo bili tisti večer vsi navzoči opeharjeni za umetniški užitek, ki smo ga pričakovali po zaslugi take mladine Z zelo grenkimi občutki smo zapuščali gledališče. Prav bi bilo, čp bi uprava gledališča za bodoče postavila reditelje, ki bi imeli pooblastilo na mestu kaznovati take nedisciplinirane, nevzgojene, neotesane in naravnost predrzno nesramne,mlade Ijuft; in jih odstranili iz gledališča. O....U Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 USTANOVLJENA JE / KOPRU LJUDSKA UNIVERZA Rdeči križ in akcija za prvo pomoč morata delovati v vsakem kraiu Ne zadostuje, da požrtvovalno delamo na vseh področjih naše gospodarske dejavnosti, temveč je potrebno, da še posebej skrbimo za zdravstveno stanje vseh naših delovnih ljudi. Zdravje je pogoj vsakega človeka za njegov nadaljnji razvoj in njegove uspehe. Rdeči križ je v prvi vrsti človekoljubna organizacija, ki pa po svojem bistvu prehaja tudi v delovni krog zdravstvenih organizacij. Njegova naloga je bila v začetku predvsem ta, dajati pomoč ranjencem in ljudem prizadetim po elementarnih nezgodah. Tako ni bilo nikogar, ki bi Zvesti čuvarji pridobitev NOB S konference Zveze borcev v Kopru Bivši borci so imeli v nedeljo prvo konferenco ZP mesta Koper. Na tej konferenci so ob zaključku sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo. Poročilo o konferenci bomo prinesli v prihodnji številki našega lista. RESOLUCIJA Mi borci In aktivisti mesta Koper ostanemo zvesti čuvarji pridobitev NOB, to Je ljudske oblasti. Kot za časa borbe, tako bomo tudi danes prvi pri zgrad-nji socializma v našem okrožju. Pozdravljamo resolucijo glavnega odbora ZP o vključitvi Zveze borcev v ljudsko fronto — SIAU. Zaktlvizirali bomo vse borce tn aktiviste mesta Koper za Izvedbo gospodarskega plana, ki Je edini porok boljše življenjske ravni delovnega človeka. S tem bomo imeli priložnost nuditi vso moralno in materialno pomoč prizadetim družinam padlih v NOB In za dobrobit socializma. Naša naloga Je, da rešimo socialno stanje vseh borcev in aktivistov ter Jib vključimo v našo organizacijo. Prav tako hočemo rešiti vprašanja njihovih še nerešenih pravic. Mi borci In aktivisti pozdravljamo odlok KPJ o varčevanju in se zavezujemo, da bomo prvi in dosledni borci v borbi proti razsipavanju ljudske imovine IB prednostim. Na ta način bomo utrdili bratstvo in enotnost tu živečih narodov in očuvalt pridobitve NOB kot glavne vodnice v borbi proti vsem ostankom fašizma, Italijanskega klero-tašizma madnarodnl reakciji In preti vsem revizionistom naukov marksizma-leninizma, posebno pa proti Vldalijevi kliki. Naj živi glavni štah Zveze borcev STOI Naj živi CK KP STO s tov Babičem na čelu! Naj živi vrhovni komandant maršal Tito! se v primeru bolezni, epidemij in podobno zanimal za širše množ ce kot delavce in kmete. Toda kakor vse naše ljudske organizacije, tako je Rdeči križ pri nas nastal v času vstaje, borbe, socialistične revolucije. Ob svoji ustanovitvi je imel tudi pri nas Rdeči križ povsem druge naloge, kakor pa jih ima danes. Poleg pomoči ranjencem in bolnim borcem je pomagal tudi civilnemu prebivalstvu s tem, da mu je nudil zdravstveno pomoč, kakor tudi s tem, da je skrbel za prehrano, obleko, obutev potrebnemu prebivalstvu. Danes, ko skrbijo za te naloge poklicani orSarii ljudske oblasti, ostane poglavitna naloga RK ta, da skrb; med drugim zlasti še za zdravstvene razme. re vsega delovnega ljudstva. V začetku letošnjega julija je bil «Teden RK», v katerem bi bile morale vse množične organizacije storiti svojo dolžnost, da bi delovanje RK čimbolj zaživelo na vasi in v mestu. Toda uspehi tega Tedna niso bili takšni, kakršni bi bili lahko, dasi je delovanje RK ravno v tem letu nekoliko oživelo. Stremeti moramo za tetn, da bo imela vsaka vas in vsako mesto imelo RK. Odbor bi moral delati na to, da bi imel posebej sposobno osebo, ki bi znala voditi akcijo za prvo pomoč na terenu. Ta oseba bi opravljala poleg izpiranja ran, zasilnega prevezo-vanja in podobno, tudi razne injekcije, da ne