119. iteuHKo. v mmiloni, o afloto 26. moju \m. Leto LVI. Uhaja vsak din popoldne, IintmJi atdelie la praznika. Ifiaerati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratt peUt vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbs beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Insenttal davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Urravnlitvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" ulica it I, pritlično. — Tel*Ion it. 304. UrtdalStTO „aior. Naroda" Saafiova ulica it. I« nndstroplo TeUfon Stav. 34. ftoalae sprejema la podpisana ia ladoatao IraakOTana* Rokopisov so na vrača. ~fM Posamezne Številka: v Jugoslaviji vse dni po Oln 1-— v inozemstvu navadne dni Oln 1V nedelje Oln 1*25 Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod- velja: v Ljubljani po po4ti V Inoiemsno 12 mesecev...... Din 120— Din 144*— Din 21o-— 6....... , 60-— . 72-— , los- - 3 . ...... . 30-— . 36*— . 54-— 1........ 10'— „ 12- . 16- Prt morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno v/*v P° nakaznici. Na 5amo pismena naročila brei poslatve denarja si ne moremo ozirat'. 35= Italijanski general proti amputaciji. Našim Čitateljem že dobro znani italijanski general R. Bencivenga je spregovoril te dni svojo besedo o amputaciji. On s pazljivostjo sledi razvoju naših notranjih in zunanjih razmer in z zanimanjem čita vse glavne jugosloven-«ke liste. Tako seveda ni mogel prezreti s strani nekaterih beogradskih listov v goreči nevolji nad Radičevo pustolovščino v svet vržene misli o amputaciji. Bencivenga gleda na take pojave v nali državi s stališča varnosti in koristi svoje domovine. Svoje mnenje o amputaciji je priobčil v ugledni reviji »Echi e commenti«. Navaja — očividno po »Slov. Narodu«, ki je citiral »Vreme« in »Tribuno« — dva lista: beogradsko »Vreme« in praško »Tribuno«. »Vreme« je objavilo pred dobrim mesecem obširen uvodnik, v katerem je zastopalo stališče, da je potrebna amputacija. K svoji zahtevi je izvajalo to-le: Verjetno ie» da bi se Hrvati in Slovenci, kakor hitro bi se odcepili od sedanje Jugoslavije, zvezali z Madžari na škodo Srbije. Ta zveza pa bi jim ne koristila mnogo, ker bi bil eventuelni napad na Srbijo vsled takojšnje intervencije male antante nemogoč. Poleg tega. bi morala Hrvatska misliti najprej na ozdravljenje svojih lastnih domaČih razmer. Ta Čas pa bi Srbiji več nego zadostoval, da bi se konsolidirala in s to konsolidacijo okrepila, da bi mogla zavrniti vsak hrvatski napad. Mogla bi *e celo ustavljati isto^-časnemu hrvatskemu in bolgarskemu navalu. Z Italijo pa ne moreta imeti stikov ne Hrvatska in ne Slovenija, S priklopitvijo Slovenije si je naprtila Jugoslavija veliko breme. Kajti Slovenija je kakor klin zabit v polje bodočih spopadov med Italijo in nemškim plemenom. Pot nemške ekspanzije vodi fatalno proti Trstu. Odtod si je izvolila Italija pot za svojo ekspanzijo v Srednjo Evropo. Tako se bo nahajala Srbija nekega dne med dvema ognjema. Nasprotno temu pa je naziranje pra-ŠTce »Tribune«, da bi se mogli odsekana Hrvatska m Slovenija obrniti edinole do Italije. Na ta način bi se Italiji vresničila zelja po nadvladi v Srednji Evropi m Jadransko morje bi postalo izključno italijansko. Pričel bi se nov boj za Balkan in za prodiranje proti Dardanelam. Na mesto Avstrije, Šibke vsled nezadovoljnosti zatiranih narodov, bi stopila razbrzdana italijanska megalomanija, kateri bi se postavljala po robu samo Srbija. K temu pravi g. general Bencivenga tole: Radikalno glasilo »Vreme« vzdrlu-fe že nekaj čas mnenje, da je za bodoč- nost Srbije neobhodno potrebno, da se prepusti Slovenijo in velik del Hrvatske njuni usodi. Po mnenju navedenega be-ogradskega lista ni mogoča sprava med Srbi in Hrvati; zbog tega tudi ni mogoče mirno sožitje obeh narodov drugega poleg drugega, ker zadevata tu druga ob drugo dve civilizaciji in dve veroizpovedanji. Nočemo razpravljati, v koliko je upravičen ali pretiran pesimizem »Vremena«; tudi nočemo ugibati ali ni morda v svet vržena misel o amputaciji samo kot strašilo za pobunjeno Hrvatsko, ali pa predstavlja morda v resnici »ultima ratio« Srbov za izhod iz kaotičnega položaja, v katerem se nahaja ta trenotek Jugoslavija. Nas zanima samo to, da bi izvedeli, kam bi se utegnili Hrvatska in Slovenija orijentirati po morebitni amputaciji, kakor jo zagovarja beogradski dnevnik. Vprašanje orijentacije Hrvatske v slučaju ločitve od Jugoslavije se presoja, kakor se vidi iz gorenjih dveh Časopisnih poročil, v Beogradu in Pragi različno. Za Beograd ne more biti orijentacija Hrvatske drugačna nego proti Madžarski in Bolgariji. Z Italijo — pravi »Vreme« — ne more imeti stika ne Hrvatska ne Slovenija. Pač pa bi v slučaju njunega izstopa iz iugoslovenske državne tvorbe odpadlo vsako trenje med Srbijo in Italijo. Za praški časopis pa je nasprotno orijentacija Hrvatske in Slovenije mogoča edino proti Italiji. Tako bi postalo (!) Jadransko morje italijansko in italijanska megalomanija (!) bi nadomestila ekspanzivne namere bivše podonavske monarhije na Balkanu. Kakor se vidi, s strani Beograda ni niti misliti na dogovor Rima z Zagrebom; s strani Prage pa je ta sporazum popolnoma logičen in naraven. Za nas ima bolj prav »Vreme«. Kolikor moremo predvidevati, bi se mogli Hrvatska in Slovenija orijentirati proti Madžarski in Avstriji, predno bi to storili proti Italiji. Na ta način bi poskusili obnoviti ono gospodarsko enoto, ki jo je razbila vojna in ki je tvorila avstro-ogrsko monarhijo. V resnici je logično, da bi hotela Hrvatska iz gospodarskih razlogov navezati stare stike z Madžarsko, isto-tako pa je tudi logično, da bi skušala Slovenija na novo vzpostaviti predvojne gospodarske odnošaje z Avstrijo. Te štiri drŽave: Avstrija in Slovenija, Madžarska in Hrvatska bi imele v severnem Jadranu skupen cilj, tako važen, da bi bil najtrdnejša vez te konfederacije. Mislim Trst z ene strani in Reko z druge. Po našem mnenju bi imela odcepitev Hrvatske tn Slovenije od Jugoslavije za posledico vstajenje nove Av-»tro-Ogrske, čeprav v manjšem obsegu. s katero pa bi prej ali slej prišli v spor radi Julijske Benečije. To dejstvo predlagamo v razmišljanju vsem onim, ki pričakujejo z nekako lahkomiselnostjo in veseljem razglas hrvatske neodvisnosti. Nasprotno pa je naše mnenje, da je Italiji v korist, da tvorita Avstrija in Madžarska nezlomljiv jez med severnimi in južnimi Slovani. In ti slednji, namesto da bi se razpršili, naj se združijo, tako da se njihovo težišče avtomatično prenese z Jadrana proti Egej-skemu morju, t. j., da sc odstrani od pokrajine Julijske Benečije, za katero smo skrajno tankočutni. Med tem Želimo Hrvatom in Srbom, da dobe podlago za sporazum In da izgine vsaka nevarnost za amputacijo Jugoslavije. Italijanskemu generalu Bencivengi se zdi tako, po navedenih njegovih izvajanjih, da je za Italijo boljše, ako J ostane Jugoslavija taka, kakor je. Vsekakor je to zanimivo, ker se iz drugih italijanskih