/
Stev. 97.
M
/1
_(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
l'rciin ;tvo: L'lica Sv. Frančiški Asiškega št. 20, i. nadstr. — Vsi dop-i *e j ošiljaj * uredništvu lista. Nefrankfrana pisma se ne
spre;er*ajo in rokopisi se ne racajo. I/ <:j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Hsti . Tidinnst". T5sk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z . n f4vom v Tffttu, ulica Sv. Frančiška Aglškega št. 20. Tek fon uredništva in uprave štev. 11-57. Nar čnini znaša: Za celo leto ...... K 31 '20
Z* P?1 ?eta......................
za tri nesece................780
za nedeljsko izdajo za celo leto..........620
a ?»* ...............: : 3-60
¥ Trstu, y soboto, 7. aprila 1917
Letnik XLIffl
Posamezne številke Edinosti- se prodajajo po 8 vinarjev znstarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm no 10 v H Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih i&l "
vodov . .	.
Oglasi v tekstu Hsia dolpet vrst"	] ™ P°
vsaka nadaljna vrsta l .	.!* o Z
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj *Pa 40 vinarjev. "
upravi	Čst^T ,C
UPTSiikneganTS)!	na,haiata v Sv! Frančiška
AsibKega sl M. — PoStnohranilniČni račun št. 841.651».
PnM nninoveiiili tfetodkov.
valna dela in promet smo učinkovito obstreljevali. _ Na vzhodu živahno rusko topovsko delovanje.
Prv! generalni Kvartirmojster; pl. Ludendorff.
Ru^ka bojišča. — Pri že javlienem zavzetju predm< stja Tobol ob Stohodu ujetih ckoH 10.000 Ru<ov in uplenjenih 15 topov n 15" strojnic in minovk. Živahno rusko topovsko delovanje na raznih krajih fr n:e. Posamični ruski sunki odbiti
N; italijanskem in balkanskem bojišču
nič nnsebnega.
Zapadno bojišče. — Srditi topovski boji na ar: ;ki fronti in deloma ob Aisni. 14 sovražnih letal sestreljenih.
Rczm>. — Washingtonska reprezen-:a : - a abom-ca soreiela. voiif« tu. c ; >. Prekinjenje ounošajev naše vlade
z Ameriko.
Austrijsko uredno poročilo.
D L'NAJ. 6. (Kor.) Uradno se razglaša: f*. aprili 1917.
Vzhodno bojišče. — Pri pred-včer*jšnjcm javljene?« zavzetju pred-inostja T obola ob Stobodu smo uieli 130 oficirjev in nad 9500 mož in uplenili 15 topov. 150 strojnic in minovk In velike irmožine vojnega orodja. Včeraj zvišano t^no^ko in živahi.o letalsko delovanje na ve krajih. Na v zhcdnogaiiški fronti je eden naših letalcev sestrelil eno sovražno letalo. Ob Narajovki je bil poizkus Rusov, aa hi po razstrelitvi min izvršili napad, zadušen že v kali.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno.	•
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfifer, iml.
[ smško uradna poreclle.
Ut ROLLN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. aprila 1917.
Zapadno bojišče. — Topovski boi .a artoiški fronti se je v zadnjih dneh znano povečal. Posebno od Angresa do jažno bre-<a Scaipe je bruhal včeraj v presledkih močen ogenj vseh kalibrov na na«e postojanke. Angleške poizvedovalne oddelke, ki so večkrat nap-idli, so posadke naših jarkov odbile. Tudi na fronti ob Ai>ai je prišlo v zvezi z našo včeraj javljeiro »n v polnem obsegu posrečeno akcijo pri Sapigneulu severno Relmsa do živahnega topovskega boja. Ijeii smo iamkaj 15 oficirjev in 827 mož in uplenili 1 strojnice, 10 minovk in mnogo municije. Francoski protinapad med Sapignviilom in La Neuviljcm je bil odbit. Na zapadnem bregu Moze je v poldan-*kih urah topovski boj trenotno naraste!. Jasno vreme ie podnevi in ponoči pospete* alo živahno poizvedovalno ki napadno delovaje letalcev: prišlo Je do številnih bojev v zraku. Angleško letalsko bro-dovje, obstoječe iz 4 aparatov, ki je prodrlo do Dcuai, je bilo od naših lovskih skupin napadeno in uničeno. Vsa štiri letala so ostala za našo črto. Nacporočngk b3ron Rkrlithofien je sestrelil pri tem dve, 35- in 36. letalo. Vrh tega ie zgubi! so-vražnik v zračnem boju 8 letal, dve pa ste bili sestreljeni od tal. Mi pogrešamo 3 letala.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Eav.: Južno Rige, pri llukstu, 1 obolu, ob Zloti Lipi, cb Narajovki in južno Stanislava so izstrelili Rusi -natne množine municije preti našim postojankam. Po razstrelitvi min proti višini Popielice (jugozapadno Brzezanov) izvršeni napad se je izjalovil. Pri osvo-iitvi ruskega predmostja pri Tobolu cb Stoliodu dne 3. aprila smo ujeli 130 oficirjev, nad 9500 mož in uplenili 15 topov in 150 strojnic in minovk ter t.,nogo vojnega materijala vseh vrst — Pri armadi nadvojvode Jožefa nič novega, pri Ma-ckensenovi armadi položaj neispremenjen.
Macedonska fr on ta. — V vzhodni polovici kolena Cerne se je topovski boj od časa do časa povečal. V dolini Vardanh s-no z metanjem bomb po letalcih uničili velika municijska skladišča.
BEROLIN. 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. aprila 1917„ zvečer.
Ob Artoisu in v več <*dsekih fronte ob
BoRorrRo uradno poročilo.
