GLASIJO SLOVENSKE NAROfeNE PODPORNE JEDNOTE gj^rsiry '^STSH^ Chicago četrtek, 4. novembra (November 4), 1926. STE V.—NUMBER 259 Delavska stranka v Angliji je onvojlla 1«0 novih občinaklh mandatov,_ bondon, 8. nov. — Občinske volitve, ki 10 se vrlile 1, novembra v tristo občinah v Angliji, «o neprijetno isnenadile vlada-jote torija. Sijajna smaga socialističnih kandidatov v vseh večjih mestih ja grdo poperila konservativca in libaralce, ki niao. pričakovali kaj takega. Volilni isld doslej kale. da ao socialisti napredovali sa 160 mandatov, katera so odvteli konservativcem In liberalcem. Volitve sicer nimajo nobene ivese s parlamentom, toda nI mogoče utajiti, da ae je j*a vo-lilcev obrnila proti vladi radi rudarske stavke. Bila je indl-rektna smaga sa rudarje, kajti socialistltiN občine bodo sdaj dajale podporo rudarjem ii občinske blagajne. Delavci so osvojili veliki Inda-atrijski mesti Leeds in 8hef-field popolnoma; občinska uprava v teh dveh meatih js prolls pod absolutno kontrolo socialistov. V Stoke-en-Trentu so delavci isvollll 10 odbornikov, v Birminghamu 8, Mancheiterju 7t Llverpoolu 8. Nottlnghamu 8, Brietok» 8 in v Birkanheadu t Občinske volitve na Angl» Ikem se vrle vsake leto, in al-car ae vedno voli le ena trst j in« občinskih odbornikov. Sodnik Ttayer je delno pristal. | da pesti zagovorniku dveh de-lavekih ftrtev vložiti priliv «a To 80 pokazale volitve. Drttgafe *> volilci volili po starem. Coolidgeva administracija je hudo udarjena; Butler, ki ga je predsednik priporočal, je poražen. , Sedem držav je glasovalo proti prokibiciji. > Tovarnarji Dedham, Mana.—(FP)-^Sod-nik Webster Thayer, ki je predsedoval prvotni obravnavi Sicca in Vamettiji in je pogneje odklonil ponovno obnvnavo, je ae-dij pristal, da bo konferiral i pravdnikom Thompaonom. kateri zagovurja toženci. Thompaon je predložil iijemno ponovno obnvnavo. „Sicer je v navadi, da sodnik takoj pristane in dovoli ponovno obrsvnsvo, toda v tem slučaju le je zikrknjenl aodnik skušal izmuzniti vi te dolžnoati. To pa aamo zato, ker je poln predsodkov mprim Saccu in Vanzettiju. Thompson je predlolil vse dopise in afidavite ter druge liati-ne, ki se tičejo obravnave. Te listine eo velike važnosti, ker dokazujejo, da je veliko državnih dokazov nepravilnih, podvrženih in ponarejenih. S temi ponarejenimi dokazi so hoteli usmrtiti omenjena dva delavca. Ker se je sodniku Thayer Ju zdelo vendar le preveč vidljivo, da le on is predsodkov ravnal proti omenjenima obtožencema, se Je so-daj za las umaknil. Toda le nič nI sedaj gotovega, kaj se bo zgodilo. Thompson trdi, da ima dovolj dokazov, ki bodo pokazali, da sta Saoeo in Vanzetti nedolžna. To bi ae tudi le kdaj zgodilo, a-ko bi se mu dala prilika, da bi lahko podal svoje dokate v zagovor Saccu in Vanzettiju pred porotniki, kar mu do sedaj le niso pustili. Toda to je, kajr si on nijbolj^žejh prilika pi^ pwot- vso evidenco, katera jih mora prepričati, da ita obtolenea popolnoma nedolžni. Na tisoče ljudi je aaprtih.—Krvolitjt po rasnih mestih.— . Četa "isletnikov" aretirana na franeoeko-dpanaki meji.—Falistovaki vpadi na francoski meji. Hartford Cena. — o sapustil .Bolonjs liv,M Aretacije se le nadaljujejo In saeslih Je vedno več lju-dl» oklaeimajmg^K so že raskrMi, odkod isvira zarota, toda Uga nočejo isdsti. Sedemnajst komunistov je bilo zeprtlh v Slenni. Ne samo v Bolonjl, demon-stracljs se vrle po vsej Italiji. Povsod vrs In fašisti bujskajo ljudi, naj ae upro proti njih so-vralnlkom. Nič čudno al torej, da je po mnogo krajih prlllo do pobojev la je bilo več protifa-listov ranjenih in ubitih. Ka-rablnjsrji la Itavllna policija ao po več meeUj» preprečili prelivanje krvi. Od Uh je bile mnogo krvavih in pretepenih, ker so morali drletl nazaj nahujskano falistovske drhal, ki j« hotela udreti v h I le protlfalistov in jih polgatl. Najboljšo sliko 6 divjanju a sva mase podaja zadnje lo o izgredu v Cagllariju v Sardiniji. Drhal fallstev se je navalila aa urad dveh aeda-nji vladi nasprotnih listov. Ko jih js pregnala policija, ao ae spravili nad bilo protlfalistov-skegs Lussujs. Tam je le sta-; la policija in tilčala podivjano množice nasaj. Medtem pa ae je neki falist splasil na balkon hiš« s namenom, da bo ubil poslanca. Lussu ¿s je sapasil in ustrelil. , Drhal pod hilo ji zarjo vela in tulila: "Vbljte ga I UbUtegi!" Iznova se je zakadila v vrsto policije, ki je stralila hllo in prišlo Js do pooovnsga prelivanje krvi. Policija je vsdrtala, Lussujs pa saprla. ' V Neapolju se porušili poslopja znamenitih nasprotnikov fašizma, namreč filot^fa Oroce-Ja, dramatika Braoea In politi-kala Labriols. Enaki isgrodl so bili v Benetkah. Do pouličnih spopadov je prille v Genovi. Dve skupini za pobijanje pri-, pravljsnlh fašistov S& as v torek sveder navalili na hilo sosl-allštičasfa -advokata Rossija. Mila je le b(U lastralsna. Prišlo je do spopada ia je bilo par ubitih. Psrptgaan, Francija. 8. nov. Skupina policije iz Parita, Tou-lusa in Maršal ia je v torek zajela četo petinttlrldeaotlh moških. ki so isstoplll s vlaka v Katagslu blizu Perpigtiana. Četa je protestirala, čel, da so hrtbelasci, ki sena poti a***» Canigbo v Pirenejih, toda policija se ni dala pregovoriti, kajti obveščena Je bila od Prlmo de Blvers Iz ftpsnijs, da J« leta zalotena z orožjem la municijo v gorah In da je priprsvljena na vstavlkl pohod v Barcelono. V zaroti je baje več eto ljudi, ka-terttf skupine ss js Imsla pehati v Italijo. skUplaa pe v Španijo. Drugo poročilo spet pove, da se blU ujeti navad sodelavci Is tovarne in urada, ki se organi« sireni v izletnilksm klube in se III ne izlet, kakor 10 to storil! vsako leto prsj. Zajeta čsta je imsla i seboj rsdio aparate is telefonske pripravo. Orolja nI imela, resen Pri dveh Aj^gietih v skupini so nalll dve bombi. Četi poveljuje neki Jose Carillo, begunec Is Baraslone, ki je bil prsgaan radi separatistične agltaslje. Vsi so očivldno žilavi la itbraal ljudje ter vajeni vejalke discipline. (Halja sa t sUssO ' fsrt Werth, Tesan, — Rev. Krink Norrls, ki js obtolen ih mora D. E. Chippaa, je dossgel prvi uapeh s tem, ko je sodUčs dovolilb, da bo sodba prsmalčl na v Austin, stolno mssto Te-xass. Zagovorniki Norrlia so tako dolgo vztrajali pri fcsj zahtevi, da ae je lodilče pedale, čeprav je garantiralo, da bo ns-pristransko. Drug uspeh zs Norrisa pa Js v tem, da je sodbe preloiens do januarja.* B tem si Js sodnik Hotey pmil roke In je predal bojevitega ps-storja prve bai>tistovske cerkve drugI občini. Pastor sem pa ae bo več mogel pridigsM, da »inj ni pravične sodbe. Toda dasi Norrls a tako vnemo trdi, da je večina preli njemu, je dejstvo, da je občinstvo v Fort VVorthu razdeljeno v pri-bllžno enaka Ubora. Eden .tabor je zato, da Norrisa obelijo kot hladnokrvnega morttea; drugi tabor vztraja pri tem, da je Norria nedolžen človek in da mu delajo krivico, ker ga «pleh tirajo na aodllče. Vsi fsrsni Norrisove fare so v tem slednjem taboru In so darovali vpak po $100 do 1280 ze Norrisove zagovornike, da lupnlka relijo Ti so tedl zagrizeni pristal Norrisa. in odobravajo umor. Na zadnjem sestanku, keteregs ae je udeležilo kakih par sto Vernikov, so soglasno zaključili, da je Norria prav naredil. Kot bolji namestnik le ve, kdaj jo potrebno koge umoriti in če bo •pet potrebno, nsj ps iS Strelja. ; _ M# za razihjiBjt kašklh msI arifat lakai Stalo bo 182^00,000 in novih : cest bess 588 milj. Chlcago. — Torkove volitve so pokazale, da so Chicažini v ogromnem Številu za,izdajo obveznic, i katerimi se bo zbraJ kapital za razlirjenje cest po Chicagu in predmestjih ter za Zgradbo novih cest Okraj Cook bo jsdal sa $18,000,000 bondov, s čemur bo delo omogočeno. Sosednji okraji v Ulinoisu, Wis-consinu in Indiani se se istotako izrekli zs gradnjo novih cest ln tako js gotove reč, de bodo eo-delovali s Chicagom za cestno omreMe. ki bo kos potrebam. De je bil predlog pri volitvah sprejet, Je v največji meri zasluga svtomobllistov, kateri najbolj čutijo potrebo in so zato glasovali. Veliko ja stvar oglašal tudi Anton Cermak, ki je Imel gradnjo novih eest in ureditev psrkov v svoji volilni pletr formi in Je bil z isto ponovno izvoljsn. Vsota, katera bo izdana za nove oeste samo od mesta Chi-csge. znala $82,000,000. Teko se glasi račun v načrtu, keteregs je Izdelal cestni odbor. lavce ter zapirali rove, v drugih krajih pa so jih odpirali, kjer so čutili, da Jim unija le ni za petami. Zato se pa sedaj izkoplje v OhU» •• n« polovica