GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA
IL GIORNALINO DEI CITTADINIDI PORTOROSE
oktober 1991-ottobre 1991 • štev./№ 10
' V	v
NE LE PRED VRATI, TUDI ZE V NASI HISI - SE ENKRAT.
V pretekli številki "Portorožana" smo pod zgornjim naslovom objavili razmišljanje dr.Saše Žužek-Rešek o problematiki narkomanije na našem območju. Po odzivih naših bralcev menimo, da smo s tem člankom zadeli glavico žebljička in potegnili na dan zares hud problemi, ki se ga vsi zelo bojimo, saj ne vemo prav dobro kdo In na katerem koncu naj se ga loti.
Zaradi tega smo tiste, za katere smo presodili, da bi o narkomaniji imeli kajpovedati, povprašali za mnenje. Za odgovor smo pobarali UNZ Koper, Center za socialno delo Piran, Izvršni svet SO Piran, Župnijski urad Portorož (Karitas), Dom učencev "Baldomir Saje", Srednjo in Višjo prometno in pomorsko šolo, Srednjo šolo za zdravstvene delavce, Osnovno šolo "Ciril Kosmač" in njeno portoroško enoto, poslanko prof. Vojko Štular, Občinski odbor Rdečega križa ter Zdravstveni dom Lucija.
Na naše vabilo so se odzvali le nekateri. Preberite, kaj mislijo oz. kako gledajo na problem narkomanije !
PROGRAM IN DENAR ... ?
Center za socialno delo Piran
Specialni pedagog Miha ROTAR piše :
Izvršni svet skupščine skupnosti obalnih občin je 10.6.1991 verificiral koordinacijsko telo, ki naj pripravi program boja proti narkomaniji za vse tri obalne občine. Njegovi člani so s področja zdravstva, centrov za socialno delo, šolstva, rdečega križa, Karitasa in predstavnik ozdravljenih narkomanov. Tega programa še nimamo.
V	proračunu Skupnosti obalnih občin ni zagotovljenih sredstev za delovanje koordinacijskega telesa. Dejavnost ni bila planirana v programih upravnega organa Skupnosti obalnih občin za leto 1991, zato bi morali nujno potrebna sredstva zagotoviti iz drugih virov..
V	koordinacijsko telo ni neposredno vključen predstavnik policije, ker naj ta opravlja pregon prekupčevalcev, skupina pa naj se zavzema za pomoč zasvojenim.
Prosvetni delavci, pa tudi vsi drugi so za boj proti narkomaniji strokovno popolnoma nepripravljeni. Vloga posameznih institucij v tej zvezi ni definirana in je torej narkomanija splošni družbeni problem. Naloge posameznih instuitucij niso jasne, razen zdravstva, ki naj narkomanu v končni fazi nudi nujno pomoč.
Bolj po tolažbo, kakor pa strokovno pomoč, se starši lahko obračajo na vse zgoraj omenjene institucije, konkretno pa bi tu najlažje in največ lahko pomagali zdravljeni narkomani, ki pa jih je na žalost v Sloveniji zelo malo.
Narkomani in starši narkomanov se zaenkrat v naši občini obračajo na
zdravstveno službo. Če se narkoman odloči za zdravljenje, je prenekateremu to urejal župnik v Portorožu, več pogovorov z narkomani pa je bilo opravljenih v Centru za socialno delo v Piranu.
Do tega problema je v naši občini še veliko predsodkov. Na primer : Center za socialno delo je zagotovil nekaj sredstev, da bi v Lekarni v Piranu, Portorožu in Luciji narkomanom brezplačno dajali brizge. Lekarničarke pa so se temu kategorično uprle!
Za ustanovitev komune zdravljenih narkomanov se najbolj poteguje "Karitas", ki bi rada za to pridobila samostan na Krogu. Iz strokovne literature in izkušenj, predvsem Američanov, je razvidno, da so učinkovite le tiste komune, ki so v središču mest - torej tam, kjer je narkomanija nastala in ne na periferijah. Morda bi bila primerna za to dejavnost tudi stara piranska bolnišnica, ki je še vedno prazna.
Poslanka prof. Vojka Štular
bo Republiško skupščino povprašala, kaj je bilo na področju narkomanije narejenega.
Članek dr.Saše Žužek-Rešek v zadnji številki "Portorožana" je več kot aktualen. Bralce bi rada popeljala za kakšno leto nazaj, ko je bila v Piranu ustanovljena strokovna skupina z nalogo, da pripravi program boja proti vsem oblikam zasvojenosti. V njej so sodelovali različni strokovnjaki: od zdravnikov, psihologov, pedagogov in socialnih delavcev. Vodenje skupine je bilo zaupano meni. Z veliko vnemo smo se lotili dela. V nekaj več kot letu dni je nastal program, ki je temeljil predvsem na preventivi in konkretnih nalogah različnih izvajalcev i_slatšev, vzgojiteljev, učiteljev, zdravnikov, kriminalistov in še koga.
(Dalje na strani 2)
Vljudno prosimo vse, ki imajo doma neuporabljena zdravila in jih ne potrebujejo, da jih prinesejo na sedež občinskega
RDEČEGA KRIŽA PIRAN, ф Kidričevo nabrežje 2.
O *
Vsak delovni dan od 7 - 15, ob sredah pa do 17.
& & v
Zdravila zbiramo za potrebe pacientov, ki se zdravijo v Splošni bolnišnici Izola, ker ni dovolj finančnih . sredstev za njihov nakup
Si pregano gentilmente tutti coloro che sono in possesso di medicinali non usati e che momentaneamente non ne hanno urgente bisogno, di portarli alia sede della
CROCE ROSSA DI PIRANO.
I medicinali servono urgentemente alPospedale di Isola, che non ha i mezzi fioanziari necessari per Taquisto di materiale sanitario.	tir
La sede della Croce rossa e aperta ogni giorno dalle ore 7 alle 15, il mercoledi fino alle 17.
NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI
Anton Spinelli - postojnski Portomžan
Čeprav je piranska občina turistično najbolj razvita v Sloveniji, na republiškem turističnem Olimpu skorajda ni imen z njenega območja. Nekateri menijo, da se strokovnjaki s piranskega turističnega terena niso znali uveljaviti v republiki, drugi, da piranska tla niso nič kaj primerna za razrast turističnih strokovnjakov republiškega formata.
Naj bo resnica takšna ali drugačna, dejstvo je, da je v slovenskem merilu z našega območja le malo ljudi, katerih sloves sega po vsej republiki. Eden izmed redkih, ki ga prav tako dobro kot doma, poznajo v turističnih, gospodarskih in družabnih krogih po vsej Sloveniji, je Anton Spinelli, direktor Igralnice.
Nekdo ga je nekdaj okarakteriziral, da je postojnski Por-torožan. Postojnski, ker je skoraj desetletje delal najprej na banki na Rakeku, potem kot vodja poslovalnice v Postojni. Od tam ga je življenjska pot zanesla v Piran, na mesto direktorja podružnice Narodne banke, pozneje imenovano SDK. Dobra tri desetletja pa je po prebivališču (in še po mnogočem drugem) iz Pos-tojnčana postal Portorož an.
Najbolj razburljiva leta so bila od leta 1960. do 1972., sam ocenjuje. Takrat je turistično naselje začelo preraščati v turistično mesto. Kot direktor banke, podpredsednik občinske skupščine in raznoter funkcionar je bil iz dneva v dan povezan s turizmom. In ko je leta I964. začela Igralnica ubirati prve otroške korake, je postal njen direktor. Polnih 27 let je živel in živi z Igralnico in za Igralnico. Sporedno s tem pa tudi s turizmom. Nič čudnega, da so v vsej Sloveniji ob vseh turističnih razpotjih skušali zvedeti za njegovo mnenje, njegova beseda je imela težo pri prenekateri odločitvi turističnega gospodarstva.