SOFIJA, 6. (Kor.) Generalni štab po-roca: Macedonska fronta: V vzhodni po-ovici kolena Cerne in zapadno Dojran-shega jezera živahen sovražen J.QQovsk» j&vJsko 'dedovanje. Pri vasi Katonovo med Vardarjem in Dojranskim jezerom je bilo eno sovražno letalo prisiljeno, da je pristalo. — Romunska fronta: Vzhodno Tulceje slaboten topovski ogenj.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Angleži so nadaljevali svoje umikanje proti BakubL V zračnem boju je eden naših Fokkerje-vih aparatov (poveljnik stotnik Schiitz) zadel na sovražno letalo in je uničil. Naš letalec je vzel s seboj kos sovražnega letala in se potem vrnil v naše črte. — Kavkaska fronta: Dve stotnljl. ki se jim je posrečilo prodreti v prvo varstveno črto v nekem odseku našega desnega krila, ste bili zopet pregnani. Naša varnostna črta je zopet popolnoma v naši posesti. — Včeraj dopoldne so priplule pred Bos. por tri sovražne ladje za letala, spremljane od ene križarke in več rušilcev. Sovražna letala so metala bombe na Kilfos in na vhod Bospora. Naša letala so takoj napadla sovražnika in ga pregnala z metanjem bomb. Z gotovostjo je bilo dognano. da je bila ena la*dja zadeta v polno. Rusi poročajo v svojem poročilu 28. marca, da so ruski letalci dne 26. marca razrušili carigrajski vodovod. Ta trditev je n? pač na. Bombe, ki jih je bUo vrženih le malo, so padle na prosto, ne da bi imele kak učinek. Kar se tiče boja v zraku nad Crnim morjem, pristavljamo k poročilu dne 27. marca še to, da se le moralo gla-*om ruskega poročila 3. aprila rusko letalo, ki je bilo zadeto, spustiti na morje. Letalci so zapustili aparat in se rešili na torpedo v k o. — Plen, ki smo ga napravili v boju pri Ghazi, obsega: ujetih 5 oficirjev in 231 mož, uplenjenih 12 mitra-liez, 16 strojnic, 5 motornih koles, 1 avtomobil, 300 pušk in bajonetov, več mu-nicijskih vozov in veliko množino že-mjshega matetijala in municije. — Na ostalih frontah nič važnega.
Dogodki na morili.
DUNAJ, 6. (Kor.) L radno se razglaša: 6. a orila 1917.
Več brodovi j naših pomorskih letal je v noči 4. t. m. obmetalo vojaške obietke in posebno letalske lope v Gradežu in Gorgu s številnimi najtežjimi in težkimi bombami. Konstatiranih je bilo več zadetkov v hangarjih. Eno naših letal se ni vrnilo. Ostala letala so prispela na svoja mesta dobro ohraniena. V pogrešanem letalu sta se nahajala fregami poročnik Franc Krivanec in pomorski kadet Pavel Geduidiger.
BnjUovno poveljstvo.
BcROLlN, 6. (Kor.) Wolftov urad poroča: Od dne 30. marca objavljenih uspehov pod vod ti i kov je bilo po dosedaj d oslih skupnih poročilih potopljenih zopet 134.000 registri ranili ton.
Nač. adiniralnega štaba mornarice.
BEROLIN. 6. (Kor.) Kakor poroča Wolffov urad s pristojne strani, se je oboroženje sovražnih trgovinskih ladij zopet pomnožilo. Vendar pa uspehi naših prevodnikov vsled tega nikakor niso bili zmanjšani. ._
Sovražna uradna poročila.
Italijansko uradno poročilo.
5. aprila. — Tekem včerajšnjega dne močne topovske akcije, posebno na nekaterih točkah treminske fronte. Na fronti julijskih alp fspešno delovanje naših pa-
trulj, ki so prekoračile Frigido. južno Ra-cogliana in se vrnile s tremi ujetniki. Včerai zvečer so metala sovražna letala bombe na pomorsko obal med Oradežem in Tržičem, ki so povzročile nekaj škc^e na civilnih bivališčih. V povračilo so bombardirala naša povodna letala sovražno letališče na Prošeku in tovarne avstrijskega Llovda pri Trstu.
Rusko poročilo.
• aprila. — Zapadna fronta: Dne 3. aprila je otvorfl sovražnik ob 4 zjutraj
močen topovski ogenj proti našemu tori-
-----------
ob prehodih čez reko. Ogen-j je bil izveden deloma s kemični»m»bom'bami. Istočasno je izvršil sovražnik / ozemlju Borovna 13 napadov s plinom, rod zaščito topovskega ognja so prešli Nemci na fronti Tobol—Geleni v napa4 in so vrgli naše čete nazaj. Del Nemce" je prodrl do prehodov čez Stohdi in spravil s tem naše čete levega ikrila, ki so branile pred-mostje, v težaven položaj. V očigled temu položaju so biie naše ogrožene čete umaknjene na desni breg Stohoda. Več naših četnih oddelkov je imelo velike izgube.	-
POPI !STEK.
mmur9 M ie bsML
R« man. Francoski spisal Evgen Chavette.
— \>e! — je dejal zločinec smeje. — I tO	Bik. Doslu r.h po-
znate komaj četrtino. Se kakih sto jih bo. Y*M;: i. da bo trajalo vso noč, preden po-polnema doinolim svoj rožnivenec.
St^ ar se je nadaljevala hi Cartouche je začel z drugo skupino svojih roparskih ■ < arišev. Za vse je podal čisto natančne i- »Jatke. kot pri prvi skupini. Sodnik je tudi takoj sproti izdajal zaporne ukaze,Ida bi zločincem ne ostajal čas za beg. Ta druidi del zaslfšavanja je trajal zelo dolgo, »kiijti bilo je že tri zjutraj, ko je sodnik do-\ »'P zločincu zopet odmor.
Ljudska množica na Gievcjskem trgu je hrabro vztrajala. Samo nekaj branjevcev je prisilila, da so odprli svoje prodtt-
Uojna med Ameriko in flsmajo.
WASHINGTON, 6. (Kor.) Reuterjev ura4d poroča: Reprezehtantska zbornica je sprejela vojni predlog.
WASHlNGTON, 3. (KorJ Reuterjev urad javlja: V reprezentantski zbornici je otvoril debato o vojni resoluciji predsednik odseka za vnanje stvari Flood. ki je izjavil: »Postavimo se odločno na stran entente, ki se bojuje za človeštvo. Naša sila naj pripomore njenim naporom do popoldne zmage. Pruski militarizem je treba uničiti. Splošno vlada mnenje, da bo sprejeta resolucija z ogromno večino.
\VASHINGTON, 5. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Ekse-kutivne obiasti so zaprosile kongres za takojšnjo dovolitev 680 milijonov funtov šterlin za armado in mornarico. Od te svote je nad 586 milijonov določenih za armado.
PRED PREKJNJENJtM ODNOŠA JEV MED AMERIKO IN AVSTRIJO.
DUNAJ, 5. (Kor.) Kakor poročajo listi, je dobil avstroogrski veleposlanik v \Vashingtonu naročilo, da naj prekine diploma ti čne odnosa je z Združenimi državami in zahteva potne liste za poslaništvo in konzulate, ako bo kongres ofoorfl Wilsonov prcuiog, da obstoja med Ameriko in Nemčijo vojno stanje. »Fremden-blatt« smatra ta nastop Avstro-Ogr^ke za korak, ki je z oziroin na ne raz druži ji vo zvezo in taiko sijajno okrepljeno orožno bratstvo med Avstrijo In Nemčijo samo-obsebi razumljiv in bi tudi odgovarjal splošnim pričakovanjem.
RIBOTOV SLAVOSPEV AMERIKI.