premoga, kot M se ga moglo, ako bi bili normalni časi. Premogovniški baroni so uprizorili umetno brezdelje. Unijske rove so zapirali, neunijske so pa odpira-li ln le podvojili moči, da so nadomestili premog na trgu. S tem so pa postavili na cesto ns tisoče premogerjev v Ohiju, Zaped-ni Virginiji, Kentuckyju in pa v Pennsjrfvanijl. Po nekaterih krajih so jim se-*j obljubili po pet dolarjev dnevne mezde, toda unije pa nočejo priznati ln kjer Je že usta-novljena, jo pa skulajo uničiti. Paisley, ki operira rove v treh drževsh. je napel vse sile, da u-niči unijo. Unijske rove je zapiral, neunijske pa odpiral. . Unijeki uradniki so se vsem takim poskusom uprli. Odločno so bili proti takim sramotnim nakanam premogovnikih baronov, ko so unijske rove enostav no zaprli in neunijske pa operirali Rudarji odločno zahtevajo, da morajo vsi rovi priti pod unijo. Ako kodo le nadalje ostal kot sedaj, tedaj, jih bodo baron premoga izkoriščali kar naprej in kadar se jim bo zazdeloj*-lavci m morajo resno «prijeti Ideje, de ee morajo organi»^ na vseh poljih tnlegjJ» ™^; koga premoga, ako hočejo, oa bode lahko uspešno nastopa» nroti knoeesom. Njihova edina pomOč je. de se strnejo v unijo, ki iih bo fcčllfle. e katem pa nw rJo tudi skrbeti, da peeterijo Napeli no vse sile, da «ničijo u-nijo majnerjev. PsMeyjevi ■ntereNi na delu, da oslabe uni-jo. - Delavci se drže hrabro, da pridejo de zmage. develand^-(FP)—Veliki ka-Pital, poglavar ameriške indu-»trije, *e je odločil, da uniči pre-•ogarsko unlio v Ohiju. Tako se »»vzema iz poročala, ki gi je »javil wallstreeteki glasnik, ku-ri ima pogled v celo zadevo, jkveiandska federalna reeervna ;:lnka- ki je pod kontrolo Wall ;«rwta. se je tudi odločila, da bo napravila pritisk, da uniči '«lijo. Predsednik omenjene tomsl «^•mp je objavil toeadevni ul-«aat v liKtu Ctevelender, ki je W"ilo clevclandaka trgoevke ko-^ To je organizacija, ki je *Jvefji sovraftnik organizirane-delavstva v Ameriki. V svo-^ ultimatu pravi de Camp, da «iHiminJa, ko so ohijaki pre-J^arji kopsll premog in zaeiu-«2.9H na dan. On sili prsmo-ij^ke barone, naj plačajo se-»J \*> lestvici, ki je v veljavi v P*dni Virginiji. Ta zakrtmjeni Pfvornik velike mošnje pe ne Os ho sedaj cene ilvljenju '^at ali pe le več vUje kot pa pred vojno, de Camps je treba vze-J^safm, ee se pomisli, de je on J« oseba, ki kontrolira vse v državi Ohio. ^nnogovnW baroni so na «zprll an odpustili pre-! « v «*edni državi. Za-C v,rslnijl ter na ta način Zunijo. Revno ns e w ** Prt« ravnati v ^ rovih. Odpuščali so de- Ishpemin«, Mlchigsn. — Včeraj je nalb smrt triinpetdeset rudarjev v ieleznem rudniku Barnee Heeker, ki Js last Cle-veland Cllff Mining Co. V vlečne sove, M so ss rsstesali pod močvirnate povrllno, js iz močvirij neMe pot voda in telesni rov zalila s neznansko silo ter uničila ves, kar Je bHe živega v njem. Rsisvaiol so opustili vsako upanje, da bi megli retiti rudarje, kajti veda la Meto sta napolnila vsa rudnik. Vel. ki Je udaril po mdnllkem hodniku, je prinsssl na pevrlje ssdsm trupel; ksko bodo dobili druge, ki so po per eto levljev globoko po rovih pod vedo, je pe telko reči. kajti vede se le vedno steka v rudnik ia si njena rilina le naprej dvtas- Deli vel, ki so bili zepoaleni v dotičnecn rudniku, sp večinoma sami Finci. (Daljle poročilo o katastrofi podamo Jutri.) - Peljati smnerhletl sentemaje D» Moines, Istra. — Smith W. Brookhart, ki js Is nekaj let trn v peti stare garde in ke-terega ao lani brcnili Iz senata, je bil v torek ponovno izvoljen seaeterjem t večine okrog 40,-000 glasov. kc Tudi če napno baroni vse sile, pretnogar ji le vedno lahko zmsgaJo. ako as sevsdeje svoje moi^ Toda te »oči se morejo zavedeti pOvsod in ne ssmo po Psfclng, 8. nov. — Kitajski zunanji urad je naslovil na Veliko Britanijo noto. v kateri sa-htsvs odškodnino te Ubitih tisoč Kitajcev v Vahaienu. An-glslks topničsrks so bomberdi rslf Vshsien pred nelcsd meseri brez povode, ko ao ae vmslsls v kitajsko elritnc vojno. Verlev% S. nov PROSVET glasilo iLonwiQ wampw podpokwi LAMTNINA SLOWS« wabopif» poppowoi japegg. Cm» ortoy* tx» áoSSSt : -PR wm/i-m f. iotSS* A^ a^ i -THE ENLIGHTENMENT" OfÇM W d» SleW Mstt—I F Ipw^fcy ¿W Sl»fé¿ »tlšdll Il premofârjt kateri se mUHjo K da ^zopet veUka udelrfM •em aeliti, kafce so tu razmete. to.rj"*» Alíenle nri»motf*riev bo uotovà I Sto» * W-ingfieldm adjenicpèamogarjev^^l - ^ ^njih _ v Detroitu. Mad H11**** ^^ „ nr4oMit| ml je veliko število onih, kl ne Slovene se upa priobčiti, nikakor ne morejo privaditi tó- Shebofrga*. Wleeonsln. -- Dne delu. Ruda# MM| 9.> oktobra t. 1. sem poslal Amo- t# Iff!) I>at un r oklep«)« «• P r. (Oct. ti. PMM.Í, Se resi |e s U» dmtrom i» m na m —Uri Ponovite je pesi MALO ODMEVA JË LE. Ko je pred par mesed irflo Cankarjevo delo Jernej in njegova pravica"- v angleškem p^_ apelirali na "Prosvetine" čitatelje, naj pomagajo, niti Amerikance s Cankarjem In razširiti knjigo med ameriškim čitajočim občinstvom. Citateljt bo se od»r*H in več ali manj to storili. To sodimo vsaj po enem odmevu iz La Salla, 111. Uredništvo dnevnika The Daily Post-Tribune and Peru Evening Press" je namreč porabilo "Hlapca Jerneja" za kratek uvodnik. Članek v originalu je bil ponatisnjen na angleški strani zadnje sredne številke. Tu g» prinašamo v prevodu: "Ished. Psr besed o novi noveli, ki je spisana od bUtul^eta, v katerem vsi llvltoo. To je "Vern^s Justicc." Povest je prevedena iz slovenščino, v kateri jo je spisal Ivan Cankar, v mnoge jezike. Yorney jo bil sUr famarski ' delavec. Vse svoje življenje je prebil na polju svojega gospodarja, ki Je naraatlo pod njegovimi rokami U male, . mizerne farme v cv<*to£e posestvo. Ko jo stari gospodar umrl, je njegov dedič odslovil Yerneyja, ker ga jo mrzfl radi tega, ker ni hotel biti hlapčevski. Yerney je pdšel z jeco do bogastva In z vročim Čutom oevete. Njegova logika je bila jasna. Farma Jo bila reven košček zemlje, ko je on začel delati tamkaj s starim gospodarjem. Štirideset let je obdelava! semijo, gnojil njive in travnike in gradO novo hlAo. Pri tem delo jo ostalo" nekoliko njegove dulo v vsak! drobtinl zemlje, vsakem koičku lesa, vsakem kamnu—kmetija je bila del njega inr on je bil del iste. Kako je torej mogel mladi Sitar, ki ni ničesar sam naredil, reči: "Jaz sem gospodar, ti pa moral Iti?" ... 4 ' Tragedija v tej knjigi o pravici je mladi Sitar, ki nima pojma o primerjalni Vrednosti delavca, kateri sicer dela sa druge ljudi, vendar pa vtisne vso svoje življenje v svoje delo—tako da naposled čuti, da so sadovi njep» vega dela del nJega samega in da je on del teh sadov. Kadar bo na« kompliciran sistem kapitala in dela tako ~ uravnan, da bo delavcu mogoče delati fte radi dela, kakor < je delal atari Yerney, ne da bi bil izpodstavljen nehvalež-nosti in krivici, ki jo nJega sedela, tedaj morda no bomo več slišali o 'industrijski vojni'." Clankar je delom« pogodil osnovno idejo "Hlapca Jerneja/' toda le delom*. Tragična oseba v povesti ni Jernej, temveč Sitar, ki "nima pojma o primeiialni vrednost delavca." Ce je urednik ameriškega lista v malem mestu, ki se nedvomno tiska le v interesu businsssa, toliko pogodil, tedaj je Adamičev prevod največjega Cankarjevega dela dosegel 75 odstotkov svojega namena. - Toliko bolj morajo knjigo razumeti ameriški "hlape Jerneji"—bistveno ne dosti drugačni od slovenskih—ka terih je trideset milijonov! živina KDAJ 80 LAGALI? Neko čikaško filmsko gledališče je oživelo film "Four Horsemen" (Štirje jezdeci Apokalipse), ki je utival veliko slavo med vojno. Film je dramatizacija povesti enakim naslovom, katero je spisal španski avtor Blaaoo Ibanez. S to knjigo je hotel pisatelj poriniti Španijo vojno proti Nemčiji. Zato je knjlfra pohm mrihje prod Nemcem. —X ■ . • < \ x K P R O 8 V ETA^ leznim ali nesrečam, |dgl;W veste, kdaj in kje vas Äskajo. Od časa do časa imamo tudi veselice. Dne 80. oktobra je i-molo veselico v Slovenskem narodnem domu tdfalnje P*v,k0 društvo. Bflo je obilo zabave, veselica bo dne IS. ČETRTEK. 4. NOVEMBRA Ae en mesec. Voditelji so lahko dobro vedeli, če bi bili vzdržali Ae toliko Časa, da bi bili pridobili za organizacijo cele tri dežele, tO Ise okraji Westmoreland, Pay .in Somerset, pa. so nas prisilili ŽARKOMET ahko zmagali v stavld. Xn po-novembra, ki Jo bo priredilo if"? P* trt leta, doklOr sMrt»] katere ae Amerikanski po tova*** opravljati nej-rikartikemu Šimencu izjavo, to* težje deU in jo tudi najslabše tere pa do dH*s še niso priobči-pUdnm»kalil o» ni izurjen sa 11. Isjeva se glasil porabo pri boljšem in finejšeni Cital sem izjavo y Vašem II-delu v tovarni. T letu gledt umora naše rojakinje l — mislim, da za Ahne Peternel, katero sem v res-ve celi svet — jo niči nalel, ka sem prišel domov kot delodajalec, ki od dela, v mlaki krvi, umorjeno svoje delavce. I po njetfem seferogu. Ko so so-veliko delavci proga vprkšali, ako je namera-ae jo pridušal, da k I val umoriti še koga drugega, je nikoli več delat. Pri I rekel, di ni imel zato vzroka delati kot nena tflede sostanovalca Joe Urha. Le smeš se ozirati okoli « da ga je jesilo, ker je kupo-10 smeš govoriti; biti val "munšajn", katerega je da-3\l bolje — del stro- jal ženi. pri Fordu kar mr-1 Jaz odločno protestiram proti goM hrti Poskrbijo, da delavec takemu pisanju, ker jaz nisem dobi "lajr-off", če so le malo pro- nikoli prinesel nikake opojne pl Ječe v hišo Pétemela. Vseeno bi aiatem je pri Fordu rad vedel, kje so pri Mierikan-standardiziran Prva dva me- »kem Slovencu dobiftlažnjive in-soca dobi delavec po pet dolar- formacije, -da sem jaz nosil ev na dan, potem pa po šest "munšajn" Peternetytf ženi. Jelavnik traja osem ur. Ce se Vsakdo, ki mi dokaže, da sem cdo po večletnem 4elu pri Fordu J" kdaj kupil "munšajn", da bi nekoliko povzpe, ima nad seboj S» nesel v hišo PeterneU, naj v nepolno paznikov, ki ga šikani- m zglasi pri meni na 913 Ken-rajo tsr strogo nadzorujejo. TO tueky ave., tér dobi $26 nagrade, pomaga, da veliko delavcev prit V Amerlkanskem Slovenci^ št Fordi pusti delo, ker so prestro- > sem čital Redeči popravek: ko nadzorovani. Na njih mesta "Poprav^: — V našem pr-pridejo novi (Klavci, ki prlčrfo s vem tozadivjriem poročflu smo plačo $6 na dan in opravljajo poročali, kakor smo pbaneli iz ravno Isto delo, kakor ga je o-lokalnega lista, f da je rekel pravljal sUri delavec več let, ki Frank, .da gtf ' je jezilo, ker je e proti koncu imel $7 na dan. njegov sostanovalec Joe Urh no-Zaalužek je tukaj presneto pi- «» UmJe ženi, Mr. Urh pa to čel. Po tovarnah zasluži nava- vse zanikuje in pravi, da ne o& den delavec po 4Ž do 60 centov *ovarja resnici, ker oi/ ji m}* na uro. Življenjske potrebščine koli nosil žganja." so silno visoke v cenah. Stano- M Amerikanskem Slovencu vanje petih aH šestih sob je po morda mislijo, da ta popravek 145 do 100 na mesec In tudi Več. zadoetuj* s «fémur pa nikakor Svoječaano sem mislil, ko do- nisem zadovoljen, kajti oni po-avec dobi delo po avtomobil- «>čajo, kakor da smo posneli iz sklh tovarnah, da je potem pre- lokalnega Hsta, kar pa ne odgo-Hkrbljen z delom za stalno in s varja resnici. Ne vem, ali so ta-plačo, kot se spodobi, da se.vsaj ko slabi prevajalci, ali tako do-pošteno preživi. Toda nI Uko. bri zavajalci, ¡ kajti dotični «H Delavcu zaslužek ne zadostuje, !^ "! izpovedal da sem jaz, Joe in če ima ženo, je vprežena k Urh' no,a njegovi ženi delu po tovarnah tudi ona in če niti isto ni bilo poročano v lo- ima hčere, pošlje v tovarno tudi kftl1ftm llBtu; , . , ¿ nje» da vsi skupaj pomagajo Ne vem, kaj bodo odgovoril vzdrževati družino. - _ kajti izhoda imajo samo Čudovito gladko gre! Zgodilo se je. bratje! . .. Žal, in somerset, pa so nas tako a tako ie!... Ljudje izproobračajo — po smrti. ficirjem ni pričela voda v grloJ Znano je, kako ae je izpreme-teči — smo le redkokdaj kofn nil n. pr. Washington. Iz člove-videU. Lansko leto, ko je BL R. ka z mnpgimi človeškimi napa-n P. valila plačilno lestvico iz kami ^postal - boianski he-eta 1917 In brez check-offa pod roj, polbog KrisU- kdorko« jo krinko "'lessee" in pod drughrfj nosil to iw — je postal pravi imenom, so šele postali aktivni pravcati bog. Lewiimi htapei* ne toWCo zaradi Slovenci k sreči nimamo na-rudarjev, temveč zaradi rodnih niti" religijoenih bo-svojih dobrih pia*. Vedeli »o, a. U0v. Imeli pa smo nekaj ko zasužnjijo več tiOdč nas ru- kuHurti» moš, kf eo bili v arjev, da ttjdi oni otflete iz svo- 8v0j«n življenju osovraženi in ih shižb. Ih to iie zgodBo. ^fioauvaiii od, glave do poU. In kaj :o zmaga'Lewttov protikandidatiM je Zgodilo? jto so molje umrli Bfophy, katerega ml vsi dobro I ^«tr^dani fir stVtf - so prf-poznamo, bo imel veliko pos a kH oni ki ^ jih TOVrAŽni in sn-U vpostavltev tcjlko izgubljefiih] yaM> ^ jim p^ogu veifce na J " » jih rudarskih lokalov s tolikimi ti- krfJt0 ^ ye¿. soči rudarjev, kar jé krtvda Le-1 ivojef SvobôdomiilUc Preftem wiBove mašlne je daneÄ dober kristjani Agno- o Te" S Ih Ä «¿I^^ * bi jih e_po rudiilkih. kl n^ Mli še ni-| ^^ ^ 2daj zade)a| V Illlnoisu sem slišal, da Je v dvm: prlanati svojo pomoto al ▼ «IIIUUMU ------------J __ „i^Jlil 1.1 |n. ft_4_ Eletroitu težko dobiti hrano s P* Potrditi svojo laž. — Joe Urh stanovanjem. NI tako v resnici. — Lahko je dobiti hrano in sUno- Položaj po nemijalrik rmfersMlf vanje, aarrio drago je. Samski kempah,— VolHvo. človek se še nekako prelivi, al Indiana Conaty, Pa. — Rt», hudo je z družino petih ali le* dar j i, za nas se bliža zadnji čas stih oseb. Velikokrat pride nam- rešitve ali popolnega propada, ršč tudi oni "lay-off \ kntertprW Volitve ao za glavne odbornike krajša zaslužek. Potem pa hodi* U. M. W. of A. Kateri imate jo armade delavcev od tovarno volilno pravice in možgane dO tovarne. Ponekod je tudi ze- glavi, pomnite, da je najnujnej lo razširjeno čezurno delo (over* ši čas, da pomotemo vse sUre tlmdl, m hiHlOt^ alsit^ doba|šepavce iz organizacije ponovil: "Da bi se cerkev podrla, da bi vera izginila; da bi bilo tega in tega konec, ne dctfa kate nikdar." Vsekakor ne dočakam. In km je potem? Alf morda z menoj vred umre vse človeštvo! Ko-lumb najbrž niti sanjal ni o Združenih drfavah, in ker jih ni dočakal — jih ni. Mohamed j, mrtev že okrog 1300 let, njeKo\a vera pa še živi, in menda ima ve^ pristašev kot Kristova — kar pa je vseeno — ali je to do-kaz, da bo mohamedanetvo verno živela? v Časovne dobe, pa naj so 6e tako dolge, niso še noben dokaz trajnosti. Konfucijev nauk j<-zdaj najstarejši* na svetu, in lahko-živi še 5000 let, pa bo tudi pozabljen. Nisem, niti nočem biti, noben prerok, vendar pa sem sam pri sobi trdno prepričan, da čez 300 let ne bo več nobene organizirane cerkve na svetu. Čez 6000 let pa ne bo več sluha ne duhr za nobenim, zdaj koli organizirani. Izgubili smol til?rSL!!rna DriJ^udl^allžvečim narodom niti za nobeno organizacijO naj^č radi treh K. Dobo, tudi «M Uf0 Trunk veniJe m tudi za položno l^čoj^ pa pod unijo. Z nšprodkom se tuj Haeni reformi«turni cmeravci okolrni hvaliti ne pri društvih I — kntiereje tr^le malo popra-ne nikjer. Več ljudi je odilo v. skati, pa se pokažejo, kdo da so: druge kraje za kruhom, nekaj kapitalistični hlapčoiii — kWHjo v tovarne. Veliko "Je bilo tudi iz- Debsu.'. M gnahlh, kar Je prisilila kompa-l, Reptilski bigotje pišejo, da j« nija, ker ni več imela dela zanje, k« Debs njihov pri jate« indm. Tako je družba storila zlasti s U Krist — save the martc! tistimi, Id so tffil bo« aktivni ; Komunisti - kl so M pred člani unije. kratkim pisali, da "atarac neka Na spomlad se snidemo. Mo- um rije dodde reVOlu goče popirej, v stavki ali *ara-|djft u Amerkr _ praVijo, da bil Debs komunisti I Kij le bo Dobe, peadn» bo njegov grob loto dni start < V kaj »a bodo izpreobmtti po njegovi smrti? Ali bi so Debs smofat» če M zdaj vedti! Prevelik jim jO bil v življenju — ampak v smrti je v stavki ali nju. Kikakor pa ne, ako trije K orrfktiiziraH unijo. — | Tk «BM^ftA AMfk te i remogar. « « bolal-1 Teksaška ntizerija. — O škilSfiredih. Foetoria, Tesaa. — Od vseh strani Amerike čitam dopise, samo iz našega Tenasa je vae ti-, -ho. Zase navajam ta vzrok, dsfl** večji, nimam veselje opisovati mizeri- je Teksasa, katero okušam že Kortatal nfguaient^ trinajst |et. _ Ze dolgo se nisem pečal z Tu delamo v lesni industriji,! Trunkoin. Mofe primilevk sta-f pri čemur imamo častno plačo w ^ ^ metodi s po $2 za dvanajat do lestdajatI^fat Salstel urno dolo. Mislim, da je s tem k( $e ioVi za rep, pa se nfkon ne povedana vsa dobrota našega ži- ujAme I votarenja. Lahko bi napisal dol- Nftjmanj petdesetkrat je že go povekt od. časa, kar sem tu v t : --- attf P0V68t 8U' 'To je slaba plača, ne hudič," mutant? Težko ga bo dobiti. Ce 'TAo^vprašal: če-k» ^ - bojiš, - ............... mu si tam? Hočeš ali nočeš, biti Torej ai naj zapomni moje "prerokovanje" in čez 5000 let naj pogleda od zgoraj na zemljo in če bo mogel, naj stopi z meno j v zveso ter me naj vpraša, kdo je bil blufar. • • ♦ Klerikalnih in Mnumstičnih "bratcev" oNi ne poznamo Cenjeni K, T. B.l Prišlo mi je na uho, ker taka je govorica, da ae g), odbor S, N. P. J. z uredništvom "Prosvete" vred in pa klerikalni ter komunistični ¿tab brati jo med seboj. Kritizirate da drug drugega le zato, da imamo prlctašl teh strank kaj čitati, drugafe pa da ste vedno skupaj in si bratsko stiakate roke. Ne Wjatnem dosti tej govorici, zato ae obračam nate, ker se zanesem, da si pravtisa in pošten, da pojasniš in obfenem zarežeš jezike onim, ki tako govorijo.-F. S., B. H. K. k . f • Kakor po navadi. Volitve so končane, glasovi so prešteti, odšteti-in prišteli - in denar je na varnem. K* T. B. —- morar V Teksasu je namreč že pregovor, da v Teksas lahko pri del, iz njega pa ne moreš. Teksas je tako bogat na rudninah, kakor malokatera država v Uni- •Ne, lahko vest imam. "Ali misli«, da nimam dušo." "Se nikoli nisem tako daleč brskal, da bi jo zagledal." "Potemtakem mislil, da si se U ako ni «bogatejši. VzHc t* rodil in umrl boš kot žival. V tarna je tu siromaštvo doma. To k*m slučaju res nisi več kot ži-je radi kapitalizma, kateri ne po- vhl, da veš!" N . zna mere pri tekoriščahju; On h "Prebledel sem od strahu," pa vzame, kar more, saj čuta nima. le Slabše sem slišal: Krava nudi Orišeš ga, bi ješ in suval, toda htano za preživljanje človeškega kapitalizem nemoteno pritieka rodu, ti pasibreruporabe; samo dalje, ker je pretrd, d* bi obču- atroške bol naredil, da te zegre-til slaboten odpor:» i "jf!!».'!".'^ Poleg mene ja stal belobošee ^P^m ^m tir iS pomiloval: ^ottTjohnl ^SZlSS^Jt ^SSA W l^doben in skoraj te imam "laj-offa*. Tako ja uravnano.) Volimo sa predsednika S TfT ^ »«no obžalujem te, da se m onranis«aii*-John Bronhvia. • mavo» nhrfiii«* ia. boua^JnU nisi kriv. dan Je večina delavcev nezadfr- ske organizacijo John Brophyja, voljna. Od sodelavcev sem slišal, predsednika drugega distrikt* ** dkr se pripravljeaft se organizira- Nikdar ne vottme več Levita. ti, laakorhitro pridejo organlza-lj^ § ^ mbomo postavili organi-Urji v to meoto. taoijo vboljle stanj« Ako bomo Tukajšnji časopis je pred n* dovolili, da bo organizacijo loj koliko meseci objavil številk». I naprej vodila stara malina, b». koHko ima Hanry Ford premo-lahno gotovi. dp v kratkena čam» šMSb V vsoti! je bila osnačenal prop«d|i naša organizacija in Storilka S742.0OO.OOO, radi k^jp^ne^ bomo Mti uaijoniati sa nI troba dolgo ¿eto let jo je pri-j Kakšno moUfo je imel prod- Ob čaau vojne ao "Štirje jezdeci" kajpada* dobrodoši vsem vojnim propagiuidtstom, ki so osnanjevalL veliki evangelij demokracije. Tudi v Ameriki so navdušeni križarji demokracije kar požirali povest in £Um. Vsaka, is tako otročja la* o sovražniku je bila ovenčana kot svat« resnica. Rofcnedaj, da bi ne Ml kdo upal samo malo podvomiti. Pro-German! Kun! Zdaj, ko ni več vojne počivali nekje, prihajajo zopet na dan aaapalf drusrsiM. Clkmško »iodaiiM^.tt je oživelo •'Štiri jeilece," .< t«- .In! dobilo Ift-fPMitnctflmj nalog, naj Izreže vsa tiste prizoru, ki kafajo, kako nemški ofldrji zlorablM» Asnake v okupiranih doieUH « njajo druge |/rozovitoatl. ^ « Zakaj so ti priaari sdaj prepovedani? Ali znava, da je hlla vojfca propaganda wWawa priznava, da so lagalf W ▼ O dru-1 Ko tish (ol je govorjenja, da bo prihodnja] uganjal, nI poletje zopet štrajk in da nam ne aa rtadai bo znižana nssnda aaeloatviso is eUo. To leU 1017. Tbda prav nič ne la- W. nI bilo. da bi se in siaeaaisll pod- v svojo i pripravljali na kak I premofS so sik In na znižanje mesde, ker lil, kako. bo miki n* ne obratujejo, kar najbolj« znale. d| bo rsslse s k. ' plačo. 'Za vedng nekoliko «I» do ~ imo. lmamdopie-nlki ni vse v redu. Ali jim a^ra je človek prav bolan, ako mora plačati $2 do |8 naklade, bo pt bolan par dni več. To je geslo "bolniki Med 60,000 člani je dosti tsKjjuljke. Take so lAoje skulnjerki sem jih dobil kot večletni tajnik pri raznih društvih. Kako priti v okom vsemu temu, je vprašanje poštenih čls-nov. Preprečiti je treba še večji deficit. Skrajni čas pa je, priti v javnost s konkretnimi nasveti Kar jaz podajam ttr, ni izkakeg» slabega nemena, temveč ssmo zato» da preprečimo predno se "bdlezen" razriaae. ' Predvsem mora glavni bolniški tajnik imeti pomoč, kater» mora biti tajna oseba, ki opszu-je bolnike, katerih nakaznice so sumljive* V, sporazumu z glavnim odborom mora skrbeti, ds malo hlilje vidi bolnika, katsn je velikokaat bolan z» notranjimi boleznimi. Njegova dolžnost bi bila pojaviti se v teki naselbini popolnoma tajno* kakor di je delavec, ki gleda sa delom. Pri tem pa naj zasleduje bolnika. Oe pride do živega simulantu, g» mora pogledati z obemi oča». tako da bo strah tudi drugih članov. Glavnemu odb6ru mors«^ dati polno moč v slučaju deficita. da v slučaju potrebe lakk« vsa društva suspendira sa ** ali tri dni v moeocu» na da bt w Ev Proaveti. To naj storiti voelej, ko defioito v bolaišksm In ako bi bil polten ali tri de« ^ _________ __ ali jka i pêr mesnat prav no bMallke podpore, bi bilo ftinlasll isfci ili. Cm oravi io. dai mate. Ièê** aar saMP|^ ^bo^leks- KSÄe Ä-t vik da bo san^ssMt^kj-šea^^ if, mSS' Ii |Lm.,I, ,ji. fvvir izjiiotiaYijs rETRT8K> 4. NOVEMBRA. Ni«. ____ kom mm v Italiji (Nadaljevanje • 1. atraui.) Pariz, 3. nov. — Francoska !vUda je uvedla preiakavo radi Lprestanih izbruhov na meji, ^tere vprizarjajo fašisti, ki [vpadajo v Francijo iz Italije. Fašistični miličarji se vdrli v VentimigUjo na francoski kon-Isolat ter napadli francoske na želzenici. Ce bo BPdokazana kot resničfia, bo francoska vlada poslala oster protest italijanski. , po obmejnih krajih šo zelo rznemirjeni francoeki prebivalci, ker neprestano prihajajo v njim črnoarajčarji iz Genove L. jih nadlegujejo. V Pariz prihajajo pritožbe radUUAiJaor »kih vpadov. Italijanska vlada vilic pozivom ne mara pojasniti teh vpadov. KiHogg podpka aa-zadnjaka v Nikaragvi To je želja Wall streeta in državni tajnik mera plesati kakor mu bankirji zagodejo. — Se boje liberalne vlade. Washington. — (FP) — Iz zanesljivih Virov se poroča, da je Kellogg naklonjen in tudi že pripravljen priznati imperialistični režim vlade v Nikaragvi. Ker je državni tajnik v Wasbingtonu po milosti Wall streeta, je P*č umljivo, da se mora ravnati kakor mu vvallstreetski bankirji diktirajo. Ta novica, da bo priznal Kellogg Chamorrovo vlado k> je izvedela baš tedaj, ko je Mehika poslala pomoč liberalni struji. katera se bojuje za u-jitavno vlado in je proti vsakemu diktatorstvu. | Vse države v Centralni Atne-pki so se zavezale v pogodbi, kar |iero je vlada v Washingtonu potrdila, da ne bodo priznale no-jene vlade, katera bi jO s sH6 zavzela ali pa tudi če ne bo vla-fda ustavna. Ichamorro je bil pred dvema etoma poražen-k»'je kandid za predsednika Nikaragve. Tedaj so se vršile volitve pod ameriško vojaško kontrolo. Natt> pa je s silo zavzel vlado in je iz-pal izvoljene uradnike in sedaj Kroži, da postavi nekega svojega pristaša za predsednika, sam pa ostane militariatični diktator Nikaragve. Liberalni elementi se ostro bojujejo, da preženejo diktatorja in imajo ugodnosti, da to v kratkem Jtori', ako bi se vlada v Wash-nirtonu ne udaj^la wallstreet-«kim magnatom, ki ne marajo ¡¡mine vlade v Nikaragvi. Koa*w «Mm tymamm* ^BMÉÉa^hi ^ HMMABS 08I onim t tttOfir obravnavi proti Fall« in DfÉMyj« Uravnava proti ol)nim manipu- | lantom se bo vrŠIU v Wash- 'niftonu. ^hington, D. C. — Albert *«l, bivši tajnik za notranje za-rV(ioljni magnat Doheny se *>Bta morala ponovno zagovar-radi oljne zarote, korupcije P podkupovanja, in sieer to/pot r^ vrhovnim sodiščem v Wa-■tongtonu. Stvar je že stara in radi nepoštene oddaje zvez-nih oljnih polj v ELk Hillsu v "»J« m Dohenyju. Raprava bo **«Ha dne 10. novembra. ■Zagovornika obtoženih sU po-vprašala, da bi odložili ijodi).> KiiMe dne S. septembra P« Harryju Sinclairju. kateri t"» "ličen način dobil v najem >bii rezerve v Teapot /neje tudi obtožen, ker P^tel odgovoriti ne vprašanja, mu je zasUvil zvezni se- H I*« P<> izvedo ven ju o korupcl- M" '«m na Ntarka na iL r Mina. - Dorothjr K ' • « 101 leto, je v torek 4I» peš na volišče in od- •voj glaa. vse de- uvedel devetum* dele v ItaH- ¡laVBkc kulturne ustsnovc. U- jj. — Delavstv* vseh evro. stanovi jena je bde pred letom. pekih dežel mora sedaj trdno držati svoje, da ne pride da starega sistema. Amsterdam. — (FP) — Lete 1919 je bilo v Washingtonu sprejeto na konvenciji mednarodnih strokovnih unij splošno pravilo, katero je dalo delavcem sveta, zahtevati osemumi delavnik. Sedaj pa je prišel fašistični diktator in je orgmlztral svoje "unije*' ter zavrgel osemurnik. Raditeg* pa je ogrožano vse delavstvo Evrope, da bi se naredilo pritisk od strani delod* jalcev, da se zavrže osem umik na evropskem kontinentu. Vsled tega se delavstvo na evropskem kontinentu resno zanirpa in brani, da bi se ta nakana posrečila kapitalistom Evrope, ki bi zelo radi videli, da pride do* tega. Mussolini je šel celo tako daleč in je blufal delavstvo in je izjavil, da so italijanski delavči pripravljeni delati še eno uro delj brez vsake plače. Sicer se ve, da je to sama nesramna laž, toda vsekakor pa zna imeti slabe posledice na delavako gibanje povsod. Tako vidimo, da so premogovniški baroni na Angleškem takoj pritisnili na premo-garje; katerih stavko hočejo ae* daj za vsako ceno streti. Vsi znaki kažejo, da se Italija in Anglija družita, da bi porazili delavske zahteve. V Franciji skušajo delodajal-ci razveljaviti osem urnik s tem, da hočejo prelomiti pogodbo, na katero so vezani. Toda delavsko glasilo Le Peopie pravi, da ae delavci ne udajo pod* nobenim pogojem. Delavstvo ne sme zgubiti postojank, za katere se je bojevalo že dolga leta in si jih priborilo z velikim trudom. Berlin. — (F*>) — Prvi kongres socialistične kulturne lige se je sestal v Blankenburgu, Tu-ringija. Na tem kongresu so bile zastopane vse delavske kulturne organizacije. Liga je btla ustanovljena preteklo leto. V ligi so zastopane vse ustanove, ki po pod delavsko kontrolo. Največ teh ustanov kontrolirajo so-cialisti. V ligi so vse Taze napredka in delavske izobrazbe. Dramatika in šport sta zastopana. Istotako so druge ustanove zastopane, ki so za delavstvo velikega pomena. Tako ima svoje mesto v ligi tudi mladinska socialistična stranka. Dalje društvo za oskrbo otrok itd. dflj lige je: koncentrirati vse prijateljske in delavske ustanove v eno veliko organizacijo, v kulturno zvezo, katera pa daje vsaki posamezni organizaciji popolno neodvisnost. Zvezane so le skupaj radi socialističnih i-dej, po katerih stremijo vse enako, Na ta način skušajo oja-čati socialistične principe, ideale, vzbuditi v članih razredno zavest in končno jih pripravljati za skupno akcijo. Na kongresu je bila glavni" točka diskuzija o potrebi, da se delavstvo oprime ideje, katera ga usposablja kulturno in mu daje samozavest ter ga usposablja za kulturne poeteije v človeški družbi. Na to je kongres -polagal veliko važnoet. To pa raditega, ker se voditelji zavedajo, kake važnosti je, ako ima delavstvo svoje Člane na odgovornih mestih, za katere so in morajo biti tudi zmožni. Socialisti Nemčije imajo upanje v izobrazbi in pa v telovadbi. Ti dve točki sta bili glavni, katere se je obdelovale na socialističnem kulturnem kongresu. PaaaaKaai zahtevajo J spravo mod strankam Prebivalstvo meeta Paaeaie jej pravkar pritisnilo na tovarnarje in zefcevalo, da se takoj efcMče konferenca med tovarnarji in unije. , Passaic, N. J. — (FP)T-Laet-niki passaifiklfi predilnic so pravkar bili pozrtfai od prebivalstva meeta Passajc, da pristanejo v konferenco z unijskimi zastopniki. Župan je sklical - shod vseh prebivalcev mesta Pasaai-ca, na katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva tozadevne konference med obema prizadetima strankama. Na seji shoda je bilo več prominent-nih oseb. Vsi so zahtevali, da se podvzame korake, da se devetmesečna stavka takoj konča. Resolucijo so spisali odlični meščani, ki eo bili izvoljeni na tem shodu v ta namen. Zahtevajo takojšnjih pogajanj. Ob tem čaeu se je doznalo^da je bil v mestu senator Borah, Id je kon-ferlral s operatorji peaaalških tovaren. Stavkarji so želeli konference a tovarnarji že prej, lastniki niso hoteli nič slišati o tem. Sedaj je upati, da se kaj ukrene predno nastopi huda zi ma, ker stavkarji so Že sedaj ' slabih razmerah. Delavstvo po vsej Ameriki pa mora še nadalje pomagati tem stavkarjem, da dobijo bitko. '-fHPV- - Berlin, S. nov. — Famllija bivšega cesarja je zajrfetenav ftkafldal, k! razburja nemško gHpubliko. vOscer, peti Viljemov sin, je obdoižan, da je poslal zavoj cigaret in pismeno fastitko nekemu monarhistu, ki jo hotel ubiti zunanjega ministra Streeemanna. Af«ra pnde pr«d parlament. Za soaMhra—proč Novo poitM vOhioagi . ' Težko je dobiti sanj pripravne-ga zemljišča. Washington. — Za novo čtka-ško poštno poslopje, katero bo stalo petnajst milijonov dolarjev, je bilo poslanih v Washington aamo devet ponudb od zemljiških lastnikov. Največji kos zemljišča, ki meri dva bloka, je bil ponujen za pet milijonov, najmanjši kos pa za sto tisočakov. Toda nobena teh ponudb ne vključuje zsdosthe zemlje, kolikor jo bo potrebovslo ogromno poštno poslopje. Zdsj menijo, da bo vlada morala sama kupiti več kosov skupaj, na katerih bo potem gradila poalopje. Najprimernejši prostor za poštno poslopje bi bil med postajama Union in Northwestern, toda lastniki niso poslali nikake ponudbe. Razpis bo ostal še v veljsvl, , ksjti vlsda pričakuje, da se bodo oglasili lastniki z bolj primernim zemljiščem in z zmernejšimi ponudbami. Vlada bi rada videla, da bi bilo glavno poštno poslopje kolikor mogoče v sredini mesta in da bi imelo najprimernejše zveze z vsemi postajami. J« krst prvlj« asi house", uporniki. I Ji Bagdad. S. Hov. - V«ersJ so bUe v Mismutamiji veéétve p* Vsi kandldatje vladne » laeimdH Vlada, kateri je neMoval AMul Ifuhsln Beg al Gadun, je podala oetav-ftak . ><- Guymas. Mehika. 8. nov. — Uporni jakviški Indijanci v 8o-nori so se podali. Okrog 400 stsrih indijanskih bojevnikov, Id niso nikdar poznali poraza, js včeraj * prikorakalo sem med dvema vrstama zveznih vojakov. Bili so ujetniki. Njihov bojevat duh je stri. »trie so gs bombe, ki so deftevsie na njihova gorska gnesds iz zraka, ko js devet vojaških letalcev prvič v zgodovini Mehike bombardiralo doslej nedostopna središč* Indijancev. Stoletja staro prerokovanje med Jakvlčanl se je is***» Stari Indijanec js razodel to raš. ko je de/al: "Nafti stari dedje so rekli, da pride naš konec, kedsr pede nebo na nas. Zdaj js padlo in zdaj js Pod tem naeloVoro je "Delav Ska politika" prinesla članek, ki vetya tudi za naše rasmei*e v Ameriki: Socialistični deli v« k i pokret gradi svoje orgaNtoacije in svojo delo na dela veko-razrednem načelu. To mora vedeti vsak pristaš socialistične stranke, ki je proučil temeljne nauke znan-! stvenega socializma. Socializem pa uči, ker je nsuk o ureditvi popolnejše človeška družbe, kakor je današnja kapitaHetična družba, da treba, Oe hočemo u-stvariti pravično,¿socialistično družbo, žele vzgojiti družbo v novem svetovnem naairanju o tej družbi./ Današnja človeška družba smatra kapitalistični družabni red vobše za božjo u-redbo, kapitalisti pa vedo, da je ta družabni« red njim potreben, če hočejo družbo vladati. Mar-sikdo se zaveda, da je kapitalistična družba krivična. aH vsi delovni aloji vendar čutijo pero te družbeni toda ker socialističnega naziranja nima še večina človeštva, je povaem jiaravno, da še milijoni in milijoni delavcev In drugih gospodarsko slabotnih slojev ječi v nejevolji in skrbi za sVojo eksistenco pod gospodarski tiranijo kapitaliz-ma< Današnji gospodarski razvoj in kapitalistično svetovne masiranje množic sta ona vzroka, ki še vsdsšujeta in celo negujeta kapitalistično družbo. Is te teze Je torej za vsakega, vsaj nekoliko bistrega človeka jaano, da socialistišna atranka ni eodnija in tudi ne blrič, ampak učiteljica za tit#e ljudi, ki greše proti načelom danažnje kapitalistične družbe. 'Ako bi hotela biti delavska stranka bi-rič, pbtem bi nje členi lahko služili tej društii, ne da bi snovali svoje rasredhe organizacije s ciljem socislizma. 9 tem pa nočemo reši, da bi delavska stran ka ns smsls imeti n|eraje in eti ke, U js v skladu *>nauki.socl alizma. Nasprotno, M prav posebej je potrebna naši stranki neka višja morala, ki ne krši pravic sočloveka in ne žali ču ta socialističnega prepričsnjs in socialistju*» i fcriSri Stika In morala sta potrebni In eta vzgojns pri|>omočka. Težko se je dvigniti nad vsakdanje življenje. Težko Je rasumetl, da osebe nieo jtrogram/da šibanje slaboetl posameznikov ni razširjanje novega svetovnega so» cialiatičnsgi naziranja, da smešenje ali cetb demsgoško zavijanje reanice ni etično, nI novo svetovno naciranje, ali tudi to zavest morami vcepiti zlaatl delavskemu pdkretu. Slabosti po-samesnlh oseb so škodljivo, niso ps bistvo pekrets, povod so čve-ksnju, ki trsM čss, vzbuja strasti In odvrača proletariat od pravega ddli' In od študiranja socializma ter razrednega boja. Pokret ima"zeto organizacije, da vodi boj pr6tj kapitalizmu In da z njim Širi novo evetovno nazi-ranje, da da tudi odpravlja v svojem delokrogu ovire in tudi osebe, ki boju za cilj škodujejo. .V tem tiči bistvo delavskega pokret*. Osebne boje v javnosti «ploh moramo torej smatrati kot intrige ne glede na njih nemen, ker e sociallsmom kot takim ni-tnašo nič skupnog* Naravnost kot' ostudno početje pa moramo smatrati vsako denuneijacijo po rasnih časopisi*. V teh denun cijacijeh, ki ae objavljajo brez iK>dpfsov, z namenom, da škodujs ugledu proktarsklh u-a ta nov ali delavskih organizacij, pač nihče ne more videti ne moral* ne etike, ampek ls izrod ke pokv*rj«n!h ljudi. š*rlet*nov in škodljivcev pokrets. Delavstvo mora iti pr>ko U kih elementov io pn ko denunri-imeti n* delo z* socialistično svetovno naairanje Ko as to zgodi, bodo kleveti umolkni- le. Jr Z rekonstrukcijo UzunoviCe-vega kabineta je poetale še bolj jaano, -da jeparlamentarizem pi i nas le videz, maska, ca ka-jero ae akriva kruti obraz dikta» tui% Uaunevič sam je dano* načelnik vlade zgoU zato. da služi s svojim kabinetom prikrivani» pravega stanja. V naAem političnem življenju ne odločujejo ž* dolgo več parlamentarni člnltelji» in če goar>od Radič šari še vedno po deželi z demokracijo, narodnim sporazumom.. se-Ijaško politiko, vara sedaj najhujše sebe in narod. Pravzaprav, če prav premialimiK je U-zunovičev kabinet v nekem pogledu manjše zlov kajti, v sedanjih prilikah bi mogli prav lah-< ko dobiti vlado, ki' bi bila še manj ustavna in parlamentarna, )b psmih Je bil kurz pri profesorju K. Oblekel sem se, popil torko mleko ter V ok- obru je bilo; zoprno vreme, ob-kt, zamolkli kakor stare, praš« pajftevinr, so me spravili v slabo voljo. Spotoma aem moral folmo fotografske lzlošbe. 2e od daleč tem se je bal, ker sem vedel, da bodo (z nje benalno zijali obrazi, ki že pol leta vsaki dan nepremično, neizprosno najme a ti me l huzarski nedporočnik s psom. mladih deklet, dvoje zaročenih parov, operni pevec X. kot Uhengrin, dva brata ari-stokrata z izrazom, kikor W jima vae smrdelo, v sredi pa velika rodblnalfe slika. To me je vae- Buko ujezilo, da asm se M tel to \hA izgubiti« v drugo u-Jico. Pe sem v*ndar vztrajal; pač pa sem(fck1enit. da ne pogle-dam tja, '' 4 ; Toda čim bliže sem bil, tem nervoznejšl sem postajal, in resi — ko sem <štopil vštric fotografiji, sem moral glavo obrniti na desno, naravnost v IzloŠbol ' Najraje bi ae bil klofutnil. Ali glej ii- fotografije so bile nove t — o**veselja aem zašviž-gsl. Obstal sem ter začel no-vince s pokroviteljskim obrazom ogledovati. Seveda: sopet dekleta, zaročenci, oficirji in o-peml pevci. Toda prav apodej v levem kotu, tam! — da, kaj J« bilo tam?',' Mlada gospa, . dekoletlrana; obleka ne i#šlh ssrobljsns s ko-tuhovlno;1sp* mlada š*na frsn-coskoltalljenekoga tipa, črnih las, črnih obrvi w vtradl skoro preveč kvišku zaokroženih — črnih velikih oči z mokrot nlm ble* skom in dolgimi trepalnicami, ki so obrazu iHMiMjale navzlic njegovi živahnosti nekaj sanjavo-lenega. Južna strast združene z južno lenolM), Obraz Je Ml lepo ovalen, Kdo neki Je? Deset minut sem strmel vanjo ter ukore ia» mudil kurz. Nazaj grede sem Jo zopet o-gledoval ter žele odšel, ko sem videl, da vrio opazuje človek v prodajalni*», onkraj cest«. In od tega dne sem raj* hodil k predavanju; lepi fotografiji sem vselej želel dobre Jutro in dober dsn. Da. nspravll sem is to malenkosti cel kultust ssj lepi ženi n* ljubo sem bil žs vselej priprsvljsntea neumnosti. Po tem (4, marsikdo sodil, da aem se v podobo zaljubil kakor histerska devica. In 'vendar ne. Imela pa Joda dama za-me silno privlačno rnet. kakor ds bi bil tu kdaj z njo govoril, dasl nI bi lo mogoče. Ktlo neki Je blls? e e e V n*d*lJe dopoldne po zimi Je .Holnc* jI Žarelo kakor kos o-pnia skozi ml*čn*tii meglo, In ivje se je obletavalo raz v«Je djv Jih kostanjev na promenadi. Mrgolelo J« elegsntnegs Ijudstvs m jifMlhi« Ijoaenakegs polka Je svirsls s svojimi prehrežčečiml liombsrdonl prve akorde Men-dslesOhnove oavsrtuas *tuy BlasM - gotovo še petič to si mo. J , -.,/>..■ rw sonevmean bil ravno NSHmb« pekle, in '^utefc ssvršenestl me Je ebMal kSSTSL ln se sopet akfiis. Pa eo zopet pokaže. Ta mehka barve mi je dobro dela, in začela me je zanimati nositeljica tiste obleke. Stopil sem hitreje ter s "pardo-m na dešno in Iftvo kmalu prišel blhtu. del Mm mimo, se ke-kih trideset korakov dalje ustavil ob drevesu in teko v miru pričakoval bližajočo se rašitOv svoje radovednosti. —- Sedaj se prikaže ia mneiice-; apoene) sem jo. in praAinilo me je. Bila jo dsma s fotografije. " Počasi Jo prihajala ob rokU soprogov!. Iznad temnorjavegs kožuha maatllje je ^edal* njen krasni južni obras, stokrat lepši nego na isidehk Črni laaje» počesani "a Ia BotticelU," se na. previjali oblice bledejše, neg*' je bilo v resnici. Nos ni M nikakor klasičen, ampak nekoliko prifrknjen, toda fin. Ia pa ožil Dve temni baklji. Prava afingat U- Čutila je moj pogled ter. ga mirno vzdržala. Nagnila je (lavo mah» naaaj io na levo, saatr-la trepalnice na pol ter rqe pogledala. Okolo «sprtih ustnic Je nastala milostop-ironeka pot*s*. Razumel sem; bila jo navajena. da jI je vea moški avet klical: "MoJ Bog, kiko al ti lepa!" In ona je zmagovito ter leno re-kala aamo: "Vem, vem," — Pod vplivom njenih oči ae mi je uht-tllo kakor petnajstletnemu mladeniču, in hkrati aem začutil te-Šo celega telesa v kolenih. V nekoliki razdaljinl aem stopil sa dvojico. Opazoval am nje hojo, nJene odzdrave, njeno kratenje. Bila je nekaj zajetnejša, nego sem. si jo jaz umlšljal; pa nikakor ne rajona. Nealmpe-tlfna ml je hite le misel, da u-tegne posuti v desetih letih o-krogla matrone. Njena starost? Morda devetnajst, morda triin-dvsjset, — Vsekakor Je bile krsans ia slegantna. Kedsr Je znsncu prijazno odsdravii* vsaki ss Je še pol minete smehljal ip se vsaj dvakrat obrnil ea njo. ■Tudi aoprog je bil lep mož. sveUorjavih las. a francosko, sa-šiljeno brado, novim olUndeom ia kožuhom, Pri vsaki stopinj.» se mu Je posnsi gentismsn. Up mot ln še lepša šens. (P*Ue erikešaJH.) dan kot črn#ile|e» la éft Mhftejo ILnVAVA STATISTIKA. Chissgo. ^ Število avtomobilskih nesreč Je šepet poskočilo. V pondeljek js bilo par mrtvih, tako da Jt število šrtev v tem letu narastlo na 74« oseb. To Je za at9 več, kakor Je bilo leta 1926 ob Um čeeu. v Do teške nesreče Je prišlo v pondeljek ne križišču MaCor-mlck cd. in NUes CeneUr. Trčila strekupej svtomobila in ublU Je bila nska šestdesetlataa eter-ke, dve drugi šeneki hudo ranjeni In dveletna deklica ublU. Ne-ki oaemlutni deček je leUga dne umrl za poškodbami, ki Jih j* dobil v avtomobilski nssraČI par dni prej. PANKKN POBIL 50.000 (H.ASOV. New York. — Paaken, soclsll-stični kandidat za governorja držsve New York. Je dobil okrog 60,000 gslsov po prvsm poro- Mu, Francija odstopi Hirijo Ilahjir I/ondon, 8. nov. là Parite poročajo, ds js francoska vlade pripravljsns vrniti mandat Si-rijs ligi nsrodov z Šeljo. da s* mandat poveri Italiji, Francija upa. ds bo Mussolini morda Imsl več sreče s pomirjanjem rebelnih Sircev, kiterih no mo-KratKo/i ukrotiti, dels ia ohodek iz kolkov naj bi se potrosil Vključno za kolonije. Sprejem tega zakona j*' izzval viharni protest v Ameriki. V Bostonu »o demonstrante porušili i>o*lopje, ki je bilo baje namenjene za kolkovni urad in so oplenili in vničili sta-novanje glavnega Hodnika. V Virginiji je proslavljen» govor, nik Patrick Henry predložil resolucije, ki m obsojale U zakon. Ko «o nekateri člani tamo$nJega kolonijalnega parlamenta (Hou-se of Burgesses) vzkliknili, da je to veleizdaja, je Patrick Henry zavrnil: "Ako je to veleliftp, pa naj bo." Onega dne, ko bi zar kon mora! »topiti v veljavo, »o zazvonili v§i zvonovi, vprizorili so ae sprevodi v poglavitnih mestih, ljudstvo je pokopalo ali sežgalo proglase zakona. V koloniji Connecticut »o ae kolonist! polotili* kolkov in jih sežgali: V vsaki koloniji se ja organizi- rala foiiba pod imenom "Sons of Liberty" (Sinovi evobode). Člani tega udrulenja so ustrahovali kolkovne agente, jih pri-siljevali k ostavki in < marsikje izvrševali nasilja. Zaton je bil formalno v veljavi tekom štirih mesecev in pol, ali v tem samem čaau takorekoč niti m kolek ni bil prodan. Trgovina je zastalo. Nihče ni risklral sprejemati nckolkovanih dokumentov In nobena ladija ni mogla dobivati kolkovanega dovoljenja za odhod. Angleško se je kontno zavedalo, kako stvari stojijo v Ameriki, in zakon je Ml odpravljen. Kakor znano, ni to nič kaj spremenilo na nadaljnem razvoju položaja, kajti ustaja kolonije je bila te preveč dozorela. 