St. »4 wm mm i *wM (Mi —* ■ a m
V Tratil« v žatrffc
oktobra nas
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLVU
Izhaja, irviefnH pondeljek. vsak dan zju1 AsiSkega št. 20, L nađitropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ftr Anton GerbećT — Lastnik tifckarir znaU za mese: L 7.—, 3 mesece L Za inozemstvo mesečno 4 Ure vet.
ulica sv. FrantUka uredalShrm. Ne raakfrana tel] ta odgovora! urednik « Edinost Naroči lina ST— ia 'eto L & a to uprave **
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — OglasJ, naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, FranČiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon iiredntStva In uprave 11-57
PoloiaJ Nemžije
Evropska Javnost se zanima za Nemčijo vsakikrat, ko se spopadeta Anglija in Francija zaradi odškodninskega vprašanja, Id je glavna sporna točka med najmočnejšimi članicami sporazuma ali kakor bi ga bolje imenovali zdaj: nesporazuma- Sicer pa se svet ne zmeni mnogo za notranje življenje nemške republike, ki nima tistega sijaja, ne tistega ugleda kakor predvojna Wiljemova Nemčija. Že po tem se pozna, da spada Nemčija med premagance. Na medntrodni lestvi je zdrknila torej-Nemčija za nekaj klinov navzdol in versailleska pogodba jo tišči k tlom, da se ne more povzpeti do suverene in samostojne zunanje politike. Le od časa do časa se dvignejo nemški državniki do samostojnih dejanj, kakor je bila n. pr. objava rusko-nemške pogodbe povodom genovske konference. Sedanji položaj Nemčije pa ne more prevariti ob j ektivnega in preudarnega opazovalca. Gotovo je, da sc bo Nemčija v nedaljni bodočnosti dvignila na svojo nekdanjo višino in bo zopet igrala eno prvih vlog med evropskimi velesilami. In to vsled neizčrpne energije nemškega naroda, ki prenaša s stoično energijo vse nadloge versaillske pogodbe in posledice vojne.
Čuditi se je treba zlasti temu, s kakšno naglico se zida nemška trgovska mornarica, ki je padla skoraj na ničlo po versaillski pogodbi. V kratkih letih bo nemška trgovska mornarica ne samo dosegla predvojno tonažo, ampak jo bo še presegla. Ladje, ki so jih zavezniki pobrali Nemčiji, niso prinesle blagoslova poslednjim. Zedinjene države so med vojno in v prvih povojnih letih ustvarile iz nič lastno ogromno trgovinsko mornarico ter stopile na ta način v krog angleških konkurentov. V vseh arzenalih evropskih so se v prvih povojnih letih zgradile številne ladje, svetovna tonaža je rastla, promet pa padel. Nastala je kriza ladjedelnic. In tako se je zgodilo, da kupuje Nemčija od svojih nekdanjih sovražnikov lastne ladje, istočasno, ko so vsi doki polni.
Najhujši izraz svetovne gospodarske <crize je brezposelnost. Posebno industri-jatne dežele morajo prenašati to povojno šibo. V Nemčiji pa skoraj ni brezposelnosti. Povdariti je treba, da ima Nemčija od ver-snillske pogodbe tudi velike koristi. Na prvi irenutek se zdi to neverjetno, pa je vendarle res. Predvsem ni treba Nemčiji skrbeti za vojno mornarico, ker ji versaillska pogodba prepoveduje oboroževanje na morju. In izdatki za vojno mornarico bi bili danes ogromni. Dalje ji prepoveduje versaillska pogodba oboroževanje na suhem, omejuje število vojaštva, prepoveduje izdelovanje vojnih predmetov. Na ta način ne izda Nemčija za militarizem skoraj nič v primeri s svojimi zapadnimi sosedi. Pomislimo samo to, da drži Francija 800.000 mož na nogah, da mora skrbeti za vzdrževanje velike vojne mornarice in zračne 'o j ne flotilje. Nemške tvornice, ki so pred in med vojno izdelovale vojne potrebščine, ki so po večini razdiralne, so se izpreme-nile v tvornice koristnih produktov in so postale torej v pravem zmislu produktivne.
Tudi od valutne krize ima Nemčija gotove koristi. Industrijski izdelki, ki se proizvajajo v Nemčiji za izvoz v inozemstvo, zamore j o vsled svoje nizke cene konkurirati na svetovnih trgih s tujimi industrijami. S tem nočemo nikakor trditi, da je valutna kriza blagor za Nemčijo. Resnica je namreč ta, da če je nemški delavec prisiljen delati za primeroma nizko ceno, da nosi on težo valutne razlike. To izkoričanje delavstva se zlasti stopnjuje, ko doživi nemška marka nov padec na svetovnih borzah. Tudi je resnica, da bo prej ali slej grozil Nemčiji državni bankerot, ako se ne ustali valuta marke. Zdi se pa, da se nemška vlada ni dosedaj posebno zato zavzela, da bi ustavila padec marke. Ni pa verjetno, da bi sami Nemci namenoma skušali nižati svojo valuto, kakor so jim to Francozi že večkrat očitali.
Resnica pa je vendar, da niso Francozi dobili od Nemčije niti vinarja vojne odškodnine, dasi so Nemci plačali že precejšnje svote reparacijski komisiji. Toda ves ta denar je komaj pokril stroške raznih en-tentnih komisij in okupacijskih čet. Deloma Imajo Francozi prav, ako očitajo Nemcem, da nočejo nič plačati, vendar pa je zopet res, da je odškodninska svota previsokoj določena in je ne bo mogla Nemčija nikoli plačati. Francozi so morali že večkrat znižati svoje zahteve napram Nemčiji deloma, ker se je potegnila Anglija za Nemčijo, dedoma ker so bile zahteve zares pretirane. Tako so morali zavezniki v zadnjem času dovoliti Nemčiji moratorij.
Iz povedanega se razvidi, kako se trudi Nemčija, da bi popravila gospodarske posledice vojne in se obvarovala prehudih posledic versaiiiske pogodbe.
Ker ne morejo Francozi priti Nemčiji do ži ?ga v denarnem oziru, je umevno, da skućajo Nemčijo politično uničiti. Franco-j ska politika stremi za razkosanjem Nemčije, da bi tako odvrnila vsako nevarnost za Francijo za dolgo vrsto desetletij. Dosedaj se niso ti poskusi posrečili in se najbrže tudi v bodočnosti ne bodo vkljub vsem ^sprotstvom med jugom in severom Nemčije. Obstoja pa nevarnost franoske okupacije ^a slučaj, da ne bo Nemčija hotela ali mogla izpolniti gospodarskih obveznosti, ki izvirajo iz versaillske pogodbe
In ravno te dni je Francija začela zopet i
z ofenzivo proti Nemčiji. Barthou, oni znameniti Barthou, ki je tako ostro nastopil proti Rusiji in Nemčiji na genovski konferenci, je predložil reparacijski komisiji spomenico, v kateri zahteva izvajanje najstrožjega nadzorstva nad proračunom nemške države. Ta spomenica vsebuje več točk, ki če se sprejmejo, bi prišla Nemčija pod pravcato kuratelo reparacijske komisije. Po teh zahtevah bi imela reparacij ska komisija pravico vpogledati v vse proračunske zadeve, bdela bi nad vsemi stroški in dohodki ter bi imela pravico pristrigovati ali višati postavke v državnem proračunu. Razume se, da je vzbudila ta Barthoujeva spomenica velik odpor in veliko ogorčenj© v vsej nemški javnosti. Iz tega se utegnejo «razviti* zopet nove konference. Sedaj, po Lloyd Georgeevem padcu, bodo poskušali Francozi nov sunek proti Nemčiji. Kako se bodo Nemci branili proti tej novi francoski ofenzivi, bo pokazala bodočnost. Vsa nemška diplomatska zvitost in energija se izčrpava v boju proti določbam versaillske pogodbe.
Glede notranje politike Nemčije, v kolikor ne gre za gospodarska vprašanja, pa se more reči, da ni sedanji režim še popolnoma utrjen in da se mora sedem j a vlada boriti proti monarhi stični desnici in komunistični levici in prevratnim elementom. Na zadnji seji državnega zbora je predsednik zbornice Lobe povedal, da je policija odkrila novo zaroto monarhistov proti vodilnim osebam sedanje vladavine. Prva žrtev je imel biti kancelar Wirth. In Wirth je sam to potrdil v zbornici.
Zbornica je sprejela zakon, po katerem se podaljša doba predsedovanja sedanjega
predsednika republike za nadaljnja tri leta. Predsednik republike Ebert bi letos moral odložiti to čast, ker se je njegova izvolitev po skupščini v Weimarju smatrala za pro-vizorično. V decembru se je imela vršiti direktna volitev novega predsednika nemške republike. Nekatere stranke, zlasti ljudska stranka, ki je ena najmočnejših, so hotele, da se volitev predsednika preloži za nekaj mesecev, ker bi bila volitev sedaj njim neugodna. Socialisti pa so izrabili to priliko, da so kraikomalo predložili podaljšanje za tri leta. Za ta sklep je bila potrebna seveda dvotretjinska večina. Socialisti in ljudska stranka in še nekatere druge skupine so se torej zedinile in tako je prisilo do tega podaljšanja. Posebno z oziram na notran jepoliti' ne razmere je prišlo do tega sporazuma in sklepa, katerega namen je diatš sedanji vladavini stalnost, ki je absolutno potrebna, ako naj Nemčija kljubuje vsem nevarnostim, katere prete v notranjosti in od zuoaj. Sicer je skoraj gotovo, da. bi bil tudi pri direktnih voKtvah nanovo isevoljen sedanji (predsednik Ebert. vendar pa bi bike volitve zelo napete, zakaj komunisti bi bili proglasili za kandidatki j o kcanunistko Claro Zetkin, medtem ko so nacionalisti in monarhisti nameravali voliti Hindenburga. Sedaj pa je parla-lament z omenjenimi skfepom preprečil te volitve, ki bi bržkone ne bile potekle tako mirno. In vsak notranji nered in nemir bi oslabil položaj režima in države baš v hipu nove francoske ofenzive in ob časru., ko je pričela strahovito padati. Gospodarski položaj delavstva ®e bo vnovič poslabšal, zato meče nobena stranka riskirati svojega prestiža v teh resnih časih. Nemčija stoji pred novo gospodarsko krizo, zato so se glavne stranke pobotale začasno med seboj ter odložile strankarske odločilne boje na poznejši čas.___
Italija
Stališče i tal janske vlade glede mirovno konference
PARIZ, 24. Italijanski poslanik« grof Sforza, je razložil na ministrstvu za zunanje! zadeve stališče italijanske vlade glede organizacije mirovne konference. Kljub temu, da je Italija sporazumna s Francijo in Anglijo za mesto v Evropi kot sedež konference, se zatrjuje, da smatra italijanska vlada, da bi se določitev švicarskega mesta ne smela vsiliti Turkom. Grof Sforza je baje predložil, naj bi se izbira Laiasannea. kot naes>to za pogajanja, podredila pristanku s strani Turkov, ter pristavil, da bi zavezniki ne smeli ostati pri predlogu v slučaju, da bi Turki našli kakšne težkoče. V tem slučaju bi se lahko izbralo mesto v srednji ali južni Italiji. Predsednik konference se bo določil pozneje, ko bo sedež končnoveljavno določen. Italijanska vlada sprejema poslovanje, nasvetovano za konferenco, ki bo obsegalo dve fazi za razpravljanje, eno splošno, drugo pa posebno o režimu morskih ožin, odobrava istotako seznam povabljenih držav, toda boji se, da se bodo našle težkoče s turške strani radi navzočnosti nekaterih držav. Grol Sforza smatra za zaželjivo, da bi se konferenca sklicala čimprej mogoče, vendar pa da je treba upoštevati položaj sklicuj očih držav. Končno se zagotavlja, da se italijanska vlada strinja popolnoma z določitvijo po dveh pooblaščencev s strani posa«. meznih držav. Izbiro teh pooblaščencev drže francoski krogi popolnoma tajno. M pa izključeno, da bo Poincare izbral za francoska odposlanca Bonparda, senatorja pokrajine Moset in bivšega poslanika v Peti ogradu leta 1909., in Leyguesa, bivšega ministrskega predsednika leta 1920. tei predsednika zborniške komisije za zunanjo zadeve.
Nezaupanje v Inozemstvu spričo notranjega položaja v Italiji
RIM, 25. Današnja «Tribuna» je objavila izpod peresa svojega znanega člankarja Rastignaca članek, ki se bavi s sedanjim notranjepolitičnim položajem v Italiji 2 ozirom na razpoloženje inozemstva napram Italiji:. Pisec poudarja, da izziva sedanji položaj nezaupanje inozemstva in navaja kot dokaz dejstvo, da je morala italijanska vlada vrniti te dni v Pariz besedilo trgovinske pogodbe med Italijo in Francijo, ker je pogodba vsebovala določbe, ki so pričale o nezaupanju francoske vlade spričo sedanjega položaja v Italiji Te določbe so bile tako poniževalne, da bi jih morala sprejeti le država, ki se nahaja tik pred svojim polomom. V nadaljevanju pravi pisec, da mora biti prva skrb vseh Italijanov, da si ohranijo zaupanje inozemstva. Posebno se obrača Rastignac na naslov fašistov, glede katerih upa, da bodo znali tudi v tem težkem hipu služiti interesom države.
Z ozirom na to odkritje je objavilo ministrstvo za zunanje zadeve popravek, v katerem je rečeno, da ne gre za odklonitev kakih nesprejemljivih določb, temveč za določbe, ki se tičejo francoskih avtonomnih tarif, glede katerih da so se vršila v zadnjem času pogajanja med italijansko vlado in francoskim poslanikom Barrereom. Ta poslednji da je moral vprašati svojo vlado za nadaljna navodila.
Kako se je priredil fašistovski obhod t
Neaplju — M us solini jev govor četnikom
NE APEL J, 25. Obhod fašistov po Neapelju je nudil kljub slabemu vremenu veličastno sliko. Udeležilo se ga je okoli 50.000 oseb, med katerimi 30.000 fašistov-
skih četnikov iz vseh delov Italije. Sprevod se je začel pri Arenaccii. Prva je korakala četa fašistovskih konjikov. Takoj za njimi je šel Mussolini v krogu precejšnjega števila zlatosvetinjcev, t. j- bivših borcev, ki so bili v zadnji vojni odlikovani z zlato svetir.jo za hrabrost, za njimi so šli fašistovski poslanci, katerim so sledili kolesarski oddelki. Za kolesarji so potem korakale ena za drugo fašistovske čete iz raznih pokrajin. Najprej so šli četniki iz Dalmacije (Šibenika, Korčule, Trogir j a, Splita, Dubrovnika itd.). Četnikom iz- Dalmacije, ki so dali sprevodu precej iredentistično barvo, sc sledili fašisti iz novih pokrajin: Trsta, Gorice, dalje čete iz Benečije. Nato so sledili fašisti Iz Abručov, katerim je nače-Ic.val posl. Acerbo in za katerimi je korakala četa mladih fašistkinj. V tem delu sprevoda je bilo opaziti tudi par ambu-lančnih oddelkov. Posebno pozornost pa je vzbudil i\šist-duhovnik, zlatosvetinjec, ki ie nosil v sprevodu zastavo neapeljskega fašja. Občinstvo mu je burno ploskalo. Ravno Liko tudi nekemu staremu garibal-dincu, ki je korakal na čelu emilijanskih fašistov. Splošno pozornost so vzbujali, kakor rečeno, tudi ženski oddelki kakor tudi konjiški oddelki, med katerimi naj bo omenjen apulijski oddelek pod vodstvom poslanca Caradonne.
