Slev. 211.
V LIOMfonl V Ml dflB 16 mim 1924. posamezna številka stane 1 "5C* Din Lffi UL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
x« pol leta , . » . . .129 ta celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno...... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.... . 60
Cene inseralom:
Enostolpna pettina vrsta mnli oglosl po Din 1'50 ia Din 2--. večji oylasi nad 45 mm viSine po Din 2-50. veliki po Din 5'- in 4' —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsah dan izvzemSi ponedeljku in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošinina Blata v Gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulic« 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. upravniShra 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjev) ulici (>. Čekovni rakuni Ljubljana 10.650 iu 10.34'.) (zu inHiirate) Sarajevo 7.363. Zagreb 39 011. Praga in Dunaj 24.797.
Jugoslavija in razoro-
LEP USPEH G. DR. MARINK0VICA.
Ženeva, 12. septembra 1924.
Po sprejetju sporazumne resolucije se je tretja komisija z vnemo lotila poverjene ji naloge, da na razvalinah dosedanjih načrtov garantnih paktov in na podlagi vodilnih misli v nasprotujočih si stališčih dveh naziranj v tem vprašanju zgradi nove temelje za mir. Delo nehvaležno in tudi ne lahko ter brez izgledov na kaj bolj uspešen završetek.
Pod predsedništvom romunskega zunanjega ministra g. Duce je imela ta komisija vsak dan svoje seje, ki so z ozirom na važnost predmeta vedno izredno dobro obiskane od izbranih poslušalcev, kajti staro je pravilo, da se govori v odborih bolj stvarno od onih v plenumu, ki so dostikrat namenjeni samo galerijam in temu primerno tudi sestavljeni večinoma le bolj za zunanji efekt in ne toliko tudi za stvarni. Komisija je pričela popolnoma znova z generalno debato o splošnih načelih razorožitve.
V	to razpravo je posegel tudi naš minister za zunanje zadeve g. dr. Voja Marinkovič in v strokovnjaškem govoru podal stališče naše države k temu važnemu vprašanju. Njegov govor se laliko razdeli na dva glavna dela.
V prvem delu je podrobno analiziral vse dobre in šibke strani o vzajemni pomoči in nato razvil stališče svoje vlade. Vkljub najmiroljubnejšim intencijam jugoslovanske vlade, ona ne more brezpogojno sprejeti takega pakta, ker se naši državi ne nudi enakovredne zamene za našo obroženo silo. Za sedaj še ni prišla ona zaželjena doba, ki pa prav kmalu lahko nastopi, da države ne bodo imele nič več potrebe vzdrževati velikih armad za zaščito integritete svojega teritorija. Dokler ta doba ne pride, je treba računati z danim položajem in na podlagi njega reševati vprašanje vesoljnega miru. Jugoslavija ne more sprejeti pakta, ki ji ne daje niti onih garancij, ki bi jih ona imela oziroma jih ima tudi brez njega. Razsodišča sama pa tudi ne zadostujejo; ona morejo biti samo sredstvo k cilju, ne pa že cilj sam, kajti cilj vseh, ki so za stvarno in definitivno rešitev, mora biti absolutna varnost in omejitev oboroževanja. Zato se pojmi: razsodišče, varnost in razorožitev najbrže ne bodo mogli deliti, marveč bo treba pri končni formulaciji vse tri enako upoštevati, če se bo hotelo priti do ugodnih in od vseh želje-nih rezultatov.
V	drugem delu svojega sicer improviziranega ali stvarnega govora, ki je napravil velik vtis, je g .dr. Voja Marinko-v i č zavzel stališče napram vprašanju obrambnih zvez med posameznimi državami. Te zveze so razni govorniki kritizirali, češ, da so pri dobri organizaciji Društva narodov nepotrebne in so jih primerjali z onimi iz predvojne dobe, češ, da so pospeševale misel na vojno. Treba pa je nasprotno priznati, da so ravno te zveze vzdrževale nad štirideset let mir v Evropi. Takih zvez se ne more a priori obsojati in prepovedovati njih nepotrebnost; one so ravno nasprotno temu dobro sredstvo za čuvanje miru, treba pa je pri tem gledati samo na to, v kakem duha, s kakšnim namenom in v kakšne cilje sc one zaključujejo.
Končno je g. dr. Voja Marinko-v i č očrtal vedno večjo važnost Društva narodov, katerega delokrog se vedno bolj razširja in katerega blag vpliv se pri vsakem koraku v praktični politiki občuti. Jugoslovanska vlada mu bo vedno dajala ono važnost, ki jo v resnici tudi zasluži. Zelo ugodno so vplivale na vse ugledne predstavnike njegove prepričevalne besede o miroljubnosti naše državo, ki ni samo fiktivna, marveč tudi resnična. Take izjave g. dr. M a r i n k o v i č a so bile povsem v duhu nove jugoslovanske vlade, predstavnice pravega narodnega demokratizma, ki kot taka ne more in tudi ne bo vodila imperialistične in agresivne politike.
G. dr. V o j a M a r i n k o v i c se je gotovo zavedal, da govori "kot pravi zastopnik države, da ima za svoje izjave plein-pou-voir velike večine srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda ln ne, kakor je bilo vedno dosedaj, samo enega dela srbskega
naroda. Tega pri njegovem govoru niso občutili samo navzoči Jugoslovani, to so razumeli. tudi predstavniki tujih držav.
Prvi nastop g. dr. M a r i n k o v i 6 a pred svetovnim forumom je bil tak, kakršnega je vsakdo pričakoval, ki je vsaj približno poznal odlične sposobnosti našega ministra za zunanje zadeve.
G. Marinkovič je imel velik moralen; uspeh in s svojim nastopom priboril naši delegaciji pri Društvu narodov oni ugled, ki ji kot zastopnici večje slovanske države pristoja.
Naj bi temu moralnemu uspehu sledili še materialni!	Viktor Sclnveiger.
Stiotf Baciičefe stranke ¥ Zagreta,!.
STJEPAN RADIČ ZA SPORAZUM IN SODELOVANJE V VLADI G. DAVIDO-VIČA. — VZOREN RED TER TMPOZANTNA DISCIPLINA ZBOROVALCEV. — OGROMNA UDELEŽBA: OKROG 100.000 KMETOV, DELAVCEV IN ZAGREBŠKEGA MEŠČANSTVA. — POPARJEMOST MED SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Danes sc je vršila v Zagrebu impo-zantna manifestacija Radičeve stranke, odkar obstoja. Že v ranih urah so se začele polniti zagrebške ulice in ceste. Večje in manjše skupine seljakov so prišle iz bližnje okolice, dočim je bil napovedan prihod glavnih kadrov šele za 9. uro. Nad mestom je ležala neke vrste napetost in radovednost, ki so jo »Jutarnji list«, »Hrvat« in posebna izdaja novega tednika »Zagreb« stopnjevali do vrhunca. Kolpor-taža se je to pot obnesla... Medtem so se pojavljale raz strehe in balkone hrvatske trobojnice v tolikem številu, da je bil v teku predpoldneva okrašen malodane ves Zagreb. Na kolodvoru je pričakoval zborovalce poslanec dr. Perner z reditelji, ki so imeli na rokavih trakove z napisom r>Redatelj HRSS«. Na zborovalnem prostoru — Mažuraničev trg; med vseučilišč« no knjižnico in zgradbo laboratorija univerze in tehnike — je od ranega jutra odrejal glavni odbornik HRSS Stjepan Kranj-čevič došlim skupinam prostore. Pred zgradbo laboratorija so postavili veliko govorniško tribuno, okrašeno z dvema širokima trobojnicama in cvetjem.
Ob 9, uri so prikorakale v mesto ogromne čete seliakov in kmetic v narodnih nošah in deloma na konjih, Največja vrsta pestrih skuoin je prišla v smeri od savskega mostu, druga z Maksimira, tretja od Kustošije in četrta orl »Zvezde«. Selja-kinje so prepevale narodne pesmi, seljaki so vzklikali »svobodi«, »hrvatskemu narodu«. »republiki«, vmes pa godbe in tam-bura^ki zbori, vendar ni bilo nikjer slišati prolidinastičnih vzklikov. V tem oziru je vladala vzorna treznost, ki ie napravila vtis. Policija je bila sicer v nolni pripravljenosti, toda njene intervencije ni bilo treba; iz tega se lahko razvidi, kdo je delal pod bivšim režimom nemire.
Slikovitost so dvignile narodne noše m zas i ave strankinih organizacij. Kaj čudno so izgledale zastave s presv. Srcem Jezusovim in napisi »Živio Radič!« itd.
Ob 11, uri je otvoril, burno pozdravljen, poslanec dr. Vlatko Maček zborovanje s pozdravnim govorom, v katerem je podčrtal silnost ljudske misli, ki ji ne more škodovati nobeno nasilje. Narod lahko izbira v borbi za svoje pravo sredstva sile in duhovna sredstva. S prvim si narod i m o r e pomagati, a z drugim mora zmagati in priti do svobode in pravice. N a -; d a 1 j u j m o — je končal govornik — to borbo s sredstvi duha do popolne zmage.
Nato ie podal dr. Maček besedo predsedniku HRSS, Stjepanu Radiču. Ko je stopil na tribuno, mu. je množica frenetič-no vzklikala, godba je intonirala »Lijepo našo domovino« in seljaški pevski zbor »Orač« iz velikogoriškega kotara je zapel mično pesem.
RADIČEV GOVOR.
Radič je pozdravil zborovalce z besedami; Veličasten hrvatski zbor! Hvaljen Jezus, živela republika! Vreme je krasno in javiti vam moram lepe glasove. Enega iz daljine, drugega iz manjše daljine, li glasovi nam prinašajo; mir, svobodo in pravico. Angleži, največji narod na svetu, že hodijo po poti miroljubnosti. Imajo vlado, ki nima večine v parlamentu, ali jo ima za svojo pacifistično politiko. Prvikrat se je dogodilo v zgodovini, da velik in bogat narod ni pozabil glavnega temelja svoje sreče: mir. Macdonald je naslovil na male narode resno besedo, ki k sreči ne
Zagreb, 14, septembra.
velja za nas, temveč za naše sosede in deloma tudi za brate Srbe; naj pazijo voditelji malih narodov, da ne bodo povzročili spopadov, sicer bodo propadli vkljub vsem pogodbam. Otroci morajo izginiti, kadar sc pretepajo norci, sicer je nesreča; v tem slučaju velja to za male narode. Angiija je sklenila sporazum z Rusijo. To je drugi dobri glas. Angleški delavec in ruski kmet polagala temelje evropske bodočnosti. Kjer se dela, ni tatvin in ne ropa; tu se ustvarja. To sta storila Macdonald in Čičerin, zato jima kličem; živio! (Eurno odobravanje.) Nadalje je Radič omenil velik pomen padca militaristične vlade v Franciji in je poudaril, da so veliki narodi že na poti iztreznjenja, dočim so mali še vedno bedasti, kakor pred vojno.
O notranjem položaju.
Dobili smo pošteno, ustavno in parlamentarno vlado na mesto vlade lopovov. Ta vlada ni seljaška, ni federalistična, niti republikanska. Ni tudi naša v smislu našega programa, ali je naša v smislu evropskega parlamentarizma. Sklenili smo, da jo pošteno podpremo, da more izvesti svoj mali program, t. j. poštena prava, lopove v ječo, svobodne volitve, nato pa pošten sporazum. Ta program je kratek, a pošten. In srečne se smatramo, da nam teh stvari ni potreba tolmačiti. Smo narod v polnem smislu besede, zato utiramo svetovni politiki pot, a se vanjo ne mešamo. Videli smo že kakih deset mirovnih kongresov. Zadnjič so se sestali poslanci, interparlamentarci. Govorili niso neumno, temveč lepo. Po dobrih pojedinah in zabavah so se razšli in od vsega ni ostalo nič. Vse drugače je, če se dvigne hrvatski narod in reče; Nočemo vojne, ne militaristične vlade. Če bo šla sedanja vlada po poti prejšnje, je ne bomo trpeli niti pet. minut. Mnogi sosedje so še nori; vemo, da je potrebna obramba. Srbi so junaki, a Hrvati niso — strahopetci V obrambo naših skupnih meja moremo postaviti petmilijonsko armado, ki ji nihče ne bo dorastell Ali rožljanje s sabljo je norost, zlasti, ko Anglija j tega ne dela. Sablja spada v vojašnico, v življenje pa: plug, pero, knjiga in svobodna beseda. Brez tega ni demokracije, ni parlamentarizma. Sedanji vojni minister je vreden človek; ni belorokec in ne črno-rokec in je ves v svoji stroki. Ali v Evropi je čudno, če sedi v vladi general, ki ni poslanec. In takih stvari je še več.^ Sporazum ni gulaš, ki ga dobiš v desetih minutah. Ali še poprej je bilo treba zrušiti nasilneže. Sedaj je doba očiščenja. V gnoj. ki so ga nanosili in zvozili v šestih letih na kup, je treba napraviti gaz, da se lahko pogovorimo s Srbi kot bratje in ljudje. Sporazumeli so se najpoštenejši sinovi Hrvatske in Srbije. Proč z njim, kdor med Hrvati sovraži Srbe in narobe. To velja tudi za one, ki se med Hrvati boje Srbov in narobe. Prvikrat zborujemo zares svobodno v svoji prestolnici. Strahu ne poznamo, a blaznosti se varujemo, Hočemo, bratje, sporazum. Nočemo se valjati v krvi, ter se nam hoče dela. Pravim, da je bila ruska revolucija potrebna, toda — hvala Bogu! — je ne rabimo. S takim pogledom motrimo dogodke in svet, stojimo trdno, poslušamo te glasove in jih razumevamo. Noposlcd jc
pozdravil vse navzoče in nenavzoče, na-zivajoč jih prave »državotvorce«, ki čuvajo domove in narodno blago, ivončal je z vzklikom: »živel seljaški narod!« (B"rno odobravanje, »Lijepa naša domovina.)
Za Radičem je govoril, burno po-zdravlj 6 n, z a grebški župan arhitekt Hein-zel, ter pozdravil zborovalce v imenu meščanstva. Nadalje so pozdravili zborovalce s krajšimi govori seljak Mate Gorefa iz Bosne, medjimurski poslanec Ivo Celjen, Franjo Pancer, podpredsednik HRSS Dra-gutin Kovačevič. srbski demokratski po-, sianec D joka Popovič in Albin Prepeluh.