ust čuje glas, da amputacija Jugoslavije prinese na vsak način Italiji teritorijalne pridobitve. Misli, kaj bi bilo s Slovenijo in Hrvatsko v slučaju amputacije, se križajo in med sosedi se živahno razpravlja o tem. Ni dvoma za nas, da bi zagazili v slučaju odcepitve Slovenci in Hrvati v sužnost, ali pod Nemce ali pod Italijane; Hrvate bi pestili znova Madžari Ali je v Evropi kak človek, ki si more misliti hrvatsko državo pod vodstvom takega človeka, kakor ie Stjepan Radić? Kaos bi nastal, boji bi se razvili. Slovenija in Hrvatska bi bili pozorišče krvavih nemirov — izkazala bi se potreba intervencije in takrat bi se najbrže tudi gospod general Bencivenga zavzel za amputacijo lepega jugoslovenskega kosa v prid Italiji!! Nesoglasje v radikalnem klubu. DEMISIJA MTNISTPA ZA A OPAZNO REFORMO. — REKONSTRUKCIJA VLADE. — RAZCEPLJENOST MED RADIKALCI RADI STALIŠČA NAPRAM RADIĆU. — Beograd, 35. maja. (Izv.) Včeraj radi pravoslavnega praznika sv. Cirila in Metoda ni bilo seje narodne skupščine, zato je vladala nekaka tišina v političnem življenju. Dasi so vsi parlamentarni klubi skupaj, je vendar imel včeraj sejo samo radikalni klub. V ostalih klubih, zlasti v demokratskem, so se vršila samo zasebna posvetovanja o političnem položaju. Pri klerikalcih in muslimanih se je moglo ugotoviti, da se intenzivno bavijo s političnim položajem, v katerega so došli po Izjavi dr. Laze Markovlća v narodni skupščini na predsnočnji seji. da med vlado in Radićem ne obstoji noben sporazum in da vodi radikalna stranka svojo politiko. Posebna živahnost se je včeraj opazila v radikalnem klubu, ki je imel sejo, katere so se udeležili vsi ministri razen Nikole Paš&a. Na tej seji se je najprej razpravljalo o prehrani pasivnih krajev, o vojni odškodnini in o mnogih drugih vprašanjih lokalnega značaja, ki so jih z nenavadno živahnostjo sprožili posa-mni radikalni poslanci. Posamni poslanci so se zavzjemali za pomoč pasivnim krajem. Minister dr. Laza Marković je izjavil, da se bo od uprave fondova dobilo 20 milijonov dinarjev za pomoč prebivalstvu v pasivnih krajih. Seja radikalnega kluba je bila precej živahna, ker so se razpravljala tudi razna vprašanja krajevnega značaja v posamnih volilnih okrajih raznih poslancev. Pri razpravi teh vprašanj je končno došlo do ostrega spopada med posamnimi poslanci in člani vlade. Kakor se trdi, je minister za agrarno reformo Krsta Mi- letič, čcgar delo so radikalni poslanci v prvi vrsti kritikovali, podal klubu svojo ostavko kot minister. V zvezi s tem nastopom ministra Krste Miletiča se je sprožila v klubu razprava o rekonstrukciji vlade sploh. Kakor se zdi. ne uživajo mnogi ministri sedanjega kabineta popolnega zaupanja radikalnega poslanskega kluba. Mnogi poslanci so zahtevali radikalno izpremembo v vladi in sestavo take vlade, ki bi gotovo izvedla program radikalne vlade. Razpravljalo se je rudi o novih kandidatih za ministrska mesta, kar je Še posebno pospeševalo živahnost seje. Ljuba Jovanović, ki je predsedoval seji radikalnega kluba, je imel polne roke dela, da je pomiril duhove. Na seji radikalnega kluba se fe govorilo tudi o delu narodne skupščine in se je izrazila želja, naj bi došlo v skupščini Čimprej do stvarnega in pozitivnega dela ter do predložitve zakonskih načrtov, vsled česar naj bi se čimprej končalo formalno delo in razprave. Radi tega naj bi se v skuščini že danes končala razprava o spornih mandatih, tako da bi se mogla Že danes ali jutri izvršiti konstituiranje narodne skupščine, volitev skupščinskega pred-sedništva in zaprisega poslancev. Pri razpravi o delu skupščine je dollo tudi do razgovora o načinu, kako naj se volitev redsedništva skupščine izvrši. Z ozirom na parlamentarni položaj se sodi, da bo predsednik skupščine Ljuba Jovanović, medtem ko bi se ostala mesta podpredsednikov in tajnikov ponudila vsem strankam, da bi se na ta na- Paul Hcrvfen:* Moč krvi. (Prevel P. V. B.) Jedlo se ni več, samo pilo in kadilo s« je Še v velikem kabinetu na oglu pri Societv. Te gospodične % globoko izrezanimi oblekami so si počasi pahljale grlo, kakor da bi ga hotele ohraniti svežega do trenotka. ko bi kak ljubimec prišel in ga jim v2el. Molki so se raz-govarjali na glas. Mali Cramant je obljubit da bo dal enako večerjo, kadar bo dana možnost pokopati njegovega očeta. Eloi de Uor-ge je pristavil, da tudi on ni mogel nikdar obžalovati smrti svojega očeta. An-ne-Mimi pa je zavpila, da je prav grdo govoriti take stvari Toda Couer de Ri- * P. Htrvtoa (1857—1919 ie bfl kratek čas odvetnik m v diplomatski službi. Nato se je izključno posvetil slovstvu. Najboljši njegov roman ja menda L' armature (1891). V Alpe homš-cide (1885) je zbirka lepih alpskih porasti. Uspeh pa je imel pred vsem kot dramatik In dela kakor Las tenaiUaa (1899) in La loi de T homme (1897) to poetavfU tega znamenitega pisatelja met} prvake modernega glcdaJIKfe. pont je pristavil, da splošno se nihče ni ljubil svojega očeta. Samo kiribof ni izrekel svojega mnenja o tej stvari, in zato so hoteli vedeti, kaj bo on o tem rekel. — Moj oče? je rekel m naredil, kakor bi zelo iskal . . , Da, gotovo imam nek spomin nanj . . . toda kako nejasen. — Bilo je nekdaj, v Petrogradu. Neko jutro — imel sam takrat morda kakih dvanajst let — je dobri pop, s katerim sem, kakor se spominjam, živel čisto sam od svojega rojstva, stopil v moj osobo z zelo valnim obrazom. >Poslušaj, mali.c je reket »hitro se bo$ lepo opravil. Razumel dobro? . . • Najlepše, kar moreš, za danes! . . . < Zelo sem se čudil tej izredni stvari m prikimal sem v odgovor. Njegove oc*i so se bliskale in z veliko odločnostjo je nadaljeval: »Deta, drago deta! . . Znamenit dan je danes za te in odločilen v tvo jem življenju. Takoj te popeljem k tvojemu očetu, da ga objame!!« Pri taj noviei sem mora! postati smrtno bled, kajti pop je zastokal in breg njegove pomoči bi ae bfl onesvesti. Do takrat sem Jivel v prepričanju, dft tem sirota, Is tako tam torej nena- doma zvedel, da sem imel očeta! Ravno tako kot je moj prijatelj Sergij iz sosedne hiše imel enega, ki mu je dal uro in ga je pogosto tudi pretepal. »Moj Bog, moj Bog,« je klical pop s tresočim glasom. »Bodi pogumno, moje ljubljeno dete . . . Koliko Časa ža-libog že molim, da ti bo ta milost podeljena! Gospod, kolikokrat sem molil! Ali se ne počutiš bolje, dete? Pogum! Nebesa so nama naklonjena!« Ves zmeden sem mu nežno stisnil prste. »V imenu svetnikov,« me je prosil, »požuri se, da se obleče!! če bi prišla prepozno, bi bilo vse pokvarjeno. Toliko sem prisegal, da si tako nadarjen, tako razumen, tako točen pri vsaki dolžnosti!« Končal sem hitro z opravljanjem m podala sva se na pot po vrsti cest, kjer se nisem spoznal. Stari pop se le nikdar ni pokazal tako gibčnega in je brez presledka mrmral besede, ki sem jih zastonj skušal razumeti in M so mu uhajale kot molitve. Sla sva preko več trgov. Sledila sva prospektom, perevlo-kom in teku prekopov. Sla sva torej zelo daleč. Po ladijskem mostu sva prišla ne drugi breg Neve. Opustil sem posnemanje vedno hitrejših korakov popa in za- čel teči. Šla sva mimo vrste ogromnih stavb, in tu mi je pokazal veličastno poslopje, ki pa je imelo velika železne rešetke na oknih. »Blagoslovi Bog!« je mrmral, »na mestu smo«. A, tem bolje, da moj oče stanuje v tako lepi palači! Pred vsem pa tem bolje ,da sem prišel do nje, kajti bil sem silno truden! . . . Vendar sem Šel s svojim vodnikom mimo pročelja, ki mi ga je bil označil in pod katerim je bil krasen vhod s streho, nato mimo druge in tretje stavbe. Potem sva zavila v pravem kotu v malo ulico, slednjič sva jo pa spet krenila v drugo malo ulico, istotako v pravem kotu. Tu sva se ustavila pred ponižnimi zadnjimi vrati. Lahek udaree s kladivom je zadostoval, da se nama je odprlo, ne da bi se bil v notranjosti kdo prikazal in se zmenil za to. Pop se je tu počutil čisto domačega in vlekel me je po temnem hodniku, ki je bil tako nizko obokan, da so naši koraki po kamenitih ploščah komaj odmevali Na koncu hodnika so nova vrata, ravno tako masivna kot ona na eesto, enako odnehala, brez vsakega vidnega pripomočka, ko je pop nanje potrkal čin ublažila opozicija. Po seji radikalnega kluba je Ljuba Jovanović odšel k Paštču, katremu ic poročal o razpravi in o vprašanjih, ki so se na njej sprožila. — Beograd, 25. maja. (Izv.) O seji radikalnega kluba prinaša današnji ' Balkan« glede preosnovc vlade nastopne podrobnosti. »Balkan« poroča iz poučenega vira. da je Krsta Miletić svojevoljno odstopil kot minister. Verjetno je, da bo Ljuba Jovanović predsednik narodne skupščine. Za sedaj se trdi. da dr. Laza Marković, notranji minister dr. PeleŠ, minister pravde. Velja Popovič. minister za trgovino in industrijo, dr. Vladimir Andrić. minister za agrarno reformo, dr. Kojić, minister za kmetijstvo, dr. Voja Janjič pa minister za vere. »Balkan« nasrlaša razen tega. da se bo preosnova vlade izvršila že tekom prihodnjih dni. — Beograd, 24. maja. (Izv.) Na seji radikalnega kluba se je Izreklo tudi sožalje za pokojnim poslancem dr. Kockarjem iz okrož.ia virovitiŠkcga. ki ie umrl včeraj ob 6. zjutraj po operaciji slepiča. Na njegovo mesto pride za poslanca dr. Momčilo Ivkovfc, odvetnik v Beogradu. — Beograd, 25. maja. (Izv,) Polozar radikalne vlade je zelo otežkočen, kakor tudi radikalnega Kluba samega, ki je izjavil nezaupanje posamirtm mmistrom na včerajšni| seii. Radikalni poslanci so prisilili ministra Krsto Miletiča, da ]e v Hubu podal ostavko. Radikalni postane! so tud? nastopili proti ministrom Vujičiču, Uzuno-viču in tudi Lazi Msrkoviču. V klubu se ie odkrito govorilo o preosnovl vlade, ter so zahtevali posamni govorniki na? se postavijo na mesta raznih ministrov drugi ljudje. Radikalni poslanci so se razdelili tudi politično fn formalno v dve skupini in glcer v skupino, H želi. da se radikalni klub odločno postavi na stališče Vidovdanske ustave in v skupino, ki zahteva komprn^ mis z Radićem. Na eni in na drugI stran? so se pojavile nezadovoljnosti radi poslovanja posamnih ministrov ter so se pojavile zahteve, nai pridejo na njihova mesta sposobnejši politiki. Razprava v radikalnem klubu, ki se ie vrih'la v odsotnosti ministrskega predsednika PaSiča, je naSla odmeva tudi V seji ministrskega sveta, na kateri sta poročala ministra UzunoviČ in Trifunovič o razpoloženju v kltibn. Značilno ie, da se te seie ni udeležil minister Milene, ki ie bil med tem časom na spre« hodu v Avali ter minhter pravde dr. Laza Markovič. wmmmmmmmmmmmmammmmm SKUPNA SEJA KLERIKALCEV IN MUSLIMANOV- — Beograd. 25. maja. (Izvir.) Med klerikalci in muslimani se opaža potrtost in desorijerrtacija. Danes bodo imeli skupno sejo, na kateri se bodo posvetovali o svojem stališču napram radlkalcem. Na drugi strani sva prišla v malo, pokrito dvorišče. Na desni sva vstopila po par stopnicah v okroglo predsobo, ki je bila iz marmorja in prazna, in na videz ni imela druge odprtine kot ono, skozi katero sva bila prišla. Pop je Šel do konca naravnost naprej. Tu je oslinil svoj palec in ga krepko pritisnil na zelenkast madež v zidu od spodaj navzgor. Madež se je premaknil med zarezami in pokazala se je odprtina govorilne cevi, v katero je začel pop tako šepetati .Nato je postavil uho na mesto svojih ust in zajedno premikal trepalnice in mi na ta način dajal pomirjevalna znamenja sporazuma. Mene je bilo groza. Naenkrat pa so se začele njegove trepalnice premikati hitreje in zakričal je: »Hvala Bogu, tvoj oče naju pričakuje . ..« Zravnal mi je moj lepi jopič, snel čepico, mi lahno s prsti popravil lase, vzel moje pokrivalo v levo roko, me prijel za desno in me poljubil. Oprijemal sem se ga krčevito. »Častiti oče.« sem ga prosil vzdihujoč, »odvedi me proč! Ti si moj oče. Hočem, da si samo ti!« »Molči!« je odvrnil, »bodi pameten! ... Ti si priden dečko . . .« ^ONEC PRIHODNJIČ Telefonska In brzojaona poročila SEJA MINISTRSKEGA SVETA. maja. (Izvir.) Včeraj skesa sveta se Je razpravljalo glede raz- — Beograd, 25 se Je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 18. do 20.30. Zanimivo je, da se te sele nista udeležila minister za agrarno reformo Krsta Miletič In minister pravde dr. Laza Markovič. Na seji se je govorilo o parlamentarnem položaju, o konstituiranju skupščine in o nadaljnem delu. Kolikor se z gotovostjo doznava, je odločeno, da kandidira Ljuba Jovanovič za predsednika narodne skupščine. V svrho izpopolnitve ostalih mest predsedništva skupščine, podpredsednikov In tajnikov, bodo tekom današnjega dneva skušali radikale i stopiti v stik z demokrati in m Izključeno, da jim bodo odstopili mesto podpredsednika. V vsakem slučaju pa se bodo danes radikale! pogajali z načelniki parlamentarnih klubov radi izpopolnitve skupščinskega predsedstva. Na seji ministr- nih vprašanj, sproženih v seji radikalnega kluba, ter preosnove vlade in so bile v tem pogledu pušcene Pašlču svobodne roke. Minister za prosveto Trifunovič Je poročal o profesorskem vprašanju ter o povečanju njihovih dohodkov. Do včeraj Je podalo 950 profesorjev ostavko. Vlada, ki je skušala spočetka povzeti proti profesorjem energične korake na podlagi zakona o zaščiti drŽave, je morala popustiti napram upravičenim zahtevam profesorjev. Na snočni seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se ostavke profesorjev ne sprejmejo in da se njihovim zahtevani po možnosti ugodi. Nadalje sta bila določena ministra za prosveto m za finance, naj proučita vprašanje kritja stroškov za povišanje profesorskih plač. POGAJANJA PARITETNE KOMISIJE V RIMU. — Beograd, 25. maja, (Izv.) SnoCl Je odpotovala naša delegacija v paritetni komisiji v Rim. Dopoldne od 10. do 13. Je imela zadnje posvetovanje, na katerem si je bila dala navodila za pogajanja z Italijo. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo so za nekoliko Časa odložena, da se zbere gradivo za splošno carinsko tarifo. — Beograd, 25. maja. (Izv.) Itali-fanski poslanik Negrottl je včeraj popoldne posetil pooblaščenega ministra Nešića v zunanjem ministrstvu. Namen Negrottljevega poseta je bi!, obvestiti Nešica o pripravah v Rimu za priče tek dela na5e in italijanske komisije v svr-fio rešitve reškega vprašanja. NeŠi6 je izjavil poslaniku Negrottiju, da odpotuje naša delegacija v paritetni komisiji zve-€er v Rim. POSVETOVANJA VODITELJEV REVIJI JONISTICNEGA BLOKA. *- Beograd, 25. maja. (Izv.) *Trl-Irona* prinaša iz Zagreba brzojavko, da se sestanejo v nedeljo dr. Spaho, dr. Korošec in Radifc, ki bodo razpravljali o političnem položaju in stališču napram radikalcem. Po izjavah Radića namerava njegov blok pričeti po pravoslavnih blnkoštih ponovna pogajanja t vlado. Kot delegati so določeni dr. Koro-fec, dr. Spaho in dr. Maček. Ako vlada ne pristane na nllhove predloge, fc»r fe gotovo, bodo početkom junija imeli konferenco, na kateri bodo sklepali, kakšni koraki naj se podvzamejo proti radi-kalcem. SESTANEK ZUNANJEGA MINISTRA DR. NINČIĆA Z MUSSOLINIJEM. — Beograd, 25. maja, (Izv.) Neki tukajšnji Jutranji Ust Je prinesel vest, da se bo koncem meseca junija sestal V Benetkah ali v Zadru italijanski ministrski predsednik Mussolinl z našim zunanjim ministrom dr. Ninčlcem. Po vesteh, ki jih je prejel »Preporod« iz zunanjega ministrstva, ni dr. Ninčid prejel nobenega povabila od Mussolinija in se v naših vladnih krogih ničesar ne ve o tej zadevi DANAŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd, 52. maja. (Izvir.) Danes dopoldne se je nadaljevala seja narodne skupščine. Razprava o poročilu verifikacij-skega odbora Je v glavnem končana In zlasti radikale! skušajo doseči, da se tudi že danes zaključi. Od demokratov sta bila kot govornika priglašena za današnjo razpravo vetozar Pribičevič in Voja Marln-kovič, od radikalcev pa Dušan SrskIČL SPOR MED GRŠKO IN TURČIJO POOSTREN. Lausanne, 24. maja. (Izv.) Grški delegat Aleksandris Je Izročil francoskemu delegatu generalu Pelleju grške zahteve v zadevi reparacij. Grška noža se zdi kljub demantijem kot ultimatom. Ako odgovor ne bo odgovarjal grškim željam, bo grška delegacija zapustila Lausanno. V krogih grške delegacije se izjavlja, da ji še vedno ni došel odgovor iz Angore glede grških predlogov radi reparacij in odstopitve ozemlja pri KaraagaSu. »Agenee Ha-*as« poroča is Aten, da Je še! grške Vlade Gonatas Izjavil novinarjem, da bo Grška dobila ponovno svobodne roko, ako ne pride do sobote odgovor Turčije. — London. 24. mala (Izv.) Po neki ve-.aH fe Izredna seja sveta komisarjev v Autori sklenila, da mora Grška plačati volno odškodnino In v nasprotnem slučaju turško zastopstvo zapusti pogajanja v Lausanni. Ako pride do razbitja mirovne konference v Lausanni, z vrača angorska vlada vso odgovornost na velesile. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 25. maja. (Uradno vremensko poročilo). Vreme Je bilo v Avstriji včeraj večinoma lasno in vedro, samo v Solno-gradu Je nekoliko deževalo. Opoldanska temperatura Je prekoračila 20f. Danes zjutraj Je bilo na zapadu precej oblačno, na Štajerskem in Koroškem pa Jasno. Velik zračni pritisk nad Angleško bo povzročil pri nas severne vetrove In trajno slabše vreme. Pričakovati je nekaj časa slabše vreme, verjetno zmerno deževno, severozapadne vetrove in neznatna znižanje te^peatuje^J ^ £0{*£PI3£ IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE* — Maribor, 25. maja. (Izvir.) Na dvorišču pred porotno dvorano so danes Izvršili smrtno obsodbo nad 35 letnim Antonom Rozmanom. Se pred 6. uro zjutraj je bila pred glavnimi vrati zbrana velika množica, vendar pa je bil dostop omejen samo na omejeno število oseb. Ob 6.30 Je prišel na dvorišče senat, sodni nadsvetnlk dr. Stergar, sodna svetnika dr. Senior In dr. Lesnik, državni pravdnik dr. Hojnik In kot zagovornik sodnik Kramer. Krvnik Florljan Mauser iz Sarajeva je s svojim pomočnikom že čakal v bližini vešal. Ob 6.40 so se odprla vrata jetnišnice. Obsojenca je spremljal frančiškan, ki je glasno molil. Na obeh straneh so 51! orožniki z nasajenimi ba'onetl, za nilm pa Jetniškl nadzornik. Razman se Je držal popolnoma mirno, vendar pa nekoliko boječe. Brez navodil je stopn pod vislice ter se mirno ozrl na navzoče. Kvrnik mu Je vrgel vrv okrog vratu, dva pomočnika pa sta mu Izpodnesla stopnjice. Rozman Je uprl zadml pogled proti jasnemu nebu, nato pa sta krvnika stopila k njemu, prijela ga za roke in obenem zastrla obraz. Telo je dvakrat nekoliko vstrepetalo, na kar je nastopila smrt. Smrtni boj Je trajal 4 minute. Ob 6.45 je krvnik favfl senatu, da je dovršeno. Smrtna sodba Je bila Rozmanu razglašena včeraj dopoldne. Izjavil Je, da Je nedolžen ter je sploh ponavljal svoj zagovor pred poroto. Po razglasu sodbe Je postal nervozen In se Je večkrat zjokal. Zaželel si je kruha ter pojedel dva hleba. Potem si je zaželel Se belega kruha. Za večerjo si Je zaprosil pečenko, vina, smodke In belega kruha. Vse Je zavžil z veliko slastjo. Za današnji zadnti zajutrek Je Imel kavo z belim kruhom. Včeraj popoldne se Je patru lepo Izpovedal, na kar Je postajal mirnejši. Bali so se. da bo v zadnjem trenutku prišla njegova sicer mehka narava do Izbruha. Kot rečeno pa se fe vedel popolnoma dostojno fn mirno. Po izvršeni obsodbi Je ravnatelj okrožnega sodišča rlrašovec razdelil med prisotne izvleček smrtne obsodbe. Kakor znano, Je 21. febr. 1922. finančni svetnik dr. Brence našel v svojem stanovanju zadavljeno 8f> letno služkinjo Anolonfjo Sflak. Roparskega nmora Je bila nafprej osumljena Alojzija Rozman, prejšnja nostrežnfca dr. Brenceta. Radi tega Je peljala sled k Antonn Rozmanu, ki so ga aretirali v Ljubljani In pri katerem so našli oropane stvari. Lani 22. hi-nfja sta bila oba obsojena na smrt. Alojzija Rozman pa Je bfla pomnošcena v dosmrtno ječo. KATASTROFALEN PADEC NEMŠKE MARKE. — Berlin, 25. maja. (Izv.) V zadnjem Času je opažati v tukajšnjih finančnih krogih veliko razburjenje, ki ga je povzročil nepričakovano in rapidno naraščajoči kurz dolarja. Na borzi vlada nenavadna živahnost. Zainteresirani v naglici prodajajo marke In kupujejo tujo, zlasti ameriško valuta Listi ostro napadajo državno banko, ki ne nastopi proti 'devizni spekulaciji in ne prepreči usodepolnega padca marke. Ne glede na to pa drži državna banka roke križem Jn mirno gleda, kako propada nemška marka, Nekateri menilo, da bo ugodna rešitev reparacijskega problema pripomogla ,da se še pravočasno prepreči katastrofo in zahtevajo od vlade, naj energično nastopi proti verižnikom. Kolosalen padec marke pa Je povzročil strašno draginjo, kakršne Nemčija do sedaj Se nI doživela. Podražila so se zlasti živila, pa tudi Industrijski izdelki so že prekoračili svetovno pariteto. Država stoji pred nevarnim mezdnim gibanjem, kajti delavstvo Je v obupnem položaju, ker plače ne zadostujejo niti za najpotrebnejša hrano. Če bo marka padala še nadalje, bo tudi za mejo kmalu manj vredna kakor avstrijska krona. DEMISIJA FRANCOSKE VLADE. FRANCOSKI SENAT ODKLONIL SODBO GLE* DE OBT02ENIH KOMUNISTOV, — Pariz, 24. maja (Izv.) Francoski fe* naf ]e Izjavil s 148 glasovi proti 104, da ne pristane na to, da se izreče sodbo glede obtoženih komunistov. Ker Je bilo vladi veliko ležeče na tem, da senat na to pristane Je ministrski Predsednik Polncarć pozno zvečer sklical sejo ministrskega sveta, da zavzame stališče napram sklepe senata. Ministrski svet Je sklenil na predlog Polncarćja, da le sklep senata pravzaprav nezaupanje vladi in da mora radi tega demisiionlrart. Ob 21. zvečer so odšli vsi ministri k predsedniku Mfllerandu In mu Izročili svojo ostavko Predsednik Mfl-lerand demisije nI spreje. POLJSKA ODSTOPA HABSBURŠKO POSEST — Varšava, 24. maja. (IzvJ Poljska vlada Je na posredovanje španske kraljice razveljavila svoje odredbe glede posesti Habsburžanov v Sevbušu. Bivši nadvojvoda Karel Štefan se Je izjav«, pripravljenega STAMBOLIJSKI O POLOŽAJU BOLGARIJE. — SoiBa, 25. maja. (Izv.) Stambo-fijski Je v ponedeljek na seji ministrskega sveta govoril o notranjem In zunanjem političnem položaju Bolgarije in je med drugim izjavil: Odveč bi bilo omenjati, da Bolgarijo teži usodepolna mirovna pogodba, ki je povzročila splošno nezaupanje in nezadovoljnost. Vpričo tega nevarnega položaja Je treba napeti vse duševne, nravstvene in fizične sile naroda, kl mu mora biti osiguran svoboden in pravilen razvoj. S posebno radostjo lahko ugotovim, da se je narodu in vladi z največjim naporom posrečilo doseči povoljne uspehe. Nesigurnost zmedenost in vse posledice tega nenormalnega stanja so premagane. Obup, ki se je bil polastil naroda, se je izpremenil v zanesljivo upanje in pričakovanje lepše bodočnosti. Notranji in mednarodni položaj Bolgarije je sedaj mnogo boljši. Hitro se bližamo normal- Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANL OPERA. Petek 25. maja: Evgenij Onjegin. Začetek ob pol 8. Red E. Sobota, 26. maja: Zaprto. Nedelja, 27. maja: Vrag In Katra. Začetek ob 8. url zvečer. Izven. Drama, Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota, 26. maja: Kar hočete. Red C — Predsinočnjemu »Hamletu* moremo v eeloti dati samo red: Bravi, bravissimi! S tako vnemo, s takim osebnim in ansambl* skim temperamentom se pri nas doslej ni igralo. Vse spoštovanje gre tudi našemu občinstvu. S tem, da je o lepem majskem večeru, koncem sezone, izven abonmana pri dobropoznani, mnogokrat igrani drami na» Eolnilo ves parket in celo nekaj lož, je po* azalo, da mu Shakespeare ni kdorsibodi, da ljubi visoko umetnost in ceni tudi njeno riemu^^i^Yy^bm ^I domačo interpretacijo. Nad hišo se je raz-_ j _ J . ' , "v- .. " j prostiralo skoro svecanopobozno razpolozc* mi državami živimo v dobrih prijatelj- j njCt ki se ni zmanjšalo, dasi je prvi in edini skih odnošajih. Naše stremljenje in lojalnost v pogledu izvršitve vseh obveznosti mirovne pogodbe, je napravilo na zunanji svet najboljši utis. Zato z upravičenostjo pričakujemo, da bodo upoštevane tudi naše pravice. Smatramo, da je Bolgarija upravičena zahtevati, da velesile z vso resnostjo presojajo tudi njene zakonite želje. Zlasti vprašanje zapadne Trakiie, s katerim je zvezan naš Izfiod na morje, kakor tudi vprašanje garancij v pogledu pravic narodnih manjšin, mora obrniti nase pozornost vsega kulturnega sveta. Upamo, da bodo ti problemi rešeni v naš prilog. M\X\h& vesti. t=r Odredba, naperjena proti Radića. Kakor poročajo Iz Beograda, nameravajo radikali spremeniti volilni zakon za narodno skupščino v tem smislu, da bi se v zakon sprejela rudi določba, nedolgi premor nastopil šele o pol enajstih, po tretjem aktu. Rogoz je od lani. ko je bil jako dober Hamlet, postal enotnejši, mogočnejši. Njegova igra, polna verve in krasna tudi v izgovoru, je dajala tudi an* samblu smer in zanos. Ne morem se pre* čuditi tudi lahkoti, s katero je obvladal te» lesne napore težke in dolge vloge. Košaro cvetja, ki jo je prejel, si je desetkrat zaslu* žil. — Osebje je bilo dokaj srečnejše se* stavljeno nego lani. Najboljše je ostalo, par važnih vlog pa je bilo novo zastavljenih. Medvedova je bila prava shake=pear* ska kraljica, lepa. umerjena in energična. Nehote sem si mislil, da bi bila divna ladv Macbeth. Naj si gledališče ne da oditi pri» like in naj v prihodnji sezoni vprizori »Maebetha« z gospo Medvedovo! Skrbi n* š e k je zločinskega kralja v maski in hli* njenem veličanstvu, ped katerim ga žre črv lastne zavrženostt, dobro pogodil. Le neko* liko preglasen je postajal v razburjenju, zlasti proti koncu. Njegov glas zaleže za tri, gledališče je pa majhno. Lipah je na* Sel v Polonij! pravo vlogo zase. Igral ga je čisto naturalistično, kot starega, ne ne* umnega, zvedavega gostobesednika in z velikim, iz vloge same posledujočim hu* morjem. Brez vseh afektacij. povsem člo* veškonaravno. Edino pravi mož, ki ga Ima* mo za to mesto. Danilo pa je bil v Lipa* h ovi lanski vlogi, kot »prvi igralec«, jako da ima narodna skupščina pravico razveljaviti mandate onih poslancev, ki ne i dober — Lipahu*se stvar ni bila podajala — prihajajo k sejam. Tako razveljavljeni \ f« Jf *udi v maski znal dati vlogi pravega ^„.j.i« ux *A ~*~»~Ar>HH ' značaja. T.anl se ta vloga skoro ni opazila. tnandatn bf se naj potem porazdelili med druge liste, odnosno stranke. Radi tega načrta so zlasti klerikalci zelo razburjeni, ker se zavedajo, da bi narodna skupščina, ako bi bila sprejeta ta sprememba volilnega reda, razveljavila vse Radičeve mandate. e Zveza med klerikalci In mofia-medancl. Dr. Korošec, načelnik in vodja klerikalne stranke, ki se izdaja za zaščitnico katoliške vere. Je kakor znano sklenil najintimnejšo prijatelsko zvezo t bosanskimi mohamedanci. Klerikalni poslanci, ki se sicer Izogibajo vsakemu stiku z naprednjak!. Češ da so neverniki, občujejo v zadnjem časn izključno z mohamedanci, pri čemer jih ne moti dejstvo, da niso 'dr. Spaho, dr. Hrasnica in tovariši niti kristjani. Dr. Korošec je imel te dni opetovano konference z zastopnikom mohamedan-skega kluba z dr. Hra«mico, na kateri ga skoro ni opaž letos ie dobro prispevala k eelotnemu uspe* hu. Mesto Daneša je letos Plut prevzel prvega grobarja, drugega pa odstopil C e* s a r j n. Oba sta bila zelo zadovoljiva. — FalotskI par Rosenkrantz in Gildenstern «ta, kakor lani, predstavljala Drenovec in ž e 1 e c n i k, a tudi ta dva sta se mi zdela letos mnogo boljša In je zlasti prose* vala iz njiju enotnih nastopov ona zabavna perfidnost, ki jo včasih kot neudeleženci radi zasledujemo na takih »ciganih«. Da ima premila Otelija Saričeve prejkoslej ve« likansko zaslugo na celotnem uspehu, je komaj potrebno omenjati. Ansamblski gibi, odhodi itd. so bili povečini očividno studi* rani in zato zajeti v blagodejno enoten tok. Režiser šest je nekatere prizore scenično predrugačil in je tudi to bilo dobro. Sploh: j Njemu še posebej hvalo in najrazličnejše ! spoštovanje. Le za prizore na ozadju začet* I kom igre, na terasi in pa na pokopališču bi 1 moral vsekakor mesto Črne. nagubane dra* Eeri je za ozadje vzeti nočno nebo. Po* opališče ne more biti v sobi, in grajska j planota tudi ne. To je zelo motilo. Ker je režiserju gotovo tudi na učinku, naj bi te ! prošnje ne ignoriral. Čas igre so radi tega , , . ...... . I ne bo podaljšal. Oba stola ▼ zadnjem prizoru sta se posvetovala o skupni politiki m • Bttk takQ beraška. da bi snadalo med naj* taktiki V parlamentu. Poročajo, da se je cenejo starino. Vsaj njiju hrbta, ki je zbit med njima dosegla popolna načelna SO- ! »* kt ,n nebarvanih desk. ne bi se smelo Jasnost. Ali ni te prizor » basove, d, j bi ju sploh izročili Skružnemu, da ju lepo z barvo ornamentira. Preprostost dekora* eije kraljevske dvorane m istovetna z naj* žalostnejšim »pofljem«, ki bi mogel ilustrirati kvečjemu revno podstrešno stanovanje. M. Z. se objemata v bratski ljubezni katoliški duhovnik in mohamedanski hodža, zgolj zato, ker oba enako sovražita pravoslavnega svečenika? Kaj porečejo katoliški Korošcev! volilci k temu, da se njih poslanec brati z — neverniki? » Italijanski list o Radleevl politiki »Glornale d* Italica« prlobčuie o razmerah v Jugoslaviji članek. Iz katerega posnemamo tako značilen odstavek: »Kraljevina SHS Je država 12 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Je Beograd, ki Je fanatično 1 Gospodarstvo. —f Zagrebški Žitni trg. Zagreb, 24. mala. Cena v dinarjih za 100 kg, postavno ba* ika. odnosno vojvodinska postaja, notirajo: imperljalistlčen In Ima vojsko najmanj pol I Pšenica (76 do 77 kg) 440 do 450, rumena milijona bajonetov. Ako pa se Izvede Radi- | koruza 200 do 265, bela 290 do 300, de* i fektna 160 do 250, rž (71 do 72 kg) 360 do ! 370, ječmen za pivovarne 320 do 340. za Cev prozram, se bo položaj znatno spremenil. Hrvatska, ki jo hoče osnovati Radii, bi bila majhna država, ki bi štela S do 4 mili* jone. Vsaj tako bi se naj glasila njena ustava. Radič je objavil v vseh svojih listih In na vseh svojih shodih, da Hrvatska neče več militarizma. Ako Italija zapeHana po sladkih srbskih besedah, nI Čula te Radiče- ve Izjave, tako glasno izrečene, nI to Radi- i dane* "nista delovali. krmo 295 do 305, oves 290 do 297.50, pisani fižol 550 do 600, beli 450 do 550, pšenična moka »0« 675 do 705. »2« 650 do 680, »4* 625 do 655, za krmo 225 do 230. ržena moka 525 do 535, drobni otrobi 160 do 170, debeli 250. Tendenca mirna, neizpremenjena. —g Novosadska in beogradska borza ćeva krivda. Ako bi ta razorožitev In ta nevtralnost, ki bi sicer te dala tudi lahko sankcijonlrati t posebno mednarodno pogodbo, trajala samo pet let, bi ne bilo nikogar, Jrt bi ne videl koristi, katere bi Imela Italija od teza. Se tudi bi ne hotela prekoračiti mej, ki jih določa rapallska pogodba. Stališče, ki ga zavzema »Giomale d' Italia« se popolnoma krije • smernicami one politike, ki Jo argentinski list »La Prenzac (Vidi »Slov. Narod« t dne 12. trn.) pripisuje Mussolinija. Italijani bi i zadoščenjem pozdravni, ako bi te na njihovi meji mesto močne Jugoslavije ustanovili dve mali vmesni državici Slovenija in Hrvatska, Id bi aa eni strani na mogli biti nevarni Italiji, na drugi strani pa bi kot nevtralni državi ščitili Italijo pred vsakim napadom severovzhoda. Radič tn naši klerikalci dobro vedo, da le Italijanom njihova politika dobro došla, kar ta ta politika v bistvu docela vjema s smernicami Musolinlleve zunanje politika. Zato so tudi tako zmage gotovi, saj se zavedajo, da jih v njih stremljenju podpira — velesila Italija. — Nas* članek »Italija In slovanska nevarnost«, ki smo ga priobčili 12. tm. priob-euje »Grazer Zeltung« in pravi o nJem, da je senzacljonalen, ker vsebuje vijugasta smernica m cilje faiistovsga odnosno Muao> Slavenska banka, d. oslopje. vendar pa se je gasilcem po* arecilo polar lokalizirati ln obvaroval osta« lo poslopje. Škode je okrog lOO.ooo Din. — Smrtna nesreča v VureulcI. V sredo 23. t. m. je vlak povozil 26-letnega so-darskega pomočnika Antona Ratisnola. Slednji Je hotel prekoračiti tir, ko se Je vlak. ki Je stal na kolodvoru, že začel pom?k->t?. Pri tem je prišel pod lokomotivo, ki ga j§ vlekla več metrov s seboj. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je še tekom noči umrl. — Tramvajska nesreča v Zagreba. — Včeraj zjutraj je na Trgu I. v Zagrebu tramvaj povozil pomočnika Ojuro RelfeUu rojenega 1898. Slednji Je hotel skočiti na voz in Je pri tem padel pod kolesa, ki so mu Šla čez trebuh. Bil je mrtev na licu mesta. — Stavka profesorjev v Vojvodini. V Velikem Bečkereku Je stopilo z včerajšnjem v stavko 30 srednješolskih profesorjev, 1 5z gimnazije In 15 s trgovske šole. Madžarski profesorji so ostali na svojih mestih in se pouk na mađarskih šolah vrši. — Otroški dom v Crikvenici. Pokrajinska uprava za Hrvatsko In Slavonijo, oddelek za socijalno politiko v Zagrebu, je otvorila s 15. malem v Crikvenici dečji dom, ki Je namenjen zdravljenju skrofulo-znlh, rahitičnih Itd. otrok. Na razpolago Je 30 mest proti dnevni odškodnini T)ln 15. 20 mest proti dnevni odškodnini Din 15. Podrobnejši pogoji glede sprejema so razvidni na mestnem magistratu, socijalni oddelek, v uradnih urah. — Naslen pljanček. Delavee Korbar Alojzij je velik prijatelj božje kapljice In v planem stanju rad kaže drugim svojo moč. Tako Je v gostiln! pr! »Lekšetu« vrgel Iz nje dva mladeniča, enega Izmed njih pa poškodoval na levi roki. Ker ie pomožni uradnik Viktor Lukanc dotičnemu obvezal roko, le Korbar slednjega udarn dvakrat po glavi, da Je padel v nezavest. Korbar je bil povabljen na policijo. — Radi enega dekleta so se v vasi Sva-tlncl v Banatu stepi! Štirje bratje s kosami. Brata Jakov fn Jovan Cristea sta napovedala bratoma Franju In Imbru Balošu dvoboj In sicer rad! tega, ker je bfla devojka, ki so Ji dvorili vsi štirje, bolj naklonjena slednjima dvema. Interesanten duel s kosami se je tragično končal. Oba brata sta bila težko poškodovana, ostala dva pa lažje Prva dva sta bila prepeljna v bolnico v Belo Crkvo, kjer je eden umrl, brata Cri-steas pa sta bfla aretirana. — Paskijevič Je ni Izročen. Kakor po* roča zagrebška »Riječ«, Paskijević še ni bil , .. r A „ xx___ izročen našim oblastim radi tega, ker zahte* 4 ~?tf5S53 *? vajo fašisti od reSkega tribunala, da se jim ! tezn?čarfev fn upokolencev. Izvrševalm od-izroči Tijan, ki je, kot smo ie noročali, v j *>or državnih nameščencev, feTeznlčarev silobranu usmrtil nekega fašista. Tljan se ne j fn upoko'encev Im* prihodnjo selo v sobo-nahaja več na našem ozemlju, in tako po* j to dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v stoji bojazen, da Paskijevid sploh ne bo iz« j Gradišču št. 7. — Akcijski odbor, ročen našim oblastim. Vsekakor pa je dana I „ . _ , „ , , . ,. , , možnost, da lahko Paskijević pobeeme z - Pokrajinski akcijski Reke. Kakor poroča »Primorski Novi List«, j od^or Javnih nameščencev, železničarjev se Paskijević v zaporih reškega tribunala ne j In upokojencev naznania, da so v boju za vede kot Človek, ki ima na vesti dva zlo Si* j upravičene zahteve padle prve žrtve. Iz na, temveč kot kak zakrnjen zločinec, kl se | Beograda Je bil prestavljen neki viši! žeje le davno otresel vsega duševnega nemira. lezniškl uradnik v provinco. Iz Ljubliane dobro j6 ln pije in se splošno vede tako, j pa komisar finančne kontrole Peter Deržnj kot bi Ml "»po™ radi fcafajamfi?«ikost> j Beograd. Akcijski odbor je dobro vedel, nega P«greSka. Samo Ima aden atrah če sliši ^ fe b 1 taRe ena_ da bo izročen zagrebškim oblastim ln prosi, r* , ** , , , ,.. VT da ga ntj raje na mestu Ubijejo, nego dt I ko P*™ikucije »l« najmanj ne straSdo. Na- vaja samo Štirikrat na dan, in sicer ob 3., 5., 7. in 9. — Prirejanje tombol, loterij In srečolo- vov je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da njihovo delo ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanie takih teer zelo zlorabljajo. Poleg tesa je prirejanje takih loterij in tombol znatno Škodovalo interesom drž. razredne loterije, ki deluje za splošno korist našesa naroda, to pa Iz razloga, ker so prebivalci, zlasti v tistih krajih, koder se je prirejalo največ loterij In tombol, najmanj kupovali srečke drž, klasne loterre. Zaraditega so se zmanjSali tudi državni dohodki, ki imajo splošno koristen pomen za naš narod. Da bi se tombolske in loterijske tere čimbolje nadzirale in omejile Izključno na potrebe humanih društev, je bilo kmetijsko ministrstvo primorano Izdati sledečo naredbo: 1. Vse pristojne finančne In policijske oblasti v naši državi Imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanj tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja. 2. Vsak slučaj nedovoljenega Ipran"a Je naznanit? pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po St. 13 zakona o ustanovitvi fn ureditvi drž. klasne loterije, toč. 3. 3. Nobene proŠn:e za prireditev loterije alf tombole ne bo pristojno ministrstvo vpoStevalo brez Iz'ave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se o upravičenosti vsake pmšrTe napoteno na m'n'strstvo. dobro prepričajo in skrbe, da dajo povol'ne iz'ave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cil«e, in ki bi brez teh prireditev ne mocrli zbrati potrebn'h sredstev za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse proSn'e za prireTa- nTe tombol. loterij fn srečolovov vladajo iz-kl'učno potom okrarnih glavarstev {v Ljub- lianl potom policiMskejra ravnateljstva.). Vlosrft mora'o biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prosnn; je točno navesti dan in namen prireditve. Število tablic (srečk) ?n ceno za komad. — »Pekatete«, to Je led! Rad flh fe gospod fn kmet!. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. . — ITt«o Tfvef*. Prvi del sijajnega avanturističnega filma *Krali Golconde« se predvaia samo do nedele. Film je izredna atrakcija ter poln senzacionalnih momentov. Reži'a in vsebina sta prvovrstni ter Je občinstvu s tem nuden izreden užitek. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na'boljši fn na:-cene'šl. Glavna zalopa na debelo in drobno Ljubljana, Brez 20, ter Aleksandrova cesta Št. 1 Sokolsfvo. — Sokolsko drvštvo v Lhibtjan! (Nar. dom) poživlja svoje članstvo in naraščaj, da se v člmvečjem Številu v civilni obleki udeleži poldnevnega izleta moške dece na Brezovico v nedelTo 27. t. m. Odhod z vlakom ob 13H, Povratek zvečer z vlakom ali P* PeS. — Sokolsko drnštvo LJubljana II opozarja svoje Članstvo, da je pri druStvenih slavnosti dne 3. jun. udeležba za vse člane In članice brez izjeme obvezna. Člani, ki posedujejo kro', se moralo udeležiti brez- pozoJno v krofu, vsi ostali v civilu. Čas fn kraj zbiranja se objavi v časopis'u. Glede slavnostnega sporeda se opozarja na časopisne objave in lepake. — Prireditveni odsek Sokola TI. v LroMJani vab! društvene članice bratskih sokolskih društev, kakor vse narodno žen-stvo, da se udeleže razvltla narašča?skesa prapora na Kongresnem trgu in slavnostnega sprevoda dne 3. Jun. t. 1. v narodnih noSah. Čas in krai zbirania narodnih noš se objavi v časopisih. — Sokol na VJčo. V soboto, dne 27. tm. ob 8. zvečer se vr$I v telovadnici Sokol-skega doma skupen sestanek članov !n članic, radi porardelftve opravil pri Javnem nastopu, dne 10. junija ti. Ker je uspeh prireditve odvisen le od našega podrobnega dela, je dolžnost vsega članstva, da se sestanka udeleži in vsak radevolje prevzame primerno funkcijo, da tako pomore do zaželenega uspeha. Zdravo! !H%er»!? vesti. bi moral nazaj v Zagreb — Kovarsfvo in ljubezen (Prled. Schfl* ler), drama v Šestih delanjih, se predvaja od 24 do 27. t m. v kinu Matica. Uprizo* ritev te lepe klasične drame, ki se drži strogo tekata in vsebine Schfllerjevega umo* tvora, dokazuje, da se filmska umetnost približuje tako resnemu in klasičnemu pro« gramu. Schillerjeva drama, uprizorjena v večjih kino»podjetjih Evrope, je povsod vzbudila največjo senzacijo in zadovoljstvo. V Zagrebu to morali na zahtevo iol hi občinstva dramo ponovno uprizoriti. V lel bo pota. da bodo prišli oni. ki se Izpostavljajo za nai dobrobit, prej ali sle) zopet nazaj na stara službena mesta k svojim rodbinam. Takoj pa mora reSlti bedne rodbinske Člane prestavljenih, ln so zaSU v veliko pomanjkanje, ker je danes pač nemogoče, živeti s preplčliml prefemki na dve strani. V to svrho se bo odbor v natkrajsem času obrnil na vse državne nameščence s klicem: Na pomoč! in upa na najbolje uspehe. »Akcijski odbor. — Prostovoljno zas. draltvo v Pod- drami nastopajo najbolj« fflmski umetniki, ; brdo priredi v nedeljo 37. tm. ob 16. popol- ko^j so^svetovpoznamJ^™*™™ T vIf* ! dne na prostem veselico. Vspored: i. »Opo- gi Ferdinanda, Lu Dagover v vlogi Luize in . , .. -__. 0 ___. Reinhold Schiinzel T vlogi mariala Kalba. I ***&g<^ ££? 't£j*A i 7 Naravnost razkošna acenerija ln krasni ko- ! ^nlmkl raj«, mešani zbor. Nedved. S. S. atumi jamčijo za popolno ln vsestransko ! Volc: »Na dan sodbe«. ljudska Igra v 3 de-dovršenost tega velikanskega filmskega de« • lanjlh. Po končanem vsporedu: ples ln Sala, Opozarjamo cenj. občinstvo na ta mo* l ljlva pošta. V slučaju slabega vremena se lifflantalro fUm* kJ to ▼skd dolgo* Vt^U.i.