bi bilo treba bolnikom hoditi zaradi njih nalašč k zdravniku, odnosno da ne bi zdravniki samo zaradi injekcije morali obiskati bolnika v oddaljenem kraju. Ta oseba, ki naj bi bila nekak zdravstveni referent pri krajevnih organizacijah RK. ki bi skrbel tudi za predavanja o zdravstvu, za snago in podobno. Enako bi morali ustanoviti tudi v vsaki tovarni organizacijo RK, ki naj bi se še posebej zanimala za zdravje delavstva, snago delavnic. Ravno pri delavstvu bomo na ta način prištedili mnogo delovnih dni, ki gredo drugače zaradi obolelosti delavcev v zgubo. Glede organiziranja prve pomoči bomo dobili v kratkem olajšanje. V začetku prihodnjega leta bo pričel namreč delovati poseben tečaj za prvo pomoč. Ze sedaj naj bi se krajevni LO in voditelji SIAU zanimali za to, da bi posamezne vasi poslale na ta tečaj za- res sposobne osebe. Tečaj bo v bolnici v Izoli ter bo skrbel tako za teoretični pouk, kakor tudi za praktično znanje. Trenutno : imajo urejeno pravkar označeno bolničarske delovanje v Padni, Sečjolah, Portorožu in v Piranu. Pretežni del vasi pa se kljub obstoju organizacije RK ne zanima za zdravstveno stanje in za zdravstveno delo na terenu. Se danes mislijo nekateri, da je RK samo zato, da bo prebivalstvu delil obleko ali obutev, še danes imajo nekateri krajevni LQ na hodniku svojih sedežev omarico v kateri bi morala biti potrebna zdravila in potrebščine za prvo pomoč, ki pa je običajno prazna. Potrebno je tedaj, i »Mfc soci&rt m Qgmtt*mi& TovapHuji, H. 71 e h *?» t» upohtet;, pe wiPA*rb POBHOR% &S W v»; HPHHH ««*» 34 **«gw : $}> S *>, t *» t OBJAVA O REFERATU V. I. LENINA O «NACIONALNEM VPRAŠANJU«, 23. JANUARJA 1914. PARIZ •Lenin je postavil temelje na- [ la k temu cilju iz sedanjega rodnostnemu vprašanju, kate- položaja, ni in tudi biti ne no terega je Stalin kasneje razvil re». tn v bistvu samo razširil ideje Lenina. O pravici narodov do samoodločbe piše Lenin med drugim: Kadar poskušamo presoditi z marksističnega stališča tako imenovano samoodločbo, se nam zastavi to vprašanje: Kaj naj razumemo pod samoodločbo? Ali naj iščemo odgovor v juridičnih definicijah (določitev pojmov), ki so izpeljane iz vsakovrstnih »splošnih pojmov« prava? Ali naj iščemo odgovor v zgodovinsko e-konomski proučitvi nacionalnih gibanj?-.« »Ce hočemo torej doumeti pomen samoodločbe narodov, ne da bi se šli juridične definicije, ne da bi »konstruirali« abstraktne definicije, temveč če analiziramo zgodovinsko ekonomske pogoje nacionalnih gibanj pridemo nujno do zaključka: pod samoodločbo narodov razumemo njihovo državno ločitev od tujenarodnih kolektivov razumemo ustanovitev samostojne nacionalne državen. (Lenin: »Izbrana delan II. knjiga). Ko je Stalin obravr.-aval «Na-Honalno vprašanje« je v svoji knjigi med drugimi stavki navedel tudi stavek iz Leninovih «Zbranih spisov«, kjer je jasno označena kakšr.-a mora biti vzgo ja delovnih množic vladajočih in zatiranih narodov v duhu revolucionarnega intemaciona-lizma. Lenin pravi: »Ali more biti ta vzgoja.- konkretno ena ka pri velikih in zatirajočih ter malih in zatiranih narodih, pri osvajajočih in osvajanih narodih? Očivtdno ne! Pot k istemu cilju, popolni enakopravnosti, k najtesnejšemu zbližanju, k nadaljnjemu stapljanju vseh narodov gre tu očividno po različnih konkretnih poteh, — podobno kakor mora iti če hočemo priti do neke točke, ki Je v sredi tele strani, od tegale roba na levo, od nasprotnega roba P* na desno. Ako se socialist velike, zatiralske, osvajalne dežele izjavlja za stapljanje narodov na sploh, pa samo za trenutek pozabi, da so ■njegova Nikolaj, njegov Viljem, Jurij, Potncarč in dr. prav tako za stapljanje z malimi narodi (s pomočjo aneksij) — Nikolaj II. za »stapljanje« z Galicijo, Viljem II. za »stapljanje« z Belgijo itd, — tedaj je tak socialist smešen doktrinar v teoriji in pomočnik imperializma v praksi. Težišče internacionalisticne vzgoje delavcev zatirajočih dežel mora biti na vsak način v tem, da razglašajo in branijo ti delavci pravico zatiranih