Nato je zopet povze! besedo Stjepan Radič. V drugem govoru je obrazložil temeljna načela seljaške države in demokracije. — Ko se je oglasil poldanski zvon, je prekinil in pozval k molitvi. — To je tedaj — je nadaljeval — če ima seljaški narod seijaško vlado, sabor in upravo. V saboru mora biti seljaška večina. Demokracija je; ali buržujska, kakor v Franciji; ali delavska, kakor v Angliji in Rusiji; ali seljaška, kakršne še ni nikjer. Tudi pri Srbih je bilo mogoče, da so voditelji pazili samo na ono, kar je v knji;,":,!;, in ne, kar govori ljudstvo. Knjige, sc čiiajo, da se bistri pamet, slušati je pa treba ljudstvo. Republika je resnica in bodočnost, monarhija je spletka, preteklost, Davidovič ne pravi: Tu je monarhija, da se ji klanjate; marveč: to je faktor, s katerim moramo računati. To je drugi ustavni faktor. Noš cilj jr državni sabor v Zagrebu, od katerega sc ne oddaljimo. Važno je vprašanje proračuna; trosimo milijarde, a vojaki so razcapani, uradniki lačni, ceste slabe. Vprašanje je. komu je potreben proručun. Tega doslej nikdo ni vprašal. Tu moramo delati. Selia-ška država pomeni, več nego demokracija in evropski parlamentarizem. Duša, lo je ono, česar pričakuje narod cd onih, ki vodijo njegovo usodo. Zato pa seljaška država — država stare kulture in novega napredka. Ni samo elektrika napredek. Napredek jc, če so uveljavi vprašanje; Kaj pa z onimi, ki si ne morejo pomagati? Inteligenca bodi verna narodu, iz katerega jc izšla; narod, če jc organiziran, pa ima pravico, zrušiti zapreko, ki se mu zoper-stavi. To ni stranka, temveč narod, člo-večanska burja, ki ne ruši, ki nosi roso napredka. Sedaj, ko smo napol organizirani, smo zrušili s pomočjo poštenih Srbov eno zapreko in zapodili volkove. Ko zajadrajo po Jadranu ruske ladje, se bo videlo, kaj je delal Radič v Moskvi. Rusija ie naša, a mi njeni; sfinga jc le za kapitaliste in osle, ne za nas. Zagreb jc nastal s plugom in motiico. Prej je bil naš ; narod vodopad, sedaj jc podoben turbini, i Močni smo, a se pametnejši hočemo | biti. Vidimo, ker je zdravo in pametno; živio seljaški narodi Živela republika! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Po shodu so sc zbcrovalci razšli v najlepšem redu, organizacijo pa so z godbami in zastavami ter pojoč odšli na Saj-mište, kjer je bil skupen obed. Na banketu so sp vrstile razne namtnice v smislu sporazuma med Srbi in Hrvati. Incidentov ni bilo nobenih.
Vstop B, 8, S. v
.rs
M n
Zagreb, 15. sept. (Izv.) Danes se je vršila seja predsedstva IIKSS. Kakor se trdi, je sklenjeno, kako se bo izvršil sklep hrvatskega narodnega zastopstva, da HRSS ; sodeluje v vladi. Kakor je /.vedel vaš dopisnik, je v tej stvari sprejet konkreten sklep in sta nocoj z brzovlakom odpotovala v Belgrad dr. Maček in Predavec, da poročata ministrskemu predsedniku Davidoviču. Nocoj je prispel v Zagreb mhvster dr. Korošec, kateremu je šel nasproti do Zidanega mosta poslanec HPRS dr. Rudolf Hor-; vat. Dr. Maček in Predavec sta dr. Koro-l šcu poročala o sklepih HRSS, nakar so vsi I trije odpotovali v Belimi.
Danes se je v dobro poučenih krogih trdilo, da bo sklep o vstopu v vlado izvršen še tekoči teden in da bo poleg dr. Mačka in Predavca vstopil v vlado še kak poslanec-kmet. Kot resnega kandidata j imenujejo poslanca Karla Kovn'vvi<'n. O r> fiorih, ki bi jih prevzeli llndiecvei. so raz-j lične kombinacije. Na podlagi R«v:ičrveg:i govora se misli, da bodo prevzeli ministr-1 stvo za kmetijstvo, pošte in narodno zdrav-
je. Z druge strani se pa trdi, da bodo prevzeli vsa gospodarska ministrstva.
Nameravan atentat na Radiča.
. Dva osumljena omladinca aretirana.
Zagreb, 15. sept. (Izv.) Danes se je tu razširila vest, da sta aretirani dve osebi radi suma, da sta nameravali atentat na Stjepana Radiča. V krogih HRSS o tem ni bilo mogoče dobiti nikakih informacij, češ da bi to škodilo preiskavi. Na policiji se je zvedelo, da sta bila res aretirana dva omladinca, ker sta r	, An hotel* napasti Radiča.
j r
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Kakor se izve Iz dobro poučenih krogov, so samostojni demokrati in radikali pripravljali puč. V ta nainen so zase pridobili nekaj častnikov, da bi s pomočjo vojske zrušili vlado in vzeli oblast v svoje roke. Vendar pa njihove mahinacije niso uspele, kajti višji častniki niso hoteli sodelovati v veleiz-dajalskem in protidržavnem delu Pribičeviča, Žerjava in radikalov. Poskusili so vplivati tudi na Narodno Obrano in sicer s pomočjo Lukiniča in Laze Markoviča, s pomočjo Narodne Obrane pa na vojsko. Toda predsednik N. O. Stepanovič je izjavil, da hoče ista biti ljudstvu v obrambo, ne pa strankam. Na ta način je predsednik N. O. poskus puča Žerjav-Pribičevič-radikalne kompanije preprečil. Posebno je to kompanijo presenetilo, da je Stepan Stepanovič takoj po seji N. O. obiskal ministrskega predsednika. Če bi bil puč Pribičeviča, Žerjava in radikalov uspel, bi bilo prišlo do vprašanja obstoja naše države. V političnih krogih se govori, da bodo ti glasovi o protidržavnem delu Žerjava, Pribičeviča in radikalov našli odmev tudi v parlamentu.
INVALIDI ZADOVOLJNI Z INVALIDNE« ZAKONOM.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Predsednik centrale vojnih invalidov je bil sprejet od kralja v avdienci. Društvo vojnih invalidov je kralju predložilo zakonski načrt o invalidih in izjavilo, da je to načrt, ki ga je napravilo udruženje invalidov in ki ga je socialno ministrstvo osvojilo. Kralju je izrazilo svoje zadovoljstvo nad tem. Socialni minister je obljubil, da se bo potrudil, da sprejme ministrski svet načrt čimpreje. Finančni minister se strinja z finančnim efektom tega zakona, nad čemer so izrazili svoje zadovoljstvo.
DR, BEEMEN V ZAGREBU.
Zagreb, 15. sept. (Izv.) Davi je prišel v Zagreb minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Behmen. Razgovarjal se je s predstavniki HRSS in Hrvatske za-jednice, katerim je poročal o političnem položaju v Belgradu. Minister si je ogledal vse socialne in zdravstvene zavode v Zagrebu in bližnji okolici.
IZ PROMETNEGA MINISTRSTVA.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Prometni minister je sprejel deputacijo zadrugarjev, ki prosijo voznih olajšav za revizorje posameznih zadružnih zvez, ker se nahajajo v težkem položaju. Prometni minister je zahtevo v načelu sprejel. — Nadalje je sprejel deputacijo organiziranih železničarjev, ki so predložili predlog za spremembo zakona o prometnem osobju in predlagali sklicanje ankete za to vprašanje. Minister je predloge sprejel in obljubil sklicanje ankete,
ANKETA O IZVOZU VINA.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes se je vršilo posvetovanje o izvozu vina, Navzočih je bilo 50 udeležencev. Slovenec Košar je bil prvi podpredsednik. Poljedelski minister je povdarjal namen in važnost posvetovanja. O predmetu posvetovanja je poročal načelnik v poljedelskem ministrstvu. Sprejetih je bilo 11 resolucij, ki govore tudi o potrebi vinarskega zakona iti o posvetovanju, kako sušiti grozdje. Posvetovanje je bilo danes končano.
PRAVOSODNI MINISTER PRI KRALJU
Belgrad, 1.5, sept. (Izv.) Pravosodni minister je bil v avdienci in predložil kralju zakon o pobijanju draginje, ki ga je komisija končala. V podpis je predložil 20 ukazov,
KRALJEVA DVOJICA NA LOVU.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Kralj in kraljica sta nocoj ob 10 odpotovala v Belje na lov, kjer ostaneta nekoliko dni.
LAMPSON V BELGRADU.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Ravnatelj političnega oddelka za bližnji vzhod v ministrstvu za zunanje zadeve v London Lamp-son je prišel v Belgrad, da se pouči v naših razmerah. Jutri obišče ministrskega predsednika in zunanjega ministra.
PROTI KORUPCIJI V JUŽNI SRRI.TL
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Zastopnik ministrstva za agrarne reforme je ustavil vsako razdeljevanje zemlje v južni Srbiji,
ker so sc pokazale velike zlorabe. Malim posestnikom se je zemlja jemala in dajala ! kolonistom. V sredo odpotuje tja komisija, ki bo izvršila revizijo oddane zemlje.
PRIHOD DR. KOROŠCA V BELGRAD.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Jutri se pričakuje prihod dr. Korošca in dr. Mačka.
VELIKI ŽUPAN V DUBROVNIKU.
Belgrad, 15. sept. (Izvir.) Podpisan je ukaz, s katerim se postavlja za velikega župana v Dubrovniku Ivo Sikirič.
POLJEDELSKI MINISTER PRI KRALJU
Belgrad, 15. sept. (Izvir.) Poljedelski minister je bil danes v avdienci pri kralju in mu predložil razne ukaze v podpis.
Tcdor Aleksandrov ufeit.
Dunaj, 15. sept. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je prišlo med avtonomistično ori-jentiranimi pristaši macedonskega revolucionarnega gibanja in med federalisti do boja, v katerem so bili ubiti Džumajev in Vazilijev od avtonomistov in Stanazov ter Kovačev komunistični poslanec, od federa-listov. Morilce zadnjih dveh so zaprli.
Belgrad, 15. sept. (Izv,) Iz Sofije prihajajo poročila, ki govore o neredih in nemirih, ki se tam pripravljajo. Popoldne je prišla vest, da je vodja «Makedunstvujo-čih« Todor Aleksandrov ubit. Ta vest je bila po mestu nabita in je izzvala v Belgradu veliko senzacijo. Podrobnosti umora še niso znane. Strinjajo se vse vesti v tem, da je bil Todor Aleksandrov žrtev atentata in da je na mestu umrl. Kdo je atentator, se ne ve. Nekateri trde, da so to pristaši zemljoradniške stranke, drugi pa, da so člani makedunstvujočih komitašev, ki se ne strnijajo z njegovim delovanjem. Razen Todora Aleksandrova so ubiti polkovnik Atanasov, komitski vojvoda Aliko Paša, 6 detektivov in 5 komitašev. Ministrski predsednik Cankov je izjavil, da je prišlo do umora vsled velikih nesoglasij med člani makedonske organizacije,
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes je bil v Bolgariji ubit znani voditelj Makedonstvu-juščih Todor Aleksandrov. O njegovem uboju se je v vseh političnih krogib zelo mnogo govorilo, ker je rezultat medsebojne borbe makedonstvujuščih. O tem uboju so v Belgrad prispela sledeča telegrama:
I.	Sofija, 15. sept. 13.30. Komunike notranje revolucionarne organizacije o uboju Todora Aleksandrova: 31. avgusta (po starem koledarju!) t. 1. se je izvršil velik zločin: na izdajalski način je bil ubit' legendarni voditelj makedonstvujuščih in njih revolucionarnega pokreta, član odbora revolucionarne organizacije. Fizična ubijalca sta Strujo Vlahov in Timca Vrete-narov, najudanejši vodji Aleka Vasiljeva, še nista prijeta. Zarota je popolnoma odkrita. Organizatorji atentata in zarotniki so Alek Vasiljev in Džordže Atanasov in njihovi zavezniki. Kaznovani so bili s smrtjo od strani organizacije same. Todor Aleksandrov je mrtev. Živel Todor Aleksandrov! Živela svobodna Makedonija! Za osrednji odbor: Aleksander Protagerov.
II.	Sofija, 15. sept. Snoči so bili ubiti polkovnik Atanasov, Alek Vasiljev, 6 detektivov, 5 komitašev in Todor Aleksandrov. Organizacija makedonstvujuščih je Izdala komunike o tem uboju.
Italijanska odškodnina.
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Po San Mar-garitski pogodbi morajo Italijani plačati odškodnino za škodo, nastalo po rednih in iregularnih rekvizicijah. Da se ta škoda oceni, je določena komisija, ena za Dalmacijo, druga za zapadne meje proti Ita- ! liji. V obeh komisijah je predsednik dr. Krmpotič, nadzornik v socialnem mini- i strstvu. Po določbi sanmargaritske po- • godbe in namenu obeh pogajajočih se ' strank ni mišljena samo škoda, povzro- \ čena po pravilno izvršenih rekvizicijah, j temveč tudi škoda, povzročena od italijanskih čet za časa zasedbe. Zdi se, da so imeli Italijani mnogo ožja navodila. Tako so besedo «italijanske čete« tolmačili v najožjem smislu in ni priznana škoda, povzročena od dobrovoljcev, fašistov, D'An-nunzijevih leonigarjev. Naša vlada zahteva, da je treba tudi škodo, povzročeno od iregularnih čet, prišteti navedenim odredbam, ker je Italija v svojih zakonih zena-čila zgoraj omenjene redne in iregularne čete, ker je Italija te operacije teh iregularnih čt ne samo odobrila, temveč je od njih dobila tudi velike koristi. Pa tudi v drugih vprašanjih je bila italijanska delegacija ozkosrčna. Končno je uspelo likvidirati precejšnje število škod. V Dalmaciji je likvidiranih okoli 500 slučajev, in priznane je skupno 5 milijonov odškodnine. Spornih je ostalo 25 slučajev in 10 pozneje javljenih rekvizicij. V Kastvu je bilo v 40 slučajih priznano skupaj 400.000 L (it.). Na Sušaku je bilo mnogo oškodovanj likvidiranih že prej in ostala so že nekatera težja vprašanja. V Sloveniji so vse odškodnine bile likvidirane že lanskega leta. V Trstu bo likvidirana vsa škoda, storjena meščanom, ki prebivajo v naši državi.
Sredi oktobra preide komisija na Krk in Rab. Končno se bodo reševale prijave škode iz nam odstopljenih vaških občin okoli Reke. Dosedaj je oddanih vse skupaj približno 6000 prijav. Iz Sušaka in okolice 600, 600 iz reške okolice, 300 iz Reke in Zadra, 600 iz Slovenije, 200 iz raznih krajev, in okoli 100 posebnih slučajev, ki no spadajo pod sanmarperitsko pogodbo. Dosedaj je bilo odobrenih 1500 prošenj, katerih sanmargeritska pogodba nc obsega, ali so pa prepozne prijave ali ker ni bila nobena škoda izvršena. Likvidiranih in izplačanih je bilo 1600 slučajev. Likvidiranih, a ne . izplačanih je bilo 500 slučajev. Skupno v znesku 17 milijonov Din. Da se bo vse izvršilo v zadovoljstvo, mora italijanska vlada sanmargeritsko pogodbo tolmačiti liberalno in svobodoumno in vso storjeno škodo povrniti.
