GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN0TB
ZFZ ST	CKteato, 111., »oboU, 30. julija (July 30), 1»S2
■alli«"..^ mt. ot	L h, ~e»lo» Itd*. rf Ot«. I. l»n,	-
9TEV,—NUMBER 179
Demokratk <n *<>€>'
o/no navarovaiijš
veterane iz šotori
PROSVETA
PROSVETA
Tista pozabljena *tran j
■ tj Ameriške kapitaliste in njihove hlapčone je i srnin, ker se toliko govori in pile o splošni 1 revščini, brezposelnosti in gospodarskih ban- I krotih. Jezi jih, ker se Jim toliko oči*, de so 1] zavozili bogato domovino f kalušo ln propast i Oni točejo biti krivL Kriza Je "an act of God" i kakor je potres ali tornado, ako pa je kdo dru- < gi odgovoren za strahovita poloma, naj bo — M kongres s svojimi "boljševiki", kl ogroša pri- h vatni kapital s svojimi konflskacljskiml na-
redbami!	• II
Prišlo je tudi to, da kapitalisti nsstopsjo L kot največji reveži, ki ao izgubili silne milijo- h oa — in kot prsvi mučenlld, ki se trudijo, da , spravijo Ameriko nazaj na noge, pa jim ves h pekel nagaja in jih ovira! Siromaki t	j
Kapitalistično časopisje Je začelo sistema- ] tlčno pisati, da je vedno večji krik o bedi, brez- i poselnosti ln bankrotih — pretiravanje in sra- ] motenje. Nagiaša se samo ena stran — slaba I stran — Amerike, medtem ps se druga, dobra ] stran popolnoma zanemarja. In baš ta "po- h zabljena stran" Amerike doluauje, da je go- I spodarstvo dežele fte zmiraj trdno in zdravo! h Amerika ne bo propadla! Kriza je prizadela , le majhen del prebivalstva!	I
"Pozabljena stran" Amerike, na katero |< zdaj časopisje opozarja, Je sledeča:	j
Med tem, ko se nsglaša, da je deset milijonov delavcev brez dela, noče nihče povedati, da je SO do 35 milijonov delavcev Še vedno na delu ln zluži denar!	j
Dočim trobijo, da Je propadlo štiri do pet-tisoč bank, je še vedno v Združenih državah čez 20,000 bank, ki redno poslujejo!	i
Veliko nepotrenega krika je o "bonusni sr-madi" v VVashingtonu, na drugI strani pa Je tri milijone bivših vojakov, ki čutijo, da Jim Stric Sam ničeear ne dolguje, ker so s svojo vojaško službo le izvršili svojo dolžnost ln še dobro se jim je godilo v armadi!
Skratka: sllks krize je pretirsns! Večina ljudstvs se nič ne pritožuje! Pritožujejo ee in najbolj kriče boljšcviki, kl niso nlkdsr zadovoljni — In pa inozemaka ter nlgraka drhal, ki bl rada prišla na krmilo Amerike!
To Je tista strsn. In zdaj, ko so nss gospodje opozorili ns to "silno resnico", moramo biti tiho in zahvaliti Boga očeta, da nl slsbše. Kajti — še predobro se nam godi ...
Koliko delavcev še dala, ne ve nihče — kakor na ve nihče, koliko jih je brez dels. Nsvs-Jajo ae okrogle številka: daeet milijonov, dvanajst milijonov. Rerimn, da Je 80 milijonov delavcev še na delu. Koliko od teh dela stalno In koliko je onih, ksterim nl bil« znižana meada? Ogromna večina "nposlenih" delavcev dela le dva do tri dni v tednu, veliko število pa še manj. Vsakdo si lahko misli, kak je zaslužek teh revežev. Ti delavci vise mad zrakom in zemljo — toliko da še dihajo. Ne morejo reči, da so uposlerfl, niti ds so brezposelni. | Vsaka pomoč Jim Je lsklju£ens, ker še "delajo", dasi žive njih družine v večjem' pomanjksnju kot marsikateri brccposelnl samec. In po mnenju kapitalističnih apologetlkov niso ti reveži nič prizadeti!
Kar se tiče bank, se ne morejo ameriški kapitalisti prav nič ponašati. Ameriške banke, med temi tudi največja, Žive danes od Hoovro-ve "dole"! Ce bl jim Hoover ne dal dveh milijard dolarjev na razpolago, bl najmanj polovica vseh bank še zaprla vrata. Ako banke Še redno poslujejo, zakaj ne izplačujejo vlog na takojšnjo zahtevo ln zakaj ne dajejo posojil? Bsnks Je dsnes tisti prostor, ki aamo požira denar — od sebe pa ne da niti ene fige. Končno: kako je to. da Je v sosednji Kanadi samo ena banka propadla v zadnjih desetih letih?
Glede bivših vojakov, katerim "ae Je dobro godilo" v armadi, pa aamo tole: edino onL kl so bili ubiti v Franciji ln Belgiji, ne zahtevajo bonuaa dsnes! Morda eo bili ubiti zato, ker ee
jim je "predobro godilo"! —
"Pozabljena štren" Amerike je Jaano pred dami — vsa. Vidimo, da Je zelo na slabem. Pri tem še nhmo omenili fermarjev in malih trgovcev, kl še niao bankrotirali; niamo omenili velike armade profeaionistov, ki Živi ob "doli."
ft* nekaj. Demagogi pravijo, da Je bedasto pisati in govoriti o sami miiertji ln krtai. Kdor je revež, ta ve, da je revež — nI mu treba tega pripovedovati vaak dan. Reveže je treba sabavsti s — lepimi storljami In s krepkimi smešnicami, da male posabi na praasn šekv
(NedaUevaaJe t aadajl kilil)
- Pred kopanjem se segrej na vso moč. Škodi nato, ne da bi se ohladil, v vodo. Umreš bi srčni kapi ali na drugi bolezni — umreti itak moraš!
Enostransko omočenje ne gre. Zato se pred kopanjem pošteno založi z alkoholom.
e
- Tudi poln želodec je koristen kopalcu. Na to
ne pozabi, preden stopiš v vodo. *
.. -m ■>■ i-	?
Odredb kopalnega mojstra nikoli ne poslušaj.	^

Vesti iz Jugoslavije
FKOgVBTfl
po glavi. Pukšič jc ne bodi len [boj legitimacije svoje kolegice
OFICIRSKA sodba
Sena
izvr
Na »mri
jueUfieiran
Beograd, 9. julija 1982. Obsodba nad mariborskimi oficirji je bila danes zjutraj is-, ršc-na. Na smrt obsojeni podporočnik Drsgoljub Atanaskovič je bil ob 4. zjutraj justificiran. Major Džokič in ostali obsojeni oficirji ter en podnarednik, ki so bili obsojeni v zapor in izgubo čina, ao bili dne 8. julija ob prisotnosti 2. pe*polka v Beogradu degradirani. Potrgali so jim epolete ln obšive ter odvzeli sablje. Nato so jih izročili policiji Beograda, da jih prepelje v požarevaško kaznilnico, kjer bodo odsedeli svojo kazen.
Javnost je kljub temu, da gre tu za stroge kazni, ki naj bi bile drugim nezadovoljnim oficirjem v svarilo, pričakovala, da bo ha smrt obsojeni Atanaskovič po-miloščen. Tudi niso listi sporočili nič o tem, da je kralj pomilostitev odvrnil, zato je nenadna vest o justifikadji presenetila.
Smrtna nesreča na progi
Železniški delavec je zjutraj 8. julija našel na progi pri Gro-belnem truplo povoženega pre-govnega čuvaja Martina Zatler-ja. Ta je bil uslužben na postaj f Ponikvi, ter je šel ponoči pregledat progo do Grobelna. Ko ae je vračal, se je najbrž ognil tržaškemu brzovlaku na drugi tir, po katerem pa je v istem hipu pridrvel dunajski brzivlak, ki je Zatlerja zadel v glavo ter ga vrgel ob vrtno ograjo čuvajnice, kjer je najbrž takoj mrtev obležal. Se v smrti je krčevito držal železničarsko svetilko v rokah.