PARIZ, 5. (Kor.) Pričetkom popoldanske seje je imel ministrski predsednik Ribot v zbornici sledeči govor: »Mi vsi se zavedamo, da se vrši preii našimi očmi veliko dejanje, izreden političen do-v^odek. Zgodovinski korak brez primere ie, da stopa najmiroljubnejša 'ju do vlada sveta v vojno ob naši in ob strani naših zaveznikov. Potem ko je storil vse, kar je mogel, da dokaže svo$o miroljubnost, izjavlja ameriški nardd na slovesen način. da v tem gigantskem boju med pravico in nasiljem ne more estati nevtralen. On smatra za dolžnost svoje časti, da vzpostavi vsa načela mednarodnega prava, ki so jih tako težko ustvarili skupni napori vseh civiliziranih narodov. Izjavlja, da se hoče enako boriti za interese skupnosti in da noče zase niti osvojitev niti plačila, ampak da hoče pomagati do zmage edinole stvari pravice in svebdie. Veličino in plemenitost, ki je izražena v tem postopanju, še povečuje priprosta resnost vzvišenega voditelja te velike ljudovlade. Ako bi zamogel imeli svet še kake najmanjše dvome o globekern smislu te vojne, v katero smo zapleteni, potem bi poslanica predsednika \Vilsona razpršila vsako nejasnost. Ona pravi namreč jasno, da je ta boj v resnici boj
jalne in dali na razpolago potrebno svečavo, da je bil Grčvejski trg siijajno razsvetljen. Zdelo se je. kot da bi ljudska množica, med katero so se prerivali prodajalci kolačev, cvrtnine in drugih raznovrstnih živil, praznovala kak javni praznik. Na trgu so veselo jedli in pili, in če se je iz kake gruče oglasil ikak krik. je bilo to le priznavalno vzklikanje sodniku, ki je opravijal svojo težko nalogo, da očisti mesto Cartoucheve roparske tolpe.
Kakor je bil odmor, ki ga je dovolil sodnik, potreben zločincu, prav tako šikoLiljiv je bil za slabotnega sodnega pisarja. Kakor vidimo pri starih konjih, ki vozijo prav dobro, dokler so v teku, a se ne morejo več geniti z mesta, če obstanejo, je tudi pisar, dokler Je trajalo zasliša-vanje, čisto dobro opravljal svoje delo. Ko i^a je sodnik odredil odmor, so pa starčku popustili živci "m premagal ga je spanec.
Soduik je porabil odmor, da poizve-
nied svobodnim duhom moderne družbe in duhom gospodstvaželjnosti one družbe, ki ic vlada še vojaški despotizem. Radi tega mora ta poslanica učinkovati v globini vseh src kot poslanica osvoboditve. Narod, ki si je v 18. stoletju tioločil svoje pravice pod vplivom naših filozofov, narod, ki ima može kakor Washingtona in Lincolna, narod, ki je v zadnjem stoletiu mešani samega sebe, samo da odpravi suženjstvo, je bil najvrednejši, da stopi pred svet s takim vzgledom. S tem je estal zvest tradicijam ustanoviteljev nje-
ni zatrl v njem zahteve po Idealih, brez katerih ne more živeti noben velik narod. Kar nas prav posebno veseli, je to, da so nam Združene države ohranile svoječasno z našo krvio utrjeno prijateljstvo. S hvaležnim srcem konstatiramo, da je na simpatijah temelječa zvestoba med narodi ena onih nežnih čednosti, ki jih je mogoče gojiti le v okrilju demokracije. Zvezfinatj prapor bo vihral poleg trobojnice, združile se bodo naše roke, naša srca. To bo po tolikih junaško pre-našanih trpljenjih, po toliki tugi in tolikem uničevanju zopet dvignilo naša čustva, ki nas prešinjajo v tej dolgi izkušnji. Mogočna odločilna pomoč, ki nam jo prinašajo Združene države, ne bo samo materijalna, ampak še posebej moralična in nam bo pravo tolažilo. Videli bomo, kako se je povsod po svetu vzdramila vest narodov in kako se dviga ogromni protest proti grozovitostim, katerih žrtev smo. Ta-ko se živahneje zavel J amo, da se ne bojujemo samo zase in svove zaveznike, amapk za nekaj nesmrtnega in da delamo za to, da se ustvari novi red. Tako naše žrtve ne bodo zaman; plemenita kri sinov Francije bo plodovito seme za ideje pravičnosti rn svobode in temelj edinosti med narodi. Imenom cele dežele izroča vlaiia francoske republike vladi in narodu Amerike svoje najtoplejše želje z izrazi globoke hvaležnosti.«
PARIZ, 5. (Kor.) Današnji seji zbornice so na diplomatski tribuni skupno z ameriškim poslanikom Sharpom prisostvovali vsi veleposlaniki in poslaniki aliirancev. Govor Ribota je spremljalo ponovno viharno odobravanje. Za njim ♦e proslavljal Unijo predsednik zbornice bcschanel. Zbornica je sklenila, da naj se cba govora javno nabijeta. Iz zbornice se je poda! Ribot v senat, kjer so se vršile enake manifestacije za Ameriko. Tudi tu sta bila Ribotov govor Ln govor predsednika Eubosta sprejeta z živahnim odobravanjem in bosta istotako javno nabita.
Rusija po revoluciji.
Usoda carske rodbine.*
KOPENHAGEN. 5. (Kor.) Iz Petrograda se poroča, da bosta car in carica glasom rusjkih listov v par dneh prepeljana v trdnjavo Petropavlovsk. kjer bosta internirana. Tudi velika kneginja Mariia Pav-lovna, mati velikih knezov Cirila in Borisa. bo prepeljana tjakaj. Istočasno z de-finitivmm imenovanjem Aleksejeva za vrhovnega poveljnika ruske armade je odrejeno tudi zmanjšanje obsega glavnega stana. Več odiiclkov je bilo razpuščenHi. i drugi pa so bili dodeljeni vojnemu mi-' nistrstvu.
Razpoloženje za republiko.
BERN, 5. (Kor.) »Teinps« poroča iz Petrograda: Skoro vsi veliki časopisi, ki so po izbruhu revolucije pričeli zopet ! izhajati, so za republiko. Več znanih časnikarjev, ki so bili dosedaj anarhističnega naziranja, propagira sedaj republikansko idejo. Monarhisti, ki so še potrti in pobiti, so rezervirani. V trenoiku je nedvomno zelo močna struja za demokratično republiko.
Povratek starih izgnancev Iz Sibirije.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Včeraj so prispeli v Petrograd socialistični člani druge iJume, ki so bili svoječasno prognani v Sibirijo, kjer so preživeli 10 let. Delavske deputacije so jih sprejele jako slovesn o.