^Sl^J10!1 tcden ^znt^ dne 3« M NAJN8VFIŠA P0R0Č8A Komunistični puc v Portihrju. Krvavi izgredi posledica neznosne draginje. — Komunisti šču\ajo neznvedne mnnrice. . , Vstaja se Siri vedno bolj. — Okupacijske čete pnsivne. — Gelsenkirchen, 25. maja. fSVolff.) Včerajšnji krvavi dogodki so posV-dica ukrc* pa francoske oblasti, ki je ukinila nemško policijsko ohrano. Komunistični hujskači so izkoristili naraščajočo draginjo v sv< j-: na» mene. Ker so Francozi uvedli nasilno kontrolo, je delavstvo poseglo po samozaščiti. Komunističnim bojnim organizacijam, ki so nato stopile v akcijo, sc je pridružilo veliko Število zločinskih elementov. Poskus rarci-a. jačev, zažgati policijsko ravnateljstvo, h'\ kil imel za mesto strašne posledice, kajti Gcb senkirchen nima sedaj nobene požarne brambe. Vstaši po so se k sreči zadovoljili s tem. da so oropali policijsko ravnateljstvo in sežgali vse akte. Delavstvo, ki je odločno proti razbijanju in sežiganju javnih lokalov, r>o zavzelo danes svoje staliSče napram raza grajaČcm. Včeraj zjutraj je bilo policijsko ravnateljstvo še v rokah vstasev. Mestna uprava je zopet začela poslovati. V mestu vlada veliko razburjenje. Nepristransko mestno prebivalstvo in delavstvo trdi, da so sedanje anarhistične izgrede povzročile francoske čete. Baje je francosko vojaštvo navd'išeno pozdravljalo proletarskc bojne odrede in francoski častniki so vzpodbujali demonstrante, naj oropiio policijsko ravnam teljstvo. Namestnik velikega župana je pri okupacijskih oblastih vložil protest proti napadom francoskega vojaštva na varnostne organe in aretacijam slednjih, ki se dogajajo dan za dnem. — Gelsenkirchen. 25. maja. (\VolfM Včeraj je prišlo tu do velikih izgredov, ki so se spremenili v krvave ulične boje. Na trgu in v notranjosti mesta so demonstranti zahtevali temeljito znižanje cen mesa. masti in rib. Alarmirani požarni hrambi in me« Sčanski straži sc jc posrečilo osvoboditi uli* ce v bližini polici js^-rtla ravnatcl istva od demonstrantov. Popoldne se je znrala na glavnem kolodvoru op>nmna množica naro« 3a, ki SO sr ji nrid-užili oboroženi komuni* St!čni odredi. Vnela so je t-»orba. ki ic trajala pozno v noČ. Do sedaj sta Vula dva ubita ln 500 ranjenih. Ranjence SO prepe* ljali v bolnišnice, — Berlin. 25. maja. <7t:v.> Trcjrcde v Pcm ruhrju je povzročila 100 tisoč mo.: hroječa delavska organizacija, »['nion flVr Konf* tmd Hnndarbeiter«, ki ima svoj sedež v Gclflcn* kirehnu. Ker je meščanska straža nastopila proti stavkajočemu delavstvu, je udruženje rudarjev zahtevalo, naj ta organizacija po* loži orožje in prepusti varnostno službo de* lavstvu. Na ta način je nastal konflikt, ki Se Siri dalje. Iz vseh industrijskih krajev zasedenega ozemlja prihajajo poročila, da se vrše krvavi boii med rahu Iskano m no* žico In trezno mislečim prebivalstvom. — Dortmund. 25. ma i a. fvVolfn V okraju Rochtima ae je za tiska ulica st. 211 (pri gospodi nji hiše). ftertneimer blagajna, nemika doga. lovska pulka in stroj za vezenje NAPRO* DAJ. — Naslov pove upra# va sSlov. Naroda t. 5405 Kupim HIŠO v sredini mesta Ljubljane, na prometni točki, pripravno za mizarsko obrt. Cena od 400 do 500.000 kron. — Naslov pove uprava *Slov. Naroda«. 5351 s CIRKULARNO ŽAGO ZA ŽAGANJE DRV, dobro ohra: njeno, SE PRODA. — Poirve se pri: Franjo Gajšek. gugalnl* ca pod Tivolijetn. Ljubljana. 5401 BLUZE najnovejših modelov so ravnokar do šle. A. & E- Skabernč LJUBLJANA, IHestni trs 10 „ Kolesarji!" Oglejte si ve-iko zalogo dvo-koles, kompletnih, z dobro pneu-matiko od Din 1800'—. Tribuna F. B« L»g Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. SI 53 za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon !T!3$ER, fotograf, Ljuu^ * na, Valvazorjev trg 7 (na* sproti Križanske cerkve). 4301 Proda se AUTO znamke »Praha« 35 HP» šestsedežni z električno raz* sve^ljavo m pogonom ( dobrem stanu). — Naslov pov uprava lista. £344 • v S ali ENO NAD STRO P NO v sredini me«ita Ljt:bljane. v Spodnji Šiški ali ob Karlovski cesti, Krakovu, ozir. Poljanski cesti KUPIM za eeno 100 do 125.000 dinarjev. — Naslov pove upra« va »Slov. Narodac. 5353 DVA SPOSOBNA tapecirska pomočnika koft samostalno rade ODMAH SE PRIMAJU kod Johann FANNER, Tapezierer, Wflsonova Subotica ulica 8. (Bačka"), *107 Kupim HIŠO v Ljubljani blizu kolodvora, pripravno ca vsako obrt, s veli* kim dvorilcern ali skladiščem, po možnosti tudi ■ stanova« njem. Cena od 700 do 800.000 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5352 Snažno sohn s hrano aH BREZ, v mest«, IŠČETA DVA SOLIDNA GOSPODA s 1. junijem t. t — Ponudbe J ^d »Solidna gospo* da/5?°2« na uprav^ lista. Zidna opeka, normalno in močno Sgans, priznano najboljša kakovost, SE NUDI VSAKO MNOŽINO PO DNEVNI CENI. R. SMIELOVSKI, avhitekt m mestni atavbnJk, posestnik opekarne na Vieti. 4150 PRISTNI NARAVNI malinčev sok (s sladkorjem vkuhan) NUDI NA MALO IN VELIKO Lekarna dr. G- PiccoK, Ljubljana« Dnrtajsfea eesta. Delniš ^SmW as al B V sajs* ss w ^s« *w as vs nbsnp npsjf ~***m treba odmah perfekmu korespondsnticu za njemački i srbohrvaški Jeiik. Znanje stenografije i strojepisa kao i višegodišnje prakse uviet. Dobra plaos I stalno mjesto. Ponude na Slovenski Narod pod „Zagreb 11130 ^ 5123». Ve22 v vodstvu hranilnic m posojilnie. samostojen, srbohnrstskl, slovanski, nemški koresDondcnt in knjigovodja (govori tudi italijanski) želi radi lokalnih raimer prtmenitt masio. Cne tudi na deJeio. Cenjeni dopis! se prosijo pod Energičen na Aloma Companv, Lfubljana, Kongresni trg 3. 5369 ■ OBOBOBOlOBOlOlOlOlOilOlO tovarne z vodno si^o in elektrarne se vrši prostovoljno 30. molil 1923 OB 10. uri v 0suafcelinab $t. 7 pri Ljubljani. Objekt je pripraven za uvedbo velike industrije. 5452 »esesessssssss] -■■---V1"-! in mar* liisa se ISCe proti i dobrf plaCI. ErjaoCesa cesta 18. V s\*rho prevaetjs in povečanja zelo dobičkanosnega in braekonknrenčne^a indasfrijskaga podjetja v Mariboru išče prvovrsten strokovnjak (obratni inienlr s 15 letno prakso rta Dunaja) tfhuga alt sodelujočega kompanjona s 5—£00.000 Din« Dopisi fnteresentov se nsj naslovijo na anončno pisarno .SUŠNIK, Maribor, Slovenska nllea 16 pod Trdem sklep. 555d Pa&*^a piSana sa 4 gattera traži 1 mehanifiara 1 strojevodju 1 jarmaikog bravara (Gatter-schiosser) 1 jarma&a (gatteristo) sa nastupom odmah. Pismene ponude npraviti na: „0ZMAu oglas, zavod, Zagreb, Gunduličeva 5. L 5205 ^^-'T^ rj. .iBSBBBis TTT" maWk%^aa^0 Znižanje naročnine. rSsiofnina M na)rszs1r]sns*;ii ncmiici dnevnik v Cea kosiš vstal Stspubifki in v tujint Prager Presse ssdtj sa Kraljevino Srbov, Hrvatov in Btovsncev mesečno samo zs latranfe !n vetrno ladanje .........Din 40—; samo jntranje izdanje.............Din 58—; peedtna številka jatranja % vsesrno........Din 180; številka nedeljsko izdanje s ilsstrovano prlloffo . . . Din 3—. BfVfMaVflSjfr Dsvfscr 7fV pHnaia najboljše In objaktivne s 1 Clyšal nT I vaaV^la informacije o dogodkih, trgovskih, finančnfb in indsatrijskih razmerah Mala Antante, Srednje Evropa In vseh drngfh drŽav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne svSse vsake vrste (Iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji ia nsjaspsintiSi oglasnik. Stevflke na ogled m ponudbe oglasov brezplačno. Uprava PBAOEB PStSSSE, Praga UL ~ ' ' i. (Češkoslovaška Republika.) Bsdaa poitiiega eekovsesv orada v Zagrebu 40.156. , - . , , Ljubljani 20.264. . pri Pedrslnld l^Mjsneka kreditne sanka v Maribora........11.258 LJubljana, Stari trg 19-11 Izdal« ■sSstoSSfSJSSSS I Točna postrežba. NaikulantnaJši in naJmodarnaJil anoninl In reklamni zavod APOLLO R. Golebiowski 19 i** Sanut :• «nar'";: . ...\?-ft LJubljana, Stari trg 19-M m a »?nw« ss vas s» is — Kakor Saša nato«ta as vsakovrstna tlako. Konkurenčne cene. s sa j. 94 03