Kobilice še vedno pustošijo po Vojvodini. Kljub vsemu prizadevanju nl mogoče uničiti ali pregnati velikih rojev kobilic, ki so v celih oblakih priletele na Vojvodino ter so uničile doelej že mnogo posevkov, ds je Škode že okrog 10 milijonov .Din. Kmetje in vojaki preganjajo kobilice s požiganjem slame, požgali so že več sto vozov slame, a kobilic zatreti ni mogoče. Posebno mnogo trpijo kraji okrog Kiklnde, v Banatu.
Hiša pogorela.—V Zgornjem Zabukovju na Dolenjskem je ob belem dnevu izbruhnil požar hiši posest niče Terezije Sereto-ve ter v eni uri kljub pomoči gasilcev in vaščanov uničil hišo do, tal. Zgorela je tudi vss krms, vsa obleka, vse orodje, zaloga žita itd. Posestnica ima veliko škodo, kl je le malenkostno krita z zavarovalnino.
Nenavadnega otroka je rodila neka ženska iz Mrkovjičgrsda po osmih mesecih nosečnosti in po desetih letih zakona. Otrok je prišel mrtev na svet. Zdravniki so ugotovili, da ni imel možganov, roke in prsi pa so bile nesorazmerno razvite. V licu in temenu nI Imel kosti, lobanja je bila zgoraj vdrta. Otroka so v znanstvene svrhe bslzamirall.
Repatriacija naših izseljencev v letošnjem letu.—Po listih posnemamo to-le - sporočilo, kl utegne zanimati: "Vse naše pa-robrodne družbe so se morale pri izdan ju koncesije obvezati, da bodo pri povratku vsake ladje iz inozemskih držav—če bo potreba—repatriirale na priporočilo naših predstavnikov v pre-komorskih državah določeno število naših državljanov. To pomeni toliko, da mora dati družba brezplačni prevoz Iz preko-morske do evropeke luke. To je bilo vse do lani v redu, ko je bilo še dovolj potnikov za pre-komorske dežele. Ob koncu leta I* *e je zadeva obrnila, ko je Htevilo potnikov za prekomoreke kraje močno padlo. Zaradi tega ** naša brodarska društva pričela otepavati svojih obveznosti in so hotela samo eno petino od lanskega števila izseljencev brezplečno repetrliratl: 1(8 oseb iz Severne Ameriko in Kanade ter 66 oseb iz Južne Ame-"ke. Zdaj je prišlo do eporas-uma med brodarekimf družbami n našo vlado, da bodo iz USA ''"v-plačno repatriirale 808, iz Ju*ne Amerike 180, iz Avstralija in Nove Zelandije pa 88 alro-**«nlh izseljencev. Parobrodne oružbt bodo povratnikom tud
is JucnUtUO
posodile potrebne vsote sa železniško voinjo od naše luke pe do doma, kar jim bo pozneje naša država vrnila."
Utonil—V B res tr niči je utonil 19-ietni posestnikov sin France Drakaler. Sel ae je kopat v Dravo, bil je slab plavač, sredi reke je omagal in preden ao mu prihiteli drugi na pomoč, je že izginil pod vodo. Trupla še nlao našli.—-V betnavskem ribniku pa so 8. t. m. našli truplo pred nekaj dnevi utopivšega ae delavca Antona Pera s Pobrežja.
"Po Teslovem principu." Pred ljubljanskimi sodniki je stal kot obtcdenec Gašper Pepelnik, star 34 let, po poklicu elek-tromehanik, ima štiri gimnazije, je nadarjen-r-a je preeedel skoro polovico svojega dosedanjega življenja v ječi. V ječi pa je tuhtal in tuhtal ter iznašel itik/o važno atvar, da je hotel in tudi je od nje nekaj čaoa živel in še Ženo je dobil a to avojo Iznajdbo. Ko se je namreč vrati lani Iz ječe, kjer je presedel svojo zad* njo 6-letno kazen zaradi tatvi ne, je spet začel jemati vsakovrstne predmete iz tujih stanovanj, ure, gramofone, revolverje in nekje 4600 Din v gotovini. Potem pa je priromal na ta na čin v neko zasavsko vas, kjer se je ustavil pri Bobkovih. Tem je pravil o svojem veleizumu. Trdil je, da je iznašel motor na zračne valove po Teslovem principu. Zdaj išče samo še finančnika, ki mu bo stvar financiral. Potem bo s avojo iznajdbo dosegel veliko slavo kakor Edison, sebi in Bobkovim pa veliko sreča Bobkovi ao mu verjeli ter mu dali celo hčer za ženo. In tako je Pepelnik kar 08tal pri Bobkovih # svojo ženo Francko. Letos aprila pa ao prišli ponj orožniki in zdaj na razpravi so mu sodniki pokazali vse predmete, ki jih je bil pokradel na raznih krajih, zadnje mesece. Pepelnik je tatvine priznal ter dejal: "Nisem mogel več naprej. Kriza je velika, lani je bila slaba letina in ksjvečja stiska. Pa sem jemal." Obsojen Je bil ns dve leti in pol robije.
V Voglajn! utonil.—Pred nekaj dnevi je potok Vogla j na pr Teharjih v celjski okolici zalite val prvo letošnjo žrtev. Potok je bil sicer zsrsdi suše zadnjih dni plitev, s vendar je postal za 16-letnaga kovaškega vajenca Vida Poljšakp usoden. Poljšsk, ki je doma v Prevorju, se je prišel zvečer kopat s svojim tovs-rišem. Nensdno ps je Poljšaka zgrsbll krč ter je izginil pod vodo. Tovariš ga je skušsl rešiti, a mu ni uspelo. Truplo utop-ljencs ao našli šele naslednjega dne.
Občina tarna.—Zagorska občina je rudarska občina. Ima pa tudi nekaj kmetov In mnogo trgovcev. A zaradi slsbegs stsnjs
rudarjev so oslabeli tudi trgov-
nagk> potegnil is iepa sesalko od bicikla ter udaril policista prav tako poglavi. rtanili eo nanj policisti, ga vrgli ob tla, brcali in pretepali. Potem so gs policaji še ovadili. Sodniki so se na razpravi prepričali, da je bU Pukšič k obrambi izzvan z nepravilnim in sirovim postopanjem policistov ter je bil oproščen vsske kazni.
V kina epozanln svojo eeotro. —Pred nekim kinom v Beogradu se je začela neka dama na vso moč Jokati. Zakaj? Na reklamnih sliksh ss smeriški film, kl so ga predvajali v kinu tisti dan, je spoznala svojo sestro Marijo, ki je ie 14 let ni videla ne ali-šala ničesar o njej. Potem se je ista aoena ponovila v kinu, kjer je snova potrdila, da je ameriška igralka Mary Bryal njena rodna sestra. Dama je morala pred zastopnike oblasti, kjer je izpovedala, da je njena sestra Marija Brendian Is Bosne bila pred 14 leti odpeljana v Budimpešto, odtod pa v Kalifornijo. Javila ae ni nikoli več. Po filmskih slikah pa jf zdaj spo-tro. Oblasti so že uvedle postoplnje, da bo identifieira-na omenjena igralka, aH je res Bosarika.
K po Izkušen emu samomoru Danice Ponikvarjeve v Dubrovniku, o katerem smo poročali, moramo pojasniti še to-le: Dognalo se je, da samomorilka ni Danica Ponikvarjeve, marveč Stefica Vrečarjeva, hčerka posestnika ln gostilničarja Vrečarja is Vojnika pri Celju. Ta je lani izginila is Celja, kjer je bila v službi, ter je odnesla s ae-
v službi Ponikvarjeve is Kamni ka. Ko se je Vrečarjeva v Up* brovniku vrgle v morje, s je priletela *aa mehko ter ostala šiva, eo našli pri njej Ponikvarjeve Danice legitimacije. Odtod pomota. Po sadnjih poročilih pa si je Vrečarjeva pri padcu nalomila hrbtenico in je njeno stanje nevarno.