dežel do odcepitve. Brez tega ni internacionaiizma. Upravičeni in dolžni smo, da ravnamo z vsakim socialistom zatirajočega naroda, ki ne vrši take propagande, kot z imperialistom in ničvrednežem. To Je predpogoj-na zahteva pa čeprav bi bil pri. mer odcepitve v dobi pred socializmom mogoč in »uresničljiv« samo v enem Izmed tisoč primerov... In obratno. Socialist malega naroda mora prenesti težišče svoje agitacije na drugo besedo naše splošne formule: »prostovoljno zedinjenje« narodov. Ne da bi kršil svoje obveznosti, ki jih ima kot in-temacionalist, more biti tako za politično neodvisnost svojega naroda, kakor tudi za njegovo vključitev v sosedno državo X.Y.Z. Itd. Toda v vseh primerih se mora boriti zoper ozkosrčnost, zaprtost vase, izoliranost malih narodov, boriti se mora za upoštevanje celote in splošnosti. za podreditev delnih interesov interesom sploš-nosti. Ljudje, ki se niso poglobili v to vprašanje, vidijo neka) »pro. tlslovnega« v tem, da bi socialisti zatirajočih narodov poudarjali »svobodo odcepitve«, socialisti zatiranih narodov pa »svobodo združenja«. Toda nekoliko razmlšljenja pokaže, da druge poti k lntemacionalizmu in stapljanju narodov, ki bi vodi Tako je mislil in delal veliki Lenir.-, tako je mislil nekoč tudi Stalin. Danes pa voditelji Sovjetske zveze mislijo in delajo povsem drugače. Ze za časa vojne, ko so jugoslovanski narodi bili najhujšo borbo za svojo osvoboditev, in ko so v tistih hudih dneh proglasili preko svojih ljudskih poslancev ljudsko republiko Jugoslavijo, je bila Sovjetska zveza nasprotna temu sklepu. V prvih sklepih o ustanovitvi nove Jugoslavije je prišla do izraza rešitev narodnostnega vprašanja na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe. To samoodločbo zagotavlja jugoslovanskim narodom ustava FLRJ, v kateri je v prvem členu zapisano: »FLRJ je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnosti enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do samoodločbe vključno j pravico do odcepitve izrazili svojo voljo žioeti skupno V federativni državi». Rodoljub CodaJcovič, piše v svojem članku, »Rešitev nacionalnega vprašanja x Jugoslaviji«, ki j« bil objavljen v »Komunistu« št. 4—5 y zvezi z ena- v skladu s teorijo marksizma-leninizma, temveč pomeni nasprotno — njegovo revizijo. Prav tako ni niti najmanj naključje, da je ta spor nastai med VKP(b) in KPJ. Komunistična partija Jugoslavije ie rešila nacionalno vprašanje na revolucionaren način, ustvarila je federativno državo enakopravnih jugoslovanskih narodov. Politika KPJ v nacionalnem vprašanju je v dobi borbe za oblast in v dobi socialistične graditve zasnovana na načelih marksizma-leninizma. Bila je in je ostala dosledno internaciona-listična politika, politika aktiv nega sodelovanja in bratske vzajemnosti delavskega razreda in drugih delovnih ljudi vseh narodov v skupni borbi za današnje naloge in tudi za končnx smoter mednarodnega delavskega gibanja. Taka politika je vodila do druge svetovni vojne in v. vojni sami, nadaljevala jo je po prevzemu oblasti, ko 'je postala vladajoča partija nove socialistične države — Federativne ljudske republike Jugosla Vite Takšna pgrtija je imela moralno moč in pogum, da se je postavila po robu CK VKP(b). ker je menila, da je njegova praksa o odnosu do drugih držav, ki so se osvobodile izpod imperialističnega jarma, nepravilna (tuja marksdznvu-leniniz-mu, in da kot taka zavira razvoj socializma v svetu. CK VKP(b) je ravnal in ravna V tem sporu nenačelno in se izogiba osnovnemu vprašanju, bistvu spora; v začetku je svoje hegemonistične težnje skrival za tako imenovano skrb. jo za estanjei) v Kp Jugoslavije. Ko je zadel na odpor, je CK VKP(b) s pomočjo Inform-biroja devetih komunističnih partij (ki ga je zaradi svojih potreb kar čez noč spremenil v nekak komunistični forum, kar pa Informbiro Po svoji lastni deklaraciji n; bil) poskušal strmoglaviti vodstvo neke partije in vlado neke države, drugače povedano, poskušal se je grobo vmešavati v notranje zadeve