ŠPANSKE ČETE SE UMIKAJO IZ MAROKA.
London, 15. sept. (Izv.) Iz Barcelone javljajo, da je španska vlada pripravila vse potrebno, da se izvrši umik španskih čet iz Maroka.
Madrid, 15. sept. (Izv.) Oficielno poročilo španske vlade trdi, da se situacija v zapadnem delu španskega Maroka boliša v korist Špancem.
VSTAJA NA KAVKAZU.
Pariz, 15. sept. (Izv.) Georgijski komite je izdal komunike, v katerem javlja, da so uporniki razrušili temelj med Batu-mom in Tiflisom, nadalje, da se vstaia širi po celem Kavkazu.
POHLEPNI ITALIJANI.
Kairo, 15. sept. (Izv.) Položaj na za-padni egiptovski meji je zelo kritičen, ker se Italija pripravlja, da se šiloma polasti krajev, ki so dosedaj pripadali Egiptu.
POLET OKOLI SVETA.
Newyork, 15. sept. (Izv.) Danes so prispeli v Ohio ameriški letalci okoli sveta. Že v torek nameravajo odpotovati naprej.
NEVTRALNOST AMERIKE GLEDE DRŽAVLJANSKE VOJSKE NA KITAJSKEM.
Washington, 15. sept. (Izv.) Državni tajnik Hughes je danes podal izjavo, v kateri demantira vost, da bi Amerika intervenirala z oboroženo silo v državljanski vojni na Kitajskem. Ameriške ladje, ki se nahajajo v Šanghaju, so tam samo za to, da vanijejo ameriške državljane in se bodo držalo striktne nevtralitete, kar priznavajo tudi obe vojujoči se stranki.
PBED VELIKO BITKO PRI ŠANGAJU.
Šangaj, 15. sept. (Izv.) Boji med četami guvernerja Čang-so-Iina in Vu-pej-fu so se že začeli. Pričakovati je velike bitke.
ANTROPOLOŠKI KONGRES V PRAGI.
Praga, 15. sept. (Izv.) Tu se je otvoril danes kongres antropološkega instituta, katerega se med drugimi državami udeležuje tudi Jugoslavija.
KONGRES MEDNARODNE ZVEZE POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Dunaj, 15. sept. (Izv.) Danes se je otvoril tukaj kongres Mednarodne zveze poštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev, ki zboruje v mestni hiši.
AER0PLANSKA NESREČA.
Helsingfors, 15. sept. (Izv.) V Wiborgu (Finska) je padlo na tla vojaško letalo, v katerem so se nahajale štiri osebe. Vsi štirje so mrtvi.
POVRATEK DUCE V ROMUNIJO.
Ženeva, 15. sept. (Izv.) Romunski zunanji minister Duca je danes odpotoval nazaj v Romunijo.
REVOLUCIJA V EKVADORJU.
Parz 15. sept. (Izv.) Iz Valparaiza 'poročajo, da je izbruhnil v severnem Ekvadorju revolta. Dosedaj se je vršilo že več bojev z velikimi izgubami za vojujoče se stranke. Vodje upornikov so generali in konservativci.
šola v
junijam pred
Najvažnejši in največji zavod strokovnega šolstva v Sloveniji in skoraj tudi v celi naši državi je gotovo Tehniška srednja šola v Ljubljani. Potrebo in pomen tega zavoda najlepše dokazuje statistika obiska, ki raste stalno od leta do leta, kar priča gotovo o ugledu in nujni potrebi zavoda kot ene izmed najvažnejših institucij za izobrazbo tehničnoindustrijskega in obrtniškega naraščaja. Ta statistika zadnjih let kaže naslednje zanimivo razmerje:
V šolskem leiu 1916-17 je znašalo število učencev 134, leia 1917-18 učencev 115, leta 1918-19 učencev 178, leta 1919-20 učencev 393, leta 1920-21 učencev 505, leta 1921-22 učencev 555, leta 1922-23 učencev 605, leta 1928-24 učencev 662. Te številke govore jasno o neobhodni potrebi tega zavoda.
Kakor je bil torej razvoj zavoda lokom zadnjih osem let na zunaj nad vse razvese-
ljiv, tako pač ne na znotraj. Krive so bile
temu deloma povojne razmere, deloma pa nerazumevanje in pomanjkanje pozornosti od strani merodajnih faktorjev napram temu zavodu. Poleg drugih težkoč, s katerimi se je imol zavod, se ima in se bo tudi — če bo šlo tako dalje — še imel dalje boriti, je predvsem pomanjkanje strokovno kvalificiranega uČiteljstva. Vsako leto se je pojavljala ta rak rana, se stopnjevala z rastočo konjunkturo potrebe strokovnjakov v drugih uradih in podjetjih in preti — kakor čujemo — v bodočem šolskem letu s prvo in pravo katastrofo. Dosedaj se je z naporom, s prekomernim delom in z idealnim požrtvovanjem še nameščenega strokovnega uČiteljstva vzdržaval pouk kolikor toliko na primerni višini in v polnem obsegu. Toda nevzdržne razmere med strokovnim učiteljstvom, izvirajoče edino le iz nepo-voljnega in popolnoma nezadostnega gmotnega položaja, silijo leto za letom strokovno kvalificirano učiteljstvo do tega, da baš najboljše moči zapuščajo druga za drugo za-, vod in si iščejo in poiščejo drugod ugodnejših služb in boljšega materijelnega položaja, katerega jim žalibog država nuditi noče ali ne more vsled nerazumevanja in neupoštevanja potreb in zahtev strokovnega šolstva. To sporadično zapuščanje, ki se je v zadnjem času izpremenilo naravnost v formalen beg strokovnjakov od zavoda, bi pazno oko merodajnih faktorjev, katerim je naložena skrb za strokovno šolstvo, moralo opozoriti na bližajočo se katastrofo.
Dosedaj je bilo na zavodu zaposlenih absolutno minimalno število strojnih tehni-kov-inženerjev in drugih strokovnih učiteljev, s katerimi se je, kakor že omenjeno, vzdržaval pouk z največjim naporom njih samih kakor tudi vodstva zavoda. Ker sta pa koncem preteklega šolskega leta izstopila dva strojna inženerja in je tretji začetkom letošnjega leta podal že ostavko, dočim vsled slabega gmotnega stanja, ki jim ga nudi država, ni absolutno nobenega kvalificiranega nadomestila, je nadaljnji redni pouk v neizbežni nevarnosti in stoji pred gotovim dejstvom, da bo treba v doglednem času — če se razmere hitro in bistveno ne iznremene — ukiniti strokovni pouk v dveh letnikih kateregakoli strojnega oddelka na tem zavodu. Krivda za to katastrofo ne zadene vodstva zavoda, temveč edinole one tukajšnje merodajne faktorje, ki a priori odrekajo vsako pomoč pri rešitvi tega perečega vprašanja in ki namenoma opuščajo iskanje mostu preko tega — mogoče vendarle premostljivega — prepada.
To bližajočo se neizogibno katastrofo bi morali že zdavno zapaziti oni, katerim je v Sloveniji poverjena briga za strokovno šolstvo, seveda, če bi bili res za zavod skrbni in uvidevni možje, katerim bi bil pri srcu resničen prospeh in procvit strokovnega šolstva. Zdi se pa, da temu ni tako in da imajo v rokah vodstvo le osebe, katerim je strokovno šolstvo deveta briga in katerim je merodajno le politično prepričanje, oziroma partija. Popolnoma jasno je, da je v teh razmerah vsak napredek na komaj raz-orani ledini našega strokovnega šolstva nemogoč in da je njegova propast samo še vprašanje časa. Zahteva vseh Slovencev, ki želijo napredka in procvita na strokovnem šolstvu ter na narodno-gospodarskem polju je ta, da posveti ministrstvo za trgovino in industrijo čim več pozornosti tako važnemu zavodu, kakor je Tehniška srednja šola v Ljubljani in da ji nudijo potom primernih ukrepov, tičočih se gmotnega vprašanja res takšnih strokovnjakov, s katerimi je zasiguran neomejen pouk in napredek tega šolstva. Kajti to ni edino le v interesu zavoda, to je tudi v interesu narodno-go-spodarskih in obrtniških krogov in bi končno moral biti tudi najvišji interes naše države same.
Zlobnost »Slov. naroda«. List piše, da so se g. ministru dr. Korošcu morali pokloniti vsi aktivni vseučiliški profesorji. To je navadna zlobna laž. G. minister je samo naznanil, da želi obiskati g. rektorja na univerzi. Vse drugo je, kar poročamo na dragem mestu, bila celo privatna zadeva vse-učiliških profesorjev, ki so naredili samo to napako, da niso šli vprašat »Slov. naroda«, kaj smejo in kaj ne smejo storiti.
Vprašanje. Dne 10. septembra 1924 je >Slovenski narod« zapisal: »1. Marijanski kongres je pokazal, kako silna in globoka je v slovenskem ljudstvu težnja za duhovnim preporodom človeške družbe in za preureditvijo socijalnega življenja po čistih krščanskih načelih.« Pohvalil je tudi g. pravoslavnega protoireja Jankoviča ker se je take prelepe verskopreporoditve-ne prireditve udeležil. — Dne 16. septembra pa piše »Slovenski narod«: > Višek ne-sramonsti je zahtevati od naprednega lista, naj podpira tako nemoralno in v strogem pomenu besede naravnost proti-versko komedijo kakor je bil 1. marijanski kongres.« — Spričo takega pisanja nastane vprašanje, ali je Slovenski narod« treba še prištevati med politično dnevnike ali pa med patologično literaturo.
Umetno razburjenje je nastalo v P. P. taboru, ker smo po zaslugi ocenili komedijo, ki so jo uprizorili bivši režlmovd s takozvano »Narodno obrano«, da zvalijo polence na pot novi vladi. »Jutro« pravi, da smo s tem dosegli »višek periidnosti, nehvaležnosti in krivičnosti«, da smo »pokvarjeni rimski hlapci« in da smo napadli »odlične borce za ustvaritev naše države«, Iz vsega oa govori samo jeza Pribi-čevič-Žerjavovih pandurjev, ker jim je za vedno odklenkalo in se tudi s pomočjo »Narodne obrane« ne bodo potegnili iz blata, v katerem tičijo. Mi nismo napadli nobenega »narodnega borca«, pač pa tiste špekulante z Pašičeve in Pribičevičeve družbe, ki so mobilizirali dobrega starega gospoda in pa pod Pašičem avanzirane generale, da jih naščuvajo zoper sedanjo vlado, češ, da je država v nevarnosti. In ker se to kljub od bivših korupcionistov naročenim resolucijam ni posrečilo, bruha zdaj »Jutro« ogenj in žveplo. Hvalabogu, da je ta ogenj samo umetni »fajerverk«, ki nikoga ne opeče.
'+ ObCinske volitve. Pri občinskih volitvah v Begunjah pri Cerknici dne 14. t. m. je dobila SLS 11, liberalci 2, Kmetsko-delavska lista 4 mandate. Doslej je imela SLS ravno polovico kandidatov. — V Loškem potoku je bilo pri občinskih volitvah oddanih 459 glasov. SLS je dobila 2S0 glasov in 13 odbornikov, združeni Potočani 106 glasov in 6 odbornikov, gospodarska lista 123 glasov in 6 odbornikov. — V Begunjah pri Cerknici je dobila SLS 120 glasov in 11 odbornikov, gospodarska skupina 22 glasov in 2 odbornika, kmetsko delavska stranka 41 glasov in 4 odbornike.
-f Poročilo dr. Korošca. Minister dr. Korošec je povodom svojega bivanja v Ljubljani in Mariboru sklical sestanke članov izvrševalnega odbora, na katerih jc poročal o političnem položaju. Njegovo poročilo se je na obeh sestankih z velikim zadovoljstvom vzelo na znanje in se je konstatiralo, da se politični dogodki razvijajo ugodno, zlasti se je z velikim zadovoljstvom sprejela vest, da pošlje HRSS svoje parlamentarne zastopnike, v vlado.
V soboto dopoldne je prišel minister zk prosveto dr. Korošec v Ljubljano. To priložnost je uporabil, da je obiskal v nedeljo dopoldne nekatere šole. Obiskal je realko, kjer ga je sprejel ravnatelj Mazi. Ogledal si je razstavo risb, učne sobe in kabinete. Po začetni Šolski službi božji je s svojim spremstvom posetil tudi prvo osnovno in prvo meščansko dekliško šolo pri Sv. Jakobu. Nadzornik li o č e v a r mu je predstavil učiteljsko osobje ter poudaril potrebo novih šolskih poslopij v Ljubljani. Zastopnice osnovnošolskih učenk so nato prav ubrano in z občutkom zapele trogias-no »Slovenka sem«. Na I. d e k 1. meščanski šoli je najprej izrekla lepe pozdravne besede v imenu zastopstva učenk: gojenka IV. (nastavnega) razreda A. Davžan-ova ter izročila g. ministru šopek cvetja. Ravnateljica Pr. Zemme je v svojem nagovoru naglašala tudi veliko '-nemo uČiteljic-tovarišic za napredek v šoli ter za pravo odgojo učenk. G. minister je odgovoril, da je že poučen o ugledu, ki pa uživa ta zavod in da ga veseli trudalhtbl-vost in marljivo delovanje učiteljskega Zbora.
Točno ob napovedani 11. uri je prišel minister Korošec s spremstvom na ljubljansko univerzo, kjer ga je pričakal celokupni profesorski zbor, kolikor ga je že v Ljubljani.
Rektor dr. K i d r i č je pozdravil g. ministra poudarjajoč, da je prvi prosvetni minister, ki je prestopil prag ljubljanske univerze, da se osebno informira o težnjah našega najvišjega kulturnega zavoda. Prosvetni minister se je zahvalil za pozdrav ter omenjal, da ne pride na univerzo radi kake parade, empak da vrno obiske, ki so mu jih storili že nekateri profesorji v njegovem kabinetu in da sliši misli in želje, ki jih Ima ljubljanska univerza, o kateri da mu ni treba poudarjati, kako ji želi pro-speha in razvoja, da bo mogla uspešno tekmovati s svojima sestrama v Belgradu in Zagrebu.
Nato so g. rektor ln nekateri gg. profesorji v skoro enournem razgovoru razkrivali svoje nazore o procvitu in razmahu ljubljanske univerze. G. minister je dajal o vsaki stvari pojasnila ter obljubil, da bo vse storil, kar se da doseči, z zagotovilom, da je vlada voljna ugoditi težnjam univerzitetnih profesorskih zborov kot aristokraciji našega naroda.
G. Minister se je nato odpeljal v Maribor, včeraj popoldne pa v Belgrad.
Poravnajte naročnino!
Iz orožniških krogov.