" priznale rusk°
(Kor.) Diploniatični
..i0j„ ».. . ~	miju iiuvo rusKo
2a vnanje stvari Miljukov je izrazil svojo zahvalo in izjavil, da ic
trdim	vladrI	aiHraf.cev
trdno odločena, da vzpostavi svobodo in
neodvisnost Belgije. Srbijc in Romunije!
pnBTTP J^l'f.™ novih 500 000 n,ož-^fJ^AM. 3..(Kor.)_lz Londona so
skrbi armado s potrebnimi rezervami.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) »Allgemeen Handelsblad« poroča iz Londona. Ua so pripravljene dalekosežne odredbe, da se dobi potrebnih 500.000 mož za armado. Med drugim namerava vlada zvišati službeno dolžnost na 45 let. Glasom istega lista je vlalJa sklenila dalje, da prevzame vsa živila pod svojo kontrolo. Vlada bo določila za celo deželo veljavno enotno ceno za kruh in prisilila pekarne, da bodo oddajale popolno težo.
Položaj na Grškem.
LONDON, 4. (Kor.) »Daily Telegraph : poroča iz Aten, da položaj nikakor ni zadovoljiv. Kralju zvesto časopisje srdito napada venizelistična lista ; Hestia in »Ethnos«, ki zopet izhajata. Pri izgreliih tekom stavke v električni centrali so se pojavili po ulicah zopet rezervisti. Zveze rezervistov baje še vedno obstojajo. Oo-vori se, da se bodo 7. aprila na dan grške narodne slavnosti, zopet ponovili dogodki dne 2. decembra.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ, 5. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil pnd predsedstvom ministrskega predsednika grofa Clam Martinica ministrski svet, ki je trajal dalje časa. Ministrskega 'sveta so se udeležili vsi člani kabineta.
Od20d:tev angleške zbornice.
LONDON. 5. (Kor.) Spodnja zbornica je bila odgodena do 17. aprila.
Od godite v francosko zbornice.
PARIZ, 5. (Kor.) Senat }e bil odgoden do 15. maja, zbornica ido 22. maja.
doval, kako so orožniki in redarji izpolnili njegove ukaze. Zalotili so skoraj vse Cartoucheve sokrivce in poleg njih tudi veliko število skrivačev, še preden so mogli pobegniti s plenom, ki so ga roparji hi tatovi oddajali pri njih. Vse to zaplenjeno blago so redarji izročili sodniku, tako da je bila miza pred njim polna raznovrstnih dragocenosti.
Ko je soiJnik hotel nadaljevati zasliša-vanje, je opazil, da je pisar utrujen zaspal. Uvidel je. da bi pač* ne-pomagalo nič, če bi budil reveža, mi&'i! si je pa tudi, da je zločinec že pri kraju s svojimi priznanji. Zato si je dejal, da jc pač bolje, ako ne budi pisarja, temveč sam spiše zaključek zapisnika.
Cartouche je bil res pri kraju s svojimi izpovedbami. Kar je še povedal, so bila sama ponavljanju, iz česar se je dalo spoznati, da si hoče le še za nekaj trenutkov odgoditi strahovito smrt na Orevejskem ti gu.
_Torej ne veste povedati ničesar več?
- je vprašal sodnik.
—	Ne, gospod sodnik. — jc odgovoril i zločinec.
Tedaj pa se je slučajno ozrl na lišp, ki je leža! na mizi. Strmo je gledal tja na mizo in tedaj se je zazdelo, kot bi se bil spomnil nečesa.
—	pai — je vzkliknil, — odvetnika sem
pozabil.
—	Zakaj imenujete tega svojega sokrivca odvetnika? — je vprašal sodnik, mislec
Ua gre le za pridevek.	.	.
—	Ker je. kolikor se spomnim, sodni odvetnik, ali pa je vsaj bil, — je odgovoril
Cartouche.	...
Začudeni sodnik jc ostro pogledal zio-Činca, hoteč se prepričati, alt se morda ne
baRopar pa je bil popolnoma resen.
—	In kako je njegovo pravo ime? — je vprašal sodnik.
(Dalje.)
Politične hijene....!
Nadvezujoč na naša včerajšnja izvajanja na naslov dopisnika »Stražo«, prihajamo tudi danes zopet precei post festuni. zakasnelo. Ob težavah, ki jih imamo /. omejenostjo prostora, nismo nameravali obsežneje baviti se z dogdikom — z nezaslišano škandalno afero, — ki se je dogodila v ogrsko-hrvatskem saboru na škodo Hrvatske in hrvatskega naroda in imena; s kampanjo, zaneteno iz Hrvatske same.
Ali, iz razloga, ki smo ga že včeraj podčrtali — radi neizmerne pomembnosti it? interesa na razvoju stvari v Hrvatski tudi za njišo slovensko stvar in bodočnost, in posebno še, ker nas je napad dopisnika v »Straži« naravnost prisilil v to, moramo vendar izpregovoriti o omenjenem dogodku v pouk naši javnosti ln v spomin za bodoče čase.
V ogrsko-hrvatskem saboru je madjar-ski poslanec Szmerecsanvi vložil interi -lacijo, s katero je hrvatskega poslanca in delegata barona Rajačiča obdolžil velc-izdajniskih činov in spijonaže proti nasi državi in Srbiji na korist. Za to kampanjo — tako gnusno, da je do skrajnosti ogorčila ne le hrvatsko delegacijo v saboru m vse poštene elemente v Hrvatski, marveč ie ozlovoljila in skrajno neljubo presenetila tudi veliko večino madjarskih zastopnikov — je rečeni, ali fanatično razpatjeni ali pa neverjetno lahkomišljeui poslane, brez Uvoma dobil materija! iz Hrvatsko same, iz Izvestnlh političnih krogov, k jih so »Primorske Novine-; — kakor smo že včeraj uavedli — označile s poraznim, ali pravičnim imenom »političnih hijen . V karakteristiko kakovosti tega materijala naj navedemo le en konkreten slik^i. Podatki, ki jih je prejel Szmerecsanj i. kompromitujejo tudi nekega odvetnika imena se v liipu ne spominjamo — v Zemunu. Tudi ta da je bil v z,vepih s srbskimi sovražniki nase monarhije. I a (Ki vetnik je bil res — na podlagi podatkiv\ raznih konfidentov — aretiran že zaoe-i kom vojne. Presedel je več mesecev v preiskovalnem zaporu, ali končno je bil • postopanje proti njemu ustavljeno, ke, proti njemu naperjene ovadbe niso ničesar dokazale! In menda ne treba šele praviti, kai pomenja to, ko vemo, s kak< . v polni meri opravičeno rigoroznosijo se je postopalo v takih slučajih. Z ustavljanjem postopanja bi bila stvar — tako h menili mi — odpravljena za vsakega poštenega in lojalnega človeka. Ali — kdaj so š; politične hijene poznale poštenje in lojalnost?! Tako sc Je zgodilo, da je tudi slučaj z onim zemunskim odvetnikom med »dokazili« v materijalu, na katerega je oni ogrski poslanec naslonil svojo iuter-pelacijo! Takih sredstev so se poslužili hrvatski informatorji za uprizoritev te
.EDINOST- «tev. 97.