drugih narodov. In ko je tudi ta poskus žalostno pro- socialistične države mora veljati načelo o političnem sodelovanju, o posvetovanju, o iskanju skupnih rešitev številnih problemov za najboljšo rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo razvoja socialističnih držav. Sovjet ska zveza pa ravna z drugimi socialističnimi državami, kot predstavnik velike sile. Kaj je storila Sovjetska zveza v primeru podpisa mirovne pogodbe z Italijo? Na sestanku predstav, nikov Sovjetske zveze, ZDA, Anglija in Francije, je Sovjetska zveza sprejela Za mejo med Jugoslavijo in Italijo tako imenovano francosko črto, ne da bi o tem obvestila Jugoslavijo. Na istj način se je Sovjetska zveza sporazumela tud) o meji med Jugoslavijo in Avstrijo in tako prepustila tisoče koroških Slovencev nadaljnjemu nemškemu zatiranju in raznarodovanju. Kaj delajo danes Madžari, Bolgari in državniki drugih in form birojevsk ih držav, ko nasilno preseljujejo celotne na- mer jugoslovanske manjšine v Madžarski in Bolgariji, turške v Bolgariji itd.). Alt ni to največja kršitev leninističnih načel o pravicah narodov? Na drugi srani, je treba pogledati tudi, kakq se v praksi razvija socialistična demokraci. ja v Sovjetski zvezi in kakšni so odnosi med narod) te velike mnogonacionalne dežele. V govoru ki ga Je Stalin držal najboljšim kolhozniikom Tadžikistana in Turmenistana 4. decembra 1935. je dejal med drugim: »To posvetovanje je izraziti dokaz, da je prejšnjega nezaupanja med narodi Sovjetske zveze že damo konec, da je na mesto nezaupanja prišlo popolno vzajemno zaupanje, da prijateljstvo med narodi Sovjetske zveze raste in se krepi.s Kakšna je stvarnost y Sovjetski zvezi? To nam najbolj jasno dokazuje zasedanje Vrhovnega sovjeta RSFSR, kd je bilo v juniju 1946 leta in na kate- Bahmurov z naslednjimi besedami; «Prezidij Vrhovnega sovjeta RSFSR predlaga, da se uzakoni osnutek zakona o ukinjanju Cečensko-Inguške ASSR in da se spremeni Krimska ASSR v Krimsko oblast. V času Domovinske vojne, ko so narodi Sovjetske zveze v borbi proti nemškim-fašističnlm osvajalcem junaško branili čast in neodvisnost svoje dežele, so mnogi Cečenci in krimski Tatari nahujskani od nemških agentov stopili v prostovoljske oddelke, ki so jih organizirali Nemci in skupno z nemško vojsko so vodili oboroženo borbo proti oddelkom Rdeče armade. Pod vplivom Nemcev so ustanavljali diverzantske drhali za borbo proti sovjetski oblasti v zaledju. Široke množice prebivalstva Cečensko-Inguške ASSR se niso upirale tem izdajalcem dežele. V zvezi s tem, so bili Cečenci in krimski Tatari preseljeni v m j Mfr&rf, LENINOV GOVOR NA VSERUSKI KONFERENCI VOJAŠKIH ORGANIZACIJ BSDDP (b), 1917. 1. Ukinjenje Cečensko-Inguške vine. Za zločin posameznih eWj ASSR In sprememba Krimske mentov se v Sovjetski zv ASSR v Krimsko oblast stopa kaznujejo celotni narodi in novih krajih so dobili zemljo in država jim je pomagala pri njihovem gospodarskem življenju. Na predlog prezidija Vrhovnega sovjeta RSFSR, z ukazom prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je Cečensko-Inguška avtonomna republika ukinjena, Krimska avtonomna republika pa spremenjena v Krimsko oblast. Vrhovni sovjet RSFSR odloča: v veljavo 2. V 14 člen ustave RSFSR Je treba vnesti uztrezne spremembe in dopolnila«. Kakor vidimo so po 25 letih sovjetske oblasti v Sovjetski zvezi enostavno razpodili dve naciji, nasilno razselili prebivalstvo, češ da «se ni upiralo« izdaj alstvu socialistične domo- v pogojih socializma. To je bolj viden dokaz nasilja velikih nad malimi, dokaz sedanj« politike sovjetskih vlastodriceV ki SO zapustili pot marksizma leninizma, ki so izdali prl bitve velike oktobrske re lucije in ideale 901 vjetskih ljudstev. kapravnostjo jugoslovanskih i padel, je dal CK VKP(b) po- narodov med drugim sledeče: »V njej (v Jugoslaviji op. ur.) m vodilnega naroda, niti prvega med enakimi, čeprav ie številčno razmerje med posameznimi narodi Jugoslavije takšno, da bi ljubitelji »teorije« o «starejšem bratu» in »vodilnem narodu«, ki »e goji v Sovjetski zvezi lahko privedla do take prakse, na pr. Srbov je večkrat toliko kot Slovencev Makedoncev in Črnogorcev, (če jih štejemo ločeno); poleg tega so dali Srbi od vseh narodov Jugoslavije v osvobodilni vojn\ in revoluciji sorazmerno največ žrtev, pa vendar ni nikomur prišlo na pamet, da bi zaradi tega proglasil Srbe za vodilni narod. Ta «teorija» je. msplošno nemarksistična, še Zlasti pa je nevarna v tistih deželah, v katerih proglašajo za vodilnega prav tisti narod. v imenu katerega so še do včeraj zatirali ostale narode ...... »Spor med CK VKP(b) tn KPJ je polet/ drugega tudi spor zaradi nacionalnega vprašanja, spor, M je z vso ostrino postavil na dnevni red razvoj socializma in zmaae delavskega razreda v vrsti držav izven ZSSR. Ta spor seveda ni nastal po naključju. Rodila oa je praksa VKP(b), vodilnega jaktorjo ZSSR, v raznovrstnih odnosih do drugih komunističnih partij predvsem v socialističnih državah, praksa, ki ni niti najmanj budo za bemo gonjo laži in kle vetanja proti socialistični Jugoslaviji, za ekonomsko blokado proti njej, za organiziranje sodnih burk, kakršni sta bili v Budimpešti in Sofiji, poleg tega pa se je lotil groženj in oboroženih demonstracij vse z namenom, da uniči socialistično Jugoslavijo in uresniči svoje hegemonistične težnje«. Današnji odnosi med socialističnimi državami niso zasnovani na načelih enakopravnosti in prostovoljnosti. Nastali so pod pritiskom ZSSR. najmočnejše socialistične države, ki si je vzela monopol tolmača interesov vseh socialističnih narodov la ki teži za tem, da si podredi vse socialistične države. Na gospodarskem polju skuša Sovjetska zveza zasužnjiti ostale narode in države, ki so zasnovali svojo politiko na socialistični podlagi. Odnosi Sovjetske zveze do ostalih socialističnih držav so zasnovani po zakonih kapitalističnega gospodarskega izkoriščanja, po ekstra profitih ižkoriščevalnih mešanih družbah, investicijah kapitala v podjetja za izkoriščanje naravnih bogastev gospodarsko manj razvitih držav itd. Skratka na istih osnovah, kot navadna imperialistična država. Ta hegemonističrja politika Sovjetske zveze se ne kaže samo na gospodarskem področju, temveč tudi na političnem. Za NOGOMETNO PRVENSTVO IMontebel v Istri | lo-Mezgec v vodstvu la vodita Arrigoni B sku| in Pi pine» ran Montebello-Z. W. Skedenj 4:1 Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja B skupine niso prinesle posebnih presenečenj. Montebello je premagal Skedenj bolj s pomočjo sodnika kakor svojih igralcev, Olimpija je z lahkoto odpravila tehnično slabšo Nabrežino, medtem ko so Opčine po hudi in zelo slabi igr; premagale Sv. Just Kontovel pa je prepustil dve dragoceni točki Mezgecu brez borbe. * * * Ze v začetku se nam je zdelo, da bo tekma Montebello-Zorko Werk (Skedenj) izredno zanimiva in obenem prijetna za oči. Skedenjci so prešli takoj v napad in prisilili Montebello v kot. Jezni protinapad Montebella je sicer dosegel uspeh in kmalu trikrat pretresel mrežo in to najmanj dvakrat po zaslugi sodnika, ki je vsekakor prezrl marsikateri «off-side» in končno priznal gol, ki ni obstajal. Skedenjci so sicer protestiral toda zastonj. Kot odgovor sa to so škedenj-ski Igralci sicer ostro napadali, vendar je njihova morala padla ter se je prvi polčas končal s 3:0. Sele v drugem polčasu so Skedenjci kmalu zabili krasen gol in vse je kazalo, da bodo še nadalje presenetili. Dokaz za to je bila izredno slaba igra nervoznih Montebelčanov, ki so se kasneje nekoliko opomogli in zabili še en gol iz čistega »off-sida«. Opčine-Sv. Just 4:3 Opčine so v nedeljo odigrale s Sv. Justom nogometno tekmo, ki, pravici na ljubo povedano, si ne zasluži tega imena. Podobna je bila bolj ((protestnemu zborovanju« igralcev proti sodniku, ki je bil pri vsem tem nedolžen. Krivi so bili prenapeti živci igralcev, ki so se zaradi sprejetih golov nešportno obnašali, kar je prisililo sodnika. da je izključil kar štiri igralce. Tekma je bila zelo ostra in brez posebnih tehničnih fines. Ze v osmi minuti prvega polčasa Milič zabije prvi gol za Opčine, medtem ko v 14 minuti Bonetti izenači. V'drugem polčasu je ponovno Milič poklican, da zviša rezultat, medtem ko Marzari v 21. minuti po 11 metrovki in v 33. minuti povede Sv. Just v vodstvo. Openci gredo v napad in v 35. minuti Skerlavaj doseže po 11 metrov ki izenačenje in končno Fla-mini v 38. minuti drugega polčasa postavi končni rezultat 4:3 v korist Opencev. košarka Igre za »Otvoritveni pokal« C. P. T.