Št. 12 (1287)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
21. marca 1974
marca je praznik občine Ribnica. V
TREBNJE - Danes bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine na zadnji seji v tem mandatnem obdobju med drugim sprejemali akcijski program razvoja kmetijstva v letošnjem letu, odlok o davkih občanov, ponovno bodo razpravljali o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
BREŽICE - Člani skupščine TKS bodo danes obravnavali program kulturne skupnosti Slovenije in se dogovorili za delegatsko osnovo TKS v prihodnje.
RIBNICA - Jutri ob 16.30 bodo v Petkovi galeriji odprli razstavo fotografij Franceta Modica pod naslovom „Kako živijo ljudje od Raščice do Dolenje vasi*.
BREŽICE - Jutri ob 16. uri se bo začel tu maskerski tečaj, na katerega vabi področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije vse interesente.
KOČEVJE - Danes bodo začeli po mestu saditi okrasno drevje in grmičevje, da bo mesto za sezono lepo.
BREŽICE - Mladi člani RK so v torek v domu JLA prisrčno pozdravili udeležence seminarja za nudenje sosedske pomoči.
RIBNICA - Jutri ob 19. uri bo v domu TVD Partizan predavanje „V peklu Sahare“. Predaval bo znani svetovni potnik Stane Tavčar iz Kranja.
KOĆEVJE — Občinska skupščina je v ponedeljek sprejela začasni statut.
BREŽICE — V soboto se bo tukaj končala 6-dnevna politična šola, ki jo oiganizira delavska univerza po naročilu občinske konference ZK. Letos bodo delovne organizacije za svoje udeležcnce prevzele nase del stroškov.
ud spomenutu 140 paann partizanov m aktivistov na Javorovici na Goijancih se je v soboto zbralo na žalni komemoraciji za padlimi borci IV. bataljona Cankarjeve brigade več kot sto ljudi. Med njimi so bili tudi preživeli borci tega bataljona. Na sliki: generalmajor Cetinski-Lev, nekdanji komandant I. Cankarjeve brigade, je poudaril, da številne žrtve Cankarjevega bataljona niso bile zaman. (Foto: S. Mikulan)
Zaenkrat še brez plinovodov
Ali to pomeni, da bodo manj razviti zaostajali še naprej?
„V tem trenutku bi bilo zelo nesmotrno napeljevati plinovode na Dolenjsko in v Posavje, ker območji nimata velikih porabnikov tovrstne energije/* je dejal direktor Petrola Jože Rožman predstavnikom posavskih občin na posvetu, ki ga je Vinko Jurkas sklical 14. marca na Čatežu.
To je torej vzrok, da Dolenjska, Posavje in Notranjska niso vključeni v načrt primarnega plinskega omrežja Slovenije. Jože Rožman je udeležence posveta najprej seznanil z nekaterimi okvirnimi podatki. Zvedeli so, da bo Jugoslavija že prihodnje leto začela uvažati plin iz Sovjetske zveze. V letu 1980 naj bi ta količina dosegla tri milijarde kubikov. Slove-
Oolenjski vinogradniki, organizirani v Društvo vinogradnikov, so Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Novo mesto v dneh od 7. do 20. marca 1974 na Otočcu pripravili „Teden dolenjskega cvička4 , ki je bil zelo dobro obiskan. Ob koncu te zanimive prireditve so podelili najboljšim vzorcem cvička diplome, priznanja in pohvale. Diplome so dobili: Franc Martinčič, Alfonz Čučnik, Janez Žam, Jože Frelih, Justi Pacek in Jože Slapšak. O prireditvi bomo še pisali. (Foto: S. Mikulan)
1819 novih naročnikov
Vse kaže, da hočejo naši prizadevni poštni dostavljači vztrajati do zadnjega marca, ko bomo sklenili štirimesečno akcijo pridobivanja novih naročnikov. V zadnjem tednu so nam poslali še 42 novih naročrtikov, tako da se je število vseh novih naročnikov dvignilo že na 1819, od tega jih je: iz brežiške občine 137, iz črnomaljske 62, iz kočevske 282, iz krške 178, iz metliške 40, iz novomeške 378, i^ ribniške 61, iz sevniške 288 in iz trebanjske 113. Iz raznih pošt po Sloveniji in SRFJ si je naš tednik v tem času naročilo 193 novih naročnikov, iz tujine pa 87.
Z novo prilogo P se danes naš tednik znova predstavlja bodočim prijateljem, bralcem in novim naročnikom z vljudnim vabilom: naročite si tudi vi domači pokrajinski tednik na svoj domači naslov! NAROČILNICO ZA VAS IMA VAS PISMONOŠA!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
le**W!WWW»NXXXXNXXXXXXXXXXXX>«^>XVWMNXXWWXX>KXXNXkXXXXkXXXNXN\XXXXXXXXXXXNX<’%
nija ga bo predvidoma dobivala 750 tisoč kubikov na leto preko Čeho-slovaške in Avstrije.
Odbor, ki so ga ustanovili na zboru največjih potrošnikov plina v SRS (sklical jih je izvršni svet), je določil za investitorja primarnega plinskega omrežja podjetje Petrol iz Ljubljane. Sklenil je tudi, da bodo ta plin porazdelili na območja z največjo porabo. Pri investiciji bodo sodelovali tudi potrošniki.
Viktor Auer iz Sevnice je nato
DANA: ZLATO IZ BRNA
Na tradicionalni specializirani kmetijski razstavi „SALIMA“ v Brnu je mirenska tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA kot edina iz Jugoslavije dobila zlato medaljo za svoj „Zlati sok“ iz črnega ribeza. Na razstavi je sodelovalo 560 razstavljalcev, za 21 zlatih medalj pa se je potegovalo 230 razstavljalcev.
UTOPLJENEC V RINŽI
„V Rinži za garažami AMD je utopljenec44, je bilo sporoče-x no v soboto, 16. marca, ob 6.55 na postajo milice v Kočevju. Miličniki so ugotovili, da je utopljenec Ivan Pirkovič (65), ki je po upokojitvi delal še kot zasebni avtoprevoznik. Menijo, da je vinjen zašel, padel v vodo in utonil.
pripomnil, da energija potemtakem narekuje razvoj že razvitih območij, nerazviti pa bodo še naprej zaostajali. Ing. Karl Filipčič je predlagal, da bi v dolgoročnem načrtu plinskega omrežja Slovenije upoštevali tudi Posavje.
Vinko Jurkas pa je pripomnil: „Za nekatere zvrsti industrije že sedaj nismo dobili soglasja, ker nimamo elektrike. Enako se nam bo lahko zgodilo pozneje, ker ne bomo imeli plina.“
Lojze Žokalj je zato priporočil prisotnim, naj sc obrnejo na pravi naslov in vztrajajo, naj bo v dolgoročnem razvojnem konceptu upoštevana v tem delu Slovenije tudi tovrstna energija. Prav gotovo bo bližina plinovoda, ki bo oskrboval Hrvatsko, nudila investitorjem velike razvojne možnosti. Na ta plinovod se bosta. Posavje m. Dolenjska lahko priključila prt Zaprešiou.
J. TEPPEY
MELAMIN poziva: Vsi glasujmo ZA
V MELAMINU so se- 13. marca vsi član: kolektiva strinjali z uvedbo samoprispevka. Na sestanku kolekti va so celo sprejeli poziv vsem ostalim delovnim kolektivom in občanom, naj na referendumu v kočevski občini 31. marca glasujejo ZA samoprispevek.
Veifdar pa so člani kolektiva MELAMIN hkrati zahtevali, naj občane na 3 mesece ali najmanj na vsakih 6 mesecev obvestijo, koliko denarja se je zbralo in kako je bil razdeljen oziroma porabljen. Menili so namreč, da ni prav, če ljudje zvedo o dotoku in porabi denarja šele precej po poteku plačevanja samoprispevka, kakor se je zgodilo pri zadnjem samoprispevku.
Šest močnih v Uniles
Sporazum predvideva enoten nastop združenih podjetij pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala, združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo in prevzemanje poslovnih rizikov.
Novoles poslej v sestavljeni OZD, ki obsega tretjino slovenske lesne industrije in izvoza
Prejšnji teden so predstavniki podjetij Javor (Pivka), Lesnina (Ljubljana), Meblo (Nova Gorica), Novoles (Straža), Marles (Maribor) in Stol (Kamnik) podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Uniles (Združena lesna industrija in trgovina Ljubljana).
S tem smo dobili v Sloveniji še eno veliko integracijsko tvorbo, ki povezuje proizvajalce in trgovce.
Uniles združuje več kot 9.600 delavcev, ki so lani ustvarili 3,1 milijarde dinarjev celotnega dohodka in 172,9 milijona dinarjev dobička. Skupen izvoz združenih organizacij je lani dosegel 29 milijonov, kar ie za 56 odst. več od izvoza leta 1972. Številke tudi povedo, da združuje Uniles podjetja, ki so lani dosegla 38 odst vsega izvoza slovenske lesne industrije.
V naslednjih dneh se bo nadaljevalo toplo vreme. Manjše padavine so možne danes ali jutri.
PRILOGA
Nova številka P prinaša bralcem Dolenjskega lista branje, ki so se ga gotovo že navadili: nadaljevanje prevoda o zadnjih dneh ruske carske družine, nadaljevanje iz serije reportaž o gradovih in njihovih usodah, zapis o neznanih letečih predmetih. Prav tako je že v navadi, da je sredina P namenjena zapisom zdravnika, strokovnjaka za vzgojo, kmetijskega strokovnjaka. Nekaj besed je posvečenih modi, nekaj pa različnim koristnim nasvetom za dom in družino. Prav tako boste tudi tokrat našli stran, na kateri vas seznanjamo z novimi filmi, ploščami, knjigami in zapisom o Toniju Kumarju.
Na drugi strani P boste lahko prebrali zanimivosti o tem, kako izumira slovenščina ob Kolpi in kaj ukrepa Slavistično društvo Slovenije, da bi tudi tam naši otroci govorili slovensko. Na isti strani objavljamo pod naslovom Počitek basa in trobente pogovor z dolgoletnim novomeškim godbenikom Sekulo.
Tretja stran P govori o kulturi, pomešani z jajci in solato. Naša novinarja sta prodajala slike na novomeški tržnici. Kaj sta izvedela, kakšne slike sta prodajala - to preberite v P!
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKAl
Volitve
Sprejeli smo novo, najbolj demokratično ustavo na svetu in z njo dobili spodbudo za nov vzpon naše samoupravne demokracije in našega celotnega življenja. Uresničevati ustavo ne bo lahka naloga, saj nas na tej poti čaka mnogo ovir in naporov.
Z novo ustavo smo vpeljali nov način volitev, sistem delegacij, ki izhajajo iz temeljnih samoupravnih skupnosti. Vsaka TOZD, vsaka krajevna skupnost, kmetje, obrtniki, vsaka delovna skupnost bo imela svojo delegacijo. Delegacije bodo štele 5,10 ali več ljudi. Te bodo na zasedanja skupščin pošiljale po enega ali več delegatov, če pa gre za delegacije, ki predstavljajo majhno število volivcev, se bodo te združevale v konferenco delegacij in skupaj pošiljale svojega predstavnika.
Bistvena novost delegatskega sistema je v tem, da bodo delegacije morale razpravljati o vseh vprašanjih in oceniti, o katerih stvareh naj volivci povedo svoje mnenje na zboru delovne organizacije ali v krajevnih skupnostih. Tak sistem sili ljudi, da se bodo o pomembnih zadevah opredelili in pretehtali stališča.
V pripravah na volitve je bilo opravljeno zelo veliko in odgovorno delo, evidentiranih je bilo veliko število sposobnih kandidatov, v pred kandidacijskem postopku pa so bili izoblikovani tudi dokončni predlogi kandidatov za člane delegacij. Če so bili nekateri kandidati odklonjeni, ne pomeni, da jim ne zaupamo odgovornih funkcij. Že evidentiranje je družbeno priznanje za delo. Odpasti so morali zaradi tega, ker je bilo treba poskrbeti tudi za primerno strukturo delegacij.
28. marca bomo volili delegacije TOZD, 31. marca pa delegacije KS, delegacije kmetov in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Predvolilne priprave lahko ocenimo za zelo uspešne. Zanimanje na zborih občanov in delovnih ljudi je bilo veliko. Kaže se tudi v veliki udeležbi na zborih. To daje jamstvo, da bo dobra udeležba tudi na volitvah.
V boju za uveljavljenje nove ustave ne bomo šteli velikih besed, temveč le rezultate, dejanja. K rezultatom pri utrjevanju delegatskega sistema in njegovem nadaljnjem izgrajevanju pa lahko prispevamo odločilni delež mi vsi.
UROŠ DULAR
jutri, v petek. Svečana seja občinske skupščine pa bo v soboto v Loškem potoku. Več o prazniku berite v posebni prilogi. Na sliki: otroci iz Loškega potoka. (Foto: Vesel)
tedenski
mozaik
Zadnje čase je postala velika moda slačenje na javnih prostorih, natančneje rečeno: tekanje brez obleke po javnih prostorih. Stvar se je, tako kot že mnogo neumnosti, porodila v Združenih državah Amerike, od tam pa se je bliskovito razširila tudi v Evropo, na Japonsko in drugam. Za zdaj še ni čisto natančno znano, zakaj nekateri to počnejo, drži pa, da policija to nikjer rada ne vidi. Eden najbolj atraktivnih nagcev te vrste pa se je včeraj pojavil na nekem smučišču v Ameriki: na sebi je imel le težke smučarske čevlje, presmučal pa je tri kilometre dolgo progo in nato izginil v nekem avtu, ki ga je čakal ob vznožju hriba . .. Zabava za zabave žejne ...
Zabavo si je privoščil tudi bodoči britanski kralj (če ne bo prišlo vmes kaj posebno nepredvidenega), princ Charles. Trenutno je na neki britanski vojaški ladji, kjer opravlja praktičen del šolanja za pomorskega vojaškega častnika. Ladja pluje okoli sveta, med kratkim postankom v Združenih državah Amerike pa si je bodoči kralj vzel en dan dopusta - vendar pa menda brez vednosti poveljujočega častnika. Hujšega kajpak ne bo, skrbi pa so na ladji imeli dovolj, predno so zvedeli, kje je mladi princ... Malce pustolovščine nikomur ne škodi, princem pa malone pri-tiče...
In če smo že pri kraljevski krvi, še tale notica: švedski kralj Gustav se tudi kani spustiti v pustolovščino, vendar pa drugačne vrste. Trdijo, da se bo zanesljivo poročil z neko Nemko, ki jo je srečal med olimpijskimi igrami v Muenchnu ... Vsakega nekoč doleti.
Sedaj pa bi nemara kazalo zapustiti nevarne vode kraljevskih zgodbic in povedati kaj tudi o politikih, kakor denimo naslednje: avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky, ki je med obiskom v nekaterih državah Bližnjega vzhoda pristal tudi v Izraelu, je doživel neprijetno presenečenje:	v	hiši njegovega
enodnevnega	gostitelja,
obrambnega ministra Moše Dajana, je na vrtu nenadoma začela delovati škropilnica, ki je pošteno zmočila ne samo kanclerja, marveč tudi njegovega gostitelja, generala... pa ni bilo hujšega, še prehladil se ni nihče...
Cene živine z dveh plati
Višje cene pospešujejo pitanje, hkrati pa zavirajo porabo mesa - Večjo veljavo domači krmi
Včasih smo se sprli za ceno pitane živine, zdaj pa smo zadovoljni, če jo lahko le prodamo. Tako je dejal zaskrbljen kmet in dodal, da odkupovalci sicer ne povedo naravnost, da je ne marajo kupiti — toda na dogonsko mesto pridejo ob takem času, ko je še ne priženo vsi kmetje, potem pa hitro izginejo.
Zakaj je preveč mesa — mesarji trdijo, da so skladišča na-
TELEGRAMI
WASHINGTON - Zvezni sodnik John Sirica je ukazal, naj tajno poročilo vrhovne zvezne porote, o katerem menijo, da vsebuje oceno vloge predsednika Nixona v znani zadevi Watergate, izročijo pravnemu odboru predstavniškega doma. Ta bo sklepal o tem, ali naj sprožijo postopek za odpoklic Richarda N i-xona s položaja predsednika ZDA.
CELOVEC - Osrednji organizaciji koroških Slovencev - Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev - sta zahtevali od avstrijskega kanclerja dr. Krei-skega, xnaj skliče izredno zasedanje kontaktnega komiteja, na katerem bi razpravljali o problemih v zvezi z izvajanjem zakona o uporabi slovenščine v sodstvu.
WASHINGTON - Uradno so sporočili, da se pogajanja o ločitvi izraelskih in sirskih čet na Golanski planoti ne bodo začela pred 29. aprilom, čeprav bi se morala začeti že konec tega tedna.
ALZlR - Predsednik sveta revolucije in alžirske vlade Huari Bume-dien je sprejel Jakšo Petriča, namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve in šefa jugoslovanske delegacije na sestanku koordinacijskega odbora neuvrščenih držav.
polnjena po vsej državi — saj smo še pred kratkim poslušali, da ga bo premalo še 10 ali 20 let? In kako dolgo ga bo preveč? Živinorejci in gospodarstveniki si bolj belijo glave z zadnjim vprašanjem. Ugibajo, kaj bi bilo treba ukreniti, da ga ne bi bilo preveč, a tudi ne premalo. Pri tem pa morajo upoštevati izkušnje zadnjih mesecev.
Naši presežki mesa rastejo zaradi premalega izvoza. Meso se je začelo kopičiti v domačih hladilnicah že mesece prej, kot je Italija prepovedala uvoz Njena prepoved je le še zvečala naše težave. S prepovedjo uvoza mesa pa poizkuša zaščititi koristi domač ih živinorejcev, ki so v zadnjem času tudi ogrožene. Nič bolje ni bilo v Franciji. Živinorejci pa upravičeno zahtevajo zaščito tako kot naši.
Cene živine v državah evropske gospodarske skupnosti so se znižale proti koncu lanskega leta že na 10 odstotkov. Zaradi •visokih cen mesa poleti se je poraba baje tako zmanjšala, da je pitane živine bilo že več kot
NEW YORK — V Združenih državah Amerike so priredili tradicionalni irski praznik, dan sv. Patricka. Letos je izraziteje kot kdajkoli potekel v znamenju protestov Ircev zaradi stanja v njihovi stari domovini. Na Irskem namreč še vedno odmevajo streli in eksplozije, ko skušajo člani tajne revolucionarne armade doseči svoj cilj - osamosvojitev. Na sliki: eno izmed gesel na newyorški cesti med praznično povorko. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
I
- Adam, kača pravi, da so skladišča še vedno tako polna jabolk, da bova morala grešiti dosti pogosteje kot doslej!
dovolj. Meso so spravljali v hladilnice v upanju, da ga bodo spomladi in poleti bolje prodali.
PokažaJo se je, da je tudi v zahodni Evropi poraba mesa odvisna od cen. Lani so že dosegle tisto mejo, ko se naraščanje porabe zaustavi ali celo zasuče v nasprotno smer. Zato se je tudi pri nas pojavilo vprašanje, s kakšnimi stroški lahko pitamo živino za izvoz. Kaže, da so minili tisti časi, ko so izvozniki z dobičkom pri izvozu krili — kot so trdili sami — izgube pri prodaji v mesnicah.
Cene živine in mesa učinkujejo v dveh nasprotnih smereh. Višje oene spodbujajo živinorejce k večji prireji, hkrati pa omenjujejo porabo mesa. Enako v gospodarsko razvitejših državah kot pri nas. Tudi v „bogatejših44 državah je kupna moč delavcev omejena. Zato bo treba upoštevati opozorila, da je živino treba rediti s kar najnižjimi stroški. Doma pridelana krma in krmila bodo morala dobiti večjo veljavo. Tisti živinorejci, ki so pitali le s kupljenimi krmili, se bodo gotovo morali preusmeriti.
Predlagani so še drugi ukrepi: poslovno sodelovanje med živinorejci in mešalnicami krmil ter pridelovalci surovin za krmila. Družba naj bi znižala nekatere stroške živinorejcev, npr. pri pogonskem gorivu za kmetijske stroje, gnojilih in podobne. Ne bi pa smeli le čakati na to, ampak naj bi živinorejci brez odlašanja ukrenili vse, kar lahko storijo sami.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je svojo sejo prejšnji teden (minulo sredo) posvetil predvolilnim aktivnostim in njihovi oceni — saj so bile sredi minulega tedna po vsej Sloveniji občinske kandidatske konference, 10 RK SZDL pa
do v republiških oziroma pokrajinskih skupščinah po njihovem novem konstituiranju -od letošnjega 10. maja dalje. V tem sklepu je še rečeno, da se roki za opravljanje volilnega dela začnejo s 16. marcem.
Najnovejše stanje glede mesa na našem
je že pred tem ugotovil in opozoril, da pone« notranjem trgu je še vedno vprašanje, ki mu kod socialna struktura možnih kandidatov pristojni organi posvečajo razumljivo pozorne ustreza dogovorjenim merilom. Le-ta nost. Tudi zadnja seja zveznega izvršnega namreč poudarjajo, da mora biti med kandi- sveta se je dotaknila tega vprašanja - ko je dati za organe občinskih skupščin kar največ ZIS med drugim obravnaval posledice nedav-neposrednih proizvjalacev, pa tudi žensk in nega sklepa evropske gospodarske skupnosti mladine. Izvršni odbor je ob tej ugotovitvi o prepovedi izvoza mesa v države, ki so čla-izrazil poziv, naj bi se povsod držali sprejetih nice te skupnosti. Po oceni ZIS je bil ta meril za kandidaturo — in očitno je ta poziv naletel na zelo ugoden odmev med delovnimi ljudmi in občani.
Na tokratni seji je IO RK SZDL tudi podprl predlog liste za družbenopolitični zbor republiške skupščine, kakor tudi predlog za možnega kandidata za predsedstvo SFRJ — za to funkcijo je iz Slovenije predlagan Edvard Kardelj. Slednjič je izvršni odbor soglašal tudi s predlogom možnih kandidatov za predsedstvo SR Slovenije. Predlagani so Sergej Kraigher (kot predsednik) ter Tone Bole,
Ančka Kuhar, Jože Lončarič, Vida Tomšič,
Josip Vidmar, Janez Vipotnik in po položaju predsednik CK ZKS France Popit ter predsednik RK SZDL Mitja Ribičič.
Prejšnji teden (v četrtek) je predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič že spre-
Meso je, gnojil ni
sklep EGS sprejet, čeprav je bil lani jugoslovanski izvoz v države članice te skupnosti določen s sporazumom, ki so ga podpisali predstavniki SFRJ in skupnega evropskega trga.
je ta hip pn individualnih proizvajalcih na voljo več tisoč ton prvovrstne svini'ne. V zvezno gospodarsko zbornico prihajajo poročila iz vseh krajev države, da kmetovalci ponujajo za trg skoraj 150.000 pitancev najboljše kvalitete.
Zvezna direkcija za materialne rezerve je že obljubila, da bo odkupila približno
70.000 pitancev, da bi nabrala solidno zalogo mesa za turistično sezono, trenutno pa še nihče ne ve, kako bi odkupili še preostalih
80.000 mesnatih prašičev.
V zvezdi gospodarski zbornici so sredi prejšnjega tedna člani sveta za kmetijstvo, prehrambeno industrijo in gozdarstvo podprli osnutek družbenega dogovora o živinoreji — pri čemer so poudarili, da bi bilo treba ta dogovor res čimprej sprejeti. Hkrati so menili, da bi bilo treba določiti tudi minimalne odkupne cene za živino, in sicer do sprejetja tega družbenega dogovora, s katerim bodo določene tudi zajamčene cene živine.
Predlagali so šc, naj bi zvezna uprava terjala od zvezne direkcije za rezerve živil, da bi le-ta odkupovala junctino po 18 din za kilogram žive teže. Ta ukrep je nujno potreben, so menili, če hočemo
mesa (sveže govedine) v Italijo in Francijo, vse države -
Iz
tudi
iz Slovenije - prihajajo vesti o precejšnjem pomanjkanju umetnin gnojil, čnih
ZIS je ob tem poudaril, daje taenostran- zaščititi domačo živinorejo pred neugodnimi po-ski ukrep močno prizadel jugoslovanski le^!“rT1iiic _0inJcn^c,ne ,Pr,eP°)'0t}i. E 0 izvozu izvoz v Italijo, hkrati pa je ogrozil celotne naše gospodarske odnose s to državo. Vedeti
je namreč treba, da izvoz mesa v Italijo zaje- posebno dušičnih, kar že resno ogroža spomladan-ma skorai tretiino vscea iucoslovanskeea iz- sko setev ter utegne prizadeti vso letošnjo letino. V jel in razglasil sklep o razpisanju volitev dele- V02a v to driavo. ZIS je skJenil, da morajo S ««	.L^Š'kom'
gatov v zvezni zbor ter zDor repuDiiK in po pristojni zvezni organi nemudoma sprejeti binatov in proizvajalcev gnojil - ki so poudarili, da krajin skupščine SFRJ. Volitve delegatov za ustrezne ukrepe na zunanjem in notranjem bi bilo treba čimprej sprejeti sklep o spremembi
trgu za ublažitev oziroma odstranitev nega- °®n dušičnih gnojil (saj neskladje teh ceri z izvoz-..	..	i .. .	..	nunl usmerja proizvodnjo teh gnojil na zunanji
tivnih posledic tega sklepa EGS.	trg), hkrati pa da bi morali z družbenim dogovo-
Podatki glede naraščanja zalog mesa pa so rom določiti smeri te proizvodnje in vsaj začasno vse bolj zgovorni. Kot poročajo iz Beograda, prepovedati izvoz umetnih gnojil iz države.
zvezni zbor skupščine SFRJ bodo v skupšči nah občin po vseh republikah oziroma pokrajinah v dneh od 22. do 29. aprila, volitve delegatov za zbor republik in pokrajin pa bo-
tedenski zunanjepolitični pregled
Včeraj se je v Alžiru začel za neuvrščene najpomembnejši sestanek po lanskoletni četrti konferenci na vrhu v istem mestu: začeli so namreč zasedati zunanji ministri sedemnajstih držav — članic tega, septembra lani ustanovljenega telesa neuvrščenih. Razen tega so na mednarodni scen* prevladovale novice o naftnem embargu in dogajanjih na Portugalskem. Podrobnosti:
ALŽIRSKI ZBOR: Koordinacijski biro neuvrščenih držav se sestaja v bistveno spremenjenih (zaradi bližnjevzhodne vojne in eneigetske krize) mednarodnih odnosih samo nekaj tednov pred izrednim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in v tem je že posredno nakazana njegova pomembnost.
Zunanji ministri sedemnajstih držav (Jugoslavijo zastopa v odsotnosti obolelega zveznega 1 sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica njegov namestnik Jakša Petrič) bodo v Alžiru skušali doseči enotna stališča glede bistvenih problemov eneigetiKe in surovin, temah, o katerih bodo predvsem razpravljali na izrednem zasedanju Generalne skupščine v New Yorku.
Nekaj okvirnih stališč je vsekakor že jasnih: neuvrščeni nikakor ne želijo soočenja in spopadov z razvitim delom tega sveta, marveč so za tvorno sodelovanje na enakopravnih osnovah. Cilj je tudi jasen: doseči spremembo sedaj zanje izredno neugodnega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov in trgovine, kije vseskozi v prid razvitim.
Podražitev nafte, ki je sicer resno prizadela tudi nerazvite, nikakor ni nesprejemljiva, saj je le uresničenje že lani v Alžiru sprejetih stališč, da ima vsaka dežela pravico suvereno izkoriščati za svoj čim hitrejši razvoj vsa svoja nacionalna bogastva. Tisto, kar pa je sedaj treba v zvezi s tem storiti, je predvsem doseči medsebojno sodelovanje med neuvrščenimi in državami v razvoju in prek tega sodelovanja oslabiti negativne učinke podražitve nafte za trenutne, kratkoročne (plačilna bilanca)
na Bližnjem vzhodu. Dodati je treba, da se s takim stališčem niso strinjali prav vsi (denimo Libija) in da tudi embarga niso povsem ukinili za vse. Prepoved namreč še vedno velja za Nizozemko in Dansko. Malo pred tem so tudi sporočili, da bodo ostale cene nafte nespremenjene do 1. julija letos, ko bodo o tem znova razpravljali.
NEMIRNA PORTUGALSKA: Medtem pa se je položaj na Portugalskem' po poročilih tujih agencij že umiril. Deželo
Sestanek
koordina-
cijskega
biroja
je namreč pred dnevi pretresla novica, da je predsednik Caeta-no odstavil „heroja44 kolonialne vojne generala Spinozo, ki si je drznil predlagati spremembo portugalske kolonialne politike v Afriki. Njegova (in še vseh drugih visokih častnikov) odstavitev je povzročila vrenje v vrstah mlajših oOciijev, prihajala so tudi poročila o uporih nekaterih polkov.
Kot kaže, pa je vladi uspelo nemire zatreti, pri čemer pa je treba vsekakor dodati, da stvarni vzroki, zaradi katerih je do njih prišlo (namreč usoda portugalskih kolonij) še vedno ostajajo. Torej ostaja tudi možnost za nove nemire.
TELEGRAMI
NEW DELHI - Bangladcško zunanje ministrstvo ie sporočilo, da so -	obisk premiera Mudžiburja Rah-
potrebe in poskrbeti, da bodo mana v Indiji, ki bi se moral začeti dežele v razvoju začele dolgo- 28. marca, „zaradi nenadne bo-
ročno reševati probleme svoje energetske osnove.
Sicer pa je nafta in problemi v zvezi z njo le drobec široke palete problemov surovin in energetike: zato bodo neuvrščeni na newyorškem izrednem zasedanju Generalne skupščine
lezni“ preložiti za nedoločen čas. Premier je dobil nalezljivo vnetje grla. Sovjetska vlada bo poslala posebno letalo, s katerim bodo premiera Rahmana prepeljali na zdravljenje v Moskvo.
CATANZZARO - Sojenje anarhistu Pictro Valparedu, obtoženemu ... y
bilo
lli.»III ■ lUllu » ai|MH uu, ui'iui-viiviii
najhujšega terorističnega dejanja _______________________   ___	zadnjih petdesetih letin, ki je bil
teijah celovite, ne pa posamič- napovedano za 18. marec, so• pre-J	x	u ložili na 27. marec. Obtožnica ga
ne rešitve — o čemer pa bomo
sicer še poročali.
KONEC EMBARGA ZA ZDA: Predstavniki arabskih dežel — proizvajalk nafte so na sestanku na Dunaju sklenili, da odpravijo pet mesecev staro prepoved na izvoz in prodajo nafte v ZDA. To so utemeljili s tem, da so ZDA bistveno spremenile svoj odnos do Arabcev
bremeni, da je leta 1969 podtaknil bombo v podružnici kmetijske banke v Milanu. Pri tein je 16 ljudi izgubilo življenje, 88 pa je bilo ranjenih.
ADIS ABEBA - Glavne ulice v središču Adis Abcbe so bile v ponedeljek prizorišče nenavadnih d e-monstracii za tamkajšnje razmere. Več tisoč delavk se je zbralo na ulicah. Zahtevale so, da jim za enako delo izplačujejo enake plače kot moškim.
Kod (naj) gredo naše vinske ceste
SLABIM GOSPODARJEM NIČ VEČ POTUHE
Podpredsednika skupščine SRS dr. Jožeta Brileja je ob zadnjem obisku v Labodovem obratu v Krškem vprašal generalni direktor Zdravko Petan, čemu zbiramo tolikšne vsote v skupnih rezervah, če jih potem porabimo za tiste, ki slabo gospodarijo. In potem sanirana podjetja lahko izplačujejo stoodstotne prejemke za šestdesetodstotno ali manj-odstotno produktivnost. Za primer je navedel ptujsko Delto, ki seje priključila Labodu. V odgovor je dr. Jože Brilej pojasnil, da bomo morali v novem sistemu te stvari odpravljati in se ravnati tudi po načelu: Kdor ne dela, naj ne je!
V__________________________J
•	»	\s	\s
o e j m is c a
NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 493 mlajših in 42 starejših prašičev, prodali pa so jih 329. Promet na sejmu je bil srednje živahen, kupci so prišli zvečine iz sosednjih občin, rejci pa so cene v primerjavi s cenami pred tedni spustili. Za 6 do 12 tednov stare živali so zahtevali 450 do 580 dinarjev, za starejše pa 590 do 700 dinarjev!
BREZICE - V soboto so na brežiškem sejmu ponujali 657 mlajših m 36 starejših prašičev. Do tri mesece starih so prodali 463 (zanje so morali kupci odšteti 27 do 28 din za kilogram žive teže), starejših, kate-kilogram žive teže je veljal 23 din, pa so prodali 23.
Prodor v svet
Kmetijski kotiček
DELAJMO
VE CIN
BOL3E!!
ške naprave in podobne izdelke, ki jih bodo v zaostalih, s surovinami bogatih deželah Še veliko potrebovali, smo bili presenečeni, da v tej tovarni temu pravzaprav ne pripisujejo dosti možnosti. Rekli so, da /e tovrstna strojna industrija pri nas malo donosna, da ne more sama ustanoviti dovolj močnega sklada za kreditiranje opreme, da mnogo tovarn, med njimi tudi njihova, zaradi prevelikega deleža ne more niti pristopiti k skladu in da je konkurenca zlasti iz vzhodnih dežel, na primer iz Bolgarije (!), prehuda, da bi mogli močneje prodreti
Dva dni kasneje smo sedeli za mizo s podpredsednikom IS SRS Rudijem Čačinovičem, ki je časnikarjem razlagal, kako nujno je povečati napore za izvoz zlasti v manj razvite dežele, bolj organizirano nastopati, združevati sile, izkoreniniti drobnjakarstvo, da bi dosegli večji uspeh, zakaj Slovenija je bolj kot druge republike odvisna od uvoza surovin. Da bi se laže spoprijeli s konkurenco na tujih tržiščih, bo Slovenija z namenskim denarjem sodelovala pri dolgoročnih kreditih, vendar bo konkretneje o vsem tem odločalo na samoupravni osnovi gospodarstvo samo.
Izjave smo postavili eno proti drugi zategadelj, da bi jasneje videli, kaj je treba storiti.
M. LEGAN \______________________________
Člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje bodo v maju sodelovali na desetem jubilejnem srečanju pionirjev kinoamateijev, ki bo v Lenartu v Slovenskih goricah. Prikazali bodo film ,,Muhasta zima“, ki so ga posneli v preteklih dneh, ko je bilo še dovolj snega. (Foto: France Brus)
Uredništvo beograjske Praktične žene je za naročnice pripravilo nagradno žrebanje. Ena od petih nagrajenk si je za nagrado izbrala ogled novomeškega Novolesa. Na sliki: Vera Gunjevič si s predstavniki Novolesa ogleduje proizvodnjo stilnega pohištva. (Foto: S. Mikulan)
V	ponedeljek dopoldne so v Novem mestu slavnostno podpisali samoupravni sporazum o združitvi osnovnih šol v Združene osnovne šole Novo mesto. Namen združitve je uskladiti delo, učne programe in investicijsko politiko. (Foto: S. Mikulan)
Slušatelje politične šole so 14. marca obiskali slušatelji Akademie der Arbeit iz Frankfurta v Nemčiji. Goste je zanimal predvsem naš samoupravni socializem. V pogovoru in prijetnem vzdušju jim je minil večer. Domov so se vračali obogateni z marsikaterimi spoznanji. (Foto: F. Brus)
rreilnoj«’ s« pisatt •••
Previsoko leteče bi bilo, če bi želeli povedati kaj bistveno novega o naši zunanji trgovini, njeni enostranski usmeritvi, zanemarjenih možnostih v trgovanju in gospodarskem sodelovanju z manj razvitim svetom, ki je z naftno krizo postal središče pozornosti, o tržiščih, ki se odpirajo, in o tem, da premalo izkoriščamo naš politični kapital. Hočemo pa opozoriti na možen razkorak med politično težnjo in praktično akcijo.
En primer ne more dati pravila, premalo je tudi za posplošitev, a vendar. Ko smo minuli teden novinarji obiskali Strojno tovarno Trbovlje, ki izdeluje rudni-
Podvojitev zmogljivosti tovarne pa pomeni dvakrat večjo preizkušnjo in možnost za kmetijstvo, ki bo moralo preskrbeti dvakrat večjo količino surovine - krompirja. Kdor pozna težave, ob katerih se je rojevala novost - pogodbeno pridelovanje, povezano z velikimi tehnološkimi in organizacijskimi zahtevami - si lahko predstavlja, kaj čaka vse, ki pri tem sodelujejo: tovarno, kmetijske organizacije in kmetovalce. Prav to sodelovanje pa povečuje lepe možnosti za kmetijstvo, ki jih mora izkoristiti.
M. L.
Čigave zapornice
Sevniški delegat v zboru slovenskih občin je na zadnji seji ponovno opozoril slovensko skupščino na nemogoč položaj zaradi velikih obveznosti občine pri vzdrževanju cestnih prehodov čez železniško progo. Za letos bi morala sevniška občina prispevati za to kar 978.000 dinarjev, to je več, kot zberejo v občini od vseh kmečkih davkov!!
Se leta 1968 je bilo v občini 43 nivojskih križanj občinskih cest in poti. Doslej so ukinili 6 zavarovanih in 21 nezavarovanih prehodov. To pomeni, da se je občina prizadevala urediti to vprašanje. Nemalo je stala tudi preureditev poti do preostalih
ZAPORNICE:	Vozijo	vsi,
vzdrževanje prehodov pa je na grbi le nekaterih občin.
prehodov. V tem času je morala občina prevzeti v svoje upravljanje šc dvoje republiških cest; to je ponovno navrglo 7 novih prehodov. Samo na progi proti Krškemu je 6 križanj, kar naj bi za lani pomenilo nad 550 tisočakov obveznosti.
Takšne obveznosti so za občino nesprejemljiv«;. Ker je v razpravi osnutek zakona o ureditvi neVaterih vprašanj o varnosti v železniškem prometu, ta pa tudi glede vpašanja železniških prehodov le povzema določila starega zakona, menijo v
Sevnici, da je treba vprašanje prehodov pravičneje urediti. V Sevnici se zavzemajo za to da bi krilo te stroške železniško gospodarstvo ali pa celotno slovensko gospodarstvo.
V dolenjski turistični regiji so še posebno ugodne možnosti za povezavo vinorodnih območij z vinskimi cestami. Kajpak je treba le-te šele zgraditi. Dolenjska turistična zveza je že leta 1972 predlagala, naj bi uredili osem vinskih cest. V ta namen, je rečeno, bi lahko usposobili preneicatero sedanjo dobro pot, le razširiti in s prometnimi znaki opremiti bi jo morali.
Medtem je bila ena vinskih cesta že urejena in odprta: Kostanjevica -Podbočje - Šutna - Bušeča vas -
Trgatev je za turista — doživetje
„Kupci in pivci naj pridejo bliže, poleg vina bodo spoznali deželo, ljudi, posebnosti in znamenitosti. Ta misel je rodila vinske ceste, ki so v Nemčiji, Franciji in Avstriji preobrazile že velika območja.4*
Tako smo zapisali pred letom in pol, ko je spodbuda mednarodnega centra iz Pariza segla tudi k nam. Tedaj smo pripisali, da je zamisel o prvi vinski cesti že na dlani: povezala naj bi vinorodne predele s Kostanjevico, vinske gorice z bližnjimi kraji in naravnimi posebnostmi od Bizeljskega do Metlike.
Velike Malcncc. Druge naj bi povezovale: odcep avtomobilske ceste pri Otočcu, Grčevje (z odcepom
Tolsta jih še razburja i
Tolšča v mleku, po kateri mlekarne plačujejo mleko, še ved- S j10 - kljub nevtralnemu merjenju - razburja mnoge kmete, kot ^ je slišati iz pogovorov. Čudno se jim zdi, zakaj so tolikšne razli- ^ ke med kravami ali celo pri eni kravi. Za to običajno krivijo £ odvzemanje vzorcev ali pa proglašajo analize za goljufive.	^
Ljudje so pač različni in možno je tudi slednje. Vendar je ^ večina takih obtožb neutemeljena. Preizkusi z zanesljivo labora- * torijsko analizo so pokazali, da tolšča ni nihala zaradi muha-vosti odkupovalca oziroma kontrolorja, temveč jo je povzročila ^ Jval sama ali bolje rečeno njen rejec.	^
Odstotek masti v mleku je lahko precej različen, na to vpliva- ^ jo dedne lastnosti, krmljenje in še nekateri drugi vzroki. Vsa ^ slaba krmila in tista, ki povzročajo motnje v presnovi živali, * zmanjšujejo tolščo; podobno vpliva tudi pokvarjena ali zelo vo- ^ dena krma. Odločilno je tudi pravilno razmerje med prebavljivi- N mi beljakovinami, ki večajo količino namolženega mleka, in ^ ogljikovimi hiflrati, ki v mleku večajo odstotek maščobe.	^
Dobro seno, detelja, ne premlada zelena krma povečujejo ^ odstotek tolšče, premlada trava in detelja pa ga zmanjšujejo, J zato rejci spomladi ne smejo biti presenečeni, če bodo v kontro- v * ugotovili manj tolšče v času prehoda na zeleno pašo. Vsaka ^ mtra sprememba v krmljenju, motnje v prebavi, slabo počutje ^ “vali; bolezen, celo napajanje s premrzlo vodo, vse to slabo ^ vpliva na vsebnost masti v mleku. Slabo vpliva tudi pomanjkanje * osforja v krmi, kar je pri nas prepogost primer.	^
Upoštevati pa je treba še eno možnost za spremenjeno količi- * J0 n'lečne maščobe. Pričakovati je, da bo imela krava po telitvi, v ko ima največ mleka, najmanjši odstotek masti. Tako tudi je, ^ 0rei vpliva tudi laktacija sama. Zanimivo je še, da zadnji curki * mleka vsebujejo precej več mlečne masti kot prvi.
Inž. M. L. *
proti Staremu gradu in Trški gori), Hmeljnik in Karteljevo; Metliko (Vinomer), Drašiče, Vivodino in Ka-manje; Šentrupert, Drago, Zadrago, Okrog, Apnenik, Nebesa, Vihar, Hrastno in Šentrupert; ena naj bi šla od Krškega prek Zdol, Gornje Poh ance, Sromelj in Pišec na Bizeljsko, od tam pa na Orešje (grad) in Klanjec v eni ter v Brežice in Pišece v drugi smeri; druga vinska cesta naj bi povezala Dobruško vas, Škocjan, Bučko, Rako, Veliki jTrn, Leskovec I in Krško.
Kdaj torej vinske ceste in zakaj? Odgovor na prvo vprašanje je v rokah gospodarstvenikov, vinogradnikov, kmetijskih zadrug, krajevnih skupnosti, turističnih društev. Odgovor na drugo vprašanje je že v uvodu. Spet pa je treba pribiti: zapis o vinskih cestah, propagiranje le-teh in podobno ne pomeni, da podpiramo alkoholizem, pijančevanje in druge nezdrave pojave.
V obratu Kolinske na Mimi: gostje si z zanimanjem ogledujejo, kako nastajajo krompirjevi kosmiči
Nove tone pireja
Vsemu svetu, tudi Jugoslovanom, se mudi, tako da nimajo več časa pripravljati hrano tako, kot so jo nekdaj. Mnogi ne kuhajo več krompirja, raje uporabljajo vnaprej pripravljen izdelek - krompirjeve kosmiče. Kako bi si sicer pojasnili, da so komaj v poldrugem letu obratovanja mirenske predelovalnice krompirja postale njene zmogljivosti že premajhne.
Tisoč ton kosmičev ne zadošča, zato bo Kolinska že letos podvojila zmogljivosti. Tovarna je narejena tako, da je treba povečati le zmogljivost kuhanja in sušenja, kar bodo storili še letos. Dodatno opremo bo dobavila švicarska tvrdka Knorr, ki je, kot je poznano, dala tudi licenco za proizvodnjo pire krompirja. Kolinski bo dala tudi posojilo v znesku 87.000 švicarskih frankov in 1 milijona francoskih frankov.
Zdomci se vračajo
(Karikatura: Marjan Bregar)
Delo na jeziku
Za obogatitev posameznika je mnogo načinov (večina od njih je nepoštenih), za obogatitev celotne družbe pa je pot ena sama. Le ustvarjalno delo veča narodno bogastvo, materialno in duhovno, vse drugo ne velja. Ali je ta resnica res dovolj globoko vtisnjena v našo družbeno zavest?
Stanc Dolanc, sekretar IB ZKJ, ni po naključju pozval na enem izmed svojih nastopov, naj zamenjamo številne manifestacije raje z neposrednimi napori za večje družbeno bogastvo. Beograjska Politika je ob tem zapisala, da nam je potrebno resnično delo, ne parole in prazne besede. Pristavila je, daje socialne potrebe najširših množic mogoče zadovoljiti le z delom s stisnjenimi zobmi, zakaj stopnja produktivnosti in gospodarske organiziranosti ni na taki ravni, da bi omogočila znaten dvig življenjske ravni.
Tudi drugi opozarjajo, ne brez razloga. Sarajevsko „Oslobodjenjc“ ugotavlja, da pri nas marsikje samovoljno skrajšujejo delovni čas. V jugoslovanski industriji so zmogljivosti izkoriščene le 73-odstotno, druga izmena je redkost, tretja pa komaj znana. Ko nas primerja s Švico, kjer ne delajo samo po pet ali šc manj ur na dan, sc list upravičeno sprašuje, kakšen bi šele bil naš razvoj, če bi izkoreninili slabo organizacijo dela, malomarnost, lenost __
Združevanje: Krka in Lek
Priče smo povezovanja še dveh uspešnih in velikih slovenskih podjetij, tokrat s področja farmacevtske in kemične proizvodnje. 15. marca so se na pobudo družbenopolitičnih organizacij sestali predstavniki KRKE in LEKA ter nadaljevali začete pogovore o možnih oblikah tesnejšega sodelovanja. Ugotovili so, da jim najbolj ustreza ustanoviti „sestavljeno organizacijo združenega dela“, v kateri bodo na najkoristnejši način uresničili bogate razvojne možnosti obeh podjetij. Najprej bodo čimbolj poenotili notranjo organizacijo KRKE in LEKA, nato pa se bodo lotili obdelave izhodišč za kar najbolj smotrno povezovanje. Naslonili se bodo predvsem na razvojne programe svojih TOZD do leta 1980, ki zajemajo zlasti nove tehnologije, investicije, kadre, uveljavljanje na novih tržiščih itd.
Posebna komisija obeh podjetij bo do 30. junija 1974 pripravila poročilo o prednostih povezovanja obeh delovnih organizacij, zlasti pa o načinu tega dela. Strokovne službe obeh podjetij se bodo že zdaj medsebojno dogovarjale in enotno reševale skupne probleme.
T. G.
Glavna ost proti »restavratorjem«
Beseda delegatom za VII. kongres ZKS in X. ZKJ
„Kongresni dokumenti nakazujejo nadaljnja hotenja za uveljavitev dolgoročnih smotrov delovnih ljudi in vlogo komunistov v tem obdobju,“ je poudaril Franc Sali, član CK ZKS, na sobotnem posvetu z dolenjskimi in posavskimi delegati za republiški in zvezni partijski kongres v Dolenjskih Toplicah. Na tem posvetu je medobčinski sekretar ŽK za Dolenjsko Ludvik Golob govoril o gospodarskih vprašanjih v regiji, o
zunanjepolitičnih vprašanjih pa Bogdan Osolnik, predsednik zunanjepolitičnega odbora pri zvezni skupščini.
Franc Sali je dejal, da pot, ki smo jo začrtali z novo ustavo, še bolj poglablja vlogo delavca v samoupravljanju in odnosih. Pripomnil pa je, da je taka pot še vedno trn v peti posameznikom in skupinam, ki bi radi ne le obdržali dosedanje odnose, ampak obnovili tudi stare in že zdavnaj odpisane.
r i
Ivo Tavčar, predsednik sveta centra za družbeno izobraževanje je podelil spričevala slušateljem dvomesečnega tečaja na Jasnici. Vseh 51 tečajnikov, med njimi 7 žensk, je uspešno opravilo zaključni izpit. (Foto: J. Primc)
TREBNJE: DELEGATI SE
DOGOVARJAJO
Na predzadnji seji občinske konference ZK so izvolili 4 delegate, ki bodo zastopali občinsko organizacijo na bližnjem VII. kongresu slovenskih komunistov. Kongresa' se bodo udeležili Slavko Kržan, inž. Ciril Lenardič, Jana Potočnik, Janez Lazar ter Roman Ogrin kot član CK ZK. Na 10. kongresu ZKJ pa bosta zastopala dolenjske komuniste Janez Zajc in dr. Janičijevi-^čeva iz Novega mesta.	^
ZA KUMROVEC LE POLOVICA VSOTE
V novomeški občini so za zgraditev spominskega doma v Kumrovcu zbrali le polovico predvidene vsote. Občinski svet zveze sindikatov je naslovil na osnovne organizacije okrožnico, v kateri opozarja, da je nujno izpolniti obveznost oziroma zbrati za Kumrovec 430.000 din.
Znanje močnejše od jekla
Vsi tečajniki uspešno opravili izpit
Dvomesečni tečaj za sindikalne in mladinske delavce iz vse Slovenije na Jasnici pri Kočevju je bil zaključen 15. marca, ko je predsednik sveta centra za družbeno izobraževanje Ivo Tavčar podelil spričevala 51 slušateljem, med njimi je bilo 7 žensk.
Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič je na svečanosti ob zaključku tečaja dejal med drugim: „Težko vas pričakujejo v delovnih organizacijah. Ponekod vam bodo hoteli obesiti veliko novih dolžnosti. Varujte se tega. Vi morate izkušnje, ki ste si jih pridobili na tečaju, širiti v sredini, kjer delate.“
Vodja tečaja oziroma šole Zdravko Troha je povedal, da so vsi tečaj-
niki uspešno prestali tudi izpite. Dosegli so zelo dobre uspehe. Testi so pokazali, da so slušatelji osvojili preko 70 odstotkov znanja, ki jim je bilo posredovano.
Predstavnik Ljudske tehnike in Zveze izumiteljev Slovenije je pohvalil šolo oziroma tečaj, ki je dal poudarek tudi novatorstvu kot bistveni osnovi delovanja delavcev. Opozoril pa je obenem, da ne smemo pozabljati na varstvo okolja.
Zaključne svečanosti so se udeležili predstavniki nekaterih slovenskih občin, katerih slušatelji so obiskovali tečaj na Jasnici, predstavniki raznih republiških organizacij in organov, predavatelji in drugi.
Tečajniki so posebno pohvalili vodjo tečaja Zdravka Troha, ki jim je bil več kot učitelj, vodja, oče -bil jim je tovariš.
J. PRIMC
Lastniki gozdov že soodločajo
Z zbora delegatov kmetov iz obratov za kooperacijo GG Novo mesto
Zbor delegatov, v katerega sta izvoljena po dva delegata iz vsakega obrata za kooperacijo, torej iz Novega mesta, Straže, Podturna, Crmošnjic, Črnomlja in Trebnjega, se je po volitvah pred kratkim prvič sestal. Za predsednika zbora so izvolili Vidmarja Jožeta iz Semiča.
Viktorja Avblja-Rudija, heroja, ki je praznoval te dni življenjski jubilej — 60 letnico, tudi Dolenjci dobro poznajo. Predvsem tisti, ki so delali z njim v 1941. in 1942. letu, ko je prišel na Dolenjsko in s svojim požrtvovalnim delom močno pripomogel k razvoju upora in partizanstva. Borci XIV. divizije ga ne bodo nikoli pozabili, saj je na njenem slavnem pohodu na Štajersko, bogatemu poli- -tičnemu delu dodal še oseben zgled junaštva, ko je z bombami v rokah jurišal na sovražnikove bunkerje na Ravnah. Bil pa je komisar IX. korpusa
Po vojni je opravljal in še opravlja najodgovornejša politična in državniška dela, za kar ga je pred dnevi odlikoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tito z redom narodne osvoboditve.
Zbor delegatov je potrdil zaključni račun za leto 1973 ter začel razpravo o finančnem načrtu za leto 1974. Sprejel je sporazum o financiranju del, ki jih bodo delavci TOZD in skupnih služb opravili v zasebnih gozdovih.
V gozdnogospodarskem območju je 80.000 ha gozdov. Od tega 1/3 družbenih in 2/3 zasebnih gozdov. Letni posek znaša 180.000 m3 lesa, od tega v zasebnem sektorju 81.000 m3 ali neto 70.000 m3. Kmetje uporabijo za domače potrebe približno polovico odkazanega lesa.
Za trajni in enakomerni razvoj gozdov skrbita zakon o gozdovih in območni načrt. Gozdno gospodarstvo, ki gospodari v gozdovih, bo letos opravilo naslednja dela: priprava tal 29 ha, pogozdovanje 38 ha, obžetve 230 ha, čiščenje 428 ha, reševanje iglavcev 43 ha, redčenje 48 ha, ostala gojitvena in varstvena dela 4.700 normiranih ur ali za skupno vrednost 2,358.142,00 din. Odkaza-no bo 81.000 m3 lesa, za kar je treba plačati 868.000,00 din, taksacija pa bo pripravila načrte za 1 /10 površine zasebnih gozdov, kar bo stalo 591.000,00 din. Zakon o gozdovih določa, da se od vsega posekanega ali kako drugače podrtega lesa, ki ga lastnik gozda ne uporabi za svoje kmečko gospodarstvo m gospodinjstvo, obračuna biološka amortizacija.
O oprostitvi biološke amortizacije za tehnični les, ki ga lastnik gozda uporabi za obnovo svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, je sklepal svet lastnikov gozdov prejšnjega sklica. Ta določba velja do izida novega zakona o gozdovih, predlog novega zakona pa take možnosti več ne dopušča.
Lastnik gozda bo les, ki ga ne bo uporabil za obnovo svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, prodal preko svoje organizacije gozdnega gospodarstva. Prodajo opravi komercialna služba. S prodajo lesa ustvarjajo lastniki gozdov, združeni v obratu za kooperacijo, svoj dohodek. Tako ustvarjeni dohodek pa delijo:
1. Na plačilo akontacije lastnikom gozdov za oddani oziroma prodani les po drevesnih vrstah in kla-sah v višini 67 odst. od poprečne prodajne cene posameznih sortimen-tov.
2. Na biološko amortizacijo, to je prispevek za obnovo gozdov, urejanje gozdov, odkazovanja gozdnega drevja in za popravila gozdnih poti v enotnem znesku 89,00 din od lm3 tehničnega lesa listavcev in iglavcev in 13,00 din od metra drv. Biološka amortizacija sc združuje na ravni podjetja.
3. Na prispevek za storitve, ki jih opravijo delavci TOZD in skupnih služb lastnikom gozdov (evidenca sečenj, prevzem lesa, knjigovodstvo, plačilni promet, komerciala in drugo) in znaša 7,90 % od poprečne prodajne cene posameznih sortimen-tov.
4. Na manipulativne stroške; ta prispevek znaša 20,00 din od vsakega proštom inskega metra oddanega lesa. Sicer znašajo ti stroški za pro-storninski meter 40,00 din, ker pa gre preko skladišča le 50 % lesa, je ta.prispevek za polovico manjši.
5. Razlika okrog 5-odstot. poprečne prodajne cene pa predstavlja rezervo, ki jo lastniki gozdov razdelijo, če bo poslovanje normalno, kot dobiček ob zaključenm računu.
Več zanimanja za srednje šole
Anketa Komunalnega zavoda za zaposlovanje je pokazala, da je več zanimanja za srednje šole in za zaposlitev po obveznem šolanju
V sedanjem šolskem letu 1973/74 končuje obvezno šolanje na osnovnih šolah na Dolenjskem nekaj več učencev kot prejšnje šolsko leto. Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto odpade od števila 2516, kolikor jih končuje, 1534 učencev na končane osme razrede, ostalo odpade na osip, kije največji v občini Trebnje, kjer znaša 34,5 odstotka, najmanjši pa v občini Ribnica, kjer znaša 15,1 odstotka. Celoten generacijski osip na osnovnih šolah je 28,48-odstoten In kakšna je usmerjenost te mase učencev, za kakšne poklice in nadaljevanje šolanja se odločajo? Anketa Komunalnega zavoda za zaposlovanje kaže, da se v primerjavi s preteklimi leti neku* več mladih
odloča za nadaljevanje šolanja na štiriletnih in dveletnih srednjih šolah. Prav tako se je dvignilo število tistih učencev, ki sc odločajo za za-slitev. Padlo pa je število učencev, po končanem obveznem šolan-
fosli i sc
ju odločajo za poklicne šole ali za delo na kmetiji.
Med poklici pritegujeta učence po podatkih o namerah najbolj kovinska stroka in trgovina, od poklicev, ki zahtevajo srednjo izobrazbo, pa poklic ekonomskega tehnika, administrativnega tehnika ter res tehnični poklici s področja strojništva, gradbeništva m elektrogospodarstva. Dejanske vključitve v te poklice so manjše kot namere, kar je verjetno posledica stanja srednjih šol, ki ne zmorejo sprejeti vsega števila prijavljenih, čeprav so potrebe po teh poklicih dokajšnje.
r
Pri tem bi rad opozoril, da so stroški, ki jih je treba plačati TOZD in „skupnim službam, na posameznem obratu za kooperacijo lahko različni, saj so odvisni od vrste in načina oddanega lesa. Ker so ustanovljeni obrati za kooperacijo po obstoječih gozdnih obratih in predstavljajo zaključeno celoto, je mogoče,'da se dobiček na račun višjih stroškov nekoliko zmanjša. Menini, da so izhodišča obojestransko sprejemljiva.
Zbor delegatov obratov za kooperacijo je torej odprl tisto stran v samoupravnem sporazumu o združitvi v gozdno gospodarstvo, ki pravi, da delavci TOZD in kmetje, lastniki gozdov, združeni v obratu za kooperacijo, združujejo svoje delo in sredstva, da bi oboji povečali dohodek, izboljšali lastne življenjske pogoje in zagotovili trajnost gozdne proizvodnje. To pa je s sklepom zadnjega zasedanja tudi doseženo.
__________________ F.	M.
DENAR ZDOMCEV -DOMOV
Na ponedeljkovi seji črnomaljske občinske konference ZKS so potrdili kandidatno listo s kandidati za organe ZKS in ZKJ ter ocenili predkongresne in predvolilne priprave v občini in vlogo komunistov v njih. Izoblikovali so tudi nekatere pripombe k predkongresni resoluciji, ki naj bi jih črnomaljski delegati sprožili na kongresu ZKS in o njih razpravljali. V Črnomlju med drugim menijo, da bi morali devizne prihranke zdomcev uporabljati predvsem za razvoj krajev, odkoder so zdomci doma.
LEP SPREJEM TUDI V ŠENTJERNEJSKI ISKRI
Razstavo del slikarjev amaterjev iz novomeške občine so iz tovarne zdravil Krka prenesli v Šentjernej in jo v ponedeljek zvečer odprli v prostorih tamkajšnje Iskre. Na otvoritvi je Boris Savnik v imenu prirediteljev
- ZKPO in sindikalne organizacije
- predstavil obiskovalcem tudi dolenjske pesnike, katerih dela sta na literarnem večeru, ki je sledil - tako kot v Krki - brala dramski igralec Jože Zupan iz Ljubljane in Božena Petrov iz Novega mesta. Ubran večer je popestril nastop Scntjer-nejskega okteta.
KANDIDATI 2A VODILNE FUNKCIJE
Za predsednika občinske skupščine v Brežicah je evidentiran Franc Bukovinsky, za nepoklicnega podpredsednika pa Stanko Rebrnik in inž. Franc Filipčič. Ivan Zivič je predviden za predsednika izvršnega sveta, sedanji sekretar občinske konference SZDL Ivan lomše pa za profesionalnega podpredsednika. Sedanji predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je evidentiran za sekretarja občinske konferenci SZDL. Občinska skupščina bo torej v prihodnje imela 3 pokličtie lunkci-onarje.
Marjan Orožen:
Smisel družbene samozaščite
V čem je smisel družbene samozaščite v temeljni krajevni oziroma delovnih skupnostih v mirnih časih? V tem, da delovni ljudje z izvirnimi ukrepi preprečujejo škodljivce družbenega ali zasebnega premoženja. Da preprečujejo nosilce različnih deviantnih pojavov v svojem okolju. Razkrin-kujejo nosilce destruktivnih in sovražnih parol in podobnih pojavov. Opozarjajo pooblaščene organe na primere ali poskuse spodbujanja sovražnega delovanja ali protidržavne usmeritve. Reagirajo na psihološko propagandno delovanje tujih in sovražnih parol s svojimi argumenti.
Dalje: sodelujejo z državnimi organi, kadar gre za varnost posameznika ali družbe. Z neposredno kritiko vplivajo na odpravo nepravilnosti v odnosih med ljudmi ter na odstranitev vzrokov za spore in nesporazume. Prav tako naj opozarjajo na vzroke nezadovoljstva delovnih ljudi in občanov zaradi vedenja posameznikov, zaradi prilaščanja oblasti ali zavoljo premalo premišljenih in utemeljenih sklepov in ukrepov. Potrebno je tudi določiti, kako bodo varovali tajnost in druge interese ožje in širše skupnosti pred nepoklicanimi.
(Iz razprave republiškega sekretarja za notranje zadeve na posvetu predstavnikov občin)
Zoran Polič:
Banke morajo preprečiti...
Za denarništvo kot za naša blagovno-denama razmerja nasploh trenutno najpomembnejša naloga ie uresničevati protiinflacijski program in s tem bitko za stabilnejši razvoj gospodarskih in drugih družbenih odnosov. Motnje, ki se rojevajo v bančnem poslovanju, lahko banke pravočasno odstranijo in s tem bistveno pripomorejo k uresničitvi tega programa. Banke morajo preprečiti, da bi še naprej iz emisije dopolnjevali ali nadomeščali akumulacijo. Kreditno politiko moramo uskladiti s potrebami blagovnega prometa, s plansko in s tem s strukturno usmeritvijo našega gospodarskega razvoja. Kreditna sredstva je treba popolnoma povezati z združenimi sredstvi, z varčevanjem in jih usmerjati tako, da bodo o njih odločali nosilci razpoložljivih sredstev. Emisijska sredstva pa je treba razporejati tako, da ne bodo nikjer, v panogah ali v regijah, razpolagali z večjimi sredstvi, kot so jih ustvarili z lastnim delom. Lahko so le odsev stvarnih potreb.
(Podpredsednik republiške konference SZDL ob 30-letnici Denarnega zavoda Slovenije, ki je bil ustanovljen v Črnomlju)
Miloš Mikeln:
Meje posameznikove svobode so lahko različno postavljene
Če govorimo o svobodi nasploh, se večina slovenskih intelektualcev še vedno drži klasičnega meščanskega modela. A v resnici so meje posameznikove svobode lahko zelo različno razpostavljene. Nekomu je iz takih ali drugačnih razlogov in interesov zavezana tukaj, drugemu pa lahko sega povsem drugam. Te meje so lahko zelo blizu meni in zelo daleč od tebe. Vseh teh stvari verjetno nismo zmožni gledati zelo dialektično. Kljub temu pa mislim, da so zavestne družbene sile postavile nekaj osnovnih kriterijev. To je razvidno tudi iz dokumenta, o katerem govorimo. Osebno lahko podam kratko pričevanje o svobodi z dveh vidikov, ki sem ju izkusil kot pisec satirične literature, ki je verjetno vedno najbolj občutljivo merilo za svobodo ali nesvobodo ustvarjanja, in kot vodja gledališča oziroma kot založnik. Ko sem živel kot svoboden umetnik, sem se res počutil svobodnega. Pisal sem vse, od humoresk do celovečernih satiričnih kabaretov, pisal sem, kar mi je na um prišlo, in nič se mi ni zgodilo. Mogoče bi komu drugemu kaj drugega na um prišlo in bi se mu tedaj kaj zgodilo. Toda meni se ni. V drugi vlogi, kot možni ome-jevalec svobode, pa moram spet reči, da v gledališču nisem odklonil niti enega dela, ker bi se mi zdelo, da bi zaradi njega
prišel v konflikt z oblastjo.
(Pisatelj in direktor Cankarjeve založbe za okroglo mizo
„Dela")
Stane Krašovec:
Rafinirana moda povzroča množično razsipanje dobrin
Peči na olje in na premog v vsakem gospodinjstvu posebej in centralne kurjave v vsaki hiši posebej s svojim dimnikom so rentabilne zato, ker ne plačujejo ničesar za onesnaženje zraka. Če bi pobirali za to takso, ne samo simbolično, bi hitreje prešli na splošno razšiijenje toplovodov in bi tudi pri postavljanju hiš bolj pazili na toplotno izolacijo in na maksimalno uporabo sončne toplote.
Razmetavanje papirja je zastonj, brez stroškov in kazni, zbiranje stotisočev uporabljenih steklenic stane več kakor njih razmetavanje; popravljanje včasih skoraj novih strojev in avtomobilov je dražje kakor razmetavanje starih in kupovanje novih. Rafinirana moda tekstila, obutve, torbic in celo stanovanjske opreme s kričečimi spremembami povzroča množično razsipavanje. Velik reklamni aparat potrošniške družbe vzbuja nove, doslej neznane potrebe, brez katerih bi mogli živeti, in sam zase troši gore papirja in drugih snovi ter nezaslišane množine toka. Škoda gre v dveh smereh, omenjenih na začetku: prvič v smeri vedno večjega uničevanja dragocenih in nenadomestljivih snovi, drugič pa v smeri množenja neraztvorljivih trdnih in tekočih odpadkov in večjega onesnaževanja zraka.
(Profesor ljubljanske univerze o varstvu človekovega okolja)
DOLENJSKI UST
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Šolsko športno društvo osnovne šole „Katja Rupena“ je organiziralo za svoje člane tudi izlet na prireditev „Planica 74“. Udeleženci so bili nad poleti navdušeni, seveda pa so bili pod Poncami najbolj nestrpni takrat, ko se je preko odskočne mize pognal nedosegljivi junak VValter Steiner. (Foto: S. Mesojedec, foto krožek OS Katja Rupena).
Tudi v Kočevju mamila?
Baje jih prinašajo iz Ribnice in Ljubljane
V dnevnem časopisju, pa tudi v revijah beremo, kako hitro se širi uživanje mamil med prebivalstvom vseh starosti. Koliko
Zlati jubilej
V nedeljo, 17. februarja, sta zakonca Jera in Alojz Balon iz Pisec ponovno potrdila svoje skupno življenje s slovesno pripravljeno zlato poroko na krajevnem uradu Pišece. Ob tej priliki sta prejela darilo občine Brežice.
Njuna življenjska pot ni bila lahka. Že od samega začetka skupnega življenja sta morala trdo prijeti za delo na manjšem kmetijskem posestvu, da sta si zagotovila potrebno za preživljanje. V nekaj letih se je njuna skupnost povečala na šest članov. Toda nesreča in bolezen je posegla v družino in jima pobrala dva otroka.
V njuno marljivo delo in skrb za družino je hudo posegla zadnja svetovna vojna. Toda vedela sta, kaj je njuna dolžnost, zato sta si dostikrat pritrgala od ust, da sta lahko pomagala našim borcem. Po končani vojni sta spet zaživela običajno življenje, polno dela in skrbi. V medsebojnem razumevanju in pomoči sta dočakala tudi zlati jubilej.
Vsi občani s pišeškega območja jima želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let,
G. M.
je teh revežev in kakšne so posledice, je težko ugotoviti.
Zaskrbljujoča je ugotovitev, da se mamila hitro širijo v manjša mesta in kraje. Po Kočevju se trdoživo širijo govorice, da je več mlajših, ki uživajo ta strup.
V	Kočevje ga nosita dva razpečevalca; eden iz Ribnice in en iz Ljubljane. V raznih razgovorih slišiš celo imena jemalcev mamil. Res pa je, da je to bolj skrivnosten „glas naroda“. Verjetno bi se le morali malo bolj pozanimati za ta pojav, ker se govorice ne poležejo. „Glas na-roda“ pa ima običajno vedno prav.
Najprej bi morali nastopiti proti mamilom starši otrok, ki jih jemljejo. Popuščanja, kot je pri kajenju, ne bi smelo biti. Tudi ostali družbeni organi in zavodi bodo morali temu posvetiti več pozornosti. Vse preveč se naša družba ukvarja z izobraževanjem, manj pa z vzgojo, in to je vrzel, skozi katero se ta, dobro organizirana nevarnost vriva med našo mladino v Sloveniji, pa tudi v Kočevju.
Brez skupne, dogovorjene akcije ne bo nič. Prodajalci mamil so namreč zdaj sposobnejši od nas, ker so spretnejši in predrznejši ter dobro organizirani.
•	-ko.
ZAHVALJUJEJO SE
Upokojenke brežiške bolnišnice sc najlepše zahvaljujemo tamkajšnjemu sindikatu in upravi za vsakoletno pozornost, ki nam jo izkazujejo ob dnevu žena.
BO ŠOLI POTREBEN pes ČUVAJ?
V začetku minule zime je naravoslovni krožek izvedel akcijo „Izdelajmo ptičje krmilnice in pomagajmo pticam". V akciji so sodelovali vsi učenci in kmalu je stalo okrog šole mnogo lepih ptičjih hišic. Pozornost mnogih je vzbujala hišica, ki jo je izdelal mizar Pačjak iz Dolnjega polja pri Dol. Toplicah, ki se je tudi vključil v to humano akcijo. Hišica je bila zelo skrbno ročno izdelana v stilu brunarice in je stala na najbolj vidnem prostoru pred šolo. Vsak, kdor je prišel k šoli, si jo je ogledal in je lahko vanjo natrosil zrnca hrane za ptičke.
V ponedeljek, 11. marca, smo prišli v šolo in našli namesto lepe hišice prazen drog, ki je ležal na gredi. Hišica jc izginila! Enostavno: ni je več. Obstrmeli smo. Še zdaleč si nismo mogli predstavljati, da so med ljudmi tudi taki, ki kradejo izpred šole. In to, pomislite, nam — otrokom.
Morda se bo kdo med vami ob branju teh vrstic nasmehnil in si mislil, da zganjamo hrup ta prazen nič! Toda okrog naše lepe nove šole imamo zasajene cvetlice in okrasno grmičevje, ki bo ob toplem pomladnem soncu ozelenelo. Kaj bo takrat, ko sc bodo razcveteli tulipani in vrtnice? Ali bomo morali res imeti psa čuvaja? !
MF.TA I ABJAN učenka 8. a razreda osnovne šole „Baza 20“ Dolenjske Toplice
PISMO IZ KOČEVJA
Ta teden smo dobili v uredništvo nepodpisano pisemce iz Kočevja z naslednjo vsebino: „Ali je osmi marec, dan žena, samo za mlade in zdrave? Stari in bolni niso vedeli zanj. Lahko bi se tudi nanje spomni-
li.	Če sc najde denar za nekatere nepomembne stvari, bi sc moral tudi za ljudi, ki so brez pokojnin in marsikdaj odvisni od drugih. Upam, da prihodnje leto ob prazniku ne bo prišlo do podobne napake. Vsaj predstavniki kočevske mladine bi sc na take ljudi lahko spomnili."
Za dan žena je mladinski aktiv tovarne Iskra v Semiču obiskal partizansko mater Jožefo Vidmar iz Kota pri Semiču in ji poklonil skromno darilce. Ob tej priliki nam je povedala nekaj zanimivosti iz svojega živ-ljenja.
Jožefa Vidmar je star že 60 let. Po rodu je iz Suhe krajine, a v Beli krajini živi že dolgo vrsto let.
„Najbolj mi je ostal v spominu grozovit čas zadnje svetovne vojne/4 je povedala Jožefa. „Takrat sem z družino živela v Vrčicah. Odšli smo s partizani, in ko smo se vrnili v domači kraj, nismo več našli svojega doma: od domačije je ostalo samo še pogorišče. Morah smo se preseliti v Blatnik. Toda nesreče še ni bilo konec: že čez pol leta so mi ubili moža. Pred mojimi očmi so ga postavili pred zid. Onesvestila sem se, in ko sem se zavedela, ga ni bilo nikjer več. Šele kasneje sem zvedela, da so ga odpeljali in ubili nekje pod Mirno goro. Ob koncu vojne pa je težka usoda zadela tudi mojega sina, ki so ga okupatorji zverinsko mučili do smrti."
Vse tc grozote so pustile posledice. 'Vidmarjeva mama je bolna na živcih, zato ima rada mir in samoto. Čeprav si včasih zaželi potovati, ji tega zdravje ne dopušča in tako si večkrat kar sama kaj zapoje ali pa se spominja tistih večerov, ko so pri njih v kuhinji partizani z užitkom jedli večerjo, ki jim je ni nikoli odrekla.
DAN ŽENA NA GORJANCIH
Praznovanje za dan žena so priredili tudi v Malinah, majhni vasi na Gorjancih. V soboto, 9. marca, so se vaščani, žene in šolarji zbrali na zabavi in s petjem in plesom proslavili ta praznik.
Na proslavi smo razmišljali tudi o tem, da bi bilo dobro, ko bi se ob takih priložnostih zbrali ijudje tudi iz oddaljenih vasi; s tem pa smo zadeli na vprašanje prevoza. Do naše vasi vozi šolski avtobus, s katerim sc včasih vozijo tudi bolehni in stari ljudje, tako da nam vsem prav pride. Hvaležni smo tovarišem, ki so nam omogočili, da smo dobili avtobusno šolsko postajo.
K. I.
OGLAŠUJTE V DL!
Med pogovorm smo jo povprašali, kakšna se ji zdi današnja mladina. Odgovorila je, da je mladini dandanes zelo lepo, veliko lepše, kot je bilo nji. Mladim tudi ne zameri, ker ne znajo ceniti takega življenja.
„Ce človek sam ne izkusi vojnih grozot, potem res ne more vedeti, kako huda stvar je to. Iz srca upam, da mladi tega nikoli ne bodo izkusili na lstni koži!“
M. STRNIŠA
NACE KOVAČIČ
Pokojni Nace Kovačič je bil rojen 1946. leta na Vrhpolju pri Šentjerneju. Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu, nato pa nadaljeval šolanje na srednji tehniški šoli v Krškem. Bil je rezervni poročnik JLA. Po končanem študiju je delai najprej v tovarni zdravil Krka, nato v IMV in nazadnje v Eli v Novem mestu. Novica, da mu je tragična nesreča pretrgala življenje, je boleče odjeknila v širokem krogu znancev in sodelavcev.
I
Pokojni Nace je bil sekretar organizacije ZK v Eli, bil je član občinske konference ZK Novo mesto, od 14. leta dalje pa je aktivno sodeloval
v	godbi na pihala.
Ko stojimo onemeli pred dejstvom, da ga ne bomo več srečevali pri delu in se z njim pogovarjali o tem, kaj bomo še naredili, nas najbolj boli spoznanje, da bomo nastalo vrzel težko zapolnili. Mlademu tovarišu in sodelavcu, ki je vedno snoval in delal z največjo zagnanostjo, lahko za slovo obljubimo samo to, da ga ne bomo pozabili in da bomo to, kar smo skupaj začeli, nadaljevali, tudi njemu v spomin!
Odgovor na »Ježo« na blatu
Pisec članka „JEZA*4 na blatu, objavljenega v Dolenjskem listu 7. marec, jc bil zelo enostransko seznanjen s problemi, ki jih navaja v omenjenem članku.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD Štraža gospodari z družbenimi gozdovi, ki težijo na cesto Vavta vas — Drganja sela. Znano je, da imajo gozdovi velik gospodarski pomen. Brez gozdov ne bi stala v Straži tovarna Novoles, ki daje kruh ne samo prebivalcem Drganjih sel, temveč celotni dolini.
Neugodne vremenske razmere so vplivale tudi na proizvodnjo v gozdu. Res jc, da sc je cesta pri spravilu lesa poškodovala, vendar smo nastalo blato, kolikor se je le dalo, sproti pospravljali s ceste. Tudi prebivalci Drganjih sel so vedeli, da bomo cesto po končanem delu popravili in usposobili za normalni promet. O tem smo obvestili tudi predsednika krajevne skupnosti Straža.
Gozdni obrat jc bil v preteklih letih edini, ki je vzdrževal cesto Vavta vas - Drganja sela. Tudi v letu 1974
je predviden milijon starih dinarjev za vzdrževanje in popravilo te ceste.
Neresnične so trditve, da je bila cesta v januarju razširjena, daje Novoles odstopil od organizacije prevoza delavcev na delo, da gozdarji nimajo razumevanja za probleme vasi.
Prebivalci Drganjih sel so želeli povezavo Drganjih sel z Uršnimi seli. Gozdno gospodarstvo je prispevalo za to cesto 4,5 milijona starih dinarjev, Novoles 6 milijonov, ostalo pa krajevna skupnost Straža. Gozdno gospodarstvo je v jeseni 1973 pričelo dela na omenjeni cesti, vendar so morali delo prekiniti, ker vaščani kljub obljubam niso bili pripravljeni sodelovati pri gradnji. Gozdno gospodarstvo je izdelalo tudi projekt, gozdni obrat pa jc izvršil posek trase na svoje stroške.
Da so gozdarji vedno pripravljeni pomagati v okviru svojih možnosti, lahko potrdijo tudi ostale krajevne skupnosti na tem območju.
Inž. ADI ŠTOR v. d. vodje TOZD gozdarstva Straža
Turistične smeti
Lepo, sončno vreme je v nedeljo,
10.	februarja, privabilo številne občane Kočevja, da so se odpravili na sprehod po mestu in bližnji okolici. Nekateri so odšli tudi v gozd.
S prijateljem sva se odpravila na Mestni vrh. Obiskala sva tudi turistično planinsko kočo pri Jelenovem studencu. Bila pa sva razočarana zaradi slabe poti proti koči, še bolj pa, ko sva zagledala kakih 20 metrov pred kočo vse polno na kup nametanih plastičnih vrečk, kovinskih škatlic jetrnih paštet in drugih konzerv ipd. Na tem kupu je tudi emajliran štedilnik, pa še stare in razbite steklenice, razna pločevina in druga navlaka.
Tudi dostop k studencu ni več varen, kajti lesene varovalne naprave so zgnile in strohnele, da se človek, predvsem pa otrok, lahko celo ponesreči.
Prav bi bilo, da bi pristojni te stvari uredili in pospravili, smeti oziroma odpadni material pa morda zakopali. Borimo se za čistost človekovega okolja, zato naj imajo vsaj turistični biseri čisto, snažno okolico. Vsak ljubitelj narave se bo v urejenem okolju bolje počutil.
VILKO ILC KOČEVJE
O	„NOVOMEŠKIH" ŠTUDENTIH
Kadar govorimo o novomeških študentih ali o KNŠ, nikdar ne pomislimo tudi na študente z oddelka pedagoške akademije v Novem mestu. Zakaj tako? Omenjena nepovezanost temelji gotovo najbolj v dejstvu, da Klub novomeških študentov deluje oz. se pripravlja na akcije predvsem v Ljubljani, s tem pa je onemogočena prisotnost tistih, ki študirajo v Novem mestu. Tega se zavedata obe strani, kljub temu pa ne storita skoraj nič, da bi našli možnosti za tesnejšo povezanost. Od nekaj študentov z oddelka smo izvedeli, da bi bili pripravljeni sodelovati s KNŠ v akcijah, ki zanimajo tudi nje, npr. v pogorovu z gospodarstveniki pri izvedbi ankete itd., ker pa jih omejuje prenatrpan študijski program in druge obveznosti, pristavljajo, da je tako sodelovanje zgolj možnost.
Če bi hoteli pokazati krivce za razmejenost novomeških študentov, bi lahko rekli, da sta temu krivi obe strani, vzroki pa v nobenem primeru niso take narave, da se jih ne bi dalo odpraviti, in posledice bi bile gotovo ugodnejše za tvorno sodelovanje.
D. R.
BARON - FRANCE PRUS
Letos bo minilo 42 let, odkar so odprli novo dvorano Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu v Ljubljani. Igralci so se takrat, 17. decembra 1932, predstavili z Linhartovim „Matičkom*4. Od tedaj dalje je ob vsaki predstavi „Matička44 dvorana vedno zasedena. V najnovejši predstavi igra vlogo barona v igri »Veseli dan ali Matiček se ženi'4 France Prus iz Metlike.
Tako si Šentjakobsko gledališče, ki rado uprizarja domače ljudske *grc, iz dneva v dan pridobiva več rednih obiskovalcev.
STANKO SKOČIR
Življenje je tudi takšno
.Pogovor s partizansko materjo Jožefo Vidmar
Zakaj je bila porušena zidanica na Trški gori
Svoj postopek pojasnjuje urbanistična inšpekcija iz Novega mesta
slu#K^aiUSt'Čna *n^Pe^cUa oddelka za medobčinske inšpekcijske del	Novo	mesto	objavlja	uradno	pojasnilo,	ki	naj	osvetli
o in ukrepe urbanistične inšpekcije v primeru rušitve zidanice Franca Zajca na Trški gori.
vsf.nujnejšem reševanju pro mov, ki nastaiaio Dri urbanizacii
_	* nastajajo pri urbanizaciji
{nfcTb18-’ -*e Pr*dobila urbanistična Jpekcija na pomenu, ker jc njeno cio usmerjeno ravno v to smer. Na P aiagj zakona o urbanističnem pla-mranju (Uradni list SRS št. 27/72) t• P“unskih odlokov deluje urbanimi« "J* . ^P^cija oddelka za medob-‘'»nsice inšpekcijske službe ObS No-w	v	občinah Črnomelj,
thka, Novo mesto in Trcbnic.
r„.^sc gradnje na tem območju mo-tli? ,met> Pred pričetkom del pota 'okacijsko dovoljenje refera-,*a urbanizem pristojne skupščine cine. Na podlagi tega dovoljenja . sme pridobiti gradbeno dovoljc nje in Šele nato pričeti graditi.
obm°čj>. ki so s posebnimi ocinskimi odloki določena kot va-
rovana območja, spada v občini Novo mesto tudi Trška gora. Njeno območje je z odlokom o varovanih območjih (Skupščinski Dolenjski list št. 21/69.) zavarovano kot zaključena ambicntalna celota. Poleg omenjenega odloka jc Trška gora varovana tudi v urbanističnem programu in urbanističnem načrtu Novega mesta, še posebej vrh kot arheološko, območje z režimom H. stopnje in okolje kulturnega spomenika I. kategorije (Zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LRS, Ur. 1. 26/61 in dopolnitev tega zakona). Tudi cerkev sama spada v I. kategorijo umetnostnih spomenikov na Slovenskem iz časa okrog I. 1620 ter je pomembna tako za zgodovino arhitekture iz 17. stol. pri nas, kakor tudi zaradi svoje bogate in kvalitetne opreme.
Na podlagi cit. zakona o varstvu kulturnih spomenikov se varuje tudi neposredno okolje kulturnih spomenikov. Iz tega izhaja, da jc vrh Trške gore s svojim naravnim platojem okrog cerkve nezazidljiv.
Franc Zajc jc začel graditi v marcu 1972. Urbanistična inšpekcija je dela na zidanici z odločbo 9.5.
1972 ustavila, dokler si investitor za objekt ne pridobi lokacijskega dovoljenja. Zajc jc dela prekinil, 15.4.
1973 pa jih jc nadaljeval in do 23. 4.
1973	dokončal zidanico m jo pokril. Urbanistična inšpekcija mu jc z odločbo z dne 24. 4. 1973 določila rok 15 dni, da zidanico odstrani.
Franc Zajc se je 9. 5. 1973 pritožil na republiški sekretariat za urbanizem. Zoper investitorja ic bil takoj podan tudi predlog sodniku za prekrške, ker jc kršil določila zakona o urbanističnem planiranju in zidanico sam zakoličil ter začel gradnjo brez dovoljenja.
24.	5. 1973 jc bil Zajc opozorjen, da bo zidanica odstranjena na njegove stroške, čeje ne odstrani sam.
29. 5. 1973 je podal odvetnik Franca Zajca prošnjo, naj se z izvršbo počaka, dokler ne bo rešena pritožba. Temu jc urbanistična
inšpekcija ugodila. Pritožba
■•ritožba na republiški urbanistični inšpektorat je bila rešena 6. 6. 1973, s tem da je bila odločba o odstranitvi potrjena.
Zajca je inšpekcija 14. 6. 1973 opozorila na rešitev pritožbe in pozvala, naj sam odstrani zgradbo. Kmalu zatem mu je na njegovo prošnjo svetovala, naj zaprosi za drugo lokacijo.
9. 7. 1973 jc na zahtevo urbanistične inšpekcije Zajc pojasnil, da jc dal vlogo za novo lokacijo. Istega dne je preko advokata poslal tožbo na vrhovno sodišče SRS.
10. 7.	1973 je urbanistična inšpekcija z dopisom zaprosila podjetje Dominvest, naj določi Zajcu čim prej novo lokacijo. Do takrat jc
nameravala z izvršbo rušitve počakati.
Vrhovno sodišče SRS je 5. 10.
1973	rešilo pritožbo s sodbo, v kateri tožbo zavrača. S tem je bila podana vsa pravna osnova za izvršbo.
Zavod za spomeniško varstvo je pozval 5.11. 1973 Zaica, naj dopolni vlogo za drugo lokacijo, saj ne more dobiti soglasja za že zgrajeni objekt.
9.	11. 1973 je bil Zajc opozorjen na rešitev vrhovnega sodišča SRS in na to, da bo morala inšpckcija na njegove stroške odstraniti objekt.
14. 11. 1973 je bil izdan sklcD o izvršbi odstranitve in 21. 11. 1973 jc bila ta tudi poizkušana.
Tega dne je Franc Zajc na Komunalnem podjetju Novo mesto uslužbencu izjavil, naj delavci ne zrušijo njegove zidanice, ker jc pod-minirana in bi vsak najmanjši dotik zidanicc povzročil eksplozijo. Ker je torej obstajala objektivna možnost, da jc delo na rušitvi nevarno za de-
lavce in prisotne, je urbanistična inšpekcija prenehala akcijo in je bila prisiljena pri odstranitvi objekta v naslednjem poizkusu uporabiti eksploziv.
Urbanistična inšpekcija je nato do februarja čakala, kako bo končan postopek za pridobitev nove lokacije. Ker ugodnega rezultata ni bilo, Zajc pa tudi ni ničesar prispeval k reševanju problema, je 1. 2.
1974	urbanistična inšpckcija izdala sklep o odstranitvi zidanice z miniranjem.
Zidanica je bila 8. 2. 1974 delno demontirana (zloženi sta bili vsa strešna opeka in ostrešna konstrukcija ter odstranjen inventar), nato pa z miniranjem podrta.
Iz opisa poteka dogodkov je razvidna prizadevnost ustrezne službe, da bi se problem rešil čim ugodneje. Ker pa je zakon o urbanističnem planiranju zelo določen, delovanje ni moglo biti drugačno. Ta odgovor naj velja tudi kot pojasnilo, da je delovanje urbanistične inšpekcije določeno tudi z visokimi denarnimi in zapornimi kaznimi za vse kršilce zakona. Ta pa določa, da je za vsako gradnjo potrebno pridobiti lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje, šele po tem sme investitor objekt graditi.
Urbanistični inšpektor JOVO GROBOVŠEK, dipl. ing. arch.
Bili smo bolni, pa tudi »bolni«
Naglo naraščajoča izguba v zdravstvenem varstvu > zakaj?
V Jugoslaviji izgubljamo vsako leto več milijonov delovnih dni zaradi bolezni in poškodb pri delu. Pa kaj bi govorili o celi državi. Raje si oglejmo nekatere podatke o lanskem poslovanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v Novem mestu, ki veljajo za črnomaljsko, krško, metliško, novomeško in trebanjsko občino. Koliko smo Dolenjci lani porabili za zdravstveno varstvo, koliko dni nismo delali, v katerih občinah so največkrat bolni in — zakaj je imela omenjena skupnost lani za 16.406.381 dinatjev izgube, ki jo bomo morah letos, z višjim prispevkom seveda, plačati mi, zavarovanci.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov je „ustvari-la“ lani že omenjeni primanjkljaj, kljub temu da so bili njeni lanski dohodki za 19,09 odstotka večji kot 1972. leta. Lani je omenjena skupnost poslovala s 147.296.310 dinarji. Zakaj torej izguba? Preprost odgovor. Izdatki so se glede na 1972. leto povečali kar za 26,60 odstotkov. Med drugim tudi zato, ker so se zdravila podražila za 26 odstotkov, na enega zavarovanca je lani prišlo za 10 odstotkov več storitev zdravstvenega varstva kot predlanskim, povečali so se osebni dohodki zdravstvenim delavcem, na-rastli pa so tudi materialni stroški. Pa pojdimo kar po vrsti.
KOUKONASJE?
Lani se je število aktivnih zavarovancev povečalo za 4,59 odstotka. To so tisti zavarovanci, ki so zaposleni in torej plačujejo prispevek. Takih zavarovancev je bilo lani v petih dolenjskih občinah 38.727. Lani se je največ delavcev na novo zaposlilo v črnomaljski občini (6 odstotkov), število zaposlenih pa se je najmanj povečalo v trebanjski občini (le za 1 odstotek). Med temi zavarovanci je tudi 41 odstotkov žensk, kar kaže na to, da smo v številu zaposlenih žensk na Dolenjskem že sko"raj dosegli republiško povprečje. Če pa k aktivnim zavarovancem (zaposlenim) prištejemo še njihove družinske člane, ki uživajo zavarovanje, ugotovimo, da je bilo lani pasivnih zavarovancev že več kot sto tisoč. Njihovo število se je od predlani povečalo za 4,10 odstotka. Zanimivo pa je, da število kmečkih zavarovancev upada. Lani je na Dolenjskem uživalo pravice zdravstvenega varstva delavskega zavarovanja 38.727 aktivnih, 100.787 pasivnih in 25.132 kmečkih zavarovancev.
KJE JE DENAR ZA ZDRAVSTVO
Pa si oglejmo izdatke. Trije poglavitni so: izdatki za zdravstveno varstvo, ki pomenijo 82,50 odstotkov vseh izdatkov, izdatki za denarne dajatve in ostali izdatki. V prve prištevamo splošno in specialistično ambulantno zdravljenje, zdravljenje v bolnišnicah in zdraviliščih, zobozdravstvo, prevoze z rešilnimi avtomobili in preventivno dejavnost. Vsi ti izdatki so bdi lani za 29,50 odstotka večji kot leto dni prej. Povejmo še, da obsega cena zdravstvene storitve 45 odstotkov materialnih stroškov, 55 odstotkov cene pa odpade na osebne dohodke.
Največ denarja za zdravstveno varstvo smo lani porabili za izdatke zdravljenja v bolnišnicah, za kar smo porabili 63.745.298 dinarjev. Ker smo prebili v bolnicah več dni kot predlanskim in ker se je cena oskrbnega dne povečala, smo lani za to porabili za 28 odstotkov več denarja kot predlanskim. Za vožnje z rešilnimi avtomobili smo odšteli 50 odstotkov več kot predlanskim, za zdravila in injekcije pa 33 odstotkov več. Lani je veljal vsak zavarovanec povprečno 1.053 din ali 26 odstotkov več kot leto prej.
VEČ BOLNIH
Čeprav izdatki za denarne dajatve ne predstavljajo tako velike postavke med vsemi stroški zdravstvenega zavarovanja - tani so bili s 23.056.047 din udeleženi med celotnimi izdatki s 14,34 odstotka, si jih vseeno oglejmo. Zato, ker bi najbrž tu najlaže kaj prihranili. Sem namreč prištevajo nadomestila osebnih dohodkov zaradi bolezni, poklicnih obolenj, nesreč zunaj delovnega časa in mođ njim in ie nekatere, maqj pomembne. Lani je bito „na račun skupnosti bolnih 9 odstot-kovveč zavarovancev kot premlati-., * skim, v povprečju pa je morala* i»^ pfafčati skupnost enemu zavarovan- • cu 16,60 odstotka več nadomestila kot leto prej.	i	>■
ŠTEVILKE GOVORIJO
Glede na število zaposlenih je bilo med zavarovanci največ bolnih v črnomaljski občini. Kar 5,76 odstotkov zaposlenih je bilo lani povprečno „na bolniški**. K tako visokemu odstotku najbrž lahko prištejemo dejstvo, da so mnogi zaposleni iz „Belta“ lani, da bi se izognili dvomesečnim minimalnim osebnim dohodkom, raje „zboleli*’. V drugih občinah je ta odstotek znatno manjši. V skupnosti znaša odstotek bol-
nih 4,65. Tudi nesreč pri deluje bilo, glede na število zaposlenih največ v črnomaljski občini. Vendar je treba tu upoštevati težja delovna mesta (livarna v „Beltu“ in rudnik v Kanižarici). Zaradi nege družinskih članov pa so lani najpogosteje ostajali doma v metliški občini. To je povsem razumljivo, saj je v njej zaposlenih največ žensk.
Lani se je zdravilo v bolnicah 17.635 zavarovancev, ki so prebili v bolnišnicah skupno 226.330 dni. V raznih zdraviliščih pa se je na račun skupnosti jzdravilo le 481 bolnikov, ki so se v njih zdravili 9.714 dni.
KOLIKO IZGUBLJENIH DNI
Ne bo narobe, če si ob koncu ogledamo morda še najbolj za-
nimiv podatek o tem, koliko delovnih dni smo lani izgubili v črnomaljski, metliški, novomeški, trebanjski in krški občini zaradi bolezni, nesreč pri delu in drugih stvari, ki spadajo v zdravstveno	zavarovanje.
Lani smo v teh petih občinah zaradi bolezni, nesreč pri delu in drugega izgubili skupno 563.626 delovnih dni, to je 4,509.008 delovnih ur. Toliko delovnih dni ali ur niso delali aktivni zavarovanci, med katere pa nismo prišteli izgubljenih delovnih dni zaradi porodniških dopustov. Teh pač ne smemo šteti za izgubljene. Vseeno pa naj omenimo, da zaposlene matere zaradi porodov niso delale lani skupno 106.673 delovnih dni. Če bi se število vseh izgubljenih delovnih dni zmanjšalo za toliko, kolikor dni preživijo v bolniški „navidezno bolni“, česar žal ni mogoče dokazati, pač pa lahko le slutimo, bi si v nekaj letih lahko na Dolenjskem postavili — zdravstveni dom.
BRANKO PODOBNIK
Občina	Nesreče	Drugi	Skupno	Št.
	pri delu	vzroki	izgubljenih dni	zavarov
Črnomelj	13.121	3.392	89.935	5.005
Krško	13.586	2.763	113.737	7.479
Metlika	4.226	2.623	40.582	2.859
N. mesto	31.979	17.569	283.362	20.717
Trebnje	3.698	887	36.010	2.667
SKUPNO:	66.610	27.234	563.626	38.727
Lovsko čuvajski tečaj
Letos je bil v Ugarju pri Ribnici
Poklic lovskega čuvaja je težak, saj mu skrb za divjad v naravi nalaga številne dolžnosti. Lovski čuvaj diha z naravo, pozna njene zakone, čuda in lepote, mora pa biti tudi toliko razgledan, da jo zna primerno varovati. S tem namenom vsako leto Lovska zveza Slovenija organizira tečaj zlovce, ki žele postati lovski čuvaji ali si žele poglobiti znanje v lovskih vedah.
Letošnji tečaj je bil v Ugarju pri Ribnici. Obiskovalo ga je 24 lovcev, ki so dvajset dni poslušali strokovna predavanja in spoznavali nove stvari ter utrjevali stara znanja. Starejši lovci, ki so že pred dolgo leti zapustili šolske klopi, so z veseljem opravljali naloge in poslušali razna predavanja. Tečaj je vodil Janko Klemen. Na zaključni slovesnosti so vsem, ki so tečaj uspešno opravili, podelili knjižna darila. Tačajnikom je čestital znani slovenski piscc Tone Svetina.
Vsi, ki smo se tečaja udeležili, se
POJASNILO
V zvezi s člankom „Delavci zahtevajo odgovore**, ki je bil objavUen v Dolenjskem listu dne 28. Teb. 1974, in notico v istem listu dne 7. marca 1974 v „Ribniških zobotrebcih** daje Lekarna Ribnica (poslovna enota Lekarne Kočevje) naslednje pojasnilo:
Lekarna Ribnica zaposluje samo enega farmacevta in enega farmacevtskega tehnika, ki vodi hkrati tudi lekarniško delo v Sodražici, vsak dan od 7.30 do 14. ure.
Kljub pomanjkanju strokovnega kadra (od septembra 1973, ko je odšel farmacevt), je Lekarna Ribnica obdržala že pred dvanajstimi leti uvedeni delovni Čas, to je od 7. do 19. ure ob delavnikih in od 7. ure do 14.30 ob sobotah. Primorana pa je bila ukiniti nočno in nedeljsko dežurno službo, ker je z zasedenimi delovnimi mesti (samo farmacevt je zakonsko vezan na opnv\jaiue permanentne slaibe) .nemogoče biti na delovnem mestu, podne vi in ponoči.;
Obe uslužbenki delata zdaj po 9, ur na dan, tehnik na depoju v, '
Ribni-zv©-
ze s Sodražico. Farmacevt pa ie v dopoldanskem turnusu do 14.30 in popbhlne od 17.30 do 19. ure stalno prisoten na delovnem mestu v lekarni.
Z uvedbo AOR od 1. marca 1974 dalje se je obremenjenost strokovnega kadra v redni alužbi ie povečala, zato morajo stranke čakati na izdajo zdravil.
Okrnitev lekarniške službe v Ribnici je nastala v prvi vrsti zaradi pomanjkanja strokovnega kadra z visoko izobrazbo, izhod iz tega pa bi bil samo uspešen razpis za prosta delovna mesta.
Vodja strokovne enote Lekarne Ribnica
lici dopoldne, popoldne pav IUI ci do zadnje večerne avtobusne i
zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, ki je prijazno odstopil počitniški dom, in osebju doma za dobro oskrbo.
Stanko Brumec
OGROŽENI POTROŠNIKI
Po odobritvi krajevne skupnosti in vodovodnega odbora smo na Raki pred leti napeljali vodovod, oziroma smo se priključili na podaljšek vodovoda. Od priključka so vodili napeljavo potrošniki št. 1, kakor to imenujemo. Takrat je imela ta skupina 4 potrošnike, ki so se jim s svojim prispevkom za debelejše cevi priključili še drugi, tako da jih je bilo vsega skupaj deset. Zaradi tega smo imeli zadnji štirje potrošniki dostikrat pomanjkanje vode.
Postopoma pa so se na ta priključek priključili še trije potrošniki brez odobritve naše potrošniške skupine. Zanima nas, kdo je izdal dovoljenje za priključitev na te cevi novim trem potrošnikom. Vodovodni odbor zanika, da je izdal dovoljenje, omenjeni potrošniki pa trdijo nasprotno.
Menimo, da to povzroča pomanjkanje vode nam štirim in da bi sc morali zadnji trije potrošniki priključiti na druge cevi.
Ogroženi (4 podpisi)
NA IGRIŠČIH TOKRAT INVALIDI
V sodelovanju z zvezo za šport in rekreacijo invalidov bo Zveza društev invalidov Slovenije ta mesec pripravila v počastitev mednarodnega dneva invalidov vrsto prijateljskih srečanj v nekaterih športnih panogah. Več kot 300 invalidov Športnikov bo sodelovalo v tekmovanju v sedeči odbojki, namiznem tenisu, hitropoteznem šahu in kegjja^ju.
Razen športnih tekmovanj bodo organizatorji pripravili tudi sestan kc, na katerih bodo pregledali dosedanje delo in uspehe na področju rehabilitacije in zaposk>vai\ja invali-
.
8. MAREC NA PODTURNU
Mladi na Podturnu smo oo dnevu žena pripravili krajši kulturni program in ob tej priložnosti s prispevki GG Podturn, SZDL na Podturnu in prostovoljnimi prispevki pogostili prisotne žene. Vsaki ženi smo pripeli nagelj, starejšim pa kar tri. Po končani prireditvi je bil ples. Žene so bile navdušene nad našo pozornostjo, saj je niso bile deležne že precej let nazaj, mi mladi pa upamfr, da nam bo drugo leto uspela se večja prireditev.
ZVONKA AVGUŠTIN Podturn 3
p. Dolenjske Toplice
LICITACIJA
pri Carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo 24. in 25. marca 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile v nedeljo, 24. marca 1974, v prostorih Partizana, Zelena jama, Pokopališka 35, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek, 25. marca 1974, od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Šmartinska 152 a.
Ogled vozO in ostalega blaga bo možen samo v soboto, 23. marca 1974, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana, hala E.
Zap.
št.
1. o.a.
2. o.a.
3. o .a.
4. o.a.
5. o.a.
6. o.a.
7. o j.
8. o.a.
9. oj.
10. oj.
11. o.a.
12. o.a.
13. oj.
14. o.a.
15. oj.
16. oj.
17. o j.
18. o.a.
19. o.a.
20. o.a.
21. o.a.
22. o.a.
23. o.a.
24. o.a.
25. ox
26. o.a.
27. o j.
28. o.a.
29. oa.
30. o.a.
31. o.a.
32. o.a.
33. oj.
34. o.a.
35. o.a.
36. o.a.
37. oj.
38. oj.
39. o.a.
40. oj.
41. oj.
42. oj.
43. o .a.
44. o.a.
45. oj.
46. o.a.
47. oj.
48. oj.
49. o.a.
50. oj.
51. o.a.
52. o.a.
53. oj.
54. o.a.
55. oj.
56. o.a.
57. o.a.
58. o .a.
59. oj.
60. oj.
61. o.a.
62. o.a.
63. o.a.
64. oj.
65. o.a.
66. oj.
67. oj.
68. o .a.
69. o.a.
FIAT 125, letnik 1969, nevozen
VW 1300, letnik 1970, nevozen
OPEL REKORD, letnik 1970, zaleten
OPEL COMMODORE, letnik 1969, zaleten
VW 1600 VARIANT S, letnik 1965, nevozen
SIMCA 1501, letnik 1970, nevozen
VW 1600 VARIANT, letnik 1966, nevozen
OPEL KADET CARAVAN, letnik 1968, nevozen
AUDI 72, letnik 1967, nevozen
OPEL KADET, letnik 1966, zaleten
MERCEDES 190 D, letnik 1965, zaleten
PEUGEOT 504, letnik 1971, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
VW 1200, letnik 1961, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten
FIAT 124, letnik 1968, delno zgorel
OPEL KADET, letnik 1966, zaleten
PEUGEOT 204, letnik 1967, zaleten
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten
VW 1500, letnik 1970, zaleten
VW 1200, letnik 1962, nevozen
FIAT 125, letnik 1967, nevozen
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten
OPEL REKORD COUPE 1900, letnik 1969, zaleten
VAUXHALL VICTOR, letnik 1969, zaleten
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten
BMW 1800, letnik 1966, zaleten
FORD ESCORT, letnik 1968, zaleten
FORD CAPRI 1500, letnik 1968, reg. motorja
FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1965, zaleten
FORD TAUNUS 15 MTS, letnik 1968, zaleten
FORD TAUNUS 20 MTS COUPE, letnik 1966, zaleten
FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
VW 1500, letnik 1966, nevozen
FORD CAPRI 2600 RS, letnik 1971, reg. motorja
MERCEDES 190 D, letnik 1959, nevozen
VW 1500, letnik 1965, nevozen
OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen
VW 1200, letnik 1963, zaleten
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, nevozen
OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
VW 1200, letnik 1963, zaleten
VW 1200, letnik 1962, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten
OPEL REKORD 1700, letnik 1964, zaleten
FIAT 2300, letnik 1966, nevozen
VW 1200, letnik 1955, nevozen
VW 1500 (hrošč) letnik 1972, reg. motorja
FORD TAUNUS 17 M, TURNIER, letnik 1964, nevozen
OPEL KADET, letnik 1964, nevozen
OPEL KADET CARAVAN, letnik 1963, nevozen
VW 1200, letnik 1959, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1961, zaleten
BEDFORD KOMBI, letnik 1962, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten
OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
FIAT 1300, letnik 1965, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen
FORD TAUNUS 1 7 M, letnik 1964, zaleten
FIAT 1500 FAMIGLIARE, letnik 1967, zaleten
FIAT 1100 D STEYER FAMIGLIARE, letnik 1965, zaleten
MOSKVlC 408 TORERO, letnik 1963, zaleten
CITROEN ID 19, letnik 1966, zaleten
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, reg. motorja
PONOVNO NA LICITACIJI
70. tov. a. MERCEDES L 311 /36, letnik 1955, nevozen, nos. 3 t
71. 4.104 kom. amortizerjev NOVA
72. oj. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1966, zaleten
73. oj. MERCEDES 190 D, letnik 1965, reg. motoija
74. oj. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, zaleten
75. oj. VW KOMBI FURGON, letnik 1961, nevozen
76. oj. OPEL REKORD, letnik 1966, nevozen
77. oa. VW KOMBI, letnik 1963, nevozen
78. oj. CITROEN DS 21 PALAS, letnik 1966, zaleten
79. 2.323 kom. novih rezervnih delov za AUDI NSU
80. oj. VW 1200, letnik 1960, nevozen
81. oj. OPEL KADET, letnik 1970, zaleten
82. oa. VW 1200, letnik 1960, zaleten
83. oa. VW 1500 (hrošč), letnik 1967, zaleten
84. oa. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten
85. oji. ALFA ROMEO GIUL1A TI, letnik 1964, nevozen
86. oa. VW 1500, letnik 1964, nevozen »
87. oa. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
88. oa. FIAT 2300, letnik 1965, zaleten
89. oa. FIAT 2300, letnik 1966, zaleten
90. oa. PEUGEOT 304 letnik 1973, reg. motoija
91. oa. VW 1200, letnik 1960, nevozen
92. oa. VW 1500, letnik 1966, zaleten
93. oa. FORD TAUNUS 12 M. letnik 1962, zaleten
94. oa. SIMCA 1501, letnik 1964, zaleten
95. o ji. FORD TAUNUS 12 M. letnik 1965, zaleten
96. oa. OPEL KAPITEN, letnik 1963, nevozen
97. oa. FORD CORTINA, letnik 1963, zaleten
98. oa. PEUGEOT403, letnik 1963, zaleten
99. oa. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963. zaleten
100. oa. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963. nevozen (in ostalo blago - motorji, motorna kolesa idr.)
zač.cena din
25.000
20.000 18.000 18.000 16.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
13.000
11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000 3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 1.000
500
20.000
20.000
14.000
10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
8.000
7.000
6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
2.000 1.000 1.0^0 1.000 1.000
500
1.000
1.000
'JU
Blago, objavljeno za prodajo v tem oglasu, blaga; ld ni objavljen v tem oglasu, pa bo ol ponedeljek, 25. marca 1974, od 8. ure naprej' Pravico Udeležbe na javni dratbi imajo vse karoserije pomeni, da bo zai lupljeno vozilo karoserije.	.	.
prodajali v ned A* Dglasn r '
, 24. tnarca 1974. Spisek drugega carinarniceinga bomo prodajali.v
Evne In fizične osebe. Oznaka reg. motoija in reg. ano potrdilo samo za registracijo motorja oziroma
pod zap. Itev. 71 in ^9 lahko kupijo^amo OZD, ki so registrirane za nakup in prodajo blaga potrošnje.	\	t	v.
o v soboto, 23. marca 1974, ki ie določena za ogled blaga, vplačati 10% kavcijo carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti Še tja. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500,00.
Udeleženci morajo v soboto, 23. marca 1974, ki začetne cene v pooblastilo podjetja.
Vsak kupec avtomobila oziroma motorja mora na svoje stroške izvršiti eventualno vtisi\jenje šifeiskih številk motorja ali karoserije pri podjelu VIATOR v Ljubljani.
Po dvigu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana nc bo priznavala nobenih reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga.
V nedeljo, dne 24. marca 1974, ne bomo sprejemali vplačil kaven, temveč samo v soboto, 23. marca 1974.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu štev. 316-588 od 20. 3. 1974 naprej.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
DOLENJSKI LIST
St. 12 (1287) - 21. marca 1974
kultura
in
izobra-
ževanje
Več pozornosti plesu I Točki za Beti in Novoteks
V Novem mestu ustanovljen plesni klub - Za začetek bodo organizirali plesne tečaje
MATURA V KOČEVJU
Člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane so v torek, 12. marca, gostovali v Kočevju z igro Ladislava Fodorja „Matura“. V glavnih vlogah so nastopili: Jelka Božičeva, Ida Marinčičeva, Peter Ovsec in Drago Raz-boršek. Svoje vloge so v igri iz dijaškega življenja lepo zaigrali in močno pritegnili gledalce.	V.	I.
PASTIRCI ZA ŠOLO
Vodstvo osnovne šole Kočevje je v dogovoru z upravo kina Jadran v Kočevju pred kratkim za učence osnovne šole organiziralo kar tri posebne predstave slovenskega filma „Pastirci**. Dve predstavi sta bili v petek, 15. marca, ena pa v ponedeljek, 18. marca.	V.	I.
NASTOP V RADIU
Brežiško glasbeno šolo obiskuje letos 151 učencev. Poleg petih instrumentalnih oddelkov ima šola fudi pripravnico ter oddelek za ritmiko in ples. Dislocirana oddelka sta v Globokem in na Bizeljskem. Pripravili bodo javno produkcijo in koncert s prostovoljnimi prispevki za spominski dom v Kumrovcu. 3. aprila bodo učencj nastopili v ljubljanskem radiu.	y	p
Plesna dejavnost na Dolenjskem ni nikoli bila kdove kako razvita, saj je veljalo, da je ples samo vrsta zabave in primerna oblika za srečavanja mladih. Ustrezno takemu mnenju se je plesni dejavnosti posvečala le borna skrb posameznih šol, ki se je omejila v glavnem le na redke plesne tečaje za začetnike.
K splošnemu nezanimanju za ples je veliko pripomogla slaba organiziranost in redkost plesnih prireditev in pomanjkanje prostorov, čeprav bi težko rekli, da med mladino, pa tudi med starejšimi ni čutiti potreb in želja po večji in bolj razgibani plesni dejavnosti na našem območju. Precejšnje težave so bile tudi s strokovnimi močmi.
Pred dnevi so v Novem mestu ustanovili plesni klub, katerega pomen in namen je spremeniti tako stanje. V začetku bo plesni klub deloval kot nekakšna podružnica študentskega plesnega kluba iz Ljubljane, kasneje pa se bo osamosvojil.
„V načrtu imamo močno poživiti plesno dejavnost na Dolenjskem,“je povedal predsednik kluba Dušan Podkrižnik, študent iz Novega me-:ta. „Priredili bomo več tečajev dprtega in zaprtega tipa za mlajše in starejše, da se plesna kultura množično razmahne. Klub pa bo gojil tudi športni, tekmovalni ples in sčasoma bodo organizirali plesna
tekmovanja v naši občini. Začeli smo se dogovarjati s šolami in delovnimi organizacijami ter vaškimi aktivi za sodelovanje. Na srečo smo naleteli na razumevanje uprave Doma JLA, ki nam je odstopila prostor za tečaje. Upam, da bosta Novo mesto in vsa Dolenjska precej pridobila z dejavnostjo našega kluba.“
Prvi tečaji se bodo začeli že konec marca in v začetku aprila.
Kolikor gledamo na prizadevanja Kulturne skupnosti Slovenije in drugih družbenih dejavnikov, da bi v okviru danih možnosti reševali ključne probleme v založniški dejavnosti na Slovenskem, ki so slej ko prej še kako pereči, saj se nanašajo v prvi
Kdaj založba
vrsti na izvirno slovensko knjigo, ki ostaja ob visoki ceni mnogo premalo dostopna najširšemu krogu bralcev, moramo ugotoviti, da gredo težnje v tej smeri že veliko let mimo nekdaj na Dolenjskem precej delavne „Dolenjske založbe**.
Na tem mestu se nočemo vpraševati po vzrokih, ki so botrovali vse prehitremu koncu omenjene založbe, ki je pristala v povezavi z „Obzorji** iz Maribora na dobesedno nični točki, kar se tiče izdajanja knjig in pod.; radi bi opozorili samo na določno dejstvo, in to je: „Dolenjska založba4* ali katerakoli druga je v sedanjem trenutku kulturnega in znanstvenega življenja na Dolenjskem še kako potrebna. Odveč bi bilo naštevati vse mogoče oblike pisane besede, ki bi v primerni knjižni izdaji veliko pripomogle k tvornejšemu današnjemu življenju, ki temelji na samoupravnih temeljih naše družbe. Odveč bi bilo tudi s prstom kazati na tiste, ki so poklicani, da s primerno zavzetostjo in strokovno podkovanostjo pripravijo vse potrebno za ponovno delovanje kakršnekoli DOLENJSKE ZALOŽBE.
Gotovo je samo eno: pri besedah ne smemo ostati!
D. R.
Tone Zgonc, likovni pedagog iz Tržišča, se je pred sevniškim likovnim občinstvom že dobro uveljavil. Nedavno je svoja dela razstavljal na sevniškem gradu. Na sliki: slikar Zgonc s sliko Brentač.
(Foto: Franc Pavkovič)
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
»Harfe« slovenske pokrajine
Jeseničan Jaka Čop razstavlja v Dolenjski galeriji svoje fotografije skih kozolcev - Umetniško pričevanje o ljudski arhitekturi
sloven-
V Dolenjski galeriji je od torka naprej odprta zanimiva razstava fotografij znanega slovenskega fotografa planinskih motivov in kozolcev, Jake Čopa. Čop je za svoje umetniško fotografsko delo prejel že veliko priznanj, med drugim leta 1972 tudi Prešernovo nagrado Gorenjske za življenjsko delo, sicer pa njegovo dejavnost najlepše dokazuje razstava sama.
Tema razstave v Dolenjski galeriji je slovenski kozolec, ljudska gradnja in primerek ljudske arhitekture, ki je značilna samo Za naš narod. Morda smo kozolca ravno zaradi tega tako vajeni, da ga niti ne vidimo, da ne opa-
zimo njegove edinstvene lepote in funkcionalnosti, da naše oko ne ujame harmoničnega zlitja teh gradenj s slovensko pokrajino. Fotografski aparat Jake Čopa nam vse to odkriva. Skozi različne tipe kozolcev, od najpre-
Mali kulturni
GODBA SE JE PREDSTAVILA r V počastitev dneva žena se je v entjerneju prvič predstavila lani stanovjjena godba na pihala, ki jo »^stavlja 25 fantov. Denarno in orga-•zacijsko pomagata godbi novomeš-r jl . Scntjcrncjska ISKRA.
°dbeniki potrebujejo nove inštrumente.
OŽIVLJENO DRUŠTVO - 11. marca so na seji kulturno-prosvetne-J1*™ v Šentjerneju izvolili uči-*ja Vilija Petelina, člana šentjernej-okteta, za novega predsedni-j“' Sklenili so, da bodo pregnali tviio, kije prevladovalo zadnja le-
v J’PSVET O SOLI - V petek ic bil L-jubjani posvet pedagoških delav-v o idejnih osnovah samoupravne x Zrhstifine preobrazbe vzgoje in ooraževanja ter o osnutku resolu-Je o razvoju vzgoje in izobraže-nja v Sloveniji. Namen posveta je ‘Prispevati kritične misli in pred-ge za izpopolnitev zamisli o na-Jsijnjem razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah.
nPravo pripravila Zveza pedagoških društev Slovenije, na njej pa so sodelovali tudi predsednik pro-
St. 12 (1287) - 21. mgrca 1974
svetno-kulturnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih - Atena in drugi.
prostejših do dvojnih, toplaijev imenovanih, ki so oblikovno najlepši ravno na Dolenjskem, nas vodi razstavljeno gradivo po vseh slovenskih pokrajinah. Razstava nam odkriva na svojevrsten način tudi pretekli in sedanji čas: razrušeni, požgani in propadajoči kozolci pričajo o preteklem, novi kozolci, ki nastajajo tudi iz novega materiala, betona, pločevine, železa, pa pričajo o novem rodu, ki živi in dela na naši zemlji.
Razstava je vredna ogleda, saj bogati tako našo estetsko zavest, kot nam pomaga spoznavati in odkrivati kulturno dediščino našega naroda, v tem primeru celo najbolj izvirno, najbolj našo.
MiM
JUBILEJ- Prejšnji teden je praznovala pctdcstletnico življenja slovenska pisateljica, profesorica Nada Gaborovič iz Maribora, kije doslej izdala že sedem romanov, dva pa sta že v tisku. V mariborski mestni knjižnici so ob tej priložnosti pripravili razstavo njenih del in revij, v katerih že več let sodeluje.
GOSTOVANJE - Pred dnevi je odšel na gostovanje v ZR Nemčjjo znani slovenski ansambel „Slavko Osterc**. Snemal bo v Berlinu in Koclnu, na koncertu v Leverkusenu pa bo izvajiU izključno dela jugoslovanskih skladateljev (Slavenski, Osterc, Ramovš, Lebič, Božič, Petrič in Devičič).
„SUTJESKA** NA POLJSKEM -Na festivalu najboljših filmov lanskega leta so v Krakovu na Poljskem predvajali tudi našo „Sutjesko**. Na treh predstavah ie bila dvorana nabito polna, pohvalno pa so o filmu pisali tudi krakovski časopisi.
V sobotnem derbiju sta dolenjski ekipi odpravili štajerski
Sobotna deibija v zimski košarkarski ligi Slovenije bi lahko imenovali košarkarski dvoboj Dolenjske in Štajerske. Zanesljivi zmagi metliške Beti in novomeškega Novoteksa sta še en dokaz, da igrajo Dolenjci eno najboljših košark v republiki.
BETI: MARLES 89:68
Marlesovi igralci so v soboto v telovadnici OŠ Bršlin v Novem mestu razočarali gledalce. Predstavili so se z zelo slabo, mlačno košarko, kar bi solidni Metličani lahko bolje izkoristili. Trener Pšeničnik je zato na igrišče poslal vse svoje varovance, ki bodo letos prvič zaigrali v najkvalitetnejši republiški ligi.
KK Beti: Murko 2, Kosovac 2, Je-zerinac 14, Medek 31, Rožič 2, Dautovič 14, Lalič 12, Ž. Vergot 8, Arbutina 2, Popovič 2.
J.P.
NOVOTEKS: MARIBOR 64:53
S šesto zmago so Novoteksovi igralci še enkrat prevzeli vodstvo na lestvici. V tekmi, od katere so številni gledalci več pričakovali, sta bili obe ekipi v prvem delu izenačeni. Pri Novomeščanih so odrekli strelci, ko pa se je v drugem delu razigral S. Kovačevič, so novoteksovci zaigrali prodorneje in učinkoviteje.
NOVOTEKS: Splichal 9, Ž. Kovačevič 4, S. Kovačevič 22, Ivančič 8, Poljšak 17, Počrvina 2.
J. P.
f	I	P	I	p
frs,.	«	%	V,	g	Ž
I	I	I	I	I	I
VODI PETKOVIČ
V zaostalih igrah šahovskega prvenstva v Novem mestu so favoriti v glavnem zmagali. Za prvo mesto se še naprej potegujejo Sitar, Praznik in Petkovič. Še največ možnosti ima Sitar, ki bi po prikazani igri zaslužil naslov.
Vrstni red po 10. kolu: Petkovič 7 (1), Praznik 7 (1), Sitar 6,5 (2), Materni 5 (1), Škerelj 5 (1), Pucelj 4,5 (1), Šporar 4,5, Poredoš 4 (1) Milič 4, Komelj 3,5, Istenič 3 (1), Jenko 1 (1).
J. PUCELJ
Odbojka: zopet polovičen uspeh
V 11. kolu odbojkarske lige za moške spet poraz TRIMA - Igralke KRKE so na domačem igrišču še enkrat slavile
V slovenski odbojkarski ligi sta dolenjska predstavnika tudi tokrat odnesla samo polovičen izkupiček. Trimo iz Trebnjega se je v Mežici pokazal v zelo slabi luči. Tako so jih Mežičani kaznovan in jim prepustili vsega 19 točk. Igralke Kriče iz Novega mesta pa niso imele pravega dela z Mariborčankami, ki so na lestvici sicer tesno za njimi.
KRKA: BRANIK 3:0
V deseti tekmi republiške lige so Novomeščanke zabeležile še eno, osmo zmago. V srečanju z igralkami Branika so gledalci pričakovali kvali-
Maratonka
Tudi Slovenci smo dobili svoj smučarski maraton. Sicer ni tako dolg kot nekateri na tujem, vendar tudi 25 kilometrov dolga proga zahteva od nastopajočega veliko moči. Med številnimi tekmovalci in 12 tekmovalkami je na ozkih, spredaj močno ukrivljenih smučkah tekla cilju naproti tudi Nada Ko-nečnik, dijakinja srednje medicinske šole iz Novega mesta. In s kakšnimi vtisi se je vrnila -maturantka Nada, sicer doma iz Kočevja?
„Zares nepozabno. Nisem verjela; da bom zmogla tako naporno pot. Še zlasti zato, ker se za maraton nisem posebej pripravljala. Res je, da imam nekaj kondicije zaradi hribolastva in treningov v odbojki, toda to je premalo. Najteže mi je bilo okoli petnajstega kilometra. Pri dvajsetem je šlo že lažje, zlasti zato, ker mi je pomagal teči oče,“kije medtem progo že pretekel. V prvem delu je bila smučina v senci, v drugem na soncu. Da bi bil tek za nas še večja preizkušnja, smo se morali kosati še z vetrom, nekajkrat pa tudi s težkimi vzponi. Kako takrat tolče srce, kako zapeljiva je misel na počitek! Toda že na startu sem si zabičala: „Pa čeprav s smučmi v rokah, progo moram premagati!"
NA NOVI POTI
Kulturni atelje Slovenije, ki združuje v svojih vrstah ustvarjalce iz vse Slovenije, je pripravil nov program delovanja. Poglavitno zanj je, da hoče v prihodnosti aktivirati tudi likovne umetnike, pripraviti neposredne stike ustvarjalcev z delavci na njihovih delovnih mestih in razširiti sodelovanje na raven jugoslovanskih srečanj. Tako pripravlja za mesec april srečanje umetnikov Srbije in Slovenije v Nišu, kjer bo odprta tudi razstava slikarskih in kiparskih del. Za poletne mesece pa pripravljajo srečanja umetnikov v Crni gori. Pred izidom je že tudi prva številka informativnega gjasila Kulturnega ateljeja Slovenije, v kateri bo podan podrobnejši program dela te organizacije.
Člani KAS so tudi inladi ustvarjalci z območja cele Dolenjske in morda bodo s pomočjo te organizacije našli pot do svoje uveljavitve.
„Koliko časa že tečeš in kdo te je za maraton navdušil? “ Pri nas na Dolenjskem je ta lepi, zdravju koristni šport močno zanemarjen. Smučarski delavci mu delajo krivico, ko mladine ne seznanjajo z njim. V Kočevju imamo še precej opreme, ki čaka na mlade maratonce. Upam, da bo odslej več mladih pa tudi odraslih, ki sc bodo odločili za ta šport. Za tek pa me je navdušil oče. Sam teče že okoli 40 let. Selc začela sem in vendar me je bela opojnost vso prevzela.“ „Kako si se počutila, ko si prišla na cilj? “
„Srečna, močno srečna in vesela scin bila. Prvi mi je čestital oče in to mi je veliko pomenilo. “
J. PEZELJ
tetnejšo odbojko, kot pa so jo videli. Ker pa so bile Novomeščanke premočan nasprotnik, se je tekma končala zelo hitro in brez lepih akcij. Novomeščanke so trenutno na drugem mestu za ekipo Fužinarja, ki ni izgubila še nobene tekme. V naslednjem kolu so igralke Krke pro-ste.
KRKA: Dokl, Fila, Babnik, Fabjančič, Boh, Pilič, Forte, Gostiša I, Gostiša II, Gajič, Rajter, Amčič.
J. P.
MEŽICA: TRIMO 3:0
Neodpustljivo neresno in neodgovorno je, da se je trebanjski odbojkarski klub TRIMO, ki se v nezavidljivem položaju bori za obstoj v slovenski ligi, v nedeljo predstavil v Prevaljah proti ekipi Mežice komaj s šestimi igralci, med katerimi so bili trije rezervni. Petero igralcev, ki nastopajo za prvo moštvo iz različnih vzrokov ni odpotovalo iz Trebnjega. Okrnjena šesterica: Opara, Zupančič, Grandovec, Novak, Babnik in Legan se je lahko borila le za čimbolj časten poraz, ki je bil neizbežen. Tekma se je po eni uri končala z gladko zmago Mežice s 3:0 (5, 6, 8).
NOV ODBOR
V Brežicah so sestavili nov upravni odbor nogometnega kluba, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru. Predsedniško funkcijo bo opravljal Jože Stargršek, podpredsednik je Mirko Grublješič, sekretar pa Ciril Kolešnik.
V. P.
Po vsem tem ostane vprašanje moralne odgovornosti posameznih igralcev, in treneija do kluba, vprašanje solidarnosti do soigralcev, ki vztrajajo in skušajo rešiti potapljajočo se barko in vprašanje upravičenosti do družbene pomoči, ki jo klub prejema, da lahko sodeluje v ligi. Ce se bo ta - milo rečeno — neresnost nadaljevala, bo šla trebanjska odbojka zanesljivo po taki poti, kot so šle nekatere druge športne panoge v tem kraju - izginile so in najbrže jih ne bo nikoli več. Žal. Nad tem se morajo zamisliti predvsem odbojkarji sami s svojim vodstvom na čelu.
M. L.
Drugič Sevnica
Športno uredništvo radijske postaje Brežice je letos že tretjič zapored organiziralo dvokrožni rokometni turnir za prehodni pokal Radia Brežic za moške ligaške ekipe s področja Posavja. Prvo mesto je osvojila ekipa Sevnice, ki je tako že drugič zapored prejela prehodni pokal. Izgubila je eno samo točko, vendar vse ostale zmage niso bile tako lahke, kot smo pričakovali. Temu so krive tudi poškodbe, saj je kar pet sevniških igralcev v mavcu. Drugo mesto so si priigrali rokometaši Brežic. Od te ekipe lahko še veliko pričakujemo. Ekipa Krškega je razočarala, Dobovčani pa so napredovali predvsem po Dobrškovi zaslu-
§i. Rezultati:	Sevnica:	Dobova
6:17, Brežice: Krško 20:17, Dobova: Sevnica 21:23, Krško: Brežice 17:25, Brežice: Dobova 21:18, Krško: Sevnica 15:18, Sevnica: Krško 20:20, Dobova:	Brežice
18:22, Brežice:	Sevnica 24:27,
Krško: Dobova 22:21, Sevnica: Brežice 25:24, Dobova: Krško 26:18.
Vrstni red: Sevnica 11 točk, Brežice 8, Krško 3 in Dobova 2 točki.
E. RAUTER
Koristen maraton na snegu
Na prvem trnovskem maratonu na Črnem vrhu so sodelovali le trije Dolenjci
Končno so se smučarski organizatoiji oddahnili. Z novim snegom so se vsepovsod po Sloveniji začela smučarska tekmovanja. Eno od najbolj množičnih tekmovanj je bil prav gotovo I. trnovski maraton na Črnem vrhu nad Idrijo.
Odlična organizacija, primerno vreme in dovolj novega snega je omogočilo izredno uspelo manifestacijo smučarskega teka v Sloveniji. Obenem so bili obujeni spomini na IX. korpus NOV, ki je v težkih letih naše zgodovine odhajal ravno v teh krajih na še daljše pohode. Izredno lepa, terensko razgibana proga je vsem nudila obilo športnega užitka pri gibanju v zimski naravi.
Teka se je udeležilo 377 smučarjev. Med njimi je bilo 12 žensk. Vsa pisana skupina se je z vnemo lotila 25 kilometrov dolge smučine, prvi pa je pritekel na cilj reprezentant Filip Kalan; za pot je potreboval eno uro in 14 minut. Zadnji je za isto
TREBNJE - Tudi tokrat je na občinskem tekmovanju za zlato puščico zmagal Mirko Hrovat ml. iz Mokronoga (491 krogov). Drugi je bil Alojz Stanc (491), 3. Mirko Hrovat st. (489), 4. Jernej Pavlin (476), 5. Franc Cugelj (473). Tekmovalo je 30 stelcev.
KOČEVJE - 9. marca je bilo v Kočevju tradicionalano tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal žensk med ekipama kegljavk iz Delnic in Kočevja. Pokal so osvojile kegljavke iz Kočevja. Najboljši rezultat je dosegla Anica Kosten, ki je podrla 410 kegljev.
V. I.
razdaljo potreboval 4 ure in 52 minut. Vsi nastopajoči so dobili enako nagrado: štartno številko in značko.
Tega koristnega teka so se udeležili tudi Nada Konečnik, Maks Ko-nečnik in Anton Prelesnik, vsi iz Kočevja.
Črnomelj drugi
Letošnje zimsko rokometno prvenstvo Slovenije moških v skupini B in žensk v skupini A je končano. Na tem tekmovanju so nastopili tudi dolenjski predstavniki: pri dekletih rokometašice Brežic, pri moških pa rokometaši Črnomlja, Nove-* ga mesta in Dobove.
Rezultati: Brežice:Steklar 15:12, Olimpija:Brežice 13:10, Novo mesto: Mokreč 12:15, Dobova: Črnomelj 12:10, Vipava:Novo mesto 16:13, Mokrec:Dobova 11:9, Kamnik:Crnomey 10:12, Novo mesto :Alples 13:18, Dobova:Vipava 9:8, Črnomelj:Mokrec 13:12,
Pri dekletih se je vrsta Brežičank uvrstila na tretje mesto s 14 točkami, ekipa Črnomlja je pristala na drugem mestu z istim številom točk kot prvak Mokreč, toda s slabšo razliko v golih. Rokometaši Dobove so se z 10 točkami uvrstili na Uetje mesto, Novomeščani pa na zadnje, ne da bi osvojili eno samo točko.
DOLENJSKI LIST
U
PoleaHIti ll»t „re(| 20 leti
Tako ne bo šlo več!
ZDRAVSTVENA ZAŠČITA in starostna pokojnina vseh delovnih ljudi, to je med drugim cilj socializma. Komaj dobrih osem let po končani vojni in revoluciji smo se pri nas temu cilju že močno približali, vsekakor mnogo bolj kot katera koli kapitalistična država na svetu. Naš zakon o socialnem zavarovanju je med najnaprednejšimi in najdemokratičnejšimi. Žal pa ravno demokratičnost zakona in njegovo širino posamezniki izkoriščajo in prejemajo od skupnosti sredstva, do katerih niso upravičeni. Prav zato pa so prikrajšani tisti, ki so upravičeni do prejemanja teh sredstev. Vrsta primerov izkoriščanja potrjuje, da je treba spremeniti nekatera določila zakona in strože kontrolirati izvajanje zakonitih predpisov.
BLIŽA SE POMLAD, z njo vred pa tudi tujska letna sezona, ki obeta Dolenjski veliko domačih in tujih gostov, saj kaže statistika potovalnih uradov, ki sklepajo pogodbe za obisk naše dežele, da bo dotok izletnikov in turistov za okrog 30 odstotkov večji kot lani, s tem pa seveda več tujcev tudi v Novem mestu. Novomeški gostinci bodo pred težkim problemom glede tujskih sob. Kako bodo postregli z zadostnimi prenočišči, ko še v „mrtvi sezoni“ tega ne zmorejo?
V MOKRONOGU obstaja že nekaj let vrbopletarsko podjetje, v katerem je sedaj zaposleno devet ljudi. Podjetje lahko dobi naročilo za več let naprej, ne samo za dosedanje število zaposlenih, pač pa za veliko več. Največ naročij je iz inozemstva. Zlasti v Ameriki je veliko povpraševanje po naših vrbopletarskih izdelkih. Toda podjetje mora odklanjati naročila, delavce pa pošiljati na dopust, ker nima dovolj surovin.
NAČRTI ZA VODOVOD v Ofočcu so bili narejeni že v bivši Jugoslaviji, sedaj pa so se resno zavzeli, da dobijo vodovod čim-prej. Prebivalci želuo in rabijo dovolj sveže pitne vode.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. marca 1954)
fŠkMjkM
Vojska
sramote
Zgodilo seje.V.
RAZLAGA PORAZA - Brazilski šahovski velemojster Henrique Mecking, ki je v četrtfinalnem dvoboju za naslov šahovskega prvaka sveta izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, je nedavno izjavil, da je njegovega poraza kriva boljša psihološka taktika Viktoija Korčnoja. Ko-' rčnoj je Meckinga popolnoma zmedel, ker je kar naprej „spuščal razne glasove in delal premišljen hrno“.
HLADNOKRVNO - V Parizu sta dva roparja z brzostrelkami planila v neko veleblagovnico in prisilila blagajnike, da so izpraznili vse blagajne do zadnjega franka. Potem sta se odpeljala s - policijskim avtomobilom, ki je pridrvel na pomoč.
LORD POGOREL — Izid volitev v Veliki Britaniji je močno razočaral lorda Weymoutha. Lord se je svojim volilcem predstavil z dokaj nenavadnim programom, za katerega je agitiral s petjem ob spremljavi kitare. Dolgolasi lord je vabil Britance, naj, milo rečeno, pod njegovim vodstvom zaplujejo v dobre, stare čase kamene dobe. To pa volilcem očitno ni bilo preveč všeč in lord je pogorel.
DUŠEVNA OKRUTNOST - Na ameriškem sodišču je Edvvard Will, uslužbenec nekega podjetja, zelo hitro dobil ločitveno razpravo. Sodišče mu je odobrilo ločitev od žene Adele zaradi njene duševne okrutnosti. Ubogi Edward je po končani službi moral vsak popoldan skuhati večerjo za vso družino, zabavati otroke in jih spraviti spat, medtem ko je njegova boljša polovica igrala vsak večer poker v bližnji igralnici.
SREČNEŽ - Na upravo slovite londonske jetnišnice Brixton Prison je prišla sodna odločitev, da morajo izpustiti na svobodo nekega Michaela 0’Neila zaradi dobrega obnašanja. Uprava je 0’Neila izpustila in šele čez nekaj časa ugotovila, da ni bil pravi. Morali so izpustiti še pravega, srečneža pa že išče Scot-land Yard.
ARHITEKTI PO SVOJE - Po 70 letih je muslimanska skupnost v Londonu le dobila dovoljenje, da zgradi mošejo. Izdelavo načrtov so prepustili neki družbi arhitektov, ki je res naredila veličastno umetnino, žal pa so os mošeje obrnili narobe; sveti del stavbe namreč ni bil obrnjen proti Meki in tako bi bila mošeja brez koristi za muslimane. Na srečo so jih opozorili drugi. Umetniki res ne morejo vedeti za svete potrebe muslimanov.
BRONASTA INFLACIJSKA MEDALJA - Po podatkih OECD je bila rast inflacije v svetu največja v Grčiji, takoj za njo pa v tej inflacijski tekmi slede Island, Turčija, Japonska, Finska itd. Jugoslavija v ta pregled ni bila vključena, v nasprotnem primeru bi bila glede na lanske naše podatke resen kandidat za tretje mesto in za bronasto inflacijsko medaljo.
RAZUMEVANJE - Svetovni absolutni prvak v boksu George Fore-man sc je ločil od svoje žene Adele zaradi nepopravljivih čustvenih in miselnih razlik. Vse te razlike sta lepo prebredla z določitvijo odškodnine: Foreman bo ženi plačal 325 tisoč dolarjev.
Na svetu 40 milijon* ov zaposlenih otrok
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Črna zemlja bi jih vže krila
(Bolnišnica usmiljenih) bratov v Kandiji je za Dolenjsko, sploh posebej pa še za bližnjo okolico neizmerno velika dobrota. Poglejmo! Od novega leta doslej so sprejeli gospodje vže nad sto bolnikov in sicer večinoma iz bližjih krajev. Umrli so samo štiije, a med temi dva vsled starosti. V bolnišnici jih je danes devetnajst. Nekateri so bili tako nevarno bolni, da bi jih gotovo krila vže črna zemlja, ako bi tu ne bilo usmiljenih Samaritanov, culi smo to iz ust samih ozdravljenih. Drugi pak so se tako poškodovali, da bi jih tudi smrt vže objela, ako ne bi dobili tako spretne in skrbne postrežbe v bolnišnici.
(Novi lovski) zakon se je v zadnjih mesecih delal po raznih Časnikih, ker so mislili, da ga res vže imamo. Ali zakona tacega kakor smo se ga bali, nimamo še in vladni načrti so še zmirom le načrti, kateri se bode predelali v deželnem odboru v posebnem posvetovalnem shodu (enketi). Menda bo en sam shod premalo, akoravno ie bil to lovsko sezono že eden. Po-
vabljeni bodo kmetovalci in lovci, da se zaslišita obe stranki.
(Na Madžarskem) vre čedalje huje. Vse je razburjeno, celo tisti možje, ki se ne ganejo prav radi, razgreli so se v takem boju. Dva velika tabora stojita drug proti drugemu. Vladna stranka je že izgubila večino, opozicija jo že skoro preobvlada. Da se sedanje ministrstvo še drži na krmilu, ima zaslugo le stari lisjak, revolucionar Košut, ki iz Avstrije izgnan živi že mnogo let na Laškem in od tu pismeno vlada Mažaije. Pisal je nedavno, da Mažaiji morajo sprejeti predlogo o civilnem zakonu, pa četudi bi prišla od vraga samega. Takšen je ta lisjak in revolucionar!
(Dolenjsko pevsko) društvo priredi svoj pomladanski koncert z zelo zanimivim programom. Pri tem koncertu nastopi prvič javno veliki tamburaški zbor in opozaijamo slavno občinstvo na to vele/.animivo jugoslovansko glasbo. (iz DOLENJSKIH NOVIC
15. marca 1894)
Mladi ljudje, še posebno tisti v starosti do 20 leta, sestavljajo precejšen del de lovne moči v svetu. Delež mladih delavcev sicer znatno upada v razvitih deželah, kjer so možnosti šolanja toli ko večje, v deželah v razvoju pa ostaja nespremenjen. Za današnji čas se sliši neverjetno, a čista resnica je, da cela vojska mladih, starih niti 14 let, dela v tovarnah, na plantažah, delavnicah, v hotelih in prodajalnicah. Po podatkih mednarodnega urada za delo in po analizi Unesca je število zaposlenih otrok, starih do 14 let, presenetljivo veliko — v naši prosvetljeni dobi mora delati celih 40 milijonov otrok.
Več kot 90 odstotkov teh otrok odpade na dežele v razvoju. Pojav je najbolj raz-šiijen v Aziji in v nekoliko manjšem obsegu v Južni Ameriki in na Srednjem vzhodu. Vendar manjših podjetij z otroško delovno sflo ne manjka tudi v južnih predelih Evrope, pa tudi manj razvita področja velikih industrijskih držav niso povsem izvzeta. Največji odstotek zaposlenih otrok je v tovarnah tekstila, konfekcije in hrane, precej pa jih dela tudi v kmetijstvu.
Posebna raziskovalna komisija je raziskovala delovne pogoje v manjših tovarnah na Tajlandu. Ugotovili so, da je velik del delavcev iz otrok, največ iz deklic, od katerih mnoge niso imele niti deset let. Ti otroci so delali za smešno majhno plačo po 8 do 14 ur na dan v prenatrpanih, temnih in vlažnih prostorih. Nadaljnja raziskovanja so podobne primere odkrila skoraj po vseh kapitalističnih deželah.
Resje, da otroci ne opravljajo težkih del, čeprav tudi ta niso izvzeta," vendar ima zaposlitev v njihovih letih zanje usodne posledice, morda ne toliko zdravstvene kot vzgojne, saj ostaja velika večina otrok v delovnem razmerju skoraj nepismena.
Arhimed je imel prav
Dokazana resničnost dogodka iz preteklosti
Mnogi zgodovinarji so vse do današnjih dni dvomili v resničnost številnih legend o znamenitem antičnem matematiku in fiziku Arhimedu. Po eni izmed njih je med letom 215 in 212 pred našim štetjem Arhimed s svojimi izumi rešil antično mesto Sirakuze pred napadom sovražnega ladjevja. Legenda pripoveduje, da je dal starodavni ma-tematik postaviti bronasta ogledala in z odbito sončno svetlobo zažgal sovražnikove ladje na morski gladini.
Zdaj v to ne dvomijo več. Pomorski strokovnjak Ioannis Sa-kkas je s poskusom v pomorski bazi Skaramanga blizu Aten dokazal, da je Arhimed le imel prav.
Sakkas je pazljivo prebral vse pisane vire o tem dogodku. Zgraditi je dal posebna ogledala in z njihovo pomočjo mu je uspelo zažgati leseno ladjo, ki je bila zgrajena iz enakega lesa kot so bile rimske galeje pred Sira-kuzo. Ladja seje vžgala po dveh minutah in pol. Ko je nekaj dni kasneje ob močnejši sončni svetlobi Sakkas poskus ponovil, mu je uspelo zažgati leseno ladjo že po pol minute. Ladja, s katero so delali poskuse, je bila od bakrenih ogledal oddaljena nekaj več kot 40 metrov.
„Upam, da sem s poskusom -dokazal, da je Arhimed res lahko zažgal rimsko ladjevje, kakor pripovedujejo stara izročila. Zdaj bodo zgodovinarji končno le morali priznati, da je imel Arhimed prav,“ je za predstavnike tiska izjavil podjetni Ioannis Sakkas. Koliko ga je ta nenavadna muha stala, ni povedal.
m
■
Zamaški
Ravno včeraj sem jezdil skozi Mišji dol. Nisem si mogel kaj, da ne bi pogledal naokoli, kar spazim mlade fantiče, kako nekaj onegavijo za bližnjim oglom. Razjahal sem kobilico, jo prijel za povodec in stopil bliže, da vidim, kaj počnejo. Obračali so steklenice pa polivali po zidu in po tleh.
„Presneta reč, kaj pa počnete? “ sem se nahudil.
„I, kaj? Piva ne moremo spiti, pa ga ulivamo proč, “ so brez zadrege odgovorili.
„Zakaj kupujete, ko veste, da ne smete piti alkoholnih pijač? “
„Mi kupujemo zgolj zamaške, za pivo se ne menimo. Tega pijejo ta veliki fantje, “ so odgovorili in vsak je tiščal polno pest zamaškov.
Pivo kupovati in ga zlivati proč zavoljo zamaškov, kdo je že videl kaj takega! To je takisto, kot bi Jaz ubil kobilico zavoljo njenega repa, da bi dobil nekaj dlak za žimo.
Otroke sem razgnal, da so se razbežali po vasi, sam pa
sem razmišljal, Komu je treba strogo prepovedati tako početje: trgovini, ki prodaja alkoholne pijače otrokom in jih oskube do zadnjega novca, ali tovarni, ki si izmišlja take neumnosti, ki trapijo odrasle in otroke.
Malo naprej, bolj proti koncu vasi je stala na hišnem pragu stara ženica in za božjo voljo prosila fantiča, da ji prinese drv.
„Ne bom, dokler mi ne daš novcev za en zamašek se je kujal.
Nekdaj so bili otroci veseli, da so starim ljudem s čim ustregli, a zdaj smo prišli v čase, ko otroci ne bodo več ubogali na besedo, ampak bodo gledali zgolj na novce. Že zdaj zahtevajo novec za noročaj drv, novec za učenje, bogato darilo za dober učni uspeh in celo ljubezen staršev se meri z novci.
Zmeraj govorimo o varstvu narave, o varstvu psov, mačk in še česa, vendar nase pozabljamo. Tudi otroke je treba varovati, mar ne?
MARTIN KRPAN
VELIKI MOŽJE
Naš velili nesmrtni!
— ■	—*
Slovenec izumil fotc grafijo na steklo j
V letošnjem letu bo potek že 122 let, odkar je Franco*' akademija znanosti in umetf sti priznala Janeza Puharja! izumitelja fotografije na ste> in ga uvrstila med svoje - velj nesmrtnike. S pariškim pri« njem je Puhar in z njim ves* venski narod stopil med dre velike narode v zgodovini fo1 grafije.
Puhar se je rodil leta 18 F Kranju. Že zgodaj je pok** veliko znanstveno nadarjen^ ki si je iskala zadostitve $ potem, ko je na materino $
Izumitelj fotografije na stek' Slovenec Janez Puhar.
postal duhovnik. Veliko se.1 ukvarjal s fiziko in kemijo, nem pa je bil tudi velik estet tistem času je fotografija za^ njala svojo silovito pot in Puft je dal moč svojega genija, da fotografija danes to, kar je.
Veliki pomen Puharjeve ■ najdbe je v tem, da je za po^ go svetlobno občutljivim kefl kalijam postavil steklo, se prf prozorno snov, s tem pa j« bistvu nakazal pot, ki jo je fo1 grafija potem hodila, le da steklo zamenjala s filmi. D(M krat so fotografi slikali na r srebrene plošče iz bakra, ko1 to delal izumitelj takega fo1 grafiranja Daguerre, ali pa! druge neprozorne snovi. V s*' jem rokopisu k iznajdbi fo'1 grafije na steklo omenja Jarf Puhar tudi princip povečave tografij z laterno magico, V drugim velikim možem izumi^ ljem s tega področja ni bilo ^ goče nikoli doseči.
Pot do priznanja je bila ^ ga. Ker so tujci skeptični <*] slovanskih izumov, so več \ študirali vse možne vire in poučila o tej slovenski iznajdbi,' so se takrat širila po vsem sv^
in so zajela vse kontinente.
sak
končanih raziskavah so mo
j
tudi tujci priznati našemu
&
v MJVI	1	IUJV1II	v*
veku tisto mesto v razvoju grafije, ki ga brez dvoma resn’ no zasluži.
16. V luksuzno atrijsko
III PSmo ctu	^
stju Rima sta se veseljevala žni k us in njegova soproga iz Vseljevala - je to prava nesla s seboj v novi dom |l8 j| dovinskih cunj na sebi in ^*2 bilo potrebno nositi karkoli*, j od fresk v dnevni sobi, spal*11 ,
PROGRAM
prireditev ob prazniku občine Ribnica, 26. marcu.
22. marca ob 16.30: Otvoritev razstave fotografij Franceta Modica „Kako Živijo ljudje od Raščice do Dolenje vasi". Razstava bo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu.
22. marca ob 18. uri: Predvajanje filma „Sutjeska" v dvorani TVD Partizan.
23. marca ob 9.30 uri: V osnovni šoli v Loškem potoku svečana seja občinske skupščine Ribnica, na katero bodo vabljeni mnogi gostje. Po seji bo ogled prostorov nekaterih delovnih organizacij v Loškem potoku.
23. marca ob 10. uri: Izpred doma TVD Partizan v Ribnici krene na pohod v Jelenov žleb motorizirana kolona članov AMD, ki bodo položili venec na prizorišče zmage.
23. marca ob 16. uri: Začetek tradicionalnega rokometnega turnirja na igrišču pri domu TVD Partizan v Ribnici, ki bo trajal predvidoma do 21. ure. Igrale bodo ekipe rokometnih klubov Sevnica, Celje, Tržič in Ribnica.
ZA PRAZNIK n*S§S
.• • •_* •
Vsem našim ljudem zagotoviti delo doma
Mladih gre še preveč v svet - V desetih letih iz 40 dostotkov kmetov na 25 odstotkov - Preveč zaposlenih preko 2.000 • V prihodnje še več občanov zaposliti, povečati storilnost in spodbujati združevanje in sodelovanje
Ni enostavno zapisati kaj lepega prazniku v pozdrav. Še posebej, če se veže na spomine na revolucionarne, borbene čase naše polpretekle dobe, če nas opozarja na prestano hudo, na trpljenje in žrtve, tako kot 26. marec, praznik ribniške občine. To je spomin na tisti zgodnjepomladanski dan, 26. marec v letu 1943, gozdove Velike gore, Brezno in Jelenov žleb, srdit spopad in veličastno zmago. Spomin in opomin. Spomin na to, da so se tudi v naših krajih z jekom trgale rožljajoče verige suženjstva in opomin pred še vedno ne odstranjeno nevarnostjo. ...
France Grivec, sekretar občinske konference Z K Ribnica.
Ponosni na tradicijo in dosežene uspehe načrtujemo delovni ljudje in občani v ribniški občini svojo prihodnost, čim lepšo podobo naših krajev jutrišnjega dne. Vrsto povojnih let .se je občina razvijala v izredno neugodnih razmerah, pogojenih z gospodarsko nerazvitostjo, pomanjkanjem strokovnjakov, dokajšnja ovira pa so bile večkratne teritorialne spremembe, saj je več let trajalo, da se je
občina ozemeljsko izoblikovala v sedanjo celoto. Tako obstaja občina Ribnica v sedanjem obsegu približno dvanajst let. Osnova skupnega napredovanja je bila uglasitev včasih dokaj različnih interesov za enotne cilje in seveda v okviru dejanskih ekonomskih možnosti celotne občinske skupnosti
Ribniška občina je bila vse do nedavnega izrazito izselitve-no območje, tako da se število prebivalstva v sto letih ni bistveno spremenilo. Izseljeval se je predvsem mladi rod, ostajali so starejši, tako da po starosti občanov sodi občina med najstarejše v republiki. Razen tega, da je ribniški človek že od nekdaj rad odhajal v svet, je poglavitni vzrok izseljevanje naglo razslojevanje (močno upadanje števila kmečkega prebivlstva) in premajhne možnosti zaposlovanja. V zadnjih desetih letih se je število kmečkega prebivalstva v občini zmanjšalo od 40 odst. na 25,3 odstotka.
V	povojnem času občinsko gospodarstvo vse bolj prehaja iz obrtnega na industrijski način proizvodnje. Gospodarska rast je še zlasti močna zadnje desetletje, ko se občanom vse bolj odpirajo gospodarske in socialne možnosti doma. Na tak način se je občina vse uspešneje vključevala v gospodarska gibanja v republiki in storila prve krepkejše korake na lestvici razvitosti. V prvi polovici prejšnjega desetletja rast družbenega proizvoda izrazito zaostaja za republiškimi gibanji, v drugi polovici desetletja, se pravi zadnja leta, pa ga že skoraj dosega. Družbeni proizvod se je tako v desetih letih povečal za petkrat, število zaposlenih pa je v zadnjem obdobju prvič prešlo mejo 2000.
Značilen za ribniško občino je tudi izrazito močan delež zasebnega sektorja v družbenem
proizvodu, predvsem na področju kmetijstva. Le-ta znaša dobrih 15 odstotkov, predvidoma pa naj bi se v naslednjih letih znižal na 11,5 odstotka. To pa kljub pogumnim načrtom v kmetijski proizvodnji, ki je bila v preteklosti izrazito ekstenzivna, zadnja leta pa prehaja z oblikovanjem usmerjenih kmetij v intenzivno gospodarjenje.
ZDRUŽENI MOČNEJŠI
Pred desetletjem, v času njihovega nastajanja, se je v občini izoblikovalo 17 krajevnih skupnosti. Občina pa je tudi sicer, glede na terenske, gospodarske in druge značilnosti, razdeljena v štiri območja, v katerih so se že doslej reševale mnoge naloge in porajali mnogi načrti. Znotraj teh območij — Loškega potoka, Sodražice, Ribnice in Dolenje vasi — so se že v preteklem obdobju pričele porajati trdnejše vezi med posameznimi kraji in krajevnimi skupnostmi. Povezanost in navezanost, včasih tudi odvisnost v iskanju najboljših rešitev, se je utrdila tudi v osmih letih skupnega samoprispevka za izgradnjo šolskih objektov, ko smo v občini zbrali dobrih 12 milijonov dinarjev in zgradili dve novi šoli ter opravili nekatere druge naloge. Novi samoprispevek - prvo leto poteka — je dokončno izoblikoval štiri območja, jih trdneje povezal, nakazuje pa tudi nove, višje oblike povezovanja in sodelovanja. Za območji Ribnica in Sodražica se predlaga ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti, medtem ko ostali dve območji že tvorita celoviti in zaokroženi krajevni samou-
pravi. V velikih krajevnih skupnostih oziroma skupnostih KS bodo vsekakor v ospredju naloge s področja družbenega planiranja in usklajevanja interesov delovnih ljudi in občanov z interesi in načrti organizacij združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občinsko skupščino.
Prihodnje obdobje bi- moralo pomeniti nadaljnjo rast gospodarskega razvoja, vsekakor pa obdržati dosedanji tempo. Zagotoviti bo treba nova delovna mesta, se boriti za povečanje produktivnosti, predvsem pa spodbujati že začeta in še nova integracijska gibanja - v trgovini, zadrugi, kovinski industriji, prav tako pa intenzivneje razmišljati o načrtih združevanja oziroma povezovanja lesne industrije in gozdarstva. Navsezadnje — ustanovitev organizacij združenega dela konec lanskega leta je pomenila zaključek neke faze uresničevanja nove ustave, vendar skriva ta zaključek v sebi začetek novega, mnogo zahtevnejšega dela
—	dejanskega uresničevanja ustavnih dopolnil, kar pa je dolgotrajna naloga.
Smo tik pred zaključkom velike politične akcije - priprav in izvedbe volitev delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih. Tokratne volitve niso zgolj volitve v klasičnem smislu, pač pa popolna novost, katero preizkušamo prvi v svetu. Ne uvajamo pa je zato, da bi bili prvi, pač pa zaradi mnogo pomembnejših ciljev - približatLnepo-sredno odločanje delovnim ljudem in občanom v novih in širših oblikah, dejansko po-družbiti družbeno delovanje,
Delali smo tako, kot smo menili, da je najboljše
Predsednik občine Bogo Abrahamsberg ob prazniku in ob zaključku mandatnega obdobja
Predsednika občinske skupščine Ribnica Boga Abrahamsberga smo zaprosili za izjavo ob letošnjem občinskem prazniku 26. marcu. V obdobju njegovega predsednikovanja se je občina Ribnica pomaknila iz nerazvitosti (z 52. mesta med 60 občinami) med srednje razvite (na 40. mesto). Podatek je za predlani, ker jih za lani še ni). Dejal je:
„V teh prazničnih dneh se zaključuje tudi 5-letno obdobje delovanja sedanje občinske skupščine, ki je pomenilo velika skupna prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev občanov in delovnih ljudi. Hkrati so se v tem obdobju zelo okrepile vezi med občani posameznih območij, se pravi Loškega potoka, Sodražice, Ribnice in Dolenje vasi.
Dosedanji dosežki na vseh področjih so osnova za na-
K
predovanje v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Napredek pa naj temelji na takih odnosih med ljudmi, kot jih določajo novi ustavi SFRJ in SRS ter novi občinski statut, ki smo ga sprejeli 12. marca.
Sedanja skupščina in njeni organi zaključujejo svoje delo z zavestjo, da se je trudila delati v dobro delovnih ljudi naše občine in tudi vse naše samoupravne socialistične družbe.
Ob zaključku se iskreno zahvaljujem za pomoč, ki so nam jo dajali pri uresničevanju- nalog oziroma doseganju ciljev, vsem volilcem, občanom, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in vsem ostalim. Novim delegacijam in delegatom občinske skupščine pa želim veliko lepih uspehov. “
J. P.
uvesti v vsakdanje življenje v novi ustavi zapisana načela in določila. Volitve in z njimi novi delegatski sistem so in še bodo trda borba za nadalnje uveljavljanje novi delegatski sistem so in še bodo trda borba za nadaljnje uveljavljanje za nadaljnjo demokratizacijo naših medsebojnih odnosov, začetek novega boja za naš jutrišnji dan.
Delegatski sistem pa ne narekuje zgolj novega skupščinskega sistema, temveč korenite spremembe v celotnem našem družbenoekonomskem in tudi političnem življenju. Do teh
sprememb bo moralo priti, če naj delegatski sistem polno zaživi, upoštevaje, da bo v občinski skupščini preko delegacij delovalo vsaj 500 občanov. Spremeniti pa bo treba tudi marsikaj v naši miselnosti, saj delegatski sistem - grobo rečeno - brez delegatov ne bo mogel delovati. Delegati pa so ljudje, ki se tega dela ne bodo smeli braniti.
Ni odveč, da smo povedali te stvari, saj so v povezavi z našim praznikom. In temu danes nazdravljamo!
FRANCE GRIVEC
Loški potok sredi marca
Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan!
%
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS in vodstva drugih organizacij ter društev v občini
jali ali pa si neizprosno konkurirali.
DL: — Cene povsod hitro naraščajo. Kako je pri vas?
ODG: — Mi imamo podobne težave kot tiste gospodarske organizacije, katerih proizvodi sodijo pod režim zadržanih cen oziroma pod kontrolo cen. Proizvajalci in trgovina, kot zastopnik potrošnikov, se že dve leti ne sporazumemo o popravku cen, hkrati pa hitro naraščajo cene polproizvodom, ki jih mi
vgrajujemo v svoje proizvode. V zadnjih treh letih je bilo v okviru poslovnega združenja in zbornic okoli 30 sestankov, vendar samoupravni sporazum o cenah kljub temu še danes ni podpisan oziroma sprejet. Edina možna pot je, da ukinjamo izredno nedonosne proizvode in uvajamo nove. Kljub temu pa nekateri naši obrati poslujejo zadnje mesece z izgubo, ker ne morejo dohajati izredno velikih podražitev polproizvodov, ki jih mi vgrajujemo v proizvode.
okna vrata
industrija stavbnega
pohištva Ribnica
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
KMALU NOVA PROIZVODNA HALA
Lani ob tem času smo vas obvestili o nastanku delovne organizacije, ki se je razvila iz majhnega kolektiva SITOPLET. Industrija termičnih apratov, žičnih pletiv in plastike predstavlja sedaj v Ribnici dokaj močno delovno organizacijo tako po številu zaposlenih, kakor po obsegu dela in ustvarjenega dohodka. Letos predvideva proizvodni program povečano proizvodnjo trajno žarečih štedilnikov in peči, ki jih izdelujejo v sodelovanju z dvema nemškima tvrdkama, povečano proizvodnjo žičnih tkanin različnih velikosti, še več izdelkov iz obrata metalizacije ter še več elementov za centralno ogrevanje.
Kolektiv ITPP šteje že 162 zaposlenih. Število pa se bo še povečalo, saj je predvidena širitev vseh obratov. Letos ima kolektiv v načrtu postavitev nove proizvodne hale. Delo bo ureje-
no po sodobni tehnologiji in bo bistveno prispevalo k boljšim rezultatom.
Sicer pa v ITPP niso pozabili na urejevanje notranjih odnosov. Tudi na povezovanje z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela mislijo. Pripravljajo združitev z ribniškim podjetjem EUROTRANS. Nova organizacija združenega dela bo po organiziranosti in obsegu de-
la ena največjih v ribniški občini.
Aktivnost družbenopolitičnih organizacij se poleg priprav na kongrese kaže tudi pri organiziranju aktiva mladih proizvajalcev, ki naj bi postal nosilec aktivnosti posameznih dejavnosti v sestavljeni organizaciji združenega dela.
Kolektiv ITPP čestita občanom ribniške občine za praznik in jim želi še veliko delovnih uspehov.
itPP
Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv
in plastike
V INLESU v Loškem potoku izdelujejo vezana okna	Delo	z	viličarjem	v	Loškem	potoku
Metalizacija plastičnih predmetov v obratu ITPP poteka na najmodernejši napravi
IN LES: Zaradi konkurence na tujih trgih
potrebna najsodobnejša tehnologija
Letos bo INLES proizvedel 500.000 »odprtin« - Gradijo že novo tovarno za 600.000 sobnih vrat - V programu sodobna žaga za iglavce - Sodelovanje z najboljšimi tujimi firmami - Tri leta sestankov, spori zuma pa ni - Pobuda za sodelovanje s sorodnimi podjetji, trgovino in gozdarstvom
Pred letošnjim občinskim praznikom smo se pogovarjali z Mirkom Anzeljcem, v.d. glavnega direktorja INLESA, največjega podjetja v občini Ribnica.
DL: — Kaj predstavlja danes INLES v proizvodnji stavbnega pohištva v Jugoslaviji?
ODG: — Iz statističnih podatkov razbereom, da proizvedemo v INLESU nekako 30 do 35 odstotkov vsega stavbnega pohištva v Sloveniji oziroma 17 do 20 odstotkov vsega stavbnega pohištva v Jugoslaviji. To pomeni, da je INLES daleč največji proizvajalec stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Proizvodnja drugega največjega je v primerjavi z našo kar za polovico manjša. Podatki povedo, da so na primer leta 1971 proizvedli v vsej republiki Hrvatski 137.000 vrat, v INLESU pa 200.000. Tudi v bodoče nameravamo ohraniti vodilno Vlogo v proizvodnji stavbnega pohištva. Za letos na primer predvidevamo, da bomo proizvedli okoli
500.000	„odprtin”, se pravi oken in vrat.
DL: — Kakšne ukrepe boste storili oziroma ste jih že, da boste ohranili vodilno vlogo v proizvodnji stavbnega pohištva?
ODG: — Prepričani smo, da imamo vse možnosti, da to vlogo oziroma mesto obdržimo, ker imamo 15-letno tradicijo
pri proizvodnji stavbnega pohištva, ker si je INLES pridobil ugled doma in na nekaterih tujih trgih ter ker imamo izkušene neposredne proizvajalce in strokovnjake. Dobra osnova za naš razvoj je tudi, ker naša družba z raznimi ukrepi pospešuje gradnjo stanovanj. Stanovanj je namreč pri nas še premalo, zato se trg za naše proizvode ne bo zaprl.
Prvi korak za uresničitev naših ciljev o ohranitvi vodilne vloge je nova tovarna za proizvodnjo sobnih vrat, ki jo gradimo v Ribnici. V nekaj letih bo samo ta tovarna lahko proizvedla na leto 600.000 vrat. Kasneje nameravamo povečati še proizvodnjo oken.
Pripravljamo tudi investicijski program za novo žago, ki bo opremljena predvsem za žaganje iglavcev. Zato imamo tesne stike z našim največjim dobaviteljem hlodovine, Združenim KGP Kočevje, ki je zainteresirano, da dobi njegovo območje sodobno žago, poleg katere bo tudi skladišče in obrat za lupljenje hlodov.
Ti dve investiciji pa ne smeta vplivati na ostalo redno investiranje v novo opremo drugih naših obratov. Večja vlaganja predvidevamo predvsem v TOZD Loški potok.
DL: — Nekatera naša podjetja, tudi iz ribniške občine, so v
tujini nakupovala stare stroje in si tako „zagotovila" še naprej majhno storilnost, capljanje za sorodnimi podjetji v svetu in nekonkurenčnost na tujih trgih. Kako ukrepate vi, da se vam kaj takega ne bo ^godilo?
ODG: — Že samo zmogljivost nove tovarne vrat je tako velika, da bomo morali precej izvažati. To pomeni, da se bomo na tujih trgih srečali s konkurenco sorodnih proizvajalcev. Zato mora naša proizvodnja temeljiti na najsodobnejši tehnologiji, ki je trenutno znana v Evropi. Naši strokovnjaki že nekaj let proučujejo sodobne tehnološke procese in imamo stalne stike z uglednimi organizacijami v Nemčiji in na Švedskem, s katerimi pripravljamo skupno projekte tehnoloških postopkov. V zadnjem obdobju je ekipa naših odgovornih delavcev obiskala nekatere največje proizvajalce vrat v Nemčiji in na Švedskem in tudi, organizacije, ki projektirajo tehnologijo. Z njimi smo sklenili ustrezne dogovore.
DL: — Taka velika, sodobna proizvodnja zahteva tesnejše sodelovanje ali celo združevanje s sorodnimi delovnimi organizacijami, pa tudi z gozdarstvom, ki proizvaja surovine in trgovino, ki prodaja oziroma bo prodajala doma in po svetu vaše izdelke. Kaj ste ukrenili na tem podro-
čju in kako napreduje sodelovanje na zahodnem Dolenjskem, ki je bilo že lepo zastavljeno, zdaj pa je okoli njega vse potihnilo?
ODG: — Za nas je najzanimivejše sodelovanje z gozdarstvom, s katerim želimo tudi v bodoče poglobljeno gospodarsko in tehnološko sodelovati. Že jeseni so bili izdelani predlogi o tem sodelovanju in začeli smo razgovore. Upamo, da bomo letos na tem področju napredovali. Sodelovali bomo predvsem z gozdarstvom na območju občin Kočevje in Ribnica, ker so se ostala območja že zaprla.
Naši odnosi do sodelovanja s trgovino še niso povsem jasni. Menim pa, da bo do teh povezav oziroma sodelovanja prišlo. To bo potrebno še posebno zato, ker računamo na občutno povečan izvoz.
Zelo pomembno pa je tudi sodelovanje med samimi proizvajalci stavbnega pohištva. Slovenija proizvede polovico stavbnega pohištva v Jugoslaviji, zato bi bilo prav, da bi med seboj bolje sodelovali in se dogovarjali o porazdelitvi proizvodnih programov in o nadaljnjih proizvodnih programih posameznega podjetja. Možno je le dvoje: ali bomo med seboj tesneje sodelovali in se dogovar-
Mirko Anzeljc, vršilec dolžnosti glavnega direktorja INLES Ribnica: „Naša proizvodnja bo temeljila na najsodobnejši tehnologiji, ki je znana v Evropi. Le tako bomo obdržali vodilno vlogo doma in se enakopravno vključevali na tuja tržišča."
TEKSTILNA TOVARNA
SUKNO
Z A P U ŽE
Na novem in sodobnem predilnem stroju izdelajo 50 odst. več preje.
JURJEVIČA: MODERNA TOVARNA
Odslej traktorski priključki znamke RIKO
RIKO: TUDI ZA KMETIJSTVO
V tekstilni tovarni v Jurjeviči pri Ribnici so lani namenili za modernizacijo več kot 3,2 milijona dinarjev. Največ je veljal nov in moderen prediIni stroj za izdelavo fine mikane preje. Stroj so uvozili iz Poljske in je
dolg 50 metrov. Na mikalniku dela le delavec, na prstančnem predilniku pa delata dve predi-ci. Z novo napravo so proizvodnjo preje povečali za 50 odst. Preja je izredno kvalitetna in jo uporabljajo za predelavo zase in za druge naročnike. Tudi v barvarni so predkratkim postavili nov stroj za valjanje odej, lodna in flanele.
V Jurjeviči nameravajo letos urediti oplemenitilnico in modernizirati tkalnico. Prav te dni postavljajo v barvarni nov stroj za barvanje volne. Hkrati bodo lahko barvali 200 kg volne.
Nekdanji obrat v Jurjeviči bo tako kmalu postal moderna tekstilna tovarna, ki že sedaj ustvarja prav toliko dohodka na
zaposlenega kot v centralnem obratu matičnega podjetja v Za-pužah na Gorenjskem. Tekstilna tovarna v Jurjeviči posluje kot TOZD v okviru Industrije volnenih izdelkov SUKNO Za-puže. Tudi osebni dohodki so sedaj v Jurjeviči neprimerno boljši kot prejšnja leta, kar je rezultat nenehnih vlaganj v modernizacijo in večje produktivnosti. Kolektiv šteje 92 ljudi in si prizadeva uresničevati vse naloge, ki jih sprejme.
V kolektivu so zaživeje tudi družbene organizacije. Še posebno je delavna mladinska, ki so jo ustanovili pred kratkim. Pričakujejo, da bo vnesla v življenje in delo kolektiva nove ideje in nov polet.
Zanimivo razstavo ročnih del je za praznik žena pripravil aktiv mladih delavcev v TOZD tekstilna tovarna v Jurjeviči. 8 mladink je razstavilo 50 različnih izdelkov vezenja, pletenja, kvačkanja in gobelinov.
Največ zaslug za to akcijo mladih ima obratovodja apreture in barvarne Vida Markovič.Posebna komisija je štiri najboljše razstavljene izdelke nagradila.
Trgovsko podjetje JELKA iz Ribnice odpira za praznik občine prvi HOTEL v Ribnici. Docela preurejena nekdanja ribniška restavracija je sedaj moderno urejen gostinski lokal s tujskimi sobami in vsemi pripadajočimi prostori. Kolektiv hotela JELKA vabi Ribničane in druge goste na obisk in hkrati čestita za praznik občine.
ir ★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
•k
J „RIKO", ribniška kovinska
★ industrija, iz leta v leto širi svoj
★ proizvodni program ter poizku-
★ ša zadostiti potrebam trga in za-
★ htevam interesentov po proiz-
★ vodih iz kovinske stroke. Doslej J je izdelovala le letališko opremo J kot edini proizvajalec v Jugosla-
★ viji in opremo za čiščenje snega
★ ter je drugi največji proizvajalec J v Evropi. V letu 1973 pa je za-
★ čela proizvajati tudi nekater
★ traktorske priključke iz tako £ imenovanega „zelenega progra-
★ ma'\
V Jugoslaviji potrebujemo in
tržišče brez nujno potrebnih priključkov, ki jih v kmetijstvu in gozdarstvu nujno potrebujemo. Priključkov pa nihče v Jugoslaviji ne izdeluje, zato so kmetje prisiljeni uvažati jih iz sosednej Avstrije in Italije, kar pa brez dvoma opremo traktorja močno podraži. Izmed priključkov, ki so nujni za funkcionalno delovanje traktorjev, so na prvem mestu brez dvoma varnostne kabine, vitli za vleko hlodovine ter oranje, kopači
V Jugoslaviji potrebujemo in prodamo vsako leto približno 46.000- traktorjev sosednje Avstrije in Italije, kar pa brez dvoma opremo traktorja močno podraži, in nakladači ter druga oprema.
Prav zato se je „Riko'' odločil za izdelavo tudi tega. Po dogovoru z neko italijansko firmo
je začel izdelovati univerzalni priključek, s katerim je mogoče opravljati različna dela, kot so: izkop zemlje, prenašanje različnih materialov v sipljivem ali pakiranem stanju, nakladanje gnoja, slame, sena, hlodovine, drv in drugega. Za vsako operacijo je potrebno le namestiti ustrezno napravo, medtem ko je osnovna, hidravlična roka ne-izpremenjena, spreminja se le končni prijemalec, katerega montaža pa je zelo enostavna in hitra.
Posebno našim vinogradnikom bo prav prišel vitel za vleko pluga za rigolanje vinogradov, ki pa ga je moč uporabiti tudi za vleko hlodov in drv iz gozda.
Ko vam predstavljamo naš tretji proizvodni program, želimo, da bi vam olajšal delo v gozdu, na polju in v vinogradih ter se priporočamo za naročila.
★
J prodamo vsako seto približno
★ 46000 traktorjev različnih ti-
★ pov. Ti traktorji pa prihajajo na
★
*********************************************************************** ★
★
*
★
★
Vodja obrata v Goriči vasi Lado Pertot, vodja mehanične delavnice Janez Šilc in voznik Franc Vreček med razgovorom
EUR0TRANS: USTNE DELAVNICE
V	minulem letu je ribniško podjetje EUROTRANS prevzelo obrat strojne in mizarske delavnice v Goriči vasi, ki je bil predmet v sklopu podjetja Stan-grad. 34 ljudi je dobilo zaposlitev in sedaj opravljajo storitve za matično podjetje in za druge naročnike. Obrat bodo še naprej širili, tako da bodo lahko opravljali vsa večja popravila voznega parka. Vodja obrata Lado Pertot in vodja mehanične delavnice Janez Sile sta povedala, da je kolektiv EUROTRANS edini pokazal razumevanje in omogočil delo vsem 34 zaposlenim, ki so predtem pri Stangradu nekaj mesecev delali za minimalne osebne dohodke. Še posebno se je za ureditev ra-
zmer zavzel direktor Eurotransa Dušan Čuk, za kar so mu hvaležni.
EUROTRANS je lani dosegel 56 milijonov bruto realizacije, kar je 30 odst. več kot leto prej. Lani so kupili iz lastnih sredstev tudi 13 vozil istega tipa, kot jih uporabljajo v voznem parku. 90 odst. vsega prometa so dosegli v mednarodnem transportu in se s svojim obsegom dela uvrstili v vrh jugoslo-
vanskih mednarodnih transporterjev.
Letos imajo v načrtu dokončno zgraditi parkirne prostore v Grosupljem, usposobiti vzdrževalni obrat v Goriči vasi in urediti poslovne prostore podružnice v Ljubljani. Tudi upravne prostore že urejujejo in bodo poslej v Ribnici.
Kolektiv EUROTRANSA čestita občanom ribniške občine za praznik.
EUROTRANS
RIBNICA
ZA ribniške PRAZNIKobSne
Pripravila: JOŽE PRIMC in MIRKO VESEL
Pred enim letom so v DONITU v Sodražici začeli v novi proizvodni hali postavljati prve stroje. Danes je proizvodnja žičnih tkanin že utečena
kemična industrija DONIT TOZD Sodražica
/e
ljubljanska banka
PODRUŽNICA KOČEVJE
z ekspozituro v
RIBNICI
in poslovnim mestom v
LOŠKEM POTOKU
ČESTITA OBČANOM RIBNIŠKE OBČINE ZA PRA ZNIK IN HKRATI PRIPOROČA SVOJE DENARNE STORITVE.
Hinko Smrekar: vinjeta iz „Suhe robe“
Maja bo spet veselo v Ribnici
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
Letos bo ob »Prevozu bale po ribniško« bolj poskrbljeno za lačne in žejne - Tudi novinarjem in snemalcem več prostora
Poročali smo že, da bo letos v okviru KMEČKE OHCETI v Ribnici spet ,»Prevoz bale po ribniško“. Prevoz bo ponovno zaupan moškemu pevskemu zboru iz Ribnice, ki ga je lani opravil zelo uspešno. Pa vendar nobeno delo ni tako opravljeno tako, da ne bi bilo lahko še boljše, ugotavljajo ribniški pevci in pravijo, da bodo nekatere zadeve še izboljšali.
Najprej nameravajo vse goste oziroma obiskovalce prireditve (Ribničani jim rečejo lepo „zijala41, vendar moramo to besedo vzeti s hudomušne, vesele plati in ne preresno) letos bolje pogostiti oziroma bolje poskrbeli za jedačo in pijačo. Zato bodo organizacijo „štantov“ z raznimi je-dačami in pijačami zaupali gostincem in gasilcem. Ribniški gostinci bodo že tako imeli veliko dela, zato bodo poklicali na pomoč gostince od Sodražice do Kočevja.
Lani je namreč na pikniku v gradu kar prehitro zmanjkalo raznih domačih jedi. Tudi v Hrovači, kjer je uro in pol čakalo nad 2000 ljudi nalaganje bale in gledalo šranganje, žejni niso mogli dobiti niti piva, da o jedači ne govorimo.
Goste iz Amerike so morali lani odstopiti drugim, ker niso imeli dovolj velikega in uglednega lokala, kjer bi lahko dobilo kosilo več gostov. Letos pravijo, da bo spet bolje, saj upravičano upajo, da bo vsaj do takrat odprt prenovljen hotel.
Prav s prodajo hrane in pijače tei drugega lahko dobe Ribničani povr njene vse stroške, ki jih bodo imeli •-„prevozom bale“, ali pa celo še za služijo, kar je seveda tudi glavn namen take turistične prireditve Zaslužka sicer ne bodo imeli organi zatorji, pač pa se bo stekal po ovin kih (prometni davek) v občinski proračun, od koder bo pevski zbor dobil tudi denarno pomoč za orga nizacijo prireditve.
Sc eno pomanjkljivost nameravj; jo prireditelji letos odpraviti, in siccr uvesti večji red na krajih, kjer bod> prireditve. Zaradi nereda so lani ljudje vdirali tja, kjer bi morale po tekati prireditve. Tako so motili pri reditve, zastrli pregled gledalcem zadaj in onemogočili novinarjem in sncmalcem, da bi lahko posneli naj-zanimivejše prizore. Prav slednje pa je še posebej pomembno, saj časopisi in filmi predstavljajo prireditev in s tem Ribnico vsemu svetu. Bolje je torej, da nekaj gledalcev ne stoji povsem na kraju dogajanja in s tem
onemogoči opazovanje tudi ostalim, ki so navzoči, in novinarjem, ki bodo poročali v besedah, slikah in s
filmom o „Prevozu bale po ribniško" bralcem in gledalcem po skoraj vseh celinah.
J. PRIMC
Takle spomenik iz izdelkov suhe robe postavijo v Ribnici ob posebno svečanih priložnostih in raznih folklornih prireditvah. Seveda vzbuja občudovanje vseh tujih gostov, pa tudi domačinov, saj podobnega ni nikjer drugod. (Foto: Jože Primc)
priznanja in nagrade
Plakete,
Priznanja zaslužnim občanom in delovnim ter drugim organizacijam bo v bodoče podeljevala občinska skupščina Ribnica vsako leto na občinski praznik. Letos bodo izjemoma podeljevali nekatera priznanja za 29. november, ker ni bilo časa, da bi zbrali in pregledali predloge že do .letošnjega praznika.
Plaketa 26. marec je najvišje priznanje za življenjsko delo posameznega občana, se pravi, da je namenjeno predvsem ljudem, ki odha-
jajo v pokoj. Podeljujejo jo za dosežke na vseh področjih. Vendar ni nujno, daje plaketa podeljena vsako leto. Prvič bo podeljena prihodnje leto za občinski praznik.
Priznanje občine Ribnica dobe najbolj delavni občani na gospodarskem, kulturnem ali političnem področju. Priznanje je spodbuda za nadaljnje delo.
Urbanova nagrada je priznanje in denarna nagrada, ki se podeljuje občanom, delovnim, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za njihove enkratne uspehe.
Predloge, kdo naj bi dobil priznanja, bodo letos zbrali do konca junija. „Priznanja občine Ribnica" in
„Urbanove nagrade" bodo predvidoma prvič podeljene 29. novembra letos, „Plaketa 26. marec" pa šele prihodnje leto. V prvi krog kandidatov bodo zajeli predvsem tiste, ki so zadnjih 8 let vlagali največ naporov za razvoj občine in skupnosti, pa doslej še niso za to dobili primernega priznanja.
V komisijo, ki bo izbirala osnutke za plaketo in priznanja ter opravila še nekatera druga dela v zvezi s priznanji, so imenovani: Milan Kacjan (predsednik), Maja Merhar, Janez Debeljak, Drago Košir in Tone An-doljšek.
V obratu tržiške bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku dela 54 žena in deklet. V dveh izmenah šivajo prevleke za blazii.e in prešite odeje. Obrat nameravajo razširiti tako, da bo lahko imelo zaposlitev 100 do 120 ljudi. Kolektiv BPT čestita prebivalcem ribniške občine za praznik.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA JRŽIČ
GENIJALNO DETE
Na naše uredništvo je prispelo pismo, v katerem nam dva naša bralca tožita, da so križanke na sredini Dolenjskega tista precej težavne in da se presneto mučita, preden jih rešita. Križanke res niso lahke in nekaj truda je potrebno vložiti, da jih rešiš, ampak tovarišu Ivanu iz Dol pri Suhorju res ni potrebno obupavati, saj ima, po pismu sodeč, genijalnega sina. Kot piše sin Joži, je eno križanko uspešno rešil, drugo pa šele z oćetć-vo pomočjo. Piše pa tudi, da je rojen 19. januarja 1974. leta. Za trimesečnega otroka je presneto bister!
1	■L			O		ET* r«	VUi			ss			i-	ar
			1		A	Ni	A	L	F	A	E>	e	r
1		A	£		P	A	L	1	A	T	l	v	i
(	g	u		—	A	V	A	1	0	0	i.	i	T
	|	►		-	T	1	R	5		“Ul	HM	c	O
				► P	1	s	M	0	M	0	9	A	•>
0				U	N	A	k	N	A	K	T	«-	rr
ra	S	L	A	D		N	0	j		K-	U	T	A
«u	L	1	T	£	K	fr	p	A	L	A	D	!	7
sr	0	K	A	R	i	N	A	IS	A	N	1	T	A
•»	V	c	K	55	B	0	R	A	7	...	J	A	
a	[o	R	A		A	S	T	P	A	““	A	N	T
Rešitev prejšnje križanke
□
BILNATA
RASTLINA
STGR.
PESNIK
KRAJ PRI ZAGC
POLOTOK V SEV. AMERIKI
ŠTEFOK
PLAMENICA
ramnr
<A POT
NOVA
N/
□
BAKLA
GLNEAL05
DOMAČA 21 VAL
KANON
Činitelj
>
UMETNI
UD
RIBA
DL
psm
)PRAVA ■
2.IME
ZIMSKO
VOZILO
POZNAVi
VEDE
OBSTRET
ANGL.
FILOZOF
TONOVSKI
NAČIN
BAJE-
SLOVNI
LETALEC
OJA'
RUEKA
mimmi KtlvA V
M0Z0-
LJAVOST
NASIP.
M—
mo
FILOZOF.
SISTEM
LETNI
[GOZDNI
POSEK
REKA V KI
l(SLAF0VI)
NAGON
DEL
VOZA
FOTOGR. VIZ IR
povrT
MERA
CENT
STOT
ZADANO
DELO
SRBSKO M. IME
D L
NAJVISJA
TURSKA
GORA
I
li
I
I
I
I
Tuj	e revščina našla do	m
V bližini londonskega centra in velikega bogatstva prebivajo ljudje, ki so kot sence, pobegle iz mračnih podob Dickensovih romanov		
Milijoni turistov že desetletja obiskujejo London in znamenito trdnjavo, v kateri je zakladnica starin angleških suverenov neprecenljive vrednosti. Toda nedaleč od tega blišča in sijaja je četrt, ki je turisti ne obiskujejo, še več, vodiči turistom svetujejo, naj se četrti raje izogibajo. To je proslula delavska četrt VVhitechapel, ki je nastala zaradi pristaniških naprav že pred stoletji.
V tej četrti je pred skoraj sto leti nastala ena najbolj razširjenih dobrodelnih orga-
nizacij „Armada rešitve44, ki jo je ustanovil VVilliam Booth. Spodbudila ga je ravno velika revščina tega predela, da je začrtal pot reševanja padlih in izgubljenih ljudi. Toda ko bi se Booth vrnil danes v taisto četrt, v kateri je nakazal možnosti za rešitev socialnih izgubljencev, bi ne bil zadovoljen s svojim delom. Še sedaj je VVhitechapel črna mlakuža v Londonu. Res da so postavili nekaj novih stavb in omogočili delavcem malo boljše življenje, toda po ulicah
To niso slike iz kakšnega filma o Dickensovih junakih, to je živa resničnost londonske četrti VVhitechapel.
Whitechapla se klati veliko število brezdomcev, pijancev in propadlih osebnosti. Tako rekoč v centru Londona, med bleščečimi izložbami in svetlobnimi napisi, lahko mimoidoči vidijo katerega od teh ljudi, kako brska po posodah za smeti in slastno požira, kar najde med odpadki. Te blodne sence z dna angleške družbe ne zbujajo nikakršnega usmiljenja. Angleži, ki so po svetu znani kot veliki zaščitniki živali, ne morejo napraviti izpita iz človečnosti.
Žalostno slavo VVhit-echapela ima tudi četrt Southwork. Po zadnjih podatkih število samotnih brezdomcev, ki spijo, kjer utegnejo, ki se hranijo s tem, kar najdejo, ni niti malo padlo. Mirni norci, neozdravljivi alkoholiki, epileptiki in shizofreniki, vse to so „svobodni44 ljudje. Sami hočejo tako živeti in tako naj živijo! Svobodnega državljana Velike Britanije nihče ne more prisiliti, da bi živel drugače, kot sam želi, dokler ne ogroža družbe. In tako se po četrtih Londona, kamor ne zaide turist, klati vse več teh „svobodnjakov44.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
»Pralni stroj«
Z današnjim dnem začenjamo objavljati fotografije in besedilo z razlago predmetov iz stare ribniške bale. To bo vrsta desetih nadaljevanj, ki bodo zaključena do sredine maja, ko bo na sporedu slovenska folklorna prireditev Kmečka ohcet 74, v sklopu katere bo tudi prevoz bale po ribniško.
Začnimo s „pralnim strojem44 nekdanjih nevest. Čeber žehtar je večja lesena posoda z dvema ušesoma in s posebno pripravo, ki je služila kot zamašek, kajti dno posode je imelo ob utoru luknjo, skozi katero je odtekala pralna voda ali lug, po-
pratni stroj4
Takšen je bil ših babic.
dobno kot danes iz pralnega stroja. Ko je bil žehtar napolnjen s perilom, ga je perica pokrila s pepeliško, kosom domačega blaga, na katerega je potem nasula bukov pepel, to je prednika današnjemu mixalu ali faks helizimu. Nanj je potem nalila vroče vode, ki je počasi pronicala skozi pepel in pepeliško proti dnu. S pe-pelovo maščobo prepojeno perilo se je najlepše opralo. Cim starejši je bU pepel, tem bolj učinkovito je pral. Perilo so perice potem spirale pri potoku na perilnikih.
PARADIŽNIK V STAREM RIMU
6a*o°tc*M NAGRAJUJE
BREZ
ŽREBANJA
&
ZA NASLEDNJE	/
ŠTEVILO NAGRADNIH	/
SLIČIC, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKO
5.	15,	25,	35 LAHKO DOBITE:
,
1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic	I
2. Za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic
3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic
4. Sestavljivi model originalnega Revvell
aviona za 14 sličic	'
5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic
6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice
7. BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOKA JOE za 2 sličici
Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: „BAZOOKA JOE” ŽITO, Ljubljana, Šmartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8, 10, 12, 14, 16).
OBIŠČITE gostilno KRIM
Na poti v Ljubljano obiščite prenovljeno
GOSTILNO KRIM na Dolenjski cesti 24.
Na voljo: domača jedila za malico ter odprta bizeljska vina. Prepričajte se o kvaliteti.
GP FIGOVEC, Ljubljana OBIŠČITE GOSTILNO KRIM!
naj vam zaupam bistvene prednosti
Ptćgrćtur
peciva!
• je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO
• je POCENI
•imaLEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO
• imaPESTRO IZBIRO!rolade,mini rolade,kolači,TO-PO express, tonka,jurko, rozinček, poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos
• je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI!
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA
INEX ADRIA AVIOPROMET
j^poskem predme-:,a Patricija. Paradi-*k<>Satusa.
Ničesar nista pri-Ca, razen predzgo-''°zila. In tudi ni Pfav vse je bilo tu: linici in stranišču.
pa do zalitih rožic v atriju! Da o centralni kuijavi na topli zrak ne govorimo.
Ceta sužnjev se je priklonila novopečenima patrici-jema, ko sta prestopila prag. In naša vrla turista sta se znašla. Pustila sta se okopati, se namaziliti in zmasirati. Potem sta dovolila, da so ju oblekli v svileni togi. Toga, dragi bralci, to je rimski Varteks.
Ko sta se navečeijala, ko sta pospravila s pladnjev
marsikaj, česar v edini gostilni v Košati Upi, tem turističnem kraju, ni dobiti, sta naša znanca odšla v spalnico.
Prilegel se jima je ta počitek, dragi bralci, po vsem, kar sta doživela v burnih zadnjih dneh. Vlekla sta dreto še dolgo potem, ko so petelini po latinsko zakikirikali - in Paradižnik je prvi dan neobrit prisopihal v službo ...
ZDOMCI V NEMČIJI!
Izkoristite redne sobotne linije, kakor tudi posebne lete za veliko noč iz Duesseldofra, Frankfurta, Stuttgarta, Hamburga in Hannovra v Zagreb in nazaj.
Linija je namenjena samo vam in vašim sorodnikom.
CENA: od 750 dip naprej glede na razdaljo in 50 % cenejša od redne linije.	N
Informacije in prodaja kart: IAA, Ljubljana, Titova 48, te. 313-366, in vse turistične poslovalnice po Sloveniji.
W PODRAVKA VAS VABI K SODELOVANJU V POSEBNI NAGRADNI IGRI ZA SLOVENIJO:
PODRAVKINI DUKATI
NAGRADE:
15 PODRAVKINIH DUKATOV, SKOVANIH POSEBEJ ZA TO PRILOŽNOST V „ZLATARNI MAJDANPEK",
50 SREBRNIH TOLARJEV,
250 PODRAVKINIH KOZIC ZA JUHO,
500 PODRAVKINIH JUŠNIKOV
KAKO BOSTE SODELOVALI PRI IGRI?
KUPUJTE PODRAVKINE JUHE, SPRAVLJAJTE PRAZNE VREČKE IN ŠKATLICE. KO JIH BOSTE ZBRALI 10, JIH POŠLJITE V KUVERTI NA NASLOV:
PODRAVKINI ZLATNIKI 61001 LJUBLJANA poštni predal 31
VASA PISMA BOMO SPREJEMALI DO 31. V. 1974. DOBITNIKE BOMO IZŽREBALI. IZID ŽREBANJA IN SEZNAM DOBITNIKOV BO OBJAVLJEN V „DOLENJSKEM LISTU" TAKOJ PO ŽREBANJU.
D
DOBER TEK IN SREČO V IGRI VAM ŽELI PODRAVKA
m
m
m
I
\
J
v
POTA Ii\ S W/
*2^
Zgodi sef če gospodari alkohol
Tragično se je končalo veselo pirovanje zdomca z domačima prijateljema: eden mrtev, Jože Vogrin pa bo moral v zapor
Na boku prevrnjen avto, ki je pred lanskim božičem obstal na križišču med Mokricami in Jesenicami, je bil kriv, da je Branko Fučko, nagnjen skozi zadnje desno okno, izgubil življenje. Zlomil si je vrat in je bil na mestu mrtev.
Dežurni poročajo
Štiriindvajsetletni Jože Vogrin iz Vel. Malene, začasno zaposlen v Nemčiji, se je moral zaradi te nesreče zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Za volanom je bil on, v krvi pa je imel 0,62 promil alkohola.
Zdomec se je vrnil domov čez božične in novoletne praznike, usodnega 23. decembra 1973 pa je z
dvema prijateljema, Zvonkom Gajskim in Brankom Fučkom, ves dan popival po gostilnah. Veseli, da so spet skupaj, so zvračali kozarčke, ponoči pa so sc vračali proti domu. Vogrin je tedaj s preveliko hitrostjo priletel v oster levi ovinek v križišču in ga ni obvladal. Na poledeneli cesti je avto še zaneslo, zapeljal je čez cesto in se na grivi prevrnil. Medtem
ko vozniku in Gajskemu ni bilo nič, je nesrečni Fučko takoj podlegel poškodbam.
Obtoženi Vogrin ni nečesar-tajil in je pred sodniki kazal veliko obžalovanje, ker je na tako lahkomiseln način izgubil najboljšega prijatelja. Ker doslej tudi še ni bil kaznovan, je sodišče smatralo, da bo 7 mesecev zapora zanj primerna kazen. Na pravnomočnost sodbe še čakajo.
KANDIJA: ZAPRL MU JE POT
—	11. marca zvečer je po prednostni cesti pripeljal v kandijsko križišče Novomeščan Boris Kos, ko je čez most pripeljal avto Alojz Pavlič iz Vel. Bučne vasi. Pavlič je zapeljal naravnost proti Grmu in tako Kosu zaprl pot. Vozili sta trčili. Voznika imata za 8.000 din škode.
NOVO MESTO: TOVORNJAK CEZ NOGO - Kolesar Ivan Skubic iz Cešče vasi je 13. marca zjutraj
MALCE NA IZLET — Novome-ščanu Jožetu Vovku je v noči na. 11. marec nekdo odpeljal osebni avtomobil. Vozilo so še isti dan našli pri Mokricah, ni pa znano, kdo se je z njim odpeljal na izlet.
VEČKRAT VLOMLJENO - 12. marca popoldne je bilo vlomljeno v pet garderobnih omaric moške garderobe NOVOTEKSA v Novem mestu. Neznanec je odnesel uro in nekaj drobiža Jožetu Špehu, Roku Mikliču pa malico. Delavci v Novo-teksu zadnje čase sploh večkrat najdejo garderobne omarice na silo odprte, kot da bi nekdo iskal denar.
OPIT JE RAZGRAJAL - 15. marca opoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Marijana RadUja, delavca pri SGP Pionir. Radilj je opit razgrajal po mestu, zato bo prijavljen tudi sodniku za prekrške.
PRILIKA DELA TATU - Alojzu Bartolju iz Šentjerneja je nekdo med
13.	in 15. marcem ukradel iz odprte garaže vrtalni stroj, vred 1.500 din.
SPET KURJI TAT - Mariji Zupanc iz Iglenika pri Vel. Loki je nekdo ukradel iz kurnika 7 kokoši. Kure so zmanjkale v noči na 16. marec.
PRI HUDOKLINU STA BILA NEDOSTOJNA - 17. marca ponoči so do iztreznitve pridržali 25-letnega Mirka Luzarja iz Gor. Suhadola 10 in 25-letnega Jožeta Gazvodo iz Gabrja 3. Razgrajala sta v Hudokli-novi gostilni v Gabrju in se nedostojno vedla. Morala bosta tudi pred sodnika za prekrške.
„Steklenico je imel v rokah pa pištolo. Rom je bil....“ je nekaj ur po operaciji še ves potoglav povedal Viktor Vovko, 41 -letni moški iz Kristanove ulice 44 v Novem mestu.
18. marca ponoči se je dobre volje z Drske vračal proti mestu, ko ga je pri konzolnem mostu nagovoril neznanec. Pogovor je bil kratek in samo pretveza, kajti
ga odpeljal v bolnišnico., Ugotovili so, da ima Vovko počeno lobanjsko kost in več ran na glavi. V ponedeljek dopoldne je bil operiran, popoldne pa je bil že toliko pri močeh, da je lahko dal prve izjave o roparskem napadu. Drznega roparja -Vovko trdi, da je bil Rom -miličniki iščejo'.
PS. Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da so
Opolnoči oropan
12. marca okrog 22. ure je nastal požar v NOVOLESOVEM obratu v Gotni vasi. Jože Repše, izprašani gasilec, ;n Anton Krnc, vodja nočne izmene, ki sta bila zraven, ko je preveč razgreti stroj vnel lesne odpadke, sta z veliko prisebnostjo in takojšnjim gašenjem preprečila večjo škodo. Zdaj stroj popravljajo. (Foto: R. Bačer)
neznanec je Vovka lopnil po glavi, verjetno s steklenico, hkrati pa mu je vzel 1.500 din. Okrog 500 din pa je bilo raztresenih na kraju dogodka.
Še preden se je Vovko dobro zavedel, kaj se je zgodilo, jo je ropar jadrno od-kuril čez most proti parku pred pošto. Vovko pa je, čeprav hudo poškodovan in ves krvav, prišel naravnost na postajo milice. Ko je povedal, kar se je v prvem hipu spomnil, je prišel rešilec in
roparja že prijeli. To je Anton — Ino Hudorovac, 23-letni Rom iz Žabjaka. Ta je namreč popival in se je nasilniško obnašal že pri Šušteršičevih v Regerči vasi. Na vsak način je hotel zračno puško. Da bi se ga znebi-
li,	so mu dali liter vina. Važno pa je to: Vovko se spominja, da sta med pogovorom z roparjem pred progo srečala moškega v svetlem plašču. Ker je to edini
očividec, prosijo, naj se zglasi na Postaji milice.
l\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\\\\\\^^^	I'	s*a	trčili.	Škode	je	za	5.000	din.
pripeljal po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, ko ga je s tovornjakom dohitel Anton Mantelj iz Stopič. Med prehitevanjem je tovornjak zadel kolesarja, da je padel na tla, zadnje kolo tovornjaka pa mu je šlo čez nogo. 61-letnega Skubica so poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
Nesreča pa s tem še ni bila končana. Ko je Skubic še ležal na tleh, je na kraj nesreče pripeljal s tovornjakom Ivan Jeriček iz Novega mesta. Hotel je Skubicu na pomoč, v naglici pa je premalo zategnil ročno zavoro, tako je čez čas tovornjak zdrknil nazaj in zadel avto Novome-ščanke Ivanke Gorenc, ki je vozila za njim v koloni, škode je za 2.500 din.
GOR. MOKRONOG: MED SREČANJEM - 13. marca popoldne je Alojz Gorenc iz Hrušice pri Sevnici pripeljal s praznim avtobusom z Drečjega vrha proti Mokronogu, ko mu je v nepreglednem ovinku prišel naproti z osebnim avtom Drago Zorc iz Roj. Med srečanjem na ozki cesti je Zore zadel v avtobus. Škoda znaša 4.000 din.
GOR. STRAŽA - TOVORNJAK NA BOKU - Ko je 14. marca Mate Krnjič iz Doboja vozil tovornjak od Vavte vasi proti Soteski, je v ovinku pri Gor. Straži začelo tovornjak zanašati, končno pa se je prevrnil na bok. Gmotna Škoda znaša 9.000 din.
SADINJA VAS: KOLESAR POBEGNIL - 15. marca zvečer je Milan Župcvc s pony-ekspresom vozil od Dvora proti Ajdovcu ter v Sadinji vasi dohitel pešce. Zaviral je, toda vseeno zadel Jožico Bingo iz Podlipe in jo zbil. Padel je tudi kolesar, vendar se je takoj pobral in pobegnil, a so ga že drugi dan odkrili. Bingova se je pri padcu laže poškodovala.
ČRNOMELJ: ZARADI NEPREVIDNOSTI - 16. marca dopoldne je Anton Grahek iz Svibnika pripeljal po Kolodvorski cesti in zavil proti Trgu svobode, hkrati pa zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je
vozil Crnomaljčan Janez Vajs. Vozi-
.... ..
■///####################/##///##########/■ j Vsak se lahko brani s
Jovo Grobovšek: »Na Trški gori: uresničena , prva od šestih rušitvenih odločb!«
Polemika o ,,vpijoči" rušitvi Zajčeve zidanice na Trški gori je v našem listu končana, niso se pa še polegle govorice. Ljudje še vedno namigujejo, pritrjujejo, skomigajo z rameni, skratka, so za in so proti In pričakujejo, kaj se bo še zgodilo.
Inž. arh. Jovo Grobovšek, občinski urbanistični inšpektor, pribija: „Urbanistična inšpekcija lahko tak ekstremni poseg (rušitev) opravi le v zavarovanih območjih, kakršna so v občini Trška gora, Vinji vrh, Straška gora. Kajpak rii možno nikomur odvzeti pravice, da bi se bra-
Jovo Grobovšek
nil. Od reševanja zadeve na drugi stopnji je odvisno, kako se odloči Ob zavrnitvi pritožbe ima prizadeti še vedno možnost sprožiti upravni spor. “
„Omenili ste varovana območja. Kakšna območja so to? “
„Predpiše jih Zavod za spomeniško varstvo. Če ta zavod ne da soglasja, v takem območju ni možno graditi “
„Koliko odstranitvenih odločb je bilo izdanih? “ „Šest. Štejem od lanskega maja. “
„Za kakšne čmograditelj-ske objekte gre in kje stojijo? “
,flekakšen kokošnjak ob avtomobilski cesti pri Otočcu, vikend v Dolenji vasi, Pintarjeva zidanica na Trški gori (kar je bilo dodano), vikendi v Straški gori. “ „Lahko poveste, komu bo naslednjemu porušeno? “ „Rušili bomo vsakomur, ki bo gradil brez lokacijskega dovoljenja ali za gradnjo ne bo dobil soglasja Zavoda za spomeniško varstvo. “
,AH je čmčgraditeljstvo v novomeški občini množično? “
Registriranih je okoli 6 70 črnih gradenj. Lani smo jih na novo odkrili blizu 60. Gre za raznovrstne objekte, povečini pa za stanovanjske hiše. “
„Zakaj toliko črnih gradenj? “
„Krivda je porazdeljena, vsak jo ima nekaj - od graditeljev do pristojnih služb. “ „Kdaj bo večji red? “
,, Urbanistična inšpekcija se trudi, ampak z enim zaposlenim ne gre lahko.. Mislim, da bi bilo zlasti službam, odgovornim za red, lažje, ko bi imeli za varovana območja tipske načrte. “
„ Več črnograditeljev je svoje gradnje legaliziralo. Kako je s tem? “
„ V legalizacijskem postopku je bilo legaliziranih od 137 črnih gradenj po ogledu 123. To so stanovanjske hiše, nadomestne stanovanjske hiše, gospodarska poslopja itd. Za odstranitev sta določeni dve, osem bo vpisanih v zemljiško knjigo kot objekti za morebitno odstranitev. Štiri gradnje bodo legalizirane, ko jih bodo lastniki spremenili. “
I. Zoran
l
S
S
S
s
s
s
Občinska konferenca ZMS iz Novega mesta je v sodelovanju z vojaki iz vojašnice Milana Majcna priredila 16. marca pohod po poteh revolucije. Pri spomeniku v gozdu za Šentjoštom je o tragičnih dogodkih pred tremi desetletji spregovorila Ema Musar, nekdanja borka XIV. divizije. Pri osnovni šoli v Stopičah so bila nato športna tekmovanj in druge prireditve. (Foto: ZVONKO UCMAN)
Trideset let kasneje - iste poti
V akciji »Po poteh revolucije« se bodo srečali mladinci iz Koroške vasif Stopič, Šentjošta, Dolenjskih Toplic, Bučke, Novega mesta, pripadniki JLA
in nekdanji borci
Šentjošt pod Gotjanci, Koroška vas, Frata, Dolenjske Toplice in Bučka. To so letošnji cilji mladinskih pohodov, ki sta si jih zastavila občinska konferenca ZMS Novo mesto in predstavniki bršlin-ske garnizije. V akciji ,JPo poteh revolucije" bodo sodelovali pripadniki JLA, mladinci in mladinke, mladinske domicilne brigade in mladi, ki so vključeni v partizanske enote.
Na prvi pohod so mladi • krenili 16. in 17. marca. Ustavili so se pri Šentjoštu pod Gorjanci. Po svečanosti in častnemu strelu so brigade krenile v Stopiče. Tam so se udeleženci pomerili v rokometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zrač-
HORTIKULTURCI GREDO NA DUNAJ
Zanimivo svetovno razstavo vrtnarstva na Dunaju, ki bo od aprila do oktobra, si bodo-ogledali tudi člani novomeškega hortikulturnega društva. Ekskurzija bo v prvih dneh junija. Prijave začenjajo zbirati danes v cvetličarni na Glavnem trgu, zadnji dan za prijavo pa je 5. april. Cene za tridnevno ekskurzijo so ugodne.
no puško. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki niso tekmovali.
23. in 24. marca se bodo „mladi partizani1* zbrali okoli spomenika narodnega heroja Majde Šilc .v Koroški vasi, 13. in 14. aprila bodo odšli v gozdove na Frati, kjer so partizani preživeli marsikatero težko uro. Tam bo krajša proslava, še enkrat pa se bodo spomnili ustanovitve prve novomeške čete, ki je bila ustanovljena 28. oktobra 1941.
Naslednji pohod, 20. in 21. apri-
Organiziranje ZK v TOZD šepa
Organizacija ZK v delovnih organizacijah še ni docela speljana - Več pozornosti in dejavnosti pri sprejemanju novih članov ZK
vzrok maloStevilnost komunistov v nekaterih delovnih organizacijah in
Nova ustava postavlja pred celotno socialistično samoupravnb družbo, posebno pred ZK, odgovorne naloge, ki jih bo mogoče uspešno reševati le z ustrezno in dovolj učinkovito organiziranostjo. Splošna usmeritev komunistov je izražena v zahtevi po drugačni socialni sestavi ZK in v večji aktivnosti komunistov v življenjskem in delovnem okolju. Tej usmeritvi ustrezno se ZK tudi organizira.
Na tretji seji občinske konference ZKS Novo mesto 15. marca so temu vprašanju posvetili precej pozornosti. Predsednik komisije za organiziranje Miloš Jakopec je podal re-fereat, v katerem je nakazal orientacijske sheme organiziranja, obenem pa sprožil tudi vprašanja slabe organiziranosti ZK v naši občini. Komisija je ugotovila, da polovica delovnih organizacij še nima ustanovljenih svetov ZK,. ponekod pa tudi osnovnih organizacij ZK v TOZD.
Razprava je pokazala, da je temu
nedejavnost pri sprejemanju novih članov ZK. Vzroke temu so našli tudi v slabostih idejnega izobraževanja na srednjih šolah ter v neustrezni politiki štipendiranja in kadrovanja.
Pri potrditvi predloga kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ so delegati izrazili potrebo po bolj pojasnjeni listi. Ugotovili so tudi, da je Dolenjska v predlogu številčno preslabo zastopana.
Rad bi se vrnil domov
Po 45 letih prebivanja v tujini se naš zdomec želi vrniti v rodni domači kraj
MLADI ZA MLADE
Na osnovni šoli Grm v Novem mestu sta pionirski odred in mladinski aktiv izdala 10. številko svojega glasila „Mladi ob Krki44, kije posvečena krajevni skupnosti. Z denarno pomočjo krajevne skupnosti jima je uspelo izdati zanimivo in poučno publikacijo, ki bo brez dvoma najuspešnejše seznanila mlade z bistvom, namenom in pomenom te organizacije. Ker je mladina sama napisala ta zbornik - ob nadzorstvu ustreznih strokovnjakov in javnih delavcev -bo vzbudil več zanimanja, s tem pa dosegel svoj namen: vključiti mlade na njim primeren način v družbeno življenje in spoznavanje osnov našega političnega dogajanja.
Marsikateri naš človek, ki so ga razmere v domovini pred leti prisilile, da si je poiskal kos kruha v tujini, se rad vrne v domače kraje, kjer so mu tekla mlada leta. In čeprav mu je bilo nekoč hudo, čeprav je živel v pomanjkanju in revščini, so mu domači kraji pri srcu, od spominov pa ostanejo samo najlepši.
Tudi Anton Pavlin, doma iz Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju, je pred 45 leti moral v tujino, kjer se je boril za vsakdanji kruh. Dolgo je delal v Kanadi, te dni pa se je vrnil v domačo vas.
„Razmere v Jugoslaviji so se zelo spremenile,“ je povedal Anton Pavlin. „Ljudje živijo veliko, neprimerno boljše, kot so nekdaj. Vsepovsod je videti prizadevanje za lepše življenje in vidni so tudi rezultati dela. Ko bi bilo takrat, ko sem odšel v Kanado, tako, kot je zdaj, potem ne bi nikoli zapustil domačega kraja. Nad vsem, kar sem videl v času » O'
jega obiska, sem močno navdušen in resno se ukvaijam z mislijo, da bi preostala leta svojega življenja preživel doma, v Jugoslaviji. Zaprosil bom za jugoslovansko državljanstvo in se preselil. Želja po domačih krajih je v meni vse bolj živa in včasih mi je v tujini težko, čeprav že desetletja živim tam.“
Tako je govoril Anton Pavlin. Ni edini naš človek, ki je leta in leta živel daleč od svojega doma, in ni edini, ki se želi vrniti, saj domovina je le domovina in v človekovem srcu je nikoli ne more zamenjati tujina.
Od dejavnikov, ki jim je bilo pred tremi leti naloženo reševanje romskega vprašanja, si prizadeva edinole šola. Tako trdi Boris Gabrič, ravnatelj bršlinske šole, in dokazuje, da ne bi bili priča teksaškim prizorom med Romf, če to ne bi bilo res. Dva primera iz zadnjega časa podpirata Gabričevo trditev: krvav romski obračun pred IMV in drzne grožnje Romov iz Žabjeka šoferju šolskega kombija. Ali je šola, ki ima poseben oddelek za romske otroke, lahko sama kos tej problematiki? ,.Najbrž ne,“ je bil odločen Gabrič na zadnji seji občinske skupščine.
Analiza iz leta 1970 je pokazala, da je za rešitev romskega vprašanja nujno troje: zaposli-
Svarilo
Žabjeka
tev, nastanitev in izobraževanje. Ustanovili so komisijo, ki si je ogledala lokacije za nastanitev romskih družin; predlogi, poslani občinskim organom, pa so, kot kaže, obležali v predalih. Center za socialno delo je posredoval pri zaposlitvi 13 Romov v zaloški opekarni, to pa je bilo menda tudi vse, saj se delovne organizacije, kot je bilo slišati.na seji občinske skupščine, oteplje-jo Romov, češ da so slabi in nestalni delavci. Korak naprej je bil narejen le pri izobraževanju, saj obiskuje zdaj šolo že tudi okoli 60 romskih otrok.
Predsednik Avbar je znova podčrtal, da je možno romsko problematiko rešiti le z združenimi močmi v skupni akciji. Vendar je besed dovolj in so nujna le dejanja. Vedenje Romov v zadnjem času (streljanje, pokoli, pretepi itd.), zlasti Romov, ki so naseljeni v Žabjeku, kažejo, da je združena in učinkovita akcija potrebna takoj.
I. Z.
la, se bo končal v Dolenjskih Toplicah. Tudi tam bo pri spomeniku krajša slovesnost, po njej pa se bodo pohodniki-športniki pomerili v že prej naštetih panogah.
Po vsej verjetnosti se bodo leto šnji pohodi sklenili na Bučki, kamor dolenjski mladinci še najraje zahajajo. Da bi bili tudi letos vsi udeleženci kar najbolje seznanjeni z zgodovino naših očetov, pa bodo poskrbeli nekdanji borci, ki se bodo prav tako udeležili pohodov.
J. P.
SKLAD ZA ŠOLE RASTE
Februarja se je sklad za gradnjo šol v novomeški občini povečal za 649.127 din. Krajevne skupnosti so plačale 388.625, delovne organizacije pa okoli 260.500 din. Krajevne skupnosti so prispevale: Novo mesto 221.000 din, Šentjernej 23.300, Prečna 3.700, Brusnice 5.200, Žužemberk 13.700, Stopiče 4.900, Orehovica 1.700, Straža 22.000, Birčna vas 6.600, Bučna vas 7.900, Gabeije 1.000, Dolenjske Toplice 50.400, Mirna peč 10.000, Škocjan 4.000, Otočec 12.600 din.
-MINI ANKETA:
V skladu z ustavo iz leta 1963 in ustavnimi dopolnili od leta 1967 naprej so v novomeški občini že pred objavo osnutka nove slovenske in jugoslovanske ustave izdelali teze za pripravo novega občinskega statuta. To se je pokazalo za zelo dobro, kajti po temeljitih pripravah, ki so zajele vsa vprašanja in probleme, značilne za novomeško občino, je bil 4. marca ob soglasju vseh odbornikov slovesno sprejet nov statut, o katerem so nam posamezni občani povedali naslednje:	*
Statut
TONE VOVKO, uslužbenec: „Statut mi pomeni ustavo v občinskem merilu, to pa je zagotovilo, da bojo lahko vsi ljudje enakopravno odločali o skupnih zadevah. Pri tem bo imel velik pomen nov delegatski sistem, ki omogoča najprej strokovno spoprijemanje s problemi, prav nazadnje ali pa sploh ne, naj bi se uveljavljali osebni interesi tistih, ki jim je zaupana volja širokih množic.“
MARKO KLINC, komercia list: „Bistvo novega statuta bi moralo biti odpravljanje nasprotij med vse prehitro gospodarsko rastjo in drugimi področji, to je kmetijstvom, družbenimi dejavnostmi in komunalno politiko, zanemaijeno pa ne bi smelo biti tudi kulturno-prosvetno delovanje. V to smer je treba iti kar najbolj zavzeto in dosledno."
BRANE PETROVIČ, vodja MTP: „Nov statut omogoča večjo prisotnost vseh delovnih ljudi pri odločanju o bistvenih vprašanjih vsakdanjosti. To pa še posebej zagotavlja delegatski sistem, ki bo izboljšal kvalitetno raven dela zborov občinske skupščine, kjer bo v ospredju strokovna usposobljenost za določena področja.44
JANEZ KLEMENČIČ, šofer:
,»Podrobneje nisem seznanjen s spremembami, ki zadevajo novi statut, gotovo pa bo nov način organiziranosti delovnih ljudi, ki bojo iz svoje sredine izbrali najboljše delegate, omogočil vrsto izboljšav na vseh področjih.44
JANEZ PENCA, višji upravni delavec: „Glede na stari statut so spremembe precejšnje. Delo, ki ga omogoča delegatski sistem s pošiljanjem delegatov v zbore občinske skupščine, bo bolj organizirano in usmerjeno v večjo demokratičnost, kar bo omogočilo tudi večjo prisotnost mladih in žena.44
ZDRAVKO SLAK, dipl. pravnik: „Spremembe so očitne in veliko obetajoče, najprej pa se bo pokazala uspešnost kandidacijskega postopka, ki omogoča izbor kar najbolj ustreznih kandidatov za odločanje o pristnosti interesov najrazličnejših družbenih struktur.44	£>	r
Novomeška kronika
REVIJA „LJUBEZNI44 - Novo-meščanom, ki vzburjeni prebirajo razne Cike, Starte, Adame in Eve itd., je v času od 11. do 17. marca ljubeznivo ponudil „pladenj ljubezni44 tudi kino Doma JNA. Na „p-ladnju44 je bil izbor filmov, ki je gotovo zadovoljil spolnosti željne gledalce, kajti že naslovi filmov, npr. Idealna dojilja. Pižama za dva. Ljubezenski sestanek ali Crep žene in seks, so obetali veliko.
NOV NAČIN! - Mimoidoči so svoj čas tudi po več mesecev ogledovali ene in iste fotografije, ki so bile obešene v izložbi Foto-kino kluba Novo mesto v Muzejski ulici. Obledele fotografije so šle nekomu očitno „na živce44, pobral jih je ven in zdaj je vitrina seveda - prazna.
SOLIDNA POSTREŽBA - Ce gost ni vnaprej poznan kot petičen gurman in ljubitelj dobre kapljice, se mu v restavraciji na Bregu lahko marsikaj primeri. Nehote mu prinesejo steklenico piva, ki je bila polnjena že lanskega decembra, nakar mora napeti vse sile, da si pribori bolj svežo in zdravo pijačo. Kaj bolj določnega bi se dalo reči tudi o pristnosti kraškega pršuta, ki ga servirajo na Bregu!
SMRT - Umrli so: Anton Bele.
upokojenec iz Birčne vasi 20, v 84. letu starosti; Nace Kovačič, elektrotehnik z Drejčetove poti 13, star 28 let; Ana Gams, gospodinja s Ceste herojev 16, stara 75 let; Franc Gaber, upokojenec iz Šmihela 26, v 56. letu starosti.
TRŽNICA - Tržni dan ob petkih postaja vse bolj obiskan zaradi bližajoče se pomladi. Pri potujočih trgovcih je bilo mogoče kupiti najrazličnejše stvari, od „suhe robe44 do hlač in glavnikov. Tudi živil je bilo na izbiro, cene nekaterih pa so bile: jajca po 1,20 do 1,30 dinaija, čebula po 5 din, fižol po 10 din, sirček po 1 dinar, solata s Primorskega po 15 din, smetana po 7 do 8 din in jabolka po 5 din.
ROJSTVA - Rodile so: Stanka Bračko iz ulice K Roku — Vanjo, Slavica Štrumbelj iz Ulice Marjana Kozine 25 - dečka, Tatjana Žibert iz Zagrebške - dečka in Darinka Križan iz Kotarjeve 6 - Tomaža.
Anton Pavlin: domotožje ne pojenja
VAŠČANI SO HVALEŽNI
Mladinska organizacija v Prapre-čah pri Gor. Straži je spet oživela. Lepo prireditev so pripravili nedavno za žene in matere ob njihovem prazniku. Nastopili so cicibani, pionirji in mladinci. Do zdaj so nekajkrat popravljali tudi krajevno cesto, v načrtu pa imajo podobne akcije. Vaščani so jim hvaležni.
ZGODBA O SEMAFORIH
Že precej Krke je steklo, odkar smo slišali, da bo dolenjska metropola dobila tako potrebne semafore. Kazalo je, da bodo po prepolnih novomeških ulicah promet res urejali semafori, zlasti zato, ker so delavci začeli kopati in polagati kable. Pri tem je tudi ostalo. Sedaj se mnogi sprašujejo, kje so obljubljeni semafori. Menda ne mežikajo v kakšni večji vasi?
— Ena gospa je rekla, da bo drugič poklicala kar padaija, kajti, tako je rekla: Nočem biti budilka. Prejšnji teden sem vsa bolna komaj zbudila dežurno sestro v Zdravstvenem domu, taista sestra pa ni in ni mogla zbuditi s telefonom dežurnega zdravnika.
NOVOMEŠKA
i4. marca su se komunisti brezisice občine zbrali na konierenci, na kateri so sprejeli osnutek programskih izhodišč za delo medobčinskega sveta ZK Posavje. Izvolili so člane komisij tega medobčinskega organa, nato pa razpravljali še o predlogu kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ.
K delovni usmeritvi medobčinskega sveta ZK Posavje niso imeli bistvenih pripomb in dopolnilnih predlogov. Zavzeli se bodo za njihovo uresničevanje v predvidenih rokih. Naloge tega organa so tudi naloge občinskih organizacij in te se že vključujejo v predvolilno in predkongresno dejavnost.
dine. Te organizacije bodo morale rasti iz krajevnih ter drugih
Medobčinski svet si bo med drugim prizadeval za idej-no-politično utijevanje organizacije ZK in akcijsko sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zlasti velja to za osnovne organizacije SZDL, sindikata in Zveze mla-
DREVI „UMOR V KATEDRALI"
Danes pride v goste celjsko ljudsko gledališče. Na odru prosvetnega doma v Brežicah bo uprizorilo „Umor v katedrali*4, delo, s kate rim je poželo velik uspeh.
MEDOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV
Sindikalne organizacije v Posavju so pripravile sporazum o ustanovitvi medobčinskega sveta Zveze sindikatov. Ta organ bo imel 15 delegatskih mest, po pet iz vsake občine. Delegacijo sestavljajo predsedniki in *e-kretarji občinskih svetov ter po trije izvoljeni delegati. Razen stalnih delegatov se lahko udeležujejo sej tudi nestalni delegati, ki jih pošljejo nanje ustanovitelji.
51 PODMLADKARJEV V AMD
Lani je brežiško Avto-moto društvo štelo 580 članov in 51 pod-mladkarjev. Letos želi še povečati svoje vrste in privabiti občanez dobro zastavljenim delom. Šport bo še vedno v ospredju, poskušali pa bodo tudi z vzgojo starejših voznikov; dali jim bodo možnost za obnavljanje znanja ob sodobnih pripomočkih. V načrtu imajo tudi graditev doma, kakor hitro bodo zvedeli za prostor, kjer ga lahko postavijo.
V. P.
V novem delu osnovne šole v Cerkljah imajo knjižnico, v kateri si učenci lahko izposodijo leposlovne knjige in drugo branje. Poleg knjižnice je spominska soba Toneta Seliškarja, s številnimi izdajami njegovih del. Uredili so jo jeseni, ko si je šola nadela njegovo ime. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
VEČ STANOVANJ. Solidarnostni sklad bo poživil graditev stanovanj v Brežicah. Doslej se je zbralo v njem okrog 6 milijonov dinarjev. Ta denar bodo oplemenitili z bančnimi krediti in z udeležbo delovnih organizacij. To pomeni, da se bo gradnja lahko pospešila. Delovne organizacije pa imajo razen tega še vedno možnost, da gradijo stanovanja s svojimi sredstvi.
MLADINSKE ODDAJE. V sodelovanju z občinsko konferenco Zveze mladine je lokalna radijska postaja sprejela v svoj program tedenske mladinske oddaje. Na sporedu so vsak torek ob 17. uri. Polurni program pripravlja zanje posebna delovna skupina, ki bo poskrbela tudi za zanimivosti iz mladinskih aktivov in glasbeni del. Vsak prvi torek v mesecu bo ta oddaja posvečena življenju v JLA.
CESTA V PETIH LETIH. Cestni sklad je pripravil predlog srednjeročnega programa za modernizacijo občinskih cest. O predlogu je razpravljalo tudi predsedstvo skupščine. Kaže, da bo občina povezana
z asfaltom v naslednjih petih letih, če bodo sredstva dotekala tako, kot je v skladu predvideno.
OBRAMBNI* DAN. Pri občinskem združenju rezervnih vojaških starešin imajo mladinsko komisijo. Ta ima v načrtu prirejanje orientacijskih pohodov za mladino, skrb za strelske krožke in strokovna predavanja, pa tudi predlog, da bi v šolah vpeljali obrambni dan. Za to pride v poštev šolski center z gimnazijo in trgovsko šolo.
NA IZLET V PLANICO. V petek, 15. marca, so si ogledali smučarske polete v Planici učenci sedmih in osmih razredov brežiške osnovne šole. Za večino je bila to prva priložnost za ogled prireditve od blizu. Skakalce poznajo samo s televizijskih zaslonov.
VSAK TEDEN NA RADIU. Učenci brežiške glasbene šole se redno predstavljajo poslušalcem z nastopi na brežiškem radiu. Zelo navdušeno so jih sprejeli Globočam, ki so jim na nedavni prireditvi v prosvetnem domu pripravili prisrčen program.
samoupravnih skupnosn in TOZD.
Medobčinski svet ZK se bo vključil v razpravo o razvojnem konceptu gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja za obdobje 1971 — 1985. Po opravljeni javni razpravi bo skupaj s svetom posavskih občin in s sestavljalci predloga usklajeval dopolnilne predloge. Komunisti bodo morali po njegovem sprejetju sodelovati tudi pri uresničevanju. To pomeni, da se bodo morali boriti proti zapiranju občinske meje in se zavzemati za hitrejše povezovanje gospodarstva, zdravstva, šolstva, turizma, kulture, uprave, pravosodja itd. Komunisti bodo razen tega podpirali samoupravno odločanje v vseh sredinah združenega dela ter se zavzemali, da bo produktivnost v Posavju čim večja. Regijo bodo pomagali povezovati z drugimi regijami v Sloveniji in Jugoslaviji, ker le to zagotavlja njen napredek.
KOMISIJA ZA ZDOMCE PRI ZK
Pri občinskem komiteju ZK v Brežicah imajo tudi komisijo za zdomce, ki jo vodi Henrik Omerzo. Stanko Rebernik predseduje kadrovski komisiji, Franc Skinder pa komisiji za splošni ljudski odpor.
BUKOVINSKY - TAJNIK
Občinska skupščina v Brežicah je na zadnji seji razrešila dosedanjega tajnika Miroslava Kambiča, na njegovo mesto pa je imenovala Franca Bukovinskega. Mirko Kambič že opravlja dolžnost medobčinskega sekretarja ZK Posavje.
Zapostavljene
Govori Albina Tomin
— Kot delegatka bom na VII. kongresu slovenskih komunistov podprla piedvsem tista prizadevanja, ki bodo omogočila zaposleni ženi večje družbenopolitično udejstvovanje. Med take ukrepe sodi gotovo podaljšanje porodniškega dopusta, hitrejše širjenje varstvenih ustanov, obratov družbene prehrane in doslednejše upoštevanje razlik pri plačevanju oskrbnine za vrtce ipd. Tu mislim na odpravljanje pretiranih socialnih razlik,“ izjavlja Albina Tomin iz Brežic.
— Kakšne težave še ovirajo zaposlene ženske pri njihovem uveljavljanju v družbi?
— Mislim, da je prav, če omenim odnos do izpopolnjevanja in nadaljnjega šolanja zaposlenih žensk. Veliko več moških izkorišča pravico do plačanega študijskega dopusta in do drugih ugodnosti v delovnih organizacija. Pogledi na te stvari se bodo morali spremeniti, saj možnosti za študij niso samo privilegiji za moške, pa še to pogosto za vodilne.
Naj omenim zdaj še kmečko ženo. Matere na podeželju so zelo zapostavljene. V družbenopolitično odločanje se ne vključujejo, ker so preobremenjene, ker nimajo urejenega varstva in drugih razmer. Če pa tega ni, potem so njihove pravice le na papirju.
Od kongresa pričakujem, da bo v celoti sprejel sklepe naših organizacij v predkongresnih razpravah. Uresničevati pa jih bomo morali vsi komunisti. Prepričana sem, da nam to ne bo težko, saj smo jih sami predlagali, in to zelo zavzeto. Tako ocenjujem namreč predkongresno dejavnost vsđj v naši občini.
^^
Pouk je končan, zdaj veselo domov! Učenci osnovne šole v Podbočju čakajo, da jih bo domov. Najbolj oddaljeni bodo morali potem še pešačiti do vasi in zaselkov na goijanskui p« Kombije vedno preveč natlačen, zato bi nujno potrebovali avtobus. (Foto: Jožica Teppey)
Premalo je še otroških jasli^
Zaposlene matere želijo daljši porodniški dopust - Vzorna skrb z® ^ ke v tovarni Labod v Krškem - Ob prihodu na delo vsaki top el
Med zaposlenimi v krški občini je 38 odstotkov žensk. Kljub	zenskih izostankov	'	D«-
temu se še precej žena zanima za zaposlitev. Večino mladih deklet	jetno počutje
pobere konfekcijska industrija. Samo Labod zaposluje blizu 380	lavke Pfidejo v tovarn,	^ij
žensk. Ta tovarna ima lepo urejene delovne prostore in tudi sicer skrbi za dobro počutje zaposlenih.
Predsednica centralnega delavskega sveta Dragica Stanič je doma iz Kostanjevice in se vozi na delo v Krško. Obrat se je preselil tja 1969. leta. Prepričana je, da za zaposlene matere pri nas še ni dovolj poskrbljeno. Premalo je otroških jasli. Otroci, ki nimajo prave nege doma, zelo pogosto zbolijo. To je vzrok številnim izostankom delavk in se tudi pri proizvodnji močno pozna.
Tovarišica Staničeva razen tega meni, da je porodniški dopust prekratek in da bi žena-mati morala biti po rojstvu daljše obdobje doma. Zaradi tega podpira prizadevanje za uresničevanje predloga o šestmeseč-
nem porodniškem dopustu. Sama z varstvom nima težav, saj imajo v Kostanjevici zelo lep vrtec. Otroci imajo tam kosilo in malico. Za celotno oskrbo plača 260 din na mesec. Vse delavke seveda niso tako srečne, saj so vrtci samo v večjih središčih.
Labod je eno redkih podjetji, kjer dobijo delavke ob prihodu na delo zajtrk. Tudi za toplo malico je poskrbljeno. Na misel o zajtrku so prišli zaradi tega, ker večina žensk zjutraj ničesar ne zaužije. Zlasti tiste izpod Gorjancev prihajajo na delo zelo lačne, saj morajo vstajati ob štirih. Uvedba zajtrka prav gotovo vpliva na zmanjšanje bole-
Pravice so še okrnjene
Kongres ne bo smel mimo tegav upravljalci ponekod še prikrajšani odločno besedo
da so samo-• Pričakujemo
,,Za soodločanje ne smejo biti delavci nikjer več prikrajšani,“ poudaija Maks Unetič, delegat za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije iz Krškega.
„Ali tudi v tem smislu pričakujete odločno besedo komunistov na kongresu? “
„Vsekakor. Prepričan sem, da bo vzel pod lečo družbenoekonomski razvoj delovnih organizacij in da bodo delegati nakazali še več možnosti za urejanje medsebojnih odnosov v kolektivih. Komunisti bomo morali spregovoriti o položaju delovnih enot, ki zdaj nimajo lastnosti temeljnih organizacij združenega dela. In ravno te delovne enote imajo okrnjeno samoupravljanje. To so razne trgovske poslovalnice in podobno, katerih matična podjetja imajo sedež zunaj občine, predvsem v večjih mestnih središčih. Prav gotovo bo kongres osvetlil te pereče zadeve s prave strani. Delavci, zaposleni v takih delovnih enotah, se namreč upravičeno sprašujejo, kakšen vpliv bodo imeli na ustvaijeni dohodejc v svojih enotah.“
„O čem bi bilo po vašem mnenju še treba spregovoriti na kongresu? “
in zahteval dosledno izpolnjevanje sklepov tako, da -bo vsak komunist kot nosilec programa ZK osebno odgovoren za njihovo uresničevanje/4
J.T.
Pustne novic® vam sporočal
Za nagradno kr^oVlCA^ tošnjih PUSTNI ^ smo prejeli 139 m so bili:	_	fl0	dinj®?	p.
- iiffsssv’;
&r„aPado 200.«^ la Artač Fani, Kr* krških žrtev 48 _
3. nagrado 10U-
la Ahlin Sonja Rimska c. 7 nn din )e 4. nagrado 50 00 Matko Vinko, Gor-VP 5659/1 3 ;rado Primc Rozika,
navado 50,00*$c t
^frePV°*Ka^ig
grmove, OF, g^ram* ^ S, Izida, lev,	»
pek, Videm, VI’ P gož,
a. h MA “ s*
pin, ja, fon, A,	n
Tu, Ag, Ot, IB. V ”;
njevica, R»m* ; b&&<„ .ijce-
Armeško^Aon^. ^ Bt
gostota,
Celje, Ahabar, u> *^1#
OBVESTILO O DERATIZACIJI
(zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI KRŠKO
Po odloku o splošni deratizaciji večjih naselij
K
lastfj — j, avst^ Zavod **S5acU°
(Skupščinski Dolenjski list št. 23/70) bo Zavoa ^|ZACL no varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO Ocn	<
(nastavljanje zastrupenih vab) na območju n p0d Brestanica, Senovo, Leskovec, Raka, Kostanjevi čje v dneh od 25. marca do 5. aprila 1974. ^dni*1 Točna navodila in opozorila bodo objavljena na tih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO^ ^ Mej vrti 5,telefon2
KRŠKE NOVICE
N*
PREMALO vojaške šole
„Kritično bomo morali oceniti obdobje med VI. in VII. kongresom ZK Slovenije, analizirati pojave, ki škodujejo naši družbi, in jasno nakazati nadaljnjo razvojno pot s poudarkom na vlogi članstva ZK in delavskega razreda. Kongres bo gotovo potrdil tudi doslej sprejeta stališča v organizacijah ZK
ZANIMANJA - Za in akademije je bilo doslej med mladimi v krški občini premalo zanimanja. Koordinacijski organ, ki so ga ustanovili pri oddelku za narodno obrambo pri občinski skupščini, naj bi zato z vrsto propagandnih akcij poskušal doseči, da bi se do maja za vojaški poklic odločilo več šolarjev.
SEST TEČAJEV - Krška delavska univerza je pred dnevi v Kostanjevici organizirala prvega izmed šestih tečajev o higienskem minimumu za zaposlene v gostinstvu in trgovini. Ostalih pet tečajev bo v Krškem, vseh pa se bo udeležilo okoli 130 delavk in delavcev.
„NOVA SOLA“ - Pri krškem „Šolskem centru1* so organizirali pouk za odrasle v dveletni delovod-ski šoli clektro stroke. Zanj se je priglasilo trideset občanov iz domače pa tudi iz sevniške in brežiške občine. Pouk obiskujejo trikrat na teden v popoldanskem času.
NEKAJ PRl2je o osnutku resolucu y stva in izobraževanj" ^ so zbrani udelecjoVali ct?o r krške občine po na P^jtiu, pomb. °P°z°r' otenj^njit'V; uskladitvi in po in	*
gramov osnovn* ^ pflj^ zahtevali, naj rc| vanjU d,er *$r darnost v izena iol&& gojev šolnikov	'/V
vali strožje	pošiljaj
šem, ki otrok ne r
pouku.
URESNlCEVa konf j/j, - Komite obc'hraže^1,1^l5Stf v okviru lZ° .Javila.
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
K
*■&
je v okviru lZ°^,iavila. jfli^ ma, ki fAl&S'K
idejnopolitična ,^stanJe,^je \ f
den pripravil v K^n
za sekretarje M ?
nih organizacij-	jp<r*	zjt»V
aktualne nalog1	ffi	.a3
partijska kongre*
organizacijo in
Št. 12 (1287) *
Meje Posavja odpreti navzven
Komunisti v Brežicah podpirajo usmeritev medobčinskega sveta ZK
BREŽIŠKE VESTI
PREDKONGRESNA RAZPRAVA:
I?*obodo imeli dognani programi
jovor z Valentinom Dvojmočem, delegatom VII. kongresa ZKS
V i
°^obie	zadnje
'“unistovajanj?	Zveze
^rilo tu ’ katere je opo-
f^^nih rS1Vnost vseh družbe-*ociali.f^?IV?ac^ ^ot enotne
g rv S>1 je doživela Bud«- t razpravi med ^*4e jjj Zv™1 sprejemanju re-ne ustave ter sploš-' .
S|Ska.R^DSEDNIK Ni žalnega sveta
^ialiiegg^ ”0Vega občinskega golili ^ nr^.P° občnem zboru e<kednika občinske-
nih samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih skupnosti. Načela ustave že dobivajo vsebino v življenju, ravno široka razprava o financiranju splošnih družbenih potreb, pred-kandidacijski in kandidacijski zbori so pokazali, kako delovni ljudje želi-
k£bflfcSLf'eta Jožeta Jeketa,
<fev?,nouPravliPr^dsednik komisi' nS Janje- To nalogo bo
lfSbu10’ za sekretarja i1 Slavka Vilčnika, dosega občinskega sin-
Jveta.
^Sošl A
AgFarie * Je
PoS,!^ čn h P ^davanJU 27. fe-^	^ niihn ? 50 mu krnetJe
StudenoT3 kmetiJska tr8°'
[>uav	umetnLh
Suj- "'orala h u- a trgovma bi tokrat n« J1* ton gnojilno že n l. v Sevnici, kot
ze nekajkrat?
H	K.	Z.
Ckm^^STMIKE
C. č,livdelo
se^nuve 8“flske pod-^staJS? odrezali ^di
’hrt ^kar r*,? ? ^ Studenca: JsSSol° z odri 'a Studenca je
°’ LoJze DivJak Pa LnCeMlakai iz Hu'
i.c! . opravila šolo s ^P^adevn m’ Drnovo je ^jifcstfugodno oceni-malo ‘ konferenci, zato so !On.So Unen«ag^adlli- Franceta na Studencu® pomočnika K.Z-
ŠE&KOMBINAT: k Es°glasja?
558*. seji občinske kon-
gnojila?
-
3BŠ&
k
w dna i? menili, naj stva-S>i TmH ^ite konference
Sh>mSt^lni svet> Pred-v iinski skuZpščd™Žbeni nad'
ijPfcina je »bo °dlok J
na zadnji
gradbenih objek-
-Skeea do?-311- pred iz‘ emb0
«»enja prispe-
»v,vT . namembnosti
CC°4l0Vilntrajn>h nasa-
SJft, 3 di \ln drugi kata-^Slu°din^a?e za 3. in 4. hočiji, *do 8. razred, ^il^’^kiri S0 urbanistič-večjf.1Jska zemljišča V^r’** 3. in i23 in 2. raz-ift ^eda razred 6 din, SO WtPa 2 dinarja. Iz-
',vm in ? gradnje, šole,
Sp’ Poknn°r?*no'varstve' ^ste, Pabšča, športni
VALENTIN DVOJMOČ
jo načela iz ustavne razprave vnesti v svoje sredine. Vse to bo našlo odziv konec meseca na volitvah.“
— Kakšno vlogo ima delegat v aktivnosti pred kongresom?
„Delegat mora biti eden izmed nosilcev predkongresnih razprav. O osnutkih dokumentov za republiški in zvezni kongres imamo v občini široko razpravo. Delegat mora sodelovati v teh razpravah. Tako se lahko tudi delegatovo okolje tvorno vključi v oblikovanje kongresnih do kumentov. Le tako bomo lahko poglobili družbene odnose, delegati v novoizvoljenih samoupravnih organih bodo na ta način imeli pred seboj jasne smernice, še posebno pa komunisti.44
— Kateri družbeni problemi, ki jih obravnava osnutek resolucije VII. kongresa slovenskih komunistov, so bili predmet razprav med delovnimi ljudmi in članstvom?
„Ker je bil sestav razpravljalcev po osnovnih organizacijah Zveze komunistov, na občinski konferenci in tudi zboru vseh komunistov v občini močno raznolik, je bila temu primerna tudi razprava. Med vprašanji družbenoekonomskih odnosov so bila poudarjena načela delitve dohodka, vloge in pomena minulega dela, povezovanja gospodarstva, združevanja sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih, načela planiranja in odpravljanja nesorazmerij med nerazvitimi območji v okviru republike s posebnim poudarkom na vlogi ukinjanja in širšega usmerjanja državnega kapitala. V razpravah o kmetijstvu je bil poudarek na delitvi dela in specializaciji, kot to dopuščajo naravne možnosti tako v zasebnem kot v družbenem kmetijstvu. Razprave o socialistični vlogi vzgoje in izobraževanja so nakazovale zahtevo po ustvarjanju enakih možnosti izobraževanja in vzgoje mladine v republiki. Ni manjkalo tudi razprav o izgradnji infrastrukturnih objektov in drugega. Razprav-ljalci so zelo pogosto poudaijali potrebo po celovitem razvoju občine, posameznih območij in republike v povezavi s celotnim jugoslovanskim prostorom.4*
— Kongresna gradiva in razprave med občani opredeljujejo tudi naše razvojne možnosti. Kaj moramo storiti v občini?
„Kongresni dokr.nenti dajejo možnost vsem družbenopolitičnim
Jevniški paberki
S
S
lijo uročili, da pri-•i v nr«lenne44- Minuli Prve K 0rih taborni-Do srečanja
CŠ><noSki?pi"
od J,n(
iSSe piskati
SR k‘Pr'
V bjg"* Rud
konec
S*Vnjci ^®do že lahko ' namc-premore-Rudi Filej,
Z*vezo 0rganizacij.
ISCp
14 »Nrov.L KONFEKCI-
v riužba * Je SJ tetnikov' S P°ZIVi
za priuče-_ ir ' uaof?. Priučevanja J««rado 500 dtnar-
^^Sf'^.Kfnielju.
»S
'Sl
W ^ d^.in celo stano-
0st,Vpb'č*i'Ve^a de*3
stroškov
Na smučanje
in temeljnim samoupravnim skupnostim, če le-te tvorno vključujejo vse družbenopolitične sile in nastopajo z izdelanimi dolgoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi načrti. Izdelan koncept razvoja Posavja lahko služi kot osnovno izhodišče, kamor se mora naša občina povezovati pokrajinsko. Menim, da bi b3b'potrebno najprej okrepiti gospodarsko osnovo in dati poudarek pametnim naložbam v razširjeno reprodukcijo in proizvodne zmogljivosti. To bi lahko dosegli s tesnim povezovanjem v občini, Posavju in tudi širšem prostoru. V okviru teh programov in dejanskih zmogljivosti pa bi bilo treba izdelati sezname po-* treb, določiti vrstni red izvajanja, vire financiranja in dokončne načrte.
- K takšnim zaključkom se nagiba tudi predkongresna razprava, kar nakazuje že kongresna resolucija, ko pravi, da so za razvoj manj razvitih območij najbolj odgovorni delovni ljudje in družbeni dejavniki na teh območjih. Ta prizadevanja pa morajo s potrebnimi ukrepi podpirati družbene skupnosti, poslovne banke in organizacije združenega dela iz razvitih območij.44
A. ŽELEZNIK
— Letošnja zima je bila res skrajno nenaklonjena otrokom. Ker je zadnje čase pobeljena vsaj Lisca, je sevniška osnovna šola s Planinskim društvom zadnje tri dni minulega tedna priredila smučarski tečaj na Lisci. Med novimi smučarji je bilo tudi nekaj šolarjev iz drugih šol v občini.
BOSTANJ: SODOBNA OPREMA ZA SOLO - V kraj že prihaja oprema za novo boštanjsko šolo, ki bo nared, kot vse kaže, že pred iztekom tega šolskega leta. Opremo dobavlja Slovenijales s svojimi kooperanti. Posebno oprema za pouk kemije in fizike spada med najsodobnejšo opremo na tržišču.
TELEFONSKO OMREŽJE SE SIRI - Zaradi gradnje novega mostu so morali poštni monterji prestaviti telefonsko omrežje s savskega brega. V minulem tednu so pošto v Bošta-nju povezali preko novega zračnega kabla s Sevnico. Kraj je s tem pridobil možnost za 20 novih priključkov.
Le pogum
Boštanjčan se meri z državnimi reprezentanti
Ponavadi se piše le o prvakih ali vsaj tistih, ki so blizu prvemu mestu, so pa primeri, ko je že lep uspeh, če nekdo sodeluje. Dušan Novšak iz Boštanja se je lani vztrajno udeleževal tekem v smučarskih skokih po Sloveniji in si navsezadnje priboril pravico do nastopanja na slovenskem in državnem mladinskem prvenstvu. Tako je šel v začetku meseca na Pokljuko.
„Malo me je že skrbelo. Iz osrednjih skakalnih klubov so imeli namreč tekmovalci na voljo po več trenerjev, opravili so po 800 in več skokov. Jaz se lahko ravnam le po tistem, kar vidim od drugih,44 pravi Dušan, ki ima za spremstvo očeta ali brata. Za državno prvenstvo v konkurenci ni imel več skokov kot deset.
DUŠAN NOVŠAK: Največ, kar ima, so nove smuči.
50-metrske skakalnice ni na voljo blizu doma, muhasta zima je vadbo letos le še bolj onemogočila. Fantje v boštanjskem klubu so najbolj veseli,.kadar dobijo kaj pošte od klubov in smučarske zveze. Dušan pravi, da sc bo pripravljal dalje za večje skakalnice.
A.Ž.
SEVNIŠKI GASILCI BODO GRADILI
Sevniško gasilsko društvo ima vse pripravljeno za gradnjo garaž za svoja vozila. Servis za oskrbovanje gasilskih priročnih aparatov se je namreč že zelo dobro uveljavil v Posavju, dela pa v neprimernih prostorih. Zato želijo servis iz kletnih prostorov prenesti v sedanje garaže. Dozidava treh garaž bo veljala 190.000 dinaijev, čakajo le še gradbeno dovoljenje. Kot so poudarili na zadnjem občnem zboru, želijo v svoje vrste pritegniti več mladih članov. Kaže, da so le rešili vprašanje vodstva mladine.
ZAVOD ZA KULTURO
Kulturna skupnost je na seji minuli četrtek ustanovila zavod, ki naj bi povezoval izobraževanje delavcev, sevniški radio, dejavnost knjižnice, spomeniškega varstva in ‘Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij. S tem je končno le zapolnjena vrzel, ki se je že hudo otepala zlasti v dopolnilnem izobraževanju odraslih, ko je bila že pred leti prehitro ukinjena delavska univerza.
Razen gradbišča tovarne akrila v Trebnjem postaja živahno tudi pri Kolinski na Mimi. Gradisovi delavci (na sliki) so že pričeli graditi novo skladišče, ravno tako tudi mehansko čistilno napravo. (Foto: Železnik)
Trebnje pred turistično sezono
V turističnem društvu naj bi uskladili turistične ponudbe kraja - V pripravah na občni zbor skušajo vključite vse
Letošnje leto je lahko pomembno za turistični promet v mestu: zaradi poškodb viadukta na avtomobilski cesti pri Ponikvah bo preusmeijen ves promet skozi Trebnje. Za goste, ki so doslej drveli z avtom po tej magistrali mimo mesta, bo v takih prometnih razme-rfh vsekakor več veijetnosti, da si bodo kraj izbrali za postanek. Ob tem jim je treba tudi kaj ponuditi.
Novih turističnih zmogljivosti m, Putnikov penzion še ni razvijal, ostale družbene gostinske organizacije ostajajo v glavnem tudi pri enakem obsegu, nekaj manjših sprememb je pri zasebnikih. Ostajajo tudi še zasebniki, ki oddajajo gostom sobe. Večina jih je vključenih v Turistično društvo Cviblje, ki šteje z vsemi družinskimi člani hiš, ki oddajajo sobe, in drugimi že 45 članov. V samem Trebnjem je turistično društvo pred leti razpadlo. V okviru komisije za turizem pri občinski skupščini, ki jo vodi načelnik za gospodarstvo Jože Kastelic, in odbora iz Cviblja so že imeli nekaj sestankov o tem, kako bi prišli do močnejšega društva.
Sedaj tečejo razgovori z ljudmi, ki naj bi sodelovali v novem odboru. Tudi v Cviblju želijo, da bi v njem
sodelovali vsi, ki jim je razvoj turizma pri srcu, pritegniti želijo še hortikulturno društvo. Zato so evidentirali za novi odbor okrog 20 imen. Samo Cviblje se že tako tesno drži Trebnjega, da ne kaže izgubljati sil le z obstojem manjšega društva. Povezava občanov, ki oddajajo le sobe, z drugimi bi bila nasploh dobrodošla za razvoj te dejavnosti, še posebno zaradi odnosov z ostalimi gostinci. Že lep čas se poraja potreba po re-cepcijski službi v mestu, ki naj bi skrbela za nepristransko razporejanje gostov. Samo društvo na Cviblju ni bilo dovolj močno, da bi npr. na primernem kraju v mestu postavili kiosk, kjer bi gostje lahko dobivali informacije in kupovali razne spominke, kot omenjajo nekateri. Takšna služba bi omogočala tudi boljšo evidenco. Tako imajo to dejavnost
Ceste in spet ceste
KS Trebelno: ljudje odhajajo kljub napredku
Vodja	mokronoškega
gozdnega obrata Dominik Gim-pelj ima v pisarni tudi zajetno mapo papirjev o raznih vprašanjih, ki so jih zadnja leta reševali na območju krajevne skupnosti Trebelno. Odbornik je že od leta 1954, zadnjo mandatno obdobje za Trebelno. Na zadnjem zboru volivcev so potegnili črto pod dosežki zadnjih let.
„Največji pridobitvi sta novi šoli, na Jelševcu in Trebelnem, lepo število krajev je povezanih s šolskim avtobusom.Zadnja leta je bilo urejenih toliko cest, da je z avtom mogoče v vsako vas. Zgrajena je celo cesta od Ornuške vasi, Brezja do Glo-bočdola, kar je bila že predvojna želja, le Novomeščani bi morali narediti še svoj del. Vrednost del po letih sega v težke tisočake:	leta 1970
990.000, 1971 350.000, 1972
920.000, lani vsa dela na cestah in vodovodu za Trebelno 820.000 dinaijev,“ pove Dominik o raznih akcijah, ki spreminjajo tudi te kraje.
Ob tem še vedno precej ljudi odhaja diugam, zlasti mladi. Kot pravi Dominik, marsikdo
ostane v večjih središčih, ker je od doma še vedno predaleč do delovnih mest. „Ljudje bi navkljub številnim pridobitvam najbolj pozdravili kakšen industrijski obrat blizu doma,“ poudari Dominik željo, ki se vedno znova poraja. Tudi na zadnjem zboru volivcev tega niso pozabili omeniti. Komunalnih del seveda še ni zmanjkalo. Za vnaprej načrtujejo razširitev ceste Peter-Strmica-Omuška vas, na Trebelnem bi želeli asfalt. V Ornuški vasi, Radni vasi in Čuž-ni vasi bo treba postaviti transformatorske postaje.... To so le najbolj zanimive reči, o katerih ljudje govorijo.
A.Ž.
organizirano drugod, kjer imajo zaradi tega tudi večje uspehe. Ne gre le za oddajanje sob, temveč za splošno urejevanje kraja: brez te prizadevnosti Cviblje prav gotovo ne bi imelo tako hitro kanalizacije, asfalta. Minuli teden je večina hiš dobila celo telefonske priključke.
Ko bi še v Trebnjem dobili močno turistično društvo, bi kazalo vsa društva v občini pritegniti k sodelovanju. Dejavna društva so namreč še v Mokronogu, na Mirni in v Šentrupertu. Navsezadnje vodi k sodelovanju tudi turistični prospekt za vso občino, ki bo izšel v začetku poletja.
A. ŽELEZNIK
GASILSKA ŠOLA PRED ZAKLJUČKOM
Kar 34 slušateljev gasilske podčastniške šole v Trebnjem se že naglo bliža novemu činu. Teoretični del šole je v glavnem pri kraju, začele so se praktične vaje. Slušatelji iz občinskih gasilskih društev redno hodijo na predavanja ob sobotah in nedeljah. V šoli poučujeta Jože Kovač, poveljnik občinske gasilske zveze Novo mesto, in Franc Salmič, komandir Zavoda za požarno varnost Novo mesto. Za konec šole predvidevajo strokovni izlet na mednarodno gasilsko razstavo v Riedu v Avstriji.
*******
DENAR ZA MOKRONOŠKO ŠOLO
Kot je že navada, odborniki v začetku vsakega leta pregledajo zaključni račun krajevnega samoprispevka. Gre za samoprispevek, ki se je iztekel lani. Iz tega samoprispevka je ostalo še 2.117.267 dinarjev, ki jih bodo uporabili za gradnjo osnovne šole Mokronog. Le-ta je bila namreč predvidena za gradnjo že v programu predhodnega referenduma.
IZ KRAJA V KRAJ
TREBNJE: KOGA JE MOTILA TABLA - Pred nedavnim se je nekdo očitno z orodjem lotil ene od tabel, ki stoji na avtomobilski cesti v smeri proti Ljubljani in opozarja na zasebne turistične sobe. Kaže, da se je moral mučiti kar dve noči. Tablo je lani postavilo turistično društvo s Cviblja. Zbiranje številnih soglasij in sama nabava tabel ni bila poceni, veljalo jih je 6.000 dinarjev. Denar za table je prispevalo društvo, ne le tisti, ki oddajajo sobe, torej rti uničevalec table škodil le tem, temveč vsem skupaj.
TREBNJE: TESNO V ZDRAVSTVENEM DOMU - Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji, ko so govorili o financiranju gradnje nekaterih zdravstvenih objektov na Dolenjskem, ponovno opozorili na kritične razmere v trebanjskem domu. Najtežje je s šolskim dispanzerjem; za splošno ambulanto morajo bolniki čakati kar na hodniku, ker ni čakalnice. Tudi sestrske sobe so
premajhne, zato morajo včasih prevezovati kar v zdravniških ordinacijah. Razmere so take, da bo treba kar najhitreje ukrepati.
TREBELNO,	ČEŠNJICE:
BOLJŠO TRGOVINO - Oba kraja imata pravzaprav le majhni vaški trgovini, kjer se dobi nekaj živil in sem in tja še kakšno blago. Ker le pokrivata obsežno območje, si' ljudje želijo, da bi bliže doma dobili tudi še drugo blago. Tako uhaja ponavadi denar iz občine.
VSEPOVSOD REŠEVALNE POSTAJE, LE V TREBNJEM NE - To imajo urejene vse preostale štiri občine v pokrajini, le v trebanjski občini so v nujnih primerih vezani na službo v Novem mesu. Čimprej bi morali imeti svojo službo. Čeprav bi že zdavnaj bila potrebna stalna služba, bi položaj omilili, če bi sprva uredili le garaže in namestili šoferje, sčasoma pa bi lahko prešli na stalno dežurstvo.
Dominik Gimpelj: „Ljudje cenijo dosedanjo pomoč občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij “
TREBANJSKE NOVICE
IL* 21.
marca 1974
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
. •
REŠETO
PETER ŠUBIC, šolar iz Kočevja: „Samo za bazen sem slišal. Prav je, da bi nam starejši zgradili bazen in telovadnico. Ko bomo odrasli, bomo pa mi plačevali samoprispevek za kaj, na primer za drsališče. Imam drsalke, pa se letos še nisem drsal. Plavati sem se naučil na morju, kjer sem bil s teto.“
NOVI ŠOFERJI
Pri Združenju šoferjev in avtomehanikov ZŠAM v Kočevju je te dni zaključilo šolanje 18 kandidatov, ki so se usposabljali za poklicne voznike motornih vozil. Po uspešno opravljenih izpitih so priredili skromnejšo pogostitev v hotelu Pugled v Kočevju. Z rednim poukom novih kandidatov bodo pričeli predvidoma spet v začetku aprila, zate jih že vpisujejo.
V. I.
Na kandidacijski konferenci v Kočevju, ki je bila 15. marca, so izglasovali kandidatno listo za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Kandidati so: Bruno Ciglič, Janez Dolenc, Vlado Gašparac, Jože Golob, Jože Grabrijan, Milena Grmovšek, Tone Hočevar, Zalka Kocjan, Tone Križman, Franc Lampe, Stane Letonja, Peter Medved, Miha Nagu, Ivan Novak, Stanc Otoničar, Nada Papež, Pavle Pogorelc, Frančiška Samec, Tone Vlašič, Nace Vidrih, Frido Veber, Ljubica Vogrin, Savo Vovk, Jože Žagar in Marija Žagar.
Strinjali so se tudi z evidentiranimi možnimi kandidati za družbenopolitični zbor skupščine SRS in za nekatere druge republiške in zvezne organe. Edina pripomba je bila, da je na’ teh listah premalo mladih do 27 Jot.
DROBNE IZ KOČEVJA
ODPOVEDAN TEČAJ - Lovski tečaj, za katerega smo pisali, da se bo pričel v marcu, je zaradi premajhnega števila prijal odpovedan. Če se bo med letom prijavilo do,volj kandidatov, bo tečaj jeseni.
ZAL, NIMAMO - Zadnje čase vse prepogosto sliši kupec v naših trgovinah odgovor:„Oprostite, nimamo." Malenkosti, ki si jih nekoč lahko dobil v vsaki branjariji, sedaj preprosto ni. Ali čakamo višje cene? To se kaj rado zgodi takrat, če dobiš nekai dni prej v trgovinah odgovor: „Žal, nimamo.“
NE MEČKAJ! - Recepti za zdravila so zdaj drugačni. Obrazci so nekoliko večji in iz tršega papirja. Vloženi so v celofanski ovitek-vrečko. Recepta zdaj ne smete prepogrrtti ali celo zmečkati.
NOVE ZNAČKE - Značke za
Prireditve ob 40-letnici skakalnic v lanici so zelo lepo izdelane. To bo dobrodošla dopolnitev do sedaj izdanih značk Planice oziroma smučarskih skokov. Zbiralci značk si bodo spet izpopolnili zbirke na temo šport. Tudi za hokejsko svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani so izdali posebne značke.
NI OVIR - Izpiti za voznike motornih vozil so redno, kljub zapadlemu snegu. Ceste so očiščene in ni za izpite nobenih ovir.
KJE JE DENAR? - V časopisju smo brali priporočila raznih humanih organizacij pred praznikom žena. „Dajmo sredstva za dobrodelne namene namesto za pojedine in zabave za praznik žena. Imejte samo kulturne prireditve in manifestacije,“ je bilo v splošno priporočilo. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko seje takega denarja zbralo v Kočevju in kje. Iz nekaterih krajev so bila poročila že objavljena.
Možni kandidati za razne odgovorne občinske organe in funkcije pa so:
ZA OBČINSKI IZVRSNI SVET: Marjan Bastar, Bogo Abrahamsberg, Miha Briški, Ignac Karničnik, Danica Kaplan, Miran Cilenšek, Tone Križ, Lojze Levstik, Stane Potisek, Miha Papič, Lojze Petek, Božidar Popovič,- Vinko Rakovič, Ciril Strumbelj in Joško Turk;
ZA PREDSEDNIKA OBČINSKF SKUPŠČINI’: Savo Vovk in Drago Benčina:
ZA PO DPR Ii DSE DNIK A OBČINSKE SKUPSČINF: Pavle Pogorelc, Stane Letonja in Vinko Rakovič;
ZA PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: Zalka Kocjan, Stane Otoničar, Stane Letonja in Pavle Pogorelc;
ZA PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Drago Benčina in Saša Bižal;
ZA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA: Vinko Rakovič.
Na ta predlog člani konference niso imeli pripomb.
J. PRIMC
— Zakaj pa gori že tedne in tedne, če ne celo mesece, v vasem bloku v Podgorski ulici 8 neprestano, podnevi in ponoči, luč?
— Stikalo je pokvarjeno, stanovanjsko podjetje, Kateremu smo o okvari sporočili, pa verjetno meni, da je padavin dovolj in da zato ni več potrebno varčevati z elektriko.
KOČEVSKE NDUICE
Urednikova pošta
V	zadnjih dneh smo dobili dve pismi brez podpisa. Takih pa v načelu ne objavljamo.
Prvo se nanaša na postopke miličnikov, češ da so neupravičeno pretepli nekega fanta-maškaro v hotelu PUGLED. Preverjanje v hotelu (kar jc predlagal anonimni pisec) je pokazalo, da anonimni pisec nima vsega prav. Za pojasnilo pa smo zaprosili tudi na postaji milice. Ce bo dovoljeval čas in prostor, bomo o tem še poročali, seveda če bomo ugotovili, da je vredno.
Drugo nepodpisano pismo je prišlo iz naselja Trdnjava v krajevni skupnosti Rudnik Salka vas. Pisec piše, da do njegovega naselju ni primerne poti za avtomobile. Pismo bomo odstopili predsedniku KS.
Zaradi prispevka „Slab ukrep14 pa je telefoniral predstojnik oddelka, v čigar pristojnost sodi registracija avtomobilov. Zanimalo ga je, od kod nam podatki (v prispevku je bilo napisano, od kod nam podatki), dejal pa jc tudi, da ne drže. Na vprašanje, kaj ne drži, je bil odgovor, da nič ne drži, nato pa jc odložil slušalko. Ne bi radi delali nikomur krivice, zato lahko pismeno obrazloži svojo trditev. Naš prispevek je bil napisan na osnovi razprave KS in SZDL, v kateri jc sodeloval tudi pravnik, čigar mišljenje se po našem prepričanju v primerjavi z navedbami v prispevku ni razlikovalo oziroma vsaj bistveno ne.
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
St. 12 (1287) ★★ 21. marca 1974
ZNANI PREDLOGI ZA VODILNA MESTA
Na kandidacijski konferenci v Ribnici so 15. marca, na seji konference ZK pa 14. marca razpravljali med drugim tudi o možnih kandidatih za najodgovornejša področja v občini. Predlogi so taki:
ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA OBČINE: Rudi Brim-šek, sedanji tajnik občinske skupščine;
ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE: Ciril Grilj, direktor ITPP;
ZA PODPREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE: Franc Bojc, KZ Ribnica;
Ženske težave
Na vprašanje „Kaj vas teži? “ so tri ženske iz ribniške občine odgovorile tako:
MARJETA ILC, Breg pri Ribnici: „Kaj boste spraševali mene, staro žensko! Vse mi nagaja. Srce mc daje, da ne morem hoditi, kot sem včasih. Kar postoji mi. Včasih se mc loti še ta ali ona bolezen. Najbolj pa sem žalostna, ker se je sin Tone ponesrečil in ne more hoditi. Je na
ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE: France Bojc, KZ Ribnica;
ZA PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Tone Adamič iz Zadolja, za njegovega namestnika pa Anton Govže iz Zapo-toka;
ZA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:	Vinko
VOLITVE IN IMENOVANJA
V	občinsko volilno komisijo za volitve delegacij v skupščine družbe-no-političnih skupnosti v občini Ribnica so bili imenovani: Janez Žužek, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani (predsednik), Slavko Rupe lj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani (namestnik), Rudi Brinšek (tajnik), Franc Košorok (namestnik tajnika), Dušan Lavrič (član), Angelca Rus (namestnik član?). Vinko Kersnič (član), Lojzka Zakrajšek (namestnik člana), Guštin Vatovec (član) in Dušan Oven (namestnik člana).
BO PEKARIJA ALI NE?
Pri občinski skupščini se je oglasil nekdo, ki je pripravljen zgraditi v Ribnici pekarijo, kar bi ga veljalo okoli 800.000 din. Žal pa zahteva povsem drUgo lokacijo, kot je za pekarijo predvidena. Ribničani ne bi radi spustili „zlate race", vendar tudi ne bi radi popustili. Urbanisti namreč trdijo, da so pekarijo predvideli na najbolj pravilnem mestu. Zdaj bodo interesenta za gradnjo skušali prepričati, da njegovi pomisleki o predvideni lokaciji pekarije niso upravičeni.
ČIGAVO JE KAJ?
Krajevne skupnosti in odborniki iz ribniške občine opozarjajo občinsko skupščino, da nekatero družbeno premoženje uživajo zasebniki, ker družba (občina) sploh ne ve, da je to njihovo. Dogaja pa se tudi, da ta ali oni objekt nekoristno sameva oziroma celo propada, ker nihče ne ve, čigav je in kdo ga je dolžan vzdrževati. Zdaj je rešeno to vsaj tako, da bo občina do 30. marca dobila seznam vseh svojih parcel.
Mate - INLES, namestnik Andrej Mihelič iz KZ;
ZA PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: Danilo Mohar, dosedanji sekretar ZK, za njegovega namestnika pa Janez Novak, INLES.
Nadalje je bil sporočen tudi predlog, naj bi bil možni kandidat za bodočega sekretarja občinske konference SZDL Ivan Petrič, direktor TOZD DONIT Sodražica. Sedanji sekretar France Grivec je namreč že izvoljen za novega sekretarja občinske konference ZK.
J. P.
NEPRIMERNI OKOLIŠI
Ortnečani iz Dolnjih in Gornjih Podpoljan ter iz Dul so se združili v eno volišče, ki bo v gostilni Ortnek. Žal nam je le onih 8 volilcev, ki so bili že od nekdaj in so tudi danes Ortnečani, pa morajo na volitve pešačiti daleč v hrib k Sv. Gregorju. To se je zgodilo samo zaradi nerazumljivega združevanja krajev in hiš. Teh 8 je starejših, ki jim hoja v hrib škoduje. Naš predlog je, da se to popravi in se teh 8 volilcev prepiše v volišče Ortnek. Isti problem je s stanovalci hiš Velike Poljane 1 in 2, ki sedaj hodijo volit na Velike Poljane namesto v bližnji Ortnek. Ti dve hiši naj bi vključili v vas Dule, saj stojita ob njeni poti. Upamo, da bodo vo-lilci svojo občinsko in državljansko dolžnost hitro in častno izpolnili.
V. P.
ORTNEK
SPREJELI STATUT
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 12. marca, so sprejeli nov občinski statut, sklenili, da občinska skupščina prevzame pokroviteljstvo nad razstavo „Kako živijo ljudje od Raščice do Dolenje vasi“, sprejeli poročilo o podelitvi priznanj občine Ribnica in priporočili EUROTRANSU, naj se združi z ITPP.
Vsi bomo glasovali za napredek
Prebivalci mesta in podeželja so za uvedbo novega samoprispevka - Z zbranim denarjem si bodo letos urejali take zadeve, ki sicer še 10, 20 ali več let ne bi prišle na vrsto - Referendum 31. marca
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
ANA LESAR, kmetica, Hrovača: „Muči me bolezen. Pa drago je vse preveč v trgovinah za nas, kmete. Kar prodamo mi, kmetje, jc pa prepoceni. Mleko je tako poceni, da je videti, kot da brijejo norce iz nas. Tudi živina je prepoceni."
NATAŠA ŽIBERT, uslužbenka iz Ribnice: „Lahko bi dajali več za urejanje nekaterih skupnih zadev, in sicer tako domačih, na primer za vrtec, kot skupnih, na primer za dom mladine in borcev v Kumrovcu. V Ribnici si želim še boljše trgovine, več konfekcijskih trgovin. Zdaj moram po vse v Ljubljano, ker je pri nas skromna izbira.“
12. marca je občinska skupščina Ribnica po obširni razpravi in obrazložitvi sprejela novi občin ski statut. Na sliki: odborniki glasujejo za novi statut. (Foto: J. Primc)
V kratkem bomo glasovali ZA novi samoprispevek, s katerim bomo uredili nekatere najpotrebnejše komunalne zadeve v posameznih krajevnih skupnostih, asfaltirali ceste, Kočevje pa bo dobilo bazen in telovadnico, kar bo uporabljala seveda tudi mladina s podeželja.
Povprašali smo nekatere občane, če bodo glasovali ZA samoprispevek ali proti njemu in zakaj bodo glasovali ZA oziroma proti. Dobili smo take odgovore:
LADO BIZJAK, Dolga vas 11, zaposlen v ITAS: ,,Sem za samoprispevek, ker sem za to, da dobi Kočevje plavalni bazen. Če se hočeš zdaj poleti osvežiti, moraš na Kolpo, Krko, v Ljubljano ali na morje. Vse to pa je daleč. Naša Rinža je preveč onesnažena. Pred desetimi leti sem se kopal v njej in dobil izpuščaje, ki se mi še danes poznajo po nogah. Rinža je nevarna za zdravje, zato sem za bazen in za telovadnico tudi. Drugod imajo bazene že po šolah; v Domžalah, ki so manjše kot Kočevje, imajo kar 3 ali 4 telovadnice, pri nas pa le eno.“
FRIDO VEBER, Predgrad: „Sem ZA samoprispevek, ker se bo zdaj v večji meri vračal denar na podeželje. Tako si bomo lahko uredili tiste zadeve, ki jih najbolj potrebujemo."
GIBANJE PREBIVALSTVA
KAKO ŽIVIMO? - Razstavo fotografu »Kako žive ljudje od Raščice do Dolenje vasi“ bodo odprli jutri ob 16.30 v ribniškem gradu. Fotoamater France Modic, ki žc 20 let neutrudno slika po naših krajih, bo pokazal 80 fotografij, velikih 50X60 cm in 40X50 cm. Modic je doslej že razstavljal ob 500-letnici Velikih Lašč, 10-letnici doma na Grmadi in 200-letnici smrti čebelarja Antona Janše.
LUKNJA PRI LUKNJI - Na sta-rem odseku asfaltirane ceste v Goriči vasi je veliko lukenj. Tudi Struška ulica v Ribnici se ponaša z njimi. Prav bi bilo, da bi jih zalili z asfaltom in ne le krpali z blatom ali peskom, ker ga avtomobili kmalu zmečejo ven.
MOLK PRED VOLITVAMI - Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica jc bila pod točko „Vprašanja odbornikov in odgovori" tišina. Volitve so namreč že pred vrati, odborniki so utrujeni, zato tudi molk.
POZABLJENO DELO V zadnjem obdobju je izšlo nekaj knjig, ki so jih napisali domačini, in sicer: Janez Debeljak, „Plcnkača pesmi poje“; Miha Mate, „Široka usta"; Rudi Mohar, zbirka pesmi;
FRANCE BRUS, Kočevje: „Nisem bil za samoprispevek za cesto, ker cesta ni občinska, ampak republiškega in medrepubliškega pomena. Če bi takrat dajali za bazen in telovadnico, bi to že imeli in še precej cenejše bi bilo. Vsi v Kočevju nimajo avtomobilov, da bi se vozili na Kolpo in morje. Zato sem ZA no-
vi	samoprispevek, s katerim bi zgradili v Kočevju bazen in telovadnico. Oboje bo v korist tudi otrokom iz okoliških krajev, in ne le kočevskim."
BROŠURA O SAMOPRISPEVKU
Pred kratkim je izšla tudi posebna brošura SAMOPRISPEVEK, ki jo je lepo in pregledno pripravil ter uredil Matija Cetinski. Dobilo jo je vsako gospodinjstvo. V njej je podrobno razloženo vse v zvezi z referendumom za novi samoprispevek.
V	januarju in februarju na območju matičnegurada Kočevje ni bilo rojstev. V januarju se je poročilo 5 parov, v februarju pa 8. Umrli so: JANUARJA: Franc Koesel, upokojenec iz Kočevja, Kolodvorska 16, star 71 let; Marija Stalzer, osebna upokojenka iz Dolge vasi 70, stara 75 let; Peter Pugelj, socialni podpiranec iz Tržiča 8, star 75 let; Mihael Cetinski, upokojenec iz Stare cerkve, nova hiša, star 67 let in Ivanka Klepec, gospodinja iz Dolge vasi 28, stara 61 let; v FEBURARJU: Alojz Lunder, upokojenec iz Šalke vasi 9, star 72 let; Zofija Kuruzar, osebna upokojenka iz Kočevja, Podgorska ulica 3, stara 75 let; Matija Hudorovič, delavec iz Željn, star 46 let; Frančiška Hegler, delavka iz Kočevja, Kolodvorska 21, stara 47 let; Alojzij Gorše, kmet iz Rapljevega 8, star 88 let; Jože Poje, delavec iz Morave 17, star 60 let; Ivan Jurca, upokojenec iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 10, star 69 let; Ignac Zvoljenk, gradbeni delovodja iz Ljubljane, Prešernova cesta 17, umrl v Kočevju, star 48 let, in Jože Resman, upokojenec iz Kočevja, Rožna ulica 25, star 59 let.
France Grivec pa je zbral obširen material ob 100-letnici gasilstva v Dolenji vasi. Avtorji in zbiralci tega blaga niso dobili doslej nobenega priznanja ali nagrade, Še stroške za opravljeno delo so jim menda pozabili povrniti. Prav bi bilo, da bi o tem rekla svoje temeljna izobraževalna skupnost, ki bi verjetno morala prispevati h kritju stroškov, če jih ni pokrila izdaja knjige. Razen tega bi lahko posebno uspešno in za občino pomembno delo dobilo tudi „Urbanovo nagrado", ki je zdaj uvedena.
— Sem sem se peljal po Struški ulici in je avto padal iz luknje v luknjo.
— Jaz pa 9em šel peš in mije kapljalo s streh oziroma žlebov na glavo.
Spomin na maščevanje ranjene zveri
Zadnje divjanje nacistov in ustašev v Beli krajini - Sedem požganih vasi Krajevni praznik Adlešičev za spomin - Letos pobratenje
Nacistična sodrga je ob pomoči ustašev 22. marca 1945 v Beli krajini še zadnjič pokazala zobe. Za njo so ostajali mrtvi borci in požgani domovi v Adlešičih in še šestih vaseh. Štab karlovškega vojnega področja se je skupaj s partizansko bolnišnico, ki je bila tu vse od 1943. leta, še pravočasno umaknil, sovražniki pa so se maščevali z ognjem in mečem. Vendar le do prihoda borcev VIII. brigade, ki so okupatotje za vedno pregnali iz teh krajev.
V. spomin na ta dogodek praznujejo na ta dan v Adlešičih svoj krajevni praznik. Letos pripravljajo praznovanje skupaj, s krajevno skupnostjo še vse družbenopolitične organizacije. Praznik bo namreč še posebno svečan, saj se bodo prebivalci adlešičke krajevne skupnosti pobratili z občani treh hrvatskih vasi: Prlišča, Vukove Gorice in Ladešič drage. Z njimi že dolgo tesno sodelujejo v vsakodnevnem življenju. Čeprav je med njimi Kolpa, ne poznajo meje.
V	krajevni skupnosti Adlešiči živi sedaj okrog 1.200 prebivalcev,
KDO BO KAJ?
Kadrovska sestava bodoče občinske skupščine še predvideva takole: predsednik skupščine naj bi bil še naprej inž. Martin Janžekovič, predsednik občinskega izvršnega sveta pa Jože Vajs, sedaj v. d. direktorja v „Beltu44. Oba bi opravljala te dolžnosti poklicno. Za predsednika zbora združenega dela kandidira Božo Sobar, zbora krajevnih skupnosti Danilo Rus in družbenopolitičnega zbora dosedanji poslanec Anton Troha.	.
^	s
CILJ - VOLITVE
Temeljne kandidacijske konference po krajevnih skupnostih so bile zelo dobro obiskane. Na njih so govorili o najrazličnejših kandidatih za bodoče delegate, izvolili nove svete krajevnih skupnosti, sprejeli nove statute krajevnih skupnosti in imenovali volilne komisije pri svetih
krajevnih skupnosti. Njihovi predsedniki so se s člani občinske volilne komisije že dogovorili o delu pred volitvami, imenovali pa so tudi volilne odbore, ki bodo skrbeli za potek volitev na 81 voliščih, kolikor jih bo v krajevnih skupnostih.
včasih pa so bili ti kraji bogatejši za več kot petsto prebivalcev. Borna belokranjska zemlja ne daje dovolj za življenje. Ljudje so odšli. Pa ne v tujino. Selili so se v industrijske centre v Sloveniji, v zadnjem času pa se jih vse več zaposluje kar v občini: v Črnomlju, na Vinici, v Semiču. Okrog 90 delavcev se iz krajevne skupnosti vsak dan vozi na de-
lo.	Sicer pa je iz teh krajev zaposlenih več kot 200 ljudi. Če bi se kdo spomnil in v Adlešičih zgradil kak obrat, mu delovne sile ne bi bilo treba iskati.
Ob sušnih dneh v Adlešičih in sosednjih vaseh zmanjka vode. S pomočjo gasilcev prebivalci stvar kar nekako uredijo, in čeprav so načrti za vodovod že dolgo časa „na svet-lem“, prebivalci ne tarnajo, ker nimajo vodovoda. „Bo že!“ pravijo, saj vedo, da bi veljala gradnja vodovoda zelo veliko denarja. Toliko, da
ga za zdaj ne morejo zbrati niti s pomočjo občine. Odločno pa zahtevajo asfaltno prevleko na cesti Črnomelj - Adlešiči. Asfalt bi kraj „približal44 Črnomlju, saj bi bili v občin skem centru v desetih minutah, z av tomobilom, seveda. Nekaj kilometrov asfaltnega traku so na to cesto že položili, manjka ga še kakih se dem kilometrov. Preveč vroče si prebivalci Adlešičev želijo asfaltne ceste, da bi ravnodušno čakali, kdaj se bo asfaltiranje nadaljevalo.
;,Ljudje največ govorijo o tem. Še celo sedaj, ko je pred nami krajevni praznik in ko se vneto pripravljamo na volitve, ne morejo pozabiti na to, sedaj makadamsko, kmalu pa upam, asfaltno cesto,“ je povedal tajnik krajevne skupnosti Alojz Cvitkovič.	B.	PODOBNIK
BODO ŽEJNI?
Ljubiteljem ranega jutranjega Šilca „močnega41 v črnomaljski občini je odzvonilo. Odborniki občinske skupščine so namreč na zadnji seji sprejeli odlok, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač pred 7. uro. Kako bodo „prizadeti" ukrepali, se še ne ve.
Belsad: skupaj bolje
Lani deset, letos dvajset milijonov celotne realizacije
Po lanski združitvi Kmetijske zadruge in Belsada je 80-članski kolektiv spoznal, da je njegova prihodnost v skupnem delovanju in v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo. „Belsad“ je lani imel okrog 10 milijonov celotnega dohodka, letos pa naj bi se ob koncu leta pohvalil že z dvajsetimi milijoni. Združitev je bila torej zares uspešna. ^
V Beli krajini sadje dobro rodi. In v zadovoljstvo kmetov njim ne bo več treba misliti, kam bodo prodali Svoje tržne presežke. Sedaj vedo, da bodo lahko vse, česar sami ne bodo porabili, prodali „Belsadu41. V kolektivu namreč pravijo, da potrebujejo in bodo potrebovali toliko sadja, da bodo lahko vedno odkupili vse sadje, ki jim ga bodo kmetje ponudili. Pa ne le sadje.
V „Belsadu44 nameravajo povečati tudi predelavo povrtnin. Te nai bi v
m
■
sodelovanju s kooperacijsko službo kmetijske zadruge odslej v večji meri pridelovali kmetje. Kumarice in rdeča pesa v Beli krajini uspevata, nekatere druge povrtnine pa bodo šele preizkusili. Da pa bodo vse sadje in povrtnine zares lahko predelali, bodo v „Belsadu44 letos kupili nove stroje, ki jih bodo postavili v obrat za predelavo povrtnin in za predelavo sadja v marmelado.
Prvi del rekonstrukcije tega obrata, ki bo veljala 5,6 milijona dinarjev, bo končan že jeseni letos.
B. P.
Okrog 850 ton odpadnega železja se ie lani zbralo na prostoru črnomaljskega „Dinosa“. Naibrž bi bilo lepše, če bi „očem s ceste“ pogled na pokopališče odpadkov zakrili. (Foto: B. Podobnik)
ČRNOMALJSKI DROBIR
SOLA - Zadnji petek so se pričela predavanja za 42 slušateljev politične iole. Predavanja in seminarji, obojih bo skupno 60 ur, bodo ob
Ktkih, sobotah in nedeljah, iolo pa do zak^učili čez en mesec.
PRESENEČENJE so pripravili otroci svojim mamicam v Butoraju za njihov praznik. Pripravili so jim lep kulturni program, ki so ga popestrile ie pevke črnomaljskega ženskega pevskega zbora pod vodstvom Silvestra Mihelčiča. Razveselili so sto žensk.
VSE O RAKU - Predavanja novomeškega zdravnika dr. Adolfa Zu-niča o zgodnjem odkrivanju in zdravljenju raka se je v Butoraiu
udeležilo okrog 70 prebivalcev. Po predavanju je vladalo med poslušalci
navdušenje, no
__ __ pot
dr. Zunič zahtev-Jco razložil s preprostimi in razumljivimi besedami, pokazal pa je tudi diapozitive. S predavanjem t istim naslovom so bili zelo zadovoljni tudj na Vinici^kjrfr so po predavanju podelili 19 zaslužnim Članom RK zričke. Obe predavanji je organiziral črnomaljski občinski odbor RK.
ZAKAJ razbijajo in kvarijo prometne znake po mestu? To ie skorajda vsakdanji pojav, ve sc. da
počno to mladi objestneži, prebivalci pa bi želeli, da bi krajevna skupnost kakšnega tudi odkrila in prijavila, saj bi ga kazen mogoče le spametovala.
SAMO ZAČETEK - Črnomaljci, ki se hranjjo v novi Vtatorjevi restavraciji v Gradu povedo, da so s prostori in strežbo zadovoljni, s kvaliteto hrane pa ne. Ta je bila dobra le nekaj dni po otvoritvi restavracije.
DOMA NAJ BO -*■ Matičar in fcf krajevnega urada v Adleiičih namreč. Nikolaj Novak, ki v tem kraju opravlja to delo, mora dva dni v tednu službovati tudi v Črnomlju. Prebivalci Adleiičev pa pravijo, da bi v Črnomlju lahko shajali tudi btez riega, oni pa ga zares potrebujejo, ker v krajevni skupnosti nimajo nobenega poklicnega uslužbenca in ra-. ,to, da bi onravtfal pisarniško delo za krajevno skupnost In družbenopolitične organizacije. ■, s.. -.
VZDRŽEVALI BODO CE-STE - Občinski cestni sklad bo v , soglasju z odborniki občinske akujv' Ščtnc podpisal pogodbo, po kateri bosta črnomaljska in kočevska „Koiminata4* ter „Gozdni obrat4* vzdrževali več kot 100 km občinskih cest v občini. Ta podjetja so Že doslej vzdrževala ceste v občini.
Les da denar
Kar malce nejevoljno je zasa-jal vile v kupe hlevskega gnoja in ga trosil po njivi. „Da bosta pesa in korenje, ki ju bom posejal v marcu, bolje rastla in se debelila,44 je povedal Anton Metež iz Velikega Nerajca. Nejevoljen pa ni bil zato, ker ne bi maral delati. Saj kmet še pomisliti ne sipe na kak dan dopusta. Nejevoljen je bil, ker ...
„Ker ni umetnih gnojil. Kar naprej jih neki kmetijski strokovnjaki priporočajo in hvalijo, da bi človek mislil, da brez njih ne bo nič zrastlo, no, ko pa jih hočeš kupiti, jih ne dobiš. Zares žalostno, da niti gnojil ni! Se dobro, da imam v hlevu dva vola in dve kravi, da imam s čim gnojiti.**
- Kaj v*e pridelujete na svojih njivah?
,.Nisem se specializiral. Premalo zemlje imam za kaj takega in premalo denarja, da bi si kupH stroje. Vsega sejem pamalo,največ pa pridelam krompirja, ajde inkorttze.** < *»	,	,
. - Za trg?	»;>-
„Bolj maki, bolj za doma.“‘V
- Kje p« dobite denar? i >. ‘-1
„Na srečo je hčerka v službi v
semilki.„Iskri*4 in prinaša plačo.'j No, pa nekaj gozda imamo. Edino nekaj lesa z gotovostjo prodamo in k^j zaslužimo.** 't•:
- Kaj bi naredili, ko bi imeli' denar?
,.Sezidal bi si dober hlev za živino in prašiče. Potrebno je, pa nimam kje dobiti denarja. Hišo smo si s pomočjo posojila borčevske organizacije zgradili.44
- Ste zadovoljni?
„Sem. Jezi pa me, da imam partizanščino priznano od 1942. leta dalje, ne dobim pa nobene pomoči.*4
B. P.
Med počitnicami jih je zima opeharila, vendar je šolatjem tik pred slovesom vseeno podarila nekaj zimskih radosti. Mladi Metličani so se veselili pod Goijanci (Foto: B. P.)
Pridne roke so pot do uspeha
Letošnje naložbe v »Beti«« bodo pričele vračati vloženi denar še letos - Letos nameravajo narediti 30 odstotkov več - Večja produktivnost
Čeprav tekstilni industriji v zadnjem času — lani in tudi letos — ne cvetgo rožice, v TOZD „Beti“ vseeno pogumno načrtujejo nova vi aganja, ki naj bi pomagala prebroditi sedanji težavni položaj tekstilne industrije v naši državi in tudi v tujini. Okrog 18 milijonov dinaijev nameravajo letos investirati v „Beti“. Največ denarja bodo porabili za nakup strojev. Nekaj jih bodo kupili v tujini, nekaj pa doma. Že do konca aprila pa naj bi jih pričeli uporabljati.
Letos bodo končali gradnjo novih proizvodnih prostorov v TOZD Mirna peč in TOZD Črnomelj. Za oboje bodo porabili 2,5 milijona dinarjev, ker so v gradnjo obeh proizvodnih prostorov že lani vložili 8,5 milijona dinaijev. Uvozili bodo za 12 milijonov dinarjev modernih strojev, doma pa bodo kupili za 2,5 milijona opreme. Pri letošnjih naložbah si bodo pomagali z osmimi milijoni tujih in petimi milijoni domačih posojil, iz svojih skladov pa bodo prispevali pet milijonov dinarjev.
Največ letos načrtovanih naložb bo končanih že do maja, zato v kolektivih TOZD „Beti44 računajo, da
bodo naložbe že letos pričele vračati vloženi denar. Sedem proizvodnih TOZD „Beti44, TOZD izobraževalni center in skupne službe - skupno je zaposlenih okrog 1.500 delavcev — naj bi letos dosegle za 30 odstotkov večjo celotno realizacijo kot lani. Ob koncu leta se bodo zaposleni v vseh TOZD tega kolektiva, seveda če bodo zastavljeni načrt dela v letošnjem letu izpolnili, pohvalili: „Naredili smo za 275 milijonov dinarjev, novih seveda!44
„Za trideset odstotkov več kot lani naj bi naredili zaradi novih strojev, povečane produktivnosti, boljše organizacije dela in pa zaradi 7 odstotkov več zaposlenih,44 je povedal finančni direktor „Beti44 Jože Jankovič. „Tudi izvozili naj bi letos več kot lani. Za 3,3 milijona dola-rjev naj bi iztržili na zahodnem in vzhodnem tržišču za naše izdelke. Včasih smo izvažali samo v zahodno
Evropo, sedaj pa smo spoznali, da ne smemo zanemarjati in podcenjevati možnosti prodaje v SZ, ČSSR, na Poljski in na Madžrasko.44
Čeprav se tudi „Beti44 ne more izogniti težavam, ki spremljajo tekstilno industrijo - predvsem je težko pridobivati surovine, katerim cene skorajda vsak dan „nihajo44, pa tudi izdelke je čedalje teže prodajati — v kolektivu niso malodušni. Vso pozornost so posvetili modernizaciji, izboljšanju delovnega procesa, organizacije dela, vsemu, kar vodi k večji produktivnosti.
B. PODOBNIK
USPEŠNO PRED KONGRESOM
Pretekli petek so člani občinske konference ZKS ocenili predkongresne priprave komunistov v občini in potrdili listo s kandidati za organe ZKS in ZKJ. Ugotovili so, da je bila razprava o predkongresnih dokumentih v občini uspešna. Udeležila se je je večina komunistov, in kar je še posebno značilno, v teh razpravah so sodelovali tudi številni nekomunisti, ki pa kažejo za bližnji kongres ZKS veliko zanimanja.
Prvi program dela KS
Krajevna skupnost je dobila prostore - Bo našla tudi poklicnega tajnika? Bogat program
M Stanki zaupajo
•> V metliški „Beti44 so zelo temeljito opravili evidentiranje in kandidiranje za člane delegacij v občinskem zboru združenega dela. Kar vzorno, so povedali na občinskem sindikalnem svetu. Svojih kandidatov za člane delegacij niso poiskali kar „na srečo44 v posameznih TOZD, pač pa so jih predlagale skupine zaposlenih. Vsaka skupina je prispevala po kakšnega delegata in si tako zagotovila vse možnosti, da bodo delegati zares delovali tako, kot bodo od njih tetjali tisti, ki jih bodo izvolili. Med kandidati za delegacijo v zboru združenega dela, če bo izvoljena, bo delegatka TOZD Kod ranka, je tudi delavka v tem obratu Stanka Janjac.
- Kaže, da boste dobili svoj sedež v sejni dvorani občinske skupščine .,.? - smo jo vpraša-
li.
„Sem šele kandidatka in še ne vem, če bom izvoljena. Na kandidatni listi nas je namreč več kot^pa nas ali jih bo v naši dele-
- Sodelavci *> vam torej izkazali zaupanje. Ga boste, če boste izvoljeni, upravičili? .
„Zaupanje so mi izkazale sodelavke, saj smo v našem obratu zaposlene .samo Jenske. ‘Seveda aepi ponosna,.Al *> mi '&fcaxale zaupanje, vem pa Judi,' tla -bo morebitna nova naloga terjala-mnogo truda in dodatnega dela. Rada bi upravičila zaiuuqje, vendar m na vse te stvari fte premalo spoznam. Prav bi bilo, če bi delegate še o marsičem pouči-IL“
- Delate na normo?
„Da, in to v štirih izmenah. Zato menim, da bi morali biti vsi sestanki, ki jih i.e bo ravno ma-
lo,	izven delovnega Časa.*4
- Za kaj si boste, če boste izvoljeni, najbolj prizadevali?
„Da bom o delu skupščine seznanjala svoje- volilce, na kar so doslej odborniki največkrat kar pozabili.**
Krajevna skupnost Metlika je bila ustanovljena šele lani. Zato njeno delo doslej še ni bflo dovolj vidno, odslej pa naj bi bilo drigače. Za letos si je krajevna skupnost že pripravila delovni program, o katerem bodo razpravljali še občani, če bo pro-g-am sprejet in seveda tudi izpolnjen, bodo porabili za vzdrževanje cest in za delovanje krajevne skupnosti 478 tisočakov, za investicije pa 500 tisočakov.
Krajevna skupnost je dobila tudi svoj prostor v pisarni, kjer je včasih delovala turistična pisarna. Sedaj si prizadevajo, da bi zaposlili poklicnega tajnika krajevne skupnosti, saj so spoznali, da krajevna skupnost brez kadrov ne more uspešno delovati. V njeni pristojnosti je čedalje več zadev in krajevna skupnost ima vse ve-
čji vpliv na življenje svojih prebivalcev.
Odkod bo krajevna skupnost letos dobila denar za financiranje svojega programa, še ne vedo. Vedo pa, da so vse stvari, navedene v tem programu, zares potrebne. Med drugim naj bi, delno letos, nekaj pa v prihodnjih letih, asfaltirali vse ceste, ki so povezane z glavno cesto, lotiti pa se bo treba tudi gradnje nove avtobusne postaje, tržnice in preurediti križišče pred gasilnim domom. Omenjenih investicij krajevna skupnost seveda ne bo financirala, vendar pa je na te probleme že opozorila.
Letos naj bi med drugim dokončali kanalizacijo in obnovili vodovod na Bregu revolucije, izdelali načrt za preskrbo Metlike z vodo, načrt za kanalizacijo ob Novi cesti, ki jo bo treba tudi asfaltirati, narediti načrte za kanalizacijo v Križevski vasi, ob Navratilovi poti in ob levi strani Vinogradniške ceste proti Veselici.
SPREHOD P0 METLIKI
DOGOVOR - 13. marca je imel sestanek koordinacijski štab občinske skupščine. Udeleženci so se pogovorili o nadaljevanju akcu za sklepanje, sporazumov in o usklajevanju programov in predračunov, obravnavali pa so tudi osnutek občinskega družbenega dogovora.
PESMI ~ Literarni večer, kiaoga priredili 9. marca mladi v svojept’ klubu, je 'zdo uspel. Po branju pefr^. mi so se poslušalci sproščeno pogovarjali z avtorji Marjanco Cotoič, Bogdanom Končarjem in Tonijem ' Vovkom.iOb koncu so izrazili željo, ,da bi bilo. podobnOi'. večerov Čim •'več: .	•'	; '	■
LUKNJE - Na nekaterih delih glavne ceste skozi mesto je asfalt
precej zdelan. Luknje zasipavajo zdaj s peskom, a to ni za dolgo. Po-trebn bi jih bilo zaliti z asfaltom.
ZAPRTO — Čeprav je bila ljudska knjižnica odprta že novembra, si ie zdaj ni mogoče sposojati knjig. Odgovorni bi morali poskrbeti, da se stvari hitro urede,*aJ ni malo takih, ki vprašujejo po branju.
GOSTOVANJE r. Uredništvo An-£*ei« jje pripravilo. y nedeljo, 17. marca* prireditev „Beseda, pesem in Antena^. Nastopili <so: Marjan Kra{j, Janez Hočevar - Riđe, Tone Fornezzi - Tof, Evgen Jurič, ansambel Grofje Cefjski, Ultra 4, Franjo Bobi-nac, Irena Kohont, Braco Koren, Toni Gašperič, Andrej Plevnik, pa tudi člani uredništva.
metliški tednik
P pod zamaški piva PILS vas čaka več kot 100 000 nagrad:
0 2 avtomobila (RENAULT 5 k in VW 1200), £ 4 barvni televizorji, 10 prenosnih televizorjev, 1 50 kasetnih magnetofonov, 4 000 pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice piva PILS.
* {**m} *	*	m
IT Zberite 4 zamaške z enakimi, a p raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad I in dobitek bo brez žrebanja vaš.
» Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu piva PILS.
Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov
TALIŠ MARIBOR, m*/,**« »o 62000 maribor
Nagradni zamaiki vel/a/o do vhl/ucno 30 ma/a 1974
Vel/avne nagradne zamaške rt>i/dete tudi pod ostalimi vrstanll piva TALIŠ
PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom!
DOLENJSKI LIST
n?
Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko mehanizacijo, ki je v programu
KŽK Kranj — agromehanika, in sicer:
. - 15 in 18 •• Tomo Vinkovic * - paSqua»i
- traktori1 " liianstce Pr°'^°KW __ traktoru 'tal 58 »n 82^ traktori« 6 ;n 42 K.M
So ^ov	proizvodnje
_ tet vseh vrst P
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika,
Cesta JLA 1, telefon št. 064-23-485 in 064-24-778
PROSTA DELOVNA MESTA!
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA SPLOŠNE VODNE SKUPNOSTI DOLENJSKE,
NOVO MESTO
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJE GRADBIŠČA
2. VEČ GRADBENIH TEHNIKOV za delo v operativi
3. EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v računovodstvu
4. VEČ GRADBENIH DELOVODIJ
POGOJI:
pod 1. moški s končano srednjo gradbeno šolo in strokovnim izpitom
pod 2. moški s končano srednjo gradbeno šolo, nekaj delovne prakse ali pripravnik,
pod 3. končana srednja ekonomska šola z najmanj 2 letoma
ustreznih delovnih izkušenj
pod 4. končana gradbena delovodska šola
Posebni pogoj za zasedbo vseh delovnih mest je 60-dnevno poskusno delo.
Za delovno mesto pod točko 1 je takoj na razpolago družinsko stanovanje, za delovna mesta pod točko 2. in 4. pa po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi dostavite splošni službi Splošne vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto, Trdinova 23, v 8 dneh po objavi.
LICITACIJA!
LICITACIJA ZA „ZASTAVE 750"
AVTO-MOTO DRUŠTVO Novo mesto ponovno razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo 24. marca 1974 ob 9. uri v Gasilskem domu, C. Herojev 27, Novo mesto, za odprodajo petih OSEBNIH AVTOMOBILOV Z 750, letnik 1972. Vozila so vozna. Ogled vozil bo možen pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 odst. kavcijo. ^)ružbeni in zasebni sektor sta si pri licitacijMinakoprav^
TEHNIČNI PREGLEDI
TRAKTORJEV
Komisija za tehnične preglede pri
SGP PIONIR, TOZD MEHANSKO—KOVINSKI OBRAT, NOVO MESTO
sporoča lastnikom TRAKTORJEV v občinah NOVO MESTO in TREBNJE, da bo opravljala TEHNIČNE PREGLEDE po naslednjem razporedu:
25. 3. 1974 v ŠENTJERNEJU
26. 3. 1974 v ŠKOCJANU
27. 3. 1974 v TREBNJEM 28.3. 1974 v VELIKI LOKI
29.	3. 1974 v MOKRONOGU
1. 4. 1974 v DOLENJSKIH TOPLICAH
2. 4. 1974 v ŽUŽEMBERKU
Pregledi se bodo pričeli vsakokrat ob 15. uri.
Komisija prosi tudi lastnike traktorjev, ki jim registracija še ni potekla, naj pripeljejo traktorje na pregled, da bi registracije uskladili z novimi, ker bodo v bodoče vsako leto približno ob istem času.
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST DELOVNE SKUPNOSTI ZAVODA ZA KULTURO BREŽICE, Trg dr. Ivana Ribarja 12
razpisuje prosti delovni mesti
1. ORGANIZATORJA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA -ENOTA DELAVSKA UNIVERZA
2. KNJIŽNIČNEGA MANIPULANTA - ENOTA OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
1. višja izobrazba — družbenoslovne smeri
2. končana osemletka
Osebni dohodki, poskusno delo in pripravniška doba po samoupravnem sporazumu.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali se osebno zglasite na gornji naslov.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
bonboni
VISOlg
VODIJO V 1 KVALITETI
JAVNA DRAŽBA!
Kmetijska zemljiška skupnost občine Črnomelj RAZPISUJE
javno dražbo spodaj navedenih zemljišč, ki so družbena lastnina,
za dne 25. marca 1974 ob 8. uri
v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Črnomelj
v Črnomlju, Zadružna cesta št. 6.
a. pare. št. 2316/1 in 2316/2 — travnika v velikosti 152 m2 pod k.o. Tanča gora. Izklicna cena za obe parceli je
760,00	din;
b. pare. št. 4170/2 — pašnik v velikosti 628 m2 pod k.o. Preloka. Izklicna cena je 1.256,00 din;
c. pare. št. 1238/2 — neplodno zemljšče v velikosti 626 m2 v k.o. Dobliče. Izklicna cena je 5.008,00 din.
č. del pare. št. 1335 - vinograd in pare. št. 1337 - vinograd po 15,00 din za 1m2 zemljišča ter pare. št. 1336 - travnik in 1207 - pašnik po 5,00 do 10,00 din za 1 m2 zemljišča. Vse parcele so vpisane pri vložni številki 356 k.o. Dobliče.
Kupci bodo morali položiti pred začetkom dražbe varščino v višini 20 % od izklicne cene.
Zdražitelj nosi poleg kupnine tudi vse stroške prenosa in prometni davek od nepremičnin.
PROSTA DELOVNA MESTA!
»KOVINARSKA« tovorna industrijske opreme in konstrukcij - KRŠKO
vabi k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO VISOKO KVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV.
Tovarna je pred nadaljhjo razširitvijo na podlagi vlaganja domačega in tujega kapitala. Podjetje nudi zanimivo delo in soliden osebni dohodek. Zainteresirani lahko občasno sodelujejo pri montažah doma in v inozemstvu.
Interesente vabimo na razgovor v kadrovski oddelek podjetja.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Trgovsko podjetje na debelo in drobno „PRESKRBA", KRŠKO
razglaša
prosta delovna mesta prodajalcev za naslednje trgovine:
- TEHNIČNE STROKE V KRŠKEM IN NA SENOVEM
- KOZMETIKE V KRŠKEM
- USNJA IN PLASTIČNIH IZDELKOV V KRŠKEM
- MEŠANE STROKE NA RAKI IN V KOSTANJEVICI.
Pogoji: končana šola za prodajalce in po možnosti izkušnje v navedenih strokah.
Pismene prijave sprejemamo 10 dni po objavi. Stanovanja niso zagotovljena.
Odbor za medsebojna delovna razmerja TRGOVSKEGA PODJETJA SEVNICA
objavlja Prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE - TAJNICE v kadrovsko-splošnem sektorju podjetja.
Pogoji za zasedbo: — administrativna srednja šola z dveletno prakso.
Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in potrebni praksi pošljite v 10 dneh po objavi na Trgovsko podjetje Sevnica, kadrovsko-splošni sektor.
C
vsak četrtek
liTiMkMMil
LICITACIJA
Licitacijska komisija pri Viatorju TOZD Črnomelj razpisuje licitacijo za POLTOVORNI AVTO FIAT 620, leto izdelave 1969, v voznem stanju, z novim motorjem. Izklicna cena je
14.000	din.
Licitacija bo 29. 3. 1974 ob 9. uri na upravi Viatorja-TOZD Črnomelj, Črnomelj, Kolodvorska 62.
J
DELO NA MORJU!
%
POČITNIŠKI DOMOVI delavcev organov za notranje zadeve LJUBLJANA, Kotnikova 8a
RAZPISUJE
prosta delovna mesta v počitniških domovih Debeli rtič, Savudrija in Umag za določen čas, in sicer:
\
1. EKONOMA
2. SKLADIŠČNIKA
3. FINANČNIH MANIPULANTOV
4.* KUHARICE
5. TOČAJKE
6. KUHINJSKE POMOČNICE
7. POMIVALKE BELE POSODE
8. SERVIRKE
9. SNAŽILKE
10. PERICE
11. SOBARICE
12. DELAVCEV
poLno
Za vsa delovna mesta so zaželeni tudi upokojenci s delovno dobo.
Pismene ponudbe sprejema uprava Počitniških domov v Ljubljani, Kotnikova 8/a
OBVESTILO
Delovne ljudi in občane občine Novo mesto obveščamo, da so za volitve 31. 3. 1974 sestavljeni splošni volilni imeniki. Vsak delovni človek in občan ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravke:
— če on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico;
— če je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice na območju občine Novo mesto oziroma določenega volišča;
— če je kdo, ki je umrl, vpisan v volilni imenik;
— če je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Splošni volilni imeniki bodo razgrnjeni do 26. 3. 1974 v krajevnih uradih občine Novo mesto (med uradnimi urami) in prijavno-odjavni službi oddelka z^ notranje zadeve občine Novo mesto za območje matičnega urada Novo mesto.
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
PROSTA DELOVNA MESTA!
ISKRA, IEZE,
TOZD UPORI, ŠENTJERNEJ,
vabi k sodelovanju delavce naslednjih kvalifikacij:
- DIPL. ING. FIZIKE,
- EKONOMSKE TEHNIKE,
- KOVINOSTRUGARJE,
- KOVINOREZKALCE,
-BRUSILCE,
-ORODJARJE,
-STROJNE KLJUČAVNIČARJE,
- DELAVCE ZA PRIUČITEV (STAROST NAD 18 LET
- ZA DELO V TREH IZMENAH).
Prijavite se kadrovskemu oddelku naše TOZD, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije.
OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA
V	Novem mestu
razglaša prosto delovno mesto HIŠNIKA IN SNAŽILKE.
Za zakonski par v šoli enosobno stanovanje. Nastop takoj.
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO
ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL RAZPISUJE
VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C IN E KATEGORIJE V NOVEM MESTU: Vpišejo se lahko kandidati, stari 17 let, z najmanj 6 razredi osnovne šole oziroma kandidati z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije neglede na izobrazbo.
Prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— dokazilo o izobrazbi
— fotokopijo vozniškega dovoljenja za C kategorijo
— zdravniško spričevalo
Interesenti vložijo pismene prijave v tajništvu centra. Ulica talcev 3, vsak dan od 8. - 14. ure.
O pričetku tečaja bodo kandidati obveščeni pismeno.
Ravnateljstvo
PROSTA DELOVNA MESTA!
ISKRA -
TOZD TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO,
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
2. TEHNIČNEGA RISARJA
3. VEČ KV ELEKTROMEHANIKOV !N KV KLJUČAVNIČARJEV
4. VEČ PK DELAVCEV
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1: visoka ali višja izobrazba pravne smeri s triletno oziroma petletno prakso na odgovornih delovnih mestih pravne smeri, pasivno znanje enega od svetovnih jezikov, moralna in politična neoporečnost.
POd 2: dokončana šola za tehničnega risarja, zaželena praksa.
Pod 3: poklicna šola elektro oziroma kovinarske smeri.
Pod 4: veselje do električne stroke
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in samoupravnem sporazumu.
Rok prijave 15 dni po objavi razpisa.
Prijave pošljite na odbor za medsebojna razmerja in samoupravne odnose.
Stanovanje pod točko 1 zagotovljeno v letu 1974.
INSTALACIJSKO PODJETJE NOVOMONTAŽA razpisuje prosta delovna mesta:
1. SNAŽILKE — poln delovni čas
2. KUHARICE za razdeljevanje hrane — z manj kot polovico delovnega časa.
V
Zaposlitev od 1. 4. 1974 dalje.
Plača po pravilniku o osebnih dohodkih.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RIBNICA
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
SEKRETARJA Samoupravne stanovanjske skupnosti
Poleg splošnih pogojev in moralno-politične neoporečnosti se za to delovno mesto zahteva naslednje:
1. višja izobrazba upravno-pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih,
2. ali srednja izobrazba upravne, ekonomske ali sorodne smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih.
Vabimo zainteresirane, da pošljejo pismeno prijavo, kolko-vano z 2.— upravne takse.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijava mora vsebovati podatke o izpolnjevanju zahtevanih pogojev glede strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj. Osebni dohodek po dogovoru.
Prijave pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta št. 3.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Delavski svet delovne skupnosti skupnih SLUŽB GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoj: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse.
Poleg tega mora kandidat imeti organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Gozdno gospodarstvo, Novo mesto, Gubčeva 15, s pristavkom — „Za delavski svet".
Razpis traja 15 dni po objavi.
DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO
RAZPISUJE prosto delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA - VODJA IZOBRAŽEVALNIH OBLIK za nedoločen čas.
POGOJI:
1. višja šolska izobrazba, po možnosti pedagoške smeri
2. da je družbenopolitični delavec
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
tedenske
H
Četrtek, 21. marca - Niko Petek, 22. marca - Lea Sobota, 23. marca - Peter Nedelja, 24. marca - Simeon Ponedeljek, 25. marca -Minka Torek, 26. marca - Evgenija Sreda, 27. marca - Rupert Četrtek, 28. marca - Milada
BREŽICE: 22. in 23. 3. ameriški barvni film „Mali veliki človek". 24. in 25. 3. ameriški barvni film „Kralj džungle". 26. in 27. 3. ameriški barvni film „Princu je potrebna devica".
ČRNOMELJ: 22. 3. ameriški barvni film „Spolno osveščanje". 24. 3. ameriški barvni film „Doc Holliday". 27. 3. ameriški barvni
liMl
SLUŽBO DOBI
IŠČEM DVA kvalificirana sobo-pleskarja. Informacije dobite vsak dan. Drugo po dogovoru. Jaka Agnič, Ulica heroja Majcna 4, Trebnje.
SPREJMEM v službo dekle, ki ima veselje do aranžerstva in delno do gospodinjstva. Stane Kolman, aranžer, Bled, Finžgarjeva 10.
IŠČEMO POŠTENO dekle za strežbo v gostilni. Kvalifikacija ni obvezna. Oglasite se na naslov: Gostilna „Majolka", Krško, telefon 71-345. Stanovanje zagotovljeno, drugo po dogovoru.
ZA ČAS 8 MESECEV nujno potrebujem žensko, ki bi pazila na domu 16-mesečnega otroka. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača po dogovoru. Oglasite se po 15. uri. Ivan Kostanjšek, Šentlenart 117 a, Brežice.
DELAVCA za priučitev na stroju za plastiko sprejmem. Kovačič, Novo mesto, Nad mlini 55.
STANOVANJA
NUJNO POTREBUJEM sobo v okolici tovarne Labod ali v bližnji okolici Novega mesta z urejenim avtobusnim prevozom. Ponudbe pod „ZAPOSLITEV LABOD"
NUJNO POTREBUJEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (748/74).
ODDAM sobo s posebnim vhodom upokojenki ali dvema dekletoma za pomoč 2 uri na dan v gospodinjstvu. Nedelje proste. Karlina Brzin, Rimska 13, Trebnje.
Motorna vozila
UGODNO PRODAM dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1965. Naslov v upravi lista.
PRODAM DOBRO ohranjeno zastavo 850 special . Anton Kunc, Kidričeva 3. stolpnica, Kočevje.
PRODAM dobro ohranjenega fička, L letnik 1969. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Mala Bučna vas 22, Novo mesto.
UGODNO PRODAM moped T 12, prevoženih 18.000 km, registriran za leto 1974. Alojz Strasberger, Orešje, Šmarješke Toplice.
POCENI PRODAM FIAT 750, dobro ohranjen. Ogled vsak dan. Stanko Jevnik, Cesta herojev 3, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1968. Jože Srovin, Ljubljanska 16, Novo mesto (Bršlin).
POCENI PRODAM FIAT 750, letnik 1970, v zelo dobrem stanju. Anton Pavlin, Cegelnica 67, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968. Ivan Jalovec, Lobetova 10, Novo mesto.
PRODAM FIAT 850, prevoženih
31.000	km, v dobrem stanju. Marjan Furlanič, Regerča vas 57, Novo mesto.
PRODAM avtomobil Fiat 1300, letnik 1968. Anton Bizjak, Krško, CKZ 48.
FIAT 1300, odlično ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam za gradbeni material. Anton Drago-van, Praprot, Semič.
PRODAM
PRODAM velik filodendron, primeren za pisarniške prostore. Kr nova 36, Novo mesto.
ren za pisarniške prostore. Knsta-
film „Napadalno dekle".
KOSTANJEVICA: 24. 3. ameriški barvni film „Okusi Drakulovo kri".
KRŠKO: 23. in 24. 3. slovenski barvni film „Pastirci". 27. 3. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni".
METLIKA: Od 22. do 24. 3. ruski otroški film „Neobičajni zalogaj". Od 22. do 24. 3. ameriški barvni film „Vampirjeve ljubice". 27. in
28.	3. italijanski barvni film „Velika avantura skaramuše".
MIRNA: 23. in 24. 3. „Dvojčici zla".
NOVO MESTO: Od 22. do 25. 3. ameriški barvni film „Bomba iz Kansas Sitya". Od 26. do 28. 3. francoski barvni film „Brez naloga".
RIBNICA: Od 22. do 24. 3. jugoslovanski barvni film „Sutjeska".
ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 3. „Barguero".
TREBNJE: 23. in 24. 4. ameriški barvni film vojni „Waterloo".
Qg
eolski) prodam. Tomc, Lavrica
14,	Škofljica.
PRODAM DOBRO ohranjeno diatonično harmoniko, 3-krat glašeno, znamke Kucler. Ogled vsak dan pri Papežu, Ratie 37, p. Hinje, pojasnila na telefon (061) 86-910 od 12. ure do 13.30. do konca marca.
UGODNO PRODAM polkavč in pisalni stroj. Jožica Savkov, Dolenje Kamence 68, Novo mesto.
UGODNO PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Ogled vsak dan od
12.	ure dalje. Žnidaršič, Novi trg 8, Novo mesto.
POCENI PRODAM leseno gradbeno barako v Mačkovcu. Zglasite se v Bršlinu št. 60 v nedeljo, 24. marca, do 12. ure dopoldne na naslov Rudi Mlinarič.
PRODAM hlevski gnoj. Dol. Kamence 25, Novo mesto.
PRODAM nerabljeno anteno, kanal 5 in 12. Smola, Žabja vas 22, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo (enodelna visoka omara, dve zidni omarici in delovna miza-omarica). Naslov v upravi lista.
PRODAM SKEDENJ v dobrem stanju. Ogled na kraju samem, cena po dogovoru. Anton Koželj, Arčevca 5, 68360 Žužemberk.
PRODAM polavtomatski stroj za izdelavo cementne strešne opeke. Jože Rajgelj, Ljubljanska cesta
30,	Kranj.
PRODAM obdelano ostrešje za hišo 10 x 12 m. Naslov v upravi lista (752/74).
KUPIM
KUPIM enofazni ali trofazni hidro-for (od 110 litrov dalje). Jože Grešak, Dol. Kamence 61 a, Novo mesto, telefon 21-480.
KUPIM staro hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam v gotovini. Naslov v upravi lista (705/74).
PRODAM brejo kravo, kravo s teletom, slamoreznico in železne konjske brane. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč.
NOV GUMI voz (13, 14 in 15
PRODAM NEDOGRAJENO zidanico in nov vinograd na Trški gori. Dostopno z vsakim vozilom. Jarc, Muzejska 8, Novo mesto.
PRODAM 12 arov vinograda v Kne-žiji nad Karteljevim, primeren za vikend. Možen priključek elektrike in vode. Naslov v upravi lista (746/74).
PRODAM hišo v Dol. Toplicah, primerno za vikend. Ivan Stopar, Dol. Toplice 16a.
PRODAM del hiše z nekaj zemlje, vinogradom in sadnim vrtom na Gradišču (Dolga njiva), primerno za vikend. Dostop z avtomobili. Angela Kuplenik, Mirna 105.
V	OKOLICI RAKE pri Krškem prodam parcelo za vikend. Vodovod in elektrika na parceli. Informacije v „Gostišču Bon" na Raki.
PRODAM hišo z vrtom. Informacije dobite 24. marca in 31. marca v Šalki vasi 35 pri Kočevju od 10. ure naprej.
PRODAM manjšo stanovanjsko hišo na sončni legi. Naslov v upravi lista (735/74)
RAZNO
VDOVA, stara 46 let, išče moškega od 55 do 60 let na majhno kmeti jo. Naslov v upravi lista (698/74).
V	NAJEM ODDAM sodobno urejen kokošji hlev (baterijski sistem) za 2800 kokoši. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
IŠČEM PROSTOR, primeren za skladišče ali za delavnico v Novem mestu za roletarsko dejavnost, po možnosti s telefonom. Ponudbe pošljite na naslov: Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
POROČNI PRSI ANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite	10 odst. popusta!
NUDIM večje posojilo za razširitev dobro vpeljane obrti. Resni interesenti naj oddajo ponudbo v oglasni	oddelek pod šifro
„GARANCIJA-DOGOVOR".
gmmii
Ob smrti naše drage mame in stare mame
ANE PLANINŠEK roj. PODLOGAR iz Grma pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanislavi Vilfan in dr. Jerneju Kranjcu za zdravniško pomoč, kolektivoma Kmetijske zadruge Trebnje, Kolinske iz Mirne in Društvu upokojencev Trebnje za po' daijene vence ter gospodu dekanu za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: hčerki Martina z družino in Marica ter sin Lojze z družino
DRUŽINI Blagojevič in Bajič z Broda št. 23 se iskreno zahvaljujeta za pomoč pri požaru Zvonku Miheliču, sosedom Gačnikovim in vsem fantom, ki so pomagali.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
KATARINE KOBETIČ
iz Malega Nerajca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje. Iskreno se zahvaljujemo organizaciji ZB Draga-tuš za podarjeni venec ter številno udeležbo in tovarišu Bečaju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Lepa-hvala gospodu župniku za lepo
opravljeni obred.
Žalujiči: sinova Janez in France z družinama, hčerki Katica in Olga z družinama, brat France z ženo ter drugo sorodstvo
Po dolgi in težki bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
AMALIJA MURN, roj. Fišter
iz Tržišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali. Posebna zahvala PTT Tržišče, župniku za velikodušno uslugo ter za pogrebni obred in poslovilni govor, vaščanom Tržišča za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Vida in Amalija z družinama ter sorodniki
Schvab, Gmuend, Dunaj, Hrastnik, Ljubljana
Ob težki izgubi naše ljube mame
KAROLINE ŽURGA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, vsem sosedom ui prijateljem za pomoč ob težki uri ter za darovano cvetje in sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi podjetju 1MV ter Novolesu Straža, kakor tudi duhovščini za spremstvo in opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Družina ŽURGA
Ob smrti dobrega moža, očeta in starega očeta
FRANCA BIJEKA iz Podgozda pri Dvoru
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Novoles-Straža za podarjeni venec, župniku za opravljeni obred in Ivanu Božiču za poslovilni govor.
Žalujoči: žena, hčerke in sin z družinami, sestri Ana in Albina ter drugo sorodstvo Podgozd, 11. marca 1974
LJUBI in dobri ženi, mami in stari mami PEPCI TEROPŠIČ iz Čreš-njic za 70. dvojno praznovanje iskreno čestitajo in želijo obilo zdravja ter skupnega zadovoljstva mož Viktor, sinovi Milan, Jože in Viktor ter hčerke Ivanka, Milena in Rozika z družinami. Hčerka Kristina in 14 vnukov ji pošiljajo tople poljubčke, Nataša, Milan in Matejka pa ji kličejo: „Bodite dolgo zdravi med nami!"
DRAGI SESTRI IVANKI MRHAR iz Paderšičeve 11 v Novem mestu mnogo zdravja in sreče za 50. rojstni dan iz srca želi sestra Micka z družino.
DRAGIMA sestri JOŽICI in bratu JOŽETU GRIČAR z Ločne pri Novem mestu iskrene čestitke za njun praznik. Družina Gričar, posebno pa sestrica Tončka.
Dragi hčerki ALENKI MAZOVEC iz Karlovške ceste v Novem mestu želijo za 19. rojstni dan obilo zadovoljstva in sreče mamica, ata in sestrica. Čestitki se pridružuje tudi stara mama.
Ljubi mami JOŽEFI BARBO iz Dobja pri Mirni peči za god še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let, enako tudi bratu Jožetu, sestri Pepci in njenemu možu. Anica in Marica z družinami.
JREKUCI'^
JANEZ KRAJNC, Male Brusnice 9, prepovedujem vožnjo in hojo po moji poti v Mal. Brusnicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE BERUS, Gor. Globodol 10, prepovedujem po mojih parcelah pašo in hojo kokoši in obračanje kakršnihkoli vozil' po dvorišču, travnikih in njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC GAZVODA, Brusnice 37, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku in njivi v Vrtači. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
PREPOVEDUJEMO pašo kokoši, kopanje kanalov, hojo preko parcel ali delanje kakršnekoli škode na zemljišču. Jožefa Bašelj, Obrh 7, Marija in Franc Lukman, Novo mesto.
JOŽE KOZINA, Zalog 7, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in obiranje koruze pod kozolcem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE REPŠE, Prečna 11, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po moji zemlji in okoli poslopja v Pod-gori 21. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
PREPOVEDUJEM pašo kokoši po moji zemlji okoli hiše. Avbar, Muhaber 34, Novo mesto.
EDVARD KOS, Smolenja vas 20 a, Novo mesto, opozarjam Milko še-ničar iz Smolenjc vasi, naj preneha širiti lažne govorice in kričati okoli moje hiše in zidanice, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
ALBERT KLOBUČAR, Uršna sela 63 a, prepovedujem sekanje drv in grabljenje listja v mojem gozdu v k.o. Dobindol. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, brata in očeta
JOŽETA STRAJNARJA
iz Zabukovja 64
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, izrazili sožalje, podarili številne vence, za poslovilne besede, in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena, hči Marija z družino in sin Jože z družino
ZAHVALA
Ob nenadni, za nas tako tragični izgubi dragega moža, srčno dobrega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
FRANCA GABRA
iz Šmihela pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine. Zasut s cvetjem, obdan s številnimi sorodniki, prijatelji, znanci in sodelavci, je mnogo prerano odšel na zadnjo pot. Dolžni smo zahvalo vsem za izraze sočutja, za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena in šrčna hvala Sekciji za vzdrževanje prog, tovarni perila Labod, zdravstvenemu domu Novo mesto, sosedom in vaščanom, gasilskim brigadam za izkazano čast ter častno stražo ob krsti, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, govornikom, tov. Marjanu Porebru, Antonu Rolihu in Francu Pečniku za poslovilne besede. Hvala'pihalni godbi za žalostinke ter pevskemu zboru za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vencev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoči: žena Marija s sinom Francem in hčerko Marino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in deda
MARTINA ZORANA
iz Prapreč 23
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala vaščankam Darki Kraševec, Mici Smrekar in Lojzki Okleščen, vsem vaščanom in kolektivom Novo-lesa, Beti-Mirna peč in ČZP Dolenjski list za vence, župniku pa za obred.
Žalujoči: žena Francka, sin Franci ter sinova Ivan in Jože ter hči Anica z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in tete
JOŽEFE AJDEŠČEK
iz Jablana pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo zasuli z venci in cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Za izkazano pozornost se zahvaljujemo tudi kolektivu tovarne zdravil Krka, oddelku Onkološkega inštituta iz Ljubljane ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Anton, hčerki Ani in Marija z možema, vnuki Maijan in Maijeta, Ivanka z družino, Martin z družino, Marjan in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka
JOŽETA NOVAKA
iz Novega mesta, Kristanova 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kakor tudi Gozdnemu gospodarstvu, ZB in Društvu upokojencev Novo mesto, ki so nam v težkih trenutkih izrekli tolažilne besede, darovali številne vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Lepa hvala dr. Vodniku za
skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se častiti du-
zboru za zapet
stinke, posebno zahvalo pa smo dolžni izreči sosedu Franju
hovščini za opravljeni obred ter pevskemu zboru za zapete žalo-
Senici, ki je pokojniku v času bolezni nesebično nudil pomoč in mu s tem lajšal trpljenje. Še enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Mimi, sinova Jožko in Dane z družinami, brat, sestra, vnukinja Majda z družino ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič
UREDNIŠKI ODBOR: Marian Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Spliclial (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1. 1.
1974	Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 4?’ -1/72 od 31. 1. 1973) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal ^3 Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
Četrtek, 21. marca: 8.10
Glasbena matineja. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Ciril Remic: O cenah gozdnih sortimentov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Kaj vam glasba pripoveduje.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak14. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Klavirske skladbe Sergeja Rahmaninova.
PETEK, 22. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Marija Orešnik: O reji perutnine za lastne potrebe gospodinjstev. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam..	14.30	Naši	poslušalci	česti-
tajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali".
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča.
20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 23. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik: Na področju selekcije čebel nadaljujemo dolgoletno delo nestorja Franca Kirarja. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam....
14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.40 Pojo naši operni pevci.
16.00 „Vrtiljak14. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja.
20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 24. MARCA; 6.00 -
8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - James Krues: Lisjak Zvitorepec. 9.05 Se pomnite, tovariši ... .10.05 Koncert iz naših krajev. 11.15 — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - J. Švajncer: Sest telovadcev. 15.10 Nedeljska reportaža. 17.30 Popularne operne melodije. 18.05 Radijska igra - Riedrich Duerronmatt: Večerna ura v pozni jeseni. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 25. MARCA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marko Bertoncelj: Kakšne silose jc mogoče graditi z nizkimi stroški.
12.40	S tujimi pihalnimi godbami.
13.30 Priporočajo vam. .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 ^.Vrtiljak4*. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom
Franca Miheliča. 20.00 Ti in opera.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 26. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Narodni heroj Stane Žagar. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Z nami doma in na poti.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Spanring: Premiki v sestavi jarih stmin pri nas in v svetu. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam... . 14.10 „Ali jih poznate: 44 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00	„Vrtiljak44. 17.45 Narava in človek. 18.30 V torek na svidenje!
19.15 Minute z ansamblom Mojmira-Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 27. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre.
10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Ekonomičnost pitanja in plemenske reje na kmetijah. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 28. marca: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 11.15 Z nami doma in na poti.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Kateri stroški so pri reji govedi največji in kako jih zmanjšati.
12.40	Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam.... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.00 „Marec 744‘. 18.15 Popoldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvartetom
Silva Stingla. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
RADIO BREŽICE
Četrtek - 21. marca: 16.00
— 16.15 — Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 17.00 - Novo plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestial in reklame
17.00 — 18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami
SOBOTA - 23. MARCA: 16.00
— 16.40 — Občani čestitajo in pozdravljajo. 16.40 - 17.00 - Sobotno kramljanje, Jugo ton vam predstavlja. 17.00 — 17.30 - Drobne misli za lepši vsakdan. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole. 17.30 - 18.00
- Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri in znanimi vokalnimi solisti.
NEDELJA - 24. MARCA: 10.30
- Domače zanimivosti. - Pred volitvami članov delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter krajevnih skupnostih -Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Janko Vizjak: Vnetja nad parklji -Nedeljski pogovor ob 30-letnici boja na Jelšah in ustanovitev Kozjanskega bataljona. — obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 -
17.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 26. MARCA: 16.00 -
16.15 — Napoved programa in srečanje z Eldo Viler. 16.15 - 16.50 -Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici. Tedenski športni komentar 16.50 —
+J Hvala za vašo kri,
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Vida Senica, Jožica Jeglič, Jožica Rifelj, Franc Luzar, Franc Vene, Jože Mežnar, Jožefa Pate, Stane Hočevar, Marija Golob, Jože Bregar, Alojz Urbič, Viktor Avsec, Cveta Pureber, Milena Kumer, Bojan Pureber, Vera Jarc in Bogdan Zupančič, člani Novoteksa Novo mesto; Dominik Kren, Janez Rangus, Jože Pakar, člani Krke -tovarne zdravil Novo mesto; Andrej Strajnar in Janez Plantan, člana Novolesa Straža; Andrej Senica, član Javnih skladišč Novo mesto; Matilda Kastelic, gospodinja iz Dolnje Težke vode; dr. Jure Cepuder in Alojzija Sekula, člana Splošne bolnice Novo mesto; Marija Sali, članica Osnovne šole Vavta vas; Jože Rauh, član Novomontaže
OSMRTNICA
Za vedno je zaspala naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta
MARIJA KRAŠEVEC
rojena BEVC
Od nje smo se poslovili v sredo, 20. marca popoldne, na pokopališču na Otočcu ob Krki.
ŽALUJOČI:
sin Marjan in hčerka Magda z družinama in družine Bevc, Gričar, Simič.
17.00	- obvestila, reklame in
Filmski pregled. 17.00 - 17.30 -Mladinska oddaja. 17.30 - 18.00 -Malo za vas - nekaj za vse — glasbeno govorni program.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 24. MARCA: 10,30 -reklame, oglasi in obvestila - 10,50
- po domače - 11,10 - obiskali smo vzorno kmetijo - 11,25 - zabavna glasba z uganko - 11,45 - nedeljski intervju - 11,55 - za vsakogar nekaj 12,30 - poročila -12,45
- čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 14.30 - zaključek programa
SREDA, 27. MARCA: - 16,00 -poročila — 16,10 - reklame, oglasi in obvestila — 16,30 — po domače
- 16,45 - kotiček za šoferje: Avto kot čoln - 16,55 - disko klub brez imena— 17,30 - Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17,40 - ali poznate mojstre resne glasbe -
18.00 - zaključek programa SOBOTA, 30. MARCA: - 16,00
SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 -pet minut za ... 16,20 - EPP I. del
- 16,30 - poročila - 16,35 - EPP
II.	del — 16,45 - mini anketa —
17.00 - zaključek programa
12 N0V0M£SKE^1 P0R0DN iŠN iCE*V;V&
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Sime iz Pristave - Zvoneta, Marija Bahč iz Raven - Boštjana, Mihaela Planinc iz Krškega - Manico, Marija Grabrijan iz Adlešičev - Mojco, Ana Černe z Nove gore - Jožeta, Cvetka Medle iz Velikih Brusnic - Jožeta, Marija Pureber iz Žužemberka - Jožico, Jožica Jakše iz Velikih Skrjanč -Karmen, Pavla Malenšek iz Podgo-zda - Jožeta, Jolanda Šuštarič iz Kanižarice - Marka, Marija Veber z Mrzle Luže - Gregorja, Anica Bal-kovec iz Perudine - Jožico, Milena Badovinac iz Metlike - Vanjo, Amalija Prijatelj iz Hinj - Dušana, Vida Krštinc iz Praproč - Jureta, Nežka Primc iz Dvora - dečka, Ivanka Medvešek iz Krškega - dečka, Cecilija Hočevar iz Slepška - dečka, Darinka Luštek iz Gotne vasi - deklico, Marija Eržek iz Gotne vasi -deklico, Ivanka Skrbe iz Žužemberka - deklico in Zdenka Pureber iz Soteske - deklico. - Čestitamo!
TELEVIZIJSKI
SPORED
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Jantolič iz Samobora - deklico, Mijana Golem iz Samobora — Sandro, Terezija Horvat iz Otoka - Nevenko, Antonija Zaniuk iz Ribnice - dečka, Bariča Junič iz Samobora -Aleksandro, Marija Cernoš iz Brežine - Jernejo, Lea Habinc iz Krškega
- deklico, Marija Boliorč iz Brezja
- Igorja, Nada Dcak iz Kalinovice -Mirno, Marija Kovač iz G. Impolja
- deklico, Erika Kovačič z Bizeljske vasi - Adrijano, Nuška Puček iz Železnikov — Leona, Marija Filipčič iz Trnja - Patricijo, Marjana Prah iz Podbočja - Simona, Terezija Sker-bec iz Pokleka - dečka, Marija Glas iz Rakovca - Ljubico, Jelka Budič iz Podgračenega - dečka, Katja Fa-tovič iz Brežic - Darjo, Amalija Vrtačnik iz Podgorja - Marjeto. -
Četrtek, 21. marca: 8.10
TV v šoli (Zg.) - 9.05 Angleščina (Zg.) - 9.20 Nemščina (Zg.) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg.) -
14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg.) -17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj.)
- 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Srečanje absolventov (Lj.) - 19.15 Naš ekran (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) -
19.50	Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos srečanja Jugoslavija: Avstrija (EVR.) v I. odmoru: Posnetek otvoritve svetovnega prvenstva (Lj.) - v
II.	odmoru: Propagandna oddaja (Lj.) - 22.45 TV dnevnik (Lj.)
PETEK, 22. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg.) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.45 Angleščina -ponovitev (Bg.) - 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glasbila (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.)
- 18.25 Kvartet Ledina in trio Nika Zajca (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) -
18.55	Cesta in mi: Vprežna vozila v prometu, Čistoča na cestah (Lj.) -
19.10 Nalezljive bolezni: Crne koze (Lj.) - 19.25 TV kažipot (Lj.) -
19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj.) — 20.30 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.35 3-2-1 (Lj.) - 20.45 Film (Lj.) - 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos II. in III. tretjine srečanja Jugoslavija ZDA (Lj.) - v odmoru Rezerviran čas (Lj.) -pribl. 22.45 TV dnevnik (Lj.)
SOBOTA, 23. MARCA: 9.30 TV v šoli (Bg.) - 16.25 Zlata leta avtomobilizma - 20.20 Tedenski notranje politični komentar (Lj.) - 20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.30 Pred festivalom pesem Evrovizije barvni film (Lj.) -
17.15 Obzornik (Lj.) - 17.30 Nogomet Hajduk: Čelik - prenos (Zg.) -v odmoru Rezerviran čas (Lj.) —
19.15 Gledališče v hiši (Bg.) -
19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.20 3-2-1 (Lj.) - 20.30 Pred festivalom pesem evrovizije 74
- I. del (Zg.) - 21.00 Barvna propagandna oddaja (Lj.) - 21.05 Pravnuki (Lj.) - 21.30 Cannon — serijski barvni film (Lj.) - 22.20 TV dnevnik (Lj.)
NEDELJA, 24. MARCA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Mozaik (Lj) - 11,05 Otroška matineja: Enciklopedija Živali, Risanka (Lj) -
11.45 Balkanski kros - prenos iz Velenja (Lj) - 13.00 Poročila (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz, Miličnik, barvni film Za konec tedan (Lj.) - 16.25 Košarka Bosna: Radnički, prenos Sarajevo, (Lj) - v odmoru Rezerviran čas (Lj)
- 18.00 Moda za vas barvna oddaja (Lj) - 18.10 Poročila (Lj.) - 18.15 Nesmrtne melodije - celovečem film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski zunanje političnj komentar (Lj) -
20.30	3-2-1 (Lj) - 20.40 A. Kovačič: V registraturi - barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj.) - 21.35
Mongolija: Gospodarji stepe - barvni film (Lj) - 22.05 športni pregled (Zg) - 22.40 TV Dnevnik (Lj) -
22.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni posnetek srečanja Jugoslavija: Romunija (Lj) -
PONEDELJEK, 25. MARCA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 17.35 Čudna pošiljka - lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine (Lj) -
18.10 Obzornik (Lj ) - 18.25 Enciklopedija živali - barvni film (Lj) -
18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Bg) - 19.30 Kaj hočemo, aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Sodobna oprema prostorov - barvna oddaja (Lj.) - 20.35 Friedell-Polgar: Goethe (Lj.) - 21.00 Nokturno: Vrnitev pesnika (Lj.) -
21.15	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos II. in III. tretjine srečanja Jugoslavija: Norveška (Lj) - v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 22.45 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 26. MARCA; 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.50 K. Capek: Poštarska pravljica - II del barvne oddaje (Lj) — 18.00 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Prehrana dojenčkov — izobraževalna oddaja (Lj) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pogovor o delegatskih odnosih (Lj) - 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi - 19. del (Lj) - 22.10 Poročilo s kongresa ZK BIH (Lj) - 22.25 TVD (Lj)
SREDA, 27. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 13.45 TV v šoli - ponovitev (Bg.) - 16.10 Risanke (Lj.) -
16.25 Košarka Jugoplastika: Crvena zvezda - prenos ZG (Lj) - v odmoru rezerviran čas (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) -
18.25 Dinamitarji - reportaža TV Zagreb (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Zabavno glasbena oddaja (Sko) - 19.20 Ne prezrite - Corte-sova vrnitev - Opera (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) —
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Film tedna: Goha - francosko-tunizijski film (Lj) - 21.55 Poročilo s kongresa ZK BiH (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) — 22.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni posnetek srečanja Jugoslavija: Japonska (Lj)
Četrtek, 28. marca: 8.10
TV v šoli (Zg) - 15.25 Nogomet Dinamo: Vojvodina - posnetek (Zg) - 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -
18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Priznanje Sibeliusu (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Vest in plopevina, barvna TV nanizanka (Lj.) - 21.20 Četrtkovi razgledi: Za večjo storilnost (Lj.) -
21.50	Poročilo s kongresa ZK BiH (Lj.) - 22.05 TV dnevnik (Lj.)
• Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVO
PREŽIHOV VORANC
12
SAMORASTNIKI
Na pogreb je šla Meta s sedmimi pankerti. Gal in Gaber sta bila pri Soldatih. Na pogreb so prišle tudi vse Karnice, - prvič in zadnjič sta bili obe veji te družine skupaj. Vsa soseska je pridregnila, da bi bila priča temu prizoru. Zato je bil pogreb tak, kakršnih je malo v našem kraju. Ožbejeva smrt ni zravnala prepada med Karničniki in med Hudabivniki; to se je pokazalo že na pogrebu. Obe družini sta bili vsaka zase, nepristopni, hladni; Karničniki so si bili svesti svoje moči in ugleda - Hudabivniki pa svojih pravic. Sedmero hudabivških samorastnikov je obdalo svojo mater, kot bi jo očitno branili*pred ostalim svetom.
Po pogrebu je mladi Karničnik ves nirzel stopil k skupini Hudabivnikov.
„Sto rajniš je ostalo za Ožbejem in pa nekaj obleke. Jaz pridenem še sam en stotak za otroke in s tem mislim, da so Karnice svojo dolžnost izpolnile. Tukaj so, po ostale stvari pa zaženite koga na Karnice, ker vam bo gotovo vse prav prišlo. Na sedmino pa pridite, če hočete.**
Samorastniki so pogledali Meto, ta je pogledala njih, nato jc mirno rekla;
„Karnice naj obdržijo svoj denar, mi ne potrebujemo ničesar od njih!“
Vsi pogrebci so videli ta prizor. Mnogi so menili, da imajo Hudabivniki prav, ker so odbili tako ponižujočo ponudbo. Hudabivniki se tudi sedmine niso udeležili. Dva rodova sta se ločila za zmeraj...
Pobarali boste, kaj je bilo s Karnica-mi?
Odgovorite si lahko kar sami, če pogledate okrog sebe. Jaz vam lahko povem samo tole; Mlada Karničnica je prišla sem nekje od Tinj. Bila je vajena ravnine in sc na obirskih bregovih ni mogla privaditi. Slednjič je le pregovorila moža, da je Karnice prodal in kupil velik gosposki grunt v ravnini blizu celovške ceste. Karnice jc kupila graščinska gospoda 1875. leta.
Karnice so prve v tem kraju prišle v gosposke roke, potem pa jc šlo, ko da bi se plaz udrl; v teku treh desetletij so pokupili grofovska in razna druga gospoda veliko posestev, predvsem gorskih, lesnih posestev in ako greste danes od štajerske meje po planinah proti sončnemu zahodu do Borovelj[ se vam ni treba bati, da bi morali z gosposkega stopiti na kmečko lastnino.
Karničniki, ki so stoletja obstajali na pobočji1' Obirja, so doli na ravnini
dogospodarili v najkrajšem času. Mlada se je rada vozila v Celovec, pravijo da je imela znanje z razno celovško gospodo. Doma pa je šlo vse narobe in preden je minilo petnajst let, je gospodarstvo prišlo na nič. Sreča le, da je oba gospodarja skoraj hkrati rešila smrt. Ostalo je dvoje otrok, ki sta se izgubila nekje v Celovcu; pravijo, da se tam še zasledi karniško ime, toda ti potomci se pišejo zdaj: Karnitschnigg.
In Hudabivniki?
Iludabeli so ostali Hudabeli. Meta sama ni učakala posebne starosti. Umrla je pr, Galu na neki žagi v globoki belanski globači. Otroci pa so se razsuli ko mravlje po lesovih, po žagah, po jamah in po hubah. Po vseh koritih n bregovih so posejani, odko-de tečejo bistre vode proti Dravi. N:	i«j jih jc bilo devet, danes pa ra-
si že četrti rod, kmalu bo peti na vrsti, cela vojska, ki oblega, izpodjeda, zasega Karnice ...“
Starkin glas je pogoltnil globok, zamišljen molk. S Košatom sva obnemela pred veliko silo življenjske moči, ki je vrela iz teh posušenih prsi. Bilo je, kakor bi bila čula globoko molitev in težko kletev, ki ni prihajala iz teh votlih, brezzobih ust pred nama, temveč iz osrčja visoke in široke obirske gore-----
Košat sc je prvi opogumil in pobaral:
„Mati, ali ste tudi vi Hudabivni-kova? .
„Jaz sem hudabivška Nana . ..“
Ko sva zapuščala majhno gorico karniške kajže, tega ostanka nekdanje
karniške mogote, se je skozi leso vsula tropa otrok, ki je prignala majhno čredico s paše. To je bil tretji hudabiv-ški rod po Nani, otroci grofovskega najemnika, napol drvarja, živečega na Karnicah, pri katerem je preživela najmlajša hči Mete in Ožbeja svoje zadnje ure življenja. Starejši samorastniki pa imajo že četrte, morda že pete potomce. Ta rod se mi je zdel tak, kakor ga je opisovala starka malo poprej; zdrav, lep, samosvoj. Česar stari Karničnik v svoji zagrizenosti ni dovolil, to se je zgodilo čez skoraj šestdeset let; hudabivški rod živi na Karnicah, ne kot lastnik, pač pa kot najemnik zemlje, kot drvar teh črnih lesov. Kot tak pa je edini pravi lastnik ...
O tem sva razmišljala s Košatom, ko sva ležala na robu slemena, odkoder se je videlo na Podjuno pod nama. Mračno obzorje poletne noči je ta pogled zmeraj bolj krčilo in kmalu je bila vsa ravnina polna edinstvene, krasne, prelepe koroške noči... Počasi se je mrak začel obešati tudi tu zgoraj po lesnatih bregovih. Najprej je napolnil gozdove same, potem je počasi zalival poseke in odrival dnevno luč vedno višje proti skalam. Tam se je najprej potuhnjeno stiskal med čeri in prepade, odkoder sc je že mnogo bolj črn razbohotil na vse strani in srebal sončne žarke, ki so se krčevito oprijemali sinjih vrhov, dokler jih ni vseh popil ... Le Dobrač je še dalje živordeče' žarel...
Mrak pa ni prfdolgo kraljeval. Kmalu je vzšla na vzhodu bleda lunina
zarja in prečudna koprena je pokrila deželo. Iz te prelesti so se dvigale podobe Dobrača, Pece, Svinje, Golce, ko da bi vstajale iz hladne kopeli neizmernega srebrnega tolmuna ... Nebo te noči se je sklanjalo brez utripanja nad vso to prelest, kakor se mora sklanjati le nebo poletne koroške noči...
Nama s Košatom se je najprej zde-
lo,	da je noč skrivnostno tiha. Toda to je bila zmota. Kmalu sva razločila, kako so šumeli gozdovi okoli Karnic, kako je dihal Obir z enakomernim odmevom svojih večnih vetrov, kako so pljuskali odmevi dravskih valov, tolmunov, kolovratov sem gor do tega slemena, kako so pod to prečudno kopreno živela in dihala polja in vasi obdravskih logov in dobrav. Nekaj je zazvonilo, kot bi se slišali glasovi potopljenih zvonov iz spečih jezer... Glasovi, ki so jih čez dan sprejela vase polja, glasovi žag in tovarn, ki so se čez dan nakopičili v globačah in koritih, so zdaj vriskali in zdihovali iz stisnjene, z nižin pregnane sopare.
Ali ni to dih in stok stoterih, tisočerih Hudabivnikov, molitev in kletev, prisega in bojna napoved vseh tistih, ki iščejo vsak svoje lastne Karnice? ... Da, to je bojni klic črnili kovačnic, prečrnih jam, ožganih razgo-nov, stisnjenih raz, zapuščenih globač in kopišč ... to je bojni klic zavrženega, prekletega rodu ...
KONEC
ttt
Zasebni spor, ki že dalj časa traja med tkalko Olgo Gimpelj, doma iz Črmošnjic, in Ivanom Belšakom, vzdrževalcem strojev, se je preselil na delovno mesto, končal pa s pretepom 1. marca okrog 22. ure zvečer.
„Drugi dan po dogodku smo že ukrepali, kajti najsi je Belšak oklofutal in obrcal Gimpljevo pred tovarniško ograjo ali za njo, je storil narobe. Sklenili smo, da gre na drugo delovno mesto oz. v drugo izmeno, dogodek pa bo obravnavala disciplinska komisija,“je najprej povedal Danilo Kovačič, sekretar osnovne organizacije ZK v Novoteksu.
NK RADEČE : NK BREŽICE
0:3
V prvem kolu za jugoslovanski nogometni pokal so Brežičani v gosteh najprej premagali Radeče s 3:0, v nedeljo pa na domačem igrišču ekipo garnizije JLA iz Slovenske Bistrice s 4:1. Za Brežičane so zadetke dosegli: Mirkac 2, Jeftič in Stanojevič po enega.
V. P.
PRVI MILIČ
V šahovskem klubu je bil prejšnji teden odigran prvi od dveh izbirnih hitropoteznih turnirjev za sestavo ekipe, ki bo nastopila na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest. Ekipa šteje šest članov in dve rezervi. V ekipi so že tile šahisti: Penko, Praznik in Šporar. Vrstni red: Milič 7,5 točk, Petkovič 7, Skerelj 6,5, Sitar 6, Poredoš 5,5, Materni 5,5, Pucelj 5, Istenič 4 in drugi.
J. P.
Disciplinski postopek zoper Ivana Belšaka že teče, iz doslej zbranega gradiva in pismenih izjav prič pa je mogoče razbrati, da je do pretepa prišlo zaradi osebnega spora.
KAKO JE S HIDROELEKTRARNO NA SOČI?
Republiški sekretariat SRS za urbanizem, ki bo odločal o tem, ali se bo na Soči pri Kobaridu lahko gradila nova elektrarna, je zahteval, naj se investitor, to so Soške elektrarne, posvetuje s Skupnostjo za varstvo okolja v Sloveniji in z Zavodom za regionalno prostorsko planiranje, da ne bi nova elektrarna pokvarila pokrajine in prizadela edinstvenih lepot tamkajšnjega sveta. Graditev je namreč naletela po vsej Sloveniji na odpor, češ da bi nova elektrarna prinesla z gospodarsko koristjo tudi nepopravljivo škodo naravnim lepotam, /edvsem pa turizmu. Nasprotnikom se jfc pridružilo tudi 285 dijakov tolminske gimnazije, ki so v pismu tolminski občinski skup^ini poudarili, da bi hidroelektrarna v Kobaridu s svojimi komaj 180 milijoni kilovatnih ur na leto bila ne sair.o nepopravljiv, ampak tudi nepotreben poseg v naravo.
21 let po krivem v ječi
Pred nedavnim se je vrnil k materi v Gorenjo Bistrico (Prekmurje) 46-letni Slavko Tompa, ki je preživel v avstrijskih zaporih celih 21 let. Bilo pa je takole:
Tompa je 1. 1951 odšel v Avstrijo za kruhom. Naslednje leto je delal pri nekem kmetu v kraju Sopot. Takrat je neki moški tam posilil 50 let staro žensko in io nato ubil. Zločina so osumili 25-letnega Tompo. Sodišče je navajalo, da so ga usodni večer videli v družbi s tisto žensko, in niso verjeli sosedi ubite ženske, ki je to zanikala. Tako je Tompa preživel eno leto v preiskovalnem zaporu, marca 1953 pa so ga pred deželnim sodiščem v Gradcu obsodili na dosmrtno ječo.
Obsodba je hudo prizadela tudi Tompovo mater. Ko ji je pri obisku sin razodel, da jc nedolžen pri zločinu, je mati sklenila storiti vse, kar jc v njenih močeh, da ga reši. Prodala jc dobršen del svoje zemlje in najela odvetnika Vendar brez uspeha.
V zaporu se je Tompa ii.ačil štirih poklicev. Za njegovo izpustitev se je zavzemalo tudi jugoslovansko konzularno predstavništvo v Gradcu in po 21 letih so ga izpustili iz ječe. Toda ne na podlagi razveljavljene sodbe, marveč na predlog psihiatra, ki je izjavil, da verjamu v Tompovo nedolžnost.
Tompa bo zdaj zahteval obnovitev procesa m odškodnino za 21 let, ki jih je po krivem moral presedeti v avstrijski ječi.
 ---------------------------
LEŽAL NA TIRIH
12. marca popoldne so I metliški miličniki našli ležečega na železniških tirih Antona Kosca iz Cerkelj. Je brez zaposlitve, priklatil se je v Metliko, se opil in obležal na nevarnem mestu. Ko so ga skušali odstraniti, je še razgrajal in se miličnikom upiral. Kosec bo moral pred j sodnika za prekrške.  J
Učil ljubiti domovino
,Miloš bo! Pa čeprav to ime ni primorsko. Je pa srbsko. “
Tako je dejal primorski železničar iz Trsta 1914. leta, ko mu je žena rodila sim. Tako je zaveden Slovenec počastil srbsko zmago nad A Pstijci v Beogradu. In revolucionarnosti očeta se je „nalezel“ tudi Miloš Jančič - Niko, upokojeni major, sedaj predsednik novomeške organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov ter član številnih društev in organizacij.
Mali Miloš je kmalu spoznal gorje, s katerim fašisti zavednim in naprednim ljudem, še posebno če so bili ti Slovenci, niso prizanašali. Pet let je bil star, ko je moral skupaj z očetom pobegniti pred fašisti iz Trsta najprej na Koroško in potem v Novo mesto. Odraščajoči fant je našel tu svoje mesto v sokolskem društvu. Tam je deloval s svojimi idejami, ki jih je povzel od očeta. Po /cc.ičani šoli je postal železničarski uslužbenec v Ljubljani.
Tu je dočakal zgodovinski trenutek, ki ga je pričakoval in v katerega se je lahko z vsemi silami vključil. In ni čakal. Postal je ilegalec, ki pa si je s svojimi drznimi akcijami hitro nakopal italijanske fašiste za vrat. Postalo mu je ,,prevroče1' in 19. aprila 1942 je skupaj z nekaj deset tovariši skozi žične ovire v Dravljah ušel okupatorjem in domačim izdajalcem na svobodo. K partizanom! In po treh letih ter dvajsetih dneh se je spet vrnil v Ljubljano. V svo-
bodno mesto je vkorakal s Cankarjevo brigado.
„Tako, kot sem slučajno dobil ime, sem se nemara skupaj s številnimi borci druge grupe odredov blizu Litije povsem slučajno rešil. Hoteli smo preko Save m Štajersko, pa so se nam priplazili Nemci za hrbet. Tri dni smo se borili, in ko smo videli načrte, ki smo jih slučajno našli pri ubitem sovražnikovem kurirju., smo ugotovili, da so nas hoteli številčno mnogo močnejši sovražniki obkoliti in potisniti v Savo. S pomočjo najdenih načrtov pa smo se srečno izmaknili vsem zasedam. To je bil moj partizanski krst in tega se najbolj spominjam. “
Tudi v bitki pri Jelenovem žlebu 26. marca 1943 je Miloš sodeloval. Vendar se mu ta huda in za partizane ter ves slovenski narodnoosvobodilni boj izredno pomembna ter uspešna borba ni pregloboko vtisnila v spomin. ,,Italijani so tako bežali, da jih je mnogo padlo celo.v prepad. Čeprav jih je bilo menda okrog petsto, smo jih borci Cankarjeve in Gubčeve brigade, kljub temu da napada nismo pričakovali, razbili v dobri uri."
Po končani vojni je Miloš kot vojaški starešina do svoje upokojitve 19.56 učil vojake predvsem enega: seznanjal jih je s tradicijami naše NOV ter jih učil ljubiti domovino. Preveč jih je videl umreti za domovino, da bi bila ljubezen do nje zanj le parola. Ljubi in spoštuje jo in to pričakuje tudi od drur gih.
BRANKO PODOBNIK
SAM0UPRAVLJALSKI ANTON REPIČ
Repičani so bili in so naprednega duha. Kdor bi hotel dokazati nasprotno, bi zaman prelival tinto in črnil papir. V svoji Repičevi dragi niso trpeli in še dandanašnji ne prenašajo hinavcev, ovaduhov, lenuhov, oderuhov, skopuhov, intrigantov, tatov in ljudi z neljudskimi vrlinami nasploh. Ako so opazili pri kom zavijanje v slabo stran, so ga na to opozorili, glasno in jasno, da je prizadeti lahko slišal in se poboljšal, če mu je že bilo do .tega.
Najbolj odkrit od vseh pa je bil Anton Repič. Njegovo besedo je bilo slišati od gostilne Pri treh kegljih do
lokala Pri pokvarjeni klobasi. Anton Repič je vedel povedati — in ljudje so ga z odprtimi usti poslušali — da bo podjetje Hitrotkal, kjer je bil tudi sam zaposlen, propadlo, ker ga vodijo nesposobneži z večernimi šolami, polpismeni referenti in omejeni potniki.
Te bi bilo potrebno zmetati skozi tovarniška vrata, postaviti njega, Antona Repiča, za direktorja, pa bi videli, kaj se pravi moderno poslovanje. V mesecu in še prej bi povečal prodajo, zmanjšal odpadek, izpraznil skladišča, osebni dohodki bi poskočili kot trmasta kobi-
la, ko ji zakurijo pod vampom, Hitrotkal bi dobil lasten otroški vrtec, krasno zobno ambulanto in še lepši počitniški dom kje ob modrem Jadranu. Vse to da bi naredil in še več z istimi stroji, kot zdaj brnijo pod puščajočo streho Hitrotkala.
In ljudje so ga poslušali odprtih ust in s polnim kozarcem v rokah, mu prikimavali, ploskali ter ga trapljali po ramah, ga spodbujali, mu obljubljali vso pomoč, kajti njegove besede so bile njihova bodočnost. Pa so ga predlagali v delavski svet Hitrotkala, kamor je bil /aradi popularnosti tudi izvoljen. Na
sestankih so obravnavali probleme, o katerih je na dolgo in široko govoril Anton Repič Pri treh kegljih in Pri pokvarjeni klobasi pa še kje drugje. Skupno so iskali rešitve, razmišljali, govorili, se prerekali, načrtovali, ugibali, se trudili.
Anton Repič pa je navadno sedel kje v kotu in molčal kot grob. Na prvem, drugem, tretjem, četrtem, petem in šestem sestanku. Na sedmem pa je dvignil roko in vsi so ostrmeli. Anton Repič je vstal in dahnil :
„Tovariši, odprite okna, tako slab zrak je tu notri.** TONI GASPERlC
■r
Modras ima na koncu gobčka nekoliko navzgor privihan rožiček« pokrit z luskami. Razšiijen je od Sirije na vzhodu ter preko drugfl* dežel in Jugoslavije še do Avstrije. Najpogosteje ga srečamo n* skalnatih, prisojnih področjih. Njegov ugriz je znatno bolj nevareH kot gadov, zgodbe, ki pripovedujejo o napadu modrasa na ljudi, p* so izmišljene. (Foto: J. Pezelj)
100 let črnogorske pošte
Nove znamke za obletnico
Skupnost PTT v Beogradu bo izdala dve priložnostni znamki: za o,80 in 6,00 din. Prvo v nakladi enega milijona, drugo pa 2S0.000. Znamke bodo izdane za 100-letnico prve črnogorske znamke.
Prva črnogorska pošta za juvm promet je bila odprta na Cetinju 1. maja 1874. Se prej je bila v Baru avstrijska pošta, ki je bila ustanovljena leta 1854 in je obratovala vse do leta 1878, ko je bilo mesto Bar vključeno v meje Crne gore. Hkrati /. otvoritvijo črnogorske nošte so bile izdelane prve znamke. Motiv na
znamkah jc bil lik črnogorske#*
kneza Nikole. Izdanih je bilo 7 vtf* dnosti teh znamk, tiskane pa so buc na Dunaju.
Na znamkah za stoletnico sta r** producirani prva in zadnja vredno* iz takrat izdanih serij. Te nov* znamke za 100-letnico so bile tisk®! ne v kombinaciji dvobarvnega olsC*i m enobarvnega globokega tiska n polah pa 9 znamk v Zavodu za i/d*i lavo bankovcev v Beogradu. Sli^•' ( sko-grafično pripravo je izdelal ak» demski slikar Andrej Milenkovič ^ Beograda. V promet so bile dane marca 1974.
ANDRl- J AKKU
Novoteks: pri odhodu z dela je Ivan Belšak obrcal tkalko Olgo Gimpelj
BREZ IZPITA IN PREHITRO
17. marca popoldne je peljal proti Kostanjevici motorist Ignac Kožar z Broda pri Podbočju. Zaradi neprimerne hihosti ga je v ostrem ovinku zaneslo s ceste in jc trčil v mostni steber. S sopotnikom Alojzem Kerinom z Broda sta padla po cesti. Hudo se je poškodoval so- . potnik Kerin in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Ignac Kožarje vozil brez izpita.
SEVNICA:
Z RADARJEM V AKCIJI
14. marca zjutraj so na cesti I Radeče - Krško sevniški miličniki ustavljali kolesarje. Od 41 ustavljenih kolesarjev je bilo 28 le opozorjenih, 13 pa kaznovanih, ker niso upoštevali cestno-prometnih predpi-l sov. Isti dan med 9. in 15. uro soj ustavljali voznike in z radarjem ugo-1 tavljali prekoračitev hitrosti. Ustavili so 76 voznikov. Vsi so preko; j račili dovoljeno hitrost. Kaznovani so bili z mandatnimi kaznimi, dval voznika pa se bosta morala zago*| varjati pri sodniku za prekrške. Še opozorilo: tudi sevniški miličniki bodo odslej na tej cesti kontrolirali hitrost vožnje z radarjem!
| M V	W	■	■
Kace prežijo
Anton Hren in Anton Uniček ujela modrasa
„Meeee, me gremo nazaj v Bosno!“ so meketale dolgodlake ovce na glavni cesti sredi Mirne; njihovi goniči si niso prav nič gnali k srcu, da so zaprli ves promet na cesti Trebnje - Sevnica. Štirinoge meketajoče lepotice s svojimi pastirji so bile za hip važnejše od konjskih moči pod pokrovi avtomobilov . . . Čez nekaj dni bodo že spet doma - toda postrižene. (Foto: Zdravko Kramar)
»Zasebno ali ne, narobe je!«
„Tisto sončno nedeljo, 17. marca, sem delal v vinogradu,“ je pričel pripovedovati Anton Hren iz Smolenje vasi. Napotil | sem se proti skalnjaku. Nenado- , ma sem v travi opazil okoli 60 centimetrov velikega modrasa, i - Najprej nisem verjel svojim očem, ko pa je začel močno sikati in se plaziti proti skalnjaku, sva ga začela z Antonom Uničkom oprezno lovi*, ti. Sc prej sva od tam pregnala nekaj vaških otročajev, ki. so se brezskrbno igrali in nabirali cvetice. No, premetenec nama je najprej ušel, to* da močno sonce gaje kmalu prema* milo in spet se je nastavljal toplim sončnim žarkom. Tokrat sva bil« spretnejša in strupenjačo sva kmalu ujela.
Ko sem to zgodbo kasneje pripo* vedoval vaščanom, mi niso verjeli, češ da še ni čas za kače. Ko pa so si modrasa ogledali, se niso mogli na* čuditi. Vem, daje v tistem skalnja' ku in tam okoli še veliko te zalege« Skale so tam, kjer se modrasi plazi* jo, že čisto zlizane. Njihove poti spominjajo na majhne ccste. Zato opozarjam vse starše, naj pazijo n# otroke, ki se tam okoli radi igrajo.**
Gimpljeva je o Belšaku naokrog grdo govorila. Zaradi takih čvekarij sta se skrhala zakon in družinska harmonija, vse to pa je Belšaka prizadelo. Spor se je prenesel na delovno mesto, tisti večer pa so vzdrževalcu strojev povsem popustili živci. Pričakal je Gimpljevo ob odhodu z dela, jo klofutal, vrtel v krogu in jo brcal.
Priče izjavljajo, da se je napadalec nato odpeljal z avtom, ženska pa je ostala na pločniku. Sele potem se je sesedla in so jo prepeljali v bolnišnico. Na srečo ni hudega in je zdaj spet vslužbi; v glavnem je imela le podplutbe na zadnjem delu telesa.
Zdravnikovega poročila še ni, prav tako ne odločitve disciplinske komisije v tovarni. Kakorkoli že, Belšak se je fizično lotil ženske -proizvajalke in za ta prekršek bo odgovarjal.	R.	BACER
VSAK 8. SLOVENEC - SVOJ AVTO
Lani je bilo v Jugoslaviji 1,140.000 osebnih avtomobilov. To se pravi, da je Imel vsak osemnajsti prebivalec svoje vozilo. Največ avtomobilov je bilo v Srbiji, in sicer 292.500, na Hrvaškem jih je bilo
286.600, v Sloveniji okoli 228.000, v Vojvodini 113.700, v Bosni in Hercegovini 111.400, v Makedoniji
70.600, na Kosovu 18.992 in v Orni gori 18.812.
Največje povprečje jc bilo v Sloveniji, kjer je prišel en avto povprečno na 7,6 prebivalca. Za Slovenijo se razvrstijo: Hrvaška s 15,5 prebivalca, Vojvodina (17,3), Srbija (18,1), Makedonija (23,8), Črna gora (28,6), Bosna in Hercegovina (33,4) ter Kosovo s povprečjem 68.
V lanskem letu jc število osebnih vozil najbolj naraslo v Makedoniji, in sicer kar za 21 procentov v primerjavi z letom 1972.
NLP
V HRVAŠKE ALI SLOVENSKE
Sole?
GRADOVI IN USODE STARI GRAD
POČITEK BASA IN TROBENTE
otroke, htkrati pa se bojimo, da se bo vsa zadeva končala podobno, kut je bilo s človeškimi ribicami. Tudi takrat je Dolenjski list opozarjal na problemi potem so prišli protesti z republike, končn? pa so kočevski jamarji ugotovili, da so človeške ribice na Kočevskem že izumrle.
Se bo enako zgodilo s postopkom za reševanje sjovenskega jezika? Tako se sprašujemo v zapisu na 26. strani, ki nosi nasjov V HRVAŠKE ALI SLOVENSKE ŠOLE?
Pred dvema letoma in pol je naš novinar Jože Primc v Dolenjskem listu zapisal, kako izumira slovenščina v obkolpskih vaseh. Po njegovih stopinjah je šlo slovensko Slavistično društvo, ki je ugotovilo, da je v lanskem šolskem letu 34 slovenskih otrok obiskovalo hrvaške šole. Najbolj ogrožene vasi so Belca, Bezgarji, Papeži, Žurge in Novi kot.
Naš zapis govori o tem, kako se je Slavistično društvo borilo za slovenske šole za slovenske
ili
61
Že dlje časa trajajo razprave o tem, da je kultura preveč vase zaverovana in nedostopna. Posebej za P sta naša sodelavca pripravila nenavadno akcijo: nekaj slik — umetniških, pa tudi malo vrednih, sta odnesla neki petek na novomeško tržnico in postavila zraven stojnic s pisanimi baloni, lončarijo, pleteninami, glavniki, solato in korenjem.
Kaj so rekli ljudje, ki so hodili tam mimo? Kaj gospodinje, ki so kupovale peteršilj ali kurja bedra? Katera slika jim je bila najbolj všeč? Ali so ločili umetniško od kičastega? Ali so se sploh zanimali za stojnico z so ločili umetniško od klasičnega? Ali so se sploh zanimali za stojnico z umetnostjo? Na ta vprašanja odgovarja zapis z akcije, ki ga objavljamo na 27. strani pod naslovom KULTURA Z JAJCI IN SOLATO.
Zapis ne govori le o tem, kaj so povedali morebitni kupci, pač pa je zapisanih nekaj besed tudi o tem, kako so prodajalca umetnosti sprejeli sejmarji in kaj so jima svetovali
Na 27. strani torej poročilo z akcije KULTURA Z JAJCI IN SOLATO.
ra		!!!!;:!		ImifJ'.Mfr VI			25
							
					Xi, , ■		
HRVAŠKE
LOVEHSKE
„In zapiši, da moramo poslušati le hnraški televizijski program, ker nam naši nočejo zgraditi pretvornika. Tudi slovenščina izumira,“ je še potožil ravnatelj osemletke Franc Volf.
Tako smo pisali v Dolenjskem listu od poletja do jeseni 1972 in opozarjali na to, kako slovenski jezik v obkolpskih vaseh izumira in kako morajo otroci hoditi v hrvaške šole. V februarski številki revije „Jezik in slovstvo" je Slavistično društvo Slovenije, po tem ko se je dve leti borilo z mlini na veter, objavilo vse svoje dopisovanje in ves trud za to, da bi slovenski otroci prišli do slovenskih šol. V lanskem šolskem letu je obiskovalo hrvaške šole 34 Slovencev in slovenske šole 11 Hrvatov. Nedvomno je spodbudno sodelovanje bratskih narodov in je izmenjava učencev še en dokaz več o slogi, ki preveva ljudi v teh krajih; toda hkrati je dokaz, da ne uresničujemo ene iz-
med temeljnih človekovih pravic.
Vse dosedanje akcije so se ustavljale ob problemih: razpršenost prebivalstva je prevelika; otroci, ki hodijo v šolo v Čabar, imajo do tja 5 km, do slovenske šole v vaseh Osilnica ali Vas — Fara bi imeli pa tudi do 30 km. Prizadeti otroci so iz vasi Belca, Bezgarji, Papeži, Žurge in Novi kot. Učitelji s hrvaške in slovenske strani med seboj sicer sodelujejo, otroci, ki hodijo v hrvaške šole, po besedah učiteljev obvladajo tudi slovenski jezik. Slavistično društvo je vrtalo na vse strani in povsod zahtevalo, naj se razmere uredijo.
Gotovo so bili najbolj nezadovoljni s papirnatim predlogom rešitve, kakršno so poslali s temeljne izobraževalne skupnosti v Kočevju lansko jesen. Tam so sporočili: predlog slavistov ni uresničljiv. Še več: menili so, da je bolj žgoč od tega
problema drugi; ali v Koprivniku, kjer uči en sam učitelj od 1. do 8. razreda v kombinaciji štirih razredov: v Strugah, kjer so štirje učitelji, potrebnih pa je šest; ali pa nastavitev slovenskega učitelja v Čabru, kjer je popolna osemletka z ustrezno kadrovsko zasedbo.
Kočevska skupnost je žal pozabila, da imajo slovenski otroci pravico do šolanja vseh predmetov v slovenskem jeziku!
Slovensko Slavistično društvo meni, da gre bržkone predvsem za denarne težave — če temeljna izobraževalna skupnost v Kočevju sama ne bo zmogla stroškov, naj pomaga republika. Dejstvo, da prebivalci na obeh bregovih Kolpe govorijo podoben jezik, namreč stvari ne spremeni. Prebivalci na hrvaški strani se prištevajo k Hrvatom, na tej strani so'Slovenci.
Da se je Slavistično društvo odločilo objaviti to dokumenta-
cijo, gre „zahvala** predvsem republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, ki na vprašanja društva sploh ni odgovoril, direktno pa tudi izobraževalna skupnost SRS ne.
Dolenjski list je o tem pisal že pred dvema letoma, naš novinar Jože Primc je opozarjal na problem in se že takrat bal, da bo z iskanjem krivca in urejanjem problema tako kot takrat, ko je napisal, da na Kočevskem kradejo človeške ribice in da vdira gnojnica v podzemlje. Z republike je takrat prišlo ostro pisanje, potem pa je vse potihnilo in čez čas so tudi človeške ribice izumrle, kot so sporočili jamarji.
Tokrat gre za mnogo bolj usodne stvari. Vsi znaki žal kažejo, da je postopek reševanja slovenskega jezika na slovenskem ozemlju podoben reševanju človeških ribic.
Se bo tudi usoda ponovila?
počitek
kasain
trobente
Dobro desetletje je že minilo, kar med novomeškimi godbeniki ni več Franca Sekule. „Ko sem izgubil zobe, je bil glas moje es trompete tak, da ni bilo za nikamor!“ se spomni konca svojih godbeniških dni Franc, ki živi v Regerči vasi, kjer je bil rojen pred slabimi 93 leti.
Kot da bi ga spomin na nekdanje vesele dni spravil v slabo voljo, zarobanti: „Primejduši, ko nisem za nobeno stvar, za nobeno reč. Nekateri se bojijo smrti, jaz pa čisto nič - čisto nič se je ne bojim, zares ne!“
Na stara leta plete Sekula košare, pa pravi, da ni letos še nobene naredil. Tako sedi v svoji izbi - in bere brez očal. Vse po vrsti bere, kar mu pride pod roke: , .Najraje pogledam Dolenjski list, druge časopise tudi in knjige....“
Talko pravi očanec, ki je bil svoje čase kmet in delavec. „Na pošti sem delal, toda ob prvem
je bilo premalo v kuverti, zato sem tisto službo pustil. Raje sem hodil v pruh, v kamnolom. Kramp in lopata, to je bilo bolj po meri mojim rokam! Če bi seštel, koliko časa sem bil tam gori v Pogancah, bi naneslo 15 let ali kaj takega. Pa zemljo sem seveda ves čas obdeloval....“
Potem se Sekula spomni vojaških dni in ruske fronte, streljanja in rane čisto blizu želodca. Štiri krogle je dobil, tri so mu potegnili iz telesa, s četrto je bilo pa takole: „Na Dunaj so me odpeljali v bolnišnico in postili so me, da mi bodo izrezali še četrto kroglo. Glavni zdravnik je pregledal slike, nekaj majal z glavo in potem povedal, da je prenevarno. In je krogla ostala v telesu do danes! “
Na steni zraven postelje visi priznanje za dolgoletno delo in sodelovanje z novomeško glasbeno lolo. 62 let, več kot šest desetletij je bil muzikant. Vpra-
šam ga, kdo od dirigentov se mu je najbolj priljubil, kdo je bil najboljši. „Ja, kapelnikov sem dosti skozi dal, dosti. Kdo je bil najboljši? Čakajte, da se spomnim. Eden iz Ljubljane, no, kako se že piše. .. še pred kratkim je bil pri meni. Ja, Hefner, ta bo, ta je bil dober kapelnik. Pa Emeršiča imam tudi v dobrem spominu.“
Več kot šest desetletij je pomagal novomeški godbi. Bas je bil najbolj pogosto v njegovih rokah, pa be in es trobenta in lovski rog, valdhorn. Zdaj vse skupaj leži na pol pozabljeno v kotu. Živi so le še spomini. „Vsepovsod smo igrali: v Ljubljani, na Bledu, v Kostanjevici in Šentjerneju, vsako nedeljo na veselicah. To so bili časi! Ho. ohoho, kje vse smo igrali! Nekaj sem tudi zaslužil, vsaj za cigare-te.“
Pa pri 93 letih še kadi? Kajpak, dravo. Od svojega 16. leta Sekula vleče tobak. Najprej ti-
stega, ki so mu rekli ogrski, pa je bil, kot pravi, prav taik, kot je današnji, zdaj dravo. In filter? „No kar dober je, ampak ni za-
«4
me.
Tako modruje starosta novo-meškin godbenikov. Klobuk s širokimi krajci prekriva dve veliki fotografiji, ki sta pod steklom v okviru. Snamemo zaprašeno sliko s stene in gledamo godbenike z velikimi sivimi brki. To so bili časi... „Stari godci so že vsi pomrli, z njihovimi otroki sem igral jaz, se spominja Sekula, njihovi vnuki igrajo danes! “ Ostareli prsti pokažejo, kdo je bil mladi Sekula, začetnik v godbi na pihala.
In ko danes brezzoba usta ne morejo več izvabljati glasu iz trobente ali roga, imajo ušesa, vajena mehkih melodij, nadomestek: štirje ptički- v kletkah
[>ojejo, kot je nekoč igral njihov astnik ....
J. S.
S
HIP ali .
močvirski
plin?
I
Najbolj spektakularen neznani leteči predmet, ki so ga bili; videli leta 1966, je bil nedvomno tisti, ki se je pojavil v ameriški državi Michigan nad mestom Dexter. Najprej so ga opazili v študentskem naselju, oddaljenem 45 milj od mesta.]
Priče, ki so potrdile, da so videle neznane leteče predme-j te, so bile bolj številne kot pri kateremkoli opazovanju NLP j pred tem. Neznane predmete nad Dextrom in njegovo okoli-] co je videlo več policajev, 62 učenk collegea, okrožni funkcionar ameriške civilne zaščite, kozjebradi znanstvenik in še nekaj drugih ljudi. Bilo je spomladi, takoj po prvih odjugah.
Po tem opazovanju neznanih letečih predmetov so se v Ameriki razvile živahne polemike o NLP, katerih končna posledica je bila, da so ameriške zračne sile prosile znanstvenike, naj na njihov račun preučujejo različne nanavadne pojave v zraku. Žal so se mnogi počutili osramočene - še zlasti policaji — potem ko so ameriške zračne sile povsem zavrgle njihova pričevanja in v svojem poročilu zapisale, da so videli le močvirni plin ali nekaj takega, čemur pravijo tudi „lisičji ogenj**. Dopustili so tudi možnost, da so opazovalci NLP videh luno ali kak planet.
Tistim, ki so neznane predmete opazovali, se je še huje zamerilo, ker so jih videli kar tri noči zapovrstjo: 19., 20. in L 21. marca 1966. Zanimivo je, da so se enaki predmeti pojavi- ' li na michiganskem nočnem nebu še teden dni pozneje, 28. marca. O neznanih letečih predmetih so prva dva dni poročali tudi časopisi.
Priče vseh treh opažanj so si enotne v misli, da niso videle le močvirskega plina, kot jih je hotela potolažiti ameriška komisija zračnih sil. Nekateri od opazovalcev trdijo, da sojih ljudje, potem ko je bilo objavljeno poročilo, zasmehovali in so neradi še kaj povedali novinaijem. Mnogi policijski častniki celo trdijo, da prav zaradi zasmehovanja poročil o opažanjih NLP ne posredujejo več naprej, čeprav je to njihova . službena dolžnost! Bojijo se namreč, da bi bili izpostavljeni porogu predpostavljenih ....
„Mislim, da so ameriške zračne sile polne ignorantov!** trdi Nuel Schneider, policijski poročnik, ki je s kolegom Fitzpatrickom opazoval neznane leteče predmete in jih videl izrazito jasne. „Menda vem, kaj sem videl.** In kaj je videl? Blizu mesta Milan, v okolici Dextra, so po njegovih besedah dobili na policiji telefonsko sporočilo, daje eden izmed NLP | popolnoma osvetlil mesto, potem ga je preletel. Hitro so šli na prizorišče: policaji so še opazili tri predmete, ki so se oddaljevali na nebu. Potem so šli še bliže k Milanu; prišli so do koruznega polja, ko sojih spet zagledali. Opazovali sojih od dveh ponoči do sedmih zjutraj in ves čas fotografirali. „Videli smo luči, videli pa bi lahko tudi, kakšne oblike so bili neznani leteči predmeti, če bi imeli daljnoglede. S prostim očesom tega nismo mogli dognati,“ pravi Schneider.
Slike, ki jih je posnel Fitzpatrick, si je ogledal tudi dr. J-Allen Hynek. Rekel je, da so preveč osvetljene fotografije vzhajajočega meseca in Venere. Hynek je astrofizik na univerzi in že dobri dve desetletji tudi šef skupine znanstvenikov, ki se ukvarjajo z NLP pri ameriških zračnih silah.
Naslednjo noč so se pojavili predmeti nad močvirjem blizu Dextra, kjer imata farmo Frank Manorr in njegov sin Ronald. Oba farmarja, vsaj 12 policajev in več kot 35 drugih ljudi so potrdili, da so videli predmet ali več predmetov ali luči.
Policaj Robert Hunawill iz Dextra pravi, daje neki močnO svetleči se predmet letel nad njimi, ko so drveli za avtomob** lom na farmo. Farmarja sta tekla 500 jardov za svetlečih predmetom, ki je lebdel nad močvijrem. Pravita, da je bil neznani leteči predmet luknjičast kot koralna skala, podo* ben žogi za ameriški nogomet. Velik naj bi bil kot avto.
„Poglej to strašno stvar,“ je rekel Ronald svojemu oč«* tu. Potem se je ta predmet umaknil z neba in spustil glas, kot se sliši takrat, ko krogla iz puške zadene skalo. Policaji s° slišali enak zvok.
Naslednjo noč so neznane predmete opazovali v študent* skem naselju v Hillsdalu, 45 milj od Dextra. Študentje gledali z oken svojih spalnic. Pridružil se jim je tudi Williai® Van Horn, lastnik pogrebnega zavoda, hkrati tudi vodja civil* ne zaščite v tem okrožju. Neznane predmete je opazoval8 tudi prodekanka Kelly Hearn. „NLP - show“ je trajal št# ure, opazovali so utripajoče luči, ki so se premikale in sprt' minjale svetlobo nad močvirjem.
Dr. Hynek pravi, da sta tako farmarja kot tudi študen# videli le svetlikajoč se močvirski plin, ki se je sprostil zarad* spomladanske odjuge, potem ko je toplota na hitro odtali*1 močvirje.
Poročevalci v časopisih - o teh dogodkih je govorila v** Amerika - so imeli občutek, kot da dr. Hynek noče popo*' noma vsega povedati. 25. marca je bila v Detroitu konfc* renca za tisk, na kateri so govorili le o teh dogodkih. ** časopisi so o tem poročali na prvih straneh! Najmanj poročevalcev se je gnetlo v detroitskem časopisnem IdubUJ da bi slišali, kaj bo povedal Hynek. Tudi tam je ponovil ist0’ niso bili NLP, pač pa močvirski plin, ki ga sprošča gnijoč vegetacija, pozimi pa je zamrznjen skoncentriran pod le(^j
Dr. Hynek je na konferenci povedal tudi, da je pokaj0* hrup prav lahko povzročal močvirski plin. Dr. Hynek j« * dejal: „Poudarjam, da ne morem na sodišču dokazati, da J to vsa razlaga teh pojavov. Gre za naključje, za kombinacij^ različnih pogojev v nenavadno mili zimi za tisti čas h*, nenavadni noči — toda prepričan sem, da je bil močvir*^ plin.**
Tisti, ki so NLP opazovali, sodijo, da ni bil močvirski plin' pač pa da so prišli opazovalci iz vesolja.
II
*
. .,0, pridita, mi umetniki moramo biti skupaj!“ Je zaklical sejmar, ki se je pripeljal čez Goijance Qa novomeški trg prodajat balone in drugo šaro. »Vidva bosta prodajala slike, jaz sem pa tudi jetnik: iz majhnega zajca napihnem velikega!“ Je dejal in pokazal na kostanj, s katerega so viseli napihnjeni poslikani baloni.
Ob kostanj sva v petkovem sejmarskem vrvežu Postavila šest slik: tri močno kičaste, ki jih midva pe bi obesila niti v klet, dve kar solidni in eno, ki je bila zares dobra in odlično umetniško delo — Lamutovo grafiko „Dekle“. Cene sva okvirno določila takole: oljnate sončnice so veljale 900 di-jjaijev, naivna podoba koz, prašičev in kmetov v hlevu — 800 dinarjev, rdečkasto tihožitje za pijansko navdahnjene je stalo 600 dinarjev, dve °bičajni podobi sta bili po 500 dinarjev, za Lamuta (njegovo ime sva vedno skrbno zakrila) pa sva hotela samo 150 dinarjev - torej znatno več kot desetkrat manj od resnične vrednosti!
Nisva še dobro razstavila svoje „robe44, že so ^rokovno pregledah, s kakšnim početjem sva se Prišla ukvarjat. Prva je bila noseča prodajalka torbic za sosednjim kostanjem, ki so ji oči padle na naivno kmečko idilo. ,koliko hočeta? “ je v polomljeni slovenščini vprašala za ceno. Povedala Sva. ji, da bova zadovoljna z 800 dinarji in na pol ^ je odločila, da jo vzame. Zadnji hip je opazila veliko napako, ki jo je zagrešil naivec: „Hopla, saj to ni krava, ženska vendar molze kozo!“ In si je Pomislila. Prva kupčija je šla po vodi.
Nisva se še pošteno ozrla po sosedih, že je bil najin veliki prijatelj, prodajalec balonov, tako dobrosrčen, da nama je dovolil, da lahko prodajava gegove balone — vse po desetaka — medtem ko Je sam zakrožil med svojimi sejmarskimi kolegi.
IZ0LABELA PROflA PORTOROŽ. EUPTTE!"
Najin zaščitnik z istega kostanja je torej odšel *nalo med stojnice, midva pa sva za uvod začela »edati naokrog in poslušati, kako drugi prodajalci privabljajo kupce. Bila sva pač prvič na ^jmu in nisva bila dovolj okretna.
2ato sva prepustila slike božji usodi in šla °krog po sejmu, da bi si nabrala izkušenj. Bil je Prvi petek v mesecu, ženske so imele denar, tržni-ia>	polna	branjevk,	prodajalk	semen,
dl k' Krasti sejmarji so postavili svoje stojnice *r°8 tržnice. S tenkim glasom je piskala bosan-a prodajalka smetišnic, mimo je gledala na svoj P®*! Prodajalka copat, vrcšče je ponujal glavni-
*	krtače, plastične Kalimere in drugo šaro "'oiak, ki se je pripeljal z velikim avtomobilom ^.Srebške registracije: „Navali! Popust! Jutri se urno v Ljubljano! Edinstvena priložnost! Razprodaja - znižano, štiri glavnike in krtačo za ^Ul]a, znižano navali!44 In sosed, ki je prodajal nak kič, je trobil: „Izolabela Droga Portorož!44 ? ponavljal nič kolikokrat, bržkone se mu je e*a najboljša reklamna domislica. Se malo ®Prej je enake stvari prodajal mož, ki je tulil:
. nero j® prišel iz Metlike čez Novo mesto v oijance!44 Bil je tako zmeden, da je od časa do casa zakričal: „Samo pet glavnikov za jurja!44
njimi je bila konkurenca, toda očitno se poznajo z raznih sejmov bližnje in daljne oko-Skupno pa je bilo vsem: navdušeno so pili Konjak. Pod kostanji je razstavil svoja reta, valjar-Je in kuhalnice suhorobar — odlično darilo za 8. rnarec! Zraven njega se je za svoje lončarske izdelke bal v kožuh zavit možak, poleg njega je «nska prodajala puloverje po 100 din, ki sc po
Prvem pranju raztegnejo, da jih lahko nosita dva
naenkrat.
KULTURA Z UJCI n SOLATO
Sosednji prodajalec je ponujal svoje izdelke tako, da je piskal pločevinastemu petelinčku v rit, zraven njega je kriče prodajal svoje izdelke — plastične Kristuse, denarnice z Dinamovi nogometaši, ogledala s prsatimi podobami filmskih igralk in vse druge neumnosti mrkogledi sejmar. Med njihovo kričanje so se mešali kriki makedonskega prodajalca sadja in zelenjave, ki je prevpil vse: „Banane, solata, odlična gospa, samo probajte -još malo pa nestalo!44
Tako sva si ogledala sejmarsko vzdušje in se vrnila k svojemu kostanju, kjer so se radovedne gospodinje, ki so v sosednjem kiosku kupovale kurja jetrca in stegna, spotikale ob najino naivno sliko. Samo pes je še manjkal, ki bi pritekel h kostanju in dvignil taco ...
Ves ta trušč in vrvež je nadzoroval Nikola, ki je krožil od stojnice do stojnice, pobral potrebno pristojbino (za sejmarje je bila po 15 dinarjev) in miril preglasne in preveč vsiljive prodajalce.
Ravno ko se je najina prodaja začela, je kulturo, ki svo jo ponujala na stojnici, zasenčil drug dogodek. Kopica Ciganov se je prismukala k sosednji stojnici, kot da namerava kupovati glavnike. Mimogrede je Ciganka z bičem poskušala sneti neki gospodinji torbico iz rok. Potem se je vnel prepir s silnimi psovkami - gospodinja je grozila z miličniki, Cigani so se začeli zbirati, da bi kar na mestu dogodka poiskali pravico, Ciganka je grozila in zmerjala žensko, ki jo je hotela okrasti
—	najine slike pa so samevale ob kostanjevem deblu. Kaj bi s kulturo, ko je di|alo po dobrem pretepu .
Ko se je to vpitje poleglo, so ženske spet mimo stale v vrsti za kurja bedra, k nama pa je pristopil sosed z nasprotne stojnice. Bržkone se mu je zazdelo, da so Novomeščani kulturno ljudstvo, in se je zbal konkurence. „Vidva si nista izbrala dobrega prostora, postaviti bi se morala niže k tržnici, kjer je več ljudi,44 naju je dobrohotno opozarjal. O zavzetosti Novomeščanov za kulturo je imel očitno prelepo mnenje ...
ANTON PADOVANSKI
Čez čas sva se res preselila, ampak ne zaradi nasvetov konkurence se boječega sejmarja, pač pa zato, ker je bilo niže doli sonce, dan pa je bil kar mrzel. S kulturo je hudičevo težko - človeka zebe v noge.
Slike sva razstavila na sonce, da so dihale še več življenja, barve so se pokazale v svojem polnem sijaju. Vse skupaj sva naslonila na posode za smeti in na moped, ki ga je eden izmed delavcev prislonil ob zid.
Takoj za nama je prišel tudi prodajalec balonov. Očitno sva se mu zdela od vseh prodajalcev še najbolj ugledna. Kajpak, mi umetniki smo sorodne duše. Za sabo je vlekel umetniško napihnjene zajce in se izpovedal: „Samo teren sem prišel pregledat. Sta vidva dostikrat tukaj? Ha, v Zagrebu, tam je kupčija. Tu prodajajo po pet glavnikov za jurja, jaz pa v Zagrebu enega po 6 dinarjev. Stepejo se zanj, da vam kažem! Sploh je tukaj neugledno. Poglejta te norce, kako kričijo. Lopovi in prekupčevalci! Kaj se to pravi! Vsepovsod sem že hodil, na svetega Antona dan sem prodajal celo v Padovi, pa je bilo bolj mimo. Ha, pa v Padovi, ne na temle krošnjarskem sejmu!44 Krepke besede je zalil s še bolj krepkim požirkom konjaka.
Zenske so prihajale in odhajale, nakupovale peteršiljček, solato in kurja bedra, semena in banane - in glej čudo! - kadar so se obračale h glavnikom, so se mimogrede ozrle tudi po slikah, ki sva jih prodajala. Ene z gnusom, druge prezirljivo, tretje z začudenjem in nezaupanjem, češ, sejmarsko blago ...
Midva pa sva uresničevala najvišje cilje: kulturo sva približala ljudstvu. Z visokega piedestala
neobiskovanih umetniških galerij sva jo prinesla med široke množice: na trg, zraven kurjih beder, smetišnic in prve spomladanske solate ter regrata. Naj ljudje gledajo, naj se uče, naj kupujejo! Zlasti kupujejo! Vse bolj naju je zeblo v noge ...
Po polurnem preučevanju trga in njegovih navad sva se marsičesa naučila. Brez kričanja pri našem poslu ne gre — torej sva začela kričati, da sva privabljala kupce.
Najprej sva imela začetniške: „Oglejte si slike skupine svobodnih umetnikov. Slika — najlepši okras vašega doma!44
Potem sva se spomnila, da se bliža ženski pra-žnik (prodajala sva namreč pred 8. marcem), pa sva vrgla novo reklamno geslo: „Kupite sliko ženi (materi) za praznik, z ničemer je ne boste bolj razveselili!44
Kar dobro je šlo: imela sva več obiskovalcev kot večina naših sodobnih umetnikov po raznih galerijah. Prodala pa sva približno toliko kot oni: ničesar. To je usoda umetnikov, saj je že Prešeren pel: „Kranjec moj mu osle kaže . .,.44
In kakšen je bil vrstni red zanimanja za najinih šest podob? Kot je pri Slovencih v navadi — Lamutovega Dekleta nihče niti pogledal ni. Še huje je, da ni slike nihče spoznal!
iAMNO
Spet naju je obiskal najin prijatelj balonar. Videl je, da nama gre od vseh najslabše - celo Ciganka, ki je prodajala kljukce, je že zaslužila nekaj starih tisočakov - pa naju je skušal potolažiti. „Vidva sta mirna, umetniška, uglajena gospoda. Vidva bi morala za duhovnika. Prečastiti zaslužijo, vama pravim! Za eno mašo 40 jurjev! Raje še več, vama pravim! Lepe nune imata zraven, mimo in veselo življenje. Razmislita! Saj vama ne bi bilo nič hudega. Tako pa: potikanje po sejmih - umetnost in bižuterija, to danes ne nese. Ne nese!44 Z bižuterijo je mislil svojih pet glavnikov za jurja, umetniško napihnjene zajce in petelinčke, ki piskajo iz riti, pa prstane iz medenine in plastične Kristuse in Kalimere ...
Midva pa sva bila trmasta. Ostala sva v nestanovitni umetnosti, kljub denarju in nunam. Obiskovalcev je bilo vse več, znatno več jih je bilo zlasti od takrat naprej, ko sva se spomnila novih reklamnih prijemov. Konec 8. marca in polepšanih sob! K ogledu slik sva vabila s takimi paio-lami: „Oglejte si te sončnice - Van Goghova šola. Neprekosljivo!44 Ali pa: „Tizianova perspektiva v tej naivni umetnini!44 In podobno.
Ljudje so kimali in si ogledovali. Najino poslanstvo je bilo zares humano: sejmarji in branjevke so pobirali denar, da so ljudem napolnili želodce in jih oblekli, midva pa sva jih zastonj vodila v globine umetnosti.
Tako so si ogledovali in spraševali za cene. Okvirne številke sva že zapisala, vendar se je dostikrat zgodilo tako, da sva cene določala po ljudeh, ki so za slike spraševali.
Skoraj vsi so bili mnenja, da cene niso pretirane, a so čisto vsi rekli, da nimajo dovolj denarja. „Morebiti drugič,44 je začivkala ena izmed ogle-dovalk. Pripravljena sva bila tudi spustiti ceno ali prodati na kredit. Saj pri nas vsi prodajajo na kredit...	%
Vsi so sc zanimali za sončnice. Bržkone zato, ker je bila barva na debelo namazana po platnu in ker je bila slika velika - z enim nakupom bi napolnili skoraj pol stene!
Starejša tovarišica si je z zanimanjem ogledala zlasti naivno slikarijo. Zdela se ji je kar v redu, toda: „Veste, zadnjič sem bila v Ljubljani na razstavi naivcev. Generalič, ta pa zna. Da ste videli tisto sliko, za katero mu neki Holandec ponuja 40 starih milijonov!44 — „Toda tudi ta ni
slaba!44 se midva nisva dala. Priznala je, da res ni slaba...
Ena izmed gospodinj, ki se je vračala s trga s polno torbo, se je ustavila ob najini razstavi. „A, umetnost, umetnost! Veste, saj ne bom nič kupila, samo ogledala bi si rada. Veste, moja dva sinova tudi slikata. Človek si mora ogledatfrveč stvari. Ja, pa je res lepo, čeprav je na drugačen način, kot slikata naša dva ...“
Sončnice so bile zares večini všeč. Veliko rumene barve, veliko platno, sploh ogromno oljnatega. Sploh je bilo tako na debelo namazano z barvo, da so se slike nekateri celo dotaknili. Prav na glas sva jih morala odganjati!
Potem je prišel ugleden kulturni mož. Postal je pred slikami, se malo nagnU nazaj — morebiti je celo malo zamižal na eno oko — in potem je poudaril, da je slika naivca najboljša. Zares je bila najboljša, zlasti za v klet ah v zidanico; s poličem vina in klobaso zraven ...
Gospodinje so hodile mimo in se niti zahvalile niso, ker sva jih kulturno izobraževala. Nekateri, ki so videli slike od daleč, so se hitro umaknili, da bi jim ne bilo treba priti blizu in se otepati kulture ter se izgovarjati: „Žal mije, imam polno slik po stenah!44 ah pa: „Žal mi je, denarja je premalo za take stvari!44
Petek je sicer bil, vendar nismo bili trinajstega in tudi nobene mačke nisva videla - kljub temu nisva prodala niti ene slike. Pot umetnika je zares težka, če celo prodajalec umetnosti nič ne more. In kot je znano, je šlo trgovcem vedno dobro!
ČEPRAV« UL TRINAJSTI
Kaj sva hotela storiti, kot da sva pobrala šila in kopita, ko naju je eden izmed strokovnih opazovalcev opozoril: „Slike, no ja, nič ne rečem, ampak okviri so pa precej zanič!44
Vztrajal je pri svojem in kazal, kako se okvir lušči, čeprav sva mu dokazovala da je le slika tista, ki da vrednost umetnini. Če noče verjeti, pač noče. Drugič bova za take primerke prinesla zlate okvire in brušeno steklo, spodaj pa čisto, nepopackano platno.
Med vsemi temi ljubitelji in „ljubitelji44 ter „poznavalci44 umetnosti naju je razveselil en sam drobec v nekajurnem prodajanju slik. Eden izmed Pioniijevih delavcev, ki delajo v Grmovi hiši, je večkrat peljal samokolnico tam mimo. Vedno se je ozrl po slikah, enkrat pa se je ustavil, spustil samokolnico in si jih z zanimanjem ogledal. Morebiti ni imel niti 18 let. Kar tako sva ga vprašala: „Katero sliko pa bi ti kupil? 44 — „Kaj bi jaz kupoval, jaz nimam denarja, ne morem kupovati .. .‘4
Midva pa sva vztrajala: „Pa vsaj povej, katera ti je najbolj všeč.44 Brez razmišljanja je pokazal na Lamutovo grafiko in vzdihnil: „Ce bi imel dovolj denarja, ne bi nič vprašal, koliko stane - samo kupil bi jo!44
Nedvomno ni še nikoli videl Lamutovih slik, saj so ga besede izdajale, da ni iz teh krajev doma, in skoraj gotovo ne hodi na razstave. Zato pa tudi ni pokvarjen z najrazličnejšimi modernimi in ’ naivnimi stvarmi in gleda z običajnimi merili za lepoto: zato takoj loči kič od pravega dela.
Žal je bil med vsemi edini, ki se je zanimal za Lamutovo sliko; gledal jo je res z občudovanjem. Vsi drugi so si želeli sončnic, naivnih koz ...
Bilo je torej v stilu: kdor se je ustavljal ob kičastih stojnicah in kupoval neokusne predmete, pač ni mogel drugače, kot da je raje od dragocenega Lamyta gledal kičaste slike ...
Midva pa se tolaživa — petek je slab začetek. Mogoče bo kmalu tisti ponedeljek, ko bo tudi za dobre slike bolje.	A. BARTELJ
J. SPLICHAL
dalcev ali manjših mozoljev, bodo za masko uporabile beljak in limono. Beljak rahlo stepemo, dodamo nekaj kapljic limoninega soka in to z vato nanesemo na obraz. Ne zmenite se za to, če vam bo kožo vleklo skupaj, medtem ko boste vsaj 10 minut počivale. Masko spet s koščkom vate izmijemo z obraza.
Za suhp polt pa je odlična domača maska iz jajčnega rumenjaka. V rumenjak kanemo malo olivnega ali ribjega olja in mešamo kot za majonezo. Lahko dodamo še malce kvasa in nekaj kapljic limone. S tem si namažemo obraz za približno 15 minut in izperemo z mlačno vodo.
Domača maska za vsako kožo pa ie iz navadnega krompirja. Krompir olupimo, skuhamo in stisnemo v pire, dodamo malce olivnega olja in beljak. To masko še toplo nanesemo na obraz in pustimo, da učinkuje vsaj 20 minut. Najbolje je, če si maske naredite zvečer, potem čez čas kožo namažete s kremo in se dobro naspite. Zjutraj se poglejte v ogledalo! Nasmeh ne bo izostal.
R. B.
Danes otrok, ki je še &of ček, potrebuje poleg garder'1 ne omare še p revijalno mizij police in posteljico, jutri pa to junak. Postavil se bo na šriri, strici in tete pa ga bo zasipali z igračami. Takrat potreboval več boksov, v kat' bomo spravili igrače. In ko
uraiH
MUSKE
MUSE
MUSE
SIRSE
širše
FRFOTAJOČE FRFOTAJOČE
Zatem, ko iz velemest in modnih središč sveta že več mesecev prihajajo vesti o novi modi, povsem drugačni od te, ki smo ji bile zveste zadnjih osem let, smo tudi pri nas krenili po tej poti. To je dokazal nedavni modni sejem v Ljubljani. Proizvajalci ne zaostajajo več toliko za zahtevami mode v svetu, in če nam je ne bodo zagodli trgovci, nam ne bo treba šele čez tri leta nositi to, kar imajo v Parizu že danes.
Od ktatkih kril smo dokončno vzeli slovo. To velja za staro, še bolj za mlado. Pravzaprav so krila toliko daljša, kolikor ste mlajše od dvajset let. Za žene srednje starosti se dolžina kril neha pri pokritem kolenu.
Nova modna silhueta žene zahteva spet vitko linijo (kdaj pa ne? !), kajti krila so široka, frfotajoča. Nabrana so v pasu, rezana v zvon ali plisirana. Veliko kril ima globoke žepe. Zelo v modi so dvodelne obleke ali kostimi. Gornji deli oblek pa niso ozki, temveč ohlapno padajo ob telesu in večkrat malce visijo čez ozek pas. Tudi obleke s podaljšanim pasom do bokov spet videvamo, od tam naprej pa se krilo spet širi v gube ali zvon.
Ovratniki so najbolj novi: čudnih oblik z enim samim velikim zavihkom, lahko
imajo dolge konice, lahko so gladki in okrogli kot za majhne otroke; na teh so za obrobo volančki. Tudi oblek in kostimov brez ovratnika je precej. Ramena niso več ozka, temveč dobivajo oglato obliko zaradi podlage.
Spomladanski plašči in kostimi imajo ozek pas, povrhu našite žepe, sedelca. Novost je ta, da gumbov pri mnogih modelih sploh ni. Plašč stiska ob telo samo pas. Tudi tričetrtinske jope mlajše sploh ne poznajo, njihove mame pa so jih gotovo nosile in se še spominjajo, da mora krilo največ 30 cm gledati izpod takega čudnega plašča.
Novi spomladanski klobučki čepijo vrh glave. Če imajo krajce, so izvzemši poletnih modelov znatno ožji kot doslej, klobučki za tako-imenovane „boljše4* priložnosti pa imajo obliko navadne ponve, iz katere visi tančica do konice nosu. Na bolj športnem pokrivalu se lahko pozibava dolgo pero.
Nova moda, ki se zgleduje po tisti izpred tridesetih let, ne zahteva, da bi zavrgli to, kar imamo. Prehodno modno obdobje je najceneje prebroditi s krili in bluzami. Bluze ali puloverje že imate, eno modno krilo ali dve pa si le privoščite.
RIA BAČER
Čeprav letošnja zima ni £ bila tako huda, da bi nam močneje poškodovala kožo I na obrazu, ki običajno zara-E di mraza razpoka, pa brez | posledic najbrž ni Šlo. Pred | pomladjo se navadno ostreje i začrtajo gube tistim, katere I jih že imajo, ali pa se pokažejo prve črtice na doslej I gladkem licu. Nič strahu, vse lahko popravite ne da bi vam bilo treba h kozmetičarki in ne da bi morali seči v žep. Z doma napravljenimi lepotilnimi maskami lahko polt prijetno osvežite in pomladite.
Če imate mastno kožo, si lahko učinkovito pomagate z navadnim jogurtom. Dve ali tri žlice jogurta mešamo z enako količino paradižnikovega ali kumaričnega soka, dodamo nekaj kapljic glicerina in malo boraksa. S to mešanico si narahlo namažemo dobro umit obraz in vrat. Pustite masko 15 do 20 minut, medtem lezite in počivajte z zaprtimi očmi.
\ Potem masko izmijte z mlačno vodo, končno pa oplju-skate še s povsem hladnim curkom iz pipe.
Tiste, ki imajo dosti zaje-
A POMEMBNO
Take so značilnosti nove modne sezone. Ramena podložena, ca na oblekah, plaščih in kostimih. Hrbet nabran, z gubo * robčki, in seveda pas. Pasovi so zdaj zelo ozki. Rokavi zavihke. Če so kratki, da spodaj oblečemo bluzo ali pulover * rokavi krojeni v rahel zvon.	*
Pred mikrofonom. Mateja Vodnik, dijakinja gimnazije iz Novega mesta.
Za mlajše fante in može! letošnja pomlad v znamenju * brastega žameta. Iz njega bo^ krojili suknjiče z dokaj široki1! (vendar ne pretirano široktf reveiji in našitimi žepi. Sukfl/ je športen, pa hkrati elegan^ Tudi kompletna obleka in F ški plašči iz drobno rebrasti žameta so v modi.
Če še nimate dvajset, najvetf trideset let, si takoj omi? daljše krilo — 6 centime^, pod kolenom - če hočete W šnjo pomlad veljati za mode^ Večina kril je zvončasto W nih, redkejša so ozka, daljša;, la. In material? V prvi vršo, brast žamet in lahko volfl* blago s karo vzorcem. „ >
goden za šolo, bomo te bokse uporabili za podložne elemente pisalne mize, kakšnega pa bomo še dodali. Takrat že po otrokovi zamisli. Seveda bo dobil veliko posteyo ali celo dve, če bo deklica dobila sestrico ali deček bratca.
Pohištvo na sliki je oblikova-
no iz plastike. Če ga izdelate iz lesa, ima ostrejše robove, ki jih mora mizar kar najbolj mogoče posneti. Tako bodo udarci omiljeni. In če bo pohištvo obarvano z veselimi barvami, bo tudi to ugodno vplivalo na otroka.
Arh. MARTA RAČEČIČ
Neprijeten duh po pepelu se ne bo razširjal po stanovanju, Če bomo posodo, v kateri hranimo pepel, pokrili z mokrim časopisnim papirjem.
Ce vam na mokri ali poledeneli cesti rado drči v gumijastih podplatih, jih večkrat zdrgnite s steklenim papirjem.
Zaledenele šipe zmijemo s toplo slano vodo (200 gramov soli na 1 liter vode). Ko se led stali, Spe umijemo in osušimo.
DOA
vtemcasu
vinograd
sadomii
VRT. Letošnji marec je spet vrgel nekaj, ,sebenjškega gnoja4 (snega) in bo na vrtu dobro uspevalo zlasti tistim, ki so zemljo, kar je pravilno, prekopali že jeseni, da je zima naredila praho. Vrtno delo zdaj vabi: sajenje solate berivke (priporočljive sorte „majniška14 z dodatkom mesečne redkvice „non plus ultra44), peteršilja, korenčka (sorta „nantes44), čebule (priporočljiva sorta „žitavska44), praha („mali provansalec44, aktion44 itd.), ki ga sejemo večkrat. Proti koncu meseca iz toplih gred že presajamo na piano vse kapusnice. Zemlja naj bo osušena, topla, sicer pokvarimo njeno strukturo. Ogrevanje zemlje pospešimo s folijami. Zdaj, ko dnevi rastejo, je že primerno presaditi lončnice, ki potrebujejo nove prsti in hrane. Presajamo le namočene rastline, v namočene lonce, ki naj bodo le toliko večji, da gredo prejšnji vanje.
VINOGRAD. Kdor še ni, reže, kolji, popravlja žično oporo. Možno je že spomladansko sajenje in grobanje. Dr. Jože Colnarič v svoji knjigi „Ureditev vinograda44 priporoča 30 X 40 X 40 cm velike sadilne jame, da bo cepljeno mesto 2 do 5 cm pod površino. Na dno jame se da najprej kupček dobre prsti, nanj poševno postavimo cepljenko, na njene korenine nasujemo preperel kompost, ga zatep-tamo, jamo pa potem zasujemo z dobro prstjo. Nad jamo naredimo „krtino,44 da je glava cepiča zavarovana pred sušo.
SADOVNJAK. V marcu sadjar obrezuje in s tem uravnava razmerja med rastjo in rodnostjo, oblikuje krone dreves, izloča neroden les. Dolga rez ugodno vpliva na rodnost, kratka pa na rast. Redčenje krone je važnejše kot krajštt)jc vej. Najpre* je Ireba obrezati vrlfin nasploh paziti, da drt'VQ JlfrTiidc v viSnC. Vodene poganjke, pavo-diteljice, izrojene veje, bohotivke pregoste veje, vse to sadjar izreže, da postane drevesna krona zračna, prostorna, sposobna za rod. Pri vsem te!?, vseskozi pazi na vzgojno obliko. Najbolj primerne za sadovnjake okoli stanovanjskih hiš so kotlaste krone, satn' grmi, druge pa so bolj primerne za plantažne nasade, kj~'r Jc treba misliti na strojno obdelovanje, enostavno, dost\pno rezanje in
obiranje ter na strojno škropljenje s pestili n* , ,*: J	J	|pž.	M.	LEGAN
Na to vprašanje je danes teže odgovoriti kot pred desetimi leti, ker se takrat o tem ni dosti razpravljalo. Vsakega pijanega človeka smo prej smatrali za izprijenca družbe, s tem pa se je običajno končala nadaljnja razprava. Tudi danes nekateri še tako mislijo, uveljavlja pa se tudi mnenje, da je alkoholik bolnik in alkoholizem bolezen. Alkoholik namreč ne pije zato, da bi pil in potlej razgrajal in drugi dan počel isto, temveč pije zato, ker brez alkohola ne more živeti. Del strokovnjakov meni, da je alkoholizem bolezen, in mi se jim bomo pridružili.
Statistike dokazujejo, da je pri nas in v svetu okrog 20 alkoholikov na 100 prebivalcev kakega kraja. V Jugoslaviji imamo torej milijon alkoholikov in v Sloveniji okrog 90.000 takih ljudi. Žalostna številka, če jo gledamo s stališča obrambe domovine ali pa s proizvodno-ustvarjalnega vidika.
Alkoholizem se razvija kot vsaka druga bolezen — po določenih pravilih. Pri nalezljivih boleznih poznamo izvor okužbe, potem čas od okužbe do izbruha bolezni, potem bolezen in končno njene posledice. Isto je pri alkoholizmu. Trenutek okužbe nastopi takrat, ko prvič okusimo alkohol. Res je, da skoro vsak okusi alkohol in le 20 odst. ljudi zapade alkoholizmu. Ravno tako skoro vsak človek pride v stik z gripo ali tuberkulozo, pa ne zboli.
Čas, ki mine od okužbe do jasne slike alkoholizma, traja približno pet let. Lahko tudi malo več ali manj. En kozarček terja dva, dva, tri in tako naprej. V tem času lahko omenimo fazo družbeno priznanega alkoholizma. Čas, v katerem mlad fant zori in v gostilni popije malo več alkohola. Hudo važen se priklati domov ali pod dekletovo okno in veselo zavriska. Mati takrat vsa srečna reče očetu: „Glej no, naš Janez bo pravi fant!44 Ne ve pa, da je to morda začetek težke in praktično neozdravljive bolezni — alkoholizma.
Zakaj neozdravljive? Alkoholizem je ravno tako neozdravljiv kot rak. Če je nekdo alkoholik, ne more nikdar več zmerno uživati pijač. Vse življenje mora zdržno živeti brez alkohola ali piti vedno več, približno 10 do 15 let. To je čas trajanja bolezni. Potem začne moč organizma naglo pešati, potreba po alkoholu pada, tako da tisti, ki je prej spil 5 litrov vina na dan, naglo zmanjšuje dozo. Njegovo zdravstveno stanje je že tako slabo, organizem tako uničen, da ne more nikdar več opravljati svojega dela. Na koncu čaka krsta.
In vendar danes alkoholizem uspešno zdravimo, načini pa so zelo različni. V Sloveniji so intenzivno začeli zdravljenje na oddelku v Škofljici po metodi psihoterapije in pod vod-.stvom dr. Janeza Ruglja. Po tem načinu bolnik najprej spozna svojo bolezen in njene posledice, potem sledi rehabilitacija. Tedaj bivšemu alkoholiku vrnemo zapravljeni ugled, oziroma si ga vrne sam z delom in zaupanjem. Nadaljevanje takega zdravljenja pa je pod okriljem klubov zdravljenih alkoholikov. Iz blata ponižane osebnosti, poteptanega značaja, slabih navad se alkoholik vendarle lahko vrne v življenje in postane spet dober član naše družbe.
F	DR. A. KVASIČ
Če se starši kdaj pa kdaj resnično samo spozabijo in bolj ali manj zmešajo „frizuro44 svojega otroka, ko še ni dospel do mladostništva, to navadno ni vzgojno nič tako usodnega, saj se take rane kasneje brez sledu zarastejo in ni opaziti kakšnih posledic v podobi otrokove osebnosti. Ni pa tako, če se starši spozabijo in jim popuste živci in vzgojiteljske roke, ko je njihov otrok že mladostnik. Vzgoja, ki temelji na telesnih kaznih, resnično neizbrisno posega v nastajajočo mladostnikovo osebnost in ga največkrat zaznamuje za vse življenje. In še: vzgoja telesnega nasilja notranje stre mladostnika in ga pahne na poti, s katerih navadno ni več vrnitve v mir osrečujočega sožitja z materjo in očetom.
Iz lastnih izkušenj vemo, kako še danes neizbrisno nosimo v sebi grenak spomin na kakšno telesno kazen, ki smo jo pobrali iz očetovih rok prav v času mladostništva. Teh reči nemalokrat človek nikoli povsem ne pozabi. Kar naprej ga spremljajo in preganjajo kot razjedajoča krivica. Hkrati ga notranje lomijo in napolnjujejo z besom do staršev, do vseh starejših in do vseh ljudi. Vsi imamo nemara zakopano v življenjskem spominu, kako smo se po telesnih kaznih zatekali v samoto bližnjega gozda, njiv, travnikov, kozolcev in tam kovali temne načrte, kako bi se maščevali za „krivico44, ki smo jo s telesno kaznijo doživeli. Pri tem so nam bile nemalokrat prijetne celo samomorilne misli. Da, tako daleč v ponižanje in razžaljenje lahko pahne telesno kaznovanje mladostnika ali mladostnico, da se poigrava celo s takšnimi mislimi in željami.
Če je torej majhnega otroka še mogoče določen čas na videz uspešno vzgajati s telesnimi kaznimi, izrabljajoč pri tem motiv bega pred bolečino, pa je v mladostništvu to brez slehernega oblikovalnega uspeha. Pubertetnik s stisnjenimi zobmi prenaša vse bolečine in muke take vzgoje.
Ta doživljajska mladostnikova naravnanost je vidna tudi pri marsikaterem drugem njegovem vedenju. Tako na primer raje prenaša skrajne bolečine zobobola, samo da mu ne bi bilo potrebno iti k zobozdravniku. Zdravniški pregledi pomenijo sploh posebno poglavje pubertetnikovega vedenja. Izogiblje se jih do skrajnosti. Povsem izzivalno in brezskrbno počenja prav tisto, kar mu starši in drugi odrasli iz njegove okolice odsvetujejo. Ves vrel se naceja z vodo, se hodi kopat, diija s kolesom, izziva nevarnost povsod, se podaja v gore, je nepremišljen pri smučanju, plavanju in športu. Junači se povsod, kjer je le kaj nevarnega. Je heroist, ne pa junak.
1	DR	.	FRANC PEDI ČEK
Omlete enkrat drugače. Ne sladke in polnjene z marmelado ali
sirom, temveč z mesnim nadevom. Palačinke iz jajc nadevajte z dokaj drobno sesekljano šunko ali salamo, ki ste jo z vloženo zelenjavo na hitro prepražili na čebuli. Jed bo še okusnejša, če nadevu pridenete vložene gobice in malo kisle smetane. Zraven ponudite solato
JUNAŠTVO
BOLEČINE
V	dvornem vlaku je tisti dan carica mati Marija Fjodorovna med obedom zadnjič govorila s svojim sinom. Pogovoru je prisostvoval Aleksejev. Ob štirih popoldne je njen vlak odpeljal. Tri četrt ure pozneje je odpeljal tudi vlak Nikolaja II. Carja so prišli spremit na postajo generali in oficirji. Z njimi je bil tudi Aleksejev. Stal je v ospredju skupine in se v slovo globoko priklonil.
Aleksandra Fjodorovna se je tisti čas zadrževala v Carskem selu. Bila je zelo živčna zaradi dogodkov, ki jih ni pričakovala. Nikolaj je bil daleč, osemsto vrst stran od nje, zato ni mogla vplivati na njegove odločitve. Bila je ogorčena, polna sovraštva in se ni znašla v novem položaju.
Komornik Volkov ji je poskušal pojasniti dogodke takole: — Kaže, da se zares začenja revolucija, saj celo kozaki postajajo nezanesljivi. - Ni mu hotela veijeti. Odgovorila je: — Ni res. V Rusiji ne more biti revolucije. Kozaki nam bodo ostali zvesti. Ne bodo nas izdali.
Tudi žena Kirila Vladimiroviča je ni prepričala. Povedala ji je isto kot prej Volkov. Aleksandra ji je odgovorila v angleščini: - Poznam Rusijo. Triindvajset let sem že na prestolu in vem, kako je ljudstvo vdano naši družini. Kdo si bo le upal nastopiti proti nam? —
Za Nikolajevo odpoved prestolu je Aleksandra Fjodorovna zvedela od velikega kneza Pavla Alek-sandroviča. Pri njej se je oglasil s časnikom v rokah in ji naglas prebral izjavo njenega soproga. Ni je prepričal. Zaklicala je: — To so same laži! Časopisne izmišljotine. Zaupam bogu in armadi. Vem, da sta na naši strani. —
Vsa histerična je pošiljala Nikolaju sporočilo za sporočilom, zdaj v Mogilev, zdaj v Pskov. Vedno znova so ji kurirji vračali brzojavne obrazce z oznakami, da ni znano, kje je naslovnik.
NTTOJAGIRJA N GIRICE
22. marca ob dveh popoldne je pripotoval Nikolaj na postajo Aleksandrovskaja. Njegov prihod opisuje Sokolov takole:
— Nikolaj je stojjil z vagona zelo hitro. Na nikogar se ni ozrl. Sel je naravnost po peronu in sedel v avtomobil. Spremljal gaje maršal knez V. A. Dolgorukov. S caijem je prispelo veliko spremstva. Ti ljudje so se kar usuli na peron in se razkropili na razne strani. Plaho so se ozirali okrog sebe, ker so se bali, da jih bo kdo spoznal.
O carjevem piihodu v dvorec piše Sokolov:
— Ko je avtomobil bivšega carja pripeljal do dvorca, so bila vrata zaprta. Vojak je dolgo okleval, preden jih je odprl. Ravnodušno je pogledoval bivšega imperatorja in čakal na dovoljenje dežurnega oficirja. Ko je bivši car končno stopal mimo oficirjev pred vhodom, ga niti eden ni pozdravil oziroma odgovoril njegovemu pozdravu. Nekateri oficirji so držah roke v žepih, drugi so imeli cigarete v ustih. Dežurni oficir je po dolgem času le prišel in zaklical stražarju, naj odpre vrata bivšemu imperatorju. Pet minut kasneje je za carjem škrtnil zapah. Postal je zapornik do konca svojih dni.
Dan pred tem dogodkom je Korniiov sporočil Aleksandri Fjodorovni, da je tudi ona aretirana. Korniiov je bil poveljnik vojaških sil v okraju. V caričine dvorane ga je spustil nadmaršal Ben-kendorf. Korniiov se je carici spoštljivo priklonil, koje dejal:
— Vaše veličanstvo, naložena mi je težka naloga, da vam sporočim sklep sveta ministrov, po katerem od danes naprej ne uživate več prostosti.- Dolgo jo je tolažil in ji zagotavljal, da niti on niti minister Kerenski ne bosta dopustila nobenega vznemirjanja in prikrajševanja. Edini cilj odvzema prostosti je zagotovitev varnosti carske družine. Brž ko se bodo razmere izboljšale, bodo omejitev prostosti preklicali.
Pripor so odredili tudi za nekatere carjeve pomočnike in sluge. Kdor je mogel, se je skušal rešiti z begom. Nekateri so zapustili carja že na postaji Aleksandrovskaja. Med njimi so bili načelnik imperatorske vojaške pisarne NariŠkin, poveljnik imperatorskega konvoja von Grabbe in adjutant Sablin. Zbežala sta tudi princ G. N. Leichtenberški in polkovnik Mordvinov. Še v Mo-gilevu sta izginila Fredericks in Voiejkov. Večino teh so zaprli, med njimi tudi Fre 'ericksa in Vo-jejkova. Rodzjanko je ob neki priložnosti takole izjavil: — Ljudje, ki jim je najbolj zaupal, so najprej zapustili carja. Slabo je izbiral svoje zaupnike. —
Nikolaj II. je tedaj zapisal v svoj dnevnik, da ga je zapustilo šestinštirideset lakajev. Seveda so bili tudi taki, ki so mu prostovoljno delali družbo v priporu, med njimi: V. A. Dolgorukov, P. K. Benkendorf, dvorna dama A. V. Gendrikova, zdravnika Botkin in Dervenkin, profesorja Pierre Gilliard in Sidney Gibbs, A. A. Virubova. Virubo-vo so vojaki aretirali 3. aprila in jo odpeljali v Petropavlovsko trdnjavo, kamor so tiste dni vozili številne funkcionarje carskega režima. Vsi zapori so bili polni. Zločine zrušenega režima je preiskovala izredna komisija, ki so jo ustanovili prve dni marca. Njen predsednik je bil N. K. Muravjov, tajnih pa A. A. Blok. Blok si je zapisoval vtise o zaslišanjih, ki so pozneje izšli pod naslovom, ,Pa-dec carskega režima*. V teh zapisih je Blok. dobro označil značaje zapornikov. Opisani so tako živo, da še danes zaživijo pred nami portreti ljudi iz najbližje carjeve okolice.
Naša pozornost velja predvsem glavnima zaj -skoma: Nikolaju in Aleksandri, Zanju piše da zapor ni strog. Družinski poglavar si krajša čas
Mlajši oficirji tega ne kažejo, zlasti ne trojica iz notranje straže. To so podporočnika Šumovič in Domodjanec ter poročnik Jarenič. Jareniču je Nikolaj nekoč ponudil roko, ko se je menjavala straža. Ta je samo odstopil in mu ni ponudil svoje. — Jaz sem iz ljudstva, — je dejal, ko ga je Nikolaj vprašal, zakaj se tako vede. Jarenič je še dejal, da tudi car ni sprejel roke, ki m u jo je ponujalo ljudstvo.
Zato pa so toliko več vljudnosti izkazovali bivšemu carju general Korniiov in polkovnik Korovi-čenko ter kasneje polkovnik Kobilinski. Največ upanja je vzbujal šestintridesetletni pravosodni minister A. F. Kerenski, ki ga je začasna vlada opolnomočila, da je skrbel za mir in varnost carske družine. Sprva nekdanja 'presvetla družina ni vedela, kaj lanko pričakuje od njega. Carica Aleksandra Fjodorovna je prijateljici obupano sporočila: — Kerenski je tu. Bog se nas usmili!
Vendar se ni zgodilo nič hudega. Višji maršal P. K. Benkendorf se je pozneje v izgnanstvu takole spominjal njegovih obiskov v Alesandrovskem dvorcu: — Prišel je ob dveh popoldne 3. aprila v spremstvu petnajstih ljudi. Vstopil je skozi kuhinjo, zbral stražo in ji držal skrajno revolucionarni govor. Car, carica in prestolonaslednik so ga čakali v učilnici. Obiskal jih je sam. Na pragu se je predstavil kot pravosodni minister. Bil je zelo vznemirjen. Ko se je poslovil od carja, je še nekaj
kaj naj stori. Ni vedel, ali naj me sprejme kot hišni gospodar ali naj čaka, kako bom ravnal jaz.
V	zadregi je bila vsa družina, ko je prednjo stopil „revolucionar44, za katerega je Aleksandra Fjodorovna pred meseci zahtevala od soproga, naj ga vendarle obesi zaradi strašnega govora v Dumi. Ogorčena je bila tudi zaradi njegovih nevljudnih govorov v Tavričeskem dvorcu. Obešanje bi bilo po njenem mnenju koristen zgled za druge.
Kerenski je čutil vsesplošno zadrego in jo je skušal čimprej premagati. Hitro je pristopil k Nikolaju II., mu med nasmeškom ponudil roko in se predstavil. Ko opisuje vtise s tega srečanja, beremo, da mu jo je car močno stisnil, se tudi sam nasmehnil in ga pomirjen pripeljal k mizi, za katero je sedela njegova družina. Otroci (sin in hčerki) so prišleca radovedno opazovali.
Kerenski je najprej vprašal za zdravje družinskih članov in omenil, da so njihovi sorodniki v tujini zaskrbljeni zanje. Carski družini je obljubil, da bo posredoval vsa sporočila, ki jih imajo zanje. Kerenski je nato vprašal po njihovih željah in se zanimal, kako se ponaša straža, če kaj pogrešajo in podobno. Priporočil jim je, naj ostanejo mirni, naj se za nobeno stvar ne razburjajo in se zanesejo nanj. Za izraženo skrb so se mu vsi skupaj zahvalili.
M.KASVIHOV
PREVEDLA: J. TEPPET
8
por-
lok,
s kidanjem snega, s čiščenjem poti in sekanjem drv, ki so njegovo najljubše opravilo. Predpostavljeni so ljubeznivi in skrbni do carskega para.
časa hodil po poslopju in preveril, če je dobro zastraženo. Nato je odšel.
9.	aprila je spet prišel in mi dejal, da se želi pogovoriti z Nikolajem Aleksandrovičem. V razgovoru z bivšim carjem je povedal, da se v Petrogradu razplamtevajo politične strasti. Skrajna levica zahteva, naj bi carja zaprli v trdnjavo in ga tako ločili od Aleksandre Fjodorovne in njenega vpliva. Ta naj bi pripravljala kontrarevolucionarno zaroto. Začasna vlada želi te stvari urediti, zato je nujna Nikolajeva preselitev v drugo krilo dvorca. S soprogo bi se tako videval samo pri službi božji in za mizo, pa še to vselej v prisotnosti dežurnega oficirja. Tako se je tudi zgodilo. Kerenski je znal prepričati njuni veličanstvi, daje on edini zaščitnik in da ju lahko obvaruje pred grozečo nevarnostjo.
O tretjem obisku Kerenskega (25. aprila) beremo tole:
—	Car je bil ravno na sprehodu, zato je Kerenski izjavil, da želi srečati carico. Pogovor z njo je bil vljuden in zadržan. Spraševal jo je, kakšno vlogo je odigrala v političnih zadevah, kakšen vpliv je imela na imenovanje ministrov. Povedala mu je, da z možem nista imela med seboj nobenih skrivnosti. Seveda je bil imperator veliko odsoten (pri armadi), zato ji je večkrat zaupal manj pomembna naročila. - Pisec pripominja, da so njene jasne izjave napravile močan vtis na ministra in da si je tudi carica ustvarila o obiskovalcu ugodno sliko. Ko se je car vrnil s sprehoda, je dovolil Kerenskemu, da je odnesel s seboj vse papirje iz njegovćga kabineta, ki bi jih lahko uporabila preiskovalna komisija. Pri obeh je Kerenski vzbudil še večje zaupanje, kot sta ga imela doslej.
Tudi Kerenski je zapisal vtise s svojih obiskov. Med drugim beremo, da se bivši imperator ni mogel pritoževati zaradi njegovega vedenja do njega in da se dobro spominja prvega srečanja s carsko družino. Sedeli so okoli majhne mizice pri oknu. Ko se je Kerenski pojavil na pragu, je stopil k njemu mož srednje rasti v vojaški uniformi, rahlim nasmeškom na ustnicah. — Njegovi koraki so bili negotovi in ustavil seje pred menoj v dvomu,
Kot minister m pozneje kot predsednik vlade se je Kerenski v času od 3. aprila do 13. avgusta več kot desetkrat oglasil v Aleksandrovskem dvorcu. V teh štirih mesecih in pol sije nakopičil toliko vtisov, da so mu zadostovali za pol stoletja lirično-publicističnih vzdihovanj o Nikolaju II. in njegovi presvetli družini. Kerenski je pozneje tudi izjavljal, daje zaradi častnega dolga, ki gaje vezal na začasno vlado, štel za svojo dolžnost zavarovati nedotakljivost družine in ji zagotoviti spodobno ravnanje s pravo mero spoštovanja.
SPODOBNI REVOLUCIONAR
Če sodimo po teh spominih, ni bil prav nič podoben tistemu „Kedrinskcmu44 , ki ga je carica hotela poslati na vislice. 2e po tretjem obisku v Aleksandrovskem dvorcu je Kerenski po končani uradni dolžnosti prisedel na divan k bivšemu carju, se pomenil z njim o tem in onem in mu
pripovedoval o težavah in veselih urah ob začetku svoje državniške poti. Nikolaj je milostno poslušal gostobesedne pripovedi „strašnega revolucionarja44, ki se je izkazal kot resničen gentle-man, kot zares spodoben gospod.
Car je celo obžaloval, da ni imel tako dobrega ministra, kot je Kerenski, saj bi mu 1ak minister vedno povedal vse po resnici. Zaradi take izjave se je vodja februarske demokracije Čutil zelo počaščenega.
Nikolaj je nekoč rekel Kerenskemu o Albertu Thomu, da je zanimiv človek in da naj ga spomni nanj. Kerenski je bil tedaj Thomov gostitelj. V svojih spominih je zapisal, da je izpolnil carjevo željo. V nadaljevanju beremo, da je Kerenski dobil vtis, da je carju žal z» preteklostjo, da težko govori o dnevih svojega carjevanja, zlasti pa o ljudeh iz svojega najbližjega kroga, ki so Ra tako
hitro zapustili. Njihova nezvestoba ga je zelo presenetila in se je težko sprijaznil z njo.
Demokrat Kerenski je obžaloval imperatorja in njegovo usodo. Nekoč je po obisku v Carskem selu pripovedoval ženi zadnjega pravosodnega ministra N. A. Dobrovoljskega, katere mož je bil zaprt v trdnjavi: — Kako napak smo ravnali, da smo to storili s človekom, ki ga nismo poznali. Sklenil sem, da bom bivšega imperatorja že pri prvem srečanju nagovoril „Nikolaj Romanov44, toda ko se je s svojimi čudovitimi očmi zagledal vame, sem pristopil k njemu in dejal: „Vaše veličanstvo.44 Nikolaj me je očaral zaradi svoje modrosti, zaradi svoje dobrote. Bilje ideal ljudskega vodnika, pa se tega nismo zavedali.44 In če je pravosodni minister poosebljal voljo ljudstva, potem bivši car v svojem ujetništvu gotovo ni nasprotoval tej volji. Pripravljen je bil nato, da jo v celoti sprejme.
Pa poglejmo, kakšno sodbo si je bivši imperator ustvaril o ministru Kerenskem. Zapisal je v dnevnik: — Ta človek zagotovo sodi na svoje mesto v sedanjem trenutku. Čim več oblasti združuje v svojih rokah, tem bolje je. —
O svojem nekdanjem kandidatu za vešala je tudi Aleksandra Fjodorovna sodila bolj milostno. Dvorjanki je razlagala v angleškem jeziku, da se ne more pritoževati čezenj, da je minister zelo spodoben človek, s katerim se da pogovoriti. Romanovi so tisti čas še vedno upali, da se bodo vrnili na prestol. Aleksandra Fjodorovna je prepričevala moža, da ga bodo še poklicali, le revolucionarni vihar morajo preživeti. Najbolje bi bilo zbežati za nekaj časa čez mejo k sorodnikom.
Odprto je ostalo veliko vprašanje, kako uresničiti zamisel o pobegu. Kdo jim bo pomagal? Carska družina se je medtem lahko prepričala o nezvestobi mnogih svojih dvorjanov, oficirjev, prijateljev. Vplivni ljudje z dvora so se razbežali. Veliko jih je bilo zaprtih v Petropavlovski trdnjavi.
Iskro upanja so jim vzbudili novi ljudje, novi prijatelji, na katere bi se lahko zanesli. To so bili liberalno-demokratični predstavniki kot na primer: G. E. Lvov, P. N. Miljukov in pravosodni minister A. F. Kerenski. Res so poskušali rešiti Romanove pred najhujšim, pred odgovornostjo do ljudstva in revolucije. Toda to se jim ni posrečilo. Razredni boj se je razplamtel še bolj na široko. Vedno manj je bilo možnosti, da bi se družina Romanovih rešila pred dokončnim propadom.
EVAKHJ4CLIA RQW\NCW
Ufa, sredi aprila 1918. V poslopju mestnega sovjeta so se sestali predstavniki jekaterinburških organizacij in opolnomočenec VCIK.
Gološčekin, ki je nosil pred Moskvo glavno odgovornost za evakuacijo Romanovih iz Sibirije, je dajal napotke Jakovljevu. Taje odgovarjal: — Vse bo izpobijeno. — Jakovljev je dobil široka pooblastila. Njegov pomočnik je bil Zencov. Dvaindvajsetega aprila je prispel s četo 150 pripadnikov Rdeče garde v Tobolsk. Najel je sobo v Komilo-vem domu. Skupaj z Zencovim je obiskal mestni sovjet. Hohrjakov si je z zanimanjem ogledoval podpise na njegovem mandatu; J. M. Sverdlova, V. A. Avanesova in I. Z. Steinberga. Zvečer so se ponovno srečali, tokrat že v tovariškem vzdušju. Prišli so Hohrjakovi pomočniki Avdjejev, Za-slavski in Busjacki. Hohrjakov je vprašal Jakov-ljeva, kaj namerava ukreniti. Ta mu je pojasnil, da bo odpeljal Nikolaja in njegovo družino in da potrebuje zaupanje mestnih organov oblasti.
Naslednje jutro (triindvajsetega aprila) je Jakovljev odšel v spremstvu Uralca Avdjejeva v gu-bernatorski dom. Med vrati so srečali Kobilin-skega, ki jih je pospremil k carju in mu predstavil Jakovljeva kot posebnega odposlanca sovjetske vlade. Nikolaj je ponudil Jakovljevu roko, ta pa se mu je galantno poklonil. Zanimal se je, kako postopajo z bivšim imperatorjem, vendar ta ni imel pritožb. Vprašal je tudi po cesarjeviču Alekseju. Povedali so mu, da leži v postelji. Vstati ni smel, ker bi se mu stanje lahko poslabšalo. Bolehal je za hemofolijo. V spremstvu Nikolaja in Ko-bilinskega se je nato Jakovljev napotil k bolniku. Za hip je obstal pri postelji, se poklonil in zapustil sobo. Bil je tako ljubezniv, da se je čez pol ure ponovno oglasil in se predstavil še Aleksandri Fjodorovni, ki je prvič zamudila njegov prihod.
V	gubernatorski dom je Jakovljev prišel tudi naslednji dan, petindvajsetega aprila. Želel je govoriti znova z Nikolajem Aleksandrovičem. Komandant Kobilinski in Aleksej Volkov sta ga odpeljala v prvo nadstropje, kjer je odposlanca pričakovala carska družina. Jakovljev je pripomnil, da bi rad govoril s carjem iz oči v oči. Soproga je protestirala: — Pogovoru želim prisostvovati tudi jaz, je izjavila. -	,	,
Jakovljev je pristopil k njej, se ozrl k carju in dejal: - Nikolaj Aleksandrovič, čast imam, da vam uradno sporočim, da sem tukaj kot pooblaščenec centralnih oblasti in da vas moram prepeljati z družino od tod.
Nikolaj je rezko odvrnil, da ne gre nikamor. -Ne delajte tega, je povzel besedo Jakovljev in poudaril, da je dolžan izpolniti svoje poslanstvo, če ne drugače, tudi s silo. Potem je Še dejal, da z glavo odgovarja za njihova življenja in daje ou-hod naslednje jutro ob štftih. Ko je konfal, seje poklonil in odšel.
Nikolaj se je v	SobilinsUiga podal v
drugo nadstro^ie. Tam so ju radovedno pričakovali Tatiščev, Dolgorukov in Gilliard. Posvetovali so se. Nikolfja je predvsem zanimalo, kam jih bo odpeljal Jakovljev. Nihče od prisotnih ni vedel odgovora. Kmalu zatem je Volkov sporočil, daje komisar lonovno prišel in da čaka v prvem nadstropju.
O	-tl MICA
^	vj SKERLAVAJ
z NAJDENKA
Ansambel Raya Coniffa s svojim značilnim zvokom in aranžmaji je znan tudi pri nas,. zato bo velika plošča, ki jo je po licenci CBS izdala Suzy, prijetna novost za vse ljubitelje dobre glasbe. Na plošči so posnete v kvadrofonski tehniki melodije, ki so nam v večini znane, prav gotovo pa ni nikogar, ki bi ne poznal lepe melodije iz filma Boter in pesmi „Without you“, saj sta se obe dolgo držali na slovenski top lestvici. Ena od novosti na tej plošči je tudi ta, da ne nastopa veliki pevski ,zbor, ki ponavadi sodeluje z Ra-yem Coniffom, ampak le šest pevcev.
Minilo je dvaindvajset let, odkar je Nada Sremec z dr. Dragom Chloupekom poskušala v eni sam« knjigi zajeti vse, kar naj bi ženi gospodinji in vsej njeni družini rabilo kot priročen svetovalec ob vseh vprašanjih vsakdanjega življenja. To izdajo je imenovala „Knjiga za vsako ženo“. Da je delo imelo uspeh in da je knjiga našla pot do neštetih družin in s tem dosegla svoj namen, dokazuje 400 000 izvodov te knjige, kar je rekord v splošni izdajateljski dejavnosti naše domovine. Letos smo tudi Slovenci dobili to knjigo v našem jeziku. Izšla je v sodelovanju zavoda ZNANJE Iz Zagreba in Orbita* la Progres iz Ljubljane.
:H ::::::: ::::::: :i:
»sUagpMgai W :«Hi IH !ii Hi:::-#
j« |II Ufiil ipliplll {p Illill BfflPlr llalll
Tragično preminula pevka Janis Jopi in ni utonila v pozabo. Vse več jih je, ki odkrivajo v njenem petju nove kvalitete, pa tudi ljubiteljev njenega petja je vse več in tem je namenjena velika plošča tovarne Suzy ,JPearl“, ki jo je po licenci CBS izdelala v kvadrofonski tehniki.
Nekaj skladb s plošče: Move over,'Cry baby, Buried alive in blues, Me and Bobby McGee.
KNJIGE
Mladinska knjiga je izdala izvirno delo Iva Zormana „Stor-žkovo popoldne44, ki prinaša s pravljično preobleko zastrto resno in poučno pripoved o dečku Storžku, ki zaradi prezaposlenih staršev pogosto ostaia
sam v zaklenjenem stanovanju. Sam sebi prepuščeni deček si krajša čas tako, da se igra z igračami, ki oživljajo, in tako se resničnost zanj kaj kmalu sprevrže v prav tako resnično pravljico. Knjigo je ilustrirala Jelka Reichman.
rvo zorman
storžkovo popoldne
S knjižnim prvencem Mice Skerlavaj „Najdenka44, ki je izšel pri založbi Borec v Ljublja-
ni, je vsaj malo zapolnjena vrzel v naši književnosti, v kateri do sedaj še ni bil popisan poseben problem iz časa naše osvobodilne borbe. Gre za otroke staršev, ki so odšli v paitizane. Posebna organizacija OF je vodila skrb za te otroke. Ravno zato je knjiga „Najdenka44 zanimivo branje, čeprav ni veliko literarno delo.
državniki naših dni
Po skoraj štirinajstih letih je pri Mladinski knjigi znova izšlo delo znanega beograjskega publicista in novinarja Radenkovi-ča, posvečeno portretnim predstavitvam najvidnejših in najuglednejših sodobnih državnikov. V knjigi ,J3ržavniki naših dni44 srečamo znana imena, kot so Hruščov, Brandt, Nixon, Kissinger, Sadat, Allende, Castro, Mao Ce Tung, Golda Meir in druga. Knjiga je zanimivo in poučno branje o ljudeh, ki krojijo naš danes in jutri.
PLOŠČE
Toniju Kumegu poteka živ-J®nje tako kot večini naših lju-»!*: zjutraj 9e odpravi v tovarno J”1* v Novem mestu, kjer dela j tehnični risar, opravlja svo-Jc delo, popoldan pa se vrača P° kostanjevem drevoredu do-n'0v» k ženi in hčerkici. Potem ^le^e razna domača opravila,
čas, posvečen otroku, ženi ter domu. Droben delček tega prostega časa pa Toni Kumer ni več tak kot večina ljudi. Njegova dejavnost sc preusmeri in vso pozornost posveča dolgotrajnemu in natančnemu delu: koščke furnirja lepi v podobo -intarzijo, ali pa nanaša s čopiči
oljno barvo na platno, ioni dela intarzije in slika, je delavec, ki uresničuje tudi svojo težnjo po ustvarjanju in kulturnem izživljanju.
Težnja po kreativnosti je bila v njem že, ko je bil še otrok. Rad je risal, čeprav sta ga takrat
bolj zanimala tehnika in ročno delo. Sestavljal je rakete in jih z večjim ali manjšim uspehom spuščal v višave. Že takrat je spoznal, da je za uspeh potrebno -prizadevno delo in da ne sme ob neuspehu obupati. To spoznanje se mu je dobro vtisnilo v zavest.
Nekega dne je zagledal v nekem skladišču nekaj odpadnega furnirja. Barva in vzorci lesa so pritegnili njegovo pozornost in na misel mu je prišlo, da bi se dalo lesne vzorce sestaviti v smiselno podobo. Zbral je nekaj koščkov in jih sestavil. Nastala je njegova prva intarzija. Čeprav je bila okorno in nespretno narejena, ga'je spodbudila, da se je lotil še drugih, in tako je počasi s pomočjo izkušenj, ki mu jih je prineslo delo, postal eden redkih intarzistov na Dolenjskem.
„Za to delo je potrebno veliko potrpežljivosti in spretnosti,4* je v razgovoru povedal Toni Kumer. „Da naredim malo večjo in dobro intarzijo, moram delati tudi šest mesecev. Časa je bolj malo, služba, družina, a vsak dan se le da nekaj narediti. Sam postopek pa gre takole:
najprej izberem motiv, ga skiciram ali fotografiram in potem pripravim ter predelam za osnovo intarzije. Potem se začne dolgotrajno \delo. Iz pripravljenega lesa izrezujem koščke in jih vstavljam v podlago. Tako nastane zrcalna podoba. To na koncu obrnem, prilepim na primeren kos lesa in zaščitim z lakom.44 ,
Do sedaj je Kumer izdelal okoli deset intarzij. Pokazal jih je tudi na samostojni razstavi v Dolenjski galeriji. Vendar nima doma nobene: vse so pokupili.
„Prodal sem jih precej poceni, ker mi pač ne gre za dobiček. Najvažnejše je, da uživam v samem delu. V bodoče jih bom prodajal dražje. Res dobre pa nameravam pokloniti raznim ustanovam, saj bo le tako uresničen moj cilj: da jih vidi čim več ljudi. Zadnje čase se mi odpirajo možnosti, da bom razstavljal v Francoskem kulturnem centru v Ljubljani in morda tudi v neki manjši galeriji v Parizu.44
Vendar Toni ne dela samo intarzij. Veliko se ukvarja tudi s slikanjem. In kot pri intarzijah,
je tudi v Slikarstvu popoln samouk. Ker v sedanjem stanovanju ni dovolj prostora niti za družino, kaj šele za rezljanje in izdelovanje intarzij, je svojo ustvarjalno željo začel uresničevati s slikanjem. Predvsem so ga pritegnile barve, ki pri intarzijah ne pridejo toliko do veljave.
„Delal sem, poskušal, odkrival nove možnosti in se tako izpopolnjeval v slikarstvu, čeprav moram reči, da še zdaleč" nisem dosegel vsega, kar bi rad. Moje osnovno vodilo je, da mora biti slika razumljiva tudi preprostemu človeku, mora mu biti blizu in dostopna. Za visoko umetnost nimam posluha.44
Svoje slike je razstavljal na nedavni razstavi v tovarni Krka, zdaj pa razstavlja v Iskri v Šentjerneju.
„Obe razstavi kažeta, da se počasi prebuja posluh za kulturno življenje tudi v naših delovnih organizacijah, ki res ne bi smele ostati samo prostor za delo, ampak tudi prostor, kjer se delavec uresničuje tudi kot kulturni ustvaijevalec.44
MiM
DOLENJSKI LIST
/'~PREDfTOVIMmO VAfflnt
Na mali plošči, ki jo je izdala založba Obzorja in izdelala tovarna gramofonskih plošč Heli-don, se nam predstavlja slovenski pevec starejše generacije Rafko Irgolič z dvema popevkama: „Ljubljanski grad44 in Pijte z mano, prijatelji44. Obe popevki sta slovenski priredbi tujih skladb v aranžmaju Maria Rijavca. Rafko Irgolič je še vedno precej priljubljen pevec in ima dovolj privržencev, ki bodo kupili to ploščo.
rafkoirgolfe
.-v
GROZE
VOJNE
Distribucijsko podjetje Vesna film iz Ljubljane je za letošnjo sezono pripravilo predvajanje japonskega filma režiserja Kinji Fukasakuja „Pod zastavo vzhajajočega sonca44. Film je pripoved o ženi, ki po končani vojni išče svojega moža, čeprav je dobila obvestilo, da je padel. Obiskuje njegove nekdanje bojne tovariše in iz njihovih pripovedovanj spozna svojega moža v novi luči, obenem pa se ji razkrije labirint strahot vojne in grozljiva resnica o nečloveških razmerah, ki so vladale v vojni.
Po scenariju Slobodana Bo-siljčića in ob pomoči strokovnih sodelavcev ter pod vodstvom režiserja Krsta Škanate nastaja dokumentarni film o zgodovini Zveze komunistov Jugoslavije. Prikaz bo zajel dejavnost in razvoj ZKJ od njenih prvih dni pa vse do sprejetja nove ustave. Film bo predvidoma dokončan do meseca maja, ko bo X. kongres ZKJ. Predvajali ga bodo po številnih kinodvoranah v kongresnih dneh.
Po licenci CBS je tovarna gramofonskih plošč Suzy iz Zagreba poslala na tržišče zanimivo veliko ploščo najbolj znanih
GREATEST HITS. ‘moči' casSls *wjk«i55S*§!a*snui
skladb velikega glasbenika Johanna Sebastiana Bacha. Njegove kompozicije izvajajo slavni glasbeniki našega časa, kot sta Pa-blo Casals in Povver Biggs. Skladbe so prirejene okusu sedanjega časa, kar ima seveda svoje posledice, saj marsikateremu ljubitelju Bacha take interpretacije ne bodo povšeči, čeprav je po drugi strani res, da se tako velik glasbenik uveljavlja pri tistem občinstvu, katerega okus še ni povsem zrel za izvirne izvedbe. Plošča je posneta v novi kvadrofonski tehniki.
Na tržišču se je že pojavila tudi mala plošča Helidona s posnetki pevke Alenke Pinterič. Alenka Pinterič se nam predstavlja kot interpretatorica dveh skladb: Robežnikove popevke „Vozijo seno44, za katero je besedilo napisal mladi slovenski pesnik Marko Švabič, in zelo priljubljene angleške popevke „Dolgolasi fant iz Liverpoola44, ki si je hitro pridobila tudi naše občinstvo.
STARI GRAI
precej se ljubezen napravi
„Bela nedelja. V mesto nesel sem list. Po cestah bilo je vse polno deklet še ob eni, kterim ni bilo mar do poldne domu priti. Čakale so krščanskega nauka, kar jim je delo tem lag-Ije, ker je marsiktera s svojim šoceljnom pri bokalu si čas kratila. Prav videlo se je, kako pre-žajo na fante. Eden odpeljal je eno, drug drugo v bližnje krčme. Da je le poliček na mizi, pa se napravi dostikrat precej ljubezen, če se tudi nista pred dosti in včasi celo nič poznala.
Deklice imajo na Dolenjskem le premnoge po več fantov in dovoljujejo vsem vse, kar hoče' jo. Zato se dostikrat ve za pravo mater, ne pa za pravega očeta.
Neumno navado opazil sem zopet, da že majhnim punči-kam opletajo okoli glavičic vence iz rož, papirja in jih nali-špajo sploh kakor neveste, potem pa hvalijo, kako so lepe, jih pred ogledalo postavljajo. S tem se sadi seme napuha in gizde v mladih dušicah. In kam to pripelje?
Vdova B. zapravila je za ples in druge veselice od nedelje do
pustnega torka 17 goldinarjev. O belem dnevu je legla za vasjo v blato in se dala f ...! Sama je pravila, da je imela z enim orgije v zidanici Oba sta se slekla in plesala naga. Ljubosumni hlapec, do zdaj nje žrebec, opazivši to skoz luknjo ključa, trkal je zastonj. Tudi dekleta vpričo drugih govore ljubčkom, da jim bodo dale kavsati spotoma, če jih domu spremijo. O tempora, o mores!“
Zares, kakšni časi, kakšne navade! Kar je bilo pred stoletjem našemu Trdini — in vsem uglednim ljudem — tako pregrešno, je postalo dandanašnji precej bolj običajno. Take stvari se tudi zdaj dogajajo.
Zdaj se niti nad klubi „črnih mačk" in podobnimi združenji nihče več ne zgraža, dekleta (in vdove menda tudi) pa so že postala tako emancipirana, da jim ni več potrebno leči v jarek za vasjo v blato. Hoteli so za vsakim ovinkom; garsonjer, stanovanj in praznih postelj pri dobrih prijateljicah pa tudi ne manjka.
Je pa tako, da se tudi danes dostikrat ve za pravo mater, oče je pa včasih tudi neznan. To vedo tudi na sodiščih. .. .
Krščanskega nauka zvečine dekleta ne čakajo več, s prijatelji pa kljub temu rade posede v gostilnah, kavarnah ali restavracijah. Ne vem, če naroče bokal
— to ni moderno, zanesljivo pa kadijo kent ali astor in pijejo vinjak. Ljubezen se še danes rada naredi, četudi se fant in dekle prej nista dosti poznala. Pravzaprav so danes še bolj neumni: nekateri se poroče, čeprav se ne poznajo! Kar je povedal Trdina ob koncu svojega modrovanja, se je pa spremenilo: vpričo drugih dekleta ljubčkom takih stvari navadno ne pripovedujejo.
Da se je od tistih časov veliko spremenilo, govore tudi ankete in analize modernih sociologov, ki trdijo, da sedanja zakonska zveza propada ali pa da je vsaj v veliki krizi. Če je to res
— bomo videli čez naslednjih 100 let____
V f
m
*
Nedvomno ima v Sloveniji najbolje plačane športnike ljubljanska Olimpija. Nogometaš Popivoda jc zaslužil nekaj manj kot 100.000 dinarjev (deset starih milijonov!) v lanskem letu, košarkar Jelovac pa skoraj 50.000 dinarjev (ter imel hrano in sobo zastonj). Pri nas ta dva primera kajpak niti ne izstopata iz povprečja, če zvemo še druge podatke na primer: SDK je ugotovila, da je imel košarkarski klub Jugoplasti-ka v letu 1972 več kot 2,5 milijona dinarjev izgube, da dobivajo nekateri znani nogometaši za rojstni dan malenkostna darila - avtomobile in podobno....
Brca, ki jo dobiva družba od takega profesionalizma, torej ni le boleča, ampak predvsem draga. Zanimivo je, da se vsi izgovarjajo, da je take vTste šport potreben in ga pravzaprav podpirajo delavci. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi ti delavci rekli, če bi vedeli, koliko zares zaslužijo njihovi ljubljenci in kako ta denar zasluzijo.
Ni kaj reči: današnji šport zahteva celega človeka in hudo garanje, toda osebni dohodki, ki dosegajo
lijon starih dinarjev na mesec,
presegajo osebne dohodke ministrov in uglednih znanstvenikov, ki so bržkone le bolj pomembni od športnikov. Za zdaj ni nikogar, ki bi takemu razsipavanju denarja naredil konec, in prebogato nagrajevani športniki izkoriščajo izjemen položaj podobno kot prav tako prebogato plačani popevkarji in podobni „estradni umetniki1*.
Prav zanimivo bi bilo slišati, kako bi se stvari obrnile, če bi tudi delavci zahtevali enako oblikovane osebne dohodke, kot jih imajo na primer nogometaši ali druge vrste športniki. Ti namreč za to, da „delajo41, dobivajo stalen del dohodka (mimogrede: ta je dostikrat večji od povprečne delavske plače), potem pa dobivajo posebne premije za vsako točko, skoraj za vsako brco žoge! Kaj bi bilo, če bi tudi delavci zahtevali plačo za to, da prihajajo v službo, še poseben denar pa za to, da delajo?
Naša družba z obema očesoma zamiži, ko vidi tako preplačevanje nekaterih Športnikov. Mimogrede bodi povedano, da dobi Popivoda v enem letu toliko osebnega dohodka, kot ima recimo košarkarski klub Novoteks v Novem mestu celotnih
dohodkov za vso svojo dejavnost: za člansko ekipo, kije v vrhu slovenske lige (in privabi povprečno več kot 300 gledalcev na vsako tekmo), za mladinsko ekipo, ki seje lani uvrstila med osmerico slovenskih finalistov, za pionirje in tudi za vso opremo za vse kategorije svojih igralcev!
Ali še drugače: Popivoda, ko ga že omenjamo, je zaslužil več kot štirje povprečni Slovenci ali toliko, kot bo slovenski delavec zaslužil v štirih letih!! 2e v Rimu so vedeli: „Kruha in iger!44, pa bo populus r% manus manj mislil na druge, bolj bistvene stvari. Vprašanje je le, doklej bo naša družba še trpela taka nesorazmerja - saj sta Popivoda in Jelovac, ki smo ju omenili, v jugoslovanskih razmerah vrhunskega športa le povprečneža! - in kdaj bo končno zahtevala, da veljajo enaka, socialistična merila za vse!
Pričakovati smemo, da bo družbeni dogovor o vrhunskem športu, ki ga pri nas že pripravljajo, pomagal narediti red na izredno občutljivem področju športa, za katerega pa je že znano m nesporno: reamateriza-cija na vseh ravneh športnega življenja jc nedvomno nujna!
A BARTELJ J SPUCHAL
Od starograjskih graščakov so v starih arhivih zapisana imena: leta 1300 Frischo in njegov sin Filip, leta 1386 Eberhard in štiri leta pozneje Ivan Starograjski. Že tri desetletja pred tem pa sta brata Heberard in Purhard del Starega gradu prodala znanemu Celjskemu grofu Ulriku in njegovemu bratu Hermanu, kar je po zapisu v koroškem arhivu potrdil patriarh Ludovik 15. marca istega leta, saj je on dajal grad v fevd. Grofu Hermanu je ta grad podelil v fevd patriarh Filip Alenconski, grofu Vilhelmu ter njegovemu stričniku Hermanu patriarh Janez 19. februarja 1389. leta ter grofu Hermanu spet patriarh Ludovik 6. maja 1425.
Celjski grof Friderik je grad prodal Petru Obričanu. S Krištofom je leta 1617 ta rod izumrl in njegova dediščina se je razdelila na 60 delov. Poslušajmo Valvasorja: „Tako je graščina Stari grad pripadla gospodu Jerneju Valvasorju, mojemu pokojnemu očetu, ki jo je kasneje prodal enemu gospodov Matešićev. Zdaj pa je lastnik graščine gospod Albreht Seethal, ki mu jo je šele pred letom dni prepustil njegov gospod oče, gospod Marks Albreht Seethal.“ Leta 1698 je prišel grad v roke Brec-kerfeldov, ki so ga imeli še tudi v začetku 19. stoletja, ob koncu 19. stoletja pa je bil Stari grad neprodajno rodbinsko posestvo grofa Margherija.
Ob koncu prejšnjega stoletja je bil grad kljub starosti dobro ohranjen, samo žitnice, ki so bile pred gradom, so se pod težo let podrle, kot pravi Šašelj, „na roženkransko nedeljo leta 1846.“. Italijanski grofje Margheriji di Commandona so Stari grad 1931. leta podarili konventu usmiljenih bratov v Novem mestu.
O zadnjih zdihljajih Starega gradu je pisal tudi znani publicist Ivo Pirkovič. Pravi, da so si Margheriji razdelili imetje po poroki grofične Florentine z domačim hlapcem Ivanom Jordanom. Takrat sta ostali na Otočcu najmlajši sestri Rodriga in Katinka, Stari grad pa je pripadel Albini in Rudolfu, ki je bil jurist in okrajni glavar v Radovljici. Po besedah Iva Pirkoviča je Rudolf v pokoju nosil dolgo brado, bil je dober, skromen in pobožen samec, ki je s strtim ponosom plačeval za grehe očetov in se vdajal eni sami margherijevski strasti - lovu. Leta 1929 je umrl, dve leti pozneje pa je tudi Alba sestavila svojo oporoko in velikodušno prepustila sestri Flori družinsko srebrni1 no, meissenski porcelan, bruseljske čipke, umetnine in sliko pobegle matere pl. Coreth. Stari grad je ponudila Florinemu sinu Albertu, ki je sicer rad vzel sto tisočakov, se je pa odpovedal gradu, ki ga ni imel s čim popraviti. Konvent usmiljenih bratov v Kandiji je za obnovo zapravil pol milijona dinarjev... .
O bogatih zgodovinskih arhivih grofov Margherijev ni nič znanega, čeprav so nedvomno najbolj dragocena dediščina. V Starem gradu je nekaj časa gospodaril oče pisca Slave vojvodine Kranjske - morebiti se je celo pisec rodil na tem gradu. Tudi Breckerfeld je imel na Starem gradu nedvomno vreden del arhivov. Margheriji so, kot piše Ivo Pirkovič, večji del zgodovinskih pisanih zakladov odpeljali na Otočec. Toda ko so nekoč zasačili gosta zgodovinarja, ki je iz arhiva kradel stare listine, niso arhivov nikomur več pokazali. Eni pravijo, da so arhivi zgoreli ob partizanskem napadu na Otočec, drugi' pa trdijo, da jih je neki
italijanski oficir iz posadke na Otočcu že prej odnesel v Italijo. ,
Ko smo se že tako podrobno zaustavili pri gradu, ne smemo pozabiti njegove okolice. V bližini je kraška jama, imenovana po narodnem heroju Vinku Paderšiču — Batreji, ki je bil rojen v Tržiču pri Trstu. Potem koje bil izdan, je padel v tej jami 23. septembra 1942.
Ne bo odveč, če prav pri Starem gradu zapiševa nekaj besed tudi o skrbi za gradove — kulturne spomenike. Prav Stari grad je namreč od vseh,
ki so bili do teh let v žalostnem stanju, najbolj obnovljen. Novomeška občina je namreč začela v letih 1967 in 1968 akcijo za obnovo ali vsaj zaščito gradov. Razumljivo je bilo, da lahko dovolj denarja za obnovo prispevajo le delovne organizacije. Zato so se v novomeški občini pogovarjali z IMV za obnovitev Preže-ka, z Novolesom za Hudičev tum v Soteski in s Krko za Stari grad, kajpak pa je bilo tudi več pogovorov za obnovitev Hmeljnika, Žužemberka, Gracarjevega turna in drugih.
Kakšen je bil začetek v primeru Starega gradu? Na podlagi sklepa delavskega sveta je „Krka“ sklenila z Dominvestom pogodbo, da je najela Stari grad začasno kot skladiščne prostore. Stanje v gradu je bilo takrat kajpak takšno, dz/f njem ni bilo mogoče varno in primemo uskladiščiti blaga. Zato je bila najemnina, ki jo je Krka plačevala Dominvestu, dvojno koristna: za obnovo gradu in za usposobitev leta 1968 za „Krko“ potrebnih skladiščnih prostorov. V skladu z načrti Zavoda za spomeniško varstvo je torej obnova Starega gradu postopna. „Krka“ namerava namreč v gradu urediti prostore za konference, seminarje in posvetovanja, te prostore pa bo dajala tudi v najem občinski skupščini. „Krka“ bo tudi brezplačno vzdrževala in uredila prostore za zbirko Narodnega muzeja iz Ljubljane, i katerih bo osrednja knjižna zbirka farmacevtsko — medicinske literature, lekarniških predmetov, posod in podobnega. Tako piše v tovarniškem glasilu „Krke“.
Čeprav obnovitev gradu še ni končana, je bilo doslej vloženih že več kot 4,5 milijona dinarjev — devetkrat več, kot so porabili pred drugo svetovno vojno usmiljeni bratje za enako početje.
Žal je Krkin primer za zdaj bolj bela vrana kot posnemanja vredno početje. Medtem ko „Krka“ dokaj dobro uresničuje načrte in dogovore z občinsko skupščino, ostajajo nekateri drugi gradovi še naprej razvaline ali pa so na najboljši poti, da to postanejo. Vsekakor pa je spodbudno, da zadnje čase obnavljajo vse več gradov v dolini Krke. Če je Stari grad najboljši zgled, ne gre prezreti tudi naporov za obnovo Hudičevega turna pa Žužemberka in Hmeljnika.
Stari grad. Lepa pokrajina je tod. Mehka, valovita, prijazna in vinorodna; v teh krajih je doma odličen cviček. Trška gora se spogleduje z Gorjanci, vmes pa mirno teče temno zelena, skrivnostna in čudovita Krka. In v teh krajih so si gradovi le po pol ure vsaksebi. In če so že v okras pokrajini, kjer stojijo, kaj ni bolje, da so si po pol ure vsaksebi lepi, obnovljeni gradovi kot samo kamenje iz razvalin, ki redi le kače in spomine? Tudi danes znamo gradove koristno uporabiti....
,