Loaia Adam« se je mudil sadnjih pet tednov pri Sv. Janesu ob Bohinjskem jezeru, kjer je začel pisati in ie napisal daljši del svojega novega romans. Zdaj Je odšel s ženo v Rogaško Slatino, kjer misli tudi ostati nekaj tednov ter nadaljevati avoje delo. Se ta meeec izide pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani knjiga njegovih eeejev o ameriškem delavskem življenju. Zbral Je vanjo avoje razne članke o tej snovi ter jih etmil v celeto. Tiskovna zadruga je tudi ie načel-po sklenila, da izda prihodnje leto v prevodu tudi Adamičev "Smeh v džungli." Zagrebška založbe Binoza, ki je ie lani obljubila prevod Adamičevega "Di nam ita," isda istega menda še to leto; morali pa so na sahte-vo od sgoraj prečrtati nekaj manjših odlomkov, kar je Ads-mlč dovolil, ker baje ti odlomki nleo tako velike vainoati, da bl jih bilo tqško pogrešati.
Samomor.—Šolski otroci so našli v gozdu pri Sv. Marku v ptujski okolici na drevesu obešenega moškega. Ko ao obvestl-11 sosede, so ti takoj sneli samomorilca s drevesa. V njem so sposnsll 18-letnega Franceta Dominka. Zakaj je šel v prostovoljno smrt, ni znano.
Ivan Jon tez:
Amerika na smetiščih
ci in gredo drug zs drugim v konkurz, slabo se godi tudi kmetom. Rudarji in rudarske žene nsskskujejo < občinski ursd zs podpore, brezposelni hočejo 11 veti, občina pa nima denarja. Kmetje In Obrtniki ne morejo plačevati davkov in lani so ostali dolžni občini okrog 300,000 Din za davke. Občina je v stiski ter javno, celo po čaaoplslh roti davkoplačevalce naj vendar poravnajo vaaj del zaoetallh davkov, zakaj—stiske so velike. Tode odkod naj vzameta obrtnik ln okoliški kmet denar, če nima denarja njun odjemalec, rudar? h
Zaradi demonstracij v Ljubljani.—Dne 8. maja Je prišlo po tiatl klerikalni proalavl dr. Korošca do demonstracij pred Unl-onom, pri čemer je policija začela razgaljati demonstrsnte ter Je prišlo do pretepe. Policisti so z gumijevkami tolkli po ljudeh in akademikih, ki so zsčell udarce vračati. Bilo Je nekaj akademikov aretiranih in tudi nekaj drugih demonstrantov, neksj pa Je bilo ranjenih na obeh fronUh—policijski ln demonstrant« . Pred dnevi ae je vršil pred ljubljanskimi sodniki proces proti akademiku Antonu Pukšiču iz Prtekije. TO je prišel tedsj slučsjno v bližino Unions. slišal vpitje ter pohitel pogiedet, kaj se godi. Stal Jc med mirnimi gledalci, a nenadoma ga je neki policist udaril z gumijevko
Tri leta je minilo, odkar je zgrmels na tla silna papirnata finančna zgradba Wall Streeta in že tri leta stresa Ameriko v njenih temeljih uničujoča gospodarska ln socialna kriza, kl ji ni primere v svetovni zgodovini. Pred zgodovinskim kra-hom leta 1929 se je Amerika ko-psla v "'prosperltetl," vsakovrstna podjetja so uspevsls in se razširjala, IndUstrijaki razmah ni poznal meja, finančniki Wall Streeta so postavljali na podlagi Iz pen sijajne nebotičnike — lz papirja; Amerika Je prezirljivo gledala na ostali avet, kl je je-Čal v šapah ekonomske krize, češ, gospodariti ne znajo dru god, kakor na pr. v Ameriki. Naraščajoče brezposelnosti in bede, kl je že pred letom 1929 postajala bolj in bolj očitna, nihče ni maral videti. Prosperiteta t
Borzni krah I. 1929 je mahoma iztreznil od divja špekuls-clje ln /vrtoglave "prosperite-te" opijanjeno Ameriko — toda preposno. Njeno silna finančna zgradba Je bila na tleh, v razvalinah, njen industrijski kolos si je polomil železne zobe in brez-močen obstsl pred neprehodnimi klsncl ln prepsdl ns drugi strani. Amerika se je preplašila ter se prestrašeno vprašala: Kaj prlhsjs? Kaj se bo skuhalo Is tegs?
Tskrst so se brž oglasili razni "preroki:" Kriza Je le začas-na. Depresija bo prav tako naglo odšla kakor Je prišla. Ame rika je premagala že mnogo težjih kriz, bo z lahkoto premagala tudi novo krizo. Silnega kolosa, Amerike, ne bo konec, če ge po-prssks takale krizlca. Itd. Vsi tl "preroki" pa so se strinjali, da bo kriza premagana v nekaj mesecih, nsjdlje do spomlsdl 1930.
Ljudje so se nokam pomirili in potrpežljivo čakali. Socialisti in drugI "rsdfkalcl" so začeli na-
Jesen 1. 1980. Zastoj v industriji hujši, breapoeelnost večja. Bančnih polomov nihče več ne šteje. Bankrotiranih trgovcev tudi ne, Neodvisni trgovci so že v precepu — napovedi, da bo kriaa pometia tudi s malimi tr> govcl, pridobivajo novih priata-šev v propadlih trgovcih. Zaupanje v vsemogočnost ameriškega finančnege in induetrij-skega kolosa se krha. Toda ljudje še upajo In verujejo: spomladi enointrideaetoga bo kriza končsns.
Spomlad enoint rldesetega: Kriza pritisks čedalje huje. Tisti, ksterim jt bilo prizanešeno izprva, so Šs v precepu—ne še vsi, tods kolikor jih še ni direktno prizadetih, so vendar še v silnem strshu. Nobenih legle-dov ss skorajšnji konec miserl-je ni videti. Optimisti, tudi največji, postajajo previdni, prerokovanj je Čedalje manj. Banke pokajo, trgovine propadajo, tovarne dalje mečejo ljudi na ce-ato; najprej starce, kl so pustili v njih vae avoje življenje, potem delavce srednjih let, nazadnje mlade delavoe. Že so odpira pogled ns smetišča.
Toda "javnost," to je kapitalistično časplsje ln uradni Wssh-ington še ne prisnsta k ris«. Malo brezposelnosti resda ekslsti-rs, industrija je zašla v zastoj In banke ne stoje posebno trdno, prsvljo, tods to bo kmalu ponehalo ln "prosperiteta" bo prišla Apsa ogala ter obsipa a-meriškl narod a svojimi dobrotami.
Zima 1. 1930-51 Je bila huda, atrašna, za atotlaoče brezposelnih, kl jim je manjkalo kuriva, tople obleke, zadostne hrane — mnogim celo atrehe. Toda ured nlkl kapitalističnih Časopisov in kongresnlkl ter Hoover nlao občutili mraza in lakote. Zato ao ae še obotavljali prlanatl krlao.
glašati, da je vse to optlmlatlč-1	1981 pa so jo začeli pri
no prerokovanje "bunk," da kri- »»»vati tudi največji trmog av
j Slovenska Narodna
Podporni Jidnota
17. edrteal
«67-66 8s. Lsenšala Avs* Cblcoga, IU	T«L Rockvall 4664
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI ODSEK: VINCENT CAINKAR, prtd»adhlk... .2*67 S. Lswa<Ul* Ave* Chkago, IU
FRKD A. VIDER, gl. tajnik..........2567 S. Lawndala Ar*., Chicago, IU.
HLA3 NOVAK, tajnik bol. oddolka.,, .2657 S. Laendslo Ara., Chicago, IU.
