AccepUnoe for saailing at special rata of poatagc p.uvidad for ln aectlon 1103. Act of Oct. I, 1917, author t*«d on juna 4, lili. f ijl - ................. ]xkvnja vsak dan in praznikov. biued daiUr Sundajrs and H ........... ^to-veah PROSVETA • r 1 « * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE »»000**4400400040000000000040000400000 Uradniški in upravnlški prostori: S69T South Lawndala Ava. Offlca of Publlcatlon: 20A7^Bouth Lawndala Ava. Cana lista je 10.00 Kftterad m •t Biatter Januarjr i«. IMS, *t tt» Um Act •( Onnimi ot March 1 ISTf. OinCAOO. ILL. TOREK« M. MAJA (MAY M). 1149 Subacrlption |4.00 Ytarly $TEV.—NUMBER 101 najsilnejsi naval na nemško porurje! Ameriški in angleški letalci sestrelili čez tri sto osiščnih letal v štirih dneh.—Ameriški general Devers omenil priprave za invazijo evropskega kontinenta.—Moskva trdi, da so Rusi uničili 1894 nemških bojnih letal. Japonski bombniki napadli ameriški bojni ladji pri otoku Attu.—Uposlitev nemških in italijanskih vojnih ujetnikov na ameriških farmah Undon. 24. maja. — Novejša test o največjem letalskem natalu na nemške industrije v Po-nirju v zgodovini angleškega tojnepa letalstva se glasi, da so Ingleži pri napadu na Dortmund porurski dolini izgubili 38 lombnikov. To pomeni, da je ne-vadno veliko število angleških B*al sodelovalo pri tem napadu, irda do tisoč. Napad je bil po Ehurchillovem programu, ki ga i naznanil v ameriškem kongre-dne 19. maja, da "se lahko poruši. če bi bombe same mogle domiti Nemčijo in Italijo." Zavezniški stan, Afrika, 24. aja. — Ameriški in angleški Itaki so sestrelili nadaljnjih i sovražnih letal v napadih na lisca v Siciliji in spopadih v raku. V zadnjih štirih dneh so bili čez tristo letal v operaci-i nad Srednjim vzhodom, se-o Afriko in Malto. Ameriške leteče trdnjave so izbile šestnajst letal v napadu letališče pri Bcrizzu, severo-ipadna Sicilija. To ln tri dru-i tali jan ska letališča so bila ij tarča bombardiranja snfllgj ah letal. Bombe, kl so jih metli ameriški letalci, ao potopile rc osiščni ladji, tri pa p »vale v bližini Sardinije. London. 24. maja.—Angleški talci so sinoči spet bombardi-tli nemška industrijska sredi-fa in nacijska oporišča v Franci, Belgiji in Holandijl. Bom-diranjc je sledilo napadu na erlin. General Jacob L. Devers je M da je ameriški letalska *la pripravljena za udeležbo v tvaza j i Evrope. On je govoril »radiu in namignil, da so bili rejeti zaključki glede invazije »ntincnta po zavezniški sili na »nferencah med predsednikom OMeveltom, premierjem Chur-hillom ter dani generalnih šta-»v Amerike in Velika Britanije Washingtonu. Devers jc nasledil generala tonk;. M Andrewsa, ki se je klavno ubil v letalski nesreči 1 Islandiji, kot vrhovVii povelj-* mu n ke letaMke Wle v E-"topi. On je v svojem govoru ^nl /gradnjo več leUllšč v katerih bodo ameri-l«*talei uprizarjali napade na |mcijo in po nacijski vojaški v okupirane države. Devers je hvalil i po racij o med ame-n" ,n angleškimi leUlcl. 24. maja,—Uradno pr a vi, da je ruska le- -sil;, uničila 313 nemških J°Jkn,h »•■ /adnji teden, v zad-^ -brd, tednih pa 1894. Njene v operacijah proti so-jjaniku \ tej dobi so znašale iL letal ladji v bližini otoka Attu v o-bupnem poskusu, da rešijo o-stanke japonske vojaške posad ke, katerih preti uničenje. Attu leži na skrajnem zapadnem koncu Aleutske otoške grupe pri Alaški. ' Mornarični department poroča, da se položaj na otoku nl Iz-premenll. Ostanki japonske o-borožene sile so stisnjeni v treh kotih na severovzhodnem koncu otoka. Ameriške čete nadaljujejo s čiščenjem. Poročilo ne o-menja, s katerih baz so japonski bombniki prileteli. Možnost je, da so se dvignili z baz pri Pa-ramušlru, japonske mornarične in letalske trdnjave, kl je oddaljena 630 milj od Kurilskih otokov. Vojni department je namignil, da bodo nemški ln italijanski vojni ujetniki, ujeti v severni Afriki, poslani v Ameriko za delo na farmah, kjer je nastslo pomanjkanje delavcev. Detajli programa so še tajnost. Problem transportacije ogromnega števila vojnih ujetnikov iz Afrike eriko še čftka rešitve. Čungklng, Kitajska. 24. maja. —Uradna časniška agentura poroča o japonskih aktivnostih v zapadnem delu province Hupeh in ob reki Jangtse. Tam je zbrana velika japonska oborožena sila, ki bo morda začela ofenzivo. Kitajsko poveljstvo pravi, da je pripravljeno na vse eventual-nostl. To je naznanilo kitajsko zmago v bitki z Japonci pri Ičangu, provinca Junnan. Japonske izgube v tej bitki so znašale 1500 ubitih in ranjenih. Dr >H«< fcki I)„ *K>rju * kt ak« ■, IW| ih \< st omenja uspešne o-i kih čet v dolini ob Okupirale so več l«>/-icij v ličanakem fronte in jih utrdile. 1**1 125 milj južno "i Harkova, ukrajin-" koga središča. vo ne omenja opere-t t pri Novorosiaku, 11 bazi ob Črnem mor-"J» |*>ročila so govo-M»avah za veliko ofen-nemški armadi. D. C« 24. maja.— Japonskih bombnikov IMlo dve ameriški bojni Pr« Giraud podprl Atlantski čarter Alžir, Alžerija, 24. maja.-Ge-neral Giraud, vrhovni komisar francoske severne Afrike, je v svojem govoru pred člani nedavno ustanovljenega ekonomskega sveta dejal, ds odobrava načela Atlantskega čarterja, ki sts ga objavila predsednik Roosevelt in premier Churchill po svoji zgodovinski konferenci na morju. "Carter uključuje načela, katera Je Francija podpirala v vseh dobah svoje zgodovine," je dejsl genersl. "Jsz ne verujem, da je potrebna revolucija za dosego načel tega čarterja, ker viako revolucijo spremljajo Izgredi ln anarhija." Trumanov od—k bo nadaljeval preiskavo „ VVashington, D. C., 24. maja.— Senat je soglasno zsključil. da odaek, kateremu načeluje sena-tor Harry S..Truman, demokrat iz Missourijs, dobi dodstno vsoto $100,000 zs financiranje preiskave izvajanja vseh fsz miliUri-stičnegs programa Ts odsek je doslej dobil $200.000 za financiranje prelsksve. Stalin počastil Rooee-veltov%ga odposlanca Moskvs. 24. msjs. — Premier Stalin je priredil banket v po-čast Joaeph u E. Daviesu. Roose-veltovemu odposlancu ln bivšemu ameriškemu poslaniku v Rusiji. Udeleženci banketa so po-, tem videli film "Mission to Moa-cow", osnovan ns knjigi imena, ki jo ja Devies spisaL Beneš naglasil potrebo enotnosti Cez 10,000 ljudi se udeležilo pohoda Chicago, 24. maja.—Dr. Edvard Beneš, predsednik Čehoslo-vakije, je v svojem govoru na javnem shodu v Stadiumu naglasil potrebo enotnosti Združenih narodov v vojni, dokler ne bodo Nemčija, Italija in Japonska poraženi, kakor tudi po vojni. "Kljub dejstvu, da Je glavni sovražnik Cehoslovakije Hitler, so Čehi v vojni tudi z Japonci, z vsemi državami ^osišča," je dejal. Beneš je Izrazil upanje, da se bodo vsi glavni problemi evropskega kontinenta lahko rešili aa podlagi provizij angleško-sovjet-skega pakta, če bodo voditelji imeli dovolj časa in potrpežljivosti. Proti mogočni sili Združenih narodov niso osiščne sile nikdar imele Izgledov za končno zmago in jih nikdar ne bodo imele. Župan Kelly je predsedovsl shodu, ns ksterem sta nastopila pevska zbora Lira in Zora. Senator Scott Lucas je v svojem govoru poveličeval Benešs in hve-v lil njegovo delo v korist svojemu ljudstvu in zaveznikom. Pred shodom se je vršil pohod članov čeških organizacij v narodni noši v. počast predsedniku Benešu. Pohoda se je udeležilo čez 10,000 ljudi. Unije kritizirajo urad za kontrolo cen * Chicago, 24. maja.—Voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije so kritizirali federalni urad za kontrolo cen in ga obdolžili, da ni storil še nobenegs odločnega koraka za ustavitev naraščanja draginje. Fullerton Fulton, predsednik sveta industrijskih unij CIO, Je dejal, da so cene potrebščinam poskočile za Jevne unija kavčukarskih delav 28 odstotkov v enem letu. cev CIO ja dajal, da sa je veči- PRffllC|rAVK VDETRfflTSHH TOVARNAH i »K, Člani avtne unije $e vrnejo na delo SPOR PRED VLAD. nim odborom ' ' Detroit Mlak« 34. maj a.