V vsem tem obdobju je bilo najtežje javnost in oblast prepričati, da igralništvo ni vprašljiva dejavnost, pač pa pomemben del kvalitetne turistične ponudbe, ocenjuje mejnike desetletij. Najprijetneje je bilo ob znakih, da prodira spoznanje o koristnosti, smotrnosti in tudi ekonomski pomembnosti igral-ništva, spoznanje, da mora z igralniško dejavnostjo pridobljen denar koristiti predvsem razširitvi ter kvalitetni rasti turizma.
Ko seje po nekajmesečni odsotnosti zaradi bolezni nedavno spet pojavljal v portoroški in širši javnosti, je bilo povsod veliko znancev, ki so mu prisrčno stisnili roko. Svojevrsten znak globokih korenin prisrčnih medčloveških vezi.
Pri srcu mu je Portorož. Tudi takšen, ki pravzaprav nima središča, kjer bi prihajali na navezovanje stikov pod svojo "vaško lipo". Sam spoznava tudi, da precej različen način sodobnega življenja ne omogoča avtomatičnega razraščanja prisrčnih medsebojnih vezi. Treba bo šele najti primerna pota, jih skrbno in iznajdljivo negovati. K temu sodi tudi mnogo stvari, ki so potrebne kraju, da rednih prebivalcev turistični utrip-гте bi utesnjeval, temveč kulturno in človeško bogatil. V mnogočem, kar je bilo v Portorožu glede tega že narejenega, so tudi sadovi njegovega truda in njegovih zamisli.
Ali je potem kaj čudnega, če so za Antona Spinellija podoba in življenje teh krajev tudi odsev njegovih razgibanih desetletij ?!
Gustav Guzej
• »NE LE PRED VRATI, TUDI ZE V14ASIHISI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Program je vključeval predvsem preprečevanje kajenja in alkoholizma, vendar so člani skupine imeli ambicijo vključiti tudi boj proti narkomaniji, ki takrat še ni imela današnjih razsežnosti. Program je bil spHet na zaključni okrogli mizi, pc „dovali smo ga tudi občinski skupščini in posameznim izvajalcem.
Bojim se, da je marsikatera naloga ostala te mrtva črka na papirju, ker je problematika, ki jo je dr.Zužek-Reškova načela, izredno zapletena, vzroki nastanka mnogoteri in večplastni, odgovori na njo pa hudo zapleteni, predlagam, da se je lotimo vsi, ki lahko prispevamo k njeni postopni razrešitvi.
Kot poslanka občine Piran bom na prvem zasedanju Republiške skupščine postavila vprašanje, kaj je na tem področju že storjenega in kaj pripravljajo v vladi in ministrstvih, ki so odgovorni in poklicani, da se s tem problemom ukvarjajo.
Šolska svetovalna služba osnovne šole "Ciril Kosmač" iz Pirana
o tem, kako gledajo na zlo narkomanije prosvetni delavci :
Problema se zavedamo in nas vse bolj zaskrbljuje. Vse večja nezaposlenost, nezmožnost vpisa na željene šole zaradi socialnih razlogov, padec življenjskega standarda, razvijajo obup in željo po begu iz stvarnosti.
Veliko^pozornost posvečamo usmerjanju otrok v zdravo življenje brez cigaret, alkohola, droge. Učence višjih letnikov, ob sodelovanju zdravstvene službe, osveš-čamo o nevarnostih in uničujočih učinkih droge. S predavanji, filmskimi posnetki, zbiranjem prispevkov, razgovori, učence seznanjamo s to nevarnostjo.
Menimo, da smo premalo naredili na osveščanju samih učiteljev in staršev. Posebno starše moramo skupno z zdravstveno službo seznaniti s podrobnostmi iz vsakdanjega življenja, na katere naj bodo pozorni.
Zelo se bojimo, da bo droga vstopila tudi med naše otroke in ne bomo dovolj pripravljeni za ustrezno ravnanje.
Policija preganja preprodajalce mamil
Načelnik Uprave za notranje zadeve Koper Janko SEVER nam je poslal obvestilo za javnost, ki so ga posredovali na novinarski konferenci (4. oktobra letos), kjer so poročali novinarjem o priporu in uvedbi kazenskih postopkov zoper osumljene storilce kaznivih dejanj proizvodnje in prometa mamil na območju obale. Ker so o tem množični mediji že poročali (npr. PRIMORSKE NOVICE v torek, 8. oktobra letos), podrobnosti o priporu preprodajalcev (treh stanujočih v Lucji) ne bomo objavljali.
/ИИ7Т/Л TAL /V&tc . јИаки.
KDO JE KDO V PORTOROŽU ? KDO JE KDO V VRTCU "BARČICA"
Tokrat vam predstavljamo naš otroški vrtec, njegove vzgojiteljice in varuhinje, ki učijo, vzgajajo, se igrajo z našimi malčki v najnežnejših letih. Centralni vrtec - uradno vzgojno varstveni zavod - je v Piranu, v Portorožu pa je njegova enota z imenom "BARČICA". Vrtec je v isti stavbi kot osnovna šola, naslov pa je Sončna pot 20, telefon 74-160.
Ravnateljica vrtca je Tanja TOMIČ. Vodja enote "BARČICA" je Janja PALAKOVIČ.
V portoroški "Barčici" sta dva jaslična oddelka, kjer sta z našimi najmlajšimi, še dojenčki Janja POROPAT, ki je tudi medicinska sestra in Gema ĐURAZEROVIČ kot varuhinja. V drugem jasličnem oddelku pa sta "mamici" otročkom, ko smo starši v službi, Marta BATIČ kot vzgojiteljica in Lorena LOVREČIČ kot varuška.
V	pojaslični skupini so otroci v starosti od dveh do treh let. Z njimi sta vzgojiteljica Jožica GRILJ in varuhinja Renata NOVAK.
Trije predšolski oddelki: v 1. so otroci od 3. do 4. Jet : vzgojiteljica je Irena HORVAT, varuhinja Franka PILIPOVIČ,
v 2. so 3 do 4 letni otroci: Ema PERKOVIČ je vzgojiteljica in Rajka KRAVANJA je varuhinja,
v 3. pa otroci od 4. do 5. leta, kjer je vzgojiteljica Neli ŽELE, Rajka KRAVANJA pa pri Varstvu pomaga tudi v tej skupini.
V	dveh skupinah pa poteka priprava otrok na šolo : pogojna mala šola, kjer uči in vzgaja Damjana^ BLAŠKO in obvezna mala šola, kjer je Janja PALAKOVIČ (tudi vodja "Barčice"), v obeh oddelkih male šole pa je varuhinja Vesna LEGOVIC.
* * * ČESTITAMO! * * m *
dr.Ljudmili BIZJAK z Vilfanove ulice za rojstni dan - ob zares lepi obletnici;
Mariji BUTINA z Lepe ceste in Angeli KRIŽMAN z iste ceste za okroglo letnico rojstva;
Kristini DODIČ s Poti pomorščakov in Ivani GOSTIŠA s Senčne poti za resnično lepa leta; Antonu BUBOLI s Sončne poti za častitljivih 90 let; Frančiški in prof.Leopoldu HROBAT s Senčne poti -čeprav s precejšnjo zamudo, a zato toliko bolj iz srca - za zlato obletnico poroke;
Heleni in Miranu PLEVNIK s Šentjan za 40.obletnico poroke;
mlademu skladatelju Marku MIHEVCU s poti Med vrtovi za krstno izvedbo novega slovenskega glasbenega dela z naslovom Equi (Konji), ki jo je orkester Slovenske filharmonije izvedel v uvodnem koncertu Modrega abonmaja v Ljubljani.
Rubrika ČESTITAMO je sicer med našimi bralci precej pril-
Ш	jubljena in brana, vendar pa nas je nekaj bralcev opozorilo, da se
ne spodobi objavljati starosti žensk.
Ш	Zato smo se odločili, da ne bomo več izdali starosti slavljenk!
Ш	Naj pa vendarle prišepnemo, da bo uredništvo čestitalo predvsem
ш	za ugledno obletnico rojstva.Emancipacija gor ali dol - kaže, da
|||	ženske še zmeraj rade skrivajo svoja leta!
ш	Sporočamo pa vam, da je rubrika ČESTITAMO odprta tudi
m	za vaše osebne čestitke ! Če želite kateremu vaših bližnjih
Ш	prijateljev, sorodnikov... čestitati ob rojstnem dnevu, oblet-
ш	niči poroke, maturi, diplomi, poroki, rojstvu otroka ali ob
Ц	katerem drugem pomembnem življenskem dosežku oz.
Il	dogodku - nam to sporočite pismeno ali po telefonu (73-046)!
yL ANEKDOTA IZ NAŠIH LOGOV	^ §
. -	* I
STULIC in CIKOTA	^ p
Ko je po petdeseteraJetu portoroški turizem začel kazati poganjke, sta f| se sredi Portoroža pogovarjala možakarja Cikota in Štulič, ko gre mimo njiju kakih deset let stara turistkica, iz katere je lepota kar žarela.	Ц
"Poglej Štulič tega otroka", je dejal Cikota, "pravijo pa, da taki otroci, ko dorastejo, se lepotno popolnoma spremenijo".
Ko je Štulič, ki je bil vse prej kot vzorec lepega moškega, temu pritrdil, ga je Cikota vprašal, če se sploh zaveda, kako neki je moral biti on lep kot otrok	w
^ V	Mirko Kos
K/RA ŽOR.MAN, 6 Let mttC .^дтасо,'
irtttfCt JESENSKI SEJEM ROŽ - BO Iftftft«
Že v prejšnji številki smo vas obvestili o namenih članov Hortikiritumega društva, da priredijo še sejem rož v jeseni. Sedaj je že gotovo, da sejem bo in sicer 23. in 24. novembra t.l. dnevno od 8 do 17 ure. Tudi prostor, kjer bo sejmišče je že določen, malce nenavadno, v centru Portoroža, na plaži podjetja "Okolje" Piran, kije dalo plažo na voljo brezplačno.
Na tem mestu jim iskrena zahvala.
K sodelovanju smo povabili okoli 100 vrtnarjev, vrtnarskih podjetij in sorodnih dejavnosti, pridelovalce jesenskih sadik, sadnega drevja, izdelovalce vrtnega orodja, plastičnih rastlinjakov, keramičarje, lončarje in druge. Ker je zanimanje za sodelovanje na sejmu precejšnje, upamo, da bo uspel in privabil številke obiskovalce.
Zdaj moramo le držati pesti, da bo vreme ugodno !
Ira Stegel
kavarna GALERIJA
Poleg standardne pomidbe vam nudi razne torte, gibanico, hišno specialiteto "tiramisu", vročo čokolado, dansko kupo !
1961 FORMA VIVA 1991
Portorož je enkraten kraj na tem svetu. Tega se vsi premalo zavedamo. Eden od dokazov je tudi obletnica, ki jo praznujemo letos.
Portorož že 30 let, na sedaj najstarejšem simpoziju, gosti kiparje z vsega sveta. Samo dve leti pred tem je "oče simpozijev" Avstrijec Kari Prantl povabil dva piranska umetnika in sicer pok. Jakoba Savinška in Janeza Lenassija na sicer prvi kiparski simpozij na svetu v St.Margerethen na avstrijskem Gradiščanskem. Obema se je izkušnja zdela tako zanimiva, da sta se potrudila prepričati tedanje oblastne organe na okraju v Kopru in Novem mestu o koristnosti takega simpozija. Kiparski simpozij (gl.op.), Iger umetniki živijo, delajo skupaj in si izmenjujejo izkušnje, predvsem pa da lahko delajo v velikih dimenzijah, v naravi, na od-
&

prtem, kjer skulpturo oblikuje tudi narava, vedno znova privablja umetnike na našo FORMO VIVO.
V teh 30 letih se je po svetu rodilo še mnogo simpozijev (g.Toni Biloslav, dir.Obalnih galerij, ocenjuje konkurenco na več kot 300), vendar je naš simpozij edini, ki ni prenehal z delom. Ali so enkratni, kot je bil simpozij v Lipici ob njihovi 400-letnici, ali delajo delno in usahnejo, drugje ni kontinuitete v delovnem materialu. Glede na minimalne nagrade (na Japonskem plačajo kiparju 10.000 DEM in več na mesec) in pogoje, ki so daleč od idealnih, je zanj vse več zanimanja - predvsem zaradi ugleda, ki si ga je pridobil.
Zato, da se naš kraj bolj in bolj bogati z novimi skulpturami pripada zasluga tudi nekaterim portoroškim podjetjem, ki se pojavljajo kot sponzorji ali kot ekskluzivni dobavitelji. Letos so med njimi Hoteli Palace, Casino, Droga in Mercator Degro.
Letošnjega simpozija se bo udeležilo sedem kiparjev, ki pravzaprav spadajo med avtoritete simpozijskega kiparstva. Seveda ne manjkata v tej družbi domačin Pirančan Janeza LENASSI in oče simpozijev Avstrijec Kari PRANTL.
Svoje je prispevalo tudi domače filatelistično društvo in priložnostni žig, ki bo na voljo v soboto 26.10. na portoroški pošti v Luciji.
Mitja JANČAR
KAKO SO SE V TURISTIČNI OBČINI RADOVLJICA LOTILI JAVNEGA REDA IN MIRU? fnmmfnmmmmmtnmfi
V Radovljiški občini so že maja letos sprejeli nov odlok o javnem redu in miru, pri nas pa bo na dnevni red skupščine priromal šele v jeseni - ko smo turistično sezono že "dali skozi". To je samo še en dokaz, kako "pripravljeni" čakamo na sezono !
Vendar pa - pokukajmo, kaj so v Radovljici predpisali, da bi se ubranili nereda, umazanije, hrupa ... Mogoče t ^nko kaj koristnega uporabili tudi v "domačem" odloku IV Radovljici, na Bledu ... je prepovedano prislanjanje koles na zidove javnih zgradb, metanje odpadkov po tleh, kajenje v prostorih, kjer to ni dovoljeno, čečkanje po zgradbah oz. zidovih, kazen se plača za poškodbe javne razsvetljave, plačali jo bodo tudi starši mladoletnikov do 15.leta, ki se v nočnih urah brez njihovega spremstva sprehajajo naokoli...
Najslabše jo bodo odnesli tisti, ki bodo točili alkoholne pijače v menzah, slaščičarnah mladoletnikom ali vinjenim osebam, prodajalci izdelkov na tržnici "na črno", pa onesnaževalci voda, saj je zanje predvidena kazen od 3.500,00 do 35.000,00 din (zdaj najbrž tolarjev!).