7. novembra 1805. — Lewla-(larkova ekspedicija. Ko'so Združene države nakupile od Francije ono ogromno pokrajino, Louisiana Territory, s katerim nakupom se Je prejšnja površina Združenih driav kar naenkrat podvojila, je predsednik Thomas Jefferson želel, da ae nova obširna pokrajina razlsku-je. Imenoval je svojega tajnika Meriwether L*?wis, poveljnikom ekjipedicije, ki naj prepotuje ves kontinent. Stotnik Clark je bil njegov podpoveljnik. Poleg te dvojice je« ekapedicija obstojala iz treh narednikov. 28 vojakov in treh tolmačev. Potovali so ob reki Missouri gor do Izvira, pre lazili Skalnato gorovje, dospeli do zgornje struje reke Columbia in na plaveh po tej reki dosegli Tiho morje, kamor so dospeli 7. novembra 1805. Od stočišča rek Missouri in Mississippi do PacU fika je mala skupina prepotovala 4000 milj, večinoma peš. Lewis je na potf zbiral zanimive stvari in zabeleževal vse dogodke. Nazaj v Washington so prišli 17. februarja 1807. Toliko Clark kolikor Lewis sta predložila podrobno (p skrajno zanimivo »poročilo o ekspediciji, ki je bilo popolnoma izdano še le 1. 1903. Doživljaji te ekapedicije -r I>ewis and Clark expedition— so vzbudili tedaj nepopisno zanimanje. Se danes tvorijo pretresu jočo poglavje ameriških ifcsploracij. Ta slavna ekspedi-cija je v ameriškem narodu v zbudila zmisel za važnost in bogatost Zapade. 15. novembra 1768 — Maaon and Dim Line. — Ta mejna črta med Severom in Jugom igra veliko vlogo v zgodovini Združenih držav. Imenuje se tako po Charles Masonu in Jeremiah Dixonu, ki sta premerila mejo med Pennsylvanijo in m. Prišla sta na,lice dne 16. novembra 1703. Med dediči William Penn-a in Lord* Baltimore se je od davno vodil spor glede mejne črte, ki naj deli kolonije Pennsylvania od kolonije Maryland. Sporne stranke so se končno dogovorile, naj Mason in Dixon pregle- I. 8. Mscfcsr: RIM Postarali V. U. Zalar. (Dalja.) Prosojna ura na Palazzo dalle Coloane kaže pol enajstih, muzikaotje pospravijo inštrumente, zloie note in odidejo. Trg se prasni. Vrneva se na Corso in vstopiva v Cafe Nfutionale, kjer imajo najboljšo kavo v Rimu, ki je jaz sicer ne maram, a jo pije neizmerno rada Sofija Petrovna. Par mačk se valja tu po stolih, in če katero prežene», vrže na te ogorčen pogled, skoči na sto) zraven, bi spi mirno dalje. Pod stropom se podi netopir, ki prihaja sem zvesto večer za večerom In lovi muhe in m^skite, in okoli miz sedi* vse, kar Ima Rim umetniškega. Nepriznani ženi ji, katerih pesmi še nejpoenajo tiskarskega črnila in katerjh pogum je ravno-tako samotavesteo kakor je neizproana njih obsodba vse laške literature — začenši z Dantejem in končuje s pesniki včersjšojega dne — prisluškujem enemu takemu razgovoru, ta dobra mladina je v Rimo na las taka kakir v Pragi! -i- žumslisti vseh narodov, kolonije tujih slikarjev in kiparjev, vse poglobljeno v debate ali v liste svojih domovin. Dim cigar in cigaret se dviga k stropu, pahljače se gibljejo okoli zapotenih in razpeljanih glav, kozarci, novci Ivenketajo, in natakarji v salonskih suk» njah švigajo po dvorani. Ure bete čudovito naglo — Pagare! Plačam z dvajsetllrskim bankovcem. Natakar iztrese na pločevinasto skledlco pejt sre-bmjakov in bakrenih novcev. Ogledam si ta densr — glej, francoskih pet frankov s sliko Napoleona III.! Podam ga natakarju — ptiček ga niti bližje ne pogleda, izpusti ga v Žep, vzame dnizega in mi ga vrže z ravnodušnim mirom v skledicu. Sofija Petrovna napeto zasleduje to nemo igro. In naenkrat izvleče svojo denarnico, iztrese mi pest »rebrnJakov na mizo v raziskovanje Lepi novci! Krankl-petaki z istim Na-poleonom lil., fratiki-pataki lz Boliv(je, bra-/iljnki nov« i, novci k papežem Pijem IX., franki n *hko Napoleona 1. — za boga. Sofija Petrovna. kje «te nabrali vse to? — — To so mi dali v Benetkah, ko sem menjala dinar, V hotelu, po trgovinah, na kolodvoru — kjer je bil kdo. je kaj prispeval. Ali ima to kakšno vrednost? — — Lep začetek, če hočete zbirati atar de- nar--— — Kaj hočem! — meni fatallatično.-- (ireva domu, k Vicolu Allbert. . Ulice, tihe. prazne. Tu. tam skupina deklet. "|x>vetmih ženic**, kakor bi rekli star» Ceh». Tiho govor», pušijo cigarete In se n« brigajo /ji nič . . In v temi visoko oad spečim mestom bele zvezd« Večje nego pri osa. jasnejše toego pri nas . . . XIV bofDtfe, io se Je vkoreninil v vseh deželah in pri vseh narodih. Oaesar Imperator Augus-tus. Edinec, ki vlada nad milijoni, in živi simbol mogočnosti in slave države. Nekaj čisto drugega'je bil dotfdanjl re*fckrsij, od katerega se je predvsem zahtevalo, da bodi dober vojak in zanealjiv voditelj v bojih in bitkah, pripraven načelnik roparskim pohodom in previden vodnik svojemu ljudstvu, / kadar bi hotelo zamenjati svoje dosedanji bivališče z drugimi l&ajt. Rim, ki je uatvaril novo državno obliko, ki za-dostuje človeštvu do današnjih dni in mu tp zadostovala najbrže še nadalje, ki je prvi uredil rje posameznikov med seboj in nasproti a pojmom prava, ki je odtod postalo dirriNKva za življenje vaeb kulturnih narodov, ki je sploh ustvaril vae forme življenja z zarodki vseh prihodnjih bojev in izprememb — ta ttn je moral ustvariti tudi nov tip pogla-. varja država Wt eeaarja. Bitje v moči neomejena, obsežek vsega tega v sebi samem, kar je bil sata svetu, Msjestas, ki J? bila v življenju prva za bogovi it po amrti sprejeta med nje, človek v škrlatu, na čigar migljaj ao korakale legije v oddaljene kraje^da bi prelivale avojo in tujo kri, na Čigar migljaj ao se uničevala „ mesta na tisoče milj daleč, pokoravali narodi, prekopavale gore, odvajala voda iz svojih tisočletnih bivališč, polagali mosti čez tokove deročih rek, gradile ceste in stavile trdnjave, gradove in mesta v krajih dotlej neobljude-nlh . ., In tu v teh _ tip cesarjev. Rdpče-rjavl zidovi, v katerih se je zakorenila mestoma kaka širokolista rastlina in plapola li njih kakor zmagoslaven prapor. Sveža praprot pokriva vlažne kote hodnikov in podnožja oblokov. Mogočni hrasti dvigajo svoje vrhovi Iznad razvalin teh bivališč prvih cesarjev pr+U modremu nebu. Rastline, najnežnejše in najpravičnejže, kar je narava sploh porodila, to» Jo tu zadnjo zmagoslavno besedo ... v! .. i ■ , Palača Tlberijevs, Caligulova. Augusto- va . — Augustus, ta rumenolasi mož, je bil prvi od njih. Njegova palača ja bila sezidana po bitki pri AltiJu tU je bila središče uradov, so-dišč io svečeniŠkih «borov. Cesar je živel preprosto, njegova hrana je bila jako enostavna, kruh,' ribe, sir, sadja, nekoliko vina. — Noben Zid, moj dragi Tiberiu«. se ne poeti ob aahatu tako, Ostro, kakor jaz danes, "dele v kopeli, uro pčr solnčnem zahodu, prodno sem ae mašllil, »em zavili par grižljajev kruha" — tako piše. enkrat svojemu naalednlku. Obleke ao mu predle in Alvale njegova žena, Mi in vnukinja. V njegovem značaju jo bilo mnogo, kar je spominja*» na stare postave republlkanakcga Rima. Bil Je strog o pravom času in o pravem » v .7 ■■¡^■HHn^pmv îh prostorih je bil ustvarjen oni Rdeča* ...... S Razvaline rdeče-rjavih ztdin. Mogočni «tebri, ki raaejo Is pobočja («latinskega griča oad iiamlm Porom. TemOthodniki, vlažni obo. ki, široki svodi, ki odpirajo rszgfcd oa vrhove hrastov um nekje, na neke ciprese, na kos >mchijajočega ae neba . . Palača Tiberija. Caligulov. ... Danes ni mogoče več rež», kako so bUa ta l «osi op j a razdeljena. Kakšn* j« bHa njih vt*|. na. kalcit* dvorane « njlfr, kakšno okraafc. Neme razvalina, le glas apedmln. govori tu . / Tu ja b»l vprvtč ustvarjen tiP onih člove-šk uko kakor jos teffe ubiti? — Ta meé ee je imenoval Athe-nodor In je W4H na U način ženo svojega pri-tatalja. (1MI» PR08VETA ČETRTEK, 4. NOVEMBRA " je kasneje držav, ¿enih data in označita mejno črto za daljavo 200 milj Ta mejna črta se je do civilne vojne splošno smatrala kot meja, ki je izvirno trinajstprico zveznih držav delila v Sev^r — kjer ni bilo suženjstva -J- In v Jug, kjer je bilo suženjitfo dovoljeno. Ko so začeli spori glede pripustitve novih zveznih držav onkraj Allegheny pogorja, so voditelji Juga zahtevali* da se "Mason and Dixon line** ffztegne tudi proti zapadu kot severna meja suženjskega ozamljs. Severni voditelji so se Krnu protivili in končno je bil zemljepisni vzporednik (parallel) 36 atopinj 30 minut dolefett kot delilna črta med Severom in južnim fuženj-skim ozemljem Ta črta je bila južna meja držav Kansas. Colorado in Utah JI. 1926.—-Odkrit-Peak. — Zebulon I Peak, poročnik in v vojaki Zdru-je dobil nalog voditi skupino ^»aztekovalcev skozi sredino pred kratkim kupljenega Louisiana teritoriji». Tekom te ekspedicije je Pike odkril goro, ki #e ód tedatf. po njen imenuje Pikf's Peak (lag. Pajks-pik—Peak pomen ja vrti). Nahaja se v driav ¡ Colorado in je 14,108 čerijev (4,62» metrov) nad morsko gladino. ' Smrečje pokriva o^rpnko do višine pri bližno 12,000 čevljev. Dve globeli ae raztegata skoraj od vrha do vznožja. yrh je malone ravna površin^'približno 60 akrov. Z vrha se UŽiva razgled nepre-koeljive "krasoté in veličine; celih sto milj vsenaokaU se nudi razgled Ua pokrajine gora in dolin in vh^i bistrih rek in jezer. 16. novembra 1864, — Sher-manov pokol skozi Georgijo. — Načrt generala Granta, predsed oika Lincolna in.generala W. T. Shermana jf bil, noslati odde-ek unijske vojske ekpzi državo Georgijo do' 8svanaha, v svrho da tako razcepijo jutfio Konfederacijo in vničijo veliki vir, iz katerega je konfedejdpna voj ska črpala avoje zaloge. Dne 16. novembra ob 7% zjutraj aa je va-tka unijaka vojaka 60.000 mož začela pomika*! od mesta Atlan te, ki ga je bil Sherman poprej zavzel. Vojska je marširala v štirih divizljáh po štirih vzporednih po teh j Vsaka divizija je átela 15,000 mož. Marširali so 16 milj vsak dun, se preživljali na račun pokrajine, skozi katero so marširali,, k» odjemali hrano, kjerkoli so jo dobili, dostikrat tudi z nasiljem. Naleteli ao le malo oboroženega upora. Vojska j« tak ore koč slekla do nagega zono, 60 milj" široko, vzdolž vse države. Na tisoče črapev je zapustilo plantaže in sp priključi-o unijski vojaki. Zelenice, «tro-jarne, tovarne objf&l in vs «troji za izdelovanja« vojnega materijala so bili porumeni. Das ae Je prelllo le malo krvi tekom vsega tega izvanredngga vojaškega pohoda* vendar je bilo ne-moKoče reprečiti kruU dejanja ■atrani posameznih vojakov, tako da je na tisoče ljudi v Georgijl trpek) veliko gorje. Vendar je bfl po mnenju vojaških avtoritet in državnikov v Evropi ta veliki pohod «trate-gično potreben. Dne I. decembra 186-1 je general Sherman e svojim štabom doepel v mesto Sa-vannah, od kó^ar so ae konfede-vliiiš poprej umaknili. Pohod do morja Je bil uspešno dovršen. Ta pohod je dal ppvod k znani ameriški vojaški koračnici ■Marching through Georgia . 19. novembra 1796. — JayJe-VI pogodba z Angleško. - Nekaj čaaa po zaključku revoluci-jonarne vojne In ob izbruhu voj-ne med Angtutko in Francoako so odnoAaji med Angleško In Ameriko postali napeti. Anglija je ugovarjala proti ameriški trgovini s Francijo in nngK^se vojne ladje so začele zapenjati LmHP» ladja, ptovefe k francoskim otokom. Proži ujetemu moštvu so postopali nenavadno strogo. Malo kasneje je prišla veet, da je AngHJ« ukazala ujeti vae nevtralna 'Udije. ki prsva^ žajo francoako bla«o. Washington V bil alarmiran In ameriška vlada se je odtotils poravnat i U apor po pogodbe a Al»gie*ko John Jay je Ml odpo#H tja. da lapoeluje pogodbo fb tej po. f«*»1 te Mlo Amerikancrm do- voljeno trgovati z Britansko Za-padne Indije ^tli jim je bilo pre-x)vedano prevažati zapadno-ndijske produkte, vštevšl bombaž, v Evnopo, dočim na drugi strani ni bilo nlkake omejitve za angleško trgovino v pristaniščih Združenih držav. Angleška trgovina haj uživa v ameriških pristaniščih položaj najbolj favorizirane države. Ta pogodW, Je sprva vzbudila viharno i#e-nje, ali končno je bila-sprejeta kot najboljši kompromis v tedanjih razmerah. Da ao Združene države odklonile pogodbo, bi se bile gotovo zapletle v vojno, na katero niso bile pripravljene. PET VOLKOV UBITIH V BLI- r ZINI CHICAGA. * >' |V torek so na pocestvo Louisa Swifta v Lake Forestu ujeli in ubili pet voikoV, ki so opetovano prihajali v stajo in morili ovce/ Na vdlkove so 6a-V|li policaji z" upraviteljem posestva. 8kznam OKGANIZACU Dr. ŠL I. 8. K. P. J. — »oboto 21. aavunbtm v narudm-m domu V So Dr. št. W. 8. P. y — VsssMea v mmdo 24. novsmbrs r dvorani 8. N. •Zvsîr št. T J. 8. K. J.—Vinska ti* fatsv v'soboto 27. novsmbrn v Narodni dvorani, S. Radne Ave. ia W. Uhh BL C 8ac pevsld sbor W (odssk ba It t, J8Z.) —Koncert .v nedeljo f. decembra v dvorani 8. N. P. J. D». It. I, 8. 8. P. Z. — Božična veselica v nedeljo 12. decembra v 4 rsai 8jN. P. J. Zvesa slovenskih orranfe*dJ—Veso-lica v soboto, 18. deeettbra, v Narodni dvorani. 8lwpM4r«|tva H. N. P. J. — Božična veeeliea v nedeljo 19. decembupt v dvorani S. N. P. |9 Klub št 1. J- 8. Z. — Silvestrova sabava v petek 3L decembra, v dvorani S. N. P. I. t Dr. **81oveniJeM. — Malkaradna veselica v soboto 8. januarja v Narodni dvorani, So. Rada* Ave. in W. 18th St. OPOMBA: Ako priredba Vaiega društva ni osnačena v gdrnjem sečnemu, sporočite datum in druge podatke na naslov: JOHN PUÎX» 1884 S. Radne Ave. Veni» razpredaj! "Ako Je. Kit boljše mašilo u koi-Severa*» Esko, pou® jas ka najti ae mera v ti deteli-l Pravi Mr. A. HardUh_For«.t Ub Mich. "Jas sem rabil ¿fs velikim u dovoljstvom in ga s veeSljem pripon,, dam vsem, ki trpe srbečico isbruh* ht koine nerede."—Samo 60 centov sta. ne lonček v lekarnah. W. F. Sever* Qee/.rtaiw tanMs, Iowa.—(Adv.)■ " I -- - ^^^^^ A ve. hi 27th St., N e w j o r. i k o grotdj« bsaket 7Gc. Pridite oseb. ao, ds si lahko isberetr. direktno iz kare. Imeli bomo: Bnshee. Ziafa. del. Csrigan. Moacatcl, To- nlsha in Vnitrežba bo točaa vsem! I. SPRINGER Tfl Capital 2747 PcNplu^ii^ liftnip&nj e za nove Bmm ki pridobite si itifrade! Znamenje (Oct. 31-1 pomeni, da vam Je potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da rw* BaU ae ustavimo. Ako liaU ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bfl platen. Akctfevai te, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naii zastopniki so vsi dr» itveni tajniki In drugi sa-stopnild, pri katarih lahko l^ačate naročnino. Naročnina za cdo leto je $5.00 in sa pol leta pa $2 JM. Člani a N. P. h doplačalo za pol leta $1.90 fai sa eele leto $3.80. Za mesto Chieago in Ci-cero za leto $6JW, pol lets $3J25, za člane Za Evropo stana sa pol le-ta $4.00, sa vse leto pa $M0. Tednik stane sa Evropo $1.70. ClaM doplačajo samo 50c za poitnino. Naročnino lahko tndi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO u PROS VETAW 2667 S. Lawndale A ve. CAICAGO, ILL. KMŽEVM MATICA $.B.P.J.i ima v -i««« daiala knJiae: a1 AMERIŠKI SLOVENCI—kvrstna krasna knjiga, obsegs S 882 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, atana....$6.00 V AngMka Slovnica—zelo poučna in lahko raz- "a knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih *■ h informacij, stane iii&o».Mm.,hm.»« _______J2.00 -----Uri i.... . i. ..IaI.1 ■ umljlva koristnih (informacij, Zakon Blofenasflfr--to ilmači naravne aakona in splošni _n razvoj, knjiga h katere zamorete črpati mnogo naukov - sa telesno in duševno dobro........ Pater ____________ _________________izživ-J ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- B« vrstno epopolnjena a slikami.-----------------------------$1.50 Bs Zajedale!—resnična poveat in prava ilustracija doslej ikri- / tega dela življenja slovenskih delaveae v Amarikl41-7B B« Jlmmle Higgins—krasna povest, ki jo ja spisal sloviti Ba ameriški pisatelj Uptorn Sinclair, poalovenO pa Ivan B" Kolek ------------------------------------------------------------41.00 .s Zapianlk 8. redne konvencije & N. P. J., 212 strani mehko vazala, stane samo................. MUMmiHIIMIHMIH» __50e KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in dragih zastopnikih, / namreč doaedaj jih imajo v prodaj! poleg društvih ¿\ tajnikov tndi: William SHer, 8404 BL ^ Anten lanàwviehy 1171 Nnrwofivl Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Jahn Križmančič, 13111 Benington Andrew VWrich, R. F. D. 7, Box 108, Johnstown, Pa. 7John Rimac, 55M RamsD ft, TSI WÊ Praak Stnlar, 18708 St. Okte. 4, Ohle. Jaha CMoh, Bas 144, Rock flprflágs, Wya. Proletarec, 8888 W. 28th Street, Chkaga, ÜL Ali pa pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA a N.P.J. 2887 Sab Lawndale Ava« Chicago, ÜL TT NAROČITE 81 KNJIGO SLOVENCI." VODSTVO TISKABRE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NANOtA I SNA TISKANI CDfS ZMERNK. UNUSKO DELO PRVB VBSVS VHS POJASNILA DAJI S. N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBS MA ZSLIO TODlUSA DRHDU «MASOTU