Za dolgo kolono četnikov so sledili sanitetni oddelki, nato fašistovski sindikati in slednjič avtomobili in avtovozički.
Sprevod se je končal ob 18*45, nakar so se vsi fašisti razvrstili na Piazza del Ple-biscito. Tu je imel vrhovni poglavar italijanskega fašizma sledeči govor: «Principi, triarji, črne srajce iz Neapelja in vse Italije! Danes smo osvojili brez enega udarca drhteče srce Neapelja, gorečo dušo vse južne Italije! (Ploskanje) i Naša demonstracija je sama sebi cilj in se ne sme iz-premeniti v bitko. Toda pravim vam z vso svečanostjo, ki jo zahteva sedanji hip: Ali nam bodo vlado%dali, ali jo bomo vzeli s silo. Za naš nastop, ki bo moral biti isto-kraten in prijeti za vrat sedanji mizerni razred političnih mogotcev istočasno po vsej Italiji, je potrebno, da se čim prej povrnete v svoje sedeže. Pravim pa vam ter vam zagotavljam in prisegam, da bo povelje prišlo, ako bo potrebno. In sedai razpustite vrste,/idite pod okno kornega poveljstva napravit armadi manifestacijo vaših simpatij. Živela armada, živel fašizem, živela Italija!*
Med sprevodom je prišlo do "ar znatnejših incidentov. Ko so korakale fašistovske Čete s Sicilije, so hoteli nekateri izmed občinstva iti na drugo stran ulice. Pri tem je prišlo do prerekanja med njimi in fašisti, ki se je kmalu izpremenilo v spopad. Z ene in druge strani je padlo nekoliko strelov iz revolverja. En fašist je bil lahko ranjen, a neka služkinja težko. Drugi incident se je dogodil malo pozneje. Neki moški se je prerekal z neko žensko. Fašisti so se smatrali za poklicana posredovati, nakar je prišlo tudi tu do streljanja. Dvanajst oseb je bilo ranjenih, med katerimi tudi dva fašista.
Po fašistovskem shode ▼ Neaplju — Faft-
NEAPELJ, 25. Po obhodu fašistov, ki se je včeraj vršil v tukajšnjem mestu, so začeli fašisti odhajati ie snoči ▼ večjih gručah iz mesta; tudi danes zjutraj je odšlo več vlakov polnih fašistovskih čet. Poslanec Mussolini je poslal potom lista «Mat-tino» zaimki pozdrav neapeljskemu občinstvu. V pozdravu izraža fašistovski poslanec svoje zadovoljstvo nad velikimi uspehi shoda, rekoč, da so ob (ei oriliki
spoznali fašizem in njegove namene ne samo mesto Neapelj, v katerem se je shod vršil, temveč tudi vsa italijanska dežela in javnost. Zahvaljujem se ponovno neapeljskemu prebivalstvu za navdušen sprejem fašistov in izkazano gostoljubnost, a zaključuje poslanec Mussolini svoj proglas z besedami: Fašistovskega dneva 24. oktobra 1922. v Neaplju se bom vedno sDominjal. Tudi vrhovni poglavar fašistovskih čet, De Vecchi je rekel v pogovoru z nekimi časnikarji, da je sprejem v Neapolju presegel vsa pričakovanja. O pohodu na Rim je rekel, da se širijo neverjetne vesti, sicer pa da je duhovni pohod na to glavno mesto že dovršen, vojaška ekspedicija pa da bi ne imela nikakega pomena. Fašisti — je izjavil De Vecchi — bodo prišli na vlade, toda ne v sedanjih razmerah. Glede vprašanja monarhije, je poglavar fašistovskih vojaških čet rekel, da so fašisti monarhisti in prepričani, da se je treba izogniti nevarnim novostim. «Mi smo bojevniki, ki smo se borili ob strani kralja», je izjavil poslanec De Vecchi. Glede fašistovske milice, je izjavil poslanec, da bo pozneje, ko pridejo fašisti na vlado, služila za predvojaško vzgojo. Mihael Bianchi, glavni tajnik fašistovske stranke, je dejal, da je gotov, da bo poslanska zbornica zopet potrdila kabinet Facta. Bianchi je baje tudi izjavil, da se fašistovski poslanci ne bodo udeležili parlamentarnih sej, ker smatrajo zbornico za nezakonito. Razen tega je rekel, da se volitve morajo vršiti in da se bodo vršile v najkrajšem času.
Otvoritev zasedanja glavnega vodstva fašistovske stranke
NEAPELJ, 25. Danes predpoldne ob 10'30 je v dvorani Maddaloni začelo glavno vodstvo fašistovske stranke svoje poslovanje; prisotni so bili člani strankinega odbora, voditelji sindikalnih korporacij in poslanci De Vecchi, Acerbo, Bilucaglia, Farinacci, Grandi, Giuriati, Caradonna, Bighetti, Bottai in De Štefani. Predsedstvo je bilo vzklicno poverjeno De Vecchiju, Sansanelliju in Farinacciju. Takoj nato prevzame besedo Sansanelli, kateri pozdravi udeležence v imenu neapeljskih fašistov in Kampanije, in izraža svoje prepričanje, da bodo dela sedanjega sestanka hitra in usmerjena v dosego odločilne poti za izvršitev stranki potrebnih ukrepov. De Vecchi se v imenu vseh italijanskih fašistov prisrčno in bratski zahvali neapeljskemu prebivalstvu in sporoča med burnim odobravanjem, da je rimski fašjo poveril predsedstvu nalogo, izročiti Neapelju pozdrav od velike matere. Poslanec De Vecchi pravi med odobravanjem dobesedno takole: «Od naše volje, od našega političnega smisla, od naše kulturne zrelosti, od naših neoporečnih in izvrstno organiziranih vojaških moči je odvisno, da si priborimo jutri Rim, da bomo imeli Rim kot silo, da bomo imeli Rim kot breme in kot grozno težo, da bomo imeli Rim za to, da lahko usmerimo Italijo nasproti usodi, ki jo mora imeti Rim».
Razprava postane jaktf živahna, ker bi nekateri hoteli, da bi se dnevni red volil po oddelkih. Med splošno pozornostjo udeležencev začne govoriti glavni tajnik Bianchi, kateri naglasa, da ima danes stranka v svojih vrstah nad polovico mil j ona vpisanih in da ne presega fašistovska stranka vse druge politične stranke samo z ozirom na število pristašev, temveč da nadl-jn,uje vse druge tudi v smislu discipline. Mihael Bianchi zaključuje svoje kratko poročilo rekoč, da sedanja zbornica ne predstavlja več dežele.
Ob 11*20 se je seja prekinila, da so se zborovalci lahko udeležili banketa, ki jim ga je priredila občina. Seja se je zopet pričela popoldne ob 15.
Fašisti gostje neapeljskega župana.
NEAPELJ. 25. Po predpoldanski seji so šli udeleženci fašistovskega sestanka na municipij, kjer jih je sprejel župan. Danes je odpotoval posl. Mussolinii v Rim.
Jugoslavija
Proslava lOletnice bitke na Kumanovem. Revija čet pred kraljevo dvojico in vlado
KUMANOVO, 25. Včeraj ob 8. zjutraj so se pričele svečanosti proslave kumanovske zmage. Najprej se je vršila revija čet, ki so defilirale pred kraljem, kraljico, vlado, poslanci in mnogobrojnim občinstvom. Po reviji je imel general Vašić velik govor, v katerem je poudarjal pomen zmage pri Kumanovem za jugoslovensko narodno stvar. Zvečer je priredila kumanovska občina svečan banket, katerega se je udeležilo 250 oseb. Danes dopoldne bo v skopljanski cerkvi slovesno blagodarjenje. Zvečer se kralj in kraljica, vlada in poslanci vrnejo v Belgrad.
Trttmbić se udeleži kumanovske svečanosti BELGRAD, 24. S snočnjim vlakom, s katerim so se odpeljali narodni poslanci k proslavi v Knunanovo, je tudi odpotoval na te svečanosti neodvisni posl. in biv&l zunanji minister dr. Ante Trumbić. Kumanovske proslave pa se udeleži dalje tudi pokrafhisiki namestnik za Hrvatsko Juraj Demetrovič, dalje poslanca dr. Smodlaka in dr. Cingrtja.
Pozdrav čehoslovaške vojsko jugoslo-
BELGRAD. 25. Čehoslovaški minister narodne brambe Udržal je poslal jugoslovanskemu vojnemu ministru iskreno pisano oasmo, v katerem oošflta v imenu čehosJo-
vaške vojske tople in bratske pozdrave jugoslovenski armadi. Proslavlja veliki osvobodilni dan bitke pri Kumanovem.
Slavnostna seja belgrajske občine
BELGRAD, 25. Povodom proslave kuma* novske zmage se je včeraj v avli tukajšnje univerze vršila slavnostna seja belgrajske občinske uprave, katere se je udeležilo tudi mnogobrojno občinstvo. Sejo je otvoril podpredsednik občine Bora Pajevič, ki je poudarjal pomen kumanovske zmaga za narodno stvar. Govorila sta tudi občinska zastopnika Dravić in Joksimović; zadnji je predlagal, naj se v spomin na proslavo o-snuje fond za pomoč invalidom in vojniir sirotam onih, ki so padli v bitki pri Kumanovem. Predlog je bil soglasno sprejet in s klici: «Slava junakom!« se je seja ob pol 13. zaključila.
Proslava kumanovske bitke v Ljubljani
LJUBLJANA, 25. Včeraj je tudi Slovenija iskreiio praznovala desetletnico bitke pri K uman avti. Ob 9. dopoldne je bil v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišica slovesen parastos v spomin padlim bojevnikom za svobodo. Parastos je opravil prota Dimitrije Jankovič. Navzoči so bili general Dokič, podnamestnik dr. Vilko Baltič, generalni konzul Čehoslovaške dr. Otokar Beneš ter številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Vsi imenovani so se nato odpeljali v stolnico, kjer je stolni prost Andrej Kalan ob številni asistenci duhovščine? daroval slovesni spominski zahvalni «Te Deum» padlim bojevnikom za svobodo in ujedinjenje. Navzoč je bil tudi pokrajinski nameelnilk Ivan Hribar. Dalje zastopniki vlade, sodišča, univerze, finance, policije in drugih oblas-ti. Na karu je sviral oddelek dravske divizije. Tudi v protestantov«ki cerkvi se je darovala slovesna služba božja.
Akademska omladina in ljubljanska univerza sta tudi dostojno in manifestativno proslavili veliki zgodovinski pamen kumanovske bitke za jugoslovensko osvobo-jenje.
Zbirka bank za invalide in sirote
BELGRAD, 25. Povodom kumanovske proslave borza ni delovala, pač pa so člani borze sklenili, da bodo priredili zbirko dinarjev za pomoč invalidom in sirotam padlih za narodno ujedinjenje.
Narodne svečanosti v Pragi
BELGRAD, 25. Vladi je predsedstvo narodne skupščine predložilo seznamek poslancev, ki se nameravajo udeležiti velikih narodnih svečanosti v Pragi povodom obletnice osvobojenja. Število udeležnikov znaša 85. Predsednik vlade je k temu seznamu pripomnil, da je to število preveliko in da naj znaša samo 40 poslancev. Izvršila se bo redukcija poslancev.
Težkoče pri razmejitvi z Ital jo
BELGRAD, 25. Polkovnik Daskalovič, član razmejitvene komisije z Italijo je včeraj referiral vladi o delu razmejitvenih komisij. Izjavil je, da ima najmanj težkoČ komisija za delimitacijski sektor v Sloveniji, ker obstojajo v njenem delokrogu samo malenkostne diference. Pač pa je položaj razmejitvene komisije z Italijo vsled zadnjih akcij fašistov in njihovega pritiska na rimsko vlado precej otežkočen. Polkovnik Daskalovič se je danes vrnil na svojo dolžnost.
Albanska vojska
BELGRAD, 25. Albanska vlada je pozvala v vojaško službovanje 18- do 20letne rekrute. Rekruti morajo prinesti s seboj obleke, živeža in denarja za tri mesece, ker vlada še nima dovolj sredstev za vzdrževanje vojske. Stanje Narodne banke kraljevine SHS
LJUBLJANA, 25. Stanje Narodne banke dne 15. oktobra 1922. Kovinska podlaga (zlato, srebro, inozemski kovani denar in razne valute) 421,375.147 D 54 para; posojila 1.579,937.747 D 44 para; razni prejemki od države 4 miljarde 567,358.803 D 02 para; vrednost državnih domen 2 mi-Ijardi 138,377.163 D; aktiva 8.707,048.861 D; izplačano od glavnice 17,366.300 D; re-servni fond 2,199.823 D 92 para; vrednostni papirji v teku 5.153,297.290 D; razne obveze 1.324,538.657 D 84 para; terjatev države za založene domene 2.138,377.163 D; saldo raznih računov 71,269.626 D 24 para. Pasiva 8.707,048.861 D.
Čehosiovaška
Poročalo vlade
PRAGA, 25. Ministrski predsednik Švehla je včeraj v parlamentu razvijal j program vlade za notranjo, gospodarsko, finančno in socialno politiko. Nato je zunanji minister BeneŠ podal kratko poročilo o zunanji politiki. Spominjal se je najprej fantastičnih govoric, ki krožijo za Časa pogajanj o avstrijskem vprašanju in ki so po njegovem mnenju imele namen ustvariti nesporazumi j en je med Italijo, Čehoslovaško in Malim sporazumom, ter nato izjavil, da je čehoslovaško odposlanstvo v Ženevi pokazalo, da priznava toliko resnične potreb« in interese Avstrije, kolikor upravičene interese Italije. Govornik je srečen, da lahko sporoča, da so se na konferenci v Benetkah temeljito razpravljala vsa načela čehoslovaške politike, posebno tista, ki s« tičejo srednje Evrope, in da se je dosegel popolen sporazum. V Benetkah se je ugotovila potreba, da se končajo legende a tekmovalnem nasprotstvu Italije napram

V Trstu, dne 26. oktobra Xf2Z
Malemu sporazumu, ter se je tudi ugotovilo, da ženejo Italijo in Čehoslovaško »kupni interesi v to, da dosledno izvajajo politiko statusa quo v srednji Evropi. Govornik je zaključil, da je prepričan, da bodo iskrena pogajanja, ki so se izvršila v Benetkah, mnogo doprinesla k temu, da se utrdi mir v srednji Evropi in da se ustvari dobro soglasje med Italijo, Čehoslovaško in Malim sporazumom. To sodelovanje je postavljeno na temelje, ki ne ogrožajo interesov Avstrije in ki bodo nasprotno omogočili njeno konečno obnovitev.