-Člani unije združenih avtnih delavcev CIO so se pri glasovsnju Izrekli za preklic Stavk v sedmih tovarnah Chrysler Motor Corp. V teh je bilo udeleženih čez 25,-000 delsvcev. Odločitev za preklic stavk ja padla na maanem shodu. Pričakuje se, da se bodo vsi stavkarji vrnili ns delo. Ursdnikl korporacije so označili stsvke zs sabotažo ameriških vojnih naporov, R. J. Thomas, predaednik avtne unije, pa je obdolžil korporacijo, da nl hotela upoštevati upravičenih pritožb delavcev. Stavkarji so a-pelirali na Thomaaa, naj odstrani L. Lamotta, direktorja divizije avtne unije • v Chryslerjevlh tovarnah. Lamotte je zadnji petek isjs-vil, da Walter P. Reuther, podpredsednik avtne unije in direktor divizija avtne unije v tovarnah korporacije General Mo-tors, podžiga stavke lz političnih vzrokov. Stsvkarji v pobili to obdolžitev ln ▼ resolucljsh na-glaslll, da so stavke izbruhnile v znsk protesta, ker ursdnlki Chrysler Corp. niso hoteli rešiti pritožb, in zavlačevanje s strsni vojno-delavskegs odbora. Thomas je oblJUbil delsvcem, da bo zadeva glede odstranitve Lamotta prišla pred člane ekse-kutivnega odbora, ko se sestar nejo na svoji aeji v Torontu, Kanada, prihoidnji mesec. Do takrat bo Rlchard T. Frankcn-steen, podpredsednik unije, delil dolžnosti s Lsrnottom kot direktorjem. Spor pride pred vojno-delavski odbor v svrho izravnave. Aktoa, O.. 24. maja.—Obrat v treh tovarnah General Tire Co., ki je bil prekinjen zaradi stavke, je bil sinoči obnovljen. O-krog 32,500 delavcev še stsvka v tovarnah drugih kavčukarskih kompanij, F. B. Harper, predaednik kra- Domače vesti Is Clevelanda Cleveland. — Dne 21. maja ja umrla po dolgi bolesnl Mary Česnovar, vdova, roj. Marn, stara 60 let ln doma is Bistrice pri St. Rupertu na Dolenjskem. V A-merlki je bila 33 let ln tukaj sa-pušča dve hčeri, tri vnuke ln brata. — Prt delu se ja težko po* bil rojak Peter Kodrič. Nahaja se v bolnišnici. Ia Pannsylvanlja. Imperlal, Pa. — Dne 20. maja Problem razpeča-vonja živil Ustanovitev mednarodne organizacije predlagana Hot Spetega. Va« 24. maja. — Rlchard K. Law, načelnik brit ske delegacije ja na živllaki kon ferenci, ki sa vrši v tem mestu, predlagal takojšnjo ustanovitev mednarodne organizacije, ki naj je umrl John Jankovlč, star 63 Izvzame nalogo nasičevanja l.č- lat in rojen v Naklem pri Divači na Primorskem, član društva 106 SNPJ. V Ameriki je bU 32 let ln tukaj ne sapušča nobenih sorodnikov. — Mstt Kranoek. član društva 106 SNPJ, je areč-no prestal operseljo v bolnišnici Mercy v Ptttsburghu. Člsnstvo mu želi hitrega okrevanja. Poškodovane amerUke ladje»v akciji VVashington, D. C., 24. maja.— Štirinajst izmed devetnajstih s-meriških bojnih ladij, ki so jih Jsponci potopili ali poškodovali v napadu na Pearl Hsrbor, Ha-vaj, 7. decembra 1. 1941, ja spet v aktivni službi. To dejstvo je razkril mornarični depsrtment v poročilu, v katerem je orisal i*» vršeno delo. dtiri bojne ladje so bila dvignjene ls blatnega dna prlatanlšča ln tri so Že v službi. One, kl še niso, so Oklaho-ma, Arizona, Utah, Cassin ln Downes, a tudi te bodo kmalu dvignjena. Ustanovitelj stranke Edmonton, Alta., Kanada, 24. maja.—Willlam Aberhart, predsednik vlsde province Alberte in ustanovitelj strsnke soclslnsgs kredita, je umrl po dolgi bolesnl v bolnišnici v Vancouverju. On je skotil nsčrt, kl je določsl, da vaaka odrasla osebe dobi $2S ns mesec ln ta naj bl se flnsncl-rsl s dohodki kupčljskegs davks. Aberhsrt je bil ob smrti stsr 67 let. ns stavkarjev vrnila na dalo. Stavke v tovarnah Goodyear Co. in Firestone Co. ao nastale v znak protests proti odloku voj-no-delavskega odbora, kl določa zvišanje plače samo tri cente na uro, namesto osmih centov, kl so Jih zahtevali delavci. rešuj nih ljudi v Evropi ln Asljl, ko bodo osvobojeni. Dejal je, da morajo svobodne držsve že sdsj osvojiti program glede povečanja produkcije ln dlatribuclje živil v povojni dobi. Korak v tej smeri je ša storil odbor, v katerem ImsU Veliks Britanija ln Amerika represen-tante. "Ta konferenca", je rekel Law, mora priznati, da pride doba pomanjkanja po zaklJUČenju vojna. Glavna naša naloga v prvi fazi povojne dobe ja naalčevanje ljudi, da aa prepreči lakota. Treba bo osvojiti sistem med ns rodne trgovina, ki nsj bi zsgotovll dotok živil od producents do odjemalca." Trije Jugoslovani na Uvilski konferenci Hot Sprlngs, Va., 19. maja. (JIC).—Jugoslavija se aktivno udeležuje konferenca Zedinjenih narodov za prehrano in polje-delako obnovo po vojni. Predstavnik Jugoslavije na tej konferenci je dr. Branko Čubrtlovlč, minister na raspoloženjui dele-gst je Mirko Mermoljs ln Ujnik ie dr. Milorad Mllovanoviš. Dr. OubrilovtS btl t Sferen aa ped* predsednika tretja komisije. Petinštirideset držav, kl so zs-stopane na tej konferenci, Je is-bralo odbor za "Clearlng Committee", kl Ima deset članov, med katerimi se nshaja tudi Ju-goslsvlja. De Gaulle in CatrouM konferirata London, 24. msjs. — General Charles de Osulle, vodjs borbenih Francosov, je konferlral s generslom Georgesem Catrou-xom, svojim zsupnikom, ki posreduje med nJim in generslom Oirsudom, vrhovnim komisarjem severne Afrike. Mnenje prevladuje, ds se bosts De Gaulle ln Giraud kmalu sestala v Alžlru ln razpravljala n združitvi vseh frsncosklh političnih grup. Bivši tajnih fašistične §franke aretiran Moskvs. 24. msjs, — Aldo VI-dussoni, bivši Ujnik fašistične strsnke, je bil aretiran po poročilu, ki je prišlo v Švico lz Kima in ga Je poslala v Moskvo ruska čaanlška agentura. To pravi, da je Muaaolini odredil areUcijo VI-dusaonlja na priporočilo Carla Scorze, sedanjega UJnika fašistične strsnke, ns obtožbo šlrje-njs defetizms ln nepokorščine med člani strsnke. Brown naznanil zviša-nje odmerkov kave Waahington, D. C., 24. msjs,— Pran tisa M. Brown, načelnik u-prsv* sa kontrolo can, je naznanil zvišanje odmerkov kave v prihodnjem mesecu. Odjemalci bodo Uhko kupili funt kave v dobi od 31. maja do 30. junija, v enem mesecu. Prejšnji od mara k ja bil funt kave sa pet tednov. Velika ielezniška nesreča na vzhodu Delair, N. J , 24. maja — Najmanj 22 oaeb je bilo ubitih In 7ft ranjenih alnoči, ko je brzo-vlak železnice P*tineylvanla-Reading skočil iz tira na ovinku v bližini tega mesta Ta )e vozil med Atlantic Cltyjem in New Yorkom Dr ia v na policija je potegnila trupla 19 žrtev izpod razvalin razbitega vlaka. odmev razpusta komunistične internacionale Utrditev vezi med Ru-sijop Anglijo in Ameriko POLOM KOMUNI. STIČNEGA GIBANJA 24. maja.—Angleški listi vidijo v razpustu Tretje !n-ternacionale (kominterne) utrditev vesl med Rusijo, Veliko BrlUnijo in Ameriko v vojni in podlago sa poglobitev koopers-cije. Mnogi smatrajo akcijo sa značilno, kes je bila naznanjena poUm, ko ja Joeeph 8. Da-viea, bivši ameriški poslanik v Rusiji, izročil Rooeeveltovo poslanico Stalinu. Anglelkl aoclsliati in voditelji delavskih unij pravijo, ds je ras-pust kominterne logičen korak v rszvoju, ki Je sledil savršenju teorije svetovne komunistične revolucije sa strmoglavljenje kapitalističnega sistema. Dip-lomatičnl krogi napovedujejo, da bo odločlUv omogočila popoln sporssuni med Rusijo ln njenimi ssvesnlki. Pričakuje se, ds bo sunanjl minister Anthony Eden podal Izjavo o raspustu kominterne v parlamentu. . Bera. I viea, 24. maja.