-lnter P. T. 41:3* LESTVICA p p T 5 3 1 1 1*3 147 7 Inter P. T. 5 3 1116*1427 Sv. Križ 5 1 0 4 123 IM 2 Olimpija 5 1 0 4 74 101 1 PRIHODNJE TEKME V četrtek 9. novembra ob 19. uri: Inter P.T.-Sv. Kril; ob 20. url c.P.T.-OlimpIJ*. Olimpija-Nabrežina 4:0 Olimpija je brez dvoma zasluženo zmagala nad Nabrežino, ki je v tem prvenstvu ena izmed najslabših moštev. Nabrežinski vratar je bil stalno na delu in le njemu se imajo zahvaliti, da ni Nabrežina odšla z igrišča z večjim številom prejetih golov. Prvi polčas se je sicer končal samo z 1:0, vendar pa je drugi polčas pokazal večjo premoč Olimpije, ki je v 15., v 20. in končno v 40 minuti zabila še tri gole in tako odšla z igrišča vesela nad zmago, ki ji je tako dovolila, da zasede tretje mesto v lestvici pred Opčinami, Sv. Justom, Kontovelom, Skednjem in Nabrežino. Prvenstvo Tržašta ozemlja SKUPINA A Piran-Umag 5:2 Arrlgoni-Strunjan 9:0 Meduza-Brtonlgla 2:1 Aurora-Novl grad 4:0 počivala je Buje LESTVICA Arrigoni 3 3 0 0 16 0 6 Piran 3 3 0 0 * 3 6 Meduza 3 2 10 6 3 5 Umag 3 111 6 S 3 Aurora 2 10 1 5 2 2 Brtonigla 3 0 12 2 7 I Buje 2 0 11 1 3 1 Novi grad 2 0 0 2 1 7 0 Strunjan 3 0 0 3 2 13 0 SKUPINA B Montebello-Z.W. Skedenj 4:1 Mezgec-Kontovel (tort.) 2:0 Opčlne-Sv. Just 4:3 Olimplja-Nabrežina 4:0 LESTVICA Montebello 4 4 0 0 20 3 * Mezgec 4 4 0 0 13 3 t Olimpijo 4 2 0 2 10 * 3 Opčine 4 2 0 2 11 11 4 Sv. Just 4 2 0 2 12 13 4 Kontovel 4 10 3 * 11 2 Z.W. Skedenj 4 10 3 9 15 2 Nabrežina 4 0 0 4 0 19 0 Aurora - Novi grad 4:0 Koprčani 30 na svojem igrišču dosegli veliko zmago nad svojim nasprotnikom. Igralci iz Novega grada so igrali zelo nervozno, tako da sta bila dva igralca izključena iz igre. Do/načini so prišli V vodstvo že v drugi minuti s Saiurcm. V 36’ in 40’ sta Sker in Vascon ie bolj utrdila zmago Aurore. V drugem polčasu pa je Dela Vaiie y 12’ zabil četrti gol in s tem zapečatil zasluženo zmago Koprčanov. Meduza-Brtonigla 2:1 Meduza je v zadnji minuti ,gre dosegla zmago nad razbito Brtonjglp, kj je igrala slabo. Tudi Meduza ni pokazala nič novega. Samo y drugem polčasu je Brtonigla nekoliko zboljšala svojo igro in tako dosegla v 31’ svoj edini gol. Gole so na-pravili: v 21’ Depangher za Meduzo, v 31’ drugega polčasa Sain za Brtoniglo in v 44 minuti drugega polčasa Parenzan za Meduzo. Arrigoni - Strunjan 9^0 Prvak Tržaškega ozemlja Ar--rigoni je dosegel na svojem igrišču visoko zmago rjad Strunjanom in s tepi potrdil svojo moč in položaj v lestvici. Niti dobra volja gostov n* pomagala, da bi ne njih vratar dobil 9 golov v mrežo. V igri se je takoj opazila razlika med dvema ekipama- Medtem ko je Arri-goni tehnično izpopolnjena e-najstorica, ima Strunjan še mnogo Za napraviti pnedtto bo I dosegel stopnjo svojih na- sprotnikov. TT s Ze v 5’ igre je Detee točnim strelom zabil prri V 10’ in 15’> Bologn drugi in tretji gol za Ar',f Ostali goli so Prish, J “-vega zaslugi Depase in 40 tl V polčasa po zaslugi drugem polčasu je ponovn pase v 9’ in 15’ napravil'3 gola, v 25’ Corbafto, medtem, je Mogliesam v zadnji m1 igre zabil deveti gol. u Tekmo je sodil MazzM«**0 Kopra. Okrožno prvenstvo ISTRSKA SKUPINA Nardone-Strunjan B 3:2 Aurora B-Meduza B 2:1 Sv. Lovrenc-Buje 3.1 TRŽAŠKA SKUPINA Polet-Z. W. Skedenj B 2:1 Montebello-Sesljan 4:1 Ilirija-Devin 1:0 Sv. Ivan-Olimpija B 5:1 LESTVICA Ilirija 2 2 0 0 2 0 4 Montebello B 2 2 0 0 8 2 4 Devin 2 10 14 2 2 Polet 110 0 2 1 2 Sv. Ivan 2 1*10 5 2 Z. W. Skedenj 2 0 0 2 2 6 0 Olimpija B 10 0 11 5 0 Sesljan 2 0 0 2 1 5 0 Kratke športne vesti BUDIMPEŠTA. — Madžarska plavalka Eva Novak nadaljuje s postavljanjem novih državnih rekordov. Te dni Je postavila dva nova državna rekorda v hrbtnem plavanju. 