...IN KAKO SMO SE TEGA LOTILI PRI NAS ?
Tudi naš, piranski odlok o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom, vas bo udaril po žepu. Če se vam bo zahotelo pljuniti na tla, vas bo to lahko drago stalo - 2.000 tolarjev.
Enako vsoto boste morali odšteti, če boste lastnik živali, ki bo okolico motila s hrupom (lajanjem ?) ali smradom ali če boste kdaj prespali kar v parku ali tržnici.
Največ - 10.000 do 30.000 SLT - bo treba odšteti za nedovoljeno uporabo dodatnih naprav za ojačitev zvoka (zvočnikov, ojačevalcev ali mikrofonov ?) na prostem.
Oblast je torej ugotovila, da pomaga samo "gorjača" (beri : če kršilcu izprazniš mošnjiček, bo naslednjič "dal mir"!).
Livija Sikur Zorman
8
"GOT"
GREDBENO OBRTNIŠKA TRGOVINA d.o.o. LUCIJA
Cenjene stranke obveščamo, da smo ponovno odprli
trgovino z gradbenim in instalacijskim materialom
v Luciji na Liminjanski cesti 111
(bivši "Pimar"). Delovni čas: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 14. ure telefon: 75-897,73-653
I i
"ZE LEZNINA"
I	Darja Matešič
||	Goriška 2, Piran
Џ (za zdravstvenim domom Piran)
p Spoštovani! Želimo vas obvestiti, da
Џ	smo odprli novo trgovino v Piranu, v kateri
p	vam nudimo bogat izbor tehničnih iz-
Џ	delkov: od vijakov, okovja, žebljev pa do
Џ	vodovodnih pip, predmetov za in-
џ	stalacije... ter ročno in električno orodje.
I
Џ delovni čas : od 8h do 12h in od I	16h do 19h
sobota od 8h do 12h.
PETICIJA-PETICIJA-PETICIJA
Peticijo, v kateri krajani zahtevajo mir pred hrupom, ki ga povzročajo poleti glasbene skupine pozno v noč vse od Bernardina do Metropola, mir pred hrupom, ki ga povzročajo mopedi
in preglasni avtomobili ter tovornjaki, mir pred hrupom, ki ga povzročajo ljudje s petjem, kričanjem, hupanjem, razbijanjem v nočnih urah ...je doslej podpisalo 46 krajanov.
Peticijo lahko podpišete v tajništvu KS Portorož vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od 15. do 17.ure.
Splošna obrtna zadruga JADRO Portorož p.o.
Lucija, Liminjanska96 66320 Portorož telefon: 066/75-056
REKLAMA, KAM BI TE DEL ?
Mnogi ste že opazili, kar zavidno reklamiranje v našem časopisu. Nekateri ste na to reagirali z bojaznijo, da se bo zaradi tega število novinarskih prispevkov zmanjšalo. Bojazen je odveč. Obseg časopisa bomo oblikovali po pis»Äh prispevkih in ne po reklamah.
So pa reklame za naš časopis bolj pomembne, kot za druge časopise. Praktično z reklamami, s sponzorstvom nekaterih portoroških podjetij in vašimi prispevki, v celoti financiramo Por-torožana.
Kakšni so naši stroški ? Največja postavka je tiskanje, poleg tega plačamo še oblikovanje časopisa in poštnino, ki skoraj dosega višino tiska in to kljufcHemu, da veliko izvodov brezplačno dis-tribuirajo nekateri sokrajani. Tudi prispevkov ne honoriramo, kar pa vas ne sme odvrniti od tega, da bi postali naš sodelavec(ka)!
Kot resen časopis bomo ob zaključku prvega poslovnega leta objavili finančno bilanco. Za nas pa bo mnogo zanimivejša bilanca vaših mnenj.
PISMO "PQRTOROZANU" :
MOJE POSLANSKE IZKUŠNJE
Med množico gradiv, obvestil, sporočil in časopisov, ki jih prejemam, je glasilo Krajevne skupnosti Portorož eno izmed tistih, ki me vedno znova razveseli. "Portorožana" rada prebiram, saj iz njega izhaja bogat utrip dejavnosti ljudi tega lepega kraja.
Po letu in pol parlamentarnih izkušenj bi vas rada seznanila, kako delujem in zakaj se zavzemam v republiški skupščini. Prva groba, preveč čustvena in moralna obtoževanja so za nami. Kot poslanka opozicije sem skušala to sprejeti čim bolj racionalno, kot katarzo, in nujno posledico v procesu spreminjanja družbenega sistema. Moram priznati, da mi to vedno ni najbolje uspelo. Pogosto sem bila užaljena in prizadeta. Danes, ko z določeno distanco ocenjujem prehojeno pot, ugotavljam, da je to posledica premalo razvite kulture pluralne politične demokracije pri nas. V odborih, komisijah in skupščini želim prispevati k argumentirani, strpni, strokovno podkrepljeni komunikaciji med različno mislečimi poslanci. Izogibam se moralnim obtoževanjem drugih in prehitremu posploševanju stvari. Zavzemam se za konsenzualno odločanje zlasti na temeljnih političnih projektih, ki so pomembni in usodni za vse, ki živimo v Sloveniji. V te politične projekte uvrščam predvsem osamosvajanje Slovenije, sprejem nove Ustave in lastninsko zakonodajo.
Kot poslanke v Zboru občin me strankarska pripadnost ne omejuje povsem. Zastopam interese Pirančanov, ki pa niso enoznačni. Zato se pri pridobivanju stališč, ki jih zastopam v skupščini, povezujem s predstavniki različnih strank, strokovnih institucij, društev, posameznikov in občinsko skupščino, ki mi s svojimi strokovnimi argumenti pomagajo, da se politično lažje in pravilneje odločam.
Na osnovi pobud volilcev in po lastni presoji sem v zadnjem času postavila tudi nekatera poslanska vprašanja, ki so pomembna za kvaliteto našega vsakdanjega življenja : problematiko zdravstva in dializnih bolnikov, problematiko vzgoje in izobraževanja, mladinskega turizma, razpisa Žagarjevih priznanj za leto 1991 kot najvišjega nacionalnega priznanja za pedagoške delavke in delavce, visokih vpisnin za redne študente. Sodelovala sem v razpravah o problemih turizma kot osnovni dejavnosti naše občine, posredovala stališča k predlogu za izdajo zakona o igrah na srečo in celotni šolski zakonodaji. Še bi lahko naštevala, pa naj ostane še kaj za kdaj drugič.
Kljub težavam so se v tem času med nami stkale vezi in mozaik medsebojnega sodelovanja, ki postaja vse bolj izrazito struk-turirano. To mi daje moč, da vztrajam pri tem odgovornem političnem delu.
Vsem skupaj in vsakemu posebej pošiljam lep pozdrav.
Poslanka v Zboru občin republiške skupščine prof. Vojka Štular

MATIČNA
KNJiZauc^N^ ^
T/RA-TaAÜstytv- Ua 4 tet	°
ofhežčc

cbiuXh
bc^ 2aj/nt-ел£љпЛоупe, Аро^с^ех^
4it4ßt[ovricr /pfroivd.n-L	f ola -------
* &	vSroMtvsKi
. (L .n . I J	A ^ D^n^D 1! PPJZL WZ
va^
r JORPtoHO^U Če/Z. 459Z
far teč^e^j ikč/r x Ätd...
jfDöUxtle (r л
O

HIŠI "CtHiLA KOSMAČA w /rr\ojLsrua$t~ yO to a/neX (л^оупј&^ s&mi
defavruc^ f 0$M><tA% /Mix.j у^лес
/^НЛ^ОуггиоЛУ J tyyrytXsniAs /ilcLoß
/f>№toxi ti Jbi&stci. ЉКС>*ЛОУ+Л/
ј^лдд!/ * o%iAlcrjyjtkcuje,/^ der M. 4394	°
'aAcU AninX/nict.