Stran II.
,-d'iivc Kampanje, naperjene domnevno
ti "poslancu Rajačiču, v resnici pa Pfoti
___1__L-rtnli^tii
nredstavhajOCi
S/1
Pomsci vesti.
,^0-srbski koaliciji, predstavljajo < veliko \ećlno hrvatskega nareka,;zanci gre za kampanjo, ki bi — če bi bHa 'a, ali ni. hvala Bo^u! - mogla pr -neizmerne politične škode — nr\at-i'j narodu! izumljivo je šino bi t
Pozivni razglas.
Av^Ki in <*rsKi ^ save- j J^^ft
rolMH letnikov 1191 do M m K^^ ^ffl«;
ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spo-da so sposobni za črnovojno sluzpo
,e v v;ej hrvatski Javnost. .n, ako «,msoz: p ./ff"''r " iavne s,už
kampanje
aU ne toliko | ali javnega .interesa oproščeni te službe dU	' ' * en hi nedoločen ca*
c. in kr. dopolnilnemu
,u r.oslancu, kolikor proti j na določen in nedoločen^cas.
kun insDiratoriem! Hr-| Priti iliorajo r>isi - z malim' izjemami [okrajnemu poveljstvu, oziroma;
reji obliki dajali izraza svoje
postopa: svoji ol Nai nek
Ni
ceniu na takem zares izdajalske m
Primorske Novine« so dale
[ naslov * Politične i
jO.
k c. kr.
dežel nobrambovske mu (cesarskih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi crno-h i jene«, j vojni izkaznici:
iiko pw>najnemo!	; j). v letih 1891, 1890, 1889,
toliko iznenadila vsebina inter-	l885, 18S4, 1883, 1882,,1881 1880,
pe'aciie k£ se 5« le prinudilo hrvat- |8?9 in JS78 roieni 16 dne aprila 19K. L ui
sko politično življenje in njegova d u/.ba.	lg?6 lg75 |874, ,873
k iti na* aliuie list — navajeni smo ze Kam — n».aijujw »^i	kadeča m
1888, 1887,
se
Lina obrekc>vania:„ako so P^od kakega
poslanec Rajačić v skupnem
12 rojeni 2. dne maja 1917. L
utju v <iuzpoVanjc, veijalOcTIT^ža^ posa-
mezne zgoraj omenjene rojstvene letnike, boru.	{morajo odriniti v službovanje v 48 urah
-V: taka obrekovanja niso vsikdar plod potem, ko bc?Jo odbrani.
poi če s zi
e razvnetosti, marveč ni .-.no:, Za tLste> k| morajo zaradi obolelosti c Hrvate obrekuje proracunjeno, odriflid silIžbovanje šele ob poznejšem
ai cn . a to sc navadno dogaja te-!	_____ „^„jjj, dolo.
ga je
zisi^di um, a iu nc lu:!rt7tur^;"!rokii, nego velia zanje po gorenjih
daj. ko noče kdo izkoriščati težnje boći	* - določeni rok. ki
r | v (težnie) n.so vs.kdsr poli-.	črnovojne izkaznice,
tične. Posebno v tako tezkiii casui, ki jih '	1
> nc ii i.ujje, ki igrajo poli-1 Potrienci gorer»ih rojstvenih letnikov,
sesajo r.arodro kri, prizadevajo, da ki so bili potrjeni potom prostovoljnega
bi ru
k ii
mi ka te;
tu
iat\o, kakor razni vojni ode-ščevalci — prikupi!! tarn. i to naipotrebneje. pak si iz-uieio na vse možne načine: ak način bi uresničili svoje _ gre to na noben drug na-
0	daleč, da posegajo po naj-
1	ivih, razmetajo po grobo-di kesti svojih očetov, samo da bi i svoj cilj.
vemo.
> in si i na 1 Ako i
:do tal lih srt
vstopa v skupno vojsko, vojino mornarico ali v deželno brambo na podstavi vojnega zakona, morajo tudi odriniti v službovanje po tem, ali so rojeni v letih, naštetih zgoraj pod 1). ali 2)., 16. dne aprila, oziroma 2. dne maja 1917.1.
Tisti, ki so dolžni oliriniti v službovanje, morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje, vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše za-ali je gospod Szmerecsanyi I mude te ure so dopustne le tedaj, če se
morejo utemeljiti s prometnimi razmerami.
Ako bi bilo v črnovojni izkaznici oznamenjeno c. ki kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobrambov-sko (cesarskih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tein časom menjalo svoje stojališče, morejo njemu odkazani črnovoini zavezanci priti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ozirerma c. kr. deželnobram-bovskemu (cesarskih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je naj-
vi
dosej Ne
govoril iz uverjenia kot fanatičen ma-jjar-ski rodoljub. Morda je res u ver jen, da v Hrvatski podpirajo vlado bana Skerlecza nezanesljivi in izdajalski elementi. No, temu "ne more biti tako. ko vemo, da je sam Szmerecsany rmel svoječasno v Belgradu oduševljene govore in dvigal na rame največjega hujskača proti monarhi i. Bo torej tako, da ie tu po sredi politika in sicer po'itfta tiste vrste, ki jo naš narod že Tavno označa z imenom, ki se sicer daja
razuzdani in pokvarjeni ženski.....
In res! V političnem življenju nobene-^ naroia nI biio toliko zlobe »n pokvarje- | bližje njihovemu bivališču, nosti. k o";-kor se je tega zla nahajalo v j y interesu vsakega črnovojnega zave-političnem življenju hrvatske družbe. — zanca. ki odhaja na službovanje je, da Rekli smo -družbe . ker ne moremo d-o-> prinese seboj rar močnih, v vojni porab-pu^čati. da ta družba ranrezentira ves na- nj}l čevljev, volneno perilo, po možnosti
b jši. Vsi pišemo in govorrmo, da vojna nesene čevlje, potem za perilo se bo dala prinaša set j same zle posledice, pak rn j odškodnina po cenah, običajnih v kraju potem nikako čudo. ako se te posledice ! ako se spozna, da so te stvari pri-opažajo tudi na hrvatski politični družbi, j pravne za vojaške namene. Stvari, ki jih Razni vojni oderuhi ne vprašujejo. kaj1 prevzame vojaška uprava za plačilo, preje «;ovoliem, ali nedovoljeno: ne vprasu- j jdeio v iast erarja. Dobro je tudi prinesti jejo. ; :ii je polteno ah človekoljubno, mar- seboj živiIa za dan prihoda; za to se bo več se brezobzirno mečejo v valove ne- daJa ^„čena odškodnina, čistega življenja in krčevito grabijo po I Crnovojna izkaznica daje pravico do - m. ua se zmrni ckonstijo cim bolj. -|brezplačne vožnje ^ železnici, kadar se
— izvzemši brzo-vožnje jo je
naš narod ne bil boi j i, nego je ta družba, | ^ k^an pri blagajnici za osebe na ki je vprežena v omahujoč političen voz,! ^^ odh(>da-
I Lein b: moral človek, ki vse to motri od Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, stn- m z razui it vanjem. in ki ne veruje I se strogo kaznuje po obstoječih zakonih, in čuti s tem narodom — mora! izvršiti | y 7 rstu, 29. marca 1917.