V	»Slovenskem Narodu« /. dne 3. t. m. si je nekdo dovolil zvaliti krivdo za preme-ščenje 18 orožnikov, ki so pretefenl mesec odšli ua novo odrejene kraje, na sedanjo vlado.
Da ho javnost, osobtto pa orožnlško moštvo glede pravega povzročitelja te premestitve na jasnem, ugotavljamo sledeče:
V	štab 8. orožniškega polka je došlo do-tično povelje v sredi meseca julija, t j. v času, ko je še vladal prejšnji P. P. režim, ki je našel v našem poveljniku Hurkievviczu zvestega oprodo. Dalje jo bilo pod istim režimom določenih za premestitev še nadaljnjih 120 orožniških podčastnikov, večinoma oženjenih, katere os poveljniki čet na podlagi privolitve okrajinh glavarstev in po predlogu Orjune predložili za premestitev v toplejše kraije. Da ni do tega prišlo, se imamo slovenski orožniki zahvaliti edino sedanji vladi, ki je to preprečila.
Čudno, da so ata Narod šele sedaj prišli na to, da oženjeni orožniki s svojo malenkostno plačo ne morejo Živeti na dve strani, dočim pod bivšim P. P. režimom, ko se je pripravljal atentat na slovensko orožništvo, niso ata imeli poguma niti ene besedice črhniti proti krivičnemu premeščanju.
Ko je prva žrlev, orožnlški narednik Mi-slej moral v 48 urah — kar se niti za časa vojne ni zgodilo —■ oditi iz Logatca namesto v kaki drugi kraj Slovenije, v Niš, mu je bilo po dr. Žerjavu zagotovljeno, da se bo po njegovi intervenciji kmalu vrnil nazaj k svoji družini. Preteklo je pa že mesec dni. vendar ni duha ne sluha o kaki Zerjavovi intervenciji.
Kar pa se tiče splošne bede orožniiilva, naj »Narod« kar molči, kajti če je spal, ko sta bila na vladi Pašič in Pribičevič, in je imel gluha ušesa za vse prošnje in pritožbe orožnikov, bi mu svetovali, da tako postopa i v bodoče. »Narodu« bodi povedano, da se je slovensko orožništvo šele pod sedanjo vlado oddahnilo, kajti odkar je ta vlada na krmilu, se po njeni odgovornosti niti eden orožnik brez lastne prošnje iz območja 8. orožn. polka ni premestil, dočim je pod bivšim P. P. režimom vedno visel nad nami Dainoklejev meč. Za onih 18 orožnikov, ki so bili v avgustu 1. 1. premeščeni izven Slovenije, naj pa ata nikar ne točijo krokodilovih solz, marveč naj - c potikajo na svoja junaška prea in zakličejo mea culpa.	Slavonski orc^nikl.
Iz Zagorja ob Savi, V zadnji Številki »Orjune« sc je neki nacionalistični hsroj obregnil ob delovanje zagorskega Orla. Ker jo ta notica prikrojena popolnoma v pravcu delovanja Orjune, bi pripomnili sledeča: Od~ek zagorskega Or!a je tekem svojsga !51?tncga udejštvovanja res zabcločil uspehe na vseh poljih. Podtikanje prizora na litijski post.ifi Orlu kaže vso duševno plsiikost orjuu^Skega dopisuna. Njegova protislovja so značilna. Trdi, da so Orli zagnali hurensko vpitje na svojega utitelja-vEgojitelja VrabiSa, V laii sapi pa zopet razpravlja, da so se pametni Orli zgražali nad početjem svojega člana. Bodi povedano, da orlovski odsdt ne zaznamuje med svoje člane Drnovška, Orlovska organizacija sc zaveda svojega namena. Nikakor nI istovetna z Orjuno, ki trpi v svoil sredi člane, ki so že velikansko »koristili* naSi kulturi, Slučaj Rus, Vrabl?. Grožnje z 21. avguslom bodo dale našim Orlom mirno spati, Vas neutog-ljivekl, ki sanjate o lefkovkl, bi bih pa defcro prijeli za uoei.:,
Vrhnika, Kat. društvo rokodelskih p> močoikov priredi v nedeljo, dtio S. oktobra dve predstavi v prid po poplavi prisile t in) v Polhovem gradcu in črnem vrhu. Ker ho krasna igra na vsperedu, pripravit« si ča», da jo poselite In obenem nesramnim pO' mafeate.
Vrhnika« V nedeljo 14. t. m. se je vršila prva seja novega občinr.kcga sveta. Na tej seji so bili dovoljeni večji krediti za šole v Eevkak, Ligojnl, za cesto Horjul—Vrhnika, za po poplavi prizadete Pograjee in veiJ manjših, toda ne tako, da hI ~e naložila nova bremena občanom, ampak iz prihranjenih denarjev. Vidite gospodje nasprotniki, tako gospodari naš Župan. Na &eji je bila tudi volitev upravnega odbora obč. hranilnic«. Izvoljeni so pristaši SLS. Padel je tudi dolgi in suhi ravnatelj Verbifi (SKS), čeprav je raztrgal dvoje podplatov na agitaciji okrog odbornikov, da bi rijega volili. Tudi nad naše može se je spravil Iti je mislil, da bodo prelomili strankino disciplino, a ti i<o pokazali, da so znafcajnl, čeprav jih jo hotel premotiti z lepimi obljubami. Tir.H izplačilo kredita za cesto Horjul-—Vrhnika in obdelava-nje upnikov ni nič pomagalo. Kakor vidite g. Verblč, na Vrhniki Vam je že odbilo.
Sv. Križ nad Jcsonicami. — Cerkvena .000 letnica in adkritta spomenika podlim. Vremensko najlepša letošnja nedelja 14. sept. je omogočila najlopai potek redke slovesnosti pod Golico. Pred 300 leti (1. 1624.) je tu zasadil Škof Tomaž Hren križ v zemljo, kjer se je vsled težkih časov (Turki, benečancke vojne, reformacija) šele 1688. leta dvignilo nova cerkev. Obenem s tem spominom so odkrili čeden spomenik padlim vojakom (0 od 250 fara-novl), za katerega je občina darovala 1000 dinarjev, župljani pa 4000 dinarjev. Dvainpol metra visok, poldrugi meter širok spomenik
(na pokopališču) iz neobdelanih kamnov nosi v sredi tablo iz črnega švedskega granita (z napisom vred stane 4000 D In). O lavno delo za postavitev spomenika je opravil g. Župnik Ka-stellc Jos., nekateri Župljani »o darovali po 500 Din. Sv. mašo na prostem Je opravil g. župnik Val. Jakelj, pridigal pa Je g. župnik Zbontar, po litanijah je govoril v spomin padlim bivši vojni kurat g. Župnik Hiti Fr., predsednik jeseniških invalidov g. Novak, zartopnlk Jesen, turist, kluba »Skala« ln zastopnik nove Zveze bivših vojakov g. kaplan Janez Hafner. Dve žalostinki so zapeli jeseniški pevci prosvetnega društva in cel dan je godla polnoštevilna jeseniška godba (40 godcev). Nazadnje je 8 duhovnikov zapelo Llbera in obredne molitve 2a padle. Mnogi so si brisali solzne oči in v veliki zbrani množici okoličanov — zlasti Jeseničanov — se je zbudil sklep: še letos mora tudi naša fara Imeti tak spomenik. Cel dan je sijalo najlepše jesensko solnce, Triglav ln Golica sta zrla 2000 glavo množico in cel dan so pokali topi čl, ob važnejših trenotkih po 18 naenkrat. Ta, za Sv. Križ zgodovinski dogodek bo gotovo pomagal marsikje drugod počastiti spomin padlih na primeren način. Pri slovesnosti so bili zbrani vsi bivši župniki pri Sv. Križu.
—	Za župana na Jesenicah je bil 14. t. m. izveljen g. Andrej Č u far, posestnik iu trgovec, odličen pristaš Slovenske ljudske stranke.
—	Češki zdravniki v Rogaški Slatini. Dočim r-e je skoraj polovica čeških zdravnikov, ki so v zadnjih 14 dneh prepotovali južne kraje naše države, morala vrniti iz Zagreba naravnost domov, fco si ostali hoteli poleg Ljubljane ogledali vsaj še Rogaško Slatino, ki jih je porebno zanimala radi lastnih svetovnih zdravilišč te vrsto. In gotovo je, da je naše kopališče — da rabimo to besedo — »preizkušnjo;: prav dobro prebilo, kajti vsi posetniki so zatrjevali, da so pričakovali nerazmerno manj iu so nam Iskreno čestitali, da imamo nekaj, kar lahko pokažemo tudi najrazvajenejšemu tujcu. Polog ugodnega vremena imajo veliko zasluge, da so dragi gostje, vzeli s seboj tako ugodne vtise, seveda tudi vsi domači činiteljl od vlade, zastopane po g. okrajnem glavarju dr. Msgušarju iz Šmarja in uprave zdravilišča 2 g. ravnateljem dr. Šlerom na čelu, do domačih zdravnikov, ki so razkazali posetnikom vse zanimivosti Rogaške Slatine.
—	Umrla je 0. t. m. v Butni, obč. Sv. Križ pri Kostanjevici gospa Marija Barbič, mati g. Mihaela Barbiča, župnika v Poviru pri Sežani. Bila je globoko verna žena. — Naslednji dan pa j s umrl v BueoČivasl s orodnik g. Barbiča Martin PavIovIč, zvest pristaš SLS ter večletni ob?, odbornik in svetovalec. N'. n. v m.!
—	Zbor pravnikov v Zagrebu. Kakor le jftvljeno, jo dovolil gospod minister za promet udeležencem Zbora pravnikov na V* znižano vožnjo. Udeleženci zbora kupijo na od-
I hodni postaji polovično karto in izjavi-j jo, da potujejo v Zagreb ua kongres pravnl-; kov. Te polovične karte v Zagrebu ne odda-| jo, marveč obdrže za povratek. Vrnejo so i namreč z isto karto iz Zagreba domov, pii j tem se morajo Izkasati z legitimacijo. Pre-I klnjenjs vožnje ni dopustno. Znižanje vozne j cene velja od 16. do 24. septembra t. 1.
—	Spominska slavno«! v Belgradu. Včeraj i dno iS. t. m. 6e Jo vršil v Belgradu spominski i 'lan, ki ga jo priredilo združenje rezervnih j i^finikev ln vojakov v spomin na tovariše, pa-j d le v letih 1012-1920. Ob 10. uri se jo vršil | v saborni cerkvi svečan parastos.
—	i&tsttt jnft.?i«gft rojaka v Ameriki. V Arne-j Hki ja umrl 20. avgusta t. 1. g. Janez špeti-j k o ' posestnik v Podgori pri Dolu, v 57, letu i svoje starosti. V Ameriki žaluje za njim sin in ! hčerka, v domovini pa Žena in peiero otrok, j Pokojni, ki je bival v Ameriki 25 let, jo bil ' svest naročnik »Domoljuba«.
—	Odlični tujci r Sarajevu. V Saraje-j vu se mudi urednik - National-Zeliung-: (Ba-! sel) dr. Edvard Crceler s soprogo. Njegov list i bo Izdal posebno številko o Jugoslaviji. V ; kratkem bo prispel v Sarajevo g, Charles Pi-' ere Backmann, urednik »Stockholmfl Tidnin-
gen«, z namenom, da prouči gospodarsko .-tanje Besne in Hercegovine. Mr. Precleric Word-house bo 21. t. m. privedel v Sarajevo skupino odličnih angleških osebnosti.
—	Voronov na del«. Iz Pariza poročajo: Znani zdravnik dr. Sergij Voronov je baje izumil metodo za zdravljenje arterioskleroze. 16 slučajev je Ozdravil, ne da bi se bile pojavile kake kvarne posledice. Dr. Voronov je mnenja, cla je s tem našel obenem sredstvo za podaljšanje življenja.
—	AlzaSki industrijalci v Zagrebu. V soboto je dospela v Zagreb skupina alzaskih industrijalcev, ki študirajo naše gospodarske razmere. Trgovska zbornica in druge gospodarske organizacije so jim priredile zakusko. Gosti so si ogledali v nedeljo vseuČillško knjižnico in etnografski i&itzej. Gosti so odpotovali v Beograd.
—	Nenavaden vzrok samomora. V Veliki Klkindi se je zastrupila z opijem ključavni-čarjeva žena N. Lebkuch, in sicer iz užaljeno-sti, ker je prišel njen mož šele po polnoči iz vesele družbe. Bila .jo histerično.
—	Poštni uradnik —• defravrtant, V Novem Sadu so aretirali poštnega uradnika vili-gorijo Cijanikova, Id jc na škodo države pone-veril 10.000 dinarjev.
-it
š Poroka. Včeraj so je poročil v mariborski stolni cerkvi g. Stjepan Novosel, trgovec, z gdč. Tončko Stržina, hčerko hišnega posestnika na Pobrežjti, bilo srečno.
š Mariborske vesti. V zadevi »Theater- n. Kasinoverein-a« jo izšla sedaj ludi odredba velikega župana mariborsko oblasti, češ da Jo bil odlok pokrajinske uprave za Slovenijo Z dne 5. julija 1922, št. 24.224 pravomočen. — G. Anton Pllberšek je otvoril v Gosposki ulici št. !J2 novi zobolehniški atelje.
š Bivši poslanec Urelc Je bil 1, 1921. poslanec in »ekvester obenem. Kot sekvester Buttlerjevega veleposestva je izvedel razpredajo na tuk način, da bo imel kmalu opravka z zakonom o korupciji. Za danes beležimo samo suho dejstvo.
Š Godbeno društvo Železničarjev v Celjrt priredi v nedeljo dne 21. t. m. dopoldne od 9. do 10. ure na Krekovem trgu, in od 11. do 12. uro pa v parku koncert. V slučaju slabega vremena pa samo v parku od 10. do 12. ure dopoldne. Obenem priredi društvo cvetlični dan. Popoldno od 4. ure naprej koncert v gostilni pri »Zelenem travniku«. Vstopnina prosta.
lj Otvoritveno Šolsko mašo v Marljani-
šeuu je daroval v nedeljo prosvetni minister g. dr. Anton K o r o š e c.
lj Krekova gospodinjska šola. Živimo brea dvema v času, ko je treba izkoristiti vsako, čeprav Še tako dozdevno nepotrebno znanje. So nikdar ni slavil čas vsakemu posamezniku tolikih ualog, kakor ravno sedaj, v dobi tehničnega napredka, socialne diferenciacije in gospodarskih depresij. Kar pa velja na eni strani za moža in njegovo eksistenčno borbo, to velja danes tudi za ženo. Čimbolj se namreč življenje mehanizira in oddaljuje od nekdanjo idile, poganjajoč so v brzini napredka, tent nujnejše je poslaništvo žene v domačiji, do^ mačnostl in rodbini sploh. Temu primerna mora biti ženska izobrazba. Mnogi zakoni so nesrečni, ker mlade žene ne umejo ustvariti svojim rodbinam onega prijetnega zatišja, kamor bi ?e zatekali njeni člani, ko se Izvijejo* utrudljivemu delu in akrbem. Ena izmed prvih dobrih lastnosti gospodinjo je brez dvoma! znanje kuharstva.