SEMTERTJA PO PORTOROZIK5EMTERTJA
Slaba električna napetost na Šentjanah
Krajani Šentjan se že nekaj časa pritožujejo nad slabo napetostjo električnega toka. Elektrikarji pravijo, da je potrebna obsežnejša rekonstrukcija električne napeljave na Šentjanah, kar seveda zahteva precejšnja finančna sredstva. Predvidevajo, da bodo z rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja in trafo postaje začeli prihodnje leto.
Zakaj tako površno ?
Podje^e SGP Koper je izvajalec gradbenih del za vodovodno napeljavo iz rezervoarja na Šentjanah na Lucan. Cesto, kjer so napeljali vodovodno cev, so prekopali, jo nato samo provizorično zasuli, za sabo pa pustili, blato, pesek, deponijo raznega materiala... nered.

Zeleno - a neurejeno
Na Stari cesti, za hrbtom starega hotela Palace, ima podjetje "Hoteli Palace" neurejen travnik, ki so ga nekdaj uporabljali za sušenje perila, danes pa ga je prerasla "graja"... Čeprav je površina zelena, je pogled nanjo zares klavrn. Ali jo ne bi kanilo uporabiti za kaj koristnega, saj je tako rekoč v samem centru kraja ? Mi predlagamo otroško igrišče ...
Portorož podobo svojo na ogled postavi I
Objekt - da ne uporabimo uglednega naziva hotel - "Helios" ima seveda svojo "štorijo" (en utrinek iz nje lahko že preberete v tem "Portorožanu")... Je pa tudi slepemu jasno, da - takšen, kakršen je - izredno kazi podobo urejenosti kraja. Pa nista propadajoči le stavbi "Heliosa" in bližnjega "Oriona", tudi okolica - nekoč najbrž park - je "za se zjokat": podporni zid dobesedno razpada, potk, ki so vodile skozi nekdanji park tako rekoč ni več, vsa površina okoli obeh stavb je neurejena, polna "lukenj" in izboklin. Da ne omenjamo perila, ki se "veselo" suši na vrvi sredi Portoroža!
Če ne zaradi lepšega videza - pa vsaj zaradi otrok...
Ob cesti - prometnici - iz Portoroža proti Piranu je bil pred kakšnimi tremi leti - še Zavod za slušno prizadete z urejenim in vzdrževanim otroškim igriščem. Bilo ga je veselje videti I
Zdaj pa mimoidoči lahko samo nemočni opazujejo naglo propadanje tega igrišča. Bivšo "gluhonemnico" kot smo ji pogovorno rekli, so odkupili Emona hoteli - Bernardin, ki so jo preuredili za stanovanje svojih delavcev... Le-ti imajo tudi otroke, ki se radi igrajo (ali bi se igrali) na bližnjem igrišču ...Le zakaj vsi stanovalci ne pljunejo v dlani, pokosijo visoko travo na igrišču, popravijo igrala - in naredijo veselje svojim otrokom ?
Bil je občinski praznik ...
Se še kdo spominja letošnjega 15.oktobra ? Da, bil je občinski praznik, saj so visele premočene zastave (samo slovenske, ker še ni zastav italijanske skupnosti brez zvezde). Vendar je bil za ta 15.oktober značilen predvsem dež, ki je lil, kot da bi bil sodni dan. V Portorožu seje na cesti pred krajevno skupnostjo in pod "Metropolom" nabralo vode za večji bazen. Silno je deževalo, to je res - toda kanale je vendar treba redno čistiti, popravljati, vzdrževati, da so lahko kos svoji nalogi - požiranju meteorne vode I
port-
MatjažJeršič
PORTOROŽ V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI, PRIHODNOSTI
Razcvet organiziranega turizma
V	prvem obdobju organiziranega turizma je bil v Portorožu v ospredju zdraviliški turizem, ki se je začel razvijati na podlagi uspešnih zdravitev revme s slanico in blatom portoroških in sečoveljskih solin.
Turistični objekti : leta 1830 zgrajeno avstroogrsko vojaško okrevališče, leta 1885 postavljeno kopališče za slanico in leta 1891 zgrajen zdraviliški hotel so bili prvi zametki turističnega naselja.
Leta 1912 zgrajen hotel Palace, za tisti čas mondeni objekt, je dvignil ugled kraja. Ko so poleg ladijskih zvez s Trstom, leta 1905 Portorož povezali še z ozkotirno železnico (Trst - Poreč) in nekoliko pozneje zgradili od železniške postaje v Luciji do Pirana še električno železnico (tramvaj), seje Portorož znašel v, za tisti čas, ugodni prometni dostopnosti.
Poleg zdraviliških gostov so pričeli semkaj prihajati tudi gostje z drugimi turističnimi motivi, značilnimi za tedanji pretežno višji socialni sloj (sprehajanje in posedanje ob obali in parkih ob glasbi, prevažanje s čolni, igre na srečo).
Tedaj se je tudi oblikovala zasnova našel- V' ja, ki se je kot dediščina preteklosti ohranila vse do danes. Tako stara obalna pot ni postala samo poglavitna dovozna prometnica, temveč tudi osrednji prostor turistične rekreacije (sprehodi), stikov med ljudmi (kavarniške terase, parki), zabave (casino, godbeni paviljoni) in doživljanja pokrajine (pogled na morje).
V	tej pionirski fazi je turizem vplival na nastanek turističnega naselja s približno 800 turističnimi ležišči (tik pred prvo svetovno vojno), ki je tedaj ležalo še povsem sredi agrarne pokrajine.


6
{S&jteio.
>Ž, »900
lams ütJLel ?! 3j	/nt
(S*netc*£e- ybasniLcut/yuL -iomi^^uL^w
\	] fo^netcr /6. 40. hA.) - M d d
ČBVĆAZlJEj	JO '
Stagnacija med obema vojnama
Po prvi svetovni vojni so nove državne meje vplivale na manjši obseg turističnih tokov iz nekdanjih avstroogrskih dežel. Na stagnacijo razvoja turističnih objektov pa je vplival tudi manjši interes italijanskih investitorjev, ki so raje vlagali v turistične kraje na južni strani severne jadranske obale (npr. Gradež, Benetke).
Turistični tokovi v Portorož tedaj niso več prihajali pretežno iz Avstrije, Češke in Madžarske, kar je bilo značilno za predhodno razvojno fazo, temveč vse bolj tudi iz Italije.
Turistične bivalne zmogljivosti se v tem obdobju niso povečale. Naselje se je transformiralo predvsem ob obali, kjer so zaradi krepitve kopališke rekreacije umetno razširili obalno ravnico.
Dnevna disperzija turistov se je nekoliko povečala, saj je izboljšan obalni ladijski promet omogočal izletništvo v obmorska mesta celotne zahodne Istre in tudi Benetke.
Razvoj med 1954 in 1989
Med drugo svetovno vojno zaustavljen turistični razvoj je oživel šele po letu 1954. Prva etapa v povojnem obdobju je trajala od 1954 do 1970, ko so z državnimi stimulativnimi ukrepi tako hotelske objekte, kot počitniške domove ter zasebne turistične sobe v starih, predvojnih turističnih objektih in vilah ponovno usposobili za turizem.