Lojalnost čehoslovaških Nemcev
PRAGA, 25. Te dni je politična oblast v Budejevicah pozvala vse politične stranke, naj skupno proslave 28. dan meseca okto-bra kakor narodni praznik Čeh osi! o vaške republike. Budejeviški Nemci so hoteli pokazati, da so verni čehoslovaški državljani, pa so izjavili, da bedo skupno s Čehi oE-cielno proslavili .igoraj omenjeni dan, kar je na češko javnost napravilo najboljši utis. Isto izjavo so podali tudi navzoči zastopniki komunistične stranke.
Rusija
Leain za zvezo s Francijo.
RIGA, 24. Ruski listi objavljajo Leninovo izjavo, v kateri se povdarja potreba zboljšanja odnošajev med Rusijo in Francijo. To zbli-fcanje bi tvorilo protitežo proli angleški politiki na bližnjem vzhodu.
Vrednost norega ruskega rublja
RIGA, 24. Vesti iz Rusije trdijo, da je finančna komisija v Moskvi sklenila, da bo en rubelj iz emisije bankovcev leta 1923. enakovreden enemu miljonu rubljev iz emisije leta 1921. in sto rubljem iz emisije leta 1922.___
Pclfska
Proces proti atentatorju Fedaku
LVOV, 25. Pred porotnim sodiščem je pričela razprava proti Fedaku, ki je pred nedavnim časom izvršil atentat na poglavarja države maršala Pilsudskega.
Sklenitev poljsko-fugoslovenske trgovinske pogodbe
VARŠAVA, 25. Včeraj je bila podpisana trgovinska pogodba med Poljsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pogodba je sestavljena na podlagi prednostne klavzule	_
Francija.
Francija in konferenca za vzhodno vprašanje
PARIZ, 25. Pri zunanjem ministrsCvu so izjavili, da francoska vlada ni še določila svojih pooblaščencev za konferenco za vzhodno vprašanje. Med tremi velesilami bo moralo priti do sporazuma glede uradnega značaja oseb, ki bodo odposlane na to konferenco. Glede Anglije se zdi, da ima Lord Curzon namen, da se osebno udeleži konference. Spremljal bi ga mož, ki bi imel čin veleposlanika. Francija in Italija bi morale potemtakem določiti enakovredne osebe. Glede kraja in dneva kon* ference so se Francija, lialija in Anglija sporazumele. Poincare je javil kemalistični vladi, da se bo konferenca otvorila dne 14. novembra v Lausanni in da bo prejela še uradno povabilo. Mogoče pa je, da bo Turčija ugovarjala proti temu, da se je določilo Lausanno za kraj konference.
Poročilo in razprava o francoski bilanci za leto 1923
PARIZ, 25. Poslanska zbornica. Tekom razprave o bilanci, ki se je vršila včeraj popoldne, je glavni poročevalec Bekanovski podal nekatera pojasnila. Ugotovil je, da je bila bilanca 5 miljard od leta 1914. v ravnovesju, dočim kaže ona 23 miljard iz leta 1923. primanjkljaj za 4 milrjarde, ker znašajo dohodki samo 19 miljard. Vojaški stroški so se od 18 miljard leta 1920. skrčili na približno 5 miljard za leto 1923., kar pobija — kakor jz to že ugotovilo Društvo narodov — govoričenje, češ da je Francija militaristična (odobravanja). Z druge strani pa je porastel državni dolg za 131 miljard zaradi vojnih stroškov, ki jih je nabremenila Franciji versailleska pogodba in za 90 miljard, posojenih Nemčiji na račun reparacij. Bekanovski je poudarjal, da fco Nemčija plačala Franciji v najboljšem slučaju kvečjemu 78 miljard, dočim mora ta plačati za reparacije in pokojnine več nego 90 miljard. Naio je Bekanovski naštel svote, ki jih bo zakladnica morala plačati v letu 1923., in katere bodo povečale državni dolg za 31 miljard in 700 tisoč frankov.
Finančni minister De Lasteyrie je prekinil poročevalca, da bi popravil nekatere številke, ki jih je on smatral za pesimistične, toda Bekanovski je zopet prevzel besedo in izjavil, da ostane pri navedenih številkah. Trdil je, da bo treba zahtevati od naroda 10 miljard novih davkov, ako noče biti Francija iz postavljena nepričakovanim novim nevarnostim. Nobeden ne more zagotoviti •- nravi poročevalec — da ne bo Francija kljub svoji želji po miru, prisiljena zateči se k kreditu v notranjosti ali v inozemstvu; ravno zaradi tega se ne sme ta kredit onemogočiti s tem, da se ukrenejo nesrečni ukrepi. Bekanovski je končal svoje poročilo z zahtevo, naj vlada točno začrta svojo finačno politiko.
Vprašanje padanja vrednosti nemške
marke pred reparacijsko komisijo PARIZ, 24. Reparacijska komisija je imela včeraj poluradno sejo, na kateri je razpravljala od' 16 do 19'30 o franc. predlogu glede obvezne kontrole nemšk. financ. Francoski poslanec Barthou je predložil spomenico in med drugim odgovoril na ugovore pravnega značaja, ki jih je naredil Bradburg. Danes bo komisija proučevala ukrepe, ki so potrebni, da se ustavi padanje vrednosti marke.
Anglija
Lord Derby vojni minister ▼ novem kabinetu
LONDON, 25. Lord Derby je imel danes razgovor z Bonar Lawom. «Evening News» pravijo, da bo Lord Derby v novem ministrstvu vojni minister.
Kako je sestavljeno novo ministrstvo
LONDON, 25. Novo ministrstvo je sestav* Ijeno takole: markiz Saiisbury, lord predsednik privatnega sveta in leader, dodeljen zbornici lordov; viskont Ca ve, lord veliki kancelar; Stanley Baldwin, minister financ; Bridgeman, minister notranjih poslov; Curzon, vnanji minister; vojvoda Devons-hirski, minister kolonij; viskont Peek, tajnik za Indijo; grof Derby, minister vojne; Amery, minister mornarice; sir Philip L!oyd Greame, minister trgovine; sir Ar-thur Boscawen, minister zdravstva; sir Robert Standers, minister poljedelstva in ribolova; viskont Novar, tajnik za Škotsko; Douglas Hogge, minister justice; William Wasson, minister za Škotsko; J. I. Wood, minister pouka. Nekatera ministrstva še niso zasedena. Državni podtajniki Še niso določeni.
Nemčija
Težek položaj Nema je
BERLIN, 25. V članku o potrebah momenta in naraščajoči bedi nemškega naroda piše neki list: Vznemirljiv gost grozi, da nas to zimo obišče, in to je draginja. Ni več časa, da bi razpravljali, treba je nekaj u-kreniti. Dan za dnem gredo vlaki z repara-* cijskim premogom čez mejo. Prisiljeni smo, da kupujemo premog v Angliji, in to v času, ko stane dolar 4000 mark. Treba je najti tako rešitev reparacijskega vprašanja, ki bo temeljila na znosni podlagi. Nemčija torej zahteva od inozemstva, da razume njen težki položaj ter da ne žene nemškegn naroda z brutalnim nalaganjem neizvršlji-vih zahtev v obup. Nikakor pa ni res, da bi mogla priti rešitev edinole od zunaj. Nemci morajo nehati s svojimi domačimi razprtijami, združiti morajo vse svoje moči, izjaviti morajo, da so solidarni, dvigniti morajo proizvodnje dežele ter osem ur dnevno re& delati.
Sostoriteija mor. Icev Rathenaua pred sodiščem
L1PSKO, 25. Sodišče je oprostilo radi pomanjkanja dokazov dr. Steina, kateri je bil obtožen, da jc pomagal morilcema Rathenaua, Kernu in Fischerju, ki sta se
skrila ne njegovem gradu v Safilecku. Sodišče je obsodilo štetnika Dietricha, ki je dal morilcema obleke« na šest mesecev Ječe, upoštevajoč dejstvo, da bi bil moral kijub temu, da je ravnal iz tovarištva,-vendar vedeti, da ima opraviti z morilci.
Avstrija
Zapuščinska razprava po Karlu Habsburškem
DUNAJ, 25. Pred okrajnim sodiščem v notranjem mestu se prične te dni zapuščinska razprava po bivšem cesarju Karlu Habsburškem. — Sodnijski akt govori o «we&and Seiner Majestat cbe-m Exkai$er Kari von HaJb®burg». Karel je bil napravil svojo oporoko v juniju 1917., ko jc še vži-val pdne pravice kot ceser in vrhovni poveljnik. Njegovo privatfao premoženje je znašalo takrat 11 miljonov kron, deponiranih kert zavarovalne svote za otroke na police «Fenik»a» in «Dunajske zavarovalne družbe». Za varuha otrok se postavlja bivša cesarica Žita, za izvrševalca oporoke pa nadvojvoda Maks. Karel pa je na Madeiri sestavil novo oporoko, v kateri med drugim nalaga svojem«, sinu Otonu dolžnost, da mora, kadar dorasle, zasledovati nadalje habsburške načrte in naloga njegovega življenja mora biti ta, da obnov« gospodstvo Habsbuaržanov kot «kato&dko velesilo® ob Donavi. Iz političnih vzrokov pa sodišče druge oporoke ni priznalo- in tako bo pri razpravi govora samo o poslednji volji Karla, kakor jo je izrekel 1917. v Bad-nu.
Brezposelnost mm Dunaju
DUNAJ, 25. Brezposelnost na Dunaju raste. Po zadnjih statistikah dosega število brezposelnih 94.000. Istočasno se opaža zastoj v trgovini in v poslih vsake vrste.
Vzhodno vprašanje
Izpraznjevraje Tracije — Prevzetje uprave po turških oblastvih
CARIGRAD, 25. Izpraznjevanje Tracije se vr8i brez incidentov. Grške čete so že skoraj popolnoma zapustile Traci j o, tudi transport materiala bo kmalu dokončan. Grško prebivalstvo se nadalje izseljuje. Ljudje jemljejo s seboj vse, kar le morejo. Sporazumno z Raffet pašo so zavezniki določili, da prevzamejo turška oblastva 8. novembra okraj Lozengrad, 14. novembra pa okraj Rodosto. Smatra se, da bo prevzetje uprave vzhodne Tracije po Turkih zaključeno 20. novembra.
BALKANSKA VOJNA
(Ob (desetletnici knmanovske bitke).
Vojna s Turčijo je mogla biti uspešna le, ako jo začne več balkanskih držav obenem. O tem so si mogli biti na jasnem v vseh balkanskih krščanskih državah, saj so imeli povsod dovolj izkušnje, da niti1 ena izmed njih sama Še ni kos Turčiji. Tako je načrt zveze balkanskih krščanskih držav postal uresni'čeno dejstvo.
Predlog ustanovitve balkanske zveze se je pojavil že večkrat v poslednjih desetletjih pred balkansko vojno, in sicer v vseh krščanskih državah, v Srbiji in Bodgariji, Črni gori in Grčiji. Namen načrtu jc biLa emancipacija Balkana in želja po čim jač-jem uveljavljanju na zunaj, zato so skušale krščanske države tudi Turčijo pridobiti za zvezo. To pa se fan ni posrečilo, Turčiji stvar ni bila simpatična.
Medtem pa se jc bil položaj na Balkanu močno spremenil1. Avstrija je leta 1908. anektirala Bosno-Hercegovino, kar je povzročilo silno nape test med njo in Srbijo, ki bi bfla skoro privedla do vojnega izbruha. Le ker Rusija, oslabljena po japonski vojni, še ni bila pripravljena, se je morala Srbija vdati; vojna se je odložila in v Belgradu so se dlobro zavedali, da se morajo pripraviti nanjo. Da pa si zavarujejo hrbet, so postali načrti za balkansko zvezo zopet aktualni
V Turčiji se je izvršila medtem mlado-lurška revolucija, ki je za enkrat prinesla pemirjenje med turškimi podaniki. Mlado-turki so proklamirali enakost in bratstvo vseh državljanov brez razlike vere in jezika, kar je za trenutek v krščanskih manjšinah vzbudilo upanje na mirno poravnavo. Toda le prekmalu se je izkazalo, da je pravi cilj Mlodoturkov — nacijonalizacija Turčije v zmislu turške narodnosti, kateri na korist naj se Neturki odrečejo enaprav-nosti in svojim narodnim pravicam. Borba se je začela znova in z njo turška nasiltva, kar je vzbujalo živahen odmev po sosednih krščanskih državah. Vrh tega so bili Mla-doturki pristaši Nemčije in Avstrje.
Leta 1911. se je Italija polastila Tripoli-tanije in Ciresnajike, dotlej turških provinc. Do prave vojne med Turčijo in Italijo ni prišlo, toda italijanska mornarica je zaprla Turčijo za Dardanele. tako da preko Egejskega morja turška vojna sila sploh ni mogla. To je poživilo optimistično presojanje razmerja sil pri balkanskih državah in zdelo se je, da bi se moglo računati b zmago nad Turčijo, ako se prične §e o pravem času.
Tako je prišlo I. 1912. do ustanovitve balkanske zveze, ki pa je ostala, tajna tik do izbruha vojne krize. Zaključila se je pod vodstvom državnikov GeŠova, Da-neva, Venizelosa in Paiiča, pod zaščito Rusije. Koncem septembra je bila sklenjena tudi vojaška pogodba in dne 30. septembra je bila 2e v Srbiji in Bolgariji razglašena splošna mobilizacija« naslednji dao pa tudi v Črni gori in Grilci. Sledila je še vojna s notami« posredovanje velesil, toda brezuspešno. Dne 8. oktobra je začela Crna gora kot prva e sovražnostmi ter v treh smereh prekoračila mejo. Deset dni pozneje. dne 18. oktobra, so naoovedale
tudi Srbija, Bolgarija in Grčija Turčiji vojno. Sovražnosti so se pričele na celi črti.
V smislu enotnega operacijskega načrta balkanskih držav je vrgla Bolgarija ob izbruhu vojne svojo glavno sik) v smeri na Odrin-Lozen^rad, Grčija je prodirala iz Tesali*« proti Solunu. Črna gora v Sandžak in proti Skadru, at Srbija je udarila v Staro Srbijo in proti Makedoniji.