V Ljubljani obstoja dr. Krekova kuhar' sko-gospodinjska »ofa pri uršulinkali, katera začne zopet letos 24. septembra z rednim poukom. Sprejemajo se v to šolo redne učenke, katore stanujejo v zavodu in imajo tam tudi vro oskrbo za mesečnih 1000 Din. Vnanje go-jenke pa plačujejo mesečno 550 Din, ker morajo radi kuharskega pouka obedovati v zavodu. Pouk na Krekovi ktthftrsko-gospodinjski Šoli je teoretičen in praktičen. Poučujejo se vsi predmeti, ki so potrebni za skrbno gospodinjo, vzgojeslovje, zdravjeslovje, pomoč v nezgodah, živlloslovje, o vrtnarstvu, sadjarstvu itd. Redne učenke, ki So vse leto posečale Šolo, dobe koncem leta izpričevalo, s katerim lahko vstopijo na učiteljišča za kuharsko-go-spedinjske šole, ker ima zavod pravico javnosti. NalačnejSl pogoji za sprejem in druga določila glsde vplačevanja šolnine, vpisnine itd. so razvidni iz prospekta, ki so dobiva pri vodstvu šole pri uršulinkali v Ljubljani. Le-; fes se prične redni pouk 24. septembra ob 7. uri zjutraj s sv. mašo; notranjo učenke morajo biti na zavodu že 23. septembra zvečer.
lj Vladni komisar dr. Lutl. Porič je v of)". činskih zadevah odpotoval v Belgrad, kjer ostane približno teden dni.
lj Umrl je v nedeljo Adolf Kumelj, slaf IS let, sin g, Gašperja Kumlja, telefonista pri rešilni postaji. Noj v mini počival
lj Zamudnike pri napovedi ozir. plačila prbtojhln, namestka, ki so prejeli v zadnjih' dneh noki nepričakovani odlok od davčne oblasti v Ljubljani, prosimo, naj nn naslov našega uredništva pošljejo svoje naslove pod šifro »P r i s t o j b i ri s k i na m e «t e k«.
lj Dramatična šola Udružonja gledaliških Igralcev. Po dveletnem obetoju je Udritženje doseglo za svojo dramatično šolo od kraljevega ministrstva prosvete potrditev novega pravi lnika ln s tem pravico javnosti. Opozarjamo vse bivše kakor tudi nove u Čenčo na to dejstvo. Pouk se bo odslej vršil na podlagi novega pravilnika ln vsakemu, ki jo v posesti potrebnega talenta in pridnosti jc zagotovljen napredek. Namen šole je podajati sposobnim ln nadarjenim gojencem možnosti razvoja do oderske dozorelostl, kakor tudi vzgajati one, ki so sicer 110 mislijo posvetiti gledališču, da lahko pridobljeno izkušnje uporabljajo pri di-Ietanfivkih odrih, šola ima prvi in drugi spe-cijalnl letnik za one, ki se nameravajo posvetiti gledališču, diletantom je pa namenjen splošni tečaj, ki Iraja eno leto. Učni predmeti so: 1. Dramatična igra: deklamacija, mimika, akcija na odru, študij vlog, praktične vaje. 2. Fonetika. 3. Teorija gledališke umetnosti. 4. Splošna dramatnrgija. 6. Veda o kostumih. 7. Scenografija. 8. Higijena. P. Ples. 10. Nastavek glasu. V splošnem tečaju tudi režijske vaje. Vpisovanje se vrši od 17. do 27. t. m. v pisarni Udruženja, dramsko gcldališče, dnevno od pol 15. do pol 16. uro. Za sprejem v prvi vrsti speeijalni,letnik se zahteva dopolnjeno 16. leto in absolvirane štiri razrede srednje ali meščanske šole. Vsi novovstopivši učenci se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, ki se
vrši dne 28. septembra ob QL0. nri dopoldne v Foeyu dramskega gledališča.
lj U druženje gledaliških igralcev, mestni v odbor Ljubljana. Dne 7. t. m. se je vršil v opernem gledališču šesti redni občni zbor udruženja, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Julij Betetto, podpredsednik g. Ivan Cesar, tajnik g. Tone Meglič, blagajnik g. Ivan Mencin, odbornika gg. Drago Zupan in Leopold Kovač, za preglednika pa g. Anton Neffat
lj Neutemeljene vznemirjajoče vesti o zdravstvenem stanju v Ljubljani. Z ozirom na razširjeno vest, da je v mestu Ljubljani nastopila škrkitinka epidemično, ugotavlja mestni fizikat, da sta bila v preteklem tednu ijavljena samo 2 slučaja škrlatinke, oba otroka ene družine, ki sta bila oddana v bolnico. Razun teh dveh sta iz prejšnjih šestih ted-Jnov v bolnici samo še 2 rekonvalescenta na skrlaticL
lj Izgnan jo za nedoločen čas iz ljubljanskega policijskega okoliša 241etni čevljarski pomočnik Ivau Ježek, doma iz Podgorice pri Ljubljani. — Za vedno je izgnan iz Slovenije 201etni Ignac Juričan iz Desiniča pri Pregra-clu in sicer kot skrajno nevaren žepar.
Cerkveni vestnik.
c O Marijanskem kongresu v Ljubljani
objavlja »Osservatore Romano«, glasilo svete stolice, 14. t. m. na prvi strani obširno poročilo.
šolski vestnik.
Državna kmetijska šola na Grmu (Noro mesto) naznanja, da je rok za vlaganje prošenj za šolsko leto 1923-25 podaljšan do L. oktobra t. 1. Ker se je zakasnila rešitev poljedelskega ministrstva glede uredbe šole 5n glede izdrževalnine pristojbine in se je šolsko leto vsled tega pozno razpisalo, se s tem rok podaljšuje. Opozarjamo kmetovalce, da je prilika za izobrazbo kmotskih sinov izredno ugodna, ker so vzdrževalni stroški določeni samo na 75 Din mesečno in se bodo šolali učenci skoro zastonj. Dosedaj je izpraznjenih še nekaj mest v obeh zimskih tečajih, zlasti so pa še na razpolago brezplačna mesta v celoletni šoli. Slovenski kmetje! Ne zamudite priložnosti in pošljite svoje sinove v kmetijsko šolo! Ne zaprite jim vrat v boljše življenje kot ga imate sami: odprta so jim na stežaj, da s strokovno izobrazbo dosežejo lepšo bodočnost.
Podružnica »Slomškove zveze« za novomeški in črnomaljski okraj ima dne 18. t. m. ob pol 10. uri svoje redno zborovanje v Novem mestu v Rokodelskem domu. Na sporedu sta dve predavanji, tekoče zadeve in petje. Vabljeni tudi podporni člani in gostje. Za člane udeležba obvezna. — Načelnik.
~ Orlovski vestnik.
Polovična vožnja za udeležence občnega zbora O. P. je dovoljena z odlokom ŠL 69.431'. Udeleženci kupijo na vstopnih postajah cele na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom, da so se res udeležili občnega zbora, tudi za povratek. Potrdilo dobe na dan občnega zbora v O. P. Popust velja od 24—29. septembra 1924.
Dijaški vestnik.
«t »Kat. dijaška zveza v Belgradu« in »Kat jugosl. akad. društvo sv. Cirila in Me-.todija« bosta te dni začela nabiralno akcijo iza kat. belgrajsko dijaštvo. Za duh, ki vlada v naših vrstali, je značilno, da bo neki član prispeval mesečno 150 Din za novodošle dijake, čeravno se vzdržuje samo od instruk-cij. Drugi član pa, ki je belgrajski kat. Srb in stanuje tri četrt ure od univerze, pa bo prispeval mesečno vsoto 90 Din, ki jo dobi doma za vožnjo po električni cestni železnici. Ako bo nabiranje uspelo, nam bodo dobrodošli zlasti Slovenci. Deležni bodo podpore samo tisti novinci, ki so ali člani Mari-janske kongregacije ali Orla in vsaj mesečno pristopajo k sv. zakramentom. Prednost bodo imeli nekadilci in abstinenti. Že zdaj opozarjamo na to, da je eksistenčni minimum v Belgradu 1100 Din mesečno. Da pa je kat. akad. društvo v Belgradu potrebno, ni treba naglašati. Mednarodni kongres za cerkveno zedinjenje na Velehradu se je letos pohvalno izrazil o delu društva sv. Cirila in Metoda v Belgradu. Naši uspehi in naš izredni vpliv na Srbe so dokaz, da je vredno obstoja in žrtev. Vse tovariše, zlasti pa čč. duhovščino že sedaj prosimo, da pri zbiranju za kat. dijaštvo v Ljubljani ne pozabijo tudi na Belgrad. — Šedivy, abs. phil., t. č. predsednik,
d Ustanovni občni zbor DCKD. se do preklica ne vrši. Toliko v vednost onim, ki *mo jim vabila razposlali. — Za pripravljalni odbor: Močan.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo ln knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100'	;197
f Naznanila.
BobodelsM dom v Ljubljani. Danes ob 8. uri zvečer jo pevska vaja, katere naj se zanesljivo udeleže vsi pevci zlasti oni, ki sodelujejo pri spevoigri. — Jutri v sredo ob 8. uri zvečer je dramatična šola. Udeleženci dobe tudi uloge za novo igro.
Železničarjem! Danes, torek, se vrši ob 19. uri 30 minut v Rokodelskem domu v Ljubljani seja skupnega odbora vseh žel. organizacij. Predmet: Razprava o dogotovljenih predlogih za revizijo pragmatike.
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Danes dne 16. t m. ob pol 7. uri zvečer se vrši sestanek vseh dosedanjih in novih članov orkestralnega društva v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice, Vegova ulica 7-1. K temu sestanku se vabijo tudi vsi instrumen-talisti, ki pomotoma niso bili vabljeni s posebnim pismom.
Pevski odsek Izobraž. društva »a Brezovici pri Ljubljani vprizori v nedeljo dne 21. sept. na Viču v dvorani Kat. izobraž. društva dramatično predstavo »Mrak«, dramo iz svetovne vojne v treh delih — z gostovanjem g. Edvarda Gregorina, člana narodnega gledališča v Ljubljani. Začetek točno ob 8. nri zvečer.
Godbeni odsek Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva priredi v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. v Mestnem domu drugo veliko vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen v prid bolniškemu fondu, prosimo p. n. društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirede drugih zabav, občinstvo pa vabimo, da v čim večjem številu pnseti to trgatev.
Podružnica >Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Vodicah na Ljubljano priredi dne 5. in 6. oktobra L 1. sadjarsko razstavo v dvorani Kat izobr. društva, nakar se opozarjajo vsi, ki se za sadno razstavo zanimajo. Po razstavi se proda vse razstavljeno sadje na licitaciji
Turistika in šport.
lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo slovenije.
Ilirija prvak v moški atletiki, Primorje prvak v ženski atletiki.
V soboto in nedeljo so se vršile na športnem prostoru Ilirije lahkoatletske tekme za prvenstvo Slovenije. Tekmovali so samo ljubljanski klubi in sicer Primorje, Ilirija, Jadran in Ljublj. akademski SK. Mariborski in celjski klubi so izostali, ker so njihove lahkoatletske sekcije za enkrat še premalo razvite, da bi mogle z uspehom nastopiti v prvenstvenem tekmovanju. Za prvo mesto v moški atletiki se je že prvi dan razvila ostra borba med dosedanjim prvakom SK Primorjem in SK Ilirijo, ki sta nastopila z vsemi svojimi silami. Končno je pripadla zmaga in častni naziv »Prvaka Slovenije v moški lahki atletiki za leto 1924« SK Ilirija, ki je dosegel v končni klasifikaciji 64 točk napram 62 točkam, ki jih je dosegel SK Primorje. Tretje mesto je pripadlo SK Jadranu s 17 točkami, četrto mesto Lasku z 10 točkam. V ženski atletiki jo Primorje imelo veliko premoč; doseglo je s 73 točkami naziv »Prvaka Slovenije v ženski lahki atletiki za 1924« pred dosedanjim prvakom Ilirijo, ki izkazuje v končni klasifikaciji 35 točk.
Tekmovanje je organiziral Ljublj. lah-koatletski podsavez na popolnoma zadovoljiv način. Tehnično stran prireditve je vzorno izvedel inž. S. Bloudek, tehnični referent podsaveza, organizacijo je vodil točno in z redko vztrajnostjo podsavezni predsednik g. Slani ič.
Športni uspeh tekmovanja je jako do-bar. V moškem tekmovanju je bilo izboljšanih 6 slovenskih rekordov: skok v višino 165 cm (Vidmajer in Borštnar, Ilirija), met kladiva 30.36 (Zupan, Ilirija), disk 31.82 (Ora-žem, Ilirija), kopje 44.89 m (Orehek, Ilirija), 800 m—2 : 10 (Kregelj, Jadran) in 5000 m— 17 : 22.8 (Držaj, Ilirija). V damskem tekmovanju je dosežen nov slov. rekord v disku 23.67 m (Križ, Ilirija) in 5 novih jugoslovanskih rekordov: 200 m—28.8 (Šantel, Primorje), štafeta 4 X 60—33.4 (Primorje), kopje 26.43 (Preveč, Prim.), krogla 7.45 (Bernik, Ilir.) in skok v višino 135 cm (Šantol, Prim.).
Nedeljski moeting zaznamuje za lahko atletiko rekorden poset publike, ki je kazala velik interes in razumevanje.
Natančen pregled tekmovanja objavimo v prihodnji številki.
Zagreb : Ljubljana 2 : 2, v podaljšanju 0 : L
Nogometne tekme za zlati kraljev pokal so se nadaljevale v nedeljo 14. t m. V Zagrebu se je vršila na igrišču Viktorije tekma med reprezentančnima moštvoma Ljubljanskega in Zagrebškega podsaveza, ki je končala v regularnem času neodločeno 2 : 2. V podaljšanju 2 X 15 minut je padla odločitev v korist Zagreba. V Subotici jc zmagal Split nad Subotico s 5 : 1. V finale, ki se vrši 5. oktobra v Beogradu, prideta tedaj Zagreb ln Split. Ljubljansko moštvo je podalo v Zagrebu jako dobro igro; sredi drugega polčasa je vodilo že z 2 : 0 ter more pripisovati negativni končni rezultat le raznim okolščinam. Našo moštvo je bilo večino igre v premoči. Podrobno poročilo sledi.
Ilirija : Celje 3 : 2. Tlirija je absolvirala pretočeno nedeljo prveustveno tekmo v Celju
vkljub temu, da je oddala 6 igraoev v pod-savezno reprezentaoijo. Odločila je tekmo s S : 2 v svojo korist Celjani so nudili oster odpor in dosegli 2 gola, četudi so bili večino igre primorani k defenzivni igri.