JOHN VOGRICH, gl. blagajaik......2067 8. Uvndsl« Ara., Chicugo, 11L
HUP COMNA, upravitelj flsiUs..MS7 8. Lawndala Ara* Chicago, III. JOHN MOLEK, uradnik glaaila......2067 8. Uwndfl« Ara., Chicago, lil
OOSORNIKIt
ANDRKW VIDRICH, »nd podpradsadulk, MS Ru.m11 Ats* Johnatm, Pa. DONALD J. LOTK1CH, drugI podprad.., 1U37 8. TrumbuU Ava., Chkaga. 111.
JOHN J. ZAVERTN1K, gl. sdravnik........1724 W. 26tk St., Chiaago, IU.
GOSPODARSKI OD3KK:
FRANK ALESH, pradsadnlk...,......1124 8. Craeford *A?s* Chlaago, I1L
JOHN O LIP....................149 8. Pro« poet Ava., Clarandon H Hla. IU.
JOHKP1I SIHKOVICH.............UMIH Ilttntmtra Ava., Clovdand, Ohio.
POROTNI ODBRKt
JOHN GORŠKK, predsednik............414 W. Hay 8t., 8prlngftald, IU.
ANTON SULAR. ..................................Ros 27, A nas, Kaai*
JOHN TR0ELJ................................ t,»* Roa 257, StrsbaM, Pa.
FRANK PODBOJ,.............................Box «1, Park HU1, Pa.
FRANOSB ZAKOV&EK.................1016 Adama 8t* No. Oklsago, IU.
OKROtNl ZASTOPNIK 11 OEORGE SMREK AR, prvo okroljo..,,,.187 Maln Ave* W. Allqulppa, Pa.
JOHN I.OKAR JR., druga okrožja........626 B. 102nd Bt, Claraland, Oklu.
FRANK KLUN, trotje »krošjs...................Bos 65*. ChUholm, Mina.
JOSKPH BRATKOV1CH, šatrts okrolj«..........R. R. 6, Plttaburg. Kana.
FRANK KL^rčlO, pa to okroAJs...,..........Bos 161, Ročk 8prlngs, Wyo.
NADZORNI ODRBKl
FRANK tfAITZ, prsdaadalk.................8619 W. 26th St* Cklesgo, IU.
aLRRRT HRAST.....................1016 W. Plarea Bt* Mllirsukoa, Wls.
KRED MALO AI,............................. .86 Oaotral Parit, Paru, lil.

vm m«m « itm! • MaaaJaUMal »ms, aa» m h*ukk ao kl
vae ranrossa im* nOnaii t *i wn«iw Mkie« "^NttA »SMk Ml aa MUJaJo aa laka 0«4ka.
val itoeisi la 4taa« aaM. aaaaaaOo. uki aaaafclaa k skk « ka k t mS kaOaaa kkili, aa| m MSI« ao "FBOSvaTO." aaa« a Uwa4al» A«o* OUmu, Ut NOTSi Oimiamiaaia Mm I»wi otttm SmS to >jS»u>i MHNMHM^	fllMilHl tt^MMfllMl
IummmmI ilwi |Wllll|Ni 6lfln» il |||| ^n^iii simkšm im	li iihi
0» hinaii'1 aMIaa Ml ka
za nl zlučajna nesreče, temveč nelzbežns posledice brezumnega kapitalističnega gospodarstva, katerega bistvo je neTed; da sedanja krisa ne bo milejia, tem-1 več mnogo hujša, dolgotrajnejša, kakor katerakoli ekonomska kriza v zgodovini Združenih dr-ftav; da ja zadnji čas, da Amerika krene a starega, Izvoženega kolovoza, če ne želi popolnoma upropaztltl sebe. Toda nihče nI hotel verjeti. "Prerokovanja" kapitalističnih agentov zo bolj prijala lahkovernim Američanom. In val ti "preroki," od predsednika Hooverja do slednjega "pravega" Američana, ao bili prepolni aijajn$a optimizma. Dalekovldnejše ln bolj poštene ljudi, kl so napovedovali poostritev krize, povečanje bres-poselnosti ln pogoršanje boja za obatanek, ao zasmehovali, jih imenovali pesimiste ali celo boljševike, ki hočejo izrabiti •kriško" v ovoj prid, v avoje prevratne namene.
Spomladi 1. 1980 ae je kriza Šele dobro ukoreninlla. Brezposelnost Js naraščala v milijone Mezdna redukcije ao bile že v polnem teku — navzlic "pogod bl" industrijskih magnetov s predsednikom Hooverjem. Bančni krshi so postajsll gostejši. Zemljišča, ki so pred krshom
cl med njimi. In a priznanjem jo prišel v njihove glave atrah, silen atrah pred revolucijo. Po-
ft te vilo bank, kt so propudle tekom krlae, Je ogromno. NI čudno, da je ameriški narod popolnoma lagubll zaupanje v privatne finančne ustanove in sa-vode. Saj ni bilo prizadetih lo nekaj, tomveč stotlsočl, kl so iz-
veljnikl edlnlc narodne garde so f°b®
začeli dobivati navodila, kako poatopati v alučaju brezposelnostih Izgredov: dajte jim svinca*
Zima 1981-82 ja ie vnaprej delala vladajočim hude akrbl. Čeprav ao dobro posnall svoja Američane, ao ae vendar bali, da ae ne bl maaa naveličalo atrada-nja ob prepolnih skladiščih vseh človeških llvljensklh potrebščin. Toda ta atrah ja bil zaenkrat še odveč: mera še nI bila polna, potrpežljivosti ln zaupanja ljudstvo še nl Izgubilo. In geslo: Hoover Je krivi Prohlbl-clja ja kriva! Je imelo veliko moč. Amerlkanec je verjel, da bl odprava teh dveh "člnlte-Ijov zla" pomenila konec krize.
Začelo aa Je pripravljanje — na volitve ln na slmo.
II.
Zima 1931-82 ne bo prišla tako hitro iz spomina atotiaočem brezposelnih, možem, ftensm, o-trokom, kl so prszebsll v ness kurjenih domovih, tavali po cestah v prelahkih oblekah, stradali ln počasi propadali { ne bodo ie pozabili vai tlati stotlsočl delavcev, kl nlao Imeli kam
.	. .	. i položiti od glada ln mraza Iz-
ar^T^: SB*	kl potrprtljlvo
dalje bolj izgubljala na vredno sti. Toda ljudje so še upali. Rasni optimistični "preroki" so imeli še dosti lshkovernih pristašev. Jeseni se bo obrnilo ns bolje, so trdno upali celo starejši
delavci,
časno,
ločeno
postslo
ne bo vi
kriza p
clh. T
verjeti,
pogleda
stvom.
bili odpuščeni "zs krize in zs nedo-diisl je le tedsj , de zo to dele vee dels, tudi če M bils ns v neksj mese-nlhče nl maral tega
obraz
šla svojo pot.
O. — Fotografiraj L L
čakali ure in ure v dolgih krušnih vrstah — na košček kruhs in skodelico tople vode. Tods obeteis se Je že druge, še hujšs sims, U sims, ki js Bdaj pred nami, Kaj bo 7
L. 1932: Delavci Isgubljsjo svoje domove v tisočih, stotlso-Čih. Farmarji izgubljsjo svoje farme. Nl densrjs sa dolgove, obresti, dsvke. Msrsikjs nl vsč niti zs plin, elektriko, vodo! Dol
r jo bilo strah MtaUk(. u po«dinca - kredit Jo a krutim dej-l^, umirmUt Ugl9 ^^ j«
ubijala ne le konkurence verii-nih trgovin, ki prodsjsjo blago samo ss gotovino, marveč tudi In predvsem kredit. Ta počasni ps sigurni proces uničevanja malih trgovčeva med katerimi Ja ie danea precej Slovencev, je bil opisan v povesti "Potres," kl Je bila priobččena letos v Troavetl." &tevllo irtov krize pa jo z vaaklm dnevom bolj o-gromno. Izhoda lz krize pa v o d lin I molje dosdaj nleo še vi deli, hlao hoteli niti mogli. A-meriškl velekapitalizem je akra-hfral, dokasal avojo popolno ne-zmožnost, kljub temu ae ne ma-m umakniti In a tem skrsjšstl krizo, U Je ne more In ne sns sN
ln v mnogih alučajlh priatrada ne prihranke. Posledice isgub-Ijenega zaupanja, kl ga ja pred-aednik Hover zaman "klical nazaj," ao vidne v novih bančnih polomih. Koliko ljudi je prišlo ob vse, nihče na more vedeti, ker jih je preveliko število, In prav tako ne moremo vedeti, koliko naših rojakov jo tekom krlse Izgubilo vae: hiše, pri hranke, podjetja, sploh vse. Gotovo Je, d* Jo število propadlih ljudi naraslo v vrtoglave števil ka.
