NAŠ ČASOPIS Zavtošolo najhitreje do cilja! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-POLHOV GRADEC, HORJUL in BREZOVICA Leto XXV, št. 249 December 1998 Vse je Jasno Tudi letos je nekako Cankarjevo leto, ki ga na Vrhniki -pa ne le tam - sklepa vrsta prireditev, in je obenem v senci tistega dogajanja pred okroglo obletnico smrti slovenskega pisatelja, ko smo si izbirali župane in občinske svetnike. Tako so volilni odbori dvakrat v letošnji jeseni in zgodnji zimi hodili mimo spomenika, ki gleda čez cesto na Manto-vo, in so prinašali ljudsko voljo v volilno komisijo. Tako je bilo na Vrhniki. Drugod so pač hodili mimo drugih spomenikov. To je bilo torej sklepno dejanje dolgega dogajanja, ki smo za dobro ali slabo, popisovali tudi mi. S celimi stranmi političnega marketinga, ki so sega nekateri lotili bolj spretno, drugi pa manj. Splošen in očiten pa je vtis, da so hoteli vsi nekaj povedati v zadnjem trenutku, ko je bila volja vo-lilcev že tako ali tako v njihovih srcih, in so srca volilcev in pa trezen premislek uredila sestave vseh občinskih svetov v štirih občinah in jih bodo še enkrat v nedeljo v Horjulu, ter so izvolili župana po svoji meri. Kandidati so bili želo različni, in kakor so različni, tudi na ta način prenašajo svoj volilni uspeh in svoj volilni poraz. Nekaterim je tudi zelo hudo, toda v demokratičnih razmerah velja, da vsaj vsake štiri leta odloča ljudska volja, ki se ji je treba podrediti, z začetkom mandata pa se začenja pravzaprav tudi novo predvolilno obdobje. Izvoljeni morajo potrjevati, da so svoje predvolilne obljube sposobni tudi uresničevati, neizvoljeni, ki jim je kaj do tega, da pridejo v ta občinska samoupravna nebesa, kjer se odloča, pa morajo skrbeti, da se nanje ne pozabi. Če človek pogleda po različnih kandidatnih listah, opazi, da je na njih nastopalo veliko imen, ki zasijejo kot zvezde ob volitvah, potem pa se ponavadi umaknejo v zasebnost. Nekateri zato, ker so na listah bolj spodaj, drugi zato, ker jim ni uspelo. Kar ni dobro, če se je človek že odločil in podpisal kandidaturo, se od njega pričakuje, da bo dejaven tudi naprej. Vsak kraj potrebuje za svoje funkcioniranje prav vse ljudi, ki so pripravljeni na ta ali drugačen način sodelovati in pomagali občinam, ki so shodile in včasih cepnejo. Nemalokrat se zgodi, da vsi ti, ki so zaradi neuspeha užaljeni, ki so pristali v opoziciji prevladujočim močem, mislijo, da njihovo manjšinsko mnenje glede na silo, kije proti njim, nič ne pomeni. Vendar imamo Naš časopis, ki je, kot se je pokazalo ob teh volitvah, najlepša možnost, skozenj je mogoče povedati tudi tisto, česar ni mogoče povedati sicer, na znan kulturen način in s pametno utemeljitvijo. Uredniku, ki komaj zmore prenesti ves pritisk obsežnega gradiva v zadnjih predvolilnih številkah, bi najbrž igralo srce, če bi ob siceršnjih dogodkih - različnih veselic in drugih podobnih stvari popišemo ničkoliko - lahko objavil tudi kaj takega, kar bi povečalo težo časopisa z močjo objavljenih argumentov. Tudi če prihajajo iz logov, ki se z usmeritvijo onih, ki nosijo največjo odgovornost za kraj, ne strinjajo. Saj se moder vladar vedno poglobi v razmišljanje onega, ki se ne strinja, da si kaj takega le upa povedati. Moder vladar posluša tudi »hudičeve advokate«, kadar se mora ustaviti in o čem premisliti. Najmanj, kar pomaga k ustvarjanju neke celovite uredniške politike, so torej zamere, kijih je slišati po različnih točilnicah. Če sem s Cankarjem začel, naj tudi končam. »Oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli« Pišite v Naš časopis, kakor mislite, da je najbolj prav. Če bo tako, bo pritisk na koncu manjši in spoznali bomo marsikoga, ki nam hoče nekaj povedati in ga bodo ljudje poznali, ko bo prepričeval volilce, naj zanj glasujejo. TONE JANEŽIČ Obvestilo Naslednja številka Našega časopisa bo izšla v zadnjem tednu januarja. Gradivo zanjo bomo zbirali do 18. januarja 1999. Uredništvo Uredništvo>9fošega časopisa vošči vsem, ga prebirate, vesete 6ožične praznife in srečno novo Četo 1999. Vesete božične praznik^ in srečo v novem teta 1999 vam želijo vaši župani n. Volitve v Horjulu Odbor za ustanovitev nove občine Horjul želi, da bi bile vo4itvc v nedeljo odraz tega, kar seje na tem Pozdravljena, Luč miru! V naš vsakdan v času božičnih praznikov že nekaj let tiho vstopa betlehemska luč- simbol miru in ljubezni. Leta I9S6 je avstrijska televizija začela z akeijo Luč miru. Od takrat vsako leto, malo pred božičem, Betlehem obišče otrok, ki prižge svečo v votlini Jezusovega rojstva, 'f.utem skavti po železnici ponesejo to luč miru po domovih Srednje Evrope. Od leta 1991 tudi v vaše domove. Tako bo svetloba luči miru sama opozarjala, da je še vedno kraj, kjer nas čaka nekdo, ki nas ima rad, ki nas sprejema v vsej en-kratnosti in neponovljivosti; kraj, kjer lahko ljubimo in smo ljubljeni; kraj, kjer smemo prejemati tolažbo in moč. Ta kraj so otrokove jasli, je dom, predvsem pa to more biti družina. Pomenljivo se nam zdi, ko pomislimo, da vsi plameni, kijih prinašamo na domove, gorijo za mir. Upamo, da ta svetloba pripomore k družinskemu vzdušju - sprejeto-sti, veselju, prisrčnosti, pogovoru tako, da se učimo ceniti življenje in ga bogatili. Doživete praznike vam želimo skavti področju dogajalo v preteklosti, vse do današnjih dni. Treba jc poudariti, da v Horjulu ni ustanovljena nova občina, ampak je zopet pridobljena tista, ki je v tem okolju do leta 1945 obstajala že več kot sto let. Tudi volitve župana in občinskih svetnikov ne bodo prvič. Zadnje so bile pred okroglo šestdesetimi leti, koje bil na demokratičnih volitvah KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO LIGOJNA VABILO KUD Ligo j na vabi na ogled "Živih jaslic" v Ligoj-ni, na lokaciji Peske v Mali Ligojni. Predstave bodo dne 25. in 26. decembra 98 ter 2. in 6. januarja 99 ob 19.00 uri. Dne 27. decembra 98 (nedelja) in 3. januarja 99 (nedelja) pa ob 16.00 uri. Zborno mesto, kjer bo tudi uvodni nagovor bo pred Gasilskim domom. Bralce Našega časopisa lepo vabimo na ogled prireditve, obenem pa vsem želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1999. KUD Ligojna V četrtek, 17. decembra je vrhniško družinsko podjetje Turšič - Zalar po devetih mesecih prenavljanja, uradno odprlo vrata popolnoma novemu hotelu Mantova. Tako se je po dolgih letih agonije, le našla prava rešitev za nekdanji znani hotel, kije bil dolga leta ponos kraja. Z preureditvijo smo na Vrhniki pridobili resnično pravo ponudbo številnih hotelskih storitev, predvsem prenočišč. Tako je na novo opremljeno 22 sob (20 dvoposteljnih in 2 apartmaja), kjer je 54 ležišč. Poleg teh hotelskih storitev pa je še "cafe ARGOS" in restavracija VINCENC. Tako "Vrhničani"z 18. decembrom naprej so vrata hotela Mantova na široko odprta, kjer ste vabljeni na pestro gostinsko ponudbo. Več bomo a otvoritvi in prireditvah v hotelu Mantova pisali v januarski številki. izvoljen župan Janez Bastič z Ljub-gojne. Njegov županski mandat je bil zaradi nasilne smrti junija 1942 predčasno prekinjen. Po osamosvojitvi Slovenije jc Ustava RS prinesla novo organiziranost na področju lokalne samouprave, ki jc tudi nam omogočila, da smo si zopet pridobili samostojno občino. Še mnogo dejstev bi lahko našteli, ki te volitve uvrščajo med dogodke slolctj^, k,a/ tudi v javnih medijih ne bo šlo neopazno rijjimo. Ime Horju- la bo omenjeno večkrat na straneh časopisov in v informacijah elektronskih medijev. Odbor za ustanovitev nove občine prosi vse volivce, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljskih volitev. Ne pozabite izobesili zastav! V ta namen je KS kupila določeno količino zastav, ki jih interesenti lahko po znižani ceni 2000 SIT dobijo v trgovini Argo. Predsednik odbora: Jože Grdadolnik TURISTIČNO DRUŠTVO BLAG Al AN A VRHNIKA V SODELOVANJU Z OBČINO VRHNIKA PRIREJA SILVESTROVANJE Z OGNJEMETOM it ik sk S številnimi sponzorji smo pripravili ŽREBANJE BOGATIH NOVOLETNIH NAGRAD spričetkom žrebanja 1.1.1999 ob 1. uri Glavni dobitki so: barvni TV aparat Daewoo - COMING bon v vrednosti 96.000,- SIT, A VTOTRADE - Baje paket presenečenja - KARA - Marinčič NASVIDENJE NA TRGU ZA SODIŠČEM 31.12. OB 22. URI * * * ZA BOGATO GOSTINSKO PONUDBO BO POSKRBELO GOSTIŠČE "SIMON" ZAPLESALI BOSTE OB ZVOKIH Dua MIX VABLJENI blagoslovljen 'Božič ter spoštovanja in čimveč pristnih odnosov med občani v novem letu Vam želi Vinkg TOMŠIČ Prve seje Občinskega sveta Vrhnika, kije bila v sredo 16. decembra, se je udeležilo 23 svetnikov od 24, kolikorjih je bilo izvoljenih na letošnjih novembrskih volitvah. Do ugotovitve o izidu glasovanja za novi občinski svet in za novega župana občine, je sejo sveta vodil dosedanji predsednik občinskega sveta Vrhnika Brane Jereb. Ko pa so svetniki potrdili mandate novo izvoljenim svetnikom in novemu županu, je predsedovanje sveta prevzel župan Vinko Tomšič. Na dnevnem redu je bila še ena točka in sicer imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predstavniki strank so predlagali po enega kandidata iz petih političnih strank, ki sestavljajo svet. Z javnim glasovanjem so izvolili: Hermana Boleta, Zmaga Solina, Andraža Grudna, Leona Gostiša in Andreja Sebenika. S tajnim glasovanjem pa so izmed dveh predlaganih kandidatov Andreja Sebenika in Zmage Solina izvolili slednjega za predsednika komisije. S tem pa je bila 1. seja svetnikov zaključena. S.S. 33., ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Še en mandat dosedanjemu direktorju KPV V četrtek 3. decembra 1998 je bila še zadnja seja dosedanjega občinskega sveta Vrhnika. Svetniki so obravnavali 17 točk dnevnega reda, kar je bilo skoraj največ v štiriletnem mandatnem obdobju. Ne glede nato pa se je seja odvijala dokaj hitro in brez večjih zapletov. Za prihodnje štiri leta so na predlog komisije za volitve in imenovanja ponovno izvolili dosedanjega direktor-ja Komunalnega podjetja Vrhnika Stojana Jakina. Na razpis so se prijavili trije kandidati. Ena kandidatka ni izpolnjevala pogojev zahtevane izobrazbe, zato je bila takoj izločena. Tako je komisija v nadaljnje postopke peljala dva kandidata, Stojana Jakina in Vilija Grando. Tik pred sejo sveta pa je Vili Granda odstopil od kandidature, tako da so svetniki z javnim glasovanjem brez problemov izvolili Stojana Jakina, ki je že sedaj dokaj uspešno vodil Komunalno podjetje Vrhnika. V nadaljevanju so svetniki obravnavali realizacijo proračuna za prvih devet mesecev letošnjega leta in to toč- ko tudi soglasno sprejeli. Prav pri tej točki so sprejeli tudi bilanco premoženjskega stanja občine v letu 1997, ki znaša več kot 3,7 milijarde tolarjev. Od tega so bila osnovna sredstva in drobni inventar (stanovanja, poslovni prostori in oprema občine) vredni več kot 636 milijonov tolarjev, vsa občinska zemljišča skoraj 135 milijonov tolarjev, ter vsa druga sredstva, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Vrhnika. Naj pri tem še omenimo, da je v bilanco stanja vključeno premoženje KP Vrhnika, Cankarjeve knjižnice, osnovnih šol Ivana Cankarja in Log Dragomer, Zveze kulturnih organizacij, Zveze telesno kulturnih organizacij, vrtca, Centra za socialno delo in Zdravstvenega doma Vrhnika. Spregovorili in sprejeli so tudi sklep o povečanih stroških za občinske volitve, ki so bile izvedene v dveh krogih. S tem so se stroški povečali, tako da so svetniki iz proračuna namenili še dva milijona tolarjev. Tako da je bil proračun za lokalne volitve obremenjen s 5 mio tolarjev. : Smem Predsednik sveta Brane Jereb se zahvaljuje dosedanjim članom občinskega sveta Vrhnika. Svetniki so tudi soglasno sprejeli program priprave zazidalnega načrta v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki za potrebe podjetja CMC. To podjetje se ukvarja s skladiščenjem in prodajo večjih količin opreme za vodovodne sisteme in bo v tej industrijski coni zgradilo svoje prostore. Skoraj brez razprav in pripomb so svetniki nato sprejeli številne predloge odlokov, ki so bili v 30 dnevnih javnih obravnavah. Tako so sprejeli odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditev, odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, (katerega v celoti objavljamo), odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, odlok o občinskih cestah, odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, odlok o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči, ter še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave (prav tako objavljamo). Na koncu so svetniki še predlagali, da se osnutka odloka o turistični taksi in osnutek odloka o zavarovanju vodnega vira na Zaplani (osnutek v celoti objavljamo), posreduje v javno obravnavo, ki naj bi trajala en mesec in pol. S tema dvema točkama, ki bosta temi obravnav že novega občinskega sveta, se je zaključilo štiriletno mandatno obdobje dosedanjemu občinskemu svetu ter nekaterim članom sveta. Saj bodo nekateri svetniki delo nadaljevali še nadaljnja štiri leta. Vsem svetnikom se je za konstruktivno delo in dobro sodelovanje zahvalil predsednik sveta Brane Jereb, ki je obenem poudaril, da so svetniki res delovali v prid razvoju občine in ni bilo čutiti nekega večjega strankar- skega pritiska odnosno večjih nesoglasij in preglasovanja. Za sodelovanje se je zahvalil tudi župan Vinko Tomšič ter vsem svetnikom v spomin podelil knjige. Ob pogledu na štiriletno prehojeno pot lahko zatrdimo, da so se seje vrhniških svetnikov resnično odvijale normalno, na pravi kulturni ravni, brez večjih strankarskih peripetij, vse v dobrobit občine in njenih volivcev, ki so svetnike volili. Za večkratno popestritev je poskrbel svetnik SLS Tone Jesenko, ki je znal na kritično - hudomušni način razpravljati ter se tudi razjeziti in zapustiti sejo. Skratka, seje so bile zanimive, svetniki skoraj vedno prisotni, tako da ni bilo problemov s sklepčnostjo. Sedaj pa se bo delo nadaljevalo z 8 novimi svetniki in 16 starimi. S.S. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Spoštovane občanke in občani Zahvaljujemo se za Vašo podporo na lokalnih volitvah 98 in zagotavljamo, da se bomo v danih možnostih zavzemali za program, katerega ste s svojim glasom podprli. Istočasno Vam želimo vesele božične praznike in vse najlepše v zadnjem letu iztekajočega se tisočletja. Jelko Orel l.r. Kandidat za župana ZLSD Vrhnika predsednik Alojz Kos l.r. VRHNIKA SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine: 12874 skupaj glasovalo po imeniku: 5799 skupaj glasovalo s potrdili: 0 skupaj glasovalo: 5799 procent udeležbe v občini: 45,04% SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI - drugi krog oddanih gl.: 5799 kandidat neveljavnih gl.: 87 št. glasov veljavnih gl.: 5712 % glasov l.VINCENCIJ TOMŠIČ 4123 72,18% 2. JELKO OREL 1589 27,82% UDELEŽBA NA VOLIŠČIH št. Št. vol. v Glasovalo Glasovalo Skupaj Procent vol. Ime volišča vol. po s glasovalo udeležbe imeniku imeniku potrdilom 1 CANKARJEV DOM 540 269 0 269 49,81 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE IUV 592 186 0 186 31,42 3 OŠ IVAN CANKAR 724 282 0 282 38,95 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 419 172 0 172 41,05 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 579 282 0 282 48,70 6 ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJAH 759 303 0 303 39,92 7 DOM UPOKOJENCEV 1081 582 0 582 53,84 8 VVO - ENOTA HRIB 635 324 0 324 51,02 9 GASILSKI DOM VERD 797 305 0 305 38,27 10 GASILSKI DOM VERD 710 316 0 316 44,51 11 GASILSKI DOM DRAGOMER 1533 511 0 511 32,90 12 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI 1013 308 0 308 30,40 13 GASILSKI DOM DRENOV GRIČ 752 346 0 346 46,01 14 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 487 279 0 279 57,29 15 KULTURNI DOM BEVKE 547 270 0 270 49,36 H) GASILSKI DOM PODLIPA 418 266 0 266 63,64 17 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 330 204 0 204 61,82 18 DOM KS SINJA GORICA 351 204 0 204 58,12 19 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 258 110 0 110 42,64 20 BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 253 157 0 157 62,06 21 GOSTILNA NA POKOJIŠČU 76 37 0 37 48,68 901 PREDČASNO GLASOVANJE 0 60 0 60 0,00 921 GLASOVANJE PO POŠTI 0 26 0 26 0,00 VRHNIKA REZULTATI GLASOVANJA ZA ZUPANA PO VOLIŠČIH Št. ODD. NEV. 1. 2. vol. Ime volišča Tomšič Orel 1 CANKARJEV DOM 269 1 197 71 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE IUV 186 6 129 51 3 OS IVAN CANKAR 282 8 185 89 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 172 2 103 67 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 282 4 216 62 6 ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJA U 303 5 189 109 7 DOM UPOKOJENCEV 582 13 417 152 8 VVO - ENOTA HRIB 324 8 234 82 9 GASILSKI DOM VERD 305 5 208 92 10 GASILSKI DOM VERD 316 1 268 47 11 GASILSKI DOM DRAGOMER 511 8 292 211 12 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI 308 2 221 85 13 GASILSKI DOM DRENOV GRIC 346 5 255 86 14 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 279 5 185 89 15 KULTURNI DOM BEVKE 270 1 245 24 16 GASILSKI DOM PODLIPA 266 3 217 46 17 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 204 3 166 35 18 DOM KS SINJA GORICA 204 5 143 56 19 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 110 1 93 16 20 BIVŠA SOLA ZAPLANA 157 1 59 97 21 GOSTILNA NA POKOJIŠČU 37 0 36 1 901 PREDČASNO GLASOVANJE 60 0 43 17 921 GLASOVANJE PO POŠTI 26 0 22 4 Del svetnikov na "levi" strani. Del svetnikov na "desni" strani. LDS Q Liberalna demokracija Slovenije J Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Vrhnika se zahvaljuje vsem volilcem, ki so jim na volitvah izkazali podporo s svojimi glasovi. Vsem občanom vrhniške občine voščimo vesele božične praznike in veliko uspehov v novem letu 1999. OO LDS Vrhnika SDS Vsem občanom Vrhnike čestitamo ob Dnevu samostojnosti, želimo lepo božično praznovanje ter uspešno in srečno novo leto 1999. OO SDS Vrhnika Volitve 98 so končane Tudi drugi krog županskih volitev na Vrhniki je končan. Izvolili smo "starega" novega župana Vinka Tomšiča, ki je prejel 72 % glasov od vseh volivcev, ki so prišli na volišča drugega kroga. Udeležba je bila za skoraj K) % nižja kot za prvi krog. Ne glede na to pa je sedanji župan prejel procentualno enega boljših rezultatov od svojega konkurenta izmed 75 občin, kjer je bil potreben drugi krog volitev. Naj pri tem omenimo, da so bile v nekaterih občinah zelo tesne odločitve, kjer je o izvolitvi odločalo le nekaj glasov. Na Vrhniki lahko rečemo, da so volitve potekale dokaj mirno in brez večjih zapletov. Tudi pri predstavitvah kandidatov in kandidatnih list ni bilo večjih obtoževanj in raznih neresničnih podtikanj. Seveda se izjeme vedno najdejo. Nov občinski svet je pričel svoj mandat v sredo 16. decembra, ko jc bila prva konstitutivna seja. Sejo je še sklical stari predsednik občinskega sveta Brane Jereb. Nato pa jo je in jih bo v nadaljnjih štirih letih vodil župan Vinko Tomšič. Gotovo so to za novega župana novi izzivi in nove naloge. Do sedaj seje župan le udeleževal sej svetov, kjer je lahko predlagoval, razlagal, razpravljal in komentiral. Sedaj pa bo seje tudi vodil, vendar pa ne bo smel glasovati. Tudi drugi kandidat za župana Jelko Orel je presenetil marsikaterega volivca, da seje prebil v drugi krog, kjer jc prejel skoraj 28% glasov. Tako lahko rečemo, da so VOLITVE 98 resnično minile. Občinski proračun je moral pokriti vse stroške volitev, saj so to bile občinske volitve. Po prvih ocenah so nas volitve stale okoli 6 mio SIT. V prvem krogu je sodelovalo okoli 300 občanov, ki so bili člani volilnih odborov, volilnih komisij in drugih organov, v drugem krogu pa polovica manj ljudi. Lahko rečemo, da sta bila mesec november in začetek decembra v znamenju volitev, volivcev in številnih kandidatov. Sedaj pa je že čas, da se vsi obrnemo proti božično - novoletnim praznikom, kjer pa bomo vsi sodelovali, se poveselili ter pričeli novo leto v polnem članu. Za naše na novo izvoljene kandidate pa se bo začelo novo pravo mandatno obdobje, ki bo trajalo štiri polna leta. Seveda bomo o delu naših izvoljencev še veliko pisali. Pomembno bo le to, čc bodo izpolnjevali svoje predvolilne obljube, svoje številne programe in aktivnosti, ki so jih v besedi in na papirju napovedovali. Tako da bo za oceno le-teh časa napretek štiri leta ter od seje do seje svetnikov iz meseca v mesec. Vsem izvoljenih kandidatom pa lc zaželimo veliko uspešnosti pri odločanju o pomembnih stvareh za nas občane Vrhnike ter čim manj strankarskih in drugih razprtij, kot jih vidimo v državnem parlamentu. S.S. Kmalu po sedmi uri so rezultate občinski volilni komisiji prinesli člani volilnega odbora iz Cankarjevega doma na Vrhniki (volišče 1). Strogi člani volilne komisije so pregledali prineseni material, predvsem so jih zanimale glasovnice, če so jih volivci pravilno izpolnjevali. V "mini tiskovnem središču " so bili neuradni podatki znani že dokaj hitro in novinarja RADIA Vrhnika in Centra za informiranje sta takoj poročala o njih. INTERPELACIJE IN LOKALNE VOLITVE Desni del opozicije redno skrbi, da v parlamentu ni dolgčas. Vedno nove in nove zahteve po interpelacijah zdaj temu, zdaj onemu .ministru, že dvakratni poizkus ustavne obtožbe predsednika vlade tudi navzven jasno kažejo dokaj žalostno sliko zakonodajne veje oblasti. Seveda je popolnoma logično, da opozicija gleda pod prste vladajoči koaliciji in tako je tudi prav. Problem pa nastane takrat, ko se pričnejo izrabljati in zlorabljati poslovniška določila zato, da sc delo parlamenta dobesedno blokira. Sam moram že dobro premislili, da se spomnim, kdaj je državni zbor nazadnje sprejel nek zakon po normalni proceduri. Janša in Peterle sta sc skupaj s svojimi poslanci odločila za taktiko izčrpavanja. Kljub dejstvu, da smo pred kratkim prejeli iz Bruslja zelo jasna opozorila, da slovenska država preveč zaostaja pri prilagajanju svoje zakonodaje evropski, se nešteto ur parlamentarnega zasedanja zmeče proč za brezplodne diskusije, ki imajo en sam cilj: narediti čim manj. Tudi v tem je veliko logike, kajti čas neusmiljeno teče in ob koncu mandata oziroma ob morebitnih predčasnih volitvah bo taista,opozicija uprizarjala tragedijo na temo nesposobnosti vladajočih strank. Zal me zadnji dogodki ob žaganju šolskega ministra doktorja Slavka Gabra utrjujejo v prepričanju, da ima opozicija v določeni točki celo prav. Gre seveda za klasičen očitek koaliciji, češ imate večino v parlamentu, imate vlado. Torej vladajte! Temperatura odnosov znotraj vladajoče koalicije je po glasovanju poslanske skupine SLS za Gabrovo zamenjavo padla globoko pod ničlo in nič ne kaže na skorajšno otoplitev. Graditeljem mostov je očitno pričelo zmanjkovati gradbenega materiala in še huje, zaradi slabega vzdrževanja se pričenjajo krhati že zgrajeni in utrjeni mostovi. Kljub drugačnim dogovorom o zavrnitvi vseh interpelacij in odložitvi nekaterih pomembnih kadrovskih rešitev na čas po volitvah in po proračunski razpravi so žal prevladali ideološki kriteriji. Avtorji znanega pastirskega pisma so očitno dovolj močno pritisnili na vodstvo Slovenske ljudske stranke, da je le-to na seji Glavnega odbora pritrdilo ideološkim »argumentom« predlagateljev interpelacije. Odločitev, da bodo glasovali za zamenjavo šolskega ministra, je v marsičem vprašljiva, če ne kar problematična. Izkazalo seje žc, daje ravno slovenski izobraževalni sistem po svoji notranji strukturi in zunanji uspešnosti popolnoma primerljiv z drugimi izobraževalnimi sistemi po Evropi in po svetu. Precej različnih raziskav uspešnosti naših dijakov in študentov je pokazalo in dokazalo, da na marsikaterem področju presegajo povprečja in ponekod dosegajo sam svetovni vrh. Tudi število slovenskih vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, ki delujejo v različnih znanstvenih institucijah po svetu, dokazuje solidnost in vrednost našega šolskega sistema. To nam evropski predstavniki tudi priznajo, žal pa si tega nc priznamo sami. Pravzaprav za dogajanja v slovenskem parlamentu v zadnjih nekaj mesecih ni vredno zgubljati veliko besed. Delovanje parlamentarcev, tako opozicijskih kot pozicijskih in tudi tistih vmes, je močno opredeljevala bližina letošnjih lokalnih volitev. Končno so volitve mimo in čas je za analizo uspehov in neuspehov. Strankarska vodstva in volilni štabi v teh dneh preštevajo svoje izvoljene župane in občinske svetnike in številke primci jajo z načrtovanimi. Pri tem sporočila, ki jih stranke lansirajo v medije, kažejo na zanimiv paradoks. Skoraj vse pomembnejše stranke se obnašajo kot zmagovalke ali pa v najslabšem primeru kot stranke, ki jim jc uspelo doseči večino svojih predvolilnih ciljev. Zanimivo je, da smo podobni situaciji priča tudi na Vrhniki. Krščanski demokrati so kot najmočnejša stranka sicer izgubili kar dva svetniška mandata, toda po drugi strani jc njihov županski kandidat v drugem krogu dosegel bleščečo zmago z enim od najboljših rezultatov v Sloveniji. Združena lista socialnih demokratov sicer ni uspela v boju za županski položaj, toda dejstvo, da so prišli v drugi krog je bilo za marsikoga presenečenje, hkrati pa so močno izboljšali rezultate izpred štirih let in pridobili dodatni svetniški mandat. Okrepili so sc tudi Janševi socialdemokrati, čeprav sem prepričan, da sto pričakovali več. Po svoje jc lahko zadovoljna tudi Slovenska ljudska stranka, ker jim je vendarle uspelo obdržati tri svetniške mandate, saj je po rezultatih sodeč šlo za las. Liberalna demokracija sicer ni uspela realizirali vseh svojih ciljev, čeprav smo bili relativno blizu. Naš kandidat je zgrešil drugi krog za par sto glasov. Rezultat svetniških volitev pa jc zelo ugoden, saj sc je stranka s svojimi šestimi svetniki izenačila s krščanskimi demokrati, za katerimi je zaostala za pičlih sedemdeset glasov. Po pričakovanjih sc sestava občinskega sveta ni bistveno spremenila, saj je svetniško funkcijo obdržalo petnajst svetnikov, kar pomeni, daje novih dobra tretjina. Največ sprememb je pri obojih socialdemokratih, saj ima SDS kar štiri nove, ZLSD pa tri nove svetnike. Od načina dela novih svetnikov bo tudi odvisno, kako bo občinski svet deloval naslednja štiri leta. Sam sem žc večkrat govoril, pa tudi zapisal, da je bilo po mojem mnenju delovanje sedaj že bivšega občinskega sveta zgledno. Svetnice in svetniki niso zasledovali izključno ozkih strankarskih interesov, kar seje nedvomno pozitivno odražalo pri sprejemanju pomembnih odločitev za uspešen nadaljnji razvoj vrhniške občine. Tako, skoraj idilično stanje, je trajalo skoraj cel mandat. Lc predvolilna mrzlica jc nekatere tako močno prevzela, da so v kampanji šli nekoliko preko potrebnih opredeljevanj do drugačnih političnih pogledov in stališč. Velik pečat bodočemu delu občinskega sveta bo prav gotovo dajal novi stari župan, ki mu zadnja novela zakona o lokalni samoupravi daje nekaj več pristojnosti. Novela zakona namreč predvideva, da občinski svet v bodoče ne bo poznal predsednikov občinskega sveta . Svet bo po novem skliceval in vodil župan, ki pa nc bo imel pravice glasovanja. Do take rešitve je prišlo zaradi zapletov, ki so naslajali po občinah tam, kjer je bil župan drugačne politične provenienec kot predsednik občinskega sveta. Novost v zakonu je tudi vpeljava obveznega podžupana, ki opravlja tiste naloge, za katere ga pooblasti župan. Upajmo, da bo tudi v novem občinskem svetu dovolj politične volje za dosego vsaj minimalnega konsenza pri reševanju perečih občinskih problemov, kot so realizacija programa samoprispevka za gradnjo nove osnovne šole in igrišča pri osnovni šoli Log-Dragomcr, priprave na začetek gradnje vrtca ter iskanje optimalnih rešitev za določitev lokacije nove deponije odpadkov ter nadaljnja izgradnja biološkega dela čistilne naprave na Tojnicah. Naj zaključim z zahvalo za podporo na volitvah vsem simpalizerjem in volivcem Liberalne demokracije Slovenije, hkrati pa vsem bralcem Našega časopisa želim veselo praznovanje božičnih praznikov, dneva samostojnosti ter vse dobro v zadnjem letu drugega tisočletja. Richard BEUERMANN mm v HH| KAJ NAM PRINAŠA DAVEK NA DODANO VREDNOST? H.Hren Vencelj Zakon o davku na dodano vrednost (DDV), ki