Avstrija : Ogrska 2 : L Na Dunaju se je vršila v nedeljo pred 50.000 gledalci tekma med nogometnima reprezentancama Avstrije in Ogrske, katero so dobili Avstrijui v razmerju 2 : 1.
Umor
na Movoflni cesti.
Kakor smo že omenili, je vladalo za včerajšnjo obravnavo proti Alojziju Jeran-čiču, trgovskemu praktikantu v Ljubljani, na Karlovski cesti, jako veliko zanimanje. To se je tudi včeraj izkazalo. Že v petek dopoldne so bile razdane vse vstopnice za porotno dvorano za to obravnavo in kljub te-mn je bila včeraj zjutraj že precej prod osm« uro zbrana pred justiono palačo velika množica ljudi, ki bi bili radi dobili vstopnice k razpravi.
Dvorana je bila polna, obravnava se je pričela malo po deveti uri.
Senatu je predsedoval viš. sod. svet. M o d i c, votanta sta bila 6od. svet. Janša in sod. Kralj. Državno pravdništvo je zastopal prvi državni pravdnik Domenico, obtoženca pa je zagovarjal dr. K r e j č i. Zastopnik zasebnih udeležencev je bil dr. P u c, zdravniška izvedenca dr. Novak in dr. Mayer, zastopnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pa dr. Kuhelj.
Pri vhodu je bil še med čitanjem obtožnice hud naval in se je razlegal po dvo-ra.nj šum, ropot, kveg, cviljenje, smeh in kletvice.
Obtoženec Alojzij Jerančič, čedno oblečen, postaven fant, se je obnašal jako mirno in dostojno in ni kazal prav nobenega razburjenja. Odgovarjal je mirno in premišljeno.
Obtožnica
ki je jako obsežna dolži obtoženca umora po §§ 134—135 in predlaga temu določeno kazen.
Zaslišanje obtoženca.
Obtoženi Jerančič, katerega označuje obtožnica, da je jako odločen, samoljuben Človek, ki se je sam izrazil, da vsled skušenj ni sposoben več za idealno ljubezen. Na vprašanje, če se čuti krivega, je izjavil mirno in odločno: »Ne, jaz nisem.« — No, pa povejte kako je bilo. — Nato je Jerančič pravil, kako in kje se je seznanil s Petkovškovo, namreč v kino »Tivoli«, kjer je bila ona uslužbena kot blagajničarka. Videl jo je pri blagajni, bila mu je simpatična iD takoj drugi dan ji je pisal pismo, kateremu je pri-djal svojo sliko. Že drugi dan je dobil po-voljen odgovor in prvič sta se sestala Jerančič ln Petkovškova na Slavčevi maškedari. Jerančič jo je cesto spremljal. Očita se mu pa, da je imel istočasno zveze z drugimi, kar pa on odločno zanika in trdi, da je imel Fa-niko res rad in da je z njo resno mislil. Usodni večer jo je počakal kot običajno, skrit za kostanjem, in jo je iznenadil na poti, ko je šla v spremstvu prijateljice Fanike Jerebove. Pred nabiralnikom glavne pošte v Prešernovi ulici se je tu poslovila od njih in odšla sta sama proti domu. Pred prelazom se je hotel posloviti, toda po njegovem zatrdilu ga je ona sama prosila, naj jo spremlja še dalje. Šla sta preko prelaza in sta govorila o zadnji železniški nesreči na glavnem kolodvoru. Po njegovem zatrdilu se je poslovil od Petkovškove 4 min. čez 11. uro. Šel sem, pravi, domov po Dunajski cesti in se spomnim, da sem čul strel od strani Vodovodne ceste, ko som bil med vojašnico in prvo hišo. Nisem pa niti najmanj mislil, da bi bila Fanika žrtev strela. Trdi, da je izvedel o umoru Fanike šele po aretaciji. Glede pisem, ki jih je pisal več dekletom in ki so jako fantastična in zvene kot vzorci knjige »Zbirka ljubavnih pisem«, izjavi obtoženec, da je pisaril taka pisma in izlival čustva svojega srca na papir brez premisleka in kar tja v en dan. Za idealno ljubezen sploh nima smisla— kar kažejo tudi včasih naravnost grdi izrazi grozilnega značaja.
Nato jc predlagal zagovornik, da naj grodo senat, porotniki in glavne priče na Vodovodno cesto, kjer naj se ugotc«! dejanski položaj na licu mesta.
Ogled na mestu umora.
Na predlog zagovornika je šel senat z porotniki, državnim pravdnikom in zagovorniki na Vodovodno cesto, da si ogledajo porotniki prostor, kjer se je Izvršil zločin in kjer so našli drago jutro truplo umorjenke. V hišici pod Vodovodno cesto ob poti, ki drži v jamo za kopanje gramoza, stanujeta zakonska Dečmanova. Ta dva sta bila edina, ki sta videla pokojno Petkovškovo pred umorom na. Vodovodni cesti v spremstvu morilca. Priča Dečman je pokazal komisiji, katero jo spremljalo in že tudi na mestu pričakovalo številno občinstvo, prostor, kjer je stala Petkovškova. y. Jerančičom. Pokazal je nato mesto, kjer je ležala. Ugotovil je tndi, da je bila ura 20 minut čez 11 uro. Slekel se je in vlegel, takrat pa je začni strel. Ciglaričeva, ki je tndi videla zjutraj Faniko ležati, je pokazala, kako je dekle ležalo v travi. Krvavih sledov ni več, pač pa je bilo takrut mesto nekoliko okrvavljeno. Kor so hodili ljudje v
velikih množicah gledat tisto mesto, je poi tresla sledove s pepelom. Čula je strel, pred strelom pa krik in sicer tak, kot bi imela Petkovškova usta zamašona z roko. Tudi pes, ki je prikljenjen zraven hišice v odprti uti-d, je od tedaj naprej lajal neprestano ln to skoro celo noč. Rekla je možu: ti eden strelja, čuj kako laja pes, on pa je mislil, da je eden zagnal kamen na streho. On je šel tudi ven in videl, da tam v bregu nekdo leži na travi, nI pa razločil, ali je moški ali je žen-> ska. Vrnil se je v kočo in je rekel: eden leži pijan, pa ne vem kdo. Ko se bo streznil in zbudil, pa se bo pobraL Zjutraj ob pol 6, uri šele je ona ugotovila, da leži v bregu mrtva ženska in je hitela takoj na stražnico. Ugotovilo se je tudi, da jo je videl on po noči, da je ležala više in tik ob cesti, kakor; pa so jo našli zjutraj. Klobuk je ležal 4 korake pod njo na levo, glavnik blizu nje, čo-kolada pod d j o, v torbici pa so našli krvav; robec. Priča Prosonova je izpovedala, da je čula smeh na cesti v bližini Orlovskega sta-< diona in sicer v bližini tribune. Šla je spat, bila je hladna oblačna noč in pravi, da ata hodila Petkovškova in njen spremljevalec skoro celo uro gori in doli. Ko je čula strel, se je jezila, in je bila uverjena, da zopet Orjuna strelja.
Jerančič je tudi na licu mesta odločno zanikal, da ni bil tako daleč na Vodovodni cesti ln da se jo poslovil od dekleta blizu prvega brzojavnega droga. Prizna pa, da je bila dobro volje in da se je smejala, on pa ni bil dobre volje. Tu sva se midva ločila, na, Dunajski cesti sem čul domov grede strel, na mestu umora pa sploh nisem bit
Pričevanje.
Povabljenih je bilo nebroj prič in sicer največ radi ugotovitve časa, kdaj je prišel obtoženec domov in če so ga videli v usodnem času na Vodovodni ali na Dunajski cesti. Zdravniška sodna izvedenca dr. M a y e r in dr. Travner sta ugotovila, da je padel strel iz višine navzdol in približno pol metra' oddaljeno od Petkovškove. Strel je bil smrten vsaka pomoč izključena, živela je pokojnica še par minut po strelu. Nosečnost Petkovškove sta oba zdravnika izključila.
Njena prijateljica in tovarišica Fani Jerebova je povedala, da se je seznanila njena prijateljica Petkovškova z Jerančičem letos koncem meseca februarja. Rekla je, da se ji dopade in da gre k njemu na balkon. Drugi dan ji je prinesel Jerančičev mlajši brat štiri nageljne, pismo in sliko Jerančiča. Dogovorila sta se, da se sestaneta prvič na Slavčevi maškeradi v Unionu. Zadnji večer ji je rekla Petkovškova, ko jo je spremila, da mora denar dobro spraviti. Tisti dan je dobila namreč plačo 3600 kron in jo imela še nekaj denarja od preje. Petkovškova je bila veselo dekle, tisti večer pa je bila izredno dobre volje. Z drugimi fanb" ni govorila in ji je večkrat celo rekla, da drugega ne mara, ker ima Jerančiča preveč rada. Dalje je bil zaslišan oče obtoženca in sicer pod prisego, Potrdil je, da je bil obtoženec cel dan doma in je popravljal izložbo in je pomagal pri slikanju. Kdaj je prišel usodni večer domov ne' ve, ker je spal. Revolverja pri njem ni videL Denarja mu ni manjkalo, ker ga je imel v, trgovini na razpolago. — Obtoženčeva mati je potrdila, da je prišel sin 10 minut čez pol 12 ure domov. Ura kaže prav, ker jo ravna po sireni strojnih tovaren in tudi ne zaspi, dokler niso vsi doma. Tudi je povedala, da je bil obtoženec vesel in da je ljubil življenje. Mrli« čev se je bal, za pogrebom ni hodil in ni šel kropit niti strica. Obtoženčev brat izjavi, da ne ve, s kolikimi dekleti je imel brat zveze; govoril je z več dekleti in sta dajala dekletom tudi razna imena kakor: Tivoli, Matica, gar-zela, cvetka in druge. Izjavil je tudi, da je vedel za razmerje z Petkovškovo in da je imela ona tudi več fantov okrog sebe. Priča Oražem je povedal, da je imel dotični, ki ga je srečal usodni večer na Vodovodni cesti, siv površnik, velike črne lase in je bil tudi take postave, kot je obtoženec, v obraz ga pa ni videl. Glede priče Antona Dečmana je predlagal zagovornik, da sc ne zapriseže, ker je sumljiv istega dejanja. Drž. pravdnik ugotavlja, dje njegova stvar, če je on sumljiv ali ne in je predlagal, da se mu dovoli čast prisege. Po zaprisegi je bil zaslišan Offentavšek, ld je izpovedal, da je čul na cesti smeh, da je spoznal Petkovškovo po poriah na ovratniku, in da se je ona, ko ga je srečala, obrnila proti jami. Offentavšek pa je povedal isto, kar ' jc povedal pri lokalnem ogledu.
Sodba.
Porotniki so prvo vprašanje glede umora zanikali s 6 glasovi, potrdili pa so soglasno vprašanje glede uboja in je bil obsojen Jerančič na 4 leta težke ježe.
»DRUŽINSKA PRATIKA«
za leto 1025
^ JE IZŠLA	in se prflfcnSi S
prihodnjim tednom dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom.
Učiteljski vestnik.
Oc^spodLarstvo.
Ustanovitev okrajne drevesnice za pol. okraj Radovljica.
V	Radovljici se je dne 25. julija t 1. konstituiral »Sadjarski odbor obeh okrajnih blagajn političnega okraja Radovljica«. Odbor sestoji iz pet članov-odbornikov iz obeh sodnih okrajev Radovljica in Kranjska gora s pet od-borniki-namestniki, ki so vsi vneti sadjerejci. Odborove tajniške posle je prevzel okrajni ekonom, a blagajniške okrajni šolski nadzornik.
Odbor osnavlja še letošnje leto okrajno drevesnico na zemljišču posestnika Jakoba Pogačnika v Mošnjah. Drevesnica je preraču-čunjeua na letni obrat štiri tisoč visokodebel-nih drevesc. Vodstvo drevesničarskega obrata je prevzel g. nadučitelj Štupica iz Mošenj.
V	strokovnem oziru so za drevesnico dani vsi poglavitni pogoji, kar je ugotovila posebna strokovna komisija pod predsedstvom g. viš. sadj. nadzornika Humeka z ogledom na licu mesta dne [14. maja t. 1. Tudi z gmotne strani je podjetje osigurano in sicer s sredstvi iz okrajnih blagajn sodnih okrajev Radovljica in Kranjska Gora ter s prispevki od Kmetijskega oddelka v Ljubljani.
Toda predno se drevesnica z gmotne strani popolnoma osamosvoji, bo neobhodno potrebovala še novih primernih prispevkov iz okrajnih blagajn in želeti je, da bo tudi vlada to za radovljiški okraj velevažno ustanovo še nadalje podpirala. Pripomnim samo, da bo poleg drugih stalnih izdatkov zahtevala že žičnata ograja občutne stroške, katerim se pa ni izogniti, ako hočemo imeti absolutno sigurnost pred drevesnici tako no varnim zajcem. (Take sigurnosti namreč lesena ograja nikakor ne nudi.)
Da potrebuje radovljiški okraj svojo lastno drevesnico, uvideva pač vsak gorenjski sadjar. Gorenjci so imeli do danes s sadnimi drevesci, izhajajočimi iz drevesnic v klimatič-no in terensko ugodnejših legab — dokaj slabih izkušenj, med tem ko o dobrem uspevanju drevesc, ki so doma na Gorenjskem vzgojena, takorekoč ni dvomiti. Odbor se bo pri izberi sadnih vrst oziral predvsem na posebne potrebe posameznih okolišev okraja, kajti ti okoliši se že sami med seboj v marsičem razlikujejo. (Bohinj, Kranjskogorska dolina, Blejski kot). Okrajna drevesnica bo nudila sicer manj vrst vzgojnih drevesc, toda take vrste sadja, katere v okraju oziroma v posameznih okoliših dognano najboljše uspevajo in rode. Odbor bo polagal veliko važnost na mostno sadje, a tudi na zimsko pozno sadje. Drevesnica bo vzgajala predvsem hruškova in jabolčna drevesca, a tudi češplje, češnje in orehe.
Sadjarski odbor apelira na večje posestnike iz okoliša Mošenj, da isti priskočijo drevesnici na jiomoč s ceneno dobavo hlevskega gnoja, zakar jih drevesnica odplača z oddajo dobrih sadnih drevesc, oziroma z denarjem. Merodajni činitelji občin se morajo zavedati, da je v radovljiškem okraju ravno sadjarstvo ona panoga kmetijstva, katera zarnore ob danih prilikah donašati še največ čistega dobička. Eden izmed temeljnih pogojev dobička-nosnega sadjarstva pa je drcvcsnica, Id daje sadjarjem zdrava, odporna ter podnebnim in gospodarskim razmeram odgovarjajoč drevesni naraščaj.