Srbija je postavila na turško mejo tri armade. Prva armada se je koncentrirala pod poveljstvom kraljeviča Aleksandra okrog Vranje, druga armada pod poveljstvom generala Stepana Stepanoviča se je zbralst na črti Custendii-Dupnica, že na bclgarskih tleh, z bolgarskimi divizijami na levem kriki. Tretja armada pod poveljstvom generala Božo Jankoviča se je zbrala pri Kuršumlji in Medvedjiji. Ena divizija in ena brigada, sta stali dalje proti severozapaxiu do avstrijsko-bosanske meje.
Prva armada, ki je bila najmočnejša, je imela nalogo prodreti v smeri Vranje-Kumanovr>-skoplje, de- napade sovražnika, o katerem se je sklepalo, da zbira svojo glavno s2k> na Ovčjem polju, južnovzhodmo od Skopja. Druga armada naj bi prodrla v smeri' Cutftendil - Kriva Palanka - Kratovo ter podpirala prvo armado, skušajoč s evo-jim levim krilom priti Turkom za hrbet preko Kočan. Tretja armadia pa je imela nalogo prodreti na Kosovo, obvladati tamkaj se naihajajoče turške sile in udariti nato po Kočanišid soteski in čez sosedno gorovje Skopsko Crno goro na Skoplje. Ostal^ sile. razpostavljene na desni tja do Javor planine, so imele nalogo prodreti v Novo-pazarski Sandžak m se združiti s Črnogorci.
Prva in tretja armadia sta začeli prodirati v označeni smeri dne 20. oktobra. Napredovanje je bilo oteženo vsled zelo slabega vremena; deževalo je in že sama po sebi slaba pota so postala še slabša. Turki so se spočetka ustavljali le z malimi oddelki. Arnavti, ki so te v veliki meri udeleževali vojne, so na umiku požgali vse vasi in na mnogih mestih masakrirali domače srbsko prebivalstvo, ki ni pravočasno zbežalo v gore.
Na večer dne 22. oktobra, so se nahajali prvi oddelki srbske armade ne črti Vak-smee - Tabanovce - Cetirce - Nikuljani— Nagoričani-Orlovac, to je kakih 7 do 8 kilometrov pred Kumaaovom. Na tej črti naj bi čete počakale kaka dva dni, da dospe druga armada« ki je bila pro<irla medtem s svojimi prednjimi četami preko Krive Palanke do Stracina, a se je nahajala z glavno silo še pri Krakovu, v dveh dneh bi se mogla združiti z glavno armado. Tretja armada, ki je bila 21. oktobra zavzela Prištino, je mogla dospeti v Štiridnevnem forsiranem maršu do Skoplja.
Srbi so zavzeli pozicije na zgoraj navedeni črti, kot ae je ie mračilo. Vrh tega je deževalo, take da ai bilo mogoče pregledati terena, ki so ga imeli pred seboj, dasi so se nahajali na višinah, s katerih se ob lepem vremenu prav dobro razjeda vse nizko ozemtte oroti Kumaaovu. £ato niso
mogli videti turških bojnih sil, ki so se nahajale tik pred njimi. Srbi so smatrali, da se nahajajo glavne turške sile še daleč na jugu, nekje južnovzhodno od Skoplja na Ovčjem polju. Vkljub temu so se iz previdnosti utrdili in izkopali ponekod jarke.
Poveljnik turške vardarske armade Zeki paša je bil sklenil s svojo vojsko, dasi Še nć bila popolnoma urejena, udariti takoj na Srbe, da prepreči združenje njihovih armad. Načrt ni bil slab, ker se je Zeki paša nahajal v takoimenovani notranji črti in bi mogel zaporedoma potolči srbske armade, toda moral bi imeti na razpolago zadosti veliko in dovolj navdušeno armado, da bi dosegel svoj cilj. Primarširal je v naglih pohodih, po slabih potih, z Ovčjega polja in se postavil pred Kumanovcm, ne da bi Srbi slutili da stoji neposredno pred njitni. in to s svojo glavno silo. Imel je s seboj skopski, bitoljski in solunski armadni zbor, oziroma njihove dele, vsega skupaj kakih 90.000 do 95.000 mož z 200 topovi.
Dne 23. oktobra (10. oktobra po starem) ob poldeseti uri dopoldne so Turki otvorili bitko s tem, da je Kara Said paša, poveljnik njhovega desnega kriia, z vso silo in trdovratnostjo navalil na. srbsko levo krilo, skušajoč ga potisniti nazaj ter ga obiti. Malo pozneje so napadli Turki tudi desno srbsko krilo, toda ne tako ljuto; svoje glavne napade, ki so se neprestano ponavljali, soi naperili na levo srbsko krilo Tam je stala dunavska divizija najbolj naprej pomaknjena; njo so hoteli Turki za vsako ceno vreči nazaj in tako prodreti srbsko bojno črto. Za Srbe je bilo silno neugodno, da, še niso imeli svoje artiljerije v pozicijah in zato so imeli zlasti v dunavski diviziji zelo težke izgube. Le z največjo težavo in velikimi' žrtvami so odbjali neprestane turške napade. Zeki pača je po prvih delnih uspehih že poročal glavnemu poveljstvu v Solun, da je zmaga dobljena in da se srbska armada premagana umika, šele popoldne in proti večeru je posegla tudi glavna sila srbske artiljerije v boj in podprla obrambo. Turški napadi so po tretji uri pcipoldne vsled tega. ponehali, a po sedmi uri1 zvečer so se začeli znova in trajali z veliko* silovitostjo do poidvanajsie poroči. Toda sedaj je srbska artiljerija grmela nevzdržno in vsi turški napadi so končali neuspešno, često v borbi z golim orožjem.
Že dne 23. oktobra zvečer, je izdalo srbsko armadno poveljstvo povelje, da se izvrši naslednje jutro skupni napad na sovražnika. Ponoči so Srbi izdatno ojačili svoje čete. Ofenziva se je začela ob šesti1 uri zutraj na desnem krilu in v centrumu. Toda Turki! so se hrabro in trdovratno upirali in Srbi so mogli le malo napredovati, zlasti ker jih je mogla artiljerija radi izredno geste megle le slabo podpirati. Ko pa se je okrog 11 ure megla dvignila, je začela artilerija, s polnimi ognjem, prisilila najprej turško topništvo k molku in začela nafeo bili tudi pešce. Srbski topničarji so se sijajno obnesli; v kratkem je moglo desno srbsko krilo preiti znova v napad, sedaj z uspehom. Ob 12 uri je bil boj odločen v korist srbskega orožja. Turki so začeli v neredu bežati! in beg se je kmalu prevrgel v plošno paniko. Gros nihove vojske je bežal v smeri na Ovčjepolje - Veles, le majhen del z Zeki pa* o proti Skoplju. odkoder so naglo v vlakih bežali dalje proti Velesir. Med njimi je zavladal tak strah pred Srbi', da so puščali vse zaloge, orožje, topove in municijo na mestu in bežali...
V Skoplju je zavladala panika tudi med meščanstvom; tuji konzuli so prišli v srbski glavni stan prve srbske armade prosit, da se mesto hitro zasede. Srbske čete so bile od hude borbe tako utrujene, da niso mogli takoj isti dan zasledovati bežečih Turkov; prodrle so le nekoliko čez Kuma-novo. Naslednji dan, dne 25. oktobra sts začele srbske čete zasledovati sovražnika, toda spočetka le z manjšimi oddelki. Še vedno Srbi niso vedeli, da so premagali glavno turško armado, marveč le njen del, še vedno so pričakovali, da se vname glavna borba šele na. Ovčjem polju. Šele polagoma so spoznali pravi položaj, ko ni bilo nikakega odpora več s strani Turkov in so srbske čete zasedle dne 26. oktobra Skople, dne 29. oktobra pa Štip. Naslednji dan. dne 30. oktobra so Srbi zasedli Veles, zapadno od Skoplja* pa Tetovo. Sedaj je bilo jasno, da, ni bilo zadaj nikakih turških sil več, da je bila pri Kumanovem poražena cela turška armada in da je bila. k uma nov-ska zmaga mnogo večjega, da odločilnega pomena.
Ko so Srbi takoj prve dni po kumanov-ski bitki brez bofa zasedli S koplje, Štip, Veles in Tetovo, se je Šele pokazalo, kako temeljit je bil turški poraz. Ovčje polje, na katerem se je pričakovala odločilna borba za prehod v Povardarje, so mogle srbske čete prekoračiti! skoro brez vsakršnih spopadov. Dalekosežne posledice kumanov-ske zmage so postajale vedno jasnejše.
Ko so si srbske čete v poziciah okrog Štipa, Velesa, Skoplia in Tetova nekoliko odpočile, je bflo izdano dne 3. novembra povelje za nadaljno zasledovanje sovražnika. Turki so bili bežali z glavno silo čez Babunske prelaze (1000 metrov) proti Pri-lepu in B&olju* kamor so jo popihali tudi oddelki iz Tetova čez Gostiver in Kičevo. V smeri skozi Demirkapio na Krivolak, proti Sdunu po poslali Srbi manjše oddelke.
Dne 3. novembra so prodirale srbske kolone na Babunske prelaze, na katerih so se utrdili Turki, kakor se je bilo med? tem dognalo. Sovražnik sicer ni bil močan po številu, toda teren je bil za obrambo Kakor nalašč: poboča gora strma na severovzhodno stran, odkoder so prodirali Srhi, vrh tega gola ali celo skalovita. tako da so topovi ter strojne puške imele odprto polje. Srbi so udarili ob prelazu Pri-
sad, da razbijejo in obidejo turško leve krilo. V ta namen je bilo tre^a vzeti vrhova Svinjička glava in Krsitac, kar se je zgodilo še isti dan na večer z bajonetnšm naskokom. Nas ledne jutro, dne 4, novembra, se je nadaljevala ljuta borba; Turki so se trudili, da s# vnovič osvoje vrhove Vse zaman; Turki so izgubili še druge ob-vladajoče višine in so morali na večer zapustili svoje pozicije na vsej črti ter bežati proti Bitolju. Že na večer istega dne je srbska konjenica korakala skozi staro-siavni Prilep. Toda južne cd Prilepa so Turki zasedli griče, okrog vasi Alinee, ki ločijo Prilep so ravan od Bitoljske in za njih posest se je vnela naslednjega dre 5. novembra huda. bilka, v kateri pa so morali Turki' že v prvih popoldanski urah bežati pustivši na bojišču artiljerija in drugo orožje. Tako. se je končal? tridnevna borfcL. za prilepske prehode, ki' je stala Srbe mnogo krvavih žrtev; vsled trajnega deževja in slabih potov pa so bik čete utrujene, da je moral slediti daljši od-mor. V noči 5. na 6. novembra je pa ž« padel prvi sneg.
Z ostanki armade, ki so šteli še vedno 70.000 mož, se je Zeki paša utrdil pred Biljem, zapet na pripravnih višinah, ki se dvigajo v široki fronti zapadno od mesta, dcčini mu je vso vzhono stran ščitila Crna reka, ki je bila vsled dolgotrajnega deževja tako narasla, da je n£ bilo mo^occ prebresti. Srbi' so> prodirali po skoro de-setd nevnern počitku koncentrično na Bi-toli, pri čemer pa so z močnimi silami napredovali posebno v goratem terenu zapadno od* Eitolja ter sovražniku presekaii cesto čez Prevalec in Djavat na Resan in Ohrid. V hudih dnevnih bojih 16.—18, novembra je bil zlomljen zadnji, dasi trdovratni turški odpor; turčka armada je poip-olnoma razpadla ter bežala v razsulu pri Lerinu ter preko gor na Prespo, velik del pa je prišel v ujetništvo. Dne lv. novembra ob pol 10. dopoldne je vkorakata drinska divizija v Bitolj. 20. novembra jo dosegla konjenaca Lerin, 21. novembra j*; padel Resan brez bojev v srbske roke, naslednji dan 22. Ohrid, malo nato tudi Struga, Debar ter Elbasan.
One čete, ki so prodirale ob Vardarju skozi Demirkapio v smeri na Solun, so dosegle dne 5. nov. Dojran. Prikc.ačik so štiri dni nato v Solim, ki so ga bili pravkar zavzeli Grki ki Bolgari. Driige čete so bile m-ed tem zavzele Staro Srbijo ter v zvezi s Črnogorci tudi Metohije in Prizrcn. pozneje tudi vso Albanijo.
V Kumanovski bitki je bila odločilno poražena glavna turška makedonska armada; v turških vrstah je zavladala demoralizacija. V kratki dobi je ta armada sploh izginila. .	,
Med tem so dosegli Bolgari odločilno zmago nad iraško turško armado pri Lc-zengradu 22. do 23. okt-bra, oklenili Jedrene. zmagali znova pri I jule Bui-ga^u ter dosegli Cataldžo. Sledilo jc premirje med Turčio in zavezniki razen Grkov 3. decembra, toda mir se je sklenil še .po ponovnem spopadu v februarju in marcu 1913, po padcu; Janine, Jedrena in Skadra. Dne 30. maja 1913. se je podpisal v Londonu mir, po katerem so &e Turki odpovedali ozemlju zapadno od črte Enos-Midia.
Gena! MM g m ali
Iz informativnega razgovora generala Sne}-dareka z urednikom lista »Slovenska Politika» posnemamo sledeče zanimive podatke o češki armadi, ki je imela te dni prve manevre v večjem obsegu: General Snejdarek priznava da je uspeh manevrov prekosil vsako pričakovanje. Tekom manevrov ni bilo med vojaštvom niti najmanjše nediscipline. Vojaštvo j«, stremilo doseči več, kot se je od nejga zahtevalo. Vojaki, bodisi Cehi. Slovaki, Nemci al! Madžari, so ostali na svojem mestu in tekmovali m-edseboji&o, da se izognejo nezadovoljnosti svojih častnikov. Simuliranja, kot je to bilo za časa Avstrija, na manevrih med vojaštvom ni bilo. Na ogromnem pohodu v zahodni Slovaški od 2iliny do Donave je bilo samo 18 slučajev zabole/anja med vojaštvom. Pri koncentriranih pohodih so dosegli vojaki v polni opremi 5 km na uro, proti prejšnjemu 4'A km, Slučaja, da bi vojak ne zdržal pohoda, ni bile in ta uspeh lahko imenujemo rekord.
Manevri pehote in topništva so dokazali, cia češka armada odgovarja vsem zahtevam moderne vojaške tehnike. Temelj manevrov so bile izli. -nje, pridobljene v evropski vojn?/, ki so povzdignile sposobno3t če?^ce armade. Tako izurjj ie armade ne more presenetili napad niti rujsahrbtnejšega sovražnika. Pravn ideja demokratične armade je ravno v tem, da njena izvežbanost ne stremi k militarizmu po vzoru niuiškega, temveč k navadni izvež-banosti obrambne armade, brez katere ne more biti nobena drŽava.
Aviatilca je na manevrih dokazala, da ima armada v njej zvestega in neobhodnega zaveznika, brez katerega ne more biti današnja armada. Aviatika ni dobila niti ene naloge, ki bi je ne bila izvršila gladko in izven vsakega pričakovanja. Jasno je, da avialiko čaka bodočnost, zato pa je treba skrbeti pred vsem za uspehe aviatike v armadi.