Kljub temu da turistični objekti med in po vojni niso služili turističnemu namenu več kot 10 let, je začel Portorož hitro privlačevati ne samo domače temveč tudi tuje turistične tokove.
V tej razvojni fazi je zdraviliški turizem skoraj povsem zamrl. Izpodrinila ga je poletna kopališka rekreacija. Portorož je s tem postal izrazit sezonski, kopališki turistični kraj s kratkim poletnim delo-va-njem.

AVVENTURE E DISAVVENTURE PER UNA RICHIESTA DI CITTADINANZA
La nuova legge sulla dttadinanza ha portato un po di scom-piglio a časa mia. Abbiamo una figlia sposata con un cittadino italiano, l'altra con un cittadino inglese ed il figlio ha sposato una ragazza che per meta e slovena e l'altra meta montenegrina.
Chiedere la dttadinanza ? Niente di piüfacile, d hanno detto. Vai all'uffido di stato civile, compili un modulo, presenti la domanda e se hatje carte a pošto dopo qualche giorno diventi cittadino sloveno.* Forti di questa convinzione siamo andati a vedere come stavano le cose per noi.
Non ci crederete : con tutta quella babele di nazionalitä e cittadinanze gli unid a dover fare la richiesta erano la nuora ed un nipote (inglese). Gli altri tutti O.K. Con un sospiro di sollievo stavamo gia uscendo dali' ufficio, quando l'impiegata ci richiama : - UE lei, signora Cesarina, non fa la richiesta T - "Che richiesta T chiedo. "Per la dttadinanza slovena" risponde lei. "M a se abito a Portorose da trent'anni, che richiesta dovrei mai fare P "Vede signora, qui da noi lei risulta cittadina serba." II colmo dei colmi Era proprio cosi I
Nel lontano 1949 abitavamo a Požarevac (paese natale di Miloševič) e fu la che dopo una permanenza di died anni mi dettero la dttadinanza serba. Per fortuna un vecchio amico ci ha fatto avere il documento necessario e tutto e cosi tomato nella normalitä. Normalitä per modo di dire: ho due nipoti in eta "matrimoniabili" che temo continueranno la tradizione famigliare.Probabilmente neanche loro conoscono il vecchio detto popolare : "Mogli e buoi dei paesi tuoi Г
Cesarina Smrekar
1
traveCagencij
TURISTIČNA AGENCIJA "T RAM O NTANAW d.o.o.
VABI VSE, Kl BI V LETU 1992 RADI ODDAJALI ZASEBNE SOBE ALI APARTMAJE. K SODELOVANJU. ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA TELEFON 74-505 ALI SE OGLASITE OSEBNO V NAŠI POSLOVALNICI V PORTOROŽU, Obala 18/A MED 8. IN 14. URO VSAK DAN RAZEN NEDELJE.
"GNOMA" Peter BLAŽEVIČ
gostinstvo - novosti - marketing objavljanje sporočil na svetlobnem dlsplayu v Portorožu telef.: 066/ 76 072, Postajališka 6

ČRNA NADALJEVANKA * ČfcNA NADALJEVANKAH ČRNA NADALJ
Pogled z druge strani
V prejšnjem uPortorožanu" (štev. 9) smo Sekretariatu inšpekcijskih služb obalnih obačin zastavili javno vprašanje, kako je mogoče, da so v njihovem seznamu o nedovoljenih (črnih) gradnjah tudi napake - med črne gradnje so - po trditvah prizadetih krajanov - uvrstili tudi nekaj z vsemi potrebnimi dovoljenji postavljenih gradenj!
Od urbanističnega inšpektorja dipl.arch.Borlsa KOČEVAR-ja, smo prejeli sledeči odgovor:
"Kolikor sem utegnil spoznati opravljeno delo svojega predhodnika, menim, da ga je skušal opravljati korektno in po svoji vesti, skladno z zakoni. Uspešnosti njegovega deta pa ne želim ocenjevati, ker sem na tem delovnem mestu spoznal, da na uspešnost in učinkovitost dela vpliva niz dejavnikov, na katere včasih ne moreš vplivati, čeprav bi svoje delo rad opravil tako, kot družba od tebe pričakuje.
Ljudje si marsikdaj predstavljamo stvari zelo poenostavljene in šele ko jih sami občutimo, vidimo, da niso takšne. Z mojim predhodnikom sva marsikateri primer črne gradnje "podedovala". Nekateri primeri se vlečejo že nekaj let, tudi desetletje, pa ne vidiš konca. Seveda bo takoj nekdo rekel : "Delajte po zakonu P Da, vendar tudi zakon, kakršen je, ni učinkovit. Manjka mu ostrine I Manjkajo sankcije, kazni. Kaj predstavlja 2.500 tolarjev proti milijonski investiciji ? Nič. Dokler bodo kazni tako nizke, bomo
potencialne črnograditelje kar vzpodbujali.
Marsikdo inšpektorju, ko pride na ogled, maha pred nosom s priglasitvijo del o obnovi strehe. Dela, ki se izvajajo, pa kar kličejo po lokacijskem in gradbenem dovoljenju, saj skuša investitor na račun obnove strehe nadzidati kar celo hišo ali dozidati stanovanjski prizidek. Kar priznajmo, da so redki med nami, ki gradijo zgolj v okvirih izdanega dovoljenja in da niso redki, ki namesto pet metrske shrambe naredijo npr. sedem metrsko ...
Preden sem napisal ta odgovor sem si ogledal gradnje tistih, ki so se pritožili zaradi neupravičene uvrstitve na seznam nedovoljenih gradenj. Skoraj v vseh primerih sem ugotovil odstopanja od izdanih dovoljenj - čemur se namesto črna gradnja reče gradnja v nasprotju z izdanim dovoljenjem. Pa smo tam I Inšpektor pride na ogled, gradnja ni v skladu z izdanim dovoljenjem, inšpektor izda odločbo, s katerose stranki naloži pridobitev ustreznega dovoljenja in če tega ne more pridobiti, zakon predvideva rušenje dela objekta, ki odstopa od pridobljenega dovoljenja.
Za konec pa še to :
Če kdo meni, da je bil na seznam po krivici uvrščen, se lahko oglasi kadarkoli na Sekretariatu za inšpekcijske službe v Kopru, Trg revolucije 4. Rad bom poiskal spis in pojasnil, zakaj je bil uvrščen na listo nedovoljenih gradenj. Vsekakor ne brez razloga."
Drugo vprašanje v prejšnjem "Portorožanu" je bilo zastavljeno Izvršnemu svetu SO Piran. Do zaključka redakcije te številke odgovora še ni bilo !
KAKO JE "SONCE" ("HELIOS") POSTALO "TEMNO"
Govori se, da je naša krajevna skupnost kriva za to, da začeta gradbena dela (adaptacija v poslovne prostore) v bivšem hotelu Helios, v samem portoroškem centru, že od konca letošnje zime stojijo. Govorice so sicer smešne in površne, a marsikateri naivnež jim verjame. Poslanec iz Portoroža v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Piran je namreč upravičeno zastavil delegatsko vprašanje, kaj se v Heliosu dela - glede na to, da se iz KS Portorož že vrsto let vrstijo pobude in zahteve za ureditev območja bivših hotelov Helios in Orion, tržnice Kaštel in avtobusne postaje. Pa je bilo vse le bob ob steno ! Nenadoma pa se je v Heliosu "nekaj začelo premikati"... in vzbudilo upanje in radovednost.