• » «
g Izkaz Narodne banko z dne 8. septembra 1924. (Vse v milijonih dinarjev; v okle-
pajih razlika napram 31. avgustu 1924.) — Aktiva: metalna podloga 464.2 (+ 6.4), poso* jil® na. menice in vrednostne papirje. 1485.9 (-4-15.8)., račun za odkup kronskih novčanic
1208.2,	račun začasne zamenjave 389.9, držav, ni dolg 2966.3, vrednost državnih domen
2138.3,	saldo raznih računov 232.6 (-j- 63.7), skupaj 8885.6; pasiva:, glavnica ln rezervni fond 31.0, bankovci y obtoku 5909.6 (-f 87.7), račun začasne zamenjave 389.9, državne terjatve — (— 3.0), razne obveze 353.5 (-f0.7), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63,0, skupaj 8885.6.
g Izvoz preko Rakeka v avgustu t. I. V mesccu avgustu t. 1. se je izvozilo preko Rakeka iz naše države, v Italijo 1527 konj, 1435 kobil, 16 žrebet, 1636 bikov, 5218 volov, 1724 krav, 3148 juncev in 274 telet, nadalje 53 vagonov mesa, slanine, salame, kože, perja in 137.617 komadov perutnine, 4726 rac, 904 gosi, skupaj 43 vagonov.
g Proga Užice-Vardište. Po poročilih listov obratuje proga Užice-Vardište že od 31. avgusta t. 1.
g Vojvodinske banke. Te dni se vrši v Pančevu konferenca vodilnih vojvodinskih bank, na kateri nameravajo ustanoviti Zvezo vojvodinskih bank. V to zvezo bi vstopile tudi banke v Sremu.
g Zvišanje cen lesu v ATstrijl. Ker so lesni industrijci pristali na zvišanje plač svojim uslužbencem, se bodo cene lesu dvignile.
g Sladkorna tovarna v Červinjanu. Iz Trsta poročajo, da bodo zgradili tržaški finančniki v Červinjanu veliko sladkorno tovarno, ki bo že v prihodnjem letu začela obratovati.
g Žetveni rezultat na Ogrskem. Ogrski statistični urad je objavil podatke o žetvenem rezultatu, iz katerih posnemamo, da je znašala letošnja žetev pšenice 1 milijon 369.000 ton (lani 1 milijon 843.000 ton), rži 581.000 ton (lani 794.000 ton), ječmena 331.000 ton (lani 594.000 ton) ovsa 251.000 ton (lani 399 tisoč ton). Letos se je pridelalo tudi 1 milijon 974.000 ton koruze (lani 1 milijon 251.000 ton), 1 milijon 896.000 ton krompirja (lani 1 milijon 33.4.000 ton) in 1 milijon 312-000 ton sladkorne pese (lani 864.000 ton). Iz navedenih številk je razvidno, da je letošnja žetev žitaric slabša kakor lanska, da pa je bila izredno dobra letina za koruzo, krompir in sladkorno peso.
g Zvišanje lombardne obrestne mere v Franciji. Pariški listi poročajo, da je >Bauque de...France« zvišala lombardno obrestno mero od 7 na S odstotkov.
g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu :>Banqtie de France« je bilo dne 11. septembra t 1. v obtoku za 40 milijard 315 milijonov frankov bankovcev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu zmanjšanje za 85 milijonov frankov.
15. septembra 1924-DENAR.
Zagreb, Italija 3.2350—3.2650 (3.2950— 3.3250), London 328.80—331.80 (335.50 do 338.50), Ne\vyork 73.50—74.50 (75—76), Pariz 3.9750 do 4,0250 (3.9950 do 4-0450), Praga 2.206250 do 2.236250 (2.2450 do 2.2750), Dunaj 0.1039-0.1059 (0.1055-0.1075), Curih 13.9650 do 14.0G50 (14.16-14.28), efekt, dolar 72.50 do 73.50. — Tendenca dalje slaba, blaga dovolj na razpolago.
Curih. Bolgrad 7.10 (7.05), Budimpešta
0.006850 (_), Berlin 1.2650 (1.265), Italija 23.25 (23.25), London 23.70 (23-70), Newyork 530.50 (531.50), pariz 28.50 (28.50), Praga 115.90 (15.92), Dunaj 0.0075 (0.0075), BukareŠt 2.8375, Sofija 3.8650.
Dunaj. Devize: Belgrad 952, Budimpešta
Kodanj 11.980, London 316.900, Milan 31.04,Newyork 70.935, Pariz 38.12, Varšava 13.978. — Valuto: dolarji 70.460, angleški funt 315.100, francoski frank 37.75, lira 31.00, dinar 953, češkoslovaška krona 29.12.
Praga. Lira 148.625, Zagreb 45.875, Pariz 182, London i51.55, Ne\vyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 2 in pol odstot. drž. renta za vojno odškodnino za 118—120, zaklj. 119, Celjska posojilnica d. d. Celje 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Mer-kantilna banka, Kočevje 118—122, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 918, Slavenska banka, Zagreb 102—105; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 490, Združene papirnice Vevče 123—130, 4 in pol odstot, kom. zadolž-nitfe Kranjske deželne banke 93.
Zagreb. Erv. esk. banka, Zagreb 111 do 116, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 120 do 122, Hrv. slav. hip. banka, Zagreb 59—60, Ju-goslovenska banka, Zagreb 108—113, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 104, Hrv. slav. d. d. za indu-striju šečera, Osijek 950, Našice 87, Slavonija 80—82, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 500, Združene papirnice Vevče 123, 7 odstot invest. posojilo 63—63.50, Vojna odškodnina 115—116.
Dunaj. Živnostenska banka 822.0000, Al-pino 397.000, Greinitz 145.000, Kranjska industrijska družba 750-000, Trboveljska družba 430.000, Hrvatska eskomptna banka —, Ley-kam 160.000, Jugoslovanska banka —, Hrvat-sko-slav. dež. hip. banka 53.000, Avstrijske tvornice za dušik —, Gutmann 540.000, Mun-dus 750.000, Slavex 200.000, Slavonija 74.500.
BLAGO.
Ljubljana, 15. sept
Les: Škirete I., II., 13 mm, fco meja 855, remeljni polovičarji I., II., IIL, 35-70, 70-70, 40-80, 80-80, 4 m dolžine, fco meja 660, letve 3—4 m dolžine, 3-5 cm, fco meja 595—605, trami 3-3, 6-8, 4—8 m dolž., fco meja 410 do 420, hrastovi plohi, obrobij., 2—4 m dolž., 30 •lo 100 cm debel., fco meja 1165—1200, bukovi hlodi I., II., od 2 m naprej, od 30 cm prem., fco nakladalna postaja 240—255, drva suha bukova, fco nakladalna postaja 4 vag. 28—29, 28 zaklj., oglje Ia, vilano, fco meja 123—125.
Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana, 370, pšenica bačka, fco Bačka postaja 355, pšenica hrvatska, fco Sisak 357, koruza okrogla Ia, par. Zagreb 350, koruza zobata, fco Bačka postaja 290, moka pšenična 0, fco Kula 200, otrobi pšenični, fco Kula 200, Suhe gobe, srednje, fco Ljubljana 44—32, la-neno seme, fco Ljubljana 670, konopla rnan-džurska, fco Ljubljana, fco vreče 880. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 625, fižol prepeličar, fco Ljubljana 510, fižol man-dolon, fco Ljubljana 425, Jabolka, obrana, zimska, Ia, fco nakladalna postaja, rinfusa 140, jabolka obrana, zimska, Ia, fco nakladalna postaja, v zabojih 200. Seno, slama: seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. Vino: vino belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, po vzorcu, fco nakladalna postaja 710—800. Ko-
Roman. Paul Keller.
(Konec.)
F. O.
61
»Pšenica — kri — in jaz! — Kje — je pa mati?«
Ne loči več svojega rojstva in svoje smrti. Ob zrelem klasju rojen, ob zrelem klasju mrtev, med žetvijo in drugo žetvijo življenje brez sadu.
Zasliši zvon. Jasno mu zažari oko. Umrem tukaj?«
»Tukaj — tukaj — vas — kri! Umrem? Uinrem tukaj?
Vprašujoče zre proti cerkvi.
»Zakaj mi ne prinesete zadnje popotnice? Zakaj me pustite tako?«
Zopet zagleda rdečo pego. Zdrzne se, se vleče malo ob zvrateh in se zgrudi v čisto, cvetočo travo.
Zvon poje. Njegovo zmedeno, mrzlično oko zre proti glasu do cerkve. Obraz mu je grenek.
Poleg njega poje lahno zrelo klasje in njegovo oko blodi po griču navzdol čez belo, bleščeče polje.
Tedaj stopi pred njegovo dušo tuja podoba. Njegova usta šepečejo:
»Tukaj je blodila v puščavi k
»Mati, mati, kje ^i? Daj mi piti! Ali ne veš, da sem tvoj sin in da si ti Hagara? Ali ne veš, da sva v puščavi? Vse blesti, vse žari! Samo blesteča, prazna puščavak
Zakliče: »Mati! Mati Hagara! Poglej me. poglej me!«
Klasje se lahno sklanja, nebo se boči visoko in modro, solnce žari zmagoslavno čez svet, jutranji hlad leži po dobravah.
Glej, lahno hodi
—	mir vam bodi! —
Gospod in Bog naš skozi gozd,
Gospod in Bog naš skozi gozdk' Pesem doni v mrzlični sen, umirajoči prisluškuje, posluša daljno, tolažilno pesem. Ko utihne, poje sam mrmraje:
Glei, lahno hodi
—	mir vam bodi! —
Gospod in Bog naš skozi gozd!« Tam je gozd, nad peljem! tam je res gozd. Cuji Cuj! Ali ne prihaja — ne prihaja lahen korak?
Čisto lahen korale? Ali ne leti nekdo? Ali ne plava nekdo? Ali ne šumi nekaj za njim v klasju? Ali ni nekdo — nekdo zraven njega? Zapre oči, jih zopet odpre, obrne plašno, boječe glavo in glasno zavpije: »Jezus Kristus!« Nizek, mil glas mu odgovori: »Rekel si: jaz sem!« Zdaj se dvigne umirajoče telo. Mrzlične oči postanejo velike in gledajo, preden ugasnejo.
Pred njim stoji Jezus iz Nazareta. Njegov obraz se sveti, kot solnce in obleka je bela kot sneg.
;Gospod, Gospod! Ti si!«--
»Kaj ti manjka, moj sin?«--
Kot balzam tečejo mile besede v bolno dušo.
-Ne zavrzi me, o Gospod, lačen sem k •"Blagor jim, ki so lačni in žejni; nasičeni bodok--
In Zveličar iztegne dcsnico v zrelo klasje. Nadrobi si v roko zrnja, se skloni k umirajočemu, mu daje zrnje v usta in govori:
»Sin moj, vzemi in jej; to je moje telo!« Še enkrat ga pogleda poln ljubezni in zaupanja in izgine v svitu in solnčnein sijaju. — _--
Blažen in zadovoljen leži umirajoči v travi in cvetočih cvetlicah.
Še enkrat odpre oči, pa ne pozna več sveta.
Ne sliši več, da neka ženska glasno zavpije, prileti k njemu in ga kliče s tisoč sladkimi imeni.
Čuti pa njen žareči poljub. Odpre oči in jo pogleda.
Mati, ali si prišla? Mati Hagara? Ali si našla studenec? Žejen sem.« Prinese vrč in mu da piti. V žejnih požirkih pije. Nato se nasmehne in pravi:
»Vidiš, našla si studenec! Bog je dober tudi v puščavi. Povedati ti moram, mati, Zveličar je bil tukaj.«
_ Ne sliši ljubkih imen med solzami, ne sliši tudi imena Kristina več. Ne ve več, kdo je to.
Njegovo glavo si položi v naročje. »Veseli se, mati, veseli se! Ne bodi več jezna na očeta! Jaz ljubim vse..
»Vidiš, mati, kako je blizu nebo? Lepo je v puščavi, lepok
»Poslušaj — poslušaj — mati — Gospod prihaja — leti — plava — tam — tam nad pšenico — lep kot solnce — bel kot sneg — leti — visoko v svitu in solnčnem
sijaju — v nebo odhaja---
In med umiranjem govore bleda usta besede, .ki jih sliši duša pri slovesu iz bleščeče, zmagoslavne višine neba:
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč!«
rine in rude: jeklo po vzorcu, fco vag. nakladalna postaja 27.
Novi Sad. Pšenica 352—357, koruza 29Q do 292, Tondenca mirna.
TVRDKA STERMECKI V CELJU.
Ob bistri Savinji, kjer so se svojedobno bili vroči narodni boji za most »do Adrije«, stoji malo a lepo mesto Celje, obdano z bon gato okolico in močno industrijo. Na teh na-redno vulkanskih tleh se je 1. marca 1905 naselil mlad, a delaven trgovec Rudolf Ster-mecki, sin slovenskega posestnika iz znanih vinskih goric Bizeljsko. Boj, ne samo navadna konkurenčni, ampak tudi narodno-konku-renčni se je bil na »nož« in tu ne z enako-močnimi tekmeci temveč s starorenomiranimi nemškimi tvrdkami z močnim kapitalom ini z najboljšimi tvorničnimi zvezami, katere so. si znali tudi nekaj časa držati samo za sebe^ Solidnost, jeklena volja in delo je zmagalo, majhna narodna trgovinca se je razvila šq pred vojno v veletrgovino, v veliko detajlno, trgovino in v poštno razpošiljalno trgovino« Ime trgovine Stermecki iz Celja je bilo znano' po vseh jugoslovanskih deželah prejšnje Av-strije in ilustrovani cenik pod imenom »Juh goslovanska razpošiljalna« je visel kje ni kljuki skoraj vsake jugoslovanske hiše. Radi vojne in povojnih časov je nastala v vsakf redno in solidno vodeni trgovini stagnacija, kar se čuti še danes. Kljub temu pa se je po« srečilo tvrdki Stermecki že pred vojno zasiio-f vani načrt izpeljati.
Hiša, kupljena leta 1911, se je po pogodbenem poteku 1923 spraznila vseh strank ter po prezidavanju 7 mesecev spremenila v ve-like dvorane, katerih ena v pritličju za detajlno trgovino ima 254 m5, druge v prvem nadstropju za razpošiljalno in engros 204 m* in prostori za pisarne, krojače, čevljarje, ši-valnico perila in druga skladišča 310 m», skupaj 768 m5.
Stavbeno delo, po načrtih stavbnega' svetnika Alfreda Keller-ja iz Dunaja, je izvršil znani stavbenik Konrad Gologranc iz Celja, porlale in druga mizarska dela Veho* var, strojno mizarstvo Celje, napise firme Pristou & Bricelj, Ljubljana, slikarska in pleskarska dela M. Dobrave, kleparska dela Franc Tašker, oba iz Celja, napeljavo elektrike tvrka Inkret & Bclak, Celje, armature, sofitne svetilke in žarnice 8000 sveč so dobavili Kremenezky zavodi, Dunaj-Zagreb.