Tudi tehnične čete so desegle lepe uspehe. Pijonirski polki in radiografni odred i so dosegli s svojo marljivostjo in izurjenostjo', da ni bilo nobene zapreke v skupnem vodstvu manevrov. Moštvo je bilo ip.*:o zadovoljno, da so mnogi izrazili željo, oc{ ■!' pri vojakih, kjer jim je bolje nego doma. Velika napaka bivže avstro-ogrske armade je bil umetrt seženjski stik častnikov z vojaštvom. Demokratičr duh, ki vlada v češki armadi pa zahteva, da tvori v armadi oficirstvo z moštvom eno nerazdeljeno celino, ne na temelju pruske discipline, temveč na moralnem, na temelju zaupanja, ki ga ima moštvo do častnikov. Prej je bilo moštvo v rokah častnikov le vojaško tek>, materijal brez duše. To je bila temeljna napaka avstrijske armade, ki je imela v evropski vojni žalostne posledice. Vojaki nisa spoštovali svojih voditeljev, poslecHca je bila, da so jim večkrat odrekli pokornost. Treba je, r prvem redu skrbeti za to, da bo častnik dovolj kvalificiran, da bo vešč svojega poklica, da, bo vojak veroval v sposobnost častnik* « lahko od njega kaj naučil.
V Trti«, dbe 26. oktobra 1922.
»EDINOST*
Na manevrih ni bHo nobene razlike med lastniki in moštvom. Častnik in vojak sta spala gkupaf na i*t i slami. Pa ni prišlo med. njima do prepira. Nasprotno, ta tesni demokratični »tik, je rodil v njih medsebojno zaupanje, zbli-lal jih je, in oba — poveljnik in vojak — sta ftutila medsebojno odvisnost. Taka disciplina fe veliko močnejša kot ona, ki je bila nasilno vbičana, kajti ta disciplina je v zaupanju, v značaju vojaka in nfegovi udanosti onim, ki ga vežbajo za skupni cilj — obrambo vlade, kadar ji preti nevarnost.
Manevri so bili slika bitke, kjer je sovražnik maskiran. Bile so izkoriščene vse tehnične možnosti in ves napad in obramba sta se razvijala v okvirja pravega bojišča.
Na vprašanje, kaj najbolj ovira češko ar-
žava v Srednji Evropi, ki sam je lahko koristna, ker koristimo tudi mi njej, je Ogrska. Treba ji je iti naproti brez obotavljanja. Treba je potolči francosko politiko, katere posledice tiščijo na naše vzhodne meje. Zato mora biti naša politika protislovanska, t. j. madžarska in nemška. Ni treba dosti truda, da se vidi, ni druge izberi. Je to politika jasna, ki izhaja iz zemljevida. Fašizem, ki gre z neustrašenim duhom po poti, ki ga pripelje do vlade v državi, mora napraviti konec hlapčevski in po-puščevalni politiki. Od Cirolija do Schanzerja se je šlo do konca po potfi sramote. Sedaj je zadosti Hočemo, da Italija Julija Cezarja najdi vrh kapitola zopet svojo svetovno zavest»
To je že drugi članek te vrste, ki je bil napisan v zadnjih štirinajstih dnevih in ki se
mado v njenem daljnem razvoju, je general bavi z vprašanjem, kakšno stališče naj zavza-Šnejdarek odgovoril: neprimerno vežbališče. j ™e *tallJa v»voje znanji pohtikimpr«ai S^-Manevri se Lahko vrše samo ob gotovem času vmstvu. rrvi je bil znani cianeK generaia oen-
na jesen, po žetvi, in še tu je treba plačevati odškodnino posestnikom. Vojna ni nikdar omejena na gotov čas v jeseni, temveč traja celo leto, cela leta, v vsakem času in na vsa-
civenga, ki je bil objavljen v tukajšnjem «Pic colu.» Njegovo škodljivost in nesmiselnost smo osvetili na tem mestu Gorinavedene besede
Potem začne med palčki gibanje, smeh, jok, nagajanje, preseneče vanje. Vse vprek. Vile, kralj, kraljica, ikrati, čudež za čudežem skozi vse tri prizore, vse v najlepših skupinah in pestro živih barvah. Stari, mladi, otroci oglejte si to čarobno* igro!
Važno za upokojence jugosL državljane. Tukajšnji jugoslovenski konsulat javlja: Pozivaju se svi penzioneri jugoslovenski podanici, nastanjeni u Julijskoj Veneciji, koji su već dobili od Ministarstva Finansija- dozvolu za primanje penziie u inostranstvu, da neizostavno i najdalje do 30. oktobra t. g. podnesu Jugoslovenskom Konsulatu u Trstu (Piazza Venezia) sledeče podatke: svoje ime i prezime, zvanje, ime nadležne pokrajine i opštine, broj naredbe i naimenovanje one niže vlasti, koja je podelila dozvolu uživanja penzijskih prinadležnosti u inostranstvu, datum i broj eventualne ranije dozvole, mesto prebivanja u inostranstvu, kasa na kojoj se isplata vrši, in nesmiselnost naimenovanje punomoćnika kome se eventu-pretekli četrtek, j ajno ^ penzionera penzijske prinadležnosti
_ _	poslanca Giunta pa , isplaćuju i na osnovu kojeg odobrenja, na koji
kem ozTmlju."*Na^ izbranem" terei^"na"jesen iz- nam pričajo, da smo se motili, ko smo izrazih. fe rok dozvola izdana, dan, kojim ističe , pogleda to popolnoma drugače kof v resnici, ko uP??.f' ^e le za osamljen plod domislpfe del|ena dozvola.	, pride v vojnem času arkada na tfeznan teren.i pohtikujočega generala. G.untove besede do-1 Penzioneri koji još nemaju dozvolu Mim-
r ran ci ja, Anglija in Nemčija imajo za manevre j	Ve1ik ^delu i^Sga	a UU	^ ^
poseben teren, ki je določen edinole za voja- iIZ ®rc.a tke namene in kjer lahko vojska manevrira s!	.	, . .
puškami in topovi in strelja z ostrimi naboji . Vse to pa ne menja prav mč na dejstvu, da
celo leto. General misli, da bi se isto lahko * tako P15*11* yehko	T^*** ^
doseglo tudi na Češkem in upa. da bodo me-!1*«1* ovira vzpostavitev trgovskih stikov z rodajni krogi, ki so zainteresirani na čim ve- zaledjem, predvsem s slovanskimi nasledstve-čji sposobnosti češke armade rešili povoljno oimi državami. To smo naglasi že v uvodnem
tudi to važno vprašanje.
Končno je general Šnejdarek z radostjo konstatirah kako je priljublj'ena armada pri Ijud-
vinske prinadležnosti u inostranstvu, u tome celju moraju najdalje do 30. oktobra uputiti Jugoslovenskom Konsulatu u Trstu a za Ministarstvo Finansija molbu sa sledečim poda-cima:
a)	dokazom da su jugoslov. državljani i da su nadležni u ikojoj opštini na teritoriji naše države;
b)	dokazom o regulisanju penzije (mirovinski dekret);
c)	dokazom o opravdanosti prebivanja u inostranstvu.
ri drugih narodnostih To je radosten pojavJ^V .Ča^T bavUlTd^T^k^|,	t^f^t J^m
3 pa rma tudi svoj politični pomen. Ljudstvo	Prarf«. r /vMadifviir. •T lrstu javlja vsem članom, aa se po P^vnm
račenia razumevati moč WkJ vlade, ki .stoji ^^v meTluUjo toTva^ d* b^E1	"E!? ^»m'L!!?^^
članku, ki smo ga posvetili članku generala Bencivenge. Včerajšnji «Poccolo della Sera* pa je priobčil par posnetkov iz čehoslovaških listov, ki nam jasno kažejo, da dela tako ne-
stvu. Armada je bila povsod prisrčno sprejeta | ^^ bahanje in rožljanje s sabljo naj-ne samo med čeSom hodstvom, temveč tu<fa;j£bg| vlis v inoZemstVu. Poluuradni čehoslo-
na straži varnosti mlade demokratične države.	^T	iS*ZG"! kot tri tedne. Ker je število knjig premajhno
..	---4:	~ .. ----ileb — je pisal tem povodom omenjeni list —; vcdno naraščajoče število čitateljev, >e od-
da bi Italija, posenno 1« neuradna Italija,_ čr-bor sklenij ^ ^
na to z največjo strogostjo
Kajti če je v nevarnosti država, so v nevarno sti njeni prebivalci ne glede na politično prepričanje. Dobra administracija in dobra armada sta dva najvažnejša faktorja, ki sta temelj razvoja in bodočnosti vsake države.
Dn@vn@ vesti
^i^^Sfc	vedno naraščajoče število čitateljev, >e od-
, . -	aenradna ltahja, čr- bor sklenil da bo na to z največjo strogostjo
pala iz tega dejstva primeren pouk. _ S slogo n Za 'vsak teden zamvde ^ bo moralo in nesebičnim sodelovanjem se vzdrzuje mir,, £ 5Q c<m{ globc Kdor pa vkljub temu ne a z neupravičeno zeljo povečanju svojega ^t- ^ ^ svoieBdoižnosti. bo javno pozvan nega upkva in svope lastne mo« ter z impena-j	.Edinostih in se bo proti nejmu sod-
hstičm=i pohlepa «e spravlja mir v nevarnost. £	postopalo. Za večje knjige se bo de-
- v	TJrr ^	^ a 4-- " nijsko postopalo
M, ne: rebrno same sodelovanja med Avsin^ uja	^ antični čitatelj pe po-
in ltalip, temveč želimo tudi sami sodelovati: fc	tednov ^ y ^^ci ia	za
Italijo m Avstrijo.*	| podaljšanje.
Izvedba vojaške organizacije v fašistovski
PceJov/lno pismo gen. civ. komisarja sea. Mosccnija. Senator Mosconi je naslovil na oblastva, zastopstva dežel in občin ter vseh javnih ustanov
v katerem pravi	________
mesto generalnega civilnega komisarja, mora poslovanje legij«. Disciplinarni "red deli fa-! sečna članarina tudi i liro. — Odbor <-Šentja-obrniti svoje misli na Inletno dobo, v katen šiste v dve	Četnike (principi) in ostale | kobske čitalnice*.
je najprej kot komisar tržaške obeme m nato; oddelke mUice ^ rimskem vzorcu mani-| Zadružni tečaj. Vsled tehničnih težkoč se kot generalni avilni komisar živel življenje j ^ ccnturi^, kol^orte in legije, odreja me- bo otvoritev zadružnega tečaja zakasnila za m Juli ske Benečije. Fovdarja potez- rarhićni red v ^Uci, predvideva odznake za
žela velike uspehe. Prosimo bratska društva, da ta dan ne prirejajo svojih predstav, tako da bo dan posvečen edinole «Solskemu društvu«! Naše geslo naj bo: «Narod sebi!»
Odbor.
Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojaksh, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. ^Knjižica za invalide» stane L 2'50, po poštj 30 stotink več. — Pri pošiljatvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu.
Društven« vesti
«PROSVETA«. — Predavanja.
Prosek: 28. t. m ob 8. uri zvečer. Dr Joahim Ražem: «0 zemljiški knjigi».
Planina pri Vipavi: 29. t. m. ob 3. uri pop. Dr. Alojzij Povh: »O gospodarstvu«.
Sovramsče: 31. t. m. ob 8. uri zvečer. «0 vremenskem prerokovanju ».
Ricmanjee 4. novembra ob 7. uri in pol zvečer. U. Urbančič: «Pomen kulturnih organizacij in njih notranji ustroj«.
Slov, plan, društvo naznanja,da namerava napraviti na praznik 4. in nedeljo 5. novembra jesenski izlet na Goljake in zeleni rob v Trnovskem gozdu. Za prenočišče se bo poskrbelo v Ajdovščini in Šturijah. Natančnejši spored se bo» oba vil pravočasno.
Pevsko društvo «Ilirija« priredi v kratkem končanem delu v prosti luki
z bratskim sodelovanjem M. P. D. pevsko-dra matični večer. Spored1, ki je vsestransko zanimiv, se pravočasno objavi. Tem potom se vabi slavno občinstvo, da prihiti v čim večjem številu na to prireditev, kjer bo poleg naših ljubkih pesmic imelo priliko videti tudi lepo igrico, ki je prav izbrana za ta večer.
Odbor.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Danes ob 20. in pol redni sestanek v navadnih prostorih. Eno uro pred sestankom od bor ova seja.
«šolsko društvo» pri Sv. Jakobu. Danes, v četrtek ob navadni uri seja.
da je čital v časopisu o tatvini sardin. Zato j« stopil k mladeničema ter ju povabil na poli* cijo. Tam sta se indentificirala za: Salvadort Cucco, star 25 let, brez stalnega bivališča in Ivan Siffert, star 24 let, stanujoč v ulici del Rivo št. 18. Oba sta trdila, da sta nedolžna. Kljub temu sta morala v zapor. Sardine so bile ukradene v skladišču tvrdke Finanzzer. kakor smo že poročali v včerajšnji Edinosti .
Zlatenina na policiji. Na glavni policiji &e nahaja nekoliko zlatenine, ki je baje tatinskega izvora. Lastniik naj se zglasi na policiji.
Nesreča z nabojem. 14Ietni Pavel P., sfanu-joč na Škorklji - Sv. Peter št. 12, se je igral včeraj z nekim nabojem. Naboj pa se je raz-počil ter odnesel dečku tri prste na levi roki. Prepeljali so ga v bolni lirico.
Roparski napad. E. Santel, lastnica toba-karne v ulici Media št. 41 je zaprla pred sinoćnjim kakor po navadi tobakarno ter šla proti domu v ul. Eremo št. 6. Ko je dospela v to ulico, sta planila na njo dva tolovaja, jo vrgla z vso silo ob tla, ji vzela veliko usnjato torbo ter zbežala. Ženska je začela vpiti na pomoč. Prihitela sta dva stražnika, ii ko sta izvedela od ženske, zakaj je šlo, sta šla iskat napadalca. Iskala sta ju dolgo; .končno sta pa vendarle enega skoraj prijela. Srečala sta ga namreč na vogalu neke bližnje ulice z ukradeno torbo v rokah. Mož pa ni zgubil hladnokrvnosti, marveč je zagnal torbo stražniku v obraz ter zbežal. Santeljeva je dobila torbo nazaj. V njej se je nahajalo več sto lir.