Omonll sem ie, ds reskclo-nsrno Časopisje dolgo nl hotelo prlsnsti krlse, milijonov brezposelnih ln ps silne bede, ki je u propaščala stotiaočo ljudi, mož, žena, otrok. V tretjem letu kri se ps Javendsrle priznalo kru ts, suha dejstva. "Llberslnejšl" časopisi ao sačell prinašati allke ln oplae newyorškega "Hoover v lile J a," kolonije bednih brezposelnih delavcev, katerih absolutna edina "oaelbna lasi niha" Je bilo njihovo bedno življenje; In ko Je (amošnja policija preizkušala avojo moč ns teli bednih žrtvah propadajočegs gospo-darskega In družabnega Blatoma, jih začela Izganjati Is njihovih paajlh kolib, ao nekateri Izmed teh časopisov pokazali celo ogorčenje ter obsodili početje policistov kot brutalno, nečloveško In nevredno Amerike, te najbogatejše dožele ua svetu, kl pa ne privošči avojlm siromakom niti pasjih kolib In jaxbin. To Je bilo potrebno, kajti splošna nezadovoljnost Ja naraščala in treba Je bilo posvetiti z olj no svetilko v mrak te nepopla-ne ln neverjetne revščine, sicer bl čl ta tel j I začeli dvomiti o '11
Napredek gasilske unije
Bdlna unija, kl IMtaauje napredek
Wsahlagton. — (FP) — linija gaailcav je najbrž edina strokovna organizacija, kl je v zadnjih par letih napredovala Članstvu. Od sadnje konvencije je njeno člsnstvo narastlo sa dva tiaoč vzlic temu, ds jo odstopilo krajevna unija v Mon-treslu s 990 Člsnl.
V	sadnjih dveh tetll\ je bilo organiziranih 28 novih poato-jsnk, devet ps js bilo sopet sprejetih v unijo, poročs tajnik Kkhardaon. Okrog 80% članstva al Je v tej krlsi obdržalo staro meado ln dolovne pogoje.
V	Michlganu, kjer ae unija v preteklosti nl mogla ukorenlnltl, je v teku organlsatorična kampanja In so bile iiodruinioe organizirane v Monroeju, Adrlanu ln Battle Creeku.
Gasilci Imajo avojo dvoletno konvencijo v Ban Dlegu, Cal. Vrši ae prihodnji meaec.
Delavci v llllnoUu lagublll dve tretjini na plačah
Chicago. — Državni delavski department poroča, da ao ao od 1926-1027 izplačane mezde znižale za dve tretjini, kot pokazu-jejo najnovejše številke. To pomeni, da je med ljudstvom dvakrat manj denarja kot pred sedmimi leti in nakupovalna moč delavstva, upoštevajoč nižje cene, okrog polovico manjša kot pred krizo. 7e|>oBlenost so je v tej dobi znižala na , kar pomeni, da Je v Illinolsu skoraj M>lovlca delavcev bres dela.
bera I nost I" In "čempljonstvu i borbi za ljudske pravice In Into r^se" teh listov,
Na vrsto so prišle slike In po-vršni, večkrat v "lahek humor" zaviti opfal teh sellšč 100% siromakov v Chicagu, Detroltu (kjer Je Fordova polšja mirila In tolažila brezpoeelne s avln čenkami), PhfladelphiJI In drugih ameriških Industrijaklh središčih. Revščine, kl jI nl |>od solncem para, je bila srečno odkrita; kriaa a svojimi pogubni mi posledicami i brezprimerno revščino, trpljenjem In obupom brezposelnih delavcev In njihovih družin, Je bila končno " priznana!"
< Dalja prihodajM.)
Agitirajte M PrwrHft!
PKIMOICMKK NOVIČK
Mo dal ječe zaradi vanja saetav«
Pred tržaškim kazenskim ao-dlščem ae Je 14. t. m. zagovar-al Franc Krellč, star 41 let, kl e bil obtožen, da Je v pijanosti 21, aprila ob priliki fašističnega praznika zasramoval Italljanako t robo J nleo. Organa javne varnosti sta moža aretirala ter prijavila, češ da Je aokrlvil zločin proti zakona o Jevni varnosti In zaščiti države. Krellča ao zares laročlil v preiskavo posebnemu sodišču, kl pa ga Je ponovno vrnilo ksienskemu sodišču s navedbo, da obtoženec nl Isvrill tako •kstremnega sločlns, da bl ga moralo soditi rimsko posebno sodišče: Kljub temu pa ga Je, kakor zatrjujejo tržaški II-B0, tržaško sodišče strogo sodilo: Obsojen je bil ns lete dni zapor s Hi S60 lir
Upton Sinclair
Za Proavato prevel Buri
■ •V r

PROSVETa
Peter je zopet prisegel zvestobo In hkrati je izrabil priložnost in pripomnil: "Ali »e vam ne dozdeva, da mi bi gospod Guffey lahko nekoliko zboljšal položaj, ker aem odkril zaroto?"
"Da, prav pravično bi bilo." In pričela ata ae pogajati. Peter je namig-
ne preiskavo navadil in raditega aedaj ni bil užaljen. Smatral je to kot dokaz neizmernega ugleda, ki ga je užival Nelae Akerman. Stražarji ao preobrnili njegove žepe in ga pretipali. Eden je atopal pred njim, ga vodil po belih, z drobnim kremencem poautl parkovi stezi preko m ramo mati h stopnic proti holmcu
dala ljubega najdenčkn strokovnjaku v Ljubljano, da nam ga
vzgoji."
"Najdenčka ?" ae začudim, kajti bil sem prepričan, da sta bila vzela k sebi kakega revnega sorodnika.
"Ah, dn, eeveda! Vi tega le ne veste," se gospa skloni k rae-
pise? Same sitnosti ln stroški
bi iz tega nastali. Pa sva sklenila: Tako je ljubek, kar pri nas naj ostane. Bogve iz kakšne rodbine je. Liatin ni imel pri sebi, le imena mu nismo vedeli. No, pa amo ga kratili za Bobi ja in ga oddali v privatno oskrbo. Petsto dinarjev mesečno
ni "Vidite, to je bilo tako: Ne- plačujemo zanj. Ali obljubili so kega dne odprem vrata. Ko le- nama, da ga čez pol leta vzame-žl pred vrati ln premilo joka? va lahko domov. Takrat bo že le-Ns* Bobiček! Neusmiljena ma- po vzgojen in za vsak salon spoti ga je pustila tam in odlla po soben." avojih poteh. Nemarnlca!" 1
nil na nevarnosti, katerim ee Je teP-tavil č^t do palače !« ga predal in slsvo pa so prejeli drugi. Sicer je Guffey tudi ni bil deležen, vsaj v časopisih ne, a priljubil se je svojim delodajalcem, ln se lahko prikupi ie tplj, ako ga Peter priporoči pr kralju American Cityja. Peter je menil, da bi bilo za vse to tisoč dolarjev bal primerna vsota, a denar mora dobiti takoj, predno se Javi pri kralju. MoGlvney je jezno nagubal čelo: "Sližite vi Gudge, aH ste res Uko nesramni ln zahtevaU za svojo podtaknjeno stvsr le de-
HH!*
McGivney je navadno ravnal s Petrom kot s strahopetcem aH spoznal Je, da mali mož v gotovih slučajih izpremenl svojo naravo. Navadno Je bUo to, kadar ae Js pogsjal za denar.
ki Je neslišno stopal s svojimi klobučevinastl-mi opanki.