100 m hrbtno je preplavala v 1:19,6, medtem ko Je njena sestra Ilonka preplavala 200 m hrbtno v času 2:48,8, HANNOVER. — Od 10. do 16. nov. bo trajala velika mednarodna kolesarska dirka »Sest dni«, ki se bo začela v Hannovru. Med drugim se Je bodo udeležili Švicar Koblet. Francoz Lapebie, Ni-zozemee Lakemann i. dr. PRAGA. — Švedski atlet Anderson je zmagal v maratonskem teku, ki so ga priredili v Kožicah. 42 km dolgo progo Je pretekel v 2 urah, 31:30,2 minute. Drugi Je prispe/ na cilj Janson (Švedska) v 2 urah 35:12,4 min., tretji pa Tlmonen (Finska) v 2 urah, 37:21,0 minute. V ekipnem plasmaju Je Švedska zasedla prvo mesto. Jugoslavija-Horreška 4:0 (3:0j Mitič, Ognjanov in Horvat najboljši Jugoslo' vani na igrišču - Tudi Rupnik je zadovolji Beograd, 5. novembra. Na stadionu ((Partizana« je bila dar.es mednarodna nogometna tekima med reprezentancama Jugoslavije in Norveške. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: NORVEŠKA: Torgersen, Spl-devol, Hotatberg, Hanssen, Svensen, BJdrae, Toressen, Hvidsten, Svajnsson, Karlsson, Bredessen. JUGOSLAVIJA: Beara, Horvat II., Stankovič, Colič (Jova- novič), Djajič, Čajkovski, Vu-kas, Bobek, Zivanovič (Rupnik). Mitič, Ognjanov. SODNIK: Schiper (Holandija) Prvih deset minut je igra potekala v obojestranskih napadih obeh moštev. Jugoslovani so morali vložiti mnogo napora, da so sledili močni igri Norvežanov, ki je bila zelo žilava in požrtvovalna. Sele od 15. minute dalje so Jugoslovani, prevzeli iniciativo Zagreb-Dunaj 1:0 (0:0) V soboto je bila v Zagrebu nogometna teiksma jned reprezentancama iz Zagreba in Dunaja. Na zagrebškem stadionu v Maksim iru so Zagrebčani premagali Dunajčane z 1:0 (0:0). Gledalcev je bilo 15 tisoč. Gol za Jugoslavijo je dosegel Vidljak v 63 minuti igre. Sodil je Jira-selk. Zmaga Zagreba je popolnoma zaslužena. Vodja dunajske ekipe je po tekmi izjavil: »Popolnoma zaslužena zmaga boljšega moštva. Najboljši v reprezentanci Zagreba so bili Pukšec, Čajkovski II in Horvat. V našem moštvu je bil najboljši KSrmer. Zagreb je muovo bolje zaigral, ko je zavzel Woelfl mesto srednjega napadalca, a Vidjak je odšel na (tesno krilo na mesto Bobek a. Obramba in haifli-nitja sta bili še precej dobri. Tudi Z mara se je večkrat izkazal. Poleg vratarja Schmidta sta bila pri dunajskem jnoštvu najboljša Habitzl in Komer v napadu. Sodnik Jirasek je W81fl je prejeto žogo s centra podal v drugem polčasu in sicer takole: Woelfl je prejeto žogo s centra podal Čajkovskemu, ki )e bil na robu 16 metrovke, Čajkovski je podal Zebecu, leta zopet Čajkovskemu, ki jo je podal Vidjaiku, kateri jo je s težkega položaja poslal nizko v sam kot. Strel je bil neubranljiv. Zapreb; 2 mara, Braketa, Horvat, Pukšec, Belin, Režek, Bobek, OMomič, Vidiak, Čajkovski II., Zebec. V drugem polčasu so v napadu igrali: Vidjak, Firm, Wolfl, Čajkovski, Zebec. Dunaj: Schmidt, Patvusa, Bri- nek, Merki, Koller, Zeica, Ha-bitz, Dienst, Walthower, Probst, Korner. Plavalci ..Mladosti" na Dunaju Dunaj, 5. nov. Prvi dan srečanja med »Mladostjo« iz Zagreba in avstrijskimi plavalci, ng katerem bo izbrala reprezentanca Avstrije, ki bo tekmovala z Južno Nemčijo 100 m prsno ženske; 1. Dokupil (Diana) 1:18,3, 2. Kujiš (Mladiost) 1:19,3. V plavanju na 400 m prosto za moške je od 9 tekmovalcev zavzel prvo mesto Stipeitič Mi-slav z rezultatom 5:07,0, 2. Vidovič (Mladost) 5:08,4, 3. Marek (Union, St. Polten) 5:20,6, 4. znani avstrijski plavalec Koppelstiiditer z rezultatom 5:40,8. 200 m prsno ženske: 1, Kor-pes (Mladost) 3:11,9, 2. liga (Union) 3:21,0, 3. Paškvan (Mladost) 3:26,6. 