gaje sprejel DZ krajem novembra, ureja na novo davčni sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od prometa blaga in storitev vseh davčnih zavezanovcev, kakor tudi od uvoza bla-ga. Davek se obračuna na kraju kjer je bil pre hBHl jSBLt Stopnje DDV, ki sc bodo začele obračunavati ■ s. i i. ■ ; i'i ■iiii-i.i >i:i'.':i m >it>i i:i'v. razen HHHHklB^HHBII izjem, kijih naslova zaki ni. ('e si pogledamo, je obdavčeno po nižji, 8% davčni stopnji, so to prehrambeni izdelki za ljudi in živali, semena in sadike, voda, zdravila ortopedski pripomočki za osebno rabo invalidov, javni prevoz potnikov in prtljage, avtorske storitve s področja kulture, vstopnice vseh vrst, graditve in obnove stanovanjskih prostorov, gnojila in sredstva za zaščito rastlin, nastanovitve v hotelih, uporaba športnih objektov ter pogrebne storitve. Le malo prometa blaga in storitev jc ostalo neobdavčeno. Take izjeme so blago in storitve javnega pomena (poštne, zdravstvene, storitve predšolske vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok, mladine in odraslih, verske in kulturne storitve) ter mesečne naročnine na televizijske in radijske programe. Ob obravnavi predloga zakona v DZ smo poslanci SKD predlagali, da bi bila splošnja stopnja DDV nižja, 17 % in 7,5%, z utemeljitvijo, da bi dobila država vsaj toliko davščin v proračun kakor jih dobi sedaj, ko se ta obračunava kot enofazni davek, bil bi pa tudi manjši izpad kot jc sedaj. Javno je namreč znano, da država ni sposobna pobrati 35 milijard davkov in da za to potrebuje takoj 100 izterjevalcev. DDV je evropska kategorija in naša država mora preiti na nov sistem davčnega sistema. Temu dejstvu nihče ne ugovarja, vendar pa so v državah srednje Evrope ta davek uvedli postopoma in z veliko mero občutka za dolgoročnost posledic uvedbe višjih davkov tako za gospodarstvo kot tudi za socialno stanje v državi. Vlada , ki jc davek predlagala in s pomočjo vladne koalicije tudi spravila skozi parlament, ni dala dovolj časa podjetjem, da sc pripravijo na novo obdavčitev, zato smo tudi predlagali vsaj dvoletno uvajalno obdobje za prilagajanje novemu sistemu. Ker gospodarstvo žc sedaj nima dovolj informacij o posledicah priključitve v EU, bo previsoka stopnja davka še poslabšala konkurenčnost našega gospodarstva na skupnem evropskem trgu. Negativni učinek hitrega prehoda ml nov sistem sc potrjuje več kot očitno v sosednji državi Hrvatski, ki je z 25% stopnjo DDV povzročila hud negativni učinek na gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Poslanska skupina jc predlagala poleg tega tudi nižjo davčno stopnjo za izdelke domače in umetnostne obrti, ki imajo pozitivno oceno strokovne komisije pri Obrtni zbornici Slovenije, Ministrstva za malo gospoodarstvb in Ministrstva za finance. Ljudi, ki izdelujejo izdelke domače in umetnostne obrti je v Sloveniji le še okoli 300. Ce hočemo, da se ohrani narodna kulturna dediščina, mora biti politika države taka. da neposredno pi skrbi za pozitivne ustvarjalne motive in spobude. Davčna spodbuda je zanesljivo najbolj uspešen način. Med drugim smo predlagali tudi zmanjšano davčno stopnjo za nakup vozil za družine s tremi ali več otroki. Vlada jc ugovarjala predlogu z utemeljitvijo, da zakon o starševstvu in družinskih prejemkih to že ureja. Zakon seveda še ni bil niti obravnavan v DZ, kaj šele sprejet. Menimo, daje bolje ž davčno politiko izpolnjevati elemente družinske politike kot pa z razdeljevanjem že pobranega davka in tako povzročati nepotrebno obračanje denarja po agencijah in centrih za socialno delo. Predla gali smo tudi nižjo davčno stopnjo za prehrano za dojenčke, plenice in drugo opremo za dojenčke, otroška oblačila? leposlovne, znanstvene, strokovne in šolske knjige in opozarjali, da bodo ti izdelki, obdavčeni po najvišji davčni stopnji, postali nedosegljivi /a marsikatero družino. Negativno mnenje vlade do naših predlogov, in zakon, ki so ga izglasovali poslanci vladne koalicije je vlada zagovarjala s trditvijo, da se je potrebno izogibati nepotrebnim zmaličenjem sistema DDV, ker naj bi različne stopnje vplivale na potrošne in produkcijske odločitve, pri čemer jc bil najvažnejši argument vlade čim manjše število različnih davčnih stopenj. Negativne učinke DDV, kot jih je predstavilo Ministrstvo za finance v publikaciji DDV 1NFO (1,1998), naj bi zmanjšali oziroma v celoti odpravili prek mehanizmov usklajevanja plač z rastjo cen, kar bo nujna posledica uvedbe DDV. kot tudi prek sistema socialnih in družinskih dajatev. Vendar je več kot očitno, da država daje poenostavljene odgovore na zelo zahtevna vprašanja in da podcenjuje probleme, ki se bodo pojavili čez pol leta. V Gospodarskem vestniku opozarjajo na * dneve uradnega optimizma*, kajti med ljudmi, ki odločajo, lc redke skrbijo posledice DDV. Oddahnila sta si minister in državna sekretarka, direktorji podjetij pa večinoma sploh šc ne vedo koliko jih bo reforna davčnega sistema stala. Majhna podjetja pa bodo doživela šok. Napovedi o gibanju cen Ekonomskega inštituta Pravne fakultete ne dajejo željenih pojasnil. Razprave med davčnimi uradniki tečejo o splošnih podatkih, govorijo o filozofiji DDV kot davka, ki se bo plačeval v vseh fazah prometa, ne pa o tem kar zanima vse, to je kako se bo DDV odrazil v gospodarstvu, kako bo prizadel posamezne segmente gospodarstva in na sploh vse državljane Slovenije. Slišijo se tudi pripombe dacarjev, da bodo verjetno vračanja vplačanih davščin kasnila do 90 dni. saj sistema nc bo mogoče vzpostaviti in izpeljati v tako kratkem času. Neumno je tudi ležerno pretvarjanje uradnikov, da bomo Slovenci brez kake posebne naglice in zavzetosti lahko storili vse to, kar so drugi v dveh ali treh letih. V reviji so objavljeni tudi koeficienti pričakovanega zvišanja cen zaradi DDV. Pri predpostavki, da bo 1,5% realna rast plač, lahko pričakujemo, da se bodo agregatno povečale cene za koeficient 1,097 za vse produkte in storitve, ki odločilno vplivajo na inflacijo. Vprašanj, ki se pri tem odpirajo in ostajajo neodgovorjena, pa je nešteto. Resnica jc, da sc da davke pobirati na različne načine, z bičem kakor tudi z drakonskimi kaznimi. Vsem občanom občin Vrhnika in Borovnica želim srečno in uspešno novo leto! OPOMIN (ŠE) OB PRAVEM ČASU Poročilo Evropske komisije o napredku naše države v procesu pridruževanja Evropski uniji je najbolj kritičen dokument, ki nam ga je doslej posredoval Bruselj. Ocena, da določen napredek na posameznih področjih'ne more odtehtati zamude, ki nastaja pri prevzemanju pravnega reda ELJ, je realna in celo bolj povprečnega poznavalca domačih razmer ni mogla presenetiti. Parlamentarna opozicija je seveda takoj povzdignila glas, izpostavila vlado kot krivca in pri tem še posebej poudarjala programsko neusklajenost in slabo organiziranost vladajoče koalicije. Obramba je bila podobno površna, saj je vlada očitala parlamentu, da sc preveč ukvarja sam s seboj in se ob tem ujema še v pasti veljavnega poslovnika, ki omogoča dolgotrajnost postopkov pri sprejemanju zakonodaje. Izredna seja Državnega zbora, namenjena razpravi o poročilu, je tako izvenela v medsebojno obtoževanje. Nesporno sicer je, daje vlada nosilec projekta pridruževanja in mora prevzeti glavni del' odgovornosti. Pri tem pa ni pomemben sporazum, ki so ga, razen SNS, podpisale vse parlamentarne stranke. V njem je vključevanje v EU opredeljeno kot prednosten projekt slovenske zunanje politike s politično podporo sopodpisnikov. Zato se zdi nekoliko neresno, da seja ni postregla s poglobljeno razpravo, temveč je bolj sledila vzdušju obdobja pred lokalnimi volitvami. Nesporno je, tla nas poročilo ne more razveseliti. Upoštevajoč gospodarske pokazatelje, je Slovenija sicer še vedno krepko preti drugimi kandidatkami za članstvo v EU. Tega nam nihče ne oporeka. Bolj zaskrbljujoče je, da naša država zaostaja na področju prilagajanja zakonodaje.. Posebno v zadnjem letu manjka prave dinamike in sodba komisije temelji prav na oceni napredka v zadnjem obdobju, ne pa na primerjavi z drugimi državami, kot so nekateri skušali prikazati. Slovenija ne izgublja tekme z drugimi, temveč sama s seboj. Ne gre za cilj ustreči Evropi, pač pa za preprosto dejstvo, daje sprejem evropskih norm bistven za vzpostavitev normalnih notranjih razmerij. Pri tem sploh ni pomembno, kdaj bo prišlo do širitve EU. Datum se namreč realno odmika tudi zaradi težav, ki jih ima EU v svojem procesu notranje reforme. Poročilo komisije lahko razumemo tudi kot obliko političnega pritiska. Evropa v njem zasleduje svoje interese, ki niso vedno skladni z našimi. Spomnimo se samo "španskega diktata" in zahtev po zapiranju naših prostocarinskih prodajaln. Zato je še toliko pomembneje, da sočasno s prilagajanjem zakonodaje poskrbimo za potrebne ukrepe, ki nas bodo pripravili na odprto tekmo v pogojih štirih svoboščin: prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile. In tuje glavna zamuda. Nedokončana tranzicija, težave pri zagotavljanju pravne varnosti državljanov, kasnitev davčne, okojninske in kmetijske reforme nam bodo spodrezali krila bolj, ot če bo nek zakon sprejet mesec ali dva pozneje. Želim vam lepo doživetje božičnega sporočila: "Mir ljudem na zemlji", v novem letu pa zdravja in medsebojnega razumevanja. Leon Gostiša E Posvet o sožitju na zahodnem delu Barja in kanalizacija Z veseljem lahko ugotovim, da so bila na posvetu o Barju izpostavljena vsa področja človekovega delovanja, ki se kakorkoli dotikajo tudi sožitja na Barju. O širini tega posveta zares ne gre dvomiti. Želel pa bi poudariti potrebo po globini in konkretizaciji, ki bi morala nujno slediti takemu posvetu. Kot je zapisal g. Vinko Tomšič, je želja vseh, da bi čim več sklepov s posveta doživelo uresničitev. To pa vsekakor ni mogoče brez predlogov rešitev v konkretnem prostoru. Tak prostor prav gotovo predstavljajo vasi, ki so locirane na osamelcih in jih Barje obdaja z vseh strani. Pravzaprav so del njega in zato zaslužijo še posebno skrbno obravnavo. Resnično si ne znam predstavljati sožitja na Barju ali pa varovanja in kulturne dediščine na tem prostoru brez rešitve problema, kot ga predstavlja kanalizacija. Menim, da je to osnova poleg odpadkov, o kateri se moramo pogovarjati, če želimo resnično izboljšati sožitje na Barju, da poiščemo ustrezno rešitev kanalizacije za te vasi. Kot razpravljavec na posvetu o Barju, se ne morem znebiti vtisa, da je to kislo jabolkovv katero ne želi nihče ugrizniti. Se več. Izkušnje s čistilno napravo na Vrhniki so očitno tako obremenile razmišljanje v tem prostoru, da bi to lahko primerjali z rekom; "Kogar kača piči, se boji še zvite vrvi". V tem prispevku ne želim iskati rešitev za vrhniško čistilno napravo. Te naj poišče stroka. Želim pa predstaviti rešitev, ki se na področju kanalizacije -lahko izpelje v vaseh, ki niso tako velike kot je mesto Vrhnika. So v samem osrčju Barja in predstavljajo zaključeno celoto, ki pa prav tako obremenjujejo naravo s svojimi odplakami. Praviloma gre za vasi, kjer število prebivalcev ne preseže števila 1000. To celoto se lahko rešuje samostojno in neodvisno od usode čistilne naprave na Vrhniki. Značilno za vasi na osamelcih so prav gotovo padci pobočja v različnih smereh, kar je lahko problem pri načrtovanju kanalizacije za posamezno vas. Glede na možnosti, ki jih nam ponuja preverjena tehnologija čiščenja odpadnih vod na principu precejalnika, s svojimi prednostmi, okolju prijaznimi rešitvami, nizkimi stroški vzdrževanja, enostavnostjo vzdrževanja in cenovno dostopnostjo sem prepričan, da je potrebno samo ustvariti ugodno "ozračje", da bi se lahko iniciativa posameznega kraja tudi razvila v konkreten napredek. Izpostavil bi primer vasi Bevke, kjer se je o problemu kanalizacije razmišljalo v osemdesetih letih. Rezultat je bil dan na papir v letu 1990 kot Idejni projekt zaprtega sistema kanalizacije in čistilno napravo Komunalnega podjetja Vrhnika, za to vas. Projekt je predvideval podobno čistilno napravo (biodisk), kot jo imajo na Vrhniki z enako tehnologijo čiščenja, seveda v manjšem obsegu. Projekt krajani sami potem niso podprli, tudi zaradi izkušenj s čistilno napravo na Vrhniki. Gospodarska, naravovarstvena in še kakšna škoda pa je vsekakor vsako izgubljeno leto, ko se razmišljanja na tej osnovi niso nadaljevala. V začetku leta 1998 se je zgodil primer "Lapidarium" v Bevkah, ki si ga krajani niso želeli, vendar je v svoji zaključni fazi vzpodbudil razmišljanja o združitvi sredstev prebivalcev, ki že naseljujejo ta del Bevk imenovan "Mah", z investitorji gradnje stanovanj za trg. Dne 12.6.1998 sc je tako zgodil sestanek iniciativnega odbora za izgradnjo kanalizacije "Mah" z udeležbo strokovnjakov iz tega področja, ki delujejo v projek-tivi. Strokovna ugotovitev g. Jožeta Lenarčič, g. Nika Nosan in g. Vodopivca je bila, da jc uspeh čistilnih naprav, ki delujejo na principu precejalnika, nesporen, saj dosegajo čistilne naprave, ki delujejo na ta način 80% in več procentno očiščenih odpadnih vod. Monitoringi delovanja teh čistilnih naprav so pokazali izredno dobre rezultate pri čiščenju odpadnih vod, vsekakor več kot je predpisano. Primer delovanja take čistilne naprave si je mogoče ogledati v Žabnici pri Plešivici, Na Jelenovem grabnu v Podčetrtku pri Ježovniku, in še kje. Princip delovanja je v obeh navedenih primerih enak, le da gre v prvem primeru za plod domačega znanja v drugem pa finskih izkušenj. Da gre za dobro stvar nas lahko prepričajo dejstva: - 30 letnih izkušnjah na tem področju, - da gre za skandinavske izkušnje, ki imajo že tako višje zahteve o varovanju voda od naših in - dejstvo, da je takih naprav v Evropi instaliranih preko 7500 in to v državah, kot so Finska, Švedska, Nemčija, Velika Britanija, Španija, Češka, Poljska, Madžarska, Švica in celo ZDA, - nizki obratovalni stroški, - namestitev zavzema malo prostora, - izgled čistilne naprave je skladen z okoljem, - enostavna vgraditev, - kapaciteto čistilne naprave Jahko enostavno povečamo, - predvsem pa nizki investicijski stroški. Vse reference in testi so dosegljivi tudi pri nas, če to le hočemo! Na sestanku smo ugotovili naslednje: 1. Idejni projekt Komunalnega podjetja Vrhnika iz leta 1990 je dober in ga je smiselno vzeti za izhodišče za nadaljnjo dodelavo in dopolnitev do faze PGD-PZI 2. Potrebno jc vklopiti v prizadevanja KP Vrhnika in Občino Vrhnika žc v samem začetku 3. Predlaga se klasični način gradnje ker je v praksi preverljiv 4. Ločen sistem gradnje kole-ktorjev: posebej za meteorno in posebej za onesnaženo vodo (obstajajo tudi idejne rešitve in razmišljanja za kombiniran PREJELI SMO sistem z lovilcem meteornih vod, ki pa v praksi niso preverjene. So pa vsekakor vredne še nadaljnje razprave strokovnjakov iz tega področja, saj bi to bistveno pospešilo vsa prizadevanja. Tu mislim predvsem na dejstvo, da ima vas Bevke že v večji meri zgrajeno t.i. "črno kanalizacijo", ki bi se jo lahko enostavno samo zaključili s čistilno napravo. Seveda pa ta enostavnost ne sem biti razlog za polovičarstvo na tem področju. Je pa lahko vzpodbuda in prednost saj ima vas Bevke t.i. črno kanalizacijo" v večjem delu vasi. Ta lahko predstavlja že zgrajen kolektor za meteorno vodo). 