Delegatsko vprašanje pa - "kot da bi zbudilo iz spanja pravičnika" - je pognalo v tek pristojne, ki so (najbrž presenečeni) ugotovili, da se adaptacija bivšega hotela izvaja brez ustreznih dovoljenj ! In potem je urbanistični inšpektor izdal odločbo za ustavitev del.
Sta pa interesenta za uporabo prostorov v stavbi Heliosa (Idea KK Šiška in Grafično podjetje za zaposjpvanje invalidov TIP, oba iz Ljubljane) dne 26.11.1990 priglasila dela za ureditev prostorov. Na zahtevo upravnega organa občine Piran sta vlogo dopolnila dne 27.12.1930. Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor je pristojni upravni organ dolžan na vlogo odgovoriti v 30.dneh. Če v tem roku ne odgovori, se "šteje", da so dela dovoljena. Upravni organ pa je prosilcema vlogo zavrnil šele 20.2.1991,
kar je skoraj enomesečna zamuda !
Prosilec, ki je bil že začel z adaptacijo, se je na odločbo o ustavitvi del pritožil na ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer zdaj zadeva "visi" in čaka na rešitev...
Brala" naj sami presodijo, kdo je krivec, da objekt Helios zdaj, z napol začetimi deli, "stoji"... Mi vam ponujamo odgovor: "čmost gradnje" je povzročila občinska strokovna služba s svojo malomarnostjo.
Livija Sikur Zorman
GOSTILNA BELI KRIZ
PETER ČAR MAN
* *
¥
odprto vsak dan od 7 do 22 ure
Po ugodni ceni nudi vsak dan tople malice ter jedi po naročilu
MARTINOVO	Per San Marino - "crostoli"
Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust". Sv. Martin sam pri tem nima deleža. Karkoli se ob martinovanju godi, vse je znatno starejšega izvora. Spet je bilo tako, da je svetnik, čigar god je postavila Cerkev v primeren čas, moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti.
Tako je napisal Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev. Vse vabim, da nam sporočijo, kakšne šege in navade so bile nekoč v naših krajih v času, ko Sv.Martin iz mošta naredi vino.
Si stä awicinando Г11 novembre, giorno di S.Martino. Un vecchio detto dice :"Per san Martin, el mosto se fa vin". E per festeggiare degnamente questa ricorrenza, oltre all'arrosto di tacchino con i crauti, e usanza met-tere in tavola un piatto di "crostoli". Diversi sono i nomi dati a questo dolce : chiacchere, bugie^ cenci, trappe, galane, crostoli. Diverse sono anche le ricette. lo' ve ne
propongo una collaudata e garantita.
Rltorno dalla vendemmia della famiglia Portacrose: sosta a Portorose (1924) Družina PORTACROSE se vrača s trgatve - postanek v Portorožu (1924)
IravoJ/ffaestrv
I i

"Crostoli e fiochi, i xe boni se no xe pochi; e se no i xe dureti, no i pol esser perffeti".
Cesarlna
Ricetta per crostoli
Per sei persone occor-rono : - 4 tuorli, - 40 grammi di burro o margarina, - 4 cucchiai colmi di zucchero, - 4 cucchiai di buona grappa o rum, - un piz-zico di sale, - la buccia grattugiata di un limone, - farina quanto basta a formare una pasta piuttosto tenera. Mescolare i tuorli con lo zucchero e la grappa. Aggiungere il burro sciolto e la farina che bisogna dosare a oc-chio per ottenere un composto piuttosto tenero. Impastare a lungo e tirare una sfoglia abbastanza sottile. Tagliate con I'apposita rotellina. Preparate dell'olia di semi abbondante in una teglia alta e stretta e, quando I'olio e ben caldo, mettere i crostoli e continuare a frig-gere abbassando it fuoco. Dopo fritti spol-verizzarli con zucchero a velo.
Ve Ii consiglia
CesarinaSmrekar.
I I
^RjebtowtcuriL
отхљолиЈхзс, o
' sJ/Ct^QAlovcu AO tfktocoX; tel.: Џ?6€4
simfonija dobrih ukusa
Nudi ribje in mesne specialitete
in sprejema naročila za poslovne, poročne in druge slavnostne obede.
i I 1
1
DMOGA P0RT0R07.
ČENČARIJE - ČENČARIJE - ČENČARIJE - ČENČARIJE - CENCARIJE
Krajanom, prisotnim preteklega septembra na javni razpravi o osnutku zazidalnega načrta "Vojkov dom - Obala" se je ponudila neponovljiva priložnost, da s podporo predloga izvršnega sveta skupščine občine Piran "zrušijo" hišo gospodu Dušanu Puhu (Obala 63) - s slaščičarno vred. No, enkratne priložnosti - kdo ve zakaj - niso izrabili!
Ni lahko biti direktor, celo nevarno lahko postane, če gre firmi slabo in delavci ostanejo brez plač. "Bivšega direktorja "PIMAR- ja" (ki si je ustanovil zasebno podjetje) so njegovi delavci "obiskali" na domu in si po principu "vzami kjer je in daj kamor ni" hoteli prisvojiti dele njegove hiše na Poti pomorščakov.
Asfaltira se odsek Lepe ceste (del bivše Ladjedelniške rebri). O zdrahah, ki so zaradi tega nastale med stanovalci, ker vsak vidi predvsem svoj interes (in plot), pa drugič!
O tržnici "Kaštel" v "Portorožanu" nenehno nekaj premlevamo. Koncem septembra je "Kaštel" zaprl "svoja vrata". Zahteve krajanov, predvsem tistih, ki živijo okoli tržnice, nazadnje pa tudi Komisije za turizem pri SO Piran, so, da se "Kaštel" za stalno ukine. Koje letos prenehal obratovati, so odpeljali tudi smetanjake/zaboj-nike nameščene na njegovem obrobju. Upravljalci tržnice (KKC "Avditorij") pa zdaj kažejo s prstom na tiste, ki da so zares nemarni. Prebivalci okoliških hiš namreč sedaj, ko ni več smetnjakov, odpadke odlagajo kar na tla !
Saj-maščevanje je sladko! (ХЛ ilustracijo xfO*yf£A G-LEj foroG-tfičijo д/A straui ¥ l)
рш
ELEKTROINSTALACIJE
Roman KONTIČ
Belokriška 9, Portorož, telet.: 75 994 SE PRIPOROČA I
****
****
NAJ - NAJ - NAJ -NAJ - NAJ - NAJ - NAJ - NAJ - NAJ - NAJ - NAJ
ŠALJIVA LESTVICA - ŠALJIVA LESTVICA - ŠALJIVA LESTVICA - ŠALJIVA LESTVICA - ŠALJIVA LESTVICA - ŠALJIVA
KDO JE NAJBOLJ PRIUUBUEN-A (najpopularnejši-a) in KDO JE NAJMANJ PRIUUBUEN-A (najmanj popularen-na) POR-TOROŽAN ali PORTOROŽANKA ?
TOP ŠTIRIH WW
NAJBOU PRIUUBUENI MED PORTOROŽANI SO :
1)	Tatjana KOSOVEL (bivša predsednica skupščine občine Piran, poslanka v skupščino obalnih občin ...)
2)	Gustav GUZEJ (novinar, urednik "Portorožana", profesor filozofije na bivši piranski gimnaziji...)
3)	Slavica ŽIVEC (direktorica podjetja "PINIJA"...)