100 m prsno moški: Med 11 tekmovalci so nastopili 3 Jugoslovani. Prvo mesto je zasedel Cimperman (Mladost) z rezultatom 1:16,2, 2. Salzmann (U- r.lon) 1:18,2, 3. Rossmeisl (U- nion) 1:22,1, 4. Udovič (Mla- dost) 1:23,0, 5. Striedl (Diana) 1:23,4, 6. Marijan Stipetič (Mladost) 1:23,9. Na 100 m prsno za ženske je bila prva Avstrijka Dokupil z rezultatom 1:30,2, 2. Sobotinči-čeva (Ml.) 1:38,2. V mošk: štafeti 3x100 m je zmagal Union I. (Koppelstad-ter, Salzman, Schiitz) z rezultatom 3:33,4, 2. Mladost I. (Vidovič, Cimperman, Kvinc) 3:36,0, 3. Mladost H. (Silovič, Udovič, Milir.ov) 3:38,3. v svoje roke. Bili so terensko nadmočni, ali velika borbenost Noivežanov, posebno obrambe, je doprinesla, da so se akcije jugoslovanskega moštva brezuspešno končale. Prodori Norvežanov so bili večkrat nevarni. Norvežani so namreč svoje napade izvajali v glavnem preko krila. Karakteristično je, da so streljali iz velike daljave. V 35. min. je Bobek dobljeno žogo dal Ognjanovu. Norveški vratar mu je prišel nasproti, vendar je Ognjanov prisebno poleg vratarja poslal žogo v mrežo — 1:0. To je bila lepa in zelo hitra akcija Jugoslavije, izvedena preko desne strani. Štiri minute pozneje so Jugoslovani dali še drugi gol. Žoga je prišla do Mitiča, ki je iz daljave 10 m dal neubranljivi gol — 2:0. V 40. minuti je namesto 2i-vanoviča vstopil Rupnik. 2i-vanovič se je namreč pokazal prilično trdega in negibljivega, tako da je Rupnik vnesel v napad Jugoslovanov več živahnosti. Jugoslovani so bili v tem delu igre v premoči. V zadnji minuti prvega polčasa je Mitič dal žogo Rupniku, ki je ostro streljal in dosegel tretji gol za Jugoslavijo. V drugem polčasu je v jugoslovanski reprezentanci namesto Coliča nastopil Minda Jovanovič, medtem ko je Rupnik igral še naprej vodjo napada. Norvežani pa so igrali v nespremenjeni postavi. Ze v drugi minuti drugega dela igre je Jugoslavija po zaslugi lepe kombinacije za napadalne vrste prišlp v vodstvo s 4:0. Bobek je centriral, sred- nji krilec norveške reP Katance je žogo odbil do ^ nova, ki jo je poslal m vrata gostov. Jugo- Do konca igre so D g/, Re-slovani v tehnični prem0 ^ zultat v drugem polčasu J^. je realen nasproti rezulta > ^je, bil dosežen v prvem de ^ go-ko so Jugoslovani doseg van-le. T0 zato, ker so )u®° te® ski reprezentanti imeli delu več od igre. ... jo-Sodnik Schiper je »°al bro. Izidi nedeljskega kol*- ^ Atalanta - Bologna Como . Milan Genoa - Roma Inter - Sampdoria Juventus - Napoli Lazio - Fiorentina Novara . Torino Padova - Udlnese Palermo - Pro Patrla Triestina - Luccbese LESTVICA 9 7 2 0 Milan Juventus Inter Lazio Palermo Bologna Como padava Torino Triestina Novara Udlnese Atalanta Napoli Fiorentina Genoa Pro Patria Sampdoria Luccbese Roma 33 ** 2-2 t-i 5-1 3-2 2-1 3-2 1-1 *-« ».0 l« 9 6 3 H 15 » 7 1 J« D 9 5 3 1 ‘J ll 3 2 1» 9 5 1 l H “ 9 5 1 3 is 20 “ 9 4 3 * Z H'" 9 4 2 3 1»}’ 9 9 3 3 l 2 14 * S$! ;?M i» ’ 9 2 2 5 21 20 9 2 2 5 12 9 1 3 \ »J \l 5 9 1 3 ! A V * t 1 2 • 13 1 Apstrija- Danska Na Dunaju je bila v nedeljo mednarodna nogometna tekma med representancama Avstrije tn Danske. Avstrijci so z lahkoto premagan Danoe, ki so mogla kloniti pred močnejšo enajsterico gostiteljev. Avstrija je že y peti minuti dosegla gol, ki ga je zabij Mel-chiar z močnim strelom iz kakih 30 mn: Takoj nato so Danci prešli v protinapad i® v 15' s Jensenoun izeapčili. Po tem golu so Avstrijci tatkoj prevzeli vodstvo igre. V 18’. 20’, in 44’ prvega Pol- i časa je vodja ^ pada Wagner obilje za svojo ekipo. V polčasa ie levo zabil peti gol za AvsUU ^ Avstrija: ZematV ^*'GCt» pel, Hanappi, °^£r, hardt, Melchior Df^recbmk-ner, Stojasp^l in A (El- E. Joergen-^^t, Hansen, Dahigeldt, Joerge^ Lungberg, L«ne# Sodil je Jugofit°v Danska: ting), E. Od. „„dn,k STANISLAvTenKO.1- t1 sk* "tt ž a šk I' tl a k a r s kV v od? :"t:^ricj. W &.K MU Koper, UL Battlst. 30U-I, Tel. 70. FRANČIŠKA Odg. urednik STANISLAV RENKO. eseCnO NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, pulletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, m*8-- tlSK* inozemske*® ^gT Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnilt-o tržaškega ttska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči raču» pri Komunali« banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska