Leto 1893.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 12. julija 1893.
(Obsega štev. 109. —113.)
100.
Dopustilnica z dne 4. junija 1893.1.
za lokalno železnico iz Nemškega Broda v Humpolec.
Mi Franc Jožef Prvi,
pomilosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, tmkovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Jakob Hruška, župan v Humpolcu, in pa Filip Bečvdt, mestni svetovalec v Humpolcu, Ferdinand Bursik, okrajni načelnik in opat v Že-livu, in dr. Arnold Beck, dvorni in sodni odvetnik
na Dunaju, zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Nemškega Broda v Humpolec, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229 ), nadalje na podstavi zakona z dné 6. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 57.) podeliti takö-le:
§• I-
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti v Humpolec od postaje Nemški Brod na privilego-vani avstrijski severnozapadni železnici.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti :
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene,
(Slovenlsch.)
68
za vse vloge, ki jih vpodä, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napôsled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dnč.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,750.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 7 5 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in do-tični razdolžni kvoti za prednostno delnično glavnico, ki naj sega do 100.000 goldinarjev avstrijske vrednote največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni
čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državna uprava dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 35.816 gl. avstrijske vrednote in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 8.994 gl. avstrijske vrednote.
§• 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga državna uprava določi po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 11.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej, kakor prednostne delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potčm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložijo šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
§• 6.
Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö
kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
K adar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
§• 7-
Morebitni stroški za beležbo efektov na lozem-skili in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetba morala plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razho-dek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§■ 10.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne na-redbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodarine.
§• 11.
§. 8.
Gradnjo v §. 1., odstavku 1. imenovane železnice je začeti prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši varščino v resničnem znesku 5000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koncesijonarji so vpravičeni, s pogoji, ki jih postavi državna uprava, izdati v nominalnem znesku za 750.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ prednostnih zadolžnic, katere bo obrestovati sè štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadô, naj se opravlja ponudboma po ukazilih, ki jih vkrene državna uprava.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta položnina zapala.
§• 9-
Nadalje se koncesijonarjem priznava pravica, da izdado prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska 100.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov,
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Ako bi po popolni uporabi napravne glavnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega sveta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, in pa vzajemnega pripo-maganja z osebjem in vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871.1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za koncesionarje moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§- l-T
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi privilegovana avstrijska severnozapadna železnica na podstavi obratne pogodbe, katera se bo sklenila z odobrilom državne uprave.
Državna uprava si pridržuje pravico, da prevzame obrat dopuščene železnice, sosebno ako bise spravila v neposredno zvezo s kako železnico, ki jo tedaj obratuje država, in da obrat vodi na račun koncesijonarjev ves ostali čas, dokler traja dopustilo.
V	tem slučaju morajo koncesijonarji povrniti državni upravi stroške, ki ji po tem obratovanju zares nastanejo in katere bo morebiti določiti poprek.
V	ostalem se bo način, kakö naj se vodi ta obrat, vravnal z obratno pogodbo, katera se sklene s koncesijonarji.
§- H.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vršt samé také, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, uslanovt se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
8- 15.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. b) lit. zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop rokû ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. IG.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih :
1.	Da se ustanov! odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in raz-dolžitev prednostnih zadolžnic, ki se bodo izdale z odobrilom državne uprave, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in raz-dolžitev po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se la spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem> da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospelosti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4-, Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času
odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naJ j° v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Izplačavši odkupnino pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zäloge in blagajnične zâloge, potèm do-vlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranska družbena opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 17.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, prejide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zalog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družbenih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 16., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 16.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 18.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-
krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljd za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, ki so nasproti zakonom, dopustHu ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dä brez odloga ter naj veže družbo.
110.
Dopustilnica z dné 11. junija 1893. 1.
za lokalno železnico iz Podkloštra v Št. Mohor (železnico po ziljski dolini).
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačujejo koncesijonarji, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega vračila.
Mi Frane Jožef Prvi.
po milosti Božji cesar avstrijski;
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redii z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in glede dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§- 19.
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenj e-sleški ; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč kon-cesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, «dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem četrtega dné meseca junija v letu odrešenja tisoč osemsto devetdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja petinštiridesetem.
Ker so Feliks pl. Mottoni, posestnik fabrike v Podkloštru, in pa Frančišek Lambrecht, zemljiški posestnik in župan v Št. Mohorju, in Ivan Gasser sen., posestnik fabrike v Št. Mohorju, za-zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Podkloštra v Št. Mohor, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dnč 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.) in z dnč 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), nadalje na podstavi zakona z dné 8. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 59.) podeliti takd-le:
§• 1.
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti v Št. Mohor od postaje Podklošter na progi državne železnice Beljak-Trbiž, (železnico po ziljski dolini).
Lsl Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Stoinbach s. r.
llacqiieliem s. r.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene,
za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvareh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in tako tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. o, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkov nih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računeč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,300.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni prednostni dividendi in do-tični razdolžni kvoti za prednostno delnično glavnico, ki naj sega do 150.000 goldinarjev avstrijske vrednote največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državna uprava dopolnila primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 61.020 gl avstrijske vrednote in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 13.491 gl. avstrijske vrednote.
§. 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga državna uprava določi po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej, kakor prednostne delnice.
§- 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij in prednostnih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonarji dotično prošnjo vložijo šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
§• 6.
Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo dane na-prednine z obrestmi vrčd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
§• 7.
Morebitni stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetba morala plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodarine.
§• 8.
Gradnjo v §. 1., odstavku 1. imenovane železnice začeti prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v enem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta položnimi zapala.
§• 9-
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§. 10.
Koncesijonarjem seje ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadô.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-sebno na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 11.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda trgovinsko ministerstvo, pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in generalne inšpekcije avstrijskih železnic, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih železnic.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in po proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih, oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobaviti samö in edino iz domačih fabrik.
Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek
gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor to ponujajo inozemske delalnice.
§• 12.
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredita v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koncesijonarji so vpravičeni s pogoji, ki jih postavi državna uprava, izdati v nominalnem znesku za 1,300.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah največ prednostnih zadolžnic, katere bo obrestovati sè štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, naj se opravlja ponudboma po ukazilih. ki jih vkrene državna uprava.
Nadalje se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadö prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska 150.000 goldinarjev avstrijske vrednote v notah.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemur pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne j glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Ako bi po dopustilo ustrezni izvršitvi železnice in pa potem, ko se ta spravi v obrat bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški, kolikor | se ne založč iz pričuvnega zaloga ali poroštvenemu računu na dolg, prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjanc nove stavbe ] ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeli določilo, da morajo hiti vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§. 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pripo-maganja z osebjem in vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč in veljavo z Jném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugolnosl te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§- 14-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno
Sloveniacb.)
69
pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Zatorej se edino in samö državni upravi pridržuje ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih že-leznično podjetje opravlja za javne namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, in pa oddelkov civilne straže, pri čemer je z ene strani jemati v poštev javne ozire, za katere gré, z druge strani pa zadostno donosnost podjelja.
Sicer pak se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu. Taki vredbi se morajo koncesijonarji podvreči.
§• 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri mémo odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustllnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§. 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesionarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop rokü ne mogel opravičiti v ztnislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potreben za počrtežno obrestovanje in raz-dolžitev prednostnih zadolžnic, ki se bodo izdale z odobrilom državne uprave, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in raz-dolžitev po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesijonarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za počrtežno obrestovanje in razdolži-tev prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospé-losti, ustanovljenih po črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovanc vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdol-žitev prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem
računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	lzplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zâloge, potèm do-vlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranska družbena opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, prejide brezodplatno na državo neobremenjena last nlna in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zalog in blagajtiičnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družbenih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 17., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 16.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da tč reči niso pristojstvo železnice.
§. 19.
Ko se napravi dčlnična družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdf, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, ki so nasprotni zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaju jo komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgo-
vinskega ministerstva, katera naj se da brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe ne plačujejo koncesijonarji, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega vračila.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjajo vsakega, da ne delaj zoper 1 o, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
m
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem enajstega dné meseca junija v letu odrešenja tisoč osemsto devetdesetem in tretjem, Našega cesarjcvanja petinštiridesetem.
(L^) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbuch s. r.
Kacqiiehem s. r.
111.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 1. julija 1893.1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Vaškovcih na Čeremošu v Bukovini.
Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se v okolišu deželnega sodišča črnovskega ustanavlja z uradnim sedežem v Vaškovcih na Čeremošu okrajno sodišče za občine: Vaškovei na Čeremošu z graščino vred, Banylôv Ruskyj z graščino vred, Slobožia-Banylov, Karapčov z graščino vred, Vilavci z graščino in pa Zamostje.
S pričetkom uradovanja tega sodišča, kateri se kesneje določi in da na znanje, izločijo se zgoraj imenovane občine in graščine iz okoliša okrajnega sodišča v Vyžnici.
Scliönborn s. r.
112.
Razglas finančnega ministerstva z dné 3. juilja 1893. I.
o ustanovitvi finančnih okrajnih ravnateljstev v Brzežanih, Czortkovvu in Žolkievvu v okolišu finančnega deželnega ravnateljstva v Levdvu.
Po Najvišem sklepu z dné 29. avgusta 1892.1. se v okolišu finančnega deželnega ravnateljstva v Levôvu ustanavljajo tri nova finančna okrajna ravnateljstva sè stojiščem v Brzežanih, Czortkovvu in Žolkievvu, od katerih naj finančno okrajno ravnateljstvo v Brzežanih obsega politične okraje Brze-žany, Podhajce, Przemyslany in Rohatyn, finančno okrajno ravnateljstvo v Czortkovvu politične okraje Czortköw, Husiatyn in Borszczöw, finančno okrajno ravnateljstvo v Žolkievvu pak politične okraje Žolkievv, Ravva ruska in Sokal.
Ta finančna okrajna ravnateljstva naj svoje uradovanje prično s 1. dném avgusta 1893. 1.
Vsled tega se s 1. dném avgusta 1893. 1. po-čenši z ozirom na razpis finančnega ministerstva z dné 8. junija 1867.1. o stalni organizaciji finančne službe na prvi stopinji v Galiciji (Drž. zak. št. 84. iz 1. 1867.) izločijo: iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Kolomyji politični okraj Borszczöw; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Tarnopolu politični okraji Brzežany, Podhajce, Czortköw in Husiatyn ; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Brodili politična okraja Przemyslany in Sokal; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Stanislavovu politični okraj Rohatyn; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Levövu politični okraj Žolkiew; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Przemyslu politični okraj Ruwa ruska.
Steinbach s. r.
113.
Ukaz poljedelskega ministerstva z dné 4. julija 1893.1.
o vštevanju učne dobe, prebite na c. k. gozdarski šoli v Idriji, v triletno prakso, katera je potrebna za pripustitev k državni preskušnji pomožnega osebja za gozdno pažnjo in tehniko.
Z ozirom na §. 28. v ukazu c. k. poljedelskega ministerstva z dné 11. februvarja 1889. 1. (Drž. zak. št. 23.) se določuje, da je tudi tistim kandidatom za državno preskušnjo pomožnega osebja za gozdno pažnjo in tehniko, kateri so dovršili tečaj na c. k. gozdarski šoli v Idriji, ono učno dobo, ki so jo prebili na tem zavodu, vštevati v triletno prakso, potrebno za prepustitev k zgoraj imenovani preskušnji.
Falkenhayn s. r.