4)	Nino SPINELU (direktor igralnice "Casino")
TOP TREH
NAJMANJ PRIUUBUENI MED PORTOROŽANI SO :
1)	Dušan PUH, st. (odvetnik, predsednik skupščine KS Portorož, poslanec v skupščino občine Piran)
2)	Anton KOVŠCA (direktor Komunalnega podjetja "OKOLJE" Piran)
3)	Fanči KUHAR (direktorica KKC "Avditorij")
In kako smo prišli do teh rezultatov ?
Po telefonu smo poklicali 24 naključno izbranih Portorožanov oz. Portorožank in le tri so odklonile sodelovanje. V anketi je sodelovalo 20 ljudi -14 žensk in 6 moških (anketa je bila narejena v dopoldanskem času, ko so doma večinoma ženske in to povečini upokojenke).
Trije se niso hoteli opredeliti za najmanj priljubljeno osebo v Portorožu, en pa ne za najbolj priljubljeno.
Anketiranci so glasove razdelili kar med 18 Portorožanov, zato je število glasov za najbolj in najmanj priljubljenega Portorožana oz. Portorožanko zelo razpršeno.
KDO SO ŠE PRILJUBLJENI ?
Za Tatjano Kosovel in Gustava Guzeja kot najbolj priljubljena so se odločili po trije anketiranci, vendar si je slednji "prislužil" še en glas kot najmanj priljubljen, en "negativen" glas pa je bil oddan tudi za Nina Spinellija.
Po en glas za najbolj priljubljenega Portorožana oz. Portorožanko so prejeli še Jolanda KOS, dr. Jasna HENIGMAN, župnik Franc PRELC ("ker se zavzema za narkomane", je bila utemeljitev), Fanči KUHAR (kar deloma "odtehta" glasove pri najmanj priljubljenih), direktor hotelov Palace Danilo DANEU, Nada PUKŠIČ, Mitja JANČAR, Jožica GRMEK in Boris BEKEŠ.
in KDO SO ŠE NAJMANJ PRILJUBLJENI ?
Še najbolj so se anketiranci strinjali o najmanj priljubljenem -osem se jih je odločilo za Dušana PUH-a starejšega (nekdo ga je označil kot "tistega, ki ima slaščičarno"), za Antona KOVŠCO so se odločili predvsem zato, ker je direktor Komunalnega podjetja (ena od anketiran k je svojo odločitev obrazložila z "nečiščenjem Belokriške ceste in ker so smeti povsod").
Po en glas za najmanj priljubljenega Portorožana(-ko) so dobili še dr.Duška KRNEL-UMEK, Bojan KENDA, Andrej GRAHOR in kot rečeno tudi Gustav GUZEJ in Nino SPINELLI.
Vsem pa uredništvo iskreno čestita ! - ne glede na to, v katero lestvico ste se uvrstili.
Uvrstitev predvsem dokazuje, da ste v Portorožu med najbolj znanimi!
PA ŠE TO : "PORTOROŽAN" - kot TOLAR
Od vseh petindvajsetih anketiranih Portorožanov le eden ni nikoli slišal za naš časopis "Portorožan", ena pa je mislila, da jo sprašujemo po novem slovenskem denarju - tolarju I - o katerem da se stalno govori po televiziji!!!
NAGRADNA NALOGA - NAGRADNA NAL
IŠČEMO NAJBOLJŠE IDEJE: Ka| na mestu "Kaštela" ?
O tržnici "Kaštel", ob samem vhodu v Portorož, so mnenja deljena. Nekateri bi "Kaštel" še ta hip ukinili, če ne gre drugače, bi ga celo lastnoročno demolirali» drugi pa menijo, da je tržnica posrečena in v njej radi poleti posedajo, se predajajo kozarčku hladne pijače, glasbi, vrvežu ...
No, jesen z dežjem je stojnice v "Kaštelu" pregnala, pred nami pa je dolga zima - časa na pretek - za razmišljanje, kaj naj bo namesto "Kaštela".
V uredništvu smo se oprijeli načela "več glav več ve", zato vse bralce "Portorožana" vabimo, da nam posredujejo svoje predloge, ideje itd..., kaj naj bo na mestu tržnice "Kaštel". Vaši domišljiji dajemo povsem prosto pot. K sodelovanju ste vabljeni vsi - privrženci in nasprotniki "Kaštela", pa tudi "nevtralci"!
Uredništvo bo med predlogi izbralo :
1)	- NAJBOLJ DUHOVITEGA,
2)	- NAJBOLJ IZVIRNEGA
3)	- NAJBOLJ UPORABNEGA IN PERSPEKTIVNEGA.
j Avtorjem izbranih predlogov bomo podelili praktično 1 nagrado!
p Vaše predloge in ideje pričakujemo do 15.novembra t.l. ^ (po pošti jih pošljite na KS Portorož, Obala 16 ali jih sporočite ' po telefonu : 73-046).
PORTOROŠKE ISKRICE:
"Če hočemo dvigniti kvaliteto gostov, je najprej treba dvigniti raven okolja I Govorimo o zelenih površinah, o bogatih, petičnih gostih, luksuznem hotelu, nimamo pa niti denarja za čiščenje ulic in namakanje zelenic, zato je vse suho !"
A AAA***A A AA ******** A A A
KDOR IMA .TEŽAVE S KRVNIM PRITISKOM, SI GA LAHKO IZMERI V KRAJEVNI SKUPNOSTI PORTOROŽ (mala konferenčna dvorana)
irbaJL&' у^шЈјог od A6 Av
prostovoljni prispevki * HVALA * prostovoljni pris
V sklad za izdajanje "PORTOROZAN-a" so za to številko || darovali:
družina HAFNER z Lepe ceste 150 din, Ivan MEDOŠ s Senčne poti 300 din, Ema in Miro FIRM s Stare ceste 300 din, Marija in Branimir BUBNIČ z Vilfanove ulice 200 din, Terezija BALOH s poti Med vrtovi 200 din.
m
Spoštovani bralci!
Z željo, da bi olajšali vaš vsakdan, smo se odločili, da vas danes in v bodoče v KOMPASOVEM VALU seznanimo z našimi dejavnostmi in aktualnimi programi. Upamo, da bo vsak nekaj našel za sebe.
Lep pozdrav
S KOMPAS Ш KOMPASr K0MPAS0VCI
KOMPASOV VAL * KOMPASOV VAL * KOMPASOV VAL
I
P
II
i

DEJAVNOSTI:
-informacije
-	letalske vozovnice
-	rent a car
-	privatna namestitev
-	izletniški program
-	najem avtobusov
-	posredovanje viz
-	hotelske rezervacije
V	mesecu novembru smo pripravili potovanja v : ITALIJO, EGIPT, PARIZ, AŽURNO OBALO, PORTUGALSKO, ŠPANIJO, LONDON, PRAGO, BUDIMPEŠTO.
V	domovini organiziramo:
-	MARTINOVANJE v terminu 8. -10.11.1991
CENA : S LT 2.900,00 na osebo
-	2-dnevni izlet v KRANJSKO GORO z izletom v BELJAK
VSAKO SOBOTO od 9.11. dalje
CENA : S LT 1.450,00 na osebo
SMUČARJI I
Izšel je katalog SMUČANJE 91/92 SLOVENIJA, ITALIJA, AVSTRIJA, FRANCIJA
Smučarski klubi
Teniška šola Mime Jaušovec
Nagradna križanka
Informacije in prijave na TEL. 066/73-160
73-167 TLX. 34116 FAX. 066/74-398
KOMPASOV VAL * KOMPASOV VAL * KOMPASOV VAL
P
I
Ji
li
i
li
штшштштшшшшшштштшт