5. Reševanje kanalizacijske problematike se mora peljati kompleksno - celovito za celotno vas. 6. Ocena g. Vodopivca je bila: ena čistilna naprava, maksimalno dve (kasneje se je, zaradi speci-fike in ekonomičnosti, skozi debato omenjala tudi številka -tri čistilne naprave. Največji strošek pri izgradnji kanalizacijskega sistema namreč predstavlja "kolektor" in ne sama čistilna naprava. K temu pa je potrebno dodati še podatek, da bi bilo potrebno pri sistemu z samo eno čistilno napravo predvideti toliko več prečrpališč, kateri strošek bi bistveno zmanjšali z sistemom več čistilnih naprav) 7. V okviru celotnega dodelanega in dopolnjenega projekta je potrebno določiti faznost gradnje 8. Vsaka faza se mora zaključiti s čistilno napravo, če se hoče sploh dobiti gradbeno dovoljenje 9. V okviru celote se išče "začasna rešitev" za predel "MAH". To pomeni izgradnjo kanalizacije na tem delu vasi po idejnem projektu KP Vrhnika; lociranje čistilne naprave na tčm delu za 100 enot 10. "Začasnost" pomeni, do konca amortizacijske dobe čistilne naprave 11. V kolikor bi dodelava oz. dopolnjevanje idejnega projekta za celotno vas pokazala rešitev, da se postavi ena od či- stilnih naprav prav na lokaciji na Mahu, kjer je predvidena "začasna" čistilna naprava za 100 enot, je smiselno postaviti že sedaj toliko večjo čistilno napravo. Tako rešitev ne bo več začasna ampak trajna. 12. Iz razlogov pod točko devet je smiselno čim hitreje priti do dopolnjenega in dodelanega projekta ter določiti faznost gradnje Danes lahko le ugotovimo, da začasna rešitev zabredel "Mah" ne pride več v postev, ker se od junija meseca pa do danes enostavno ni dalo ustvariti neke "špice" interesov, j>o napredku na tem področju, čeprav je krajevna skupnost Bevke dobila že dve ponudbi za dopolnitev in dodelavo obstoječega idejnega projekta in sicer od KONO d.o.o. iz Ljubljane in IEI inštituta za ekološki inženiring d.o.o. iz Maribora. Lovil se je namreč nek skrajni rok ko bi še lahko uskladili interese krajanov in investitorjev stanovanj za trg na tem delu Bevk in tako združili kapital za boljšo rešitev. Z usmeritvijo KS Bevke in občine Vrhnika v smeri dopolnitve in dodelave obstoječega idejnega projekta ocenjujem, da bi lahko prišli v kratkem času do zelo konkretnega napredka, pri varovanju voda na Barju. Z projektno rešitvijo pa bi se lahko začelo tudi dejansko delo na graditvi finančne konstrukcije za izgradnjo posamezne faze kanalizacije v tistem predelu Bevk, ki danes sploh še nima kanalizacije je pa zainteresiran, da bi jo zgradil. Ponujajo se različni razpisi za pridobitev finančnih sredstev za take projekte in škoda je, da tega niti ne poskušamo koristiti. Dorečen projekt bi bil prav dobra osnova za vsak tak razpis, ki bi lahko kandidiral tudi v mednarodnem merilu. Možnosti na tem področju pa se še povečujejo, z umestitvijo Ljubljanskega barja v krajinski park in hotenega sožitja z naravo tudi v politiki bodisi na občinski, regijski ali republiški ravni. Posvet o sožitju na zahodnem delu Barja je to lepo pokazal. Janko Skodlar Verd - zona industriale V mlajših letih, ko sem se s sosedi videl več kot enkrat na leto, smo skupaj tekali okoli betonskih stebrov, ki so na sebi nosili ploščad, po kateri so se vozili taki ali drugačni avtomobili. Tam smo sc skrivali, metali jajca v nič hudega sluteče mi-movozeče prikazni, se umaknili pred dežjem in na druge nači-'ne izkroriščali tako nastalo otroško igrišče. Tudi zlato smo odkrili, kresa pa nam niso dovolili prižgati. Kako zanimiv prosto/. Šolanje me je odcepilo od sosedov, pa tudi od navezanosti na to igrišče. Celo tako odvezal sem se, da nisem čutil prav nobene mladostniške nostalgije na ta prostor. Še več, viadukt mi je z leti postal prav nemaren. Novonastali prijatelji iz drugih prostorov so se hitro nasmejali, ko so spoznali moje domače okolje. žMater, sej si reku, da imate bajto zraven viadukta, ampak tole je skor pod viaduktom! Aja, zato tolk pozn vstajaš, ker vam sonce posije šele popoldne!'. Vsa ta leta se mi je viadukt zdel ncvprašljiv kos domačega okolja. Tako pač jc. Prav tako so se mi zdele ne-vprašljive stereotipne face va-ščanov. Taka je pač vas. Sam sem se počutil prav fino, ker sem se zavajal, da nisem del tega. Kriki sosedovih pamžov, stric viadukt, glasni tovornjaki, ropot iz kamnoloma, prah iz kamnoloma, umazana voda iz kamnoloma, dim iz likota. Nič od tega me ni motilo. Drugje sem se zabaval, doma spal. Briga me, če fotr ali pa sosed spet ropota s kosilnico. Ta široko razširjena bolezen po imenu mladostniška nezainteresiranost sc je z odraščajočimi injekcijami začela zdraviti. Uf, če ne bi vrli socialistični planerji izbrali ravno Verd za avtocestno vas, bi tukaj mogoče nekoč celo živel. Hej, na eni strani reka, na drugi gozd, pa še lepi travniki. Takrat so precej hiš podrli in jih preselili na nove prostore, moji predniki pa so uporniško vztrajali na svojih tleh. Kline, še preden so mi odrezali popkovino, je bil ta betonski stvor tu in tukaj se ne da nič pomagat. No, edino, če bi pravo študiral, potem bi lahko kakšen tolar iztisnil iz prepolnih žepov avtocestne firme. Kakorkoli, ko sem se zavedel tega problema, sem ugotovil, da me pa vseeno skrbi za tale prostor na katerem živim. Sploh potem, ko je moj sorodnik prihajal s sestankov krajevne skupnosti popolnoma razburjen. Pogosto sem slišal besede nesposoben, svinjarija, topoumneži, pa tudi besedo župan sem slišal med vsem ostalim. Potem, ko sem se seznanil s to vizijo neokrnjenega prostora pod soncem zraven reke in hriba, sem vedno bolj 'zaznaval moteče dražljaje iz okolja. Tako lep pomladni sončni dan, sinice brnijo nad glavami, potem pa zaropota in se strese. Sinice izginejo, nebo pa preplavi bel oblak. Grrrr, pa kakšno odpraševalno napravo imajo v tem kamnolomu? Ko sem prišel do tiste točke odraščanja v sodobni družbi, da lahko samostojno hodim, kolesarim in vozim, meje zadela še ena neprijetnost, ki si zasluži razlago. Med hiško v kateri bivam in nesrečnim viaduktom se je našel prostor za cesto, ki omogoča, da se razrušeni in izginjajoči hrib Javore distribuira v obliki kamnov in peska po širni Sloveniji. Tem kamnom in pesku se pogosto zelo mudi, da ga zlepijo v asfalt ali kaj drugega, za kar poskrbijo neustrašni tovornjaki. Le-ti se mi zdijo pogosto prepričani, da jc pot mimo naše hiške namenjena ravno in samo njim, zato jc moj odhod od doma pogosto zaznamovan z jezo in strahom. Da pa niso samo tovornjaki neustrašni, aktivirajo svoj pogum še njihovi vozniki v okrepčevalnici pri gasilskem domu. Tako smo prebivalci naše hiše zapadli pod nenehna tveganja, vsaj takrat, ko skušamo zapustiti domače dvorišče, saj se lahko zgodi, da nas na uro obišče kar trideset teh stvorov. No, tovornjaki znajo s svojim ropotom zelo dobro opozoriti nase, zato sem se bil prisiljen odvaditi popoldanskega počitka, kar je hkrati edina svetla točka pri vsej stvari. Javorča je vedno manj, tovornjakov je vedno več, zato so postali dnevno v središču pozornosti.. Z užitkom bi se znebil teh neumestnežev. Sedaj vem, zakaj tiste nespodobne sorodnikove besede, kajti po Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Tržaška c. 1,1360 Vrhnika Tel.: 061/755 121; Faks: 061/754 281 Številka: 3/9-464-53/98 Datum: 4.12.1998 Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA VRHNIKA, v skladu z 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo), ki se v povezavi s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91), uporablja kot predpis Republike Slovenije, na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Ur. list RS, št. 65/98), poziva vse najemodajalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona, to je do 5.1.1999, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Navedene priglasitve, ki so proste takse, je mogoče vložiti pisno ali podati ustno na zapisnik v času uradnih ur v pisarni Upravne enote Vrhnika, Oddelka za okolje in prostor - Črni orel, II. nadstropje. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE Andrej KOS USTANOVLJENO OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV VRHNIKA - BOROVNICA Dne 03.12.1998 je bil v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki ustanovni zbor Območnega združenja slovenskih častnikov Vrh-nika-Borovnica. Po prenehanju aktivnega delovanja Občinske organizacije ZSČ Vrhnika se je izkazalo, da območje občin Vrhnika in Borovnica potrebuje vojaško-strokovno organizacijo, ki bi združevala interese po usposabljanju in izobraževanju častnikov in podčastnikov. Na ustanovnem zboru je bilo tudi izvoljeno vodstvo Območnega združenja slovenskih častnikov Vrhnika-Borovnica: Igor MIKLAVČIČ - predsednik Karel NIKOLAVČIČ - sekretar Joko ČANČAR - blagajnik Ferdinand ROSNAKV - član Janez ČERIN - član Simon SELJAK - član Jože MOLK - član Peter JELOVŠEK - član Vodstvo si je za osnovni cilj zadalo aktivno vključevanje vseh častnikov in podčastnikov v delovanje Območnega združenja slovenskih častnikov Vrhnika-Borovnica. S tem namenom bo tudi delovala pisarna območnega združenja, in sicer od januarja 1999 dalje: vsako 1. in 3. sredo v mesecu v prostorih Izpostave za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, od 15.00 - 16.30 ure. Ob tej priložnosti predsedstvo Območnega združenja slovenskih častnikov Vrhnika-Borovnica vsem častnikom in podčastnikom kakor tudi bralcem Našega časopisa ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO TER ZDRAVO NOVO LETO 1999. pravnoformalni poti se je tega problema težko rešiti, še posebej ob spoznanju, da si eden redkih v tem sranju. Tako sem se iz mladostniškega nezainteresiranca preobrazil v jeznega krajana, ki hoče stvari spremeniti. Saj ne, da bi postal kakšen zagret aktivist, ampak bi napisal pismo županu in on bi stvari zrihtal. Naj premakne viadukt v Borovnico, Liko na Staro Vrhniko, kamnolom pa naj zalijejo z betonom, Cosujejo z ilovico in posadijo ukova drevesa. No, to bo moj program po letu 2000, ko bom kandidiral (šala). Zaenkrat so že bile ponujene realne rešitve problema s kamnolomom, pa so naletele na prazne glave, ups, gluha ušesa. Recimo tista ideja, da bi zli tovornjaki ne vozili skozi mojo vas, ampak bi vstopili v svet kar direktno na avtocesto. Ha, potem bi sc vozili nad našo hišo, a vseeno bolje kot pred njo. Ne samo, da jc ideja propadla, ampak nam bojo za kazen dali še zbirališče svinjarije tja v hrib. Auuu, Vrhniki se obetajo slabe turistične sezone. Turisti na avtocesti, ki ponavadi že tako ali tako izpustijo cestninsko postajo Vrhnika, bodo z dveh strani žrtve nabruhanje-gredočega smradu . Mi, deset ogroženih prebivalcev, žal nismo relevantni volilci za svetlo-lasca, zato si je nujno potrebne glasove pridobil raje z zlatim tlakovanjem najstarejše ceste na Vrhniki. Gregor Petrič Veseli december na Vrhniki Sveti Miklavž obdaril otroke OBISKAL NAS JE SV. MIKLAVŽ Prireditve veselega decembra na Vrhniki so se pričele z Miklavževim sejmom in s prihodom svetega Miklavža. Miklavžev sejem je bil v petek 4. in v soboto 5. decembra na trgu za sodiščem . Najbolj živo, zabavno in zanimivo pa je bilo v soboto, koje v večerni uri prišel sveti Miklavž s svojim spremstvom. Napotil se je iz cerkve Sv. Lenarta, skozi trg za sodišče, na parkirišče pred LOKO. Tu je Miklavža pričakala množica najmlajših, ki so pričakovali zaslužena darila. V spremstvu j so bili še angeli in parkeljni, katerih seje ustrašil marsikateri mladi nadobudnež. Na odru je Miklavž pozdravil vse otroke ter razdelil darila. Njegovo spremstvo pa jc najmlajšim zaigralo kratko igrico. No tudi otroci so razveseli Miklavža in mu malo boječe sem pa tja zapeli ali povedali pesmico. Nato se je Miklavž s spremstvo ustavil še na trgu za sodiščem, kjer je tudi pozdravil in nagovoril najmlajše. Tako je minila prva prireditev "VESELEGA DECEMBRA" na Vrhniki. Miklavžev sprevod je organiziral občinski odbor SKD Vrhnika s številnimi sponzorji, prireditev ob Miklavževem sejmu pa Turistično društvo Blagajna Vrhnika. Na samem sejmu so nastopili čarovnik, mladi pevec Dejan Marin-čič in drugi, ki so pritegnili pozornost najmlajših. Turistično društvo je ocenilo tudi vse stojnice na sejmu, kako so priprav- Miklavž se je ustavil tudi na trgu za sodiščem in pozdravil vse prisotne. ljene, kakšna je ponudba in sploh kakšen jc praznični izgled stojnice. Kot najlepšo stojnico pa so izbrali "stojnico s prodajo čarovnic". Prireditve "Veselega decembra" sc bodo še nadaljevale tja do silvestrskega večera. S.S. "Stojnica s prodajo čarovnic"je bila ocenjena kot najlepša. Voščilo ob novem letu 1999 Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem gasilcem in krajanom Verda vesele božične praznike in zdravo, srečno ter uspešno leto 1999. PGD Verd Vsem krajanom Zaplanc in lastnikom počitniških hišic želimo vesel božič in srečno ter zdravo novo leto 1999. Krajevna skupnost Zaplana Vsem prostovoljnim in industrijskim gasilskim društvom ter krajanom