Uto,ako delalo tudi ti ti ljudje ki Hm \e, od^V v shižbovank - ^ po u,ka to. kar ^ onim rgovina!	I v]ake _ ^ pred nastopom te
Pa. taka je danes naša družba. In ce bi , _ .	. .. ■ • .
C. kr. namestništvenl svetnik.
sa-iomor in prokleti ta narod, ki ga je ro-
AK — hvala Bogu! — da se zloba in
I kvarlenost. ki pustošite v enem delu
ni-se družbe, niste še oprijeli telesa in
dvše narodne. In to je človeku še edina, ,
tolažba - tolažba, da te politične hijene | t,r^wstYan z ^ ,5- ™TCa }9\7: st ne podarijo eiSIe duŠ€ našega naroda.)■3962/M. I. se obce razglaša naslednje:
čegar krvi se te lačne hijene še niso na- . Zelo velika nevarnost, katera je zdru-sitile!	žena za operacije c. in kr. voiske z mo-
* * *	rebitnimi hudodelskimi naklepi, ki name-
Svarile.
Vsled ukaza c. kr. ministrstva
za no-
S p.
in žolčem piše susaški list.
ra\ajo pokončavo oskrbovalnih zalog ali
Ra/u;, livo je to spričo gorostasnosti do- konj — Čini sabotaže — zahteva, da se, goc1Brat denuncira brata in spravlja v, v svarijo, javnost sploh opomni na dolo-nevar;; st najv'šje interese domovine iz čila kazenskega zakona, katerim so pod-golega ;x)lit milega fanatizma — hijen. —| vrženi taki hudodelski naklepi.
Zakaj p
na d veza! i ta	čla-| Vsak naklep, namenjen pokončavi za-
[erajšnjega? Ker ni mkakega j Jo^ živeža ali proizvodu bolezni pri ži-a ie kampanja izšla iz tiste zlobe valih, zlasti pri konjih, v svrho poškd:o-r;.:. sti. ki pustoš žc leta po- vanja vojne moči avstro - ogrske monar-ki je snovala žalostno prosluk?i hije ali vojne moči zaveznih držav, ali v ~=eia!a preboje po zagrebških korist sovražnikov — sabotažni čini —
hu-
B^H P^I^P	m	po
1 C otsniK Straže-c med mspira- 372 voj. kaz. zak.
.»Ji r^kega poslanca. L: verjeti i pa Vse vojaške in chihie osebe so pod-s?no, da ie med tistimi sedaj le še ozknm • Vržene rad! tega hudodelstva vojaški ka-krog. ki ^e še ms-- mogli izvaditi iz za-' zenskosodni oblasti. Čaranega kroga tistega srbofobstva. ki so, ga trosili med narod prav tist
ne< n dvon in pc Hr.ai legije uiicaii ter z. da bi tf
ir^frti« j v^j.v i ,	vu^nui ( Korist sovrazniKov — saooiazm cim
preti političnim drugoimšHenikom, torej tudi j.oizkus takega naklej^a je -trurljala \ zduh. Odklanjamo misel, | dodelstvo proti vojni moči države r
tistega srbofobstva. ki so, y (>b5egu Vi)jske na ^^ se kaznuje eieme to jludodeIstvo naglosolJno, v ozadju, pri
ki so zasnovah se,_an o skandalno^afero ,obtežiteih Okolnostih, s smrtjo ki ki fun ie gonia proti lastnim Srbom	" man} važnih <htčaiih m
sredstvo, s katerim so vedno in hočejo še	^ *
danes dosezati svoje cilje, ki pa niso vsik- jec° , , ' . .. dar — da govorimo s »Primorskimi Novi-' Vsak, k^R.r natasc
na ve-pa s težko
opusti ubranitev
nami - politični, marveč stužijo uma -I takšnega hudodelstva, čeravno bi je lah-zanim namenom osebne sebičnosti. i ko zabraml, ali kdor nalašč ne ovadi pri
Trebalo je pribiti to v bolie razumeva- H3^ t?kš^h	ZTS	t
L-i infp taV> iint^ nr^ ' započeti ali taksnega hudodelmka, je ki jo le tako ljuto oznafclj^^ hmloddstVA ^ ^ bo ravnalo ž
askl Ust.- njkn po § 330 voj. kaz. zak.
PROSIJO RABLJENEGA PERILA IN1 V Trstu, dne 29. marca 1917. KRP ZA NASE RANJENE JUNAKE NA j C. kr. nam. v Trstu in rra Primorskem: - - . OBVEZOVAL1ŠĆIH - - - dr. baron Fries-Skene L r.
zopet redno.
Imenovanje v politični službi. Namest-
ništvena koncipista Anton Mrakovčič m grof Karel Attenis v Kopru sta imenovana za okrajna komisarja.	....
Prodaialne aprovizacijske komisiie m prodajalne kruha boio na velikonočno nedeljo cel dan zaprte. Na velikonočni pondeljek bodo prodajalne aprovizacijSKe komisije odprte od 7 zjutraj do 1 popoldne, prodajalne kruba pa dopoldne. Danes bodo te poslednje odprte nekoliko preko običajnega časa.
Sprejemni oldelek komiteja za vojno razstavo v Trstu bo od danes do vštetega velikonočnega por.deljka zaprt, ua Pi -hodnjega torka nairej posluje ^opet redno in sicer v prostorih društva »Associa-zione Politica Adriatica« na gledabskem trgu št. 1,1. nadstropje. Uradne ure od 4 m
naši hrabri vojaki "praznovali na bojnrh. poljanah. Ne oni, r.e od nas nihče, ne bil bi mislil pred trem leti, da bo to mogoče. Tn vendar se je po zaslugi naših junaških čet, zbog brezprirnernega junaštva naših nedosegljivih junakov posrečilo zmagoslavno zadržati naše sovražnike. Neven-Ijiva jim ostane zasluga in nikdar se jim ne bomo skazali dovolj hvaležni za vse nadčloveške muke, trpljenja, napore. Le v naipičlejši meri jirn pokažemo svojo hvaležnost, ako jim kohkor mogoče lajšamo njih trudapolno življenje. Posebno sedaj, o priliki velikonočnih praznikov, ko je vsakemu milo, da je v krogu svojih dragih, jim T>okažirrN>, <ta se jih spominjamo s hvaležnim srcem, ter jim pdia-rmo majhen dar, vsak po svoji moči. Vse naše misli naj gredo v strelske jarke in najiskrenejša prošnja se dvigaj do nebesnega svoda: Bože čuvaj jih, Bože vrni nam jih vse!
A. S.
Preskrba prebivalstva s petrolejem. Te
dni je imelo na Dunaju sosvetovalstvo, ki naj podaja svoja mnenja o načelnih vprašanjih razdeljevanja petroleja, svoje drugo posvetovanje. Zastopnik ministrstva trgovine je poročal o organizaciji razdeljevanja petroleja v minoli zimi: Sosvetovalstvo -je izrazilo nekaj želja glelie po-enostavnenja organizacije in pocenjenia razdeljevanja petroleja, ki naj bi se upoštevale za prihodnjo zimo. Govoreč o preskrbi v tem poletju je zastopnik ministrstva za trgovino naglašal, da sedanja produkcija petroleja — odštevši potrebščino za vojsko in železnice, ter neizogibne dobave v Nemčijo — ne bi zadoščala za preskrbo civilnega prebivalstva v bodoči zimi, ako se v poletu ne nabere zaloga, ki naj se poleg tekoče produkcije pritegne v pokritje zimske potrebščine. V ta namen nameruje ministrstvo za trgovino ustaviti oddajanje petroleja za razsvetljavo prlvatfffh stanovanj, kakor je to že uvedeno v Nemčiji in na Ogrskem, ida naj se petrolej v poletnem času oddaja le za potrebe vojske, m tistih industrijel-nih in obrtnih obratov, ki delajo za vojsko in ki so navezani na ponočno delo; slednjič rokodelcem in delavcem na domu. ki potrebujejo razsvetljave s petrolejem za svoje preživljanje. Uradom, javnim zavodom in poljedelskim obratom pa le v izmeri najstrožje potrebe. Vrhu tega se bo dajala skromna množina petroleja na razpolago političnim oblastim za zadovoljevanje dokazanim javnim interesom. Nadalje je zastopnik ministrstva poročal o namerovani organizaciji razdeljevanja. Razvila se je daljša razprava, v kateri se je priporočalo, naj se vsaj preskrbi za zadostno oskrbo prebivalstva s svečami. Sprejeti sklep izreka prošnjo, naj se v očigled tem novim žrtvam, ki se nalagajo prebivalstvu, poskrbi vsaj za naj-potrebneji civilni konsum ter želi sosvetovalstvo sodelovati kot svetovalen organ pri uravnavanju prometa s svečami. Ministrstvo za trgovino naj pri prvem povodu za to obvesti sosvetovalstvo o uredbah. ki se ukrenejo v tej smeri.
Razpis mizarskih del za šolske jedilnice. Odda se naprava lesenih miz in klopi za 14 šolskih edilnic v mestu. Ponudniki naj se obrnejo na tehnično vodstvo (inž. Sal-vatori, občinski tehn em urad, uL lic! Te-
atro št. 5).
Svoboda se odzivlja svobodi! Omenili smo že podržavljanja reške policije, ter sporočili, da bo to ob enem pomadjarje-nje! Tisti dosedanji redarji, ki hočejo ostati na svoiem mestu, oziroma prestopiti v državno službo, bdio morali dati svojim
priimkom madjarsko obliko----! Ali ti
reški redarji so bili in so — Hrvatje, hrvatske sirote. Poprej jih je pestil in jim kvaril imena italijanski, odslej jih bo pestil madjarski režimi Danes italijanski, jutri n»adjarski! Grenka lekcija to za reške Italijane. Kdor ne zna biti pravičen drugim. pa mu tretji kroje — krivico! V hrvatski sabor niso hoteJi. v kar imajo pravico po zakonu, po nagodbi! Zato pa jim vedno bolj silijo v hišo — Madjari!! Ali to ni nikako zadoščenje za nas, ker račune laških grehov in bedaste laške politike na hrvatskih tleh moTajo plačevati tuJi Hrvatje. In tista jnadjarska gospoda v pe^tatiski zbornici imajo spričo vsega tega še toli drzno ček), da proslavljajo »svobodni razvoj v — Rusiji ! < Ali pa ni višek drznosti v besedah »Pester Lk>y-da . s katerimi pozdravlja ta nemško pisani list zmago svobode v Rusiji: »Iz ogrske zbornice odmeva svoboda k svobodi, ki zahteva nrir za tfudi, da neba zlo, ki
ima služiti os voj e v aln im težnjam!« -— NaroUnosti na Ogrskem in tudi reški »Corpus separatum« bi mogel zapeti svo-
jo pesem o svobodi, ki odmeva iz ogrske
j zbornice----!«,
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa sta umrla 5. t. m.: pešec 97. pešpolka Abdon Prinčič, in pešec črnovojniškega pešpolka št. 11, Vaclav Jelinek. Pogreb se bo vršil danes, 7. t. m., ob 3 popoldne iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče.
Dru. Kramaru in Rašinu, tema obsojencema radi veleizdaje, ie — kakor poročajo »Selske List v — v ječi dovoljeno citati I oficijozni »Fremdenblatt«, ki si ga moreta j uaročiti na svoje stroške.
Prometu blagovnih vzorcev so pri-puščeni voinopoštni uradi in etapni postni uradi s številko: 2, 3, 4, 11, 39, 51, 55, 76, 95, 117, 138, 142, 145, 147, 150, 161, 166, 167, 170, 171, 175, 176, 17b, 180. 183, 184, 185, 188, 192, 193. 19^, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 209, 212, 218, 220, 221, '223. 224. 230, 232. 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 249, 250, 254, 255, 256, 258, 259, 262. 265, 266, 268, 269, 272, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 282, 283, 284, 2S5, 28/, 288, >93, 399, m, 291- £24, 295, 296, 297, 337, 339, 340. 341, 343, 354. 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 366, 367, 369, 370, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 387, 388, 390, 391, 392, 393, 395, 398, 399, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 412, 413, 415, 417, 418, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 427, 428, 431, 432, 434, 436, 437, 440, 443, 444, 445, 446, 448, 450, 508, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 519, 521, 522, 523, 525, 526, 528, 529, 600. 605, 608, .611. 612, 613, 617, 620, 622, 623, 624, 625, 627, 628, 629, 631, 632, 633, 636, 640, 641, 643, 644, 645, 646, 647, 648, 649.
2. Razpošiljanje pošiljk blagovnih vzorcev je nadalje dovoljeno tudi na voj-nopoštne oz. etapne poštne urade, katerih številke imajo kak pristavek n. pr. rimsko podštevilko ali črko, kakor »Vojnopoštni urad 76/r« itd. in sicer tedaj če so vojnopoštni oz. etapni poštni uradi dotičnih številk brez pristavka (torej glavne številke) glasom točke l) zgoraj pripuščeni k prometu blagovnih vzorcev. Pošiljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi pogoji je v bodoče dovoljeno na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, navedene v gornjem seznamu; dalje tudi na voino-poŠtne naslove, pri katerih so dani predpogoji točke 2) seznama. Za vse druge vojnopoštne in etapne poštne urade, ki niso navedeni v zgornjem seznamu, v prometu blagovnih vzorcev na c. in kr. etapne poštne urade z označbo kraja v sedanjem obsegu ni nikake spremembe. Tem povodom se opozarja tudi na i to, da znaša najvišja teža za blagovne vzorce v vojn ^poštne m prometu s četami oa bojnem polju tačas 500 gr.
Promet zavitkov v inozemstvo. Od sedaj naprej se mora. vsakemu zavitku (poštnemu zavitku ah poštnemu tovorku) za inozemstvo priložiti posebna poštna spremnica. Več zavitkov z eno spremnico do nadaljnjega ni tiovofjeno pošiljati.
Nemški vojnopoštni uradi s številkami.
Nemški vojnopoštni uraldi in vojnopoštne ekspedicije, ki so bile dosedaj označevane po svojem poveljstvu (n. pr. Kais. Dtsch. Feldpost Exped. der 117. Int. Div.), bodo od sedaj naprej enako kakor c. m kr. vojnopoštni uradi imeli številke (n. pr. Deutsche Feldpost Nr. 763). Da se izogne napačn. n napotitvam, se občinstvo opozarja, da je treba napisati na vojnopoštnih pošiljkah razven številke vojnopoštnega ura*ia vedno tudi označbo : »K. u. k. Feld-postamt Nr.« ali »Deutsche Feldpost Nr.« Uradno založene vojnopoštne dopisnice za promet k četam bodo nosile v bodoče predtisk »K. u. k. Feldpostamt Nr.«. Ce se take dopisnice pošiljajo na pripadnike netn&ktti vojskinih čet, mora pošiljatelj predtisk »K. u. k. Feldpostamt Nr.« nadomestki z besedami »Deutsche Feldpost Nr.«.
Nemška dramska družba v gledališču »Eden?. Danes, v soboto, prva uprizoritev F. Molr.arieve trodejanske veseloigre »Gardni častnik«. — Jutri, v nedeljo, tri j enodejanske veseloigre in nastop dunajske subrete gce. Sary. — V ponedeljek Raoul Auernhehnerjeva »Velika strast«. Začetek vselej ob 8.
V Trstu, dne 7. aprHa 1917.
CE5KO - BUDJEVISKA RESTAVRA-CIIA (Bosakova uzorna češka gostilna V Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev,
14 vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba m slovenski jedilni listi.	__
h HALI OdLAli

□n
•e r»eunaio po 4 »tok.
beudo. i ^n Kastno tiskana btfcfcde r»ća- I uajo enkrat več. — Najmanjša 1 r-tpi : pri »toj bi na acal« 40 atotmk. ;|UU
0NKi»m se odda hišicu s 3-p "stori m 450 notem Idftr. zemlje deloma trt . v Rojanu, 30 K mesečno. Pojasnila Scorcola 48b via Oom-merciale od 12 do 3 pop.	lutJ
«A dekle od 17—18 let staro z i služit na. Iil6 5B debeli. Naslov pave Ins. odd. Edinosta
pod .št. II>34-.____
kuhana kava se pije v al. Uosco 6t. 10.
Dobro
Odprt i vsako jutro ob 6
1044
rHfwfitftH v °*>liki omarice je na prodaj. — GramOlOn Spiker, Via S Giovanni 14. .1034
Potroežljlua učiteljica
v
tren me^ecib.
nauči nemško pisati in govoriti r — Farriera 23 L	IO36
SUuUimIiinhn učiteljica podučuje z gotovim Otri Omiraim n^om male in o Irastle (gospe ----- ----i n	1« ^ f VOJ em
domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 pop. Ulica Ciiozza 127. III. nad., drage stopnice zadej na dvorišču, vrata 8.	(A 3)
takile
vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitnrio 21 (pri mostni bolnišnici. 061
nizki za moške, črn: amcrikmski prve vrste, ženski pol amerikanski ijavi, bo6 so na prodaj. Perojevič, Via Tor S. Lorenzo štev. 10 vrata 13 (Via S. Michcle.*	1031
dobro, polteno po«tr^ n co ali lu/.kinjo. Cen;e.ie ponud e p xl „Za e-ljiva in pridna pod št." 300" na Ins, odd. Edinosti." 1010
Igfem
blizu kolodvora Sv. Ane. z dvema so-lilAilU burna, veliko kuhinjo z majoličnim ognjiščem, čemen'irani 2 k!eti, vodnj ik s pitno vodo. približno 60 klf. že ob elanegn vrta (s krom« pitjem in zelenjavo), z lepim razgledom na morjo, se proda za K" !3.0 0. — Obdelano in ognjeno zemljišče klf pri Sv Ani K 15.000. Pojasnila daje KoIarSič, Kavarna Corso 9—11, 3 — 7.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karo! Perničlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 IU. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 oop. za notranje, nervozne in otroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
3 C
J L
3E
'1

Uradnikom
aktivnim vseh kategorij,
profesorjem
in učiiteSieifi,
katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300 na leto dalje
p@nz8Ienisfom
ki imajo vsaj K 1400 pokojnine, dovoljuje
posoiila H
na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnina na prvem mestu in proti primernemu po-rofttvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 letno amortizacijsko dobo
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo.
Podrobna pojasnila daje brezplačno
Generalni zasiep banke „SLAME" v Ljubljani.
it-ir
ir
3E
ir
ir
1®
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt otf 8*2 zvečer nnprsi
Cena: I.urste K Z. II. vrste KI.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Srečna in nesrečna žena. — Dopisov brez podpisa nikakor ne moremo spre-; jemati in priobeevati, ker ne moremo spre jemati odgovornosti za navedena dejstva, če ne poznamo dopisnika. Će že-, lite. da priobčimo dopis, se* oglasite v j uredništvu v -popo!danskem času (nedelie izvzete).
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Červndk
v Trstu« ul. Poste vecchie 12, vogel ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez :-: bolečine. x Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE
BANKA
JADRAN
Trst, Via Cassa til Rlsparmlo štev, 5 (Lastno poslopje)
Kapital In razerva K 8.890.000-—
FHIjalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zara.
Vloge na knjlzSce 3 % ° o Vloge na knJISIco
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem fn žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Safe deposlts promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti fcurzni hgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours
krediti. Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
Uradne ure s od 9 do 1 popoldne ====
Ml