Tržaška burja. Starka burja, ki razsaja te dni kot zbesnela po tržaških ulicah, je ugrabila pred sinočnjim svojo prvo žrtev, estindvajsetletni težak Ivan Taučer je šel po
po tamkajšnjem obrežju; namenjen je bil domov. Nenadoma pa ga je močan sunek burje zanesel v morje. K sreči so to videli nekateri delavci ter mu prihiteli na pomoč. S pomočjo vrvi so ga srečno povlekli na suho. Nato so pa telefonirali na rešilno postajo, zakaj Taučer je bil onesve-ščen. Kmalu je bil zdravnik na licu mesta, spravil delavca s pomočjo umetnega dihania zopet k sebi ter ga dal nato prepeljati na njegov dom v ulici dei Porta št. 5.
To pot ni šlo. Preteklo noč, ko je burja tulila, so štiri nočne sence rezale s posebnimi škarjami železni zastor trgovine Milana Ma-grisa v ul. S. Vilo št. 7. «Usoda» je hotela, da so slišali škripanje škarij nekateri kraljevi
Trsta I	l	. I M _____ I__I
koče, s katerimi se je imel boriii in ki so bile f predsto>nike, plod prehodne dobe. «Težki nalogi pretežno političnega značaja sem se pesvetil navdahnjen od globokega čuta za dolžnost, oprt na nečija', Trevlso, Videm, Gorica^ Trst,"'Istra, trdno zaupanje v tukajšnje plemenito prebi- Reka z Liburnijc. Zadar. Generalni inšpektor valstvo ter na veliko vero in usodo domovine;	~	"
in moj program je bil vedno usmerjen v smi-
li rab res t ne svetinje, znake za rane. «Navodila» pa razdelujejo Italijo v 12 con. V IV. cono spadajo sledeče dežele: Be-
slu, da izvršujem delo Italijana nad vsakim interesom in vsako stranko. Aneksija, politične volitve, občinske volitve, obisk naših ljubljenih vladarjev so bile važne postojanke poti.
te cone je poslanec Giuriati. štejejo fašisti Reko med ItaEjanske pokra-jine.
Vsem kulturnim in gospodarskim društvom v JuL Kraj/ni, ki so se odzvala povabilu podpisanega političnega druživa katera* Je",* pot em" koso b!ie"s krcpko'po^očj^ prošene podatke, se podpisano tem potom to-uradnikov in državljanov premagane ne ma- Pl° Svaljuje ter prosi se ostala društva, ki loitevilne in ne lahke potežkoče, dovedia do; se še niso odzvala temu povabilu da to store politične ureditve in do mirnega sožHja (se- i čimprej. Poslati je sledeče podatke: letnico rena convivenza) tudi z drugorodnim prebi-1 ustanovitve, število članov m ali društvo de-valstvom, tako da je JuL Benečija v politi- j1«^ ali ne- ~ Poht- dr- «Edinost» v Trstu, tičnem oziru že zlila svoje življenje v življenje j Od Sv. Jakobe. Prejeli smo: Z velikšm ve-Nacije. Tako sem izvršil svoje poslanstvo.® ; seljem opažam, <fa se je tukajšnjo društveno Mosconi pravi nadalje, da je že prošlo po- delovanje jelo prav lepo razvijati. «Dramati-letje hotel zapustiti svoje mesto in da je ostal čni odsek», (katerega je «Čitabiica» po tako
le vsled prigovarjanja ministrskega predsed- dolgem in trudapolnem delu spravila na trdne neutemeljenimi izgovori. Take «zavedne» tr-nika. Povdarja nato, da sedaj silita najnujnejše noge, je pričel prav pridno z delovanjem, govce bomo začeli javno razglašati med našim k rešitvi dva problema: Raztegnitev italijan- Slednji nam obeta, kakor slišim, že v letošnji. ljudstvom v okolici in na deželi. Ako ti «na-ske zakonodaje na našo pokrajino, pri čemer sezoni podati marsikaj zanimivega. Tudi knji- i rodni* trgovci podpirajo šibo, Sci nas tepe, najf delajo izjemo nekateri zakoni in zavodi, žnica si je pridobila v zadnjem času precej I naj bodo tudi toliko značajni, da žrtvujejo tudi
ki zaslužijo, da se jih ohrani, ter gospodarska knjig, po katerih je jelo občinstvo prav pridno " * *------J—"" ZJ"
obnova dežele, pred vsen» Trsta. Izraža pwe- 9egati. žal da nimamo pri Sv. Jakobu ene ča-pričanje, da bo vlada tu hitro odpomogla. Pri talniške sobe, ,ki bi nam služila za shajališče, vsej zavesti, da je storil svojo dolžnost in pri v katerem bi si kratili marsikateri dolgi zhn-zadoščenju, da je tej dolžnosU posvetil, ne s£i v«čer. Upam, da nam naša' »Čitalnica* i
«ODVADA». Odvadi na misel počasi pro-
*eUioi7p«.«v	Ltin^^rŠLr^k	strani, ki ~p.tra.WI tam v bUži„i. SB so
«Odvada,» posebno lia- Toda možje so jih pravočasno zagledali da javnost ve. da setier srečno odnesli pete. slednji odslej imenuje «ODVADA V TRSTU». j Nabasan revolver na vrtu pred južnim ko-Ob tej priliki poživljamo vse izobraženstvo, dvorom. Nekateri policisti so našli pred sida sodeluje v «Odvadinem» jezikovnem odseku! — Vodstvo.
«Šolsko društvo». podružnica pri Sv. Ivanu priredi v soboto, dne 11. novembra t. 1. Martinov večer v Gospodarskem društvu v korist tamošnjemu otroškemu vrtcu. Spored se objavi pravočasno.
Telovadno društvo «Sokol» pri Sv. Jakobu sklicuje zai nedeljo 29. oktobra izredni občni zbor. z edino točko dnevnega reda: Volitev delegatov na občni zbor «So-kolske zveze». Občni zbor se vrši v navadnih prostorih ob 10 in pol zjutraj. —
okoli 8 dni. Interesirance bomo o definitivni otvoritvi posamezno obvestili. — Zadr. zveza.
Katehetski sestanek. Dne 9. novemba t. 1. se vrši v škofijskem dvorcu v Gorici katehetski sestanek ob 10. uri predpofctne. Referate imata v . ... g. prof. J. Leben in g. žup. Iv. Rejec. Naj se Kakor vidimo, sobratje obiIno sestanka udeleže, ker bo isti dan tudi občni, zbor ^Svečenikov sv. Pavla«.
Občni zbor «Svečenikov sv. Pavla*. Dne 9. , novembra t. 1. se vrši ob 2. popoldne v škofij-ter poslala na- j skem dvorcu v Gorici občni zbor ^Svečenikov sv. Pavla» (po katehetskem" sestanku). Na dnevnem redu je	poročila odbora o do-
sedanjem delu tudi volitev novega odbora.
Starosta.
Trgovci! Konstatiramo, da nekateri trgovci v Trstu, ki žive izključno od dobičkov naših ojkoličanskih Brškic in Kraševcev niso še sedaj člani «Šolskega društva», da, nekateri so izterjevalko, ko je prišla, da plačajo članarino za «Šolsko društvo*, celo odslovili z raznimi
par Kr na leto za vzgojo naše decell Pa brez zamere!
Pozdrav od vojakov. Slovenski fantje pri radio-brzojavu na Motite Mario v Rimu po-j šiljajo domovini in domačim tople -pozdrave.
Iz tržaškega živBIenia
brezuspešno vse svoje moči, odhaja z žal-nst- v kratkem tudi s tem ustreže. — Iz "Edinosti* j «Tržašk0 podporno in bralno društvo* bol mm srcem. V slovo izraža vsem, brez razhke posnemam, da mhli nastopiti v kratkem pev- .$k b^g^VTulici Torre bianca 39, I. jav-ro£tva, stanu, in stranke, svoj udan, in prt- ako društvo «Ih«ja» Ta nastop obeta biti zelo,d ^ ^ danes, četrtek, 26. t m. dalje srčn, pozdrav, svojo zahvalo ter najboljša vo- j zanimiv in to tem bolj, ker nastopi društvo v	^ kozaia in siccr M tlane od 10. do
Ta	'povojni dobi — prvič. Tem potom kkčem; H^e predpoldne, in za družinske člane od
Po poti strasti. Ob začetku sedanje zakono-i VSC1?: Pro5 s časogubnuni prepiri! «Čitalmca dajne dobe so izjavili naši poslanci v Rimu1 T dramatdco,^Ilirija« —petje, le tako lahko med drugim tudi to, da se smatra naš narod dospemo do zaželenega cilja. Mj pa Sent^a-na anektiranem ozemlju za poklicanega, da kobčani de^no pomagati tema društvoma, služi kot nekak most, preko katerega se bo i posečafmo njih prireditve, da ju vzpodbudimo prišlo do trajnega in prijateljskega sporazuma j k nadaljnemu vztrajnemu delovanju, med Italijo in Slovenstvom, predvsem med	šentjakobčan.
Italijo in Jugoslavijo. Vsa zbornica je ploskala
tedaj našim poslancem in odobravala njihove besede. Ploskal, odobraval in, če se ne motimo, tudi čestital je takrat tudi tržaški fašistovski poslanec Giunta.
Isti Giunta, ki je takrat ploskal in čestital, pa je objavil v «Popolo di Trieste» od preteklega petka članek pod naslovom «La po-Iitica estera;> (Zunanja politika) v katerem je napisal med drugim tudi sledeče besede: ♦Naši sovražniki so Slovani in so naši nasprotniki tudi na račun drugih. Jadransko morje je naše morje. Jugoslaviji in Čehoslovaški je potrebno, da se združita preko Avstrije. To se bo moralo preprečiti. Edina dr-
4.
do 5.ure popoldne v društvenih prostorih.
«Vražj« misel* v Skednju. — V nedeljo 29. t. m. priredi domači «Dramatični krožek* v gledališki dvorani kot tretjo predstavo «Vražjo misel*, komedija v 4 dejanjih. Začetek točno ob 4ih popoldne. Igra vsebuje komične zapletljaje, ki bodo nudili našemu ljudstvu obilo zabave in mnogo smeha. Igra je bila podana že na vseh slov. odrih in je žela povsod velike j uspehe. Upamo, da naše občinstvo, iz me.«
-	n	- 'sta
Ijene od kulisnega mojstra g. Bizjaka odgovar-1 , ,
jajoče kulise. Čarobna razsvetljava bo gotovo
imela diven učinek. Petje, katero zavzema pri kom vstop prepovedan, igri važno mesto, je dobro naučeno m bo ob-J «Veleja». V nedeljo, 5. novembra se upri-Činstvo gotovo jako zadovoljilo. Igro je spisal; zori No.vačanova «Veleja», drama v 3. dej. v naš znani domačin g. Ribičič, glasba je od g. j korist «Šolskemu društvu«. Začetek ob 4. uri Grbca. Zajamčen je torej uspeh. Sedaj samo1 pop. Igra se igra samo enkrat in obveščamo malo sliko te igne. Zavesa se dviga. V gozdu; tem potom »lavno občinstvo, da v čim večjem dremljejo palčki. Tajko majhni in dražestni! številu poseti dramo, ki je preteklo
«V kraljestvu palčkov.* Točno ob 5tih popoldne v nedeljo 29. t. m. priredi «Šentjakobska čitalnica» to krasno tržaško pravljično igro, katera je žela že tajko lep uspen na odrih. Način uprizoritve bo popolnoma odgo-
Ij ene ^o d^ kuli sneg a^rn oj s tr a &g° B^ja^ odg^ar-"! SJ* ^	<AoKce ne zamudi si ogle-
jajoče kulise. Čarobna razsvetljava bo gotovo ?atl m obiskati domačo prireditev. Otro-
sezono
nočnjim v vrtu pred južnim kolodvorom nabasan revolver model «Fiat». Nesli so ga v orožarnico. Policija išče lastnika tega revolverja.
Ogenj na parniku «Abbazia». Neki pomorski častnik, ki je imel včeraj po noči inšpekcijo na krovu parnika «Abbazia» v stari prosti luki, je zapazil okoli 2. ure, da se vali gost dim iz neke kabine v notranjosti parnika. Brž je sklical moštvo. Potem je še telefoniral na glavno postajo ognjegascev. Of>njegasci so po parumem delu pogasili ogenj. Škcda se ni še cenila. Ni se moglo še ugotoviti, iz kakšnih vzrokov je nastal ogenj.
Odmevi krvavega dogodka v ulici delit Pieta. Brezposelni slikar Josip Berlocco, c I katerem smo porečali v včerajšnji številki na-Tatinska odjemalka. Natalija Škerl, lastnica šega lista, da je bil težko ranjen s čevljarskim male manufakturne trgovine v ul. Cmpo S. nožem v rebra, je umrl včeraj zjutraj okoli 4 Giaconio št. 15 je opažala v zadnjem času, da; ure v mestni bolnišnici.
ji izgineva iz trgovine različno blago. Šker-I Domneva se, da je njegov morilec Josip lova si tega ni znala razlagati. Včeraj pa ji je ( Carriero pobegnil v Milan. Policija ga marljivo bila sreča mila, da je zasačila pri «delu» pra- zasleduje.
vo tatico. Bala je to neka Ivanka Girardi. J Samomor mladenke. Sedemnajstletna Ana Ženska je hodila malone vsak dan v trgo-jStare se je sSnoči zastrupila v svojem slano\a-vino, nekaj nakupila ter vsakikrat nekaj iz-: nju v ul. Šalita di Greta Št. 13 s 100 g. kreo-maknOa. Tudi včeraj je prišla v trgovino, in Hna. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, kje* med tem ko se je Škerlova pogovarjala z neko; je par minut pozneje izdihnila. Do tega žalo-odjemalko, fe ženska spravila na varno nekaj; stnega koraka so jo dovedle družinske raz-blaga. To pa je Škerlova k sreči zapazila ter" dala žensko aretirati. Ženska je izpovedala na policiji, da jo je beda prisilila, da je kradla.
Tatvina na tekališču. Zasebnica Amalija Holzer je šla pred sinočnjim z omotom blaga pod pazduho po tekališču Vittorio Em. III. Nenadoma pa je stopil k njej mož, ji iztrgal
mere.
Vesti z Goriškega
Padec. 36letni Kovačič Franc iz Modrej* pri Sv. Luciji se je vračal s svetolucijskega kolodvora domov, se je hotel s kolesom ogniti
^ot7z£d pazduheT ter 'zbežal. Neki 'kraljevi ■	in >e Padel P° strmini ter se tako
stražnik, ki je videl to početje, se je spustil f°blI< so. ^ morah prepeljati vGonco, za nepoštenjakom ter giprijel. Mož, ki se ^jer se zdravi. - Tudi neki zidar Urdih Marjc
imenuje Renato Belfo, star 34 let, brez stal nega bivališča, je končal v zaporu.
Prevrtana železna blagajna. V noči od torka na sredo so vdrli doslej neznani vlomilci v skladišče vina tvrdke Dari & Romana v ul. Madonna del Mare št. 5. Tam so prevrtali železno blagajno in vzeli iz nje 7646 lir. Nadalje 90 odnesli iz skladišča magnet «Diesel», vreden 250 lir in dežni plašč vreden 200 lir. Tatvina je bila naznanjena na policijskem komi-sariatu v ulici della Sanita.