Oddelki v detajlni trgovini so razvrščeni o-d zapada proti severu kakor sledi: 1. preproge, zavese in posteljna oprema, 2. bom-bažaste tkanine, 3. volnene tkanine in sukno, 4. čevlji, 5. dainska konfekcija, 6. moška konfekcija, 7. perilo in modni predmeti, 8. klobuki, 9. garderoba, 10. krojaška delavnica« 11. čevljarska delavnica, 12. liižnikovo stanovanje.
I. nadstropje, engros in razpošiljalna: 13. šefova pisarna, 14. knjigovodstvo, 15. korespondenca in ekspedit, 16. sukno, 17. volnene tkanine, 18. bombažaste tkanine, 19, perilo in kratka roba, 20. pletenine, 21. stroji za rezanje vzorcev in šivanje kartonov, 22.. garderoba, 23. lepljenje vzorcev, 24. pakon valnica.
Na vsestransko zahtevo posebno iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Banata se je imetnik tvrdke letos odločil izdijati zopet vzorčne kolekcije od vse manufakturne robe t. }, sukna, kamgarna, ševjota za moške in ženske obleke, parhanta, ccfirja, hlačevine, platna itd., katere se bodo pa pošiljale samo proti Sdnevni vrnitvi, drugače proti plačilu 150 dinarjev. Popolnoma zastonj pa dobi na zahtevo vsakdo krasno ilustrirani cenik z več tisoč predmeti in slikami.
Ker je železnica precej draga, tvrdka' Stermecki pa želi, da si to novo urejeno podn jetje, katero predstavlja te vrste znamenitost Jugoslavije, ogleda lahko tudi vsakdo izven; Celja stanujoč, delila se bodo do preklica darila v blagu za povrnitev železniške vožnje, in sicer pri enkratnem nakupu čez Din 1.000 darilo za čez Din 2.000 darilo za. čez Din 3.000 darilo za čez Din 4.000 darilo za čez Din 5.000 darilo za čez Din 6.000 darilo za čez Din 7.000 darilo za čez Din S,000 darilo za čez Din 9.000 darilo za čez Din 10.000 darilo za čez Din 12.000 darilo za čez Din 15 000 darilo za Izvzeti so samo ostanki,
dajajo pod lastno ceno. in	—• i»m,va.
Stermecki zaposluje danes čez 30 uslužbencev, potnike in agente ima pa po celi Jugoslaviji.	5526
... Din	20,
... Din	50,
... Din	80,
... Din	120,
. . . Din	170,
... Din	225,
. . . Din	300,
... Din	400,
. . , Din	550,
, . . Din	700,
... Din	1.000,
. . . Din	1.500,
kateri sc itak	pro-
Pozabljeno. V petek, 12. sept,, je pozabil na vlaku, ki prihaja iz Boh. Bistrice ob 14.20 ua Jesenice, reven finančni stražnik, ozir. •i^gova soproga, v kupeju III. razreda malo, že obrabljeno usnjato torbico, v kateri je ; bila srebrna dam/ška ura, zlata double vori-i 'u nekaj denarja. Najditelj naj blagovoli poslati najdeni reči. nakupni urad v Kranjski gori.	\ J
Odletel je par grlic (samec in samica) 13. septembra t. 1. če sta so kam zatekla, prosim, da mi ju vrne proti dobri nagradi. -' Antou Bueor, Dunajska cesta 29-LLL
Dobro ohranjeno
MOŠKO KOLO
se proda. Več se poizve Poljanska cesta štev. 6 v priti,
desno.
Na ljubljanskili velesejmih zaslovele Jarfeve KRANJSKE
KLOBASE
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC. Ljubljana, Hradeckega vas 35. 5172
la Trapist. sir 24 D čajno maslo 50 „
NUDI mlekarna
»HELVETIA«, Daruvar.
HIŠ0
z gospodarskim poslopjem, vpeljano pekovsko obrtjo, z napeljano električno razsvetljavo, zraven vrt in vodnjak, PRODA pod ugodnimi po-jroji IGNACIJ KOREN v METLIKI — Dolenjska
ftivilfo dobro izurjena, se OlVIlja priporoča za delo na dom za perilo. - Naslov v upravi lista pod ŠL 5616.
Mlad zakonski par
z 1 otrokom išče stanovanje v mestu ali v bližnji okolici proti dobremu plačilu. Grem tudi za hišnika. - Naslov v upravi lista pod štev. 5635.
Enonadstr. HIŠA
v obliki' vile, z velikim vrtom v Rožni dolini, je naprodaj. Naslov v upravi štev. 5638.
V n vino baker, med, l\UVII!C pakfong, rotguss, mehki svinec, odpadke kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »butonia«, Za-greb, Horvačanska cesta 29, telelon 2261._5208
Službo MESARSKEGA POMOČNIKA
najraje izv. Slovenije, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5584.
HARMONIJ (Kotykiewicz), 2 gosli, 2 violi in flavia poceni naprodaj na Rimski cesti štev. 3, 1. nadstr. 5632
JVled. nnir.
dr. JMan perko jtfila prčar
zaročena.
v
£itija — Šmartno 16. septembra 1924.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
N<ueenef$i nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojaže, Sollngen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10, 4182
MLIN in 2AGA
naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna. Jez naraven. Mlin je s 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235.
OGLAS.
GRADSKO POGLAVARSTVO V SARAJEVU pri-tVdi s sodelovanjem vseh obrtno-trgovskih institucij dne 21, 22. in 23. septembra t L
veliki sarajevski sejem
za živino in z živalskimi izdelki
Od občine grada Sarajeva, štev. 22.376 od 31. juL 1924.
Zahvala.
Povodom smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda
Martina Povše
posestnika v Polšniku
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sožalje in sočutje in vsem, ki stre spremili našega dobrega očeta k večnemu počitku. Najlepšo zahvalo pa smo dolžni izreči preč. g. kuratu Spornu za njihovo Ijubeznjivost in za mnogoštevilne to-lažilne obiske. Dalje čč. sestram usmiljenkam za veliko požrtvovalnost in naklonjenost.
Vsem in vsakemu posebej pa še enkrat: Prisrčna hvala in Bog plačaj!
V Ljubljani, 15. septembra 1924.
Žalujoča sinova FRANC in JANEZ.
Pravijo
da kupiS dobro blago najceneje pri
j\. Šinkovec i»l K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19. Velika zaloga perila, pletenin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode.
Prodala s n-a% hjrUi.
2 čevljarska pomočnika
sprejme takoj Josip STAIN
MA
22
Ceste u Loko štev. Ljubljana.	5634
Učenka
poštenih staršev želi stopiti v trgovino z mešanim blagom. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4378.
ii tecai
telesne tehnike, ritmične gimnastike in plesne plastike za začetnike otvori s 1. oktobrom 1924
LYDIA WISIAK0UH
Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila Ljubljana, Sodna ulica št. 5/1, levo.
Lepo VINOGRADSKO
POSESTVO
blizu Maribora, krasna lega, velik sadonosnik, 5 njiv, veliki travniki, redi sc lahko 12 glav živine, se ugodno proda. — Pojasnila daje SONENVALD - Maribor, Grajski trg 2.	5628
Najbolj zadovoljni boste, ako IO pri Janko IC KOS,
naročite
zadovolin
čevlji
čevljar — Ljubljana, Rožna dolina. — Zanesljivi dobe na obroke.	5636
Suha DRVA
vzame v komisijsko prodajo vpeljana trgovina z lastnim skladiščem in cirkularao žago v Ljubljani. - Naslov pri upravi lista pod štev. 5618.
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po smerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec Lepo posestvo
pri SELCAH se zelo ugodno PRODA. Obsega: enonadstropno zidano HIŠO z gostilno in trgovino. Obsežen vrt, dva gozda. — Pojasnila daje Jurij JENKO, trgov., Škofja Loka štev. 26.
GRAŠČINA ORMOŽ ima za prodati par tisoč komadov
Jagodnih rastlin
(Erdbeerenpflanzen). 5620
Absolventlnja
t 2 razr. trgov, šole išče pri-! merne pisarn, službe event tudi v trgovini. Gre za nekaj časa brezplačna - Ponudbe pod »Zanesljiva« 5631 upravi.
IVAN ZAROTNIK
Telefon St. 379	mestni tesarski mojster	Telefon St 379
Ljubljana, Dunajska cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja hISe, -vile. tovarne, cerkve ln zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov.
Parna iaga	Tovarna furnirja
V lastnem Interesu
vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo
VZORČNI
VELESEJEM V PRAGI
|gr* od 31. do 28. septembra 1924 "gfl
kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni »tik t bogato Češkoslovaško industrijo in trgovino.
Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50%* po češkoslovaških železnicah 30%.
19. septembra skupen Izlet fngosl. trgovcev. SBjmsha legitimacija služI Kot Piram za potCMsj? v ČeShcslovBšfto. Cena legitimacije 20 Din.
Pojasnila In legttimaelie d*|e!
Češkoslovaški konzulat	filoma Company
LJubljana, Breg.	Ljubljana, Kongresni trg.
Rr. 40.705.
Konkiir z.
5517
KUPUJEM PO VISOKIH CENAH
STARE UMETNE ZOBE
F. Kam ar, hotel Tratnik, soba 4.
Sv. Petra cesta štev. 25.
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno VODNO TURBINO
15 HP, padec 3 m in dobro ohranjena JERMENA. — INTIHAR, Rakovca, Kranj.
Iščem mesto HIŠNIKA
oženjen brez otrok, srednje starosti. — Naslov pri upravi pod številko 5581.
Luksuzna oprava
za gosposko sobo oz. salon poceni naprodaj. Naslov pri upravi lista jsod štev. 5586.
1.	Na osnevu rešenja Mhristarskog saveta br. 40.705/m od 3. sept. 1924 gospodin Ministar poljoprivrede i voda ovim raspisuje medunarodni konkurs za izradu generalnog plana za uredenje državnog Topčiderskog parka sa Košutnjakom. Na ovom konkursu mogu učestvovati domači i strani inženjeri, arhitekti i baštenski inženjeri.
2.	Ocenjivački sud sastavljaju:
a)	g. Mihajlo Kneževič, pomočnik ministra gradevine, zamenik g. Petar Popovič, načelnik arhitekt, odeljenja ministarstva gradevine;
b)	g. Vlad. Mitrovič, profesor univerziteta, zamenik g. Branko Popovič, odbornik opštine beogradske;
c)	g. Branko Tanazovič, profesor univerziteta, zamenik g. S. Jovanovič, vanredni profesor tehničkog fakulteta;
č) g. dr. Hran. Joksimovič, inšpektor ministarstva narodnog zdravlja, zamenik g. Milivoje Cermanovič;
d)	g. Mil. Bobič, predsednik opštine beogradske, zamenik g. Jevrem Protič, prvi kmet opštine beogradske;
e)	g. Mil. Durič, načelnik ministarstva poljoprivrede i voda, zamenik g. A. Stebut, profesor poljoprivrednog fakulteta;
f)	g. Ljub. Maletič, inšpektor generalne inšpekcije voda, zamenik g. Mil. Jovanovič, generalni inšpektor;
g)	g. J. Kovalevski, šef biroa za izrade generalnog plana Beograda, zamenik g. Veselin Tripkovič, arhitekta opštine beogradske;
h)	g. A. Majerovič, upravnik gradinarske škole, zamenik g. V. Burjan, vočar vin. vočarske škole.
3.	Nagrade za najbolje radove sledeče su:
I. nagrada od dinara ....... 120.000.—
TI. nagrada od dinara	90.000.—
III. nagrada od dinara....... 60.000.—
JV. nagrada od dinara....... 45.000.—
V. nagrada od dinara ....... 30.000.—
VI. za odkup nenagradenih radova . . . 75.000.—
4.	Rok predaje radova je 31. decembar 1924 god.
5.	Bliži uslovi konkursa mogu se videti svakog radnog dana u Mini-starstvu poljoprivrede i voda.
6.	Potrebni situacioni planovi sadašnjeg parka i Košutnjaka sa programom mogu se dobiti u Ministarstvu poljoprivrede i voda po ceni od 300.— dinara.
Iz kancelarije Odeljenja za ratarstvo Ministarstva poljoprivrede i voda,
dne 4. septembra 1924 u BEOGRADU-
PERJE
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja
Modistka Horvat
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah. - Naslov v upravi lista pod štev. 5340.
3 dijakinje <2
mejo na stanovanje in hrano v svetlo, zračno in suho sobo. Kje, pove uprava št 5228.
Pisarne, pozor!
PRODA SE večje števila
PISALNIH MIZ
v jako dobrem stanju. - Po izve se v upravi pod ii 5627.
Pletilni STROJ Stev. 8
naprodaj. — Več povedo v Moravčah v Ljudskem domu.
Kupimo
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA ter plačamo najvišje dnevne cene. —
Ponudbe na: Prometna, d. d. LJubljana, Krekov trg 10.
IšCEM v najem dobro idoče
mesnico
ali. pa PRISTOPIM tudi kol KOMPANJON z večjo vsoto denarja. — Ponudbe pod: »Mesnica« št. 5587 na uprava
PRODA SE
in tudi ZAMENJA za vsakovrsten les, drva, premog ali deželne pridelke, prvovrsten 5-tonski AVTO z dobrim gu-mijem in priklopnikom. M OBRAN, Maribor, LOŠKA ULICA štev. 15.	5534
Gradbeno podjetje
Ing.
[IG II
Ljubljana
Bohoričeva ul. 42.
SAMO 4 DNI!
Prima usnjato blago, vzorci, ki so se za velesejem zakasneli: damske torbice, denarnice, doze za smotke iz najboljše nemške tvornice »Karlstadt & Co., Hamburg« se posamezno zelo ceno razprodajajo. Le od 3—7 popoldne od 14.—17. septembra v hotelu TIVOLI, soba št. 21.	5599
Prodaja gorskih VIN
Prvovrstna lina vrsta: tirol. RIZLING, BURGUN-DEC, KREATZER, OTHELLO v največji izberi od veleposestev iz kudriških gorskih leg od 11—13%. Cene in vzorce pošlje takoj JAN. TETZ, Gudurica pri Vršen, Banat.	5535
foserafl
v ,Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
0VCBCB
so tako določene, da se lahko naroči oglas ie za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal Se vedno
najuspešnejši!
Sadne mline
prvovrstni, z lahkim pogonom, imam tako) zk oddati po ugodni ceni. RUDOLF RAVNIKAR, ključ, v Radečah p. Zidanem mostu.	558°

„JCafcšeti razloček I"
zaklče presenečen vsak, ki p okusi isto iuho aH pri« kuhe brez , 2fuhana" in z „3uhanom"!

Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovani vlog, nakup In PFQdn'n vsakovrstnih vrednostnih papirjev. deviz In ualut. borzna naročila, prtduleml in hredltl vsah vrste, eskompt In inhasp menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-depasltl Itd. Itd. Brzojavke: Hredit Llubliana Tel. 10,157, SW