—Nacijski radijski komenUtorji In tisk so izjavili, da je razpust komin-Urne najbolj značilna potesa, ki nsj bi uverUa svet, ds Stalin noče biti Identificiran s mednarodno organlsaeljo. ' Radio Berlin Je citiral komentator glasila nemškega zunanjega urada, da je Roosevelt v svoji poslanici Stalinu, katero mu Je izročil sadnji teden Joeaph E. Davies, sugerlral razpust kominterne, "Vea svet ve o porasti proti-' židovskega sentimanU v Ameriki in Veliki Britaniji," piše Ust Nscht Ausgabe. "Is tega ras- loga so morali direktor Sala hiše in člani njegovega Židovska-ga možganskega trusU intervenirati v Moskvi. Roosevelt Ja nspfosli Stslins, naj mu pomaga v naporih prikrivanja njegove boljševikom naklonjene politika." Radio Berlin je osnačll rsz-pust kominterne ss svijato In alaparijo boljševiška propagande. r . Jaapar. Teau 24. maja,—Kongresu i k Martin Dies, načelnik odseka, ki preiskuje neameriška aktivnosti, Je dejal, da raspust kominterne Je uvod v polom komunističnega gibanja po vsem svetu in izboljšsnje odnošajev med Rusijo in nekomunističnimi državami. Ta akcija predvideva zaključenje dels njegovega odseka. Zakonski načrt, ki določa razglasitev ameriške komunistične stranka za nelegalno, bo umaknjen. "Komunistična stranka v vseh državah ao dobile smrtni udarec s likvidacijo komtnUrne," ja rekel Dies. "Komunistična gibanja, ki so se pojavtU V poaa-mezioh driavah, niao mogla napredovati brez podpore s strsni intei nacionaie. Razpust komin-tern« jiomeni za vržen je doktrine svetovne • revolucije In raztrganje Leninovih boljšaviških teorij." Mew Yoek. 24 meja.—Daily VVarker, glasilo komunistične stranke, prsvt. "da bo revolucionarni socializem korakal naprej kljub likvidaciji kamin tarna. Moderni svet je sam ustvaril pogoja, kl so sprožili sila In ideje, katara so rodile prvo, drugo in tretjo inUrnaelonalo kot podlago mednarodni delavski aoiidamoaU." PROSVETA hiie in Um sta se^Z? Klenšek je stopivši v hiin ♦ zaloputnil vrata za sehT? je Janez kar ustrašil Vanez, Janez," je hiui "Pi. "pokončati te Kj vega te hočejo v zeml ji •ti. Pa samo zato, da bi,aJ£ rikanski ničvrednel Pa n. bo, stokrat reče«, £ "Za božjo voljo, oče, kai«, vendar zgodilo?-' je vpr^ pol plašno, napol radovedno. (Pelje prihodnjič.) Najzanesljivejše dnevu, lavske vesti so v dnsvniks-i sveti." Ali tih čitats mk 4 Razni mali ogl^j Delo dobe moški SKUSENOST NI POTREBNA Moški 18 do 50 let stari, m čiUti in govoriti anglsiko n ako ne znajo pisati.) Za naklad in razkladanje pošte. ^^ BISTVENA INDUSTR1 65c na uro, $5.20 na dan. Sa 48-urno tedensko delo. Čas k za nad 8 ur dela na dan. Plat« poviša ob preteku 6 mesec« enem letu. Vprašajte vsak d« tednu od 9:00 A.M. do 130 f ali do 1:00 P.M. ob aoboUh. EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATI0 516 W. Jackson Blvd. Povest iz davnih dni Napisala V dokaj veliki dvorani se je dvigal z Jesenih UI obUk prahu. V prah zaviU pa se je koU-lila po tleh živa kepa. Kakšnih dvajset plemiških mladcev, od štirinajst do osemnajst let starih, se Je kriče premetavalo po tleh. Nekaj jih je sUlo ob strani; ploskali so in se smejali Nekateri so ugledali vojvodo pri vratih in so se globoko priklonili. Drugi so se še rvali, dokler ni Pemon zagrmel: "Kaj ste danes vsi zblazneli?" * Mahoma se je odmoUl živi Iclopčič in mladci so se posUvili v vrsto ter se klanjali. Bilo jih je čudno videti. Lepe obleke vse povaljane, tuinUm celo raztrgane, obrazi rdeči, strastno razpaljeni, lasje zmršeni. "Kaj vendar počenjate? Zakaj se rujeU? Kaj Je tisto tam na tleh?" Nobenega odgovore. Le ne tem eli onem licu se je prikazal zmeden nasmeh, to in ono oko se je ozrlo na kupček cunj, ležečih pred njimi. "Ratchis!" pokliče vojvode svojega najsU-rejšega sina. "Poberi tisto tam na tleh!" Iz vrste stopi mladenk z sklonjeno glavo. Pa ie po prvem koraku se mu usUvi noga in proseče pogleda izpod čeU na očeU. Toda vojvoda zagrmi: t "Ali bo kaj? Pokadi sem tisto!"' Mladec se skloni in v silni zadregi pomoli proti očetu —• punčko iz cunj. Zlovoljni vojvodov obraz se zdajci razširi v glasnem smehu. "Ha, ha, ha! Mladi gospodje se rujejo za punčko iz cunj! Haheha! Magister militum!" pokliče Pemon svojege vojaškega poveljnika, ki je pravkar pristopil iz veže. "Poglej, kakšne junake si vzgajamo tu: tepejo se za punčko iz cunj! Haheha! Ali povej, dragi moj sin, kaj naj pomeni U komedije?" Tako se obrne vojvode zopet do sina. Ratchis skloni gUvo še globokeje in molči. "Govori ti, Ahistulf!" pozove Pemon naje mlajšega izmed svojih treh sinoyt ki je v ozadju prhnil v smeh. Ahistulf, dečko močnih udov in drznege pogleda, stopi iz vrsto. "Ratchis in Ratchait sta se prepirala, kdo bo sedel pri obedu poleg najmlajše dvorjanice, Rualde de Nlmis. Ratchait je rekel, da je on mlajši in zato naj si Ratchis izbere starejšo dvorjanico. Ratchis pa je trdil, da ima on kot prestolonaslednik prsvico do izbere. Nekateri smo . . . "Same budalostl! Nadaljuj!" "Nekateri smo bili za Ratchisa, drugi za Ratchaita. In jaz sem svetoval, naj napravimo •iz magistrovega plašča pun--" "Tako! Tiste poteptane in reztrgane cunje naj bi bile moj plašč!" je zakričal minister militum EpisfanlJ. "Nadaljuj!" Je zagrmel vojvoda na mladega poredneža. Dečko jc končal nekoliko poparjen: "Komur bi ae poerečilo, da vrže punčko proti stropu, U nej bi odločil, kdo bo sedel poleg Rualde de Nimls." "Ne, čakajte, jaz vam povem, kje boste sedeli vsi skupaj: Ze kazen boste obedovali vsi, ki ste se udeležili te komedije, in oni, ki ste jo gledali in je niate preprečili — ves teden v obednici telesne straže. Magister militum, ti si mi odgovoren z* to. Za tvoj plašč naj ti izplača moj arcariuz Jtoliko, da si kupiš novega." Vpjvoda je odiel in sluga je zaprl vrata za njim. (Se nadaljuje.) "Danes sem bil v Forumjuliju pri vojvodi Pemonu. .Njegova žena Ratperga, ki se je že večkrat zanimala za Rualdo, mi je obljubila, da sprejme Rualdo med dvorjanice. SkrbeU bo zanjo kakor za svojega otroke." Opat je umolknil in s polzaprtimi očmi motril učinek svojih besedi. Godeslava in Miljenka sU sUli pred njim, kakor da je treščilo mednju. "Vclečastiti!" je jekniU GodesUva hripavo. Miljcnki je izginUa vsa rdečica s svežih UČec. Prijela je GodesUvo za rdko in dejala odločno, smelo zroč sUremu stricu v oči: "Jaz ne grem nikamor!" Za trenutek je nasUla v veliki izbi strehotna tišina, da se je slišalo, kako je Miljenkin glas brnel pod oboki Godesleva je zrU strahoms v trdo opetovo* lice. A nekaj je zatrepetalo okrog sUrčevih oči — GodesUva ni mogU razločiti, je 11 bil smeh ali srd zaradi dekletove drznosti Povsem mirno je rekel opat, obrnjen proti dekletcu: "Ako želiš in ako sama hoče, gre lahko tvoja tcU Godeslava s teboj." Miljenka se je oklenile GodesUve Uko trdo, da je U zajeČaU. "No, vidim, da vaju ni moči razdružiti;" Je opomnil opat, "ali zdaj idiU ne delo. V dveh dneh bodiU priprevljeni, de veju spremim ne dvor." Pri oknu se je zganil Marcijan in se oglasil tolažilno: "Saj bo lepo tam, Rualda. Imela boš dosti druščine." Ali Miljenka se je le nemo ozrla vanj. — Kaj je vedel brat, ki je živel vedno v tujini, o tem, kako je bilo zdaj njej, ki še nikdar ni zapustila ljubljenega doma. Zaihtela je in zbežala iz dvorane. Stekla je po hodniku v svojo izbico, izbico, ki je bila nekdaj materina. VrgU se je v bla-zinjek ln lhtenje jo je pretreslo ... MOŠKI VOJAŠČINE PR0( važno delo vojne produkcij ALUMINUM-MAGNESIU1 Odpošiljalni oddelek-v livi Se ne zahteva skušenocti 48-urno tedensko delo, minin > APEX SMELTING C0. 2537 W. Taylor Street PORTER—dobi stalno d Oglasite se ns: 23 No. Frank Forojulski vojvods Pemon Je sedel v naslanjaču pri oknu in narekoval kartulariju pismo, namenjeno Luitprsndu, langobardskemu kralju. V pismu je prosil krsljs, naj bi vplival na oglejskega patrUrha Serena, da bi prenesel patriarško stolno v Forumjulii. Vojvods si je prizadeval, da bi navedel čim več razlogov za svojo prošnjo. Premišljsl jq, kaj bi mogel še navesti v prošnji — ali ni mu prišla dobra misel; skočil je pokoncu in zaprl okno, skozi katero je prihajalo v sobo vriskanje in grohotanje iz mladih grl. "AU si napisal, da propada oglejsko mesto, odkar so Benetke potegnile vso trgovino z Bi-zuncem nase?" "Napisal, jasni vojvoda." "In to si napisal, da patriarh itak živi več v Korminskem gradu kakor pa v Ogleju?" "Tudi to aem napisal, Jesnost." "Hm--čakaj, napiši še--ampak, za vraga, kaj vendar imajo danes spodaj v učilnici, da Uko razsajajo! Zdaj sem že dvakrat poslal slugo, naj jih posvari. Moram pa vendar pogledati, kaj delajo." Pemon je odšel s trdimi koraki iz sobe čez široki hodnik in po stopnicah v pritličje foro-julskegs kradu. Tu je stopil po dolgi veži in posUl za trenutek pred veliki vrati. Divje kričanje in zmagovito rjovenje jc bilo čuti izza vrat. Vojvoda je pomignil slugi, kl je stal v veži, in ts je na široko odprl duri. TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, V časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . Vze pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cone smerno, unijsko delo prve thH Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Ckicago, Illiaok TEL. ROCKWELL 4104 Po sklepu 12. redne koaveadje se lahke naroči aa list P""** prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is am drušlns k •"»■"T* nini List Prosveta slane sa vse enako. s4 člana aH nsčlans IMJ * eno letno naročnino. Ker pa člaai še plašejo pri ssessneah. tednik, se jim to prišteje k naročnini. Tete) sedaj al rsrota.i** da Je list predrag sa člane MVPJ. Ust Prosveta Je vaša Isrtrisa m fetevo Je v vsaki draštnl nekdo. Id bl sad šllal Ust vssk čas. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bid«ks SNPJ, ali če se preseli proč od druline in bo zahteval sam rj » tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je Uko skup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnittvu in obenem doplačati gotično vsoto listu ProsveU. Ako Uf« J* stori, tedaj mora upra\*iištvo znižati datum sa to vaoto naro«uw»- Cena listu Prosveta jWi Za Zdruš. dršave In Kanilo gl Jf Za Ciesse ia Ckicago Js-** I tednik in ..............T 4J0 1 lednik la--- I tednika In...............II MO t tednike U ----tZ 9 tednike In....... L IM t tednike In ---—— TZ 4 tednike ln Z|ZZ LM 4 tednik, bi----J*Z I tednikov ln.............L ntt • tednikov bi-— 1 ea Errope Je,---------MM Izpolnit« spodnji kupon, prilošite potrebno vaoto H#nar'' Moner Order v pismu la di naročile Prosvete. Ust ki Js vaša (Delja prihodnjič.) "Da, da, čim preje greš, tem roke! Delavne so, zdrave in bomo veseli," je zarcgljala zdaj močne dovolj, da si služijo kruh še msti, stopivša na prag. seme!" — S temi besedami se je "&e dober bo kruh, kl ti ga bo Jakcc umaknil v hlev ter Uko rezal Janez!" napravil konec nadaljnjemu prejeti," je odvrnil Jakec z piru. bridkim glasom, ''povedati vam Od tedaj pa Je Jakec začel res-moram, da ne mUlim čakati na no misliti ns prihodnjost. Vedel kruh, ki bi mi milostno padal z jo sicer, da bi bilo najbolje zanj, bratove mize. Glejte tu moje aa starše in za vso hišo, ko bi Manica Komsnova POD KLANCEM t » (Nadaljevanje.) Bilo Je neke nedelje popoldne. Jakec Je lz cerkve prišodši zasačil na dvorišču braU Janeza, ki je po nepotrebnem mučil malega mačka. Jakcu se je mucek smilil in Je zato brata pokaral precej trdo. A zdajci skoči iz veže <»če, ki je slišal vse, in zareži nad Jakcem: "Pa ti, ti si upaš razsajati nad Janezkom, ti, ki si vsaj dvajset-kiat slabši in zlobnejšl od nje- ' Oče," Je viknil Jakec osuplo, "nič zalega mu nisem rekel. Da sem ua ozmerjal zaradi grdega trpinčenja nedoline živalice, to je bila moja dolfnost" "Molči,' je /arohnel zopet o-če. "S svojimi neslanimi pridigami se |x>bcri, da te več ne vidim!" "Umirite se. oče." je dejal že-l<*tn«i Jakcc. "Saj. če sem vam tako na potu, sc vam rad umaknem.'* "Lc kar umakni se! Clm preje greš tem bolj bom vesel!" Uhaja v** *** fl_ in praznikov, bfued dailjr Sundajrs end PROSVETA % • ' f 1 4 _ " GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in upravnliki prostori: MIT South Lawndala Avo. Offlee of Puhlica tion: MIT South Lawndalo Avo, Telephone. Roekw«U 4904 jjtO-VEAR Cona lista jo $6.00 Katar«! M •t Chicago, IlUaota, matur Jaauary U. IMS, at tha pMt-attkM U»a Act of Congr— of March S, U71 CPtlCAGO. ILU TOREK, 2S. MAJA rda do tisoč. Napad je bil po burchillovem programu, ki ga naznanil v ameriikem kongresne 19. maja, da "se lahko po-nisi, če bi bombe same mogle omiti Nemčijo in Italijo." Zavezniški stan, Afrika« 24. iaja. - Ameriški in angleški Kalci so sestrelili nadaljnjih I sovražnih letal v napadih na rtališca v Siciliji in spopadih v raku. V zadnjih štirih dneh so izbili čez tristo letal v operaci-ih nad Srednjim vzhodom, se-o Afriko in Malto. io potopile pa poško- Ameriške leteče trdnjave so ubile šestnajst letal v napadu letališče pri Bcrizzu, severo-Ipadna Sicilija. To in tri dru-italijanska letaliiča so bila j tarča bombardlsanjs snflle tih letal. Bombe, ki so jih metli ameriški letald, so ve osiščni hd;l, tri ovale v bližini Sardinije. London. 24. maja.—Angleški talci so sinoči spet bombardi- ili nemška industrijska sredi-k in nacijska oporišča v Fran-iji, Belgiji in Holandiji. Bom-diranje je sledilo napadu na Pfcrlin. General Jacob L. Devers je 'jal, da je ameriški letalska fla pripravljena za udeležbo v 'aziji Evrope. On je govoril radiu in namignil, da so bili rejeti zaključki glede invazije ontinenta po zavezniški sili ns ferencah med predsednikom »oseveltom, premierjem Chur-lillom ter člani generalnih šta-Dv Amerike in Velika Britanije Wai»hinKtonu. Devers je nasledil generala Tanka M. Andrewsa, ki se je "Javno ubil v letalrid nesfeči Islandiji, kot vrhovni povelj-briške letalske' kile v E-|On je v svojem govoru B""1' /gradnjo več letališč v Jf!'J' s katerih bodo ameri-■letalt i uprizarjali napade na ■N" in po nacijski vojalld ■"kupirane države. Devers je »valil k'«i|K'racijo med ame* pik" -riKleškimi leUlci. Oznanili ladji v bližini otoka Attu v bupnem poskusu, da rešijo Stanke japonske vojaške posadke, katerih preti uničenje. Attu leži na skrajnem zapadnem koncu Aleutske otoške grupe pri Alaški. Mornarični department poroča, da se položaj na otoku ni iz-premenil. Ostanki jsponske o-borožene sile so stisnjeni v treh kotih na severovzhodnem koncu otoka. Ameriške čete nadaljujejo s čiščenjem. Poročilo ne o-menja, s katerih baz so japonski bombniki prileteli. Možnost je, da so se dvignili z baz pri Pa-ramuširu, japonske mornsrične in letalske trdnjave, ki je oddaljena 630 milj od Kurilskih otokov. Vojni department je namignil, da bodo nemški in italijanski vojni ujetniki, ujeti v severni Afriki, poslani v Ameriko zs delo na farmah, kjer je nastalo pomanjkanje delavcev. Detajli programa so še tajnost. Problem transportacije ogromnega števila vojnih ujetnikov iz Afrike eriko še č§ka rešitve. Čungklng. KUaJaka. 24. maja. —Uradna časnišlut agentura poroča o japonskih aktivnostih v zapadnem delu province Hupeh in ob reki Jangtse. Tam je zbrana velika japonska oborožena sila, ki bo morda začels ofenzivo. Kltsjsko poveljstvo pravi, da je pripravljeno na vse eventual-nosti. To je .naznanilo kltsjsko zmago v bitki z Japonci pri Ičangu, provinca Junnan. Japonske izgube v tej bitki so znsšale 1500 ubitih in ranjenih. fTn 24. maja.—Uradno "pravi, da je ruska le- jjjyoru in ekonomskemu "car, Byrnesu; 2) naraščanje dragii ali nezmožnost, ako ne brezbri nost vlade, da bi potisnila c lotrebščinam navzdol in jih žala na točki stabilizacije sori merno s plačami; 3) velikan« profitarstvo, kar veliko bolj naša inflacijo kot pa zviš plač, kjer je to potrebno; 4) reakcije, ki se je že sedaj vojno vrgla z vso silo na gq nizirano delavstvo in ga na strani skuša vkovati v totaliti ski jopič, na drugi mu pa o vzeti vse socialne in druge dobitve zadnjih deset let in Burbonska reakcija je dvigi la svojo glavo že sedaj, dati baje borimo za—"štiri svobo ščine" in ne šele po vojni zadnjič, to je leta 1920-1« (Kdo more zdaj reči, da na p mer Norman Thomas, senat La Follete in nekateri drugi so vedeli, "kaj gobezdajo", ko pred Pearl Harborjem svai deželo, da ji bo vojna prina temno reakcijo, iz katere se ls ko razvije ameriške sorte fa zem? Žal se uresničujejo moo predvojne napovedi levičurd kritikov Rooseveltove admia tracije, toda stvar še ni izgi Ijena, če bo delavstvo nastop skupno politično predno bo p pozno. Toda nazaj k majn jem.) Medtem ko se večina unijsl voditeljev silno jezi nad vlado Washingtonu in kritizira nje zamrznenje pUč in delavcev delu v vojhih industrijah, tudi grme proti draginji, veli mu profiUrstvu in nalag« čim večjega vojnega bremeni rame delavskih mas, se je Lei dramatično vrgel na tega k« in ga prijel za rogove na dol realističen način. Iz tega pro pa skuša potegniti premogarj * f«AlsijU Nekoliko komentarja Danes bo nekaj o premogar . HRHji ski situaciji, ki še vedno visi vfin več ali manj tudi ostalo zraku nerešena in ki je povzročila toliko krika po deželi.' Krik je seveda proti Johnu L. Lewi-su, ki ga kažejo njegovi najrazličnejši nasprotniki ln kritiki kot pravega hudiča z devetimi rogovi. Očitajo mu, da izrablja zahteve premogarske unije UMVVA za svojo privatno vojno proti predsedniku Rooseveltu. To mu očitajo politični pristaši Roo-sevelU, burbonci, ki so tudi na sprotnikl predsednika, pa grme proti njemu, češ, da vodi vojno proti ameriški vladi. Pisec teh vrstic ni noben pristaš Johna L. Levvisa, kajti ima preveč dikUtorskih grehov na sebi, toda ves U krik proti njemu se mi vidi skrajno hinavsk pa naj prihaja od delavskih voditeljev, komunistov, liberalcev kapiUlističnih časnikarjev ali pa burboncev. Ta krik posebno malo pristoja nekaterim deUvskim voditeljem, kakor tudi komuni stom in liberalcem, ker še ni U ko dolgo, ko so Levrisa proglašali kot "največjega delayakega voditelja" in mu peli hozano na višavah. Pred nekaj leti Je izšlo celo nekaj knjig, v katerih ao avtorji poveličevali Levvisa kot najspretnejšega ln najbolj genialnega unijskega voditelja in mu dajali zaaluge za organiziranje milijonov delavcev v CIO. In takrat ni bil Le^ia čisto nič drugačen kot Jj Imel vse iste vodltellske sposobnosti kot jih ima danes, bil Je prav Uko egoiatičen, zvit, bruUlen ln dikutorski in tudi za delavstvo * je boril z enako odločnostjo kot m? bori danes za premoga rje Političnim burboncem in indua- lavstvo—na edini način, ki preoaUja, če hoče majnarj priboriti nekaj več pisce in boljšanje delovnih pogojev, preprosti majnarji bolje n mejo U boj kot pa učeni pro sorjl, pisatelji, žurnalisti in d gl učeni ljudje; yes. tudi bo kot mnogi delavski vodit« Zato majnarji tudi pod^ Levvisa Uko rekoč na vsej d in to kljub vsej ogromni tovtt ni propagandi. J In kakšna je situacija, v ka ri se nahajajo majnarji? Od so dobili zadnje zvišanje pu apriU leU 1 »41-pribito r leto pozneje kot po drugih dustrijah—so se cene zivij«! sklm potrebščinam zvišale splošno okrog 357». Znano je.' je v majnarskih "kempah dl ginja še večja kot na apl<**\ In ko eo vodiUlji n^ unije predložili operatorjem i / (Dalje ns 3. strsni) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 25. maja 11 Domače vestL V WauW-so dostojno proslavili Narodnega doma DeUv^v^tt Rudarji ni se vedno bolj * Johnu Lewisu. IiLLsair--Frsncosksj* je obmUa pUŠČ in zdaj P J Grke proti Turkom.--***! vlada je s vojsštvom ^ ko Jsvnlh um^^- Sovjetska R-«*- 23r sovjetov z Ruounuoss*" govinc so padla r voda. PROSVETA Vesti z jugoslovanske fronte ' Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov t POMOČ ZAVEZ- Črno goro, ali pa, pa zdaj zopet zaupajo generalu Mihajloviču— to ni znano... Večina opazovalcev veruje v prvo postavko, ki bi seveda najbolj odgovarjala želji večine članov jugoslovanske vlade v Londonu, o kateri poročajo, da je poslala generalu Mihajloviču instrukeije, ki bodo, ako bodo izvršene, privedle do prijatelj- jugoslovanski krogi trd«; d. J*"** med obema fr.k- fiSttrSSK Sr- Holt, "Bri- bo njefc , .--------i Itanci bi z veseljem pozdravili vest, da je spor med desničarskimi in levičarskimi elementi v Jugoslaviji uglajen." V...— PRIMERA Z LETOM 1918 . Znani ameriški dopisnik Wm. Phillip Simms piše pod gornjim naslovom v svoji koloni v vplivnem The ,Jfew York World Tdo izgubili vojno. Takrat bo- pristanišču imate toliko dela z v Bosni, kjer so se prej ™ poplačani za svoje delo." |'njo?" - "Ladja je kskor žena: K in „diti dalje na jug v| • Mornarji poznajo Trst in ve- ko jo vso nslišpste in naslikate, Iba delavk. nes (l#*o). ta rr'-:ional jo mSTate spet od kraja umivati." Šli smo v kabino, kjer dela krmilar. Magnetna igla kaže proti aeveru, okoli in okoli stene ao obešene zastavice vseh mogočih barv. "To j«, da dajemo signale, ker vedno plove-mo v konvojih. Je bolj varno." Zunaj te kabine je protizrako-plovni top. Više gori drugi. Na drugi strani še več. Potem metalci torpedov. Na koncu ladje pa največji top fcroti podmornicam. Torpeda proti irakoplo-vom, top proti [podmornicam. Mislila aem, da je narobe, pa so mi zatrjevali, da Je tako "Kaj je hujše: zrakoplovi ali podmornice?" — "Seveda podmornice. Proti njim še nimamo pravega orožja. Moramo ga šele najti, takega, da bo odpravil z njimi." Štirje živo-rdeče pobarvani rešilni čolni so obešeni nad krovom. V njih so zaboji, kl jih pred odhodom napolnijo z najpotrebnejšim — biskuti, suhim sadjem, čokolado ln drugimi koncentriranimi jsetvinami. Nad vsem najpotrebnejši pa je sodček vode. To mora rešiti žlv-ljenje mornarjem, četudi ao eden ali dva meseca na morju brez pomoči, ko so Izgubili ladjo. Med čolni je na krovu še drug zaboj: radio-aparat, od dajni ln aprejemni. "Ko zapua tirno ladjo, ga vtdignemo in damo v enega izmed rešilnih čolnov. Od tu potem slišite SOS." Komandant as smeje. Dalma-tinci nazivajo ljudi iz njegovega kraja medvode. Velik je in močan in gori nad čelom ima alv Šop med košatimi rjavimi lasmi. "Kdmandont mora biti mornar, trgovee, gospodar, advokat, zdravnik in duhovnik. Veste, da imam pravico poročati in krstiti? Zares; mi smo popolnoma "selfauiicient," ko sfao na odprtem morju." Mornarji ao mi povedali, ds zavisi vsa in popolnoma od komandanta, če počutijo dobro trn ladji. In de se počutijo dobro, gre vse po sreči. "Vsa sigurnost zavisi od komandantove roka: če je močna in mirna, blagor nam, čo trepeta in ne ve, kako in kam, gre vse narobe." Moja jugoslovanska ladja as ml je zdela srečen košček nasmejane Dalmasije, Še celo tukaj v deževni, ahrt luki nekje v Angliji. Ca bi ma komandant vprašal, bi mu zaupala svojega otroka, da ga vzame s seboj po morjih, Čeprav so polna nevarnih min in podmornic in zrakoplovov v oblakih, i ' i« : . Dolenjka. Glasovi iz (Nsdal hteve roajnarjcv za dva dolarja več plače na dan, za plačanjc časa, ki ga porabijo pri boji od šahta do delovnih prostorov in nazaj—povprečno poldrugo uro na dan—so aa operatorji Uko rekoč smejati tem in drugim zahtevam rudarske unije. In zakaj? Zato, ker so dobro vedeli, da so majnarji v precepu, da ne morejo atavkati in da ao vsi vladni ukrepi na njih strani, to je na oporstorski. In tako so bila vsa mesdna pogajanja far-, kajti zastopniki operitorjev ao Ukoj od taSetka zavzeli sUll-Šče, naj ee vse zahteva pred lote vojno-delavskemu odboru, k) ima po svoifh lastnih odredbsh ln po odredbah predsednike RoosevelU in ekonomskega "sU-bilizatorja" ali direktorja Byr-nese roke popolnoms zavezane, kar se tiče zvišanja plač. In Uko voditeljem rudarjev ni preosUjelo «nič drugega kot kapitulirati na vsej črti in obnoviti sUro pogodbo tako, kakr-šna je, ali p* ae vroči v dramatičen boj z izzivanjem vaen vladnih ukrepov glede zamrznenja plač. Odločili ao se za slednje, kar pomeni tudi'izzivanja voj-„ d< !*v«kety <9!bora, kajti le t dramatičnim bojem mogoče kaj dosežejo ** ♦ ln Uko jo LewU postal grešni kozel radt svoje drsnosti ia odločnosti. »Jliemo jo aeveda znano, da majnaiji ne atorejo stavkati v danem položaju, vsaj ne dalj čase, kajti to bi bilo proti interesom dežele v Uj kritični dobi Nobena vlada pa naj bo kapitalistična ali delav-ska, ne more v času totalna voj- Dr. Edvard Beneš, predaednik ČehoeldvakUe, konferira a predeednlkom Rooaeveltom v Waahlngtonu. ne tolerirati večje stavke, ki bi ogražala vdjno produkcijo. Vodttelji majnarjev—ne samo Lewia, marveč tudi Kennedy in drugi—računajo, da bodo na kak način priailill vlado ln ope-ratorje na kompromlano pogodbo. Nihče namreč ne pričakuje, tudi Lewla in drugi rudarski vo* ditelji ne, da bodo izvojevali vae zahteve. Bistvo kolektivnega pogajanja Je—"gllhanje", po domaČe rečeno. Zaatopniki delavcev nekoliko popuate od prvotnih aa-hUv, zastopniki delodajalcev pa nekoliko "primaknejo" k svoji ceni. Težave sa majnarje ao v tem slučaju, da operatorji nočejo nič primakniti, ker vedo, da je delavstvo v precepu, ves vlad' ni uatroj pa na njih strani. Kako bodo premogarji izšli iz tega težavnega boja, je še v naročju bogov. Lahko se reče, da je javno mnenje na njih strani, to je splošno priznavanje, da so upravičeni do nekega zvlšanjH plač ln Izboljšanja delovnih pogojev. Le Levvls Je—"HUDIČ", Njegs je treba llnčatl, ali pa vsaj poalati v koncentracijsko Uborlšče za ves Čas vojne! Yes, U in enake zahteve prihajajo na Roosevelta od stopro-centnežev. Pred njegovo hišo v Alexsndriji, Va., blizu Wash-ingtona pa zmedoni in zaslepljeni "patriotje" piketirajo ln nosijo napise: 'Hitler, To jo, Lov is'. To so po mnenju Uh ljudi največji aovražnlki Amerike, Lewi-ss imenujejo tudi "Benedicta Arnolda" —Izdajalca dežele. Danes nI nihče toliko križan v tej deželi kot Je on. In sicer ne rs-dl njegovih res slabih lastnosti: njegove dlktstorske narave, egoizma ln brezobzirnosti, marveč radi Uga, ker skuša preko vseh zaprek priboriti nekoliko večji košček kruha eni Izmed najbolj Izkoriščanih delavskih tkupin v tej deželi, kl povrhu opravlja skorsj prsv Uko nevarno In težko delo kot ga opravljajo njih sinovi in drugi vojski na frontah. ln ako ameriški premogarji v Um boju ne dobe vaaj plačan čas, ki ga porabijo pri hoji ali vožnji po rovu, ko gredo na delo ln z dela, tedaj se jim bo zgo-dlls v nebo vpijoča krivica. In zelo krivično je tudi to, da morajo sami plačevati za svojo luč pri delu, kakor tudi za orodje ia smodnik ali dinamlt, s katerim grmadi Jo profit operator jeni Skrajni čaa je, da majnarji tudi temu izkoriščanju napravijo Vor nec, magari tudi s krstko stavko, kar bi bilo večjega pomena za—štiri svobodščine kot pa na primer kupčija s kakšnim D«n-lanom. Yes, msjnarjem vso srečo v tem izredno težkem boju! Anton Oarden. *«r Tblt Domača fronta Vladni 6ekl V zadnjem čaau ae poroča, da ao bili razni čeki, ki jih vlada pošilja svojim uslužbencem, ukradeni lz hodnikov all vhodov, poštnih Škrlnjk ali is drugih mest ln potem falzificirani. To Je napotilo tajno službo (So-cret Service) Z. D., da pojača vzgojni program z namenom, da aaŠčiti interese ualušbencev in drugih, ki redno prejemajo vladne čeke. Sledeče ukrepe predvldnostl priporoča tajna služba proti tatovom ln falziflkatorjem: 1. Naj bo vedno vsaj en član družine dopia, kadar se pričsku-je ček. 2. Vse poštne Škrinjlce naj imajo svoj ključ in ime poseet* nika naj bo jasno naplaano na zunanji strani škrinjlce. Čeki naj se vnovčijo vsak mesec na lsUm mestu, da bi ae Istovetnost osebe lažje utrdila. 4. Ceki naj se ne Indorslrajo razen v navzočnosti osebe, ki nsj ček vnovči. Osebam in podjetjem, kl imajo izplačevati vladne čeke, svetuje tajna služba Bledeče: 1. Zahtevati, da oseba, ki predloži vladni ček, naUnčno doka- že svojo istovetnost kot oni, kl M dt Avstralija in Amerika ima pravico ček vnovčiti. 2. Zahtevati, da se vsi čoki Indorslrajo v vaši navzočnosti, 3. Zahtevati, da vsi čeki nosi* i morata skleniti močno zvezo, ko bo U vojna končana, za zaščito Interesov ns južnosapadnem Pe- jo začetne črke uradnikov, ki !»• plačajo denar all kl izplačilo odobrijo. Tlaoče oseb dobiva vsak mesec vladne čeke In jih želi prejemati v redu. Vlada ae trudi, da jih izda pravočasno, toda enako odgovornost nosi oni, kl ga ima prejeti, da skrbi, da pride v prave roke. Tajna služba daje te nasvete v okviru svoje stalne dolžnoatl, da zaščiti denarne vrednosti ln druge vladne obveznosti—dolžnost, kl Je tem večje v čaau vojne, ko sovražnik >ekuša podmlnl-rati finančno podlago naše države. Rdeči križ svetuje sorodnikom vojakovi—Obvešča ju poštne urade, ako Mnogo važnih sporočil o vojar kih, ki so bili ubiti v borbi eli o takih,, ki so pogrešani all vojni ujetniki, kskor tudi veliko ftUvllo nedosUvljenlh čekov, $ katerimi se je dosUvlJsla plača, Je bilo vrnjeno v VVashington y preteklih mesecih s označbo "nedosUvijlvo", Na zahtevo vojnega in mor* nariškega oddelka skuša ameriški Rdeči križ Izslediti* osebe, katerim so U poročila all čeki bili poslani. Medtem ko je Rdeči križ po navadi v stanu uaUnovitl veči- Opoaorlla glede racioniranje Kavai Kupon št. 28 v knjižici št. ena je veljaven za furit kave do 30. maja. Sladkan Kupon št. 12 v knji žici št. ena je veljaven za pet funtov sladkorja do 31. maja. • Rdeči kuponi« (Za mesne izdelke, ribe v konzervah, vestno jedilnega olja in sir). Rdeči kupont E, P, G ostanejo v veljavi skozi ves msj, Rdeči kupon H stopi v veljavo 16. maja. Modri kuponii (Za hrano v konzervah, sa zmrznjeno in razno dehidrlrano hrano.) Modri kuponi O. H. J. (»stanejo v veljavi skozi ves mesec maj.—OVVI, Zveza med Astra- lijo in Ameriko 0 i » Skupna kontrola južnosapadnoga Pacifika r v® mi, ■ * -j f far i Melboaraa. Avstralija, 24. ma-ja—-Keith Murdoeh, bivši direktor urada «a informacije, je do- "Koraki za teano zvezo med Avstralijo in Ameriko ao potrebni," Je dejal. "Zdaj je treba razpravljati o načrtih skupne kontrole južnoaapadnega Pacifika Ur otokov in drugih strstogičnih točk, ki morajo tvoriti obrambo poseščln belega človeka. U varjen sem tudi o potrebi tesnejše zveze med Ameriko In Veliko BrlUriljo In vem, ds je U aaže-Ijlva v delih briUkega imperija." Murdoeh je predlagal, da ame-riški vojaki, "ki ao se borili v tem delu sveU, dobe avstralsko državljanstvo in IsU pravice, ki jih imajo naši sinovi. Amerika je na apel Veliko Britanije prevzela obrambo Avstralije In jo rešila pred sovražnikom, Zveza med njo in Avstralijo Je logičen korak in v soglasju s InUrosi obeh dežel." Nemški komisar grozi Holandcem Oborožena sila bo satrla sabotažo London, 24, msjs. — Dr. Ar-thur Heyse-lnquart, nacijski ko-misai v Holandijl, je posvaril holanduko ljudstvo pred Užki-mi naslovov, preteče včasih po ml kaznimi, kl bodo odrejene, v.V mesecev, pr« dno se Izaledl osebe, kl se je izselila ln ni sporoči Is novega naalova. Teševa so tem večje, ker ae zelo veliko število ljudi aell proti centrom vojne Industrije In ao te osebe redko kdaj zabeležene v mestnem ali Ulefonskem seznamu, ker osUjajo Um le začaano. Da bi se olajšalo dosUvljanJe sporočil o nesrečah In drugih važnih veeti sorodnikom vojakov, prosi Rdeči križ vse osebe. SI so označene kot "bližnji to- če n«* bo saboUža ustavljena. Svarilo uključuje groinjo, da bo nemška oborožena sila zatrla sa- boUŠo. Komisar Je dejal, da ima njegova (»otrpettjivoet meje In da vojeika sodišča In policaji imajo t** a v* prt lovu na one Ho-landre ki širijo sabotažo Se-boter ji uničujejo pridelke In zadržujejo dostavljanje živil okupacijskim čeUm. "NrWem oAienJeti možnosti, da v attuaeijl, kakršna je, inter- rodnikl", kadar se preselijo, da, venci je s strani ofoiroftene al le/ pustijo ali aporočijo avoj novi je rekel komiaar. Haboterjl bo-naalov poštnemu uradu. 'do dobOf zasluženo (S« nadaljuje) Žena forojulskega vojvoda Ratperga je v svoji sobi urezavala široke svilene trakove. Dvorjanice so ji pomagale, Ratpergi nasproti pe je sedela najmlajša dvorjanica, Rualda iz Nem — lepa Miljenka. (Jospodarica jo je učila vezati na svilene trakove lepe rože, kar je Mi-ljenki šlo kaj hitro izpod rok ... To spretnost je podedovala po materi. liatperga se je sklonila čez mizo nad Miljen-kino vezenje. "Glejte, glejte — saj bo naša mala kmalu lepše vezla kakor jaz, ki sem jo učila!" Miljenka je zardela ob tej pohvali in dejala naglo: "Samo tega ne vem, kako dolgo naj napravim to vezenino, da bo prišla ravno okrog prta?" "Saj res! Niti ne vemo, kako velik naj bo prt. Veš kaj, mala, pusti zdaj delo — dovolj si bila ie pridna danes. Pojdi in pokliči teto Go-deslavo in izmerita oltarno mizo v kapelici" Miljenka je pospravila delo, poljubila gospodarici roko in odhitela. Zunaj je tekla po hodniku prav do konca in tam je odprla ozka vrata. Vstopila je v izbico, ki ni biio v njej drugega kakor dve postelji, dve manjši skrinji, v zid vdelana omara, mala miza in dva široka stola. Pri oknu je sedela pred kolovratom Godeslava in predla. "Tetka! Gospodarica je dejala, naj greva na pristavo, da izmeriva oltarno mizo. Ali greš?" "Prav rada. Vesela sem, da prideva nekoliko iz tega zidovja." "Oh tetka," je vzdihnila mladenka in se o-klenila Godeslave, "kako lepo je zdaj v našem gradu! Vse okoli njega žari v barvah: rumeno in rdeče in rjavo in zeleno in zadaj modro nebo in sive gore. Kako lepa je jesen doms! Tukaj v mestu pa je tako pusto." "In v moji domovini, tam ob zeleni Soči — — Dete! Da ti morem pokazati to krasoto!" "Tetks, že dostikrst bi te bila rada vprašala: Glej, pripovedovala si mi že tolikokrat o gradu mojega starega očeta, vojvode Trudapolka. Kako lepo je tam ob Soči. Pripovedovala si mi o svoji mamici in o svojih brstih, kako ste se imeli radi; kako dober in junaški je moj stari oče. Povej, tetka, ali si nisi nikdar želela, da bi se vrnila domov? Meni je pa zdaj tako dolgčas po naših Nemah!" "Dete moje, tožilo se mi je po domu bolj, kakor si moreš misliti Ali izprva nisem mogla pustiti tvoje matere same. Ko pa jc tvoja mamica ubirala, sem ji morala priseči, ds te ne zapustim . .. Zdaj pa pojdiva na pristavo. Pokliči' služabnika, da naju spremi." Sli sta. Pot ju je vodila preko trga, ljudje so se jima klanjali in se ozirali sa njima. Dasi sta nosili dvorno nošo kakor vse druge dvnrlrmlre, je bilo vendar v njunih obrazih nekaj Forojul-cem tujega, da so vsi postajali in spogledali drug drugega. V tem pa ao bili vsi edini: "Najmlajša dvorjanica je kraaotica, kakršne še ni bilo na našem dvoru." Tako sta prišli Miljenka in Godeslava do ka-menitega rimskega mostu, ki ae je vzpenjal nad Nadižo. Tik mostu je stala stara cerkvica. "Glej. ta cerkvica je bila nekdaj tempelj rimske boginje Venere; Uko mi je pravila Ratperga," je rekU Miljenka in prisUvila: "Ni« sem Še bils v njej. Ali si jo hočeva ogledati? Saj si me učila moliti boginjo pomladi in ljubezni, ki jo mi imenujemo Vesno." "Pa stopiva v cerkvico." Stopili sU v božji hram, da sc priporočiU MEJAŠI lik« W< boginji, ki je nekdaj prejemala darove z žrtve-nika, kateri je še vedno stal v templju, dam ao v njem krščanski duhovniki opravljali svoje daritve. . . Ali v cerkvi se je svetil od vseh strsni križ in podobe svetnikov ao zrle s sten, da je Godeslava prijeU Rualdo za roko in dejala šepeUje: "Pojdiva vun! Bogovi bi se jezili, ko bi me videli v templju krščcnlkov" Ko sU prišli iz cerkve, se je sluga, ki je čakal pri mostu na njiju, razgovarjal s mladim plemičem. Plemič se je obrnil in šel dalje — skozi mestne vraU in iz mesU — ves čas pred njima. Onkraj mestnega Jarka je zavil na pqt proti vojvodov! pristavi in izginil za drevjem. Počasi sU šli Godealava in Miljenka za njim in globoko vdihavali zveži zrak, ki je prihajal od MaUjurja sem po dolini Sluga jima je odprl velika vrata, ki so držala na vrt obširne vojvodove pristave. Sli sU mimo prisUvnikove hiše v gorenji konec vrta, kjer se je belila kapelica med drevjem. Ali ko sU stopili izza drevja, je sedel na kameniti klopici pred kapelico mladi plemič, ki je hodil iz mesU ves čas pred njima. Plemič je vstal, snel pokrivalo in se jima globoko priklonil --bil je Pemonov sin Ratchis. "Oprosti, prelepa Rualda, da te tukaj nagovarjam. Ali odkar je moj oče opazil, da si mi všeč, ne ujamem na dvoru več prilike, da bi govoril s teboj. To pa U moram jpovedati: Zame ni na cvetu lepše devojke, kakor si ti In kadar postanem vojvoda, moraš ti posUti moja žena!" "Moram?!" ✓ Velike sive Miljenkine oči so se napol zaklo-pile in prezirljivo ošvignile mladeniča. Godeslava je nejevoljno stresla z glavo in prijeU deklico okrog pasu, da bi jo odvcdU v kapelico. AU Miljenka Je dejala odločno: "Samo za trenutek me še pusti, teU, da povem temu go-spodiču, kar bi rad zvedel: Vedi tedaj, kneže-vič, da nikdar ne postanem tvoja. Jaz niaem punca iz cunj." In sUpiU je v kapelico. Roka se ji je tresls, ko je s tenko vrvico merija oltarno mizo. Zunaj pa se je vračal Ratchis s povešano glavo proti mestu ... Iz mladenkinih besed Je sklepal, da Je lepa njegova oboževanka zvedela, na kakšen otročje neumen način si je hotel priboriti prostor poleg nje. Spoznsl je, da je bija užaljena ln da mu te neumnosti ne pozabi Uko hitro. Osmešil se je bil pred njo, po kateri je želel biti odlikovan------ Ko sU se Godeslava in Miljenka vračali skozi mesto, je dejala Godeslava: "Preostro si zavrnila Ratchisa. Prestolonaslednik je in U lahko še kdaj škoduje." "Grd je in nečem ga." "Miljenka!" — še vedno je Godeslava klicala deklico po imenu, ki ga ji je dala umirajoča mati s svojim blagoslovom. "Vsak človek ne more biti lep. Glej, tu4i naša gospodarica Ratperga je grdega obraza, in vendar jo vsi spoštujemo, ker je dobra in razumna žena. Vojvoda Pemon ni iskal lepega obraza, ko se je ženil; poiskal si je zlato srce." "Ampak Ratchis nima zlatega srca." Godeslsva se Je nasmehnila. "DeU, premlada si že, da bi sodila ljudi." "Glej, tetks, glej, kdo je tam!" Šli sta pravkar mimo gostiča Sv. Ivana, ko je stopil is njega — Bavarec Adalvin. (Dalje prihodnjič.) Moskvi. steljo, kar je tudi takoj storil. ie iz tega je lahko sklepala, da je Janez zelo bolan. Zato se žena po končanih večernih opravilih ni ppala vleči, ampak sedla je poleg moževe postelje. Janez jo je vprašal 'Ivanka, zakaj ne greš počivat?" 'Janez, bojim se, da U ne postane slabo, tako čudno bled se mi zdiš." "Bodi*brez skrbi, Ivanka! Res i čutim nocoj precej slabotnega, toda posebne sile mi ni Če bi pa ponoči kaj potreboval, te pokličem." Žena je vedela, da se mu zameri, ako ga ne uboga. Spravila ae je v posteljo in ker je bila trudna, je kmalu trdno zaspala. Šele ko je zazvonilo v šmar-tenski cerkvi jutranjico, se je zbudila mlada KMnškovka. Urno se je dvignila ter se nagnila k Janezu, ki je ležal v svoji postelji k zidu obrnjen. "Janez, ali U je ie bolje?" Nič odgovora. "Janez," je zaklicala glasneje in ga začela tresti, toda Janez ni odgovoril in se ne premaknil. Prestrašeno ženo je obšla grozna stytnja. Bliskoma je vrgla krilo nase in bežala iz hiše tja proti sosedu Špelkovcu. Pri ŠpeDtovcu ao še spali. Na glasno trkanja se je gospodar zbudil in spozfHl prestrašeni glas svoje sosede. Hitro je vstal in nič dobrega sluteč hitel za njo h Klanšku. StopivŠi v vežo je prižgal svečo, stopil k Jsnezovi postelji, posvetil mu v obraz, pretipal mu roke in život, nato se obrnil k preplašeni Klanškovi Ur dejal s kolikor mogoče mirnim gla som: V ''Ivanka, vdaj se v božjo voljo! Janez je že prestal U svet. Njegovo mrzlo telo priča, da je sklenil že pred polnočjo!" PrevzeU silne groze )e mlada žena kriknila in se na bližnji stol. Na ženin krik se je zbudil sUri Klanšek, ki je spal v kamrici Odprl je kamrico in pomolil glavo v hišo, zaspano vprašaje: "I kaj pa je?" "Oče, povzel je Špelkovec, "žalibog da vam moram ravno jaz prvi sporočiti prežalostno novico. Pripravite se, očka, na naj-' hujše! Glejte, vaš Janez je pre-stal nocoj vse pozemsko trpljenje." Ka-ka-kaj?" je huknil starec z glasom, polnim groze in stopil hišo. "Janez je umrl," je dejal zopet Špelkovec žalostno, "kdo bi si mislil,—Kako kratek je bil čas njegovega zakonskega življenja. Ravno danes je tri teden, odkar se je poročil." Stari Klanšek je Široko zazijal, nato pa se z obrazom, spa-čenim od groze, vrgel na mrtvega sina , . . Od tedaj so se začeli žalostni dnevi za starega Klanska. On, bivši gospodar Klanškovine, je bil sedaj popolnoma podrejen tuji ženski, ki je gospodovala v hiši po svoji volji Hrano in kamrico je sicer imel "izgovorjeno", na drugo Klanškovo premoženje pa ni mogel več upati, kajti pri noUrju je sUlo zapisano, da katerikoli mladih zakonskih dveh preje umrje, podeduje osUli za njim vse premoženje, pa naj ostane že on ali ona. Tako je bila torej mlada Klan-škova gospodinja vsega imetja. To je bil hud udarec za starca, zlasti še, ker se mu je vedno pogosteje oglašala vest, da Je njegova neopravičena mržnja do sUrejšega sina bila kriva, da je prišla domačija v tuje roke. Nekoč mu sosed naznani še neveselo novico, da se mlada Klanškova moži in da ne bo dolgo, ko dobe h Klanšku novega gospodarja. - ',-a. torek lahko, vso obnošeno * J strgano, a nove mu J »podar ni dal napraviti Sam ni vedel, kako t* a, je nocoj vedno hodil sm j*! miael. z vsem očetovskih cem je nocoj hrepenel, da J zopet enkrat videl. Tod« On je Um v daljni Ameriki nek njegov je pa blizu, teeTu ko vidi Kar obrnil se Je m se L- k Matajcu, danev—prvikrat MaUjka se je nemalo la, ko je stopil v hišo človek je njo, njenega moza ini vedno le mrzil. Vendar I hitro ponudila stol. (Dalje prihodnjič.) Kakor otrok, tako milo je prosil Klanšek svojo sinaho, naj se nikar ne moži, vsaj U čas ne, dokler je on živ, ker bi ne mogel gledati tujega človeka na mestu, kjer bi naj gospodaril njegov Janez. Toda sinaha mu je hladnokrvno odgovorila, da sama ne more gospodariti, da je bodoči mož priden človek in do ^prinese k hiši tisoč goldinarji! dote. In res, prihodnje spomladi so dobili pri Klanšku novega gospodarja. SUri Klanšek pa je trpel, trpel sicer tiho, toda grozno. Lezel je v dve gubi in posUjal sedaj za tem, sedaj za nim oglom. Sosedov se je izogibal, ker se mu je zdelo, da mu vsi njegovo gorje privoščijo. Morda se je sUrec motil, res pa je bilo, da so bili vsi sosedje enega mnenja, da je namreč stari Klanšek sam kriv svojega gorja. On je Ukrat dobro vedel, da je bil Janez bolj goden za grob kakor za ženitev. Zakaj mu ni branil? Prisilil je na smrt bolnega Janeza, da se je oženil. To pa samo zato, da Jaka ne dobi ničesar. Pri vsej tej nesreči so pa starcu še skoraj popolnoma odpovedale oči Taval je, oprijemaje se okrog voglov, zčlihoval in si želel smrti Mlada dva sU mu sicer dajala hrano, vendar sU mu dala kmalu vedrti, da mu nisU ničesar dolžna in da sU sedaj le ona gospodarja v hiši Ko je nekoč zaprosil gospodarja, naj mu da nekoliko boljšo hrano, se je zadri mladi nad njim: "Ako je zame dobra, ki delam in trpim, bo tudi za vas, ki samo postopate!" Odslej je starček jedel, kar so mu dalvv Nekoč je naprosil Špel-kovčevo hčerko, da je pisala nje- V. f. citiik service co A$K tO«« LOCAl MfCNSI COUNCIL Razni mali oglasi Delo dobe moški SKUŠENOST NI POTREBNA Moški 18 do 50 let stari, i čitaU in govoriti angleško, ako ne znajo pisati.) Za naklad in razkladanje pošte. BISTVENA INDUSTRI 85c na uro, $5.30 na dan. St 48-umo tedensko delo. Čas ia ja%nad 8 ur dela na dan. Plač poviša ob preteku 6 mesecev enem letu. Vprašajte vsak di tednu od 8:00 AM. do 1:90 ali do 1.-00 P .M. ob sobotah. EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STAT1C 516 W. Jackson Blvl MOŠKI VOJAŠČINE PRO! važno delo vojne produkci ALUMINUM-MAGNESIU1 govemu sinu patru, ki je služboval nekje pri Gorici, ds se ga Odpošiljalni oddelek-v livi naj usmili in mu kaj pošlje. .1 Se ne zahteva skuienodi Toda pater mu je odpisal, da! . 48-urno tedensko delo, minin Šopek samotarke POD KLANCEM (Nadaljevanja.) kaj neki." je divjal starec dalje, "Uie Špelkovec, ki se je ves čas hlinll, da U ima rad, pravi, da boš umrl. Pa kaj at je m- /mislil, ta duša. Pravi, da naj hišo kar na Jaka prepišem, uli I m na njegovega otroka." Janez sc je na te nepremišljene očetove besede zdrznil, kakor bi ua z nožem sunil. Ali je morda ie sam čutil, da ne ozdravi več? Njegovo lice Je pobletielo še 'bolj, Molče je uprl svoje 1» ItNstne oči v očeta, ki jc zumun čakal sinovega odgovora. "Veš kaj," Je začel po daljšem premisleku oce In vzdignil des-»ico visoko v zrak, kakor vedno, kader se je domialll kaj posebno izvrstnega. "Janez, oženi se! Oženi ae, da ae bodo Jenja-le tem volkovom sline cediti po najini hiši in da U nazadnj« res ne ogoljufajo!" Janez ae je globoko zamislil. Umrl bi silno nerad. Sej, če mu je kdo samo rekel, da sUbo Izgleda, se ipu Je že zamer li Zato sc Je pred ljudmi in pred samim seboj delal mnogo bolj trdnega, kakor je bil v resnici. "Prav pravite, oče," Je dejal po kratkem premišlevanju. "Saj gospodinjo v hiši res krvavo potrebujemo. Ali oče, kam pa ae naj obrnem za nevesto?" Hej, Jo že nsjdeš. Deset na en prst, ako hočeš! A glej, da dobišHako, ki bo imela kaj pod palcem. In res je Janez kmalu našel v bližnji gameljskl vusict dekleta, ki ga je bilo pripravljeno vzeti. Po viŽmarski vaai jc hI tro počilo, da ae Klanškov Janes ženi. Ljudje so delali raznovrst ne opazke in menili, da bi bilo umestneje, ako bl al Janez pri pravljal krsto namesto zakonake postelje. Kljub Ukim govoricam pa sc je Janez le oženil in priženil nevesto celih sedemsto goldinarjev in posUl Uko gospodar Klanškove hiše. Takoj drugi dan po poroki so šli Janez, njegova žena in stari Klanšek okopa vat krompir na malo njivico. Ženi je šlo delo zelo hitro izpod rok, tudi oče je še precej dobro rezal za ny>. Janez pa Je čtmdalje bolj zaostat jai Oprt o motiko Je kašljal, da se je slišalo po bližnjih njivah. Uvidel Je, da ne more več. Zadel je motiko na ramo, šel domov in legel v seno, da se nekoliko odpočije. In tako se je ponavljalo dan i dnem. Kadarkoli ga je klicala žena h kosilu ali kam drugam, vedno ga je našla v senu Ubožec jc kakor pred drugimi ljudmi, tako tudi pred lastno ženo hotel skrivati, da je bolan. Ko mu je nekoč žena prigovarjala. naj se vleže raje v posteljo, je odkimal rekoč: •■Beži, beži, saj nisem bolan. Neko Ktaro prehlajenje se pase po meni in zato včasih Ukole za kratek ča« nekoliko ležim. O. bo kmalu bolje, če bi pa legel v po-steljo. no potem bl res utegnil gbolrtl." 2ena je na take moževe beaede navadno molčala ter ga skrivaj |>omilovaino opazovala. Umevno, da se pri Uko slabem zdravju Janez ni mogel lotiti svoje mizarske obrti. Nekega večera—bilo Je ravno tri tedne po poroki—ae je zdel mladi Klanškovi njen Janez po-eebno alab. Glasno in votlo je hroprl, po čelu so se mu prika-aovale znojne kaplje. Žens mu je prigovsrjsU, naj leže v po- ^ i mu ne more pomagati, ker še sam nič nima. Svetoval mu je, naj gre v ubožnico, ako doma ne more živeti.— Neke zelo mrzle zimske noči je Klanšek zopet lazil glov in mraz APEX SMELTING C0. 2537 W. Taylor Street Z ■ i* i BOOKS BY LOUIS ADAMIČ Cradle of Life.....;... $2.50 From Many Lands.......3JO Grandeone.............2S0 Laughing in the Jungle.. . 3M My America............^ Native9• Return...... ... 2.7 S Two-Way Panoge.......i£0 Whaf* Vour Name?.....2.50 V ^ * . . / - Order from Proletarec 2301 South Lawnd*le Areni* CbkMTO.ni. Nemški eenoral Jurgen von Arala. vojaških častnikov. ajet v Tuniziji, v družbi