Nesrečna pri delu. Voznik Ivan Žagar, star 37
iz Hudega loga pri Selu je padel z odra pel metrov globoko in se poškodoval na desni nogi. — Kemperle Jožef iz Nemškega ruta je padel po stopnicah in se tako polon.il, da se bo moral zdraviti 40 dni.
Obisk tatov. Pretečeno nedeljo zjutraj so obiskali tatovi gospo Marijo de Eggel, ki stanuje na Verdijevem tekališču 55, a niso našli mnogo vrednosti, zaka-j vsega skupaj so odnesli samo za 200 lir blaga. Prišli so v hišo zopet po stari navadi skozi okno.
Nesreča z otrokom. Neka Karolina Mavšič iz Mirna se je odstranila z doma in pustila
let, stanujoč na Greti - Serbatoio št. 32, je blizu ognja svojega 8 mesecev starega otroka prišel včeraj pri delu med zid in voz. Dobil je samega. Ko se je vrnila, je opazila prestra-težke zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali §cna( da se nahaja otrok v ognju. K sreči je ao ga v domačo oskrbo, ker ni hotel v bc4-! mati prišla še pravočasno in je imela toliko nišnico.	j zavesti, da je pogasila goreče cunje in tako
Sardine tatinskega izvora. Neki policist, ki rešila otroka gotove smrti. Otroka so preje šel včeraj zjutraj po Garibaldijevem tekali- peljali v bolnišnico. Upanje je, da ga ohranijo SČu, je zagledal tam pred neko trgovino dva pri življenju. Stariši, ne puščajte otrok samih mladeniča, kS sta prodajala mimoidočim sar- blizu ognja. To je že stara pesem, a vedno de dine v Skatljah. Mož postave se je spomnil, bi jo ponavljali.
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavrici) Jokai
Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial	24
— Tisti vrtec takorekoč visi med nebom In zemljo. — «No, jaz pojdem v kuhinjo kuhat obed,» je dejala Aksamita. — «Po obedu pa mi boš zopet pripovedovala kaj tako lepega, kakor včeraj?* — * Torej je bila lepa tista po-vestica?® — «Zelo lepa je bila pripovedka o Margariti. Praviti mi jo moraš še večkrat, da mi ostane dobro v spominu?« Ni se ii več zdela groZe polna. Bila je te popolnoma otročja. Ista pravljica o strahovih jo je zvečer pripravila v jok, po dnevu pa v smeh. V temi je potegnila odejo čez glavo, da je ne bi skušalo tako brezobzirno strašilo, po dnevi pa je radovedno kukala skoz razpoke ozidja proti Rovini, ali ne bi uzrla katere izmed onih čudnih «živali* božjih. — «Veš, kaj mi boš pravila popoldne, Aksamita? Včeraj si omenila, da si bila tudi v «tatarskem taboru.* — «No, kaj pa potlej?» je rekla Aksamita osorno — «Ali mi boš povedala, kakšen je tisti tatarski tabor?* — -Tega pa n« bom.» — «Zakaj ne boš?» — «K*r ne znam.* — «Kaj, ne znaš popisati tega, kar m videla na svoje oči?* — •Res ne znam. Nedostaje mi beaed za to. Bik
sem tam; spominjam se ga, tudi sedaj stoji pred menoj, a vendar ga ne znam popisati.* — «AIi je tako krasen aH tako groze poln7» — •Tako krasen in hkrati tako grozen.* — «Le to mi povej, kje je tisti tatarski tabor? Na katerem koncu zemlje?* — «Gotovo ni na nobenem koncu sveta, ampak je v sredi zemlje. Tatarski tabor je v Parizu.* — «Pojdi!* je dejala Miliora z naglim smehom ter udarila Aksamitb v hrbet. «Ti me fcnaš lepo za norca.* — Aksamita je skomizgnila z ramo ter vteknila pipo v usta; potem je ila v kuhinjo. — Miliora se je ie smejala. Kaka nora ideja: reči, da je tatarski tabor v Parizu! ...;In vendar je bil ondi. — Zavzemal je najsi-jajnejši del svetovnega mesta: dvorišče kraljeve palače (Palaie royaI). — Malone 50 let je videlo pol rveta «tatarski tabor*, kakor so zmerjali neki labirint, nakopičen iz lesenih! kolib, šotorov in vež, ki 90 bile sestavljene is i brun do višine enega nadstropja — vse to na dvorišču «Kraljevske palače*, — Na dvorišču tistega «Palais royal*, ki je bil zgrajen za kralje in za ministre in metrese, ki so ovladovale kralje, in preobložen z vsemi zakladi umetnosti; čigar dvorane, hodniki, krasotne stopnice in skrivni vhodi so postali znamenita po zgodovinskih dogodkih, razkošju, pompu In nastopih olimpske pijanosti; tietega «Palais voytK, ki ft požrl milijone ter ladjural ml-ljarde (v valovih Misbipija, mobraMh v zlato) in potlej nopet požrl ljudstva In izblju-
val morje krvi ftu se je porodila revolucija); k sijajnim hodnikom tega s slavo napolnjenega skupka palač so praktični potomci, da bi imeli kaj koristi od tega kompleksa, pripojili množico «štantov» iz desk, in tam je bil skoz pol stoletja semenj vsega sveta. — Ta leseni kompleks so porogljivo imenovati «tatarski tabor*. — Na kar pa Francoz položi svojo roko, to se izpremeni v cvetlico, tudi če je smetje. Ta Babilon iz dede je bil tako olišpan z okraski, tako poslikan s pisanim lakom, tako ovešen s dragimi zavesami, skrit med cvetlicami in bršljanom, da ni nihče zapazil, da je zgradba lesena. V sredi prodajalndc velikanskega bazarja je bil tudi cirkus — vsaj pravili so mu tako; a to ni bfia za konje pripravljena arena, temveč oder za blaznosti izbranih ljudi Tudi U je bil iz samih desk, a tako okrašen, s preprogami ovešen, zunaj in znotraj poslikan, pozlačen, obdan s skupinami tropskih cvetlic, da je vsak, ki ga je zagledal, menil, da je to kiosk velikega mogula.
— Eno nad stropna lesena veža in prodajal-aice v dveh vrstah so prekašale po raznovrstnem potratnem luksuzu ie najimelejše Čarobne pravljice iz «T«oC in ene no£i;» tukaj je bilo nakopičeno vse, ker uttmjt okus, umetnost, bizarna domiriin v povzdigovanje človeških čutov: Icupi lepotičja v zlataralahjpro-
draga kotu-1 razstava ži-
tik. Kip. umetne cv hevfna, sBke, kipsnki
vih ptičev, beneški kristali, celo skladišče ur — vmes tu pa tam kaka kavama s stenami iz samih zrcal, kaka jedilnica, pri katere vhodu so razstavljene dobre reči, ki prihajajo tam notri na mizo: redka divjačina, ribe, južno sadje, — potem prodajal niče peciva in izložbe knjigoCržcev. Vse se blešči, vabi, dehti — najbolj pa tisto, kar je živo: pisan roj krasotic. Tu so tiste lepe ženske, ki kličejo z balkonov svojih palač sovražnikom, ko zmagoslavno prihajajo v Pariz: «Vivent nos amis les eu-nemis!» (naj živč naši prijatelji - so-< -ciniki 0 in drugi dan po tem, ko so Rusi, AuJ.eži pa Nemci osvojili Pariz, so si te ženske osvojile vse tri narode. Najlahkomiselnejše ljudstvo svete: brez skrbi, brez žalosti, brez vesti; umetnice greha.
Brž ko so se ulile z zavezniškimi četami vred v metropolo sveta tuje skupine vseh barbarskih plemen, so prevzele te ženske nošo vseh teh plemen. V drugih časih je dajal Pariz vsemu svetu modo — zdaj pa je Pariz prevzel mode vsega sveta. Nekaj let je bilo življenje tukaj nepretrgan maškarni bal in lepim damam se je vsaka novost lepo podajala (prilegala). — Ni bilo tako neverjetne, pošastne himere lepotičnega kuha, katere ne bi bile dr atesti •bcmlerouge* (= rdeče krogle*)
*) Rdeča krogla, n. pr. pri nekih izpitih, po-
meni «dobro»; v našem primeru je toliko kot
«odobravanje, pohvala*
naredile očarujoče. Tam so rojile te ženske ves dan v babilonskem vrvenju ljudstva: dopoldne na promenadah tatarskega tabora« opoldne za mizami jedilnic, zvečer v gledališčih (teh je bilo nekoliko v ^kraljevi palači-), ponoči v razsvetljenih brlogih, ki so se imenovah «punčeve dvorane» in «igralnice». — Svetovno mesto je bilo v tistih letih čudna zmes kričečih nasprotij. Velik narod, ki je dotlej dajal polovici sveta ukaze, ki je ustanavljal prestole v tujih deželah ter nanje po-sajal svoje sinove, ki si je naredil vso Evropo tributarno (davek plačujočo) in jo potlej še enkrat osvojil s svojim estetičnim okusom, svojo umetnostjo. — zdaj poteptan, podjarmljen, v spone dejan od glatoglavih hiperborejskih (severnih) narodov; moral je prenašati njih gospostva, ošabnost, preganjanje — pa so smejati vsemu temu. — Po hišah žalovanje, po ulicah orgije. Vsaka rodbina je imela koga objokavati; dobri patrioti so za zaklenjenimi vrati, izza spuščenih okenskih zastorov pre-žali, zroč skrivoma na ulico in zunaj po bulo-varu je stopala četa vrnivših se rojalistov v bratovskem objemu z zmagovitim tujcem, ki >e bil njihov narod premagal! — Z oglov trgov in ulic so postrgovali starodavna imena, ki so spominjala na slavne dobe.
(Dalje).
IV.
«fi0ifiusr»
Trstih dne 26. oktobra. 19K.
OtroriteT poMact« orada ▼ Voloak. PoStco
ravnateljstvo javlja, da bo s 1. novembrom zo-it otvorjea postni urad v Volčah ter privučen na progo Sv. Lucija - Bovec.
e
Vesti Iz Istre
Iz Obrove£a pri Pod£radu. Pred nedolgim časom smo osnovali pri nas podružnico društva «Prosvete» t Trstu pcxt imenom Kmet-ko izobraževalno društvo Zora». Po posredo*-ranju g. poslanca dr. Stangerja, nam je civilni kouisariat na Voloskem pismeno zagiotovil, da začnemo lahko že z delovanjem. Občni zbor se bo vršil v najkrajšem času. Upali smo, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo s sode«* lovanjem bratskih društev lahko napravili na dan ustanovnega občnega zbora malo prireditev. Odnesti bomo pa marali do spomladi. Zahvaljujemo se gosp. poslancu dT. Stangerju za blagohotno posredovanje.
Iz Dekauov. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas vesela slovesnost. Slično so že videli samo najstarejši ljudje v vasi. Dobili mo nove zvonove. Nas stolp je bil sezidan 1. 1841. in od tedaj so nas stari naši zvonovi klicali skozi 74 let k božji službi, vse do 1. 1915., ko nam jih je vzela avstrijska vojaška uprava. Vojna tudi nam ni prizanesla. Od tedaj nam je ostal samo še majhen zvon, ki pa je kmalu počil, tako da smo ga morali nadomestiti s šolskim zvonom. Ta visi še danes v zvoniku.
Toda pa prizadevanju našega preč. g. župnika Antona SlamiČa, g. župana Ivana Gri-žona ter cerkvenih in občinskih starešin nam nam je vlada dovolila kot vojno odškodnino d"a nova zvona v isti teži, ki ju je avstrijska vlada vzela. Cerkveno in občinsko starešinstvo sta se pa domenili, da se da preliti tudi počeni zvon ter naj se zviša teža vseh treh zvonov, za kar naj potem občinarji vsak po evofji moči primerno prispevajo. Tako se je tudi zgodilo.
V nedeljo, dne 15. L m. nam je g. župnik pri sv. masi naznanil, da pridejo novi zvonovi v 5 3:!^ Ki. Ob 3. parol dne naj jih svečano sprej-c-?"3o kolodvoru. Prišla je sreda. Kljub c-:.. .i-eii vremenu so romale trume obči-r	\ A v prazničnih oblekah proti postaji,
\ - , žlo tja od malega otročiča do sivolasega starčka. Na postaji so se zbrali g. župnik s cerkvenim starešinstvom, g. župan z občinskem starešinstvom in uradom, pevski zbor pod vodstveni g. Andreja Gregoriča in domača dekanska godba. Dekleta so pripravila cvetice, da obsipajo z njimi nove zvonove, čim dospejo, in štirje s cvetjem in zelenjem okrašeni konji so bife pripravljeni, da popeljejo zvonove na njihov novi dom.
Voz z zvonovi se še ni dobro ustavil, ko so že bili okrašeni z venci in cvetjem, darilom mladine. V pozdrav novim klicarjem je zapel pevski zbor, spremljan od godbe. Nato se je uvrstila procesija proti vasi; na čelu križ, prvi za njim šolski otroci, potem godba, za godbo zbor, za pevci voz z zvionovi, za njim cenkveno in občinsko starešinstvo, nato možje in fantje in konečno žene in dekleta. Med potjo *e svirala godba koračnice.
Zvonovi so ostali pred cerkvijo, kjer čakajo, da nam pošljejo iz Trsta iz livarne pri Sv. Ivanu potrebno orodje, da jih dvignemo na ijih mesto. Bog daj, da borno kmalu slišali njih Tfili glas!