Ce PeUr ne bi vedel, da Je to privatna hiša, bi ai mislil, da Je umetniška galerija. Ogromni mramornati stebri so moleli kvišku. Slike, večje kot PeUr so visele po sUnah in gobelini, na njih pa konji v naravni velikosti. Videl Je oklopne viteze, bojne sekire, plešoče japonske vrage in druge čudoviU reči. Petra bi zanimalo sUnovanje uglednega milijonarja. Z naslado bi vsrkaval bajno okolico in razkošje, kl ga je obdajalo. A nevarno podjetje, v katerega se je podal, mu je zaposlilo vse misli. Nelll mu je naročila in celo zabičala, na kaj mora paziti. Stopal Je po stopnišču, pregr-
"Morda Jih je imela še celo kopico ln ni mogla za vse skrbeti," sem skušal opravičiti brezvestno maUr.
"To sem ai tudi jaz mislila! je prikimala gospa. "Pa naj bo Uko ali drugače. — Prod vrati
To je pa zelo hitro. Zelo mora biti nadarjen," podvomim jaz.
"Da. Zelo je nadarjen. Sicer ae pa vodja zavoda z njim posebej peča. Po dveh mesecih sva ga danes prvič obiskala. Rečem vam, Uk napredek, Uk .napredek! Komaj da sem ga spo-
je ležal ln jokal. Kaj sem hote-	znala! Cist, prijazen in Uko lju-la? Poklicala sem Micko — Ml-	bek, da mi je kar hudo, ko se cka je namreč najina služkinja,	spomnim nanj." Slovenka je. Slovenke cenim. So	Gospa se ne more vzdržati pridne, «*fcne in najcenejše,	solz. Zasmili se ml in premiAlju-In jezika ae koj nauče. Micka	jem, kako krivično je to, da teše slovenski odgovoriti ne ma-	kim ljudem Bog ne pošlje kopira več, Uko vam je zvesU. No,	co otrok.
pokličem jo in odneseva revčka! "No, milostiva," jo skušam
mu je mleko kar zaleUvalo, ko ga jo Izpit polno latvico. Pa ves je bil ušiv in bolhe so kar Uko skakale po njem."
"Pa kakšne bolhe!" pritrdi gospod. "Po vsem sUnovanju nama jih je raztrešči. Vse po-sUlje so jih bile polne!"
"AH Stipel" je goepa skrem-žila obraz. "Samo dva dni. Micka jih Jo vse polovlla!"
"No, no, saj nič ne rečem!" se je udal gospod.
Gospa pa Je nadaljevala:
"No, kaj naj fločnemo z njim? Na policijo? Poziv v časo-
_____ _____________-	■ , M. __ ,____■ „ , _	, . , v-tanovanie Rečem vam, Uko potolažiti. "Saj pol leU kmalu
To je hoUl imeti PeUr tudi sedaj. JeznegS po- nj<mim x mehkimi, žametastimi preprogami n	L^an revček, da ee mine. In zavest, da ste storili
i- i______u ^..-mll M^.ivn#vn: "Ce I _____________...	— Kl lokVn alrrf1 Alovek. N® u"	. . . 1 ' nekaj dobrega ko ste pobrali
u)|ogo siroto Uko rekoč s ceste
in Jo vzeli k sebi--T
/Tako je ljubek," me ona jo-kaje prekine. "In Uko inteligenten! Nič več ne stika po kotih, nič več ne trga cofkov z zo-fe in foteljev, v posteljico se nič več ne ponesnaži — vsakokrat milo prosi, da ga odneso ven —-
gleda in neustrašno je zavrnil MoGlvneya: "Ce vam moj podUknjenl bombni aUnUt ne ugaja, prosim objavite to v časopisih."
Peter Je bil zopet buldog in se zagrizel v smrček drugega buldoga. Je dostikrat je videl, kako je mož s podganjim obrazom privlekel denar Iz žepa in zato Je vedel, da McGlv-ney tudi sedaj ni prišel nepripravljen. Vztrajal Je pri svoji zahtevi: 'Tisoč dolarjev ali nič." In kakor prvič, Uko se mu je tudi sedaj skrčilo srce, ko je McGivney Izvlekel denar ln Petpr Je videl, da Je prinesel s soboj veliko več.
PeUr se je potolažil s mislijo, da je tisoč dolarjev prav lepa vsoU in veselo razpoložen Je hitel proti Nelse Akermanovi hiši. Sklenil je, da Nelll ne omeni teh tisoč dolarjev. Ako ženske zvedo kaj o denarju« ne mirujejo prej, dokler ne prejmejo poslednjega cenU aH pa vsaj skupno vsega ne Zapravijo
51
Hiša Nelse Akermana je bila zunaj mesU, na gozdnaUm griču. Tramvajsko poeUJališče Je bilo oddaljeno nekaj milj in PeUr je moral dolgo hoditi po solnčnl pripeki. Ko si je dsl veliki bsnkir grsdltl svojo vilo,, se najbrže ni domislil, da ga bo kdo obiskal, kl nima lastnega avtomobila. Ko Je Peter Uko hodil in hodil, si Je mislU, če se bo gibal v visokih krogih, še bo tudi sam moral pridružiti kakemu avtomobilskemu klubu. Avtomobil bo moral seveda tudi Imeti.
Park Je bil obdan z ogromno bronaato ograjo, deeet čevljev vleoko, ki se Je končevala va nekako negostoljubne oeti. PeUr Je pogostokrat čital v 'Timesu" o Uj bronasti ograji, koliko jardov je dolga, koliko osti ima ter koliko dolarjev Je veljala. Velika bronasU vraU oo bila v ograji in na njih majhna Ubllca: "Pozor 1 Hud pes!" Na notranji strani so korakali trije s puškami oboroženi stražarji. To Je bila posledica nove zarote, a Peter nl vedel tega. Stražarji so se mu dozdevali nekak sim bol vsžnostl in veličine moža, ksterega namerava obiskati.
Pritianil Je na gumb v vratih. Pojavil se je možak in PeUr se Je uklonil povelju Ur povedal svoje Ime: "Arthur G. Gllllouddy." VraUr so je vrnil v svojo ložo, Ulefonlral, se slednjič vrnlK odprl vraU ter Petru dovolil vstop.
"PreUkati vas moram," Je rekol vraUr in PeUr. ki Je bil že nekolikokrat aretiran, se je
videl zaveso, za katero se bi lahko skril človek. Njej nasproti Je visela slika nekega španskega kavallrja. To dvoje el Je dobro zapomnil.
Prekoračila sU predeobje, na koncu katerega Je služabnik potrkal na vraU. Peter Je vstopil v velik mračen prostor. Služabnik se Je neslišno odstranil in PeUr Je začudeno ©b-sUl v polUmi Ur se a strahom skušal razgle-dati po prostoru. Z nasprotne strsni se je zaslišalo kašljanje, ki Je spominjalo na bolnike. PeUr Je opazil temno posteljo, nad katero se Je dvigalo dragoceno nebo, kl se Je v neštetih gubah spuščalo navzdol. V postelji je opazil moža, obdanega z mnogimi blazinami. Ponovno Je zakašljal in potem s silo izpregovoril: "Tu sem."
Peter Je prekoračil sobo, obsUl nekako deset korakov pred posUljo; klobuk Je krčevito stlsfcsl v roki. Ležečega ni naUnko videl, tudi nedostojno se mu Je dozdevalo, da bi preveč strmel vanj.
"Vi sU torej . .." in zaslišalo se je ponovno kašljanje. "Kdo sU?"
"Gudge."
"Vi ste torej mož ... kl ve vse o rdečkar-
Jlhr
"Da, gospod."
Bolnik je zakašljal po vsaki drugI besedi ln Peter je opazil, da je vedno del roko pred usU kot bl se sramoval, da dela Uk hrup. Polagoma so se Petrove oči privadile na polmrak ln spoznal je, da jo Nelse Akerman sUrejll gospod z zabuhlimi lici in Umnimi sencami pod očmi. Golo plešo mu je pokrivala črna, svilena ln vezena čepica. Preko spalne srajce je Imel oblečeno kratko pleUno Jopico. Kraj po-«tel je je sUla mizica, na njej pa nešUto kozarcev, sUkleničlo ln Ulefon. Vsakih par minut je zazvonil in Akerman jo prekinil razgovor Ur uredil kak zapleten trgovski slučaj. "SUvll sem vam že svojo pogoje," Je jezno zakašljal. PeUr, kl ga je zanimalo obnašanje bogatašev, je opazil, da Je Akerman prevlju-den in nl hoUl kašljatl v telefonsko školjko. "Ako plačate pet ln dvajset tleoč dolarjev kot a conto, sem voljan še nekoliko počakati, pa tudi ne cenU manj." Groza Je spreletela Petra, ko je spoznal, da Je dosegel najv4*jl vrh Olimpa ln više se ne bl mogel povipeti kakor le tedaj, ko pride v nebesa.
(DetJs prihodnji*.)
Vse razume, vse uboga! Samo "Bobi!" sem rekla, pa me je že apoznal in pritekel k meni. Mirno ae je dal pobožati po glavi in ae hote! povzpeti v naročje. "Ne smeš," sem ga poučila in mu zagrozila s prstom. Da bi ga bili videli! Takoj je razumel, da ne sme. Sram ga je bilo. Stisnil je repek med noge in zbežal v kot," Zazijal sem od presenečenja: "Opro — oprostite, milostljiva — kdo — kaj pa je prav za prav U vaš najdenček?"
"Bobi V se začudi gospa. "Saj vam vendar že ves čas o njem pripovedujem! — Bel, skodran pinč je! Strokovnjak pravi, da je čistokrven!"
Zamislil sem se in mimo mojih ušes je šlo čebljanje gospe
Vlak se je usUvil na prvi po-sUji. Pogled mi pade skozi ok l no. Ob progi so barake. Iz ene teh napol podrtih, bolj pasjim hišicam podobnih človeških bivališč stopi razcapana žena z dojenčkom v naročju. Plašno gleda okrog in pridrsa do oken našega voza. Nič ne reče, le roko iztegne.
Gospod s cigaro zagolči, nasloni glavo na naslonjalo in zapre oči. Gospa.pa vzdihne, seže v
torbico in išče. Ko najde, mi p^. moli denar ter prosi, da ji n j zmenjam. Nato izroči polovic« revici iz barake, ostalo spravi v orbico.
"Bože moj, koliko je na »vetu beračev!" vzdihne in nasloni glavo v kot, da ne vidi tragike življenja.
SOBOTA, 30. JULUA.
SMEŠNICE
Iskrenost nad vse
—	Veste, gospa, jaz sem zelo odkritosrčna. Kar imam na ar-cu, to imam na jeziku.
—	Ze prav, toda Čudim se, d« imate tako veliko srce.
e	I
"Ze toliko let sva poročena, pa še nikdar nisem dobil taks dobre kave kot danes."
"Ali je mogoče, da sem se zrno-tila in ti servirala svojo škode, lico kave?"
NAJVEČJI PARNIK "REX* BO ODPLUL IZ GENOVE SEPTEMBRA 27
KAKO JE ROJENA RETA /
CIGA-
J. Ribičič:
V VUUCU
V zadnjem hipu sem še vjel vlak. Nerodno Je to, da nič več vlaki ne plskajo, sprevodniki nič več ne trobljo ln ne mahajo zamudnikom z rokami. Ce imaš količkaj slabo uro, aH če se pelješ s tramvajem, aH če čakaš na peronu, da te kdo opozori na odhod — ti uide vlak pred nosom. K sreči Je moja ura one-— pravilno tikUkala In sem bil peš odšel na posUjo. Vstopil sem pravočaano in komaj aem bil vstopil, te se Je vlak za< zibal In se pognal naprej. Poiskal sem pripraven kupe in sedel. V kupeju sU sedela še dvs potnika. Gospod ln gospa. Gospa Je sedela ob oknu ln komaj slišno ihtela. S svilenim robcem si Je brisala oči ln skrlvsla obraz, zakaj sram jo je bilo pred tujim človekom.
Ob gospej je sedel debel gospod ln na vse pretege vlekel dim is debele cigare.
"Kaj jima neki je?" se ču-dim. Kajti, da bi Ju trle skrbi kakor druge ljudi, sa to sts bila prerejena in preskrbno opravljena. Na njenem samaščenem vratu so se svetile zUte verižice. pod vratom ji Je obleko ape-njsls dragocena broška ln s pr-sUnov na njenih debelih prstih so se svetili dragi kamni; ko je dvignila roke, so sarožljale sla te zapestnice. On ln ona sU biU
Uko masivna, da sta sede za-kotlla dve tretjini klopi. Posebno oni Trebuh mu nl dal, da bl udobno sedel, držati Je moral hrbtišče pokoncu in nogo močno vsaksebi. In sopihal Je kakor som.
"AH vam Je padla iskra v o-ko?" sočutno pogledam gospo. "AH naj zaprem okno?"
"Ah, ne, hvala, gospod!" ml odgo\orl gospa po hrvaUko.
Nekoliko se prestrašim, ko spoznam, da se bom moral meniti hrvaško, rajši bi se bU po slovensko. AH končno Imamo Slovenci močno razvit dar za J zike, za srbo-hrvaškl pa še posebno. Vsaki slovenski besedi posUvlmo poudarek na prvi slog, za vsskim sUvkom vzkliknemo "Boge mi" pa poaUncmo pristni Hrvati.
"Ne. gospod." nadaljuje go-spe ln si obriše dubelo solso It oči. Ne jokam zaradi leka. Slovo me je tako prevzelo!"
"No, no, Marke! Nemoj, ne-moj!" zasopiha gospod.
"Da. da, materino arce!" sedem In pogledam gospods.
Gospod nekaj samrmra, go-upa pa pove:
"Oh, te milosti ml Bog nl ho-tel izkazati! Otrok mt ni dal!"
In sem is vedel:
Otrok nimaU. sama živiU ln ne vesU. kam bi s bogastvom. Pred vojno aU bila le reveža. Blazine s postelj sU te prodajala. Ps se Jima je nenadoms sreča nasmehnile. Sredi vojne, ko
je vsega primanjkovalo, je bil on Izvedel za pošlljatev slanine. Tiste čase Je bila slanina draga ln ss je dražita vsako uro. Iz zanjo in našel kup-
Dvomljivo je ako Je sploh še kateri produkt, ki Uko malo stane ln daje toliko pozornosti kot ravno cigareta. Prav malo kadilcev Ima'idejo kako veliko pozornosti, dela ln kapiUla zahteva za produciranje prave popularne cigarete.
Zamislite si slavno Lucky Strike cigareto, za primero. Vzame nsd tri leU predno se rodi ena Lucky Strike cigareta, čeravno vzame le par minut in že Je pokajena. Več let zahUva zbiranje, sUranje in pacanje finega tobaka, ki ga kadilci spoznavajo vsepovsod v Luckies. To izbrano tobakovo listje je zbrano po raznih velikih in važnih svetovnih trgih tobaka jn že pravilno ravnanje s tem je Ukorekoč veda samo obsebi, ki bl zahUvala celo knjigo, ako bi jo hoteli opisati. se potrebuje veliko kapiUle ga Uko veliko zalogo tobaka je dokaj jaano.
dole potem ko se Je tobak pravilno aesUral in pacal, ae šele začne pravo Izdelovanje, potom katerega ae znanstvenim procesom uposli v izdelavi vašega Lucky Strike. Voe surov tobak v svoji naravnosti všebuje neke vrste nečistoeti, kl povzročajo ŠčegeUnje v grlu in kašelj. Da se prežene U nečistoče, u posle izdelovaUlji Lucky Strike ciga-reU proces proženja in uključiv
Odžene boleči«« iz niile ia kosti
Moški In Unak*. kl Imajo rcvmatliem ali ftivlne bo^nni dob« Icvraino pomo* v Nuga-Tum. To .Imenitno spravilo pretonr ia Ši-vota vm strup«, kl povarotajo boloMna v milicah, »Iviju .In koalah. Daj« tudi novo mo4 in sila oaUballm IMJmakln orvanom. odpravi plinova vsdiganja v Balodcu In Cra-vih, o jata oalabai« oblati In vam da motno tdravo uk>.