občine Vrhnika in Borovnica želimo vesele božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 1999. Enako želimo tudi sosednjim gasilskim zvezam in njihovim društvom. GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Voščilo ob novem letu 1999 Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem gasilcem in krajanom Verda vesele božične praznike in zdravo, srečno ter uspešno leto 1999. PGD Verd Vabilo k sodelovanju In obisku Jaslic pod Razpotjem Tako kot v letih 1996 in 1997 bomo tudi letos postavljali jaslice v naravnem okolju. Prostor leži v bregu sredi poti med Vrhniko in Horjulom (Razpotje nad Ligojno). Okolje nudi veliko možnosti različnih oblik postavitve jaslic. Vse bralec Našega časopisa, ki jim jc pri srcu ta lep versko-družinski praznik, vabimo, da se nam pridružijo in tudi aktivno sodelujejo. Še posebej vabimo mlade, posameznike in skupine, da s pesmijo, igro in običaji iz svojega okolja prikažejo praznovanje božiča, novega leta in svetih treh kraljev. Z vašimi idejami in sodelovanjem bomo sebi, svojim družinam in prijateljem pripravili lepe božično-novoletne praznike. Nasvidcnje pod Razpotjem Delovna skupina za pripravo jaslic 1998 Vse informacije dobite na tel.: 753-122 Veliki dobrotnik sv. Mikalvž je pripotoval na Vrhniko, kar dvakrat In to na lepih belih snežnih preprogah. Letos je namenil Vrhnieanom več časa; Dva dni. Tako se jc žc v petek dopoldne ustavil na Podlipi v šoli, kjer domujejo drugačni otroci; Otroci, ki potrebujejo neskončno veliko ljubezni in razumevanja, kar ž enako mero tudi vračajo. V isti stavbi so v prvem nadstropju učne delavnice že za odrasle. Tam ustvarjajo prave umetnine; rute, šale, novoletne okraske, voščilnice ipd. Vse to si je sv. Miklavž ogledal, se z njimi pogovarjal in jih v spremstvu angela obdaril. Najmlajši v pritličju so se izkazali s petjem. In to celo s tremi kiticami dolgo pesmico o Miklavžu. Pokazali so risbice, ročna dela in dva velika parkeljila na steni hodnika, ki soju napravili iz kepic zlepljenega papirja. Tudi oni so prejeli ml sv. Miklavža vsaj svojo vrečko /. darili. V malem košku so bila darila pa za njihove učiteljice in varuhinje. Objet z belimi snežinkami seje sv. Miklavž prebijal skozi sneg še v Dom počitka, kjer so ga počakali nekateri oskrbovanci že v lepi na novo preurejeni dvorani v p r i 11 j i č j u. Mnogim je podal roko, sc tudi z njimi pogovarjal in fotografiral. Medtem so angelci razdeljevali darila. Skupaj z dobrotnikom sv. Miklavžem so nato odšli osrečevat težje bolne oskrbovance še po sobah. Ob slovesu je zbranim v dvorani rekel: »Prihodnje leto pa le glejte, da me boste vsi počakali, da ne bo kdo manjkal.« Sam sebi in spremstvu jc pa rekel: Malo smo jim dali, za toliko kolikor smo prejeli!« Ko se jc sv. Miklavž iz petka na soboto s spremstvom nekoliko odpočil, se je ponovno podal na Vrhniko. Kar v cerkev sv. Lenarta. Tam ga jc že čakal zbor angelov in parkeljnov. Pred Loko je pa v soju luči, sveč in snežink ogovarjal najmlajše. Delil je lične pakete, v kate-' rih je bilo vse to za kar so ga malčki prosili ter bili še pred tem zelo pridni. Pred njim so kar pogumno peli, povedali imena in tudi molili. Molitev »Sveti angel« so vsi odmolili skupaj s sv. Miklavžem. Koje zmanjkalo daril je postajalo pred Loko vedno tiše. Razhajali so se. Eni še v varnem naročju staršev. Dobrotnik sv. Miklavž se je poslovil z željo,- da bi mogel prihodnje leto razveseliti prav vse otroke. Morda mu bo pa uspelo. Da je pa bil letos lahko dva dni med nami in z nami in razveseljeval male in odrasle, gre zahvala vsem spodaj imenovanim. EVEX d. o. o proizvodnja in trgovina, VERD - VRHNIKA LOKA - PTC LOKA - SAMOPOSTREŽBA, VRHNIKA NAGODE BOŠTJAN - VRHNIKA JANEZ KOGOVŠEK, MIZARSTVO,, V. LIGOJNA, VRHNIKA ŽITO - VRHNIKA, PEKARNA EDA ŠTEBLAJ - NAPISI - VRH NIKA JANEZ NAGODE, MIZARSTVO, VRHNIKA KOLINSKA - LJUBLJANA, ob svoji ')() letnici EO RT RADE d. o. o. Poti Hrušcvco -VRHNIKA SLAŠČIČARNA - »BREZA« VRHNIKA MERI.AK TONI - CITROEN SERVIS IN PRODAJALNA DR. GRIČ MIZARSTVO VIDMAR, Sinja Gorica-VRHNIKA OREL d, o.o. VRHNIKA MARKIČ ANDREJ - VRHNIKA MEDIC MARKO - Et.EKTRO, VRHNIKA VIRO - PAKIRNI STROJI, POD TIRUŠEVCO - VRHNIKA »NOKUS« POT NA TOJNICE 10, VRHNIKA ANŽE - Janez Stržinar, Hrib - Vrhnika PEKARNA, Anion Baškovč - Vrhnika PEKARNA, Jože Adamič - Vrhnika FRANC JELOVŠEK, elektromehanika BTC Ljubljana in Drenov Grič A-ENTER d. o. o. VRHNIKA ANDREJ TREVEN, Partizanski tabor - Vrhnika JERKOVIČ CVETA - VERD, VRI I-NIKA-. ŠEBEN1K MAJDA - VRHNIKA TRGO SODČEK, Breda Kržič -Vrhnika CANKARJEVA ZALOŽBA, Lošca 5- Vrhnika FOTO STUDIO, Markelj Bogomir -Vrhnika MERCATOR, ul. ft. maja - Vrhnika SAMI ABAZA.I, sadje in zelenjava, ul. 6. maja - Vrhnika GOSTIŠČE MOČ1LNIK in MA-RINČIČ, Jani Marinčič. Verd - Vrhni-kaBOTER, Iranci Pišek - Vrhnika MOLEK PETER - VERD, VRHNIKA SLAVKO GUTNIK - LOG, VRHNIKA GOSTILNA KAVČIČ - DRENOV GRIČ, VRHNIKA Iskrena hvala tudi vsem nastopajočim; angelom_z vodstvom Katarine Gerorii in Špele Langenvalter ter parkeljnom. Enaka zahvala vsem, ki ste jih varovali; šoferjem in gasilcem ter posameznikom, kateri so pomagali vse dni; Anže, Angelo Penko, Albin Nagode, Andrej Tre-ven, Meta Petrač, Anica Žilavee, g. dekan Vinko Podbevšck, g. kaplan Boris Žcrovnik z veroučno skupino ter naša Tinca. OO SKD VRHNIKA V Supermarketu Dragomer nas je v soboto 5. decembra dopoldne obiskal Miklavž. Poklepetalje z malčki, jih presenetil z drobnimi darilci, starše pa povabil na degustacijo sira ementalca, mesnih izdelkov "Jazon " ter na kozarček "Andrejevega vina ". Miklavž pa je poskrbel tudi za darilo kupcem. Pred odhodom v Mlečno trgovino, je Vas, cenjene stranke, povabil k nakupu v trgovine Kmetijske zadruge Vrhnika in zaklicali Nasvidenje prihodnje leto! PREJELI SMO Naj se ne pozabi! Kljub večkratnim ustnim in pisnim opozorilom v lanskem in letošnjem letu sem prisiljen, da KUD Ligojna in predsednika Martina Novaka ponovno spomnim na neizpolnitev dogovorjenih obveznosti iz 1. 1996 ob prireditvi prvih "živih" jaslic v Ligojni. Sredstva, delo in ideje, ki sem jih vložil v pripravo jaslic, mi niso bila nikoli v celoti priznana. Odstopil sem tudi delno opremljeno zemljišče, sodeloval pri tehnični pripravi prostora in bil skupaj z družino in s svojim tropom ovac tudi aktivni udeleženec. Smatram, da je dogovorjena odškodnina (je še ni) minimalna glede na pridobljeni dohodek, ki jc po pripovedovanju člana KUD Ligojna znašal v letih 1996-1997 okoli 4.000.000,00 SIT. Ob tej priliki vas ponovno pozivam, da mi vrnete jasli, ki so mi bile odtujene okoli 20. decembra 1997. Nc pozabite, da so bile prve "žive" jaslice postavljene na zemljišču, ki ga pravnomočno posedujem. Velika Ligojna, 7.12.1998 Valentin Ogrin Turistično društvo a tgg g- i 99 g VABIMO VAS, DA OBIŠČETE BOŽIČNO-NOVOLETNISEJEM 22. in 23. decembra na trgu za sodiščem od 10.00 - 20.00 ure v torek 22. 12. ob 17. uri bo prišel na sejemski prostor DEDEK MRAZ v sredo 23. 12. ob 17. uri bo prišel na obisk še BOŽIČEK ob 18. uri se bo predstavil žongler Ali Oba sejemska dneva vam bo na voljo bogata ponudba raznovrstnih izdelkov primernih za prihajajoči čas obdarovanja. PRIČAKUJEMO VAS TD BLAGAJANA NOVOLETNA LOTERIJA TD BLAGAJANA TD Blagajana je skupaj s svojimi sponzorji tudi letos pripravila novoletno loterijo. Žrebanje dobitkov se bo pričelo l.l.ob 1.00 uri. Nagrade so prispevali: COMING AUTOTRADE KARA IUV EVEX ZLATARSTVO LANČIČ MOGOTA KMETIJSKA ZADRUGA LIKO ŽGANJEKUHA KRŽIČ OREL ŽGANJEKUHA ŠUŠTERŠIČ DANFOS TRATA ZALOŽBA KARANTANIJA Glavni dobitki so trije: barvni TV aparat Daewoo - COMING bon v vrednosti 96.000.-SIT - AVTOTRADE - Baje paket presenečenja - KARA - Marinčič in še 19 vrednih dobitkov Srečke novoletne loterije TD bodo naprodaj na stojnici TD Blagajana na trgu za sodiščem od 15.12. dalje. Srečke boste lahko kupili tudi v turistični agenciji COM-TAR in PAV. Kupone s srečk boste lahko oddali v boben, ki bo na trgu za sodiščem 31.12. 1998 od 22.00 ure dalje do pričetka žrebanja. Izžrebane številke bodo objavljene takoj, ter v Našem časopisu. Dobitniki nagrad, bodo lahko dvignili dobitke v času žrebanja in do 30. januarja 1999 v pisarni TD Blagajana, Cankarjev trg 8, prvo nadstropje. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER OBILO POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU "Dogodek leta" Foto posnetek "uspešne predelave" (sežiga) prvega pridelka industrijske konoplje v naših krajih. Davkoplačevalci naj vedo, kako se kuri njihov denar. SLOVENSKI KRŠČANSKI MMOKRATI ČLA9{} 0'BČlHš'KEQA O'MO-RA ST%AXlXE » SLOVE91-S%1'H 'mšČWXSX!'X iyE9vtO%'J{ATOV Z ■l\R:>l:XTA7~SE ZAHVALJUJEMO VSEM VOLILCEM, 'TISTIM, XI STE ZA LETOŠNJE LO%AL^E VOLITVE ODŠLI 'HA VOLIŠČA. IH. VOLIL I. TA %0 STE 'DO'DAL l % lZG'RA VJtHHj'KA 9{a Vrhniki, dnt 12. Dec. 1998 VOŠČILO <£<1\WV VS&KZMll 'POS'E'B'EJ Ž/ELIMO, (DR T'EJ^S'EHO 'BOŽIČNI (S%^Z'H}%1 Z 'ROJSTVOM V^piŠT.gA OVKEŠ'EVtl'KA: iMl% VESZLJT, I9£QLAgOSLOV9&Sfl*E(l7 VlČESL cTtL%VS'L D9il VO&lfeM LTfTtl 1999 00 SX!P V%?tHl'KA Škoda velikih padavin ocenjena Hudo novembrsko deževje je pustilo posledice predvsem na številnih lokalnih in občinskih cestah. V občini Vrhnika je bilo največ škode narejene v Krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje in to na lokalni cesti Podlipa - Smrečje -Žiri. Po prvih ocenah je na vseh občinskih cestah nastala škoda v višini 30 mio. Od tega prav 20 mio na že omenjeni cesti proti Zircm. V zgornjem delu Smrečja blizu gostilne "KASARNA" je prišlo do udora ceste ("na plazniku"), tako da je bil promet otežkočen in enosmeren. Sledila je hitra prva sanacija udora ceste, kije stala 2 mio SIT. S tem so omogočili prevoznost. Za trajno sanacijo tega odseka ceste pa bo potrebno pridobiti mnenje strokovnjakov, saj je to področje znano kot zelo plazovito. Tako da računajo na to sanacijo že v poletnih mesecih leta 1999. S.S. Danes, jutri, vsak dan ■ z vami... ... se je glasil naslov neke naše politične stranke pred volitvami. Tudi mi, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dragomer - Lukovica, se čutimo z vami povezani vse dni, še posebno pa v nesreči. Kmalu bomo praznovali našo tretjo okroglo obletnico. Proslavili jo bomo, če bo vse prav, v avgustu prihodnje leto. Že zdaj vas opozarjamo na slavje, ki ga načrtujmo. Toliko o tem. Radi pa bi se zahvalili za sodelovanje v preteklem letu vsem gasilcem in gasilskim društvom naše občine, Občinski gasilski zvezi še posebno, pa tudi društvom sosednjih občin: Brezovice, Vnanjih Goric, Notranjih Goric, Bevk, Blatne Brezovice in Loga. Vsem želimo obilo uspehov in sodelovanja z vami. Vsem srečno in veselo novo leto 1999 -Na pomoč! Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica Posvet na temo: DAVEK na dodano vrednost Nova Ljubljanska banka Podružnica Vič - Notranjska je 20. novembra 1998 na Vrhniki or- Pogosto je izbira darila nerešljiva uganka. Odslej lahko na dopadljiv način podarite denar! V poslovalnicah Nove Ljubljanske banke kupite darilni ček z vpisanim zneskom, ki ga določite sami. Podarili ga boste v prijaznem ovitku in na priloženi vizitki zapisali svoje najboljše želje Vesele božične praznike in srečno novo leto 0 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Vič - Notranjska ganizirala strokovni posvet na temo uvedba davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost je zelo zahtevna davčna oblika, saj zahteva pripravljenost davčnih zavezancev na eni strani ter pripravljenost davčne admini--stracijena drugi strani. Nepripravljenost na davek na dodano vrednost lahko pomeni izpad prihodka za davčnega zavezanca. Predavatelja dr. Bojan Škof in Damjan Špes sta obravnavala naravo in delovanje davka na dodano vrednost. Podrobneje sta predstavila predvidene davčne stopnje, davčne oprostitve, delovanje malih podjetij v obdavčitvi z davkom na dodano vrednost in davčne utaje. Sistem davka na dodano vrednost je uspešen le, če je dobro pripravljen in se ga dosledno izvaja, zato predavatelja nista izpustila empiričnih ugotovitev držav Evropske unije in ostalega sveta. Več kot sto slušateljev je tak način partnerskega odnosa med komitenti in banko toplo pozdravilo. Aktualna tema in kvalitetna predavatelja so pritegnili pozornost naših strank tudi v Logatcu in Cerknici, v januarju prihodnjega leta pa načrtujemo podoben posvet tudi v Ljubljani. Želimo vam vesel božič ter srečno in uspešno novo leto. SO Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Vič - Notranjska Nova Ljubljanska banka namenja sredstva, ki bi jih uporabili za nakup in pošiljanje novoletnih voščilnic, Unicefovi dobrodelni akciji Prisluhnite klicu. Z našim prispevkom bomo tako pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni - otrokom. OBČINA VRHNIKA Tržaška c. 1,1360 Vrhnika Telefon: 061/ 755 121 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. SVETOVALEC II - PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: - univerzitetna izobrazba pravne smeri ali visoka upravna šola - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit ali preizkus iz ZUP-a - usposobljenost za delo z računalnikom 2. REFERENT I "Pogoji: - višja izobrazba (VI. stopnja) gradbene smeri - najmanj 3. leta delovnih izkušenj - strokovni izpit ali preizkus iz ZUP-a - usposobljenost za delo z računalnikom 3. SODELAVEC I Pogoji: - srednja izobrazba (V. stopnja) gradbene smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit ali preizkus iz ZUP-a - usposobljenost za delo z računalnikom Delovno razmerje pod 1, 2, in 3 bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. PREJELI SMO: Tudi otroci so potniki na avtobusu Ljudje se vozimo z avtobusom vsak dan. Med nami se kot potniki v avtobusu pomešajo tudi šolarji, ki se vozijo v šolo in nazaj domov ali pa se peljejo domov z obiska interesne dejavnosti. Ura je sedem zvečer. Četrto-šolka se vrača z Vrhnike, bila je na krožku atletike. Postavi se k vratom za izstop na Drenovem Griču. Sprevodnik bere časopis, voznik pa deklice ne opazi... Avtobus pelje naprej. Deklica se prestraši, ne ve, kaj bi naredila in čaka, da bo avtobus ustavil na naslednji postaji. Avtobus pa pelje tudi mimo postaje na Lesnem Brdu... Deklica sc prestrašena začne pomikati proti vozniku in vpraša, če avtobus ne ustavi na Drenovem Griču. Voznik jo vpraša, kje je stala. Deklica že napol v joku odgovori, da pri vratih. Vpraša jo, če bi izstopila ob cesti. Deklica skomigne z rameni in že stoji v temi ob cesti, daleč od domačega kraja. Ne preostane ji ničesar drugega, kot da teče ob cesti in se joče. Boji se nasproti vozečih .se avtomobilov, ki drvijo mimo nje. Vsa objokana je končno le prišla domov in to dobro uro pozneje, kot smo jo pričakovali. Ne morete si misliti, kaj vse smo podoživljali v tistem času. Kaj se ji je pripetilo, kje naj jo iščemo? Hvala bogu, nič seji ni zgodilo. Kaj pa če bi se? Otroci niso še odrasli, tega bi se morali še posebno zavedati delavci v potniškem prometu. Če se zgodi še kdaj kaj podobnega, je treba najti ustrezno rešitev, ne pa šolarko postaviti na cesto in naj se znajde, kot ve in zna. Namen tega članka ni v tem, da bi kar počez obsojala potniški promet in zaposlene v njem, temveč naj pripomore k večji varnosti naših otrok tudi tedaj, ko niso v spremstvu staršev. Ravno vozniki in sprevodniki na avtobusih bi morali biti do otrok še posebno pozorni. Zato jih pozivam, naj otrokom pomagajo, naj pazijo, kako otroci vstopajo in izstopajo iz avtobusov in ne da jih na milost in nemilost prepustijo njihovi iznajdljivosti. Že tako je preveč nesreč na naših cestah, v katerih so žrtve tudi otroci. Tisti dan se mi je globoko vtisnil v spomin in ne bi ga rada še kdaj podoživela. Prav tako pa ne želim, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi kateri koli materi. Jožica Ciber Iskra Antene d.o.o. Podjetje anten in elektronskih naprav Idrijska c. 42, Vrhnika Objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA STROJEV -HASTAVLJALCA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: šola za poklic strojni mehanik vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zaželjene so izkušnje pri delu s stroji za obdelavo plastike. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na navedeni naslov. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu 061/754-079. POGOVOR Z ROJAKI Srečanje s patrom Jožetom Cukaletom Muzejsko društvo Vrhnika in Zveza kulturnih društev Vrhnika sta pripravili še en zanimiv in nepozaben večer pogovora z rojaki, ki je postal že neka stalnica kulturnega dogajanja na Vrhniki. Med Vrhničane je prišel pater, misijonar, pesnik in rojak Jože Cukale. Mala dvorana Cankarjevega doma je bila nabito polna številnih Vrhniča-nov, ki so prišli na pogovor s svojim rojakom. Prireditev je bila v četrtek 26. novembra in pogovor z Jožetom Cukaletom je vodil pater Jože Kokalj. Za popestritev večera pa je poskrbel oktet Raskovec in dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki je predstavil nekaj najbolj značilnih pesmi vrhniškega rojaka. Pater Jože Kokalj je Jožeta Cukaleta predstavil kot pisatelja, slikarja in misijonarja. Še posebno je zanimiva misijonarska pot, katero je pričel leta 1950 v Indiji pri svojih Bengal-cih. Do sedaj je izdal dve knjigi prirasel k srcu. Podobno kot njegovemu slavnemu rojaku Ivanu Cankarju, ki se je na svojo Vrhniko stalno vračal z neizmerno ljubeznijo in tudi grenkobo, k slehernemu njegovemu kotičku, tako polnem skrivnostne lepote. Usoda Cukaletove družine je precej podobna Cankarjevi. Tudi njegov oče je bil krojač in je moral v Ameriko, da je potem s težko prisluženim denarjem postavil dom za družino sedmih otrok. Tako je pesnik že v otroških letih slišal za razsežnosti zdomstva. Morda je pozneje prav to vplivalo na njegovo odločitev za indijski misijon. Že leta 1938 je v Slovencu objavil pomenljivo pesem "O, domovina, ti si kakor pelikan", v kateri je po cankarjan-sko izrazil svoje domovinsko čustvo. Tako kot Cankar se je tudi Cukale moral napotiti po "cesarski cesti" v svet. Najprej v Ljubljano, kjer je obiskoval slovito gimnazijo v Šentvidu in se Prvi z leve je vrhniški rojak, pater, pesnik, slikar in misionar Jože Cukale, zraven njega pa njegov prijatelj pater Jože Kokalj, kije vodil pogovor. Polna mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, je pokazala da je vrhniški rojak resnično še vedno priljubljen in poznan. pesmi: Naj se te s pesmijo dotikam in Pogovori ob Gangesu. Redno je pisal številne članke, črtice, eseje in pesmi, katere je objavljal v različnih revijah in časopisih že od leta 1934 dalje pa do današnjih dni. Zanimiva predstavitev se je kar prehitro končala ter nadaljevala v pred-verju Male dvorane Cankarjevega doma v prisrčnem nevezanem programu, kjer je misijonar pokazal neizprosno energijo komuniciranja s svojimi znanci, rojaki, Vrhničani. O samem življenju in delu Jožeta Cukaleta pa je zapisal Ciril Bergles (zapis iz knjige: Naj se te s pesmijo dotikam) ter med drugim poudaril: "Jože Cukale se je rodil aprila leta 1915 na Vrhniki. Ta "prečudni kraj", ta prelestni delček slovenske zemlje, mu je za vedno nato v nemirnih letih, ki so napovedovala novo apokalipso, pripravljal na svoje dušnopastir-sko delo. Vrhniški študentje so takrat izdajali svoje glasilo Močilnik. V njem najdemo tudi Cukalove pesmi, med njimi "Božič 1940", iz katere veje temna slutnja dogodkov, ki so potem pretresli svet. Cukale je vojno preživel kot kaplan v Gornjem Logatcu. Vsa vojna leta je bil v navzkrižnem ognju. Slovensko ljudstvo je bilo razdvojeno, razboljeno in v nerazložljivem sovraštvu. Sredi vsega tega je bil mladi kaplan Cukale, zavezan Bogu in Ljudstvu. Videl je, kako so Italijani pošiljali naše ljudi v taborišča, kako so umirali mladi nedolžni ljudje, kako so nasilne smrti končali nekateri njegovi duhovni vzorniki. Maja leta 1945 se je Cukale umaknil čez Ljubelj v Trbiž. Tam je najprej prestal hudo bolezen, potem pa je bil nekaj časa kaplan v treviški škofiji. Od tu ga je pater Žibert povabil na duhovne vaje v Rim. V tihem premišljevanju se je zadnji dan duhovnih vaj odločil za azijski misijon. Leta 1946 je stopil v jezuitski noviciat. Odločitev je bila boleča, saj je pomenila trganje korenin z domovino, z njenim ljudstvom, kateremu je nameraval služiti vse življenje. Zdaj se je odpravljal v svet z razsežnostmi, ki jih je komaj slutil. Iz Rima je odšel v Pagani blizu Neaplja in od tu je odpotoval proti Indiji, proti Ben-galiji, ki je pozneje postala njegova druga domovina. Ta je osmislila njegovo misijonsko poslanstvo, vznemirila pa je tudi njegovo pesniško dušo. Šestega maja leta 1950 je Jože Cukale stopil na indijska tla. Cukalova poezija zanimivo bogati slovensko poezijo zadnjih štiridesetih let. Nastajala je iz posebnih vsakdanjih in duhovnih preizkušenj. Iz globokega občutenja najbolj vsakdanjega, a hkrati iz zavesti o prisotnosti Absolutnega. Daleč od doma in slovenskega literarnega vrenja. Toda Cukale je vendarle vsa ta desetletja na svoj način ostal povezan z domovino, s popkovino materine besede. Poezija mu je pomagala premagovati silno domotožje po domovini, po rodnem kraju, po domačih ljudeh. Notranje ga je povezovala z duhovnim bistvom slovenstva, ki je in ostane , neka preprosta in vdana vernost, svojevrstna moč vztrajanja na tem koščku sveta. Cukale je tudi slikar. Slikati je začel, ko je "zasledoval skrivnosti narave, božje prisotnosti v njej, v barvah, zvokih, simbolih luči in teme". Morda od tod to razkošje barv v njegovi poeziji. Prevladujejo zlate in modre barve, pa tudi črne in rdeče. Veliko beline nosijo oblaki in jadra. Vode so srebrne. In skale so srebrne. Barve so tako čiste in tako sugestivne, da se pesnik sprašuje: "Kdo upal bi, moj Bog, /v ta baker, v to zlato/ z nečistimi željami?" V takem Stvarstvu se pesnikova duhovnost neprestano krepi. Kot daje na nenehnih duhovnih vajah. Ob tem stopijo socialni problemi vendarle nekoliko v ozadje. Misel na Večnost odvzame vsakdanjim stiskam bolečo ostrino. Tudi v trpljenju in siromaštvu je neki Smisel. Iz daljne Indije se pesnikova misel neprestano vrača domov, k svojim, k slovenski Usodi. Po toliko letih bivanja v tujini pesnik odkriva silno moč domovinskega čustva, na kar lepo kaže pesem "Domovina". Zdaj se vračajo spomini na mater, na rojstno hišo, na domače praznično leto. Kot nekdaj odhaja na božje poti. Njegovo domovinsko čustvo je boleče, a polno nežne, razumevajoče ljubezni. Čeprav se je pesnik moral umakniti v tujino v prelomnem povojnem letu, nikoli ne obtožuje. Njegova pesem o slovenski spravi je resnično iskrena in poštena. Samo odpuščanje in ljubezen, ne meč in znova odprte rane, nas lahko odrešita in spet združita." Pater Cukala seje 28. novembra, preden je odšel v domovino, obiskal še Borovnico in se po maši srečal z vsemi, ki so radi prisluhnili njegovi besedi. Vabimo vas na božični koncert OKTETA RASKOVEC, ki bo na praznik Sv. treh kraljev, v četrtek, 6. januarja 1999 ob 19.30 uri v cerkvi Sv. Lenarta na Vrhniki. Vstop prost! LETO KULTURE V TURIZMU Vrhnika zopet dobila priznanje Turistična zveza Slovenije vsako leto prireja številne prireditve na temo "Moja dežela - lepa,urejena in čista". V ta namen pripravijo ocenjevanje različnih krajev, mest, organizacij in ustanov, vse z namenom popularizirati turistično dejavnost, ki naj bi postala v zavesti vsakega človeka, da postori, kar je v njegovi moči za lepšo in turistom prijazno Slovenijo. Turistična zveza tudi vsako leto poimenuje leto turistične aktivnosti različnih panog. Tako je bilo lansko leto "leto kulture v turizmu". Namen je bil v smislu povezovanja kulture in turizma, ki naj bi delala z roko ob roki, saj vemo, da so številne kulturne prireditve tudi namenjene povečanju turistične dejavnosti v posameznih krajih. Ob koncu te aktivnosti pa se oceni posamezna dogajanja in ustanove, kaj so naredile v preteklem letu. Po oceni aktivnosti v letu kulture v turizmu je Turistična zveza Slovenije na tradicionalnem GOSTTURU v Mariboru podelila priznanja za uspešno povezovanje kulture in turizma. Med dobitniki priznanj je bila tudi Zveza kulturnih organizacij Vrhnika in Ranč Kaja in Grom iz Zaplane. Obrazložitve za obe priznanji pa sta bili: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA z izjemnim posluhom in organizacijsko spretnostjo uspeva organizirati večino kulturnega dogajanja v svojem kraju. V Cankarjevem domu se zvrstijo nastopi številnih domačih in tujih umetnikov, zgledno pripravljena muzejska zbirka v Cankarjevi rojstni hiši na Klancu pa privablja veliko obiskovalcev. ZKO Vrhnika je v letu kulture v turizmu organizirala tudi odmevno okroglo mizo na temo Kulturna dediščina, vezana na življenje in delo velikanov slovenske zgodovine in kulture. RANČ KAJA & GROM, ZAPLANA je z veliko požrtvovalnostjo, odpovedovanjem, osebnim angažiranjem in trudom uspel organizirati živ prikaz srednjeveških viteških iger, s katerimi skoraj v vseh večjih krajih dopolnjujejo turistično ponudbo. Od skromnih začetkov danes celovito predstavljajo življenje v srednjem veku na viteških turnirjih, tudi s srednjeveško tržnico in prikazom tedanje obrti, s čimer na privlačen in slikovit način obujajo našo zgodovino in kulturno preteklost. Obema dobitnikoma želimo še naprej uspešno povezovanje s turizmom ter iskrene čestitke. S.S. SPOMINSKA OBLETNICA 80. letnica smrti Ivana Cankarja 11. decembra 1998 je minilo natanko 80 let, kar je umrl eden največjih Vrhničanov, pisatelj Ivan Cankar. Na dneve pred 80 leti pa nas spominja naslednji zapis (Marta Rijavec): "V Narodni dom se je zgrinjala množica ljudi, da se poslovi od največjega slovenskega pisatelja. Ob krsti na mrtvaškem odru je stala častna straža v sokolskih uniformah. Obred slovesa se je odvijal na ploščadi pred Narodnim domom, opravili so ga: duhovnik, za vozom s krsto, ki ga jc peljalo šest konj, se je vil dolg sprevod, skupine zastopnikov društev in delegacij z zastavami in venci, množica preprostih ljudi v črnini in rutah, šolska mladina z rožami in venci, imenitni Sokoli in Orli v svojih uniformah, gospoda s cilindri na glavah. Dekleta so v tem dolgem in veličastnem sprevodu nosila veliko število lovrovih vencev, prav toliko, kolikor knjig je napisal pokojni Ivan Cankar. Ko seje sprevod pomikal mimo Opere, so se s poslopja gledališča oglasile pokojniku v slovo fanfare žalne koračnice..." Prav na ta dan, v petek 11. decembra, pa je Zveza kulturnih društev Vrhnika pripravila spominsko obletnico, z recitalom Cankarjeve umetniške besede. Prireditev je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, kjer seje zbralo kar veliko število poslušalcev. Recital so izvajali učenci osnovne šole Tabor in učenci glasbene šole iz Logatca, izbor besedil pa je pripraila njihova učiteljica slovenščine Andreja Mihevc. Uvod v recitalni večer je pričela Marta Rijavec, ki je pozdravila vse prisotne in svoj nagovor zaključila: "Danes po 80. tih letih pa se na Vrhniki spomirrjami pisatelja Ivana Cankarja, našega vrhniškega rojaka, z njegovo umetniško besedo, ki ji čas ni odvzel niti pomena, niti sijaja njegove duhovne moči. " Program je povezovala Sonja Polanec. Za zaključek pa je poskrbela gledališka igralka Lenča Ferenčak z odlomkom iz Cankarjeve črtice Gospa Judit. Seveda pa se le moramo ustaviti tudi pri izvajalcih "RECITALA", ki so navdušili vse prisotne ter nam predstavili Cankarja tudi v njegovi poglobljenih otrokovi duševnosti, saj je na to temo napisal veliko svojih črtic. Prav gotovo pa je, daje avtorica recitala znala izbrati prava besedila iz Cankarjevih avtobiografskih črtic, kjer slika svoje bedno otroštvo in šolarje na Vrhniki ter osamljenost revnega študenta v Ljubljani. Recital Mladi logaški ustvarjalci so predstavili recital umetniške besede Ivana Cankarja. Utrinek iz delovne spominske sobe. je namenjen mladim in starejšim, a predvsem mladim izvaja-lecem, ki so znali prikazati Cankarjevo otroško poglobljeno miselnost, ki ne bo nikdar izumrla, saj je in bo vedno aktualna. Ob tej priliki izvajanja recitala je bila celotna umetniška beseda Ivana Cankarja predstavljena v knjižici "Recital umetniške besede Ivana Cankarja". Knjižico vseh predstavljenih besedil je založila ZKD Vrhnika, ilustrirala jo je Da-šenka Frece, spremno besedo je dodal prof. Silvo Fatur, besedila pa je zbrala avtorica recitala Andreja Mihevc. Na koncu celotne spominske prireditve pa je bilo predstavljeno še 10 novih razglednic z nizom motivov o pisatelju Ivanu Cankarju. Vse razglednice je izdala Zveza kulturnih društev Vrhnika, pri dveh pa je bil sozaložnik Cankarjev dom iz Ljubljane. Pet razglednic predstavlja motive Cankarja, ki so jih iz gline zgnetli učenci osnovne šole Ivana Cankarja pod mentorstvom akadmeskega slikarja Dušana Muca. Ti učenci pa so bili: Dejan Janjič, Maja Švigelj, Katja Dalič, Boštjan Dobrovo-ljc in Lidija Mrzlikar. Dve razglednici predstavljata fotografiji Cankarja iz leta 1918 fotografa Avgusta Bertholda, ena razglednica pa je Smrekarjeva ilustracija iz knjige Krpanova kobila, zadnji dve razglednici pa predstavljata naslovnice Can-karjeveih prvih dramskih knjižnih izdaj v obdobju od 1900 dol922 ter naslovnice prvih proznih knjižnih izdaj od 1.1899 do leta 1920. Gotovo so nove razglednice zanimiva pridobitev kulturno - turfstične ponudbe Vrhnike. Na dan spominskega jubileja Cankarjeve smrti je bil tudi organiziran DAN ODPRTIH VRAT Cankarjeve spominske hiše. Prav v tej rojstni hiši je Cankar preživel svoje otroštvo, od koder so nastale številne črtice s pogledom na to življenje na klancu siromakov. S.S. Mešani pivski zbor Sv. (Pavla vas vljudno vaSi na koncert boiilnih pesmi na Štefanovo, Z6.12.1998, ob 19. uri, v cerfan sv. 