Po cerkveni slavnosti se je vršila v dvorani g, župana veselica. Veselo petje in zvoki fodbe so dajali duška čustvom vseh navzočih.
vil ne to delo; ta Hostnik se mera vsak čas
vrniti iz ječe. Zagleda ga akozi okno« da prihaja k njemu. Koren nažene Sušo iz sobe, a sam pusti ležati bankovce na mizi — Hostniku v preizkušnjo, nato se odstrani. Hostnik je sam v sobi, veter popihne bankovce na tla, Hostnik jih pobere, a jih položi v debelo knjigo. Koren pride, Hostnik ga prost službe in mu razodene vse notranje motive svojega dejanja: žena je bila na porodu, stanovanje vlažno, suknja oglodana, plača premajhna... Koren ne viA bankovcev in pravi, da ni za blagajničarja, zakaj preizkusil je njegovo poštenost: bankovci w> ležali na mizi, zdaj jih nt Hostnik pove, da so v debeli knjigi, v tem pa bruhne iz njega vsa pridržana bridkost in gnjev, popade revolver in meri na Korena: «Da boš vedel, kaj je človek, čast njegova, da boš vedel, kaj je človeška borba...® Koren mu v prvem strahu obljubuje službo, ko pa pride Suša in mu izbije revolver, pokliče Koren te-lefonično stražnike, ki odpeljejo Hostnika v zapor, zakaj v človeško družbo mu je zabranjen vstop. Zopet je vse po starem: Suša dela od 6. ure zjutraj do 11. ure zvečer, moči mu pešajo... — Tretja se imenuje «Zamorka». Ena najmočnejših, zopet strašna obsodba nečlove-štva naše pokvarjene množice. Zamorka služI v nekem hotelu kot posebnost, ki vabi goste vanj. Ko gospodinja zapazi, da je zamorka noseča, jo vrže na ulioo kot vlačugo naravnost v roke razdivjane okolice, ki črti vsakogar, .ki se loči od ostale družbe, posebej pa še se zlije nanjo nagonski srd žensk radi nezakonstva njenega, in radi tega, ker je plašila otroke s svojo čno poltjo; tudi radovedje, ali bo otrok, iki pride na svet!, črne ali bele polti, je bilo veliko. Preganjajo jo kot divjo zver, ki beži čez plotove in skozi ulice, na skrivnem porodi in plane v hišo delavca Fr;ana, «ki gleda na zaslužek, da ima družina kaj jesti in da žena radovednost pase»; tam se je vrgla na posteljo in pol onesveščena zaspala. Otrok pa je bil v begu umrl. Ko se zbudi, misli, da so ji otroka umorili. Vsa besna plane na Ferjanov® otroke in jim prekolfe vratove. — Vse tri eno-dejanke,'razen zadnje, nimajo mnogo zunanjega dejanja, tem bogatejše pa je notranje dejanje, ki priča o bistrem opazovanju življenja, o zdravi filozofiji in človek zelo uživa 2e tedaj, kadar jih samo čita. Kdor je prvič na odru, jih ne bo mogel igrati z uspehom, vendar pa bodo naši boljši odri in starejši, vajeni igralci lahko segli po njih in jih predstavljali. Knjigo toplo priporočamol
* KNJIGE »GORIŠKE MATICE* se naro-čujejo pri poverjeaištvu «G. ▼ Trstu, uL Molin a rento št. 7. (prodajalna kož) vsaki dan od 8—19, razen ob nedeljah. Vse tri knjige (s slikami) stanejo samo 4 (štiri) L.
TOMAŽEVA ŽLINDRA se še dobi, na razpo-1 lago je vedno ka&nit, kalijeva sol, s upe rf os-« fat, čilski solite r, ci&namtd itd. pri Kmetijski zadrugi v Trstu, vi a Raffineria 7.
1977
ODDASTA se dve veliki, lepi, zračni sobi, z električno razsvetljavo, takoj v najem za pisarno ali ambulatorij. Naslov pri upravni* tvu.	1978
KUPUJEM baker in med po cenah, ki se do-sedaj niso plačevale. Scalinata 3, Fonda.
1942
URADNIK, 24 let star, vešč slovenskega, sr-bo-hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, Seli premeniti službo. Gre najraje k banki ali lesnemu podjetju. Naslov pri upravništvu.	1962
NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, volnene in pol volnene, nočne omarice, schifoniers se predajajo po nizki ceni. Fonderia 3.	1967
ŠVEDSKE KAPLJICE, izvrstno domače zdravilo za želodec, v lekarni v Sežani. 83/3
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni orah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II. Bistrici._28/4
3RINJEVE jagode, črne, v poljubnih množinah, po ugodni ceni dobavlja I. Sandaj, Lu-poglava, Istra.	(1917)
IVAN KACIN, Gorica, vi®. Carlo Favetti 6. Popravljanja in uglašanje. Harmoniji, orgije, klavirji, violin-e, kitare. Strune in vse potrebščine za omenjene instrumente. Prodaja tudi na obroke.	1937
POSESTVO na prodaj, obstoječe iz poslopja, travnikov, gozda in vinogradov. Cena po dogovoru. Pojasnila daje PavliČ, Črnikal 14. Istra.	1953
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel feli Vita, via Madonnina 10, I.	82
Književnost In umetnost
Sloveusko-italijanska slovnica. Sestavila Marica Stepančičeva (Gregorič). Izšla je ravnokar goriomenjena slovnica v II. izdaji v sa-lu.-.založbi pisateljice. Cena knjigi je 8 lir. Delo je pisano jako poljubno in vsebina knjige je zelo obilna in -aznovrstna, vsled česar jo rašim čitateljem, ki se želijo učiti italijanščine, toplo priporočamo.
Nova knijga. V «Naši založbi* je izšla nova knjiga, tri enodejanke Stanka Majcena «Za novi rod», knjiga, po kateri bo segel vsakdo, ki ljubi lepo knjigo, dobrodošla bo tudi boljšim odrom po deželi. Cena L 4.80 za broš., a L 5.80 za vezan izvod. Dobi se pri K. T. D. v .Gorici in pri J. Štoki v Trstu.
Adresar za Slovenijo. Zelo važen in upoštevanja vreden je Adresar (Gtrida) za Slovenijo, ki gr. izda D. Beseljak v Ljubljani in ki izide koncem januarja 1923. V njem dobijo trgovci točne naslove vseh v Sloveniji se nahajajočih industrij, veletrgovin, manjših trgovcev in privatnikov. Knjiga bo obsegala nad 600 strani. R-zen navadnih naslovov so tudi oglasi raznih tvrdk izven Slovenije. Cena delu bo s poštnino vred L 30.
Kdor želi inserirati ali naročiti, in sploh iineti kako pojasnilo, naj se obrne na tuk. zastopništvo: Mario Goriup, Trst (Rojan) Via Sara Daviš 31, II p.
Trgovci, banke in posojilnice, naročite in inserirajte! S tem si napravite izvrstno re- ■ klamo in si prihranite mnogo nepotrebnih dopisnih stroškov.
Stanko Majcen: Za novi rod. (Tri enode-jaake). Str. 72 Izdala in založila Naša založba v Trstu. Cena broš. izvodu L 4.80. Vezanemu; L 5.80. — Knjiga, ki je tiskana na lepem, belem papirju in okusno opremljena, obsega tri enodejanke znanega mladega pisatelja, katerega psihološke črtice v «Dom in Sve tu» in drama «Kasija» sta mu že naredili ime med Slovenci. Prva drama se imenuje «Profesor Gradnik* po glavni osebi v drami, ki je tragična prikazen jetičnega filozofa, kateri je v mladostni bedi moral zapraviti svoje zdravje, ki mu ga niti morje ne more več vrniti in živi le še v nadi, da bo živel dalje v svojem otroku, katerega rojstvo ravno pričakuje. Otrok se mu rodi, toda je mrtev, nihče se mu ne upa, mu ne more tega povedati, niti zdravnik, niti njegov najboljši prijatelj ne. On pa misli, da je otrok živ, zato plava v neskončni radosti: «Če vničiŠ eno kal, vzklije druga, če zatreš dva rodova, vznikne jih pet! AH zemlji treba blagoslova!... Posoda ideje, baklja v temi, klica življenja — je človek.» S temi besedami izginja misterijozno na obali, ki je najvišja in le senca se vidi na obzorju... — Druga enodejanka je socialna. Imenuje se »Knjigovodja Hostnik«. Osebe se samo tri: lesni trgovec Koren, kruigovi-dja Suša in bivši Korenov knjigovodja Hostnik, ki je bil obsojen na pet let ječe vsled po-everibe. Koren je človek, ki mu njegovi uslužbenci niso mari, on samo zahteva, da je delo opravljeno naglo In se pritožuje nad Suio, da ni dovolj nagel. Ta mu dokaj jasno povč, da se fe podjetje v petih letih tako po-ttfkožilo, da sam ne more zmagovati blagajne $« knjigovodstva, dasi hod! ob Šestih zjutraj v In jo zapušča ob 11. uri zvečer. Zato moči petajo, in vidi, da ne more več, če ne najme Še eno moč. Koren pravi, de je ime! svoječasno za Hoetmlca, ki je i«tko vestno opra-
Gospodarstvo
Prekmorska izvozna trgovina. Iz merodaj-nih krogov nam javljajo o položaju Trsta v prekmorskr izvozni trgovini sledeče poročilo:
Trgovina s Kitajsko je prešla v zadnjem času razne faze. JuŽnokitajsko tržišče je vsled revolucije, ki je sedaj končala z izgnan jem Sunjatsensa, za dolgo d-obo časa popolnoma odpovedala. Razen tega je bila cela vrsta mest ob obali, med temi tudi Svatov, pred dvema mesecema močno poškadovana po silnemu tajfunu. Povrnitev k normalnim političnim razmeram bo mogoče v kratkem času dala trgovini novega življenja. Kupčije na severnem Kitajskem, posebno v Shangaju, so se proti koncu poletja precej poslabšale, dom
Pričakovati pa je, da se tudi v trgovinskem oziru razmere kmalu izboljšajo in da se povrnejo normalne cene. V angleški Indiji je razvoj kupčij normalen. Padec marka nI imel trajnega vpliva na cene, ker je nemška industrija zahtevala med tem Časom večje cene, tako da je po ceni kupljeno blago deloma prišlo že v konsum, deloma pa so bile kupčije paralizirane vsled neiz vršit ve sklenjenih pogodb. Radi ugodnega konsuma je žetev zadovoljiva in je pričakovati normalno poslovanje j za tekočo sezono. V Braziliji se je vsled sve-j tovne razstave v Rio de Janeiro pojavilo mo-; čno gibanje za uvoz deloma neposredno radi naraščajočega grajenja novih stavb in radi priprav za pričakovano priseljevanje tujcev, deloma pa neposredno radi pričakovanj, ki so v zvezi z vzpostavitvijo živahnejših kupčij. Vendar pa je priporočljivo, presojati^ ta razvoj precej oprezno, ker se lahko pripeti, da izostanejo pričakovani dogodki, in v tem slučaju bi bila kriza neizogibna posledica.
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 39
KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno.	57
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14.	51
Naznanjam slav. občinstvu, da bom odprl v soboto, 28. t. m. v Dolini
MESNICO
POHIŠTVO.
novi DOH9M i poročne sobe iz spaljenoga bukovega lese, slavonskega hrastovega, mahagonijevega in črefinjevega lesa, jedilne sobe, kuhinje, stolice. VELIKA IZBSSSA
TORK, Via Sm Lazzaro Si. 10.
deželo najboljša, brezplačna
BrezkonkurenCne cene. (6.0
Za pošiljat ve na
embalaža. -
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. lf*
ODVETNIKA
84
iz Trsta, via FaSio Fiizi št. m. OeL 26-50) sprejemata
svoje klijente iz sežanskega okraja
vsako soboto
SS" pri AMFU v SEŽAN!
v Trstu
regijjfrovans zadr. s Beomojeaim jamatrom
raca Pler Lolsl Ud Pilatrioa It. i. i.
Vil
01
10 EE==
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5V,% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/9 ako znašajo 3U-40.000 „ P° 6V«°/o ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja rekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. « Tel. št. 16-04.
E

za spolne, sifllitifne, hoSna in otroška bolezni	44
P.ra & A. De L@o
Specialista spopolnjena na pariški klLJki
Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. PreizkuSnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Piazza Nlsol^Tommaseo (Piazzutta) S
oslovskega mesa po sledečih cenah :
prednji deli . .......L 6.80
zadnfi deli ••»•••••L 8.— Irnititmnvinu	. . . . . L 6.80
684
........L 7.60
Prašičje in telečje meso.
Petelin Ivan.

trtfoa	
—.97.	— 1.05
—.03.	--.03
	— 80.50
40.—.	— 4'>.60
16.25.	— 17.—
— ser.	--.55
24.70	- 94.85
575 75	—176.50
448.—.	—453.—
109.90.	—110.20
	
iiaa^i	
Borzna
Tuja rahla aa tržailrea
ogtsVe krone • •
avstrijske krone ..*••••* češkoslovaške krone •••*••• dinarji •• ••»•••*•»■• le jI
marke • dolarji
francoski franki
švicarski franki ...•••••* angleški funti papirnati ......
S potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog, oče ozir. tast, gospod
Ivan Gr&bming
ccalnl moistar v pokoju«
Pokopali smo blagega pokojnika 18. X. v Rukavcu pri Opatiji,
Žalujoči obitelji:
683	(Mbffilng in LoslCa«
Mali oglasi
GOSPODIČNA, iz učen a, žcK vstopiti v boijSo trgovino špecerijskega blaga v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Poštenost* na uprav-ništvo.	1972
HIŠA ne Opčinah pri Trstu št. 378, dvonadstropna, z vrtom, se proda. Pojasnila v Kobaridu št 86, Juretič.	1973
HLAČE, obleke, suknje, moSke in ženske, malo rabljene, prodam. Ireneo 6, IV.
1974
MLADENIČ 22 leten, vešč slovenščine, nemščine, italijanščine, išče službo kot vodja trgovine jestvin v mestu ali na deželi. Gre tudi v Jugoslavijo. Ponudbe na upravništvo pod «Vodja*.	1975
SPIN AČ A fm prišla, vsa eeftale
polatfo pri Kmetijski zadrugi.
Dobre in moderne obleke
za moške, dečke in otroke f|| v veliki izberi s& b? po konkurenčnih cenah.
Adolfo Kostorls
Trst« Via (arducci 39.
Balejte i iztožit, ti s prifffcate!
sasJ'
- J* Jff^n
s" r.'TPDls
IVAN KERŽE49
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz ahnniji. stektevin. tal in naiiirtu prcli. TRST — Piazza San Giovanni
registrovana zadruga z omejenim poroStvom
uradu)e v svoji lastni hiš! ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Srebrne Krona m zlato pla-tujgm po iioMU cenaH
ALOJZU
Trst, Piazza GaMdl ll l
8 (p^cj Barri era)
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne m m stranka od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7.
izuršuje m flstonSu ieln Mm in solno Prostori ttm u litju v in k Frančiška Mm S. 29
via d&i	1
ia
via MaManlon
Absolutno k&nkuren« cen 3» ^
Velika zaloga vina, žganja in likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Kydl«a ifc t, «*M* n 9*M.
v ■ alojl ia po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski troplnovec, kraški brinjevec In kranjski slivoTec. Lastni Izdatki: šumeča vina kakor Šampanjec,
šumeči istrski refoSk Lacrlma Gristi ln druga. |p«Ja»«ta « Jajčji konjak ln Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-ve: in drugi.	^	(50)
Inseriralte v .Cdinosti'
Delniška Mca L 15,boojoo Rmm L 5,meoo
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. (»
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Seograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku ln Zagrebu.
Afliiranl zavod v New-Yorku: Frank Sakser Slada
Izvršuje vse banine posle.
PREJEMA VLOGE
no hranilna Knjižice In na tekoč! račun ter JIH ob?esiii]2 no 4\
Na odpoved verane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki jih sporazumno 8 stranko določa od slučaja do slučaja.
3= Daje v najem varnostne predale (saffes) ■■ ■ «
Zavodov! uradi v Trstu: m« Cassa d! RIsparmlo štev. 5 — Via S. Nlcol5 štev. 9. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.