VI lahko dobit« Nusa-Tna v vaaki Mami. Ako va* lekarnar nima tnta v aalod recita naj iataca narodi od traoveav na daboto. Od-klonit« vnako nadomestilo. Paalt«. da dobite pravi Nuca-TotM nobeno drugo adravllo nI „ (Adv.)
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
Izdaja avoje pubUkedje la Is poeebno list Proavrta za koristi, ter potrebno agitacijo avojih društev in članstva ia sa propagando avojih Idej. Nikakor l ae sa propagande drugih podpornih organizacij. Vsaka or ganlzarija ima oMčajno svoje gtoaila. Torej agitatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj ss as pošiljajo listu ProeveU.
Rim, 26. julija.—Uradno se zanika, da se je odložilo plutje velikana parnika "REX" na svoji prvi vožnji v New York na oktober 28. Vožnja se bo izvr-šila kakor je že bilo prvotno poročeno, parnik odpluje iz Genove septembra 27. in dospe v New York oktobra 4. po eedem dnev-ni vožnji, s tem da se bo ustavil v Napollju in Gibraltarju.
Ta novi prekooceanski velikan 54,000 ton je skoro dokončan.
Prvo vožnjo bo imel tudi drugi veliki parnik Italijanske črte z imenom "CONTE DI SA-VOLA," ki je tudi že skoro do-grajen in je določen za prvo vožnjo na november 8.—(Adv.)
POJASNILO
mmmmmrnmmmmmm
Vsled deprseije in ogromno krize, kl je zadeto tudi nsle članstvo oziroma naročnike nalaga lista Proeveta, je potrebno, da pojasnimo Ujnikom ln zastopnikom Prosvete, da lahko vzamejo od naročnikov sa list ProeveU naročnino tudi samo ss pol leU in kjer ni drngsčs tndi aamo sa četrt leta. VzemiU kar ae dobiti da, ker razmere zahtevajo to. List ProeveU je zelo prizsdet v ti krizi in sato apeli-ramo na Ujnike in naročnike, da skušajo kjerkoli mogoče o-hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na posamez naročnike, da naj če le mogoče poravnajo avoje naročnino in če ni mogoče plačati celoletno plačajte polletno naročnino, sai da ss ohrani list Is nadalje kot dnevnik.
Ph. Godina. upravitelj.
UROČITE Si DNEVNIK UST PROSVETŠ
Pe sklepe 9. rodno konvencijo es sedaj lahko naroči as list Prodreta k prištele eden, dre ali tri člane is sne drušlae la Is enega naslova k eat naročnini. List Proeveta stane sa vse enako, aa člane ali nečlane |6.N n eno lstae naročnino. Kar pa člaai ie plačajo pri ssssmsafa $1 JO ss tedsik, ao lin U prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, dva ali tri člaae k one družine k eni naročnini. Tore) sedaj nl Taroka, reči, da Je list drag ss člane 8. N. P. J. Ust Proeveta Je vaša lastnina la gotovo Je akore v vsaki druiini nekdo. U M rad čital liat vaak dan. Torej aada) teste prilike, da so tadi VI naročite na dnevnik Proevete. Cene lista Proeveta Je:
Za Zdrni. države In Kanado $6.00 Za Cieere la Odeage J«......fTJN
1	tednik In........... 4.80	1 tednik In............... Ul
2	tednika In............ Mt	Ž tednika la.............. Ul
I tajhdke la...,........140	t tednike la..............Ul
Ispolnite epoinjf ko psa, priložite potrebne vsoto deaarjs sli Meaer Order v piano la si naročite Proevete, Ust, U Js vaša lsstnhia.
Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri tok članov preneha biti član SNPJ, aH če ae preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družino, kl Je tako skupno naročena na dnemik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto lista Prosveta. Ako toga ae store, tedaj mora upravniitvo sulfati datum ss to vsoto aaročnikn.
PROSVETA, SNPJ. M87 So. Leamdale Ave« Cklcage, IIL
Priloženo pošiljam naročnino ss Ust Prosvete vsoto I--
_________________________________CL drnštva It—
Naslov MosU .
Država..
Nov aaročalk._____Star asrefadk---
Ustavite tednik to gs pripišite k moji naročnini od aledečik Osnov mri« i.«.	V
vedel je bil
ca. Z mešeUrijo ae je	I virup^be^u^ra ^^iernih "žar-
kupčije a prašiči. Ko Je voJna|kov £ bni ^ {lMenja

Cl
št
Cl
TELEFON ROCKWELL 4801
L S 1 MU ni««ov» »t»0.1|n Mno ,/lKkiM Imajo i.teg., .r^l	Strike je edl
TISKARNA
grobu trinadatropno palačo na najprometnejšem kraju in stanovanje opremljeno s vsem kom-fortom. Za denarno krizo sU tudi pravočasno Isvedela in odnesla svoj težko zasluženi kapiUl na varno. Ko bl jima Bog poslal še kakega naslednika. In ko bi nadležnih beračev no bilo — najsrečnejša človeka bi bila v vsem Zagrebu. Teko pa, hm tudi njima Je težko In Bog ve, kaj nam prlncso še bodočnost. Toliko zavisti je na svetu 1
"Edina tolažba v teh težkih čaalh nama Je najin ljubi Bobiček, premill najin ljubljenček!
na clgareU na avetu, kl nudi varatvo grla in to Jtotom Uga procesnega praženja. Ni čudo, da Je nad 20,000 zdravnikov potom ko ao Lueky Strike clgare-U, kl ao jim bile dane preakualll, polagajoč svojo skušnjo svojega kajenja, so Izjavili, da Luckies manj &egeUjb v grl druge cigareta.
Ves čas skozi Izdelovanje clgareU se v»di točno preiskava, da ee ugotovi popolno perfokt-nost cigareto. Ker kadilci Lucky Strike imajo avojo sodbo o okusu cigsret, so gotovd katerikrat opasill kako enakost Imajo njih izvoljene cigarete ht so čudili
0PBBJKMA Y8A
grlo kot
Je sklenila gospa svoje pripove- ^ ^ ^ mogU todek>vaU-
dovanje.
'Ta ga nimate pri sebi?" ae čudim. "Ce se ne motim, sU prej omenili slovo. Kako to? Zakaj sto se ločili od nJega?"
"Vigojen le ni!" samrmra go-spod in si prižge svežo cigaro.
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila sa vsssttce fta shode, vizltnlee, časnike, knjiga, koledarje, letaka Hd. v sle venskem, hrvstakem, alovalkess, češkem, nemškem, angleškem
jesdku In drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna unij sko delo prve vrsto
Iji napraviti eno Lucky enako drugi Lucky.
Vzrok U presenečenosti Je zopet varnost ln pozornost v vseh detajlih, ki m dajejo pri prod uc i ran ju od stftfti Izdelovat el je v Luckj Strike cigaret
"Veste, to Je Uko." ga pre- Ta poeornost poleg mnogo dru-kine zgovorna gospa. "Midva scjgih aaa to j i is tega. da ae upo-nikoli nisva pečala s vzgojo. rablja vsaj najmanj tobak treh PresUra sva, da bl si nabavila1 različnih let. Tako moramo re-knjig ln študirala. Zakaj bl sej«, da kadilec kadi deloma treh mučila s tem, iva si rekla, in različnih letia tobak.—(Adv.)
s. n. p. j. printery
2667-69 So. Lawndale Avansa
CHICAGO, ILL.
TAM SK DOBE NA 2BUO TUDI V8A U8TMENA POJASNILA