'Savla na Vrhnifa. Uspela razstava kiparskih del "Kiparske delavnice Kamen" na Drenovem Griču Kiparji amaterji so teden dni ki-parili v Rudarjevem kamnolomu -Naravnem spomeniku na Lesnem Brdu v organizaciji Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Vrhnika. Svoja dela so mesec dni kasneje razstavili v dvorani Gasilskega doma na Drenovem Griču organizaciji Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Drenov Grič - Lesno Brdo, Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo in osnovne šole Log Dragomer. Prvič smo imeli priliko v domačem kraju videli izdelke kiparjev, ki so ustvarjali na domačem, našem terenu, sicer pa je bilo to že tretje po vrsti. Ustvarjalo jc 11 kiparjev umetnikov pod strokovnim vodstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar. Prostor v dvorani na Drenovem Griču je bil kot nalašč za organizacijo lepe razstave. Kiparji so bili navdušeni nad postavitvijo in osvetlitvijo. Kiparski izdelki so dajali enkraten pogled v sredino dvorane. Izdelki so bili postavljeni kot otok v sredini, prav v sredino pa smo postavili tri večje skale - kamen, iz katerega so kiparji oblikovali svoje izdelke. Ti kamni so bili: rdeči ali rožnati apnenec, črni ali sivi ap-, nenee. Mladi geologi so ves čas spremljali delo kiparjev in izdelali raziskovalno nalogo, v kateri so vsakega kiparja posebej predstavili in dodali še njegovo fotografijo. S temi stranmi iz raziskovalne naloge so opremili postavke in na vsakega nalepili predstavitev. Ob strani pod odrom so postavili Mladi geologi vse štiri raziskovalne geološke naloge s plakati, fotografijami, kiparskim orodjem in bilteni, kijih jc izdala Republiška zveza prijateljev mladine iz Ljubljane. 6. novembra 1498 je bila otvoritev omenjene razstave in na veliko veselje nas vseh, so prišli vsi kiparji in pripeljali svoje izdelke. Šc bolj navdušeni pa smo bili nad tem, da se je otvoritve udeležilo veliko ljudi, tako vabljenih gostov kot domačinov. Zelo smo bili veseli, še vam bomo pripravili podobne kulturne dogodke. Razstavo je odprla ga. Marta Rijavec, strokovna sodelavka Področnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti na Vrhniki, nekaj besed jc povedala tudi ravnateljica osnovne šole Log Dragomer ga. Karolina Keg-levič, o raziskovalni dejavnosti na osnovni šoli Log Dragomer . Ga. Andreja Koblar Perko se je zahvalila za organizaciji razstave in podarila mladim geologom z osnovne šole Log Dragomer zbirko kamnin. Zelo smo jc bili veseli, saj mladi geologi zbirajo vse mogoče kamnine tako na domačem področju kot od drugod. Oblikujejo dve zbirki kamnin in sicer eno v šoli eno pa pri Društvu za varstvo naravne in kulturne dediščine "Meček" na Drenovem Griču. Zelo uspešni smo pri tem. Raziskovalno nalogo KIPARSKA DELAVNICA "KAMEN" so na otvoritvi razstave tudi predstavili in vsakemu od kiparjev podarili kopijo raziskovalne naloge, tako tudi našemu županu gospodu Vinku Tomšiču, ravnateljici osnovne šole Log Dragomer gc. Karolini Kcg-levič, predsedniku Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo in gospodu Milanu Vesclinoviču, predstavniku podjetja Mineral, kije veliko prispeval k vsemu. Posebaj moramo omeniti našega župana, ki si vedno vzame čas za nas, ki zna ceniti naše delo, trud, ki ga vlagamo v svoje delo. Uspehi ne prihajajo kar tako. Daje prireditev v celoti uspela je poskrbel kvartet "Raskovcc", kateremu sc lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo sc tudi našim stalnim sponzorjem tako Mesariji in gostilni Kavčič, pa Pizzi Griči in prodajalni sadja Marolt. Nikoli nam ne odrečejo pomoči, obenem pa omogočijo pogostitev vabljenih ljudi, v tem primeru kiparjev. Največja zahvala pa velja Krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo za finančno pomoč, saj brez te pomoči ne bi mogli podariti kiparjem nalog, katere je enkratno oblikoval gospod Marjan Podobnik. Hvala za razumevanje tudi gospodu Francetu Jclov-šku, kateremu želimo, da bi še v bodoče tako uspešno vodil našo Krajevno skupnost in tako dobro z nami sodeloval. Skupno smo sposobni narediti zelo veliko, kar bo nedvomno krajevnega pomena. Razstava kiparskih del je bila odprta ves teden od 6. - 13. novembra. Na razstavi so vsak dan dežurali člani skupine Mladih geologov in člani Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine "Mcčck". Neverjetno veliko ljudi sc je v tem tednu zvrstilo okoli kipov, okoli 40(1 jih je bilo. Sem štejemo tudi šolo in vrtce, ki so si v ta namen organizirali Kulturni dan. Zelo smo bili radovedni. Osmošolci so imeli naravoslovno -kulturni dan in si ogledali tudi prizorišče ustvarjanja - Kuclarjev kamnolom. Z njimi so bili isti dan tudi "vrstniki" iz vrhniških vrtcev. Za izčrpno poročanje o uspeli razstavi pa jc TV Slovenija tudi posnela uvodno prireditev, posnetek jc že bil predvajan. Ker sc na Drenovem Griču neprestano kaj dogaja, so nam televizijci obljubili, da bodo prišli večkrat in zanimive stvari posneli. Hvala gospe Dragici Breskvar s TV Slovenija. Hvala tudi gospodu Marjanu Žvabu za pripravo pogostitve, enako gospe Stanki Koprivcc, pa Janku Koprivcu in Juretu Pctraču za tehnični del priprav, hvala vsem. V knjigo vtisov sta zapisala obiskovalca MATIC in OTA: "Navdušen sem nad tem, kar je čudovitega zrastlo nad pravljičnimi aragonitnimiježki, ki so skriti nekaj metrov nižje!" Prispevek pripravila: Tonka Pcrmoscr Zvab Mentor mladih geologov in predsednica za varstvo naravne tri kulturne dediščine "Meček" Drenov Grič - Lesno Brdo Otvoritev kiparske razstave "kamen " FOLKLORNA SKUPINA L I G O J N A Komorni orkester Vrhnika in Mešani pevski zbor MAVRICA s pevkami in pevci iz Horjula obveščamo vse ljubitelje tradicionalnih novoletnih koncertov, da bo Novoletni koncert 99, ki so ga pripravili, poleg pevcev, pevk in članov orkestra: - dirigent Marko Fabiani, - zborovodkinji: Asta Jakopič in Darinka Fabiani - ter zanimivi solisti, potekal po naslednjem razporedu: - 27.12.1998 ob 18.uri v Kulturnem domu HORJUL, - 3.1.1999 ob I8.uri v Osnovni šoli BOROVNICA, - 6.1.1999 ob 19.30 v Slovenski Filharmoniji LJUBLJANA, - 9.1.1999 ob 17.uri in 20.uri v Cankarjevem domu VRHNIKA. Predprodaja vstopnic bo na Turističnih agencijah: PAV Vrhnika in COM TAR Vrhnika, in sicer od 26.12.1998 naprej. Vljudno in prisrčno vabljeni ter SREČNO NOVO LETO 1999! Za pripravljalni odbor Slavi Stirn. OB 20. OBLETNICI S PRIJATELJI Praznovanje 20. obletnice delovanja Folklorne skupine LIGOJNA je že mimo, čeprav je bilo v zadnji številki Našega časopisa objavljeno vabilo. Malo pozno, kajne? Zaradi predvolilnega časa ni bilo prostora v prejšnji številki, da ne bo pomote. Za tiste, ki niste bili pravočasno obveščeni o naši prireditvi, vam sporočamo, da bomo del našega programa ponovili, seveda brez naših prijateljev, članov gostujočih folklornih skupin iz Jurovskega Dola in Dragatuša. Zelo daleč so in ne morejo priti kadar koli. Prireditev je zelo uspela glede na odzive in odobravanje obiskovalcev, ki so pridno napolnili Veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Posebno navdušeni so bili ljubitelji folklore nad sceno. O b tem velja omeniti, da so imeli člani Folklorne skupine Ligojna nemalo težav, da so kozolcev naravni velikosti postavili na oder. Veliko jim jc pomagal mizar Janez, ki jc skrbno pripravil celoten "projekt". Preostali del scene pri prikazu ljudskega običaja LIČKANJA KORUZE ali SLAČENJA KORUZE, kot pravijo v Ligoj-ni, jc deloval zelo polno in domače. Kar veliko koruze je bilo treba shraniti do nastopa in jo skrbno sušiti. Prireditev so pričeli Ligojnci s spletom gorenjskih plesov. Med plešočimi jc bilo kar nekaj plesalcev z dolgim stažem, dvajset ali najmanj petnajst let. To sc pozna v primerjavi z gostujočimi Belokranjci, ki so toliko sami stari, kolikor imajo naši delovnega staža. Pa so bili kljub temu zelo poskočni in vriskajoči. Z veseljem so šli na oder, saj dvajset let delovanja tudi ni kar tako. Sledili so enkrat Belokranjci, saj oni vedno "zažgejo" s svojo zvezdo, šc posebno, čc je dobro izvedena. Prevzela sta tudi belina njihove čudovite noše in odlično petje. Po svoje zanimivi so bili tudi člani druge naše prijateljske skupine, Folklorna skupina Ligojna je reden gost vrhniških Argonavtskih dnevov, od koder je posnetek. Ob visoki 20-letnici delovanja jim tudi v imenu uredništva Našega časopisa čestitamo z. mislijo, da nismo pozabili nanje, ker se jubilejnega nastopa resnično nismo mogli udeležiti. Bodo pa še priložnosti, tako da bomo sodelovanje še poglobili in o LIGOJNSKIH FOLKLORIS TIH več napisali v letu 1999. S.S. folklorne skupine Jurovski Dol pri Lenartu v Slovenskih goricah. Prikazali so običaj in plese Korenskega gostuvanja. Bili so preprosto zanimivi in navdušili so s svojo prepričljivostjo. Za njimi so šc enkrat navdušili Belokranjci s svojim tamburaši in gospo Zdenko, njihovo voditeljico. Program jc tekel zelo prijetno, hitro in navdušujoče. Za konec so Ligojnci pripravili točko, običaj "slačenja koruze" po ligojnsko. Delo je lepo teklo, Mirko je kmalu v kupu koruze našel skrito žganje, Tomaž je posrečeno povedal zgodbo o birtih, Karlina pa je Andreja nagajivo namazala s sajami po obrazu. Fantje mislil, da ga dekle občuduje in jc bil ves iz sebe, pozneje pa je ugotovil, da je bila le potegavščina. Zelo sc je razjezil, vendar so ga drugi potolažili. Največja gneča pa jc bila pod kozolcem, saj bi kar nekaj fantov rado podajalo koruzo Magdi, ki jc v noši zlezla v late, da bi obesila koruzo. S podajačem so se večkrat zmotili in ji dvignili gvant, da se je lepo posvetila belina un-tarec. Celo Belokranjec je prišel ta čas z notranje strani kozolca in skušal nagajati Magdi. Po opravljenem delu so folkloristi iz Ligojnc šc zaplesali ob občudovanju gostiteljice in gostitelja gospe Slavke in gospoda Franceta. Nal jc sledila je podelitev Marol-tovih priznanj članom FS Ligojna za 5-letno, 10-lcJno, 15-lctno in 20-lct-no delovanje v skupini. Priznanja jc podelila ga. Marta Rijavec, strokovna sodelavka Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ob tej priložnosti sc šc posebno zahvaljujem gospe Marti za čudovito unikatno darilo, pa gospe Mariji Sauperl iz Lenarta in gospe Anici Štrk iz Dragatuša za darila. Nisem pričakovala, da me bodo tako lepo počastili "moji" Ligojnci. Darilo jc prelepo in zelo uporabno pri mojem nadaljnjem delu. Skrinja mi bo v večen spomin, nepozabna pa je tudi Nuškina pesem, v kateri jc zapisala vso zgodovino mojega delovanja v Ligojni. Čudovita je! Morali bi jo slišati. Celotno prireditev sta simpatično povezovala učiteljica Katarina Lenarčič in pravi Ligojnčan Peter Kavčič. Peter jc sin iniciatorjev FS Ligojna, gospe Zofke in g. Petra Kavčiča. Oba sta pri vratih prijazno sprejemala ljudi, obiskovalce in marsikomu podarila našo jubilejno brošuro, ki jc zelo lepo uspela. Veliko truda vanjo so vložili: Mirko Verbič, Martin Novak, Nuška Pišek, Copy line in drugi. Hvala vsem! Da jc prireditev uspela, je zaslužen tudi naš "dvajsetletni" Toni -harmonikar in klarinetist Janez Je-senovec. Hvala tudi gospodoma Janezu in Milanu, ki sta se potrudila z ozvočenjem in reflektorji. Hvala tudi vsem tistim, ki vas nisem posebej imenovala, pa ste na kakršen koli način pomagali pri organizaciji prireditve, posebno sponzorjem. Vsi nastopajoči so sc po nastopu napotili k Škofu v Zaklanec, kjer jc enkratno druženje vseh trajalo do jutranjih ur. Vodja FS LIGOJNA Tonka Pcrmoscr Žvab Da jc prireditev uspela, so pripomogli: Zveza kulturnih društev Vrhnika; Komunalno podjetje Vrhnika; Kovinarska Vrhnika; Eleklro mehanika Pcnko, Vrhnika; Prclc d.o.o., Krško; družina Prelovšck M., Ligojna 15; Plinmont V. Ligojna; Avto-prevozništvo Marjan Kogovšek, V. Ligojna; Svcčarstvo Olga Kogovšck, V. Ligojna; Teracerstvo Jože Umek, Sinja Gorica; Izdelava štedilnikov Stane Pišck, V. Ligojna; Stavbno mizarstvo Janez Frank, V. Ligojna; Gostilna Kavčič, Drenov Grič; Gostilna Cascrman, Vrhnika; Pekarna Vrhnika; Torbarstvo Zdravko Buh, Horjul; Montaža centralne kurjave Janez Cepon, Horjul; TIPOS-I d.o.o., Vrhnika; Copy line Vrhnika; Trgovina TOMI, Vrhnika; Mesarstvo Blatnik, Vrhnika; Cvetličarna JANA, Vrhnika; Radio Vrhnika. Vsem naštetim se Folklorna skupina Ligojna iskreno zahvaljuje. CANKARJEV DOM NA VRHNIKI Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754 - 648 PROGRAM V MESECU DECEMBRU 1998 Ponedeljek, 21.12. ob 19.30 uri PREDNOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Vrhnika, dirigent: Bogomir Pikš. Zveza kulturnih društev Vrhnika. Sreda 23. in četrtek 24.12. KRVODAJALSKA AKCIJA OO RK Vrhnika. Sobota, 19.12. ob 16. uri ČAROBNI MEČ, ameriška risanka. Kino sekcija. Sobota 26.12. ob 16. uri J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA, otroška gledališka predstava z obiskom dedka Mraza, gostuje Mojc gledališče iz Kulturnega hrama Moste. abonma ENAJSTA ŠOLA in izven. Četrtek 31.12. SILVESTRSKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA S ŠAMPANJCEM Aldo Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE Režija: Boris Kobal izvaja: POLONA VETRIH. PROGRAM V MESECU JANUARJU 1999 Petek, 8.1. ob 17. uri PLESNA DELAVNICA za otroke, Plesna šola Peter Pan, Društvo prijateljev mladine Vrhnika, Zveza kulturnih društev Vrhnika. Petek, 8.1. ob 20. uri, Tone Partljič: POD SVOBODNIM SONCEM - PAVLI HA, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. ABONMA KOMEDIJA in izven.' Sobota, 9.1. ob 17. in ob 20. uri NOVOLETNI KONCERT, Komorni orkester Vrhnika, dirigent Marko Fabiani, McPZ Mavrica, zborovodkinja Darinka Fabiani, McPZ Prosvetnega društva Horjul, zborovodkinja Asta Jakopič. Zveza kulturnih društev Vrhnika. Sobota, 16. in nedelja, 17. 1. od 8. do 17. ure, KIPARSKA DELAVNICA Glina in prostorsko oblikovanje, avtorica Alenka Vidrgar. Zveza kulturnih društev Vrhnika in Zavod za šolstvo RS. Petek, 22.1, ob 19. uri, PREDSTAVITEV zadnjih petih knjig Jožeta Rodeta. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zveza kulturnih društev Vrhnika, Založba Karantanija. Petek, 29.1. sobota, 30.1. nedelja 31.1. GLEDALIŠKO SREČANJE ljubiteljskih gledaliških skupin. Zveza kulturnih društev Vrhnika, Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Vrhnika RAZSTAVE Torek, 5.1. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE O JAMARSTVU Jamarsko društvo Logatec, Muzejsko društvo Vrhnika, Zveza kulturnih društev Vrhnika. Petek, 15. 1. ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE ljubiteljske slikarke Stanke Golob iz Grahovega. Zveza kulturnih društev Vrhnika. LEPO POVABLJENI K OGLEDU SILVESTRSKE GLEDALIŠKE PREDSTAVE S ŠAMPANJCEM! v četrtek 31. decembra 1998 ob 20. uri Aldo Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monokomedija v režiji Borisa Kobala in v izvedbi dramske igralke Polone Vetrih. PREDPRODAJA VSTOPNIC za izven: POTOVALNA AGENCIJA PAV, Cankarjev trg 4 na Vrhniki, S 755 - 375, TURISTIČNA AGENCIJA COM - TAR V PTC Loka na Vrhniki, O 755 - 828, URO PRED PREDSTAVO PRI BLAGAJNI CANKARJEVEGA DOMA NA VRFINIKI. Otroški novoletni program v Cankarjevem domu na Vrhniki Vabimo Vas v soboto, 26. decembra 1998 ob 16. uri J. in W. Grimm: Rdeča kapica otroška gledališka predstava z obiskom dedka Mraza, gostuje Moje gledališče iz Kulturnega hrama Moste, za abonma Enajsta šola in izven. Predprodaja vstopnic: Potovalna agencijas Pav, Cankarjev trg 4 na Vrhniki, tel. 755375 Turistična agencija Com.tar v PTC Loka na Vrhniki, tel. 755-828 uro pred predstavo pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756-224ali h.c. 755-121, int. 222 in 291.TeIe-faks: (061) 755-158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631-567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo, TČR, d.d., Ljubljana JANA PETKOVSEK -ČOPOVA NAGRAJENKA Na letošnjem strokovnem posvetu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 7. do 9. oktobra v Celju, je med drugimi tudi Vrhničanka Jana Petkovšek prejela Čopovo priznanje. Jana Petkovšek iz Sušnikove ulice na Vrhniki ima velike zasluge za strokovni razvoj splošnoizobraževalnc Knjižnice Bežigrad v Ljubljani, kjer je zaposlena že 34. leto. Vsa leta uspešno dela tako v izposoji kot v obdelavi knjižničnega gradiva: vodi kataloge za matično knjižnico in njene enote, zbira in analizira statistične podatke o delu knjižnice ter skrbi za odpis knjižničnega gradiva. Petnajst let je vodila delo v dislocirani enoti -Knjižnici Črnuče, ki seje pod njenim strokovnim vodstvom iz društvene knjižnice razvila v živahno izposojevališče. Zaradi aktivnega delovanja na vseh področjih knjižničarstva svoje strokovno znanje in bogate izkušnje s pridom prenaša na nove sodelavce kot mentorica v času pripravništva in priprave na strokovni izpit. Kot dolgoletna vodja izmene in informatorka v izposoji se jc vedno najraje in z vsem srcem posvečala uporabnikom, skušala ustreči njihovim željam in potrebam v duhu načela: Vsakemu bralcu svojo knjigo. ISKRENO ČESTITAMO! Knjižničarke in knjižničarji iz: Cankarjeve knjižnice na Vrhniki in Knjižnice Bežigrad VOŠČILO ČLM{pM I9siČLSW(iaW( VESELE 'BOŽIČKE i^^OVOLET^E n&Z'Hl'KL, Vivru 1999 ta veliko njjvB&ga SODELOVANJA l9tM9{pCjO ZADOVOLJSTVA i^užitKpv cm npmKAkju H$&viy! Vaše k^izMiča^ke Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Dovolite nam, da se vam ob ponovni izvolitvi v SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VAS zahvalim za vašo izkazano pozornost, da ste nas s svojo prisotnostjo in vašim glasom podprli na lokalnih volitvah 98, ki so potekale v nedeljo, dne 22. 11. 1998. Brez vaše dobre volje in pripravljenosti, da glasujete za nas, ne bi bili izvoljeni v svet. Ob takih priložnostih potem največkrat sledi: "obljubljam, da bom, ko bom izvoljen...", vendar, ko človek doseže postavljeni cilj, na predhodne obljube največkrat pozabi. Zatorej vam v imenu svojih sodelegatov Sveta KS VAS lahko le rečem, da se bomo vsi skupaj potrudili za čimboljše delo. Z vašo pomočjo bomo poizku- šali še kaj narediti za našo krajevno skupnost, t.j. od asfaltiranja, napeljav vodovodov, kanalizacij, razsvetljav, idr. Obljubljati ne moremo ničesar drugega kot to, da bomo delali, kar se da dobro, ker smo tudi mi vezani na denarna sredstva, teh pa je na žalost vsepovsod čedalje manj. Nekaj podobnega je tudi z družinskimi proračuni. Tudi mi smo samo ljudje, ki imamo veliko želja, te pa ostanejo največkrat neizpolnjene. Prav tako jc tudi v Krajevni skupnosti. Se enkrat hvala za vašo podporo in glas! Istočasno pa vam kličemo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 ! Stirn Slavi ZAHVALA Že 32 let, na Vrhniki v osnovni šoli Ivana Cankarja, v posebnih oddelkih izobraževanja vzgajamo in usposabljamo za življenje otroke s posebnimi potrebami. Želimo, da postanejo samostojni in ustvarjalni, ter da se, če je le mogoče vključijo v življenje kraja, kjer živijo. Otrokom poskušamo ponuditi vse dejavnosti, kijih imajo njihovi vrstniki. Žal pa velikokrat te dejavnosti silno težko realiziramo, ker nekateri starši ne morejo prispevati sredstev. Vemo, da so brezposelni in denarja nimajo kje vzeti. V takih primerih pa nam vedno priskoči na pomoč Kari-tas iz Vrhnike. Nanje se obrnemo, če vidimo, da naši otroci nimajo ustrezne obleke, če ugotovimo, da starši ne morejo kupiti najosnovnejših šolskih potrebščin, ali če ne morejo plačati stroškov za malico ali za ekskurzijo. Še veliko je takih pomoči, ki razveselijo marsikaterega otroka in mu polepšajo otroštvo. Ob koncu leta bi se v imenu vseh zaposlenih in predvsem otrok iskreno zahvalila za vso pomoč Karitasu, ter še posebno gospe Anici Petkovšek in seveda vsem dobrim ljudem. Hvala vam. Na koncu bi vsem zaželela veliko zdravja, zadovoljstva in sreče ob novem letu. Pedagoška vodja SPP Jana Vilfan Spored vrhniškega In logaškega kina Januar 1999 Vrhnika, 10.1. nedelja ob 16.00 Logatec 10.1. nedelja ob 18.00 MULAN - Disneyeva risanka 88 Režija: Barry COOK in Tony BANCROFT Glasovi: Ming-Na WEN, Eddi MURPHY, Harvev FIERSTEIN Kitajska legenda predstavlja dekle, ki se preobleče v moškega in skrivaj prevzame mesto svojega očeta v Cesarski vojni, ki seje zbrala, da bi se zoperstavila preteči invaziji sovražnikov... Vrhnika, 10.1. nedelja ob 20.00 Logatec, 9.1. sobota ob 20.00 REŠEVANJE VOJAKA RYANA - amer. vojna drama - 167 Saving privatc Ryan, Režija: Stcvcn SPIELBERG V gl. vlogi: Tom HANKS, Edvvard BURNS, Tom SIZEMORE, Matt DAMON Vrhnika, 17.1. nedelja ob 20.00 Logatec, 16.1. sobota ob 20.00 ŠEPETATI KONJEM - amer. melodrama - 168 Teh Morse \vhispcrer, Režija: Robert REDFORD V gl. vlogi: Robert REDFORD, Kristin SCOTT THOMAS, Sam NEIL Vrhnika, 24.1. nedelja ob 20.00 Logatec, 23.1. sobota ob 20.00 BLUES ZA SARO - slovenska komedija Režija: Boris JURAŠEVIČ V gl. vlogi: Bojan EMERŠIČ, Nataša Barbara GRAČNER, Ljubiša SAM ARDŽIC, Metka TRDIN, Boris CAVAZZA, Vlado NOVAK, Ivo BAN, Marko DERGANC - DERGI, Marko DJURI/E-ĐURO, Miša MOLK Kombinacija komedije, detektivke in melodrame o detektivu Emilu Marlovšku, ki razpleta svoj prvi veliki primer. Vrhnika, 31.1. nedelja ob 20.00 Logatec, 30.1. sobota ob 20.00 POGAJALEC - amer. akcijski triler TEH NEGOT1ATOR Režija: F. Gary GRAY V gl. vlogi: Samuel L. JACKSON, Kevin SPACEY, David MORSE, Ron RIFKIN, John SPENCER, J.T. WALSH Najboljši policijski pogajalec ugrabi načelnika oddelka za notranje zadeve. Zdaj bo moral drug policijski pogajalec reševati njegov problem... saj je to storil zato, da bi pridobil na času zaradi podtaknjenega umora. URE PRAVLJIC V BEVKAH 'Vsem v krajevni skupnosti Verd želimo vesele božične praznike ter sreče in uspehov polno 1999. Svet KS Verd" PGD BEVKE ŽELI SVOJIM ČLANOM PRIJATELJEM in SIMPATIZERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČE ZDRAVJA ter USPEHOV v letu 1999 mladi gasilski rod naj bo povsod naj do dan ali noč, sosed gre sosedu na pomoč nas ni naše delo pa ostane Osnovna šola Ivana Cankarja najlepše urejena V petek 11. decembra je Turistična zveza Slovenije v Novem mestu podelila priznanja za najlepše urejene slovenske osnovne šole in za srednje šole. Ta projekt je zveza izpeljala že šestič, in ga imenuje "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Lahko rečemo, da je to vseslovenski projekt, kjer se ocenjujejo številni turistični kraji, organizacije, prireditve, razne ustanove, podjetja, trgovine,... V posebni kategoriji pa nastopajo - in jih tudi ocenjujejo -osnovne in srednje šole. Na predlog 15 regijskih komisij je predloge šole ocenila komisija Turistične zveze Slovenije, kije menila, da so najlepše urejene slovenske osnovne šole za leto 1998: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Šmarjeta in OŠ Brežice ter OŠ I. Murska Sobota, med srednjimi šolami pa Srednja kmetijska šola Rakičan, Gimnazija Novo mesto in Zavod sv. Stanislava za izobraževanje in vzgojo Ljubljana. Tako je naša vrhniška šola še enkrat dokazala, da po urejenosti sodi v najvišji vrh šol na Slovenskem. Do sedaj so že dvakrat prejeli priznanja (enkrat drugi in enkrat tretji), vendar je to za leto 1998 najvišje priznanje, ki ga je v Novem mestu prejela delegacija te osnovne šole. Ob tem priznanju jc potrebno tudi dodati, da Vrhnika kot kraj v slovenskem turizmu veliko pomeni. V zadnjem obdobju je bilo podeljenih precej priznanj, tako občini Vrhnika kot tudi Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, ki jc prav gotovo najbolj zaslužen, da se ocenjujejo in poudarjajo vrhniške znamenitosti. S.S. Že večkrat smo vas seznanjali z novostmi v naši krajevni skupnosti. O adaptaciji Kulturnega doma in o prizidku smo vas tudi seznanili in že tedaj obljubili, da bomo prostore poizkušali napolniti z življenjem, z ljudmi. V naši prenovljeni dvorani se veliko dogaja, najlepši pa je bil dogodek dne 2. Decembra letos, ko so dvorano napolnili naši malčki. Prišli so na uro pravljic, ki sta jih pripravili vzgojiteljici in ljubiteljici otrok Barbara Japelj in Mateja Gostiša. Že od vsega začetka, ko sc jc porodila ideja, smo verjeli, da bo uspelo. Krajevna skupnost jc zagotovila nekaj sredstev za nakup osnovnih pripomočkov, Barbara in Mateja pa sta prispevali svoje znanje, svoj prosti čas in svojo ljubezen do malčkov, malo manjših in tudi malo večjih. Naši otroci nas niso razočarali, saj jih jc prišlo kar 57, z njimi, vsaj z nekaterimi, so prišli tudi starši. Prav gotovo niso bili razočarani, saj so naslednjo sredo prav tako prišli. V naše veliko zadovoljstvo, res pa je, da to tudi pomeni, da bo potrebno organizirati dve skupinici, saj je delo z toliko otroci v skupini težko. Prepričani pa smo, da bosta Barbara in Mateja našli pravo rešitev. Želje in ideje sc spreminjajo v dogodke in prav je tako. Vabimo torej, vse tiste otroke in pa seveda tudi starše, da pridejo in se prepustijo urici pravljic, domišljiji in sanj. Vzemimo si čas, da bomo našli čas za nove vezi med nami. VSI LEPO VABLJENI! BARBARA, MATEJA IN KS BEVKE VABILO Vse krajanke in krajane Bevk vabimo na novoletno prireditev, ki bo v PONEDELJEK, 21.12. 1998 ob 19.00 uri v Kulturnem domu BEVKE. Poveselili se bomo in se poslovili od starega leta. Za prijetno počutje bodo poskrbeli naši otroci in še kdo. KS BEVKE VRTEC v BEVKAH V KS Bevke smo že pred leti ugotovili, da jc problem otroškega varstva v Bevkah zelo pereč. Starši za svoje otroke ne morejo zagotoviti ustreznega varstva, njihove vloge za vpis v vrtec pa se zavračajo z utemeljitvijo, da ni prostora. Ko smo se v KS odločali o adaptaciji KULTURNEGA DOMA V Bevkah smo mislili tudi na rešitev problema otroškega varstva. Začeli smo z projekti in gradnjo v smeri reševanja stiske staršev in otrok, ko se za njih ne najde prostora v obstoječih kapacitetah. Gradnjo smo pripeljali do tretje gradbene faze z upoštevanjem vseh zahtev, ki jih je pred nas postavila stroka in po strokovnih nasvetih ga. Hafnerjeve direktorice vrtcev Vrhnika. Izvedena so že instalacijska dela (elektrika, voda, ogrevanje), za začetek obratovanja je po naši oceni potrebno zagotovit še približno 11.000.000,00 sit. Ker vemo, da je sredstva za zagotavljanje boljših življenskih razmer na vasi težje zagotoviti, kakor za mesto, je nujno vsako investicijo podkrepiti z argumenti. Možnosti in prostore smo predstavili tako odgovornim, stroki, kakor tudi staršem. Starši so prepričani, da je vrtec v Bevkah potreben, kar so dokazali tudi z podpisi (predvpisi) svojih otrok, kar smo skupaj z. vlogo za sofinanciranje oddali Županu in pristojnim službam. Za 100% popolnitev je ostalo šc nekaj prostih mest, zato vabimo tudi starše, ki še nimajo preskrbljenega varstva, da se oglasijo na KS Bevke vsak četrtek od I8.00 do 20.oo in sc seznanijo z možnostmi. Prav tako so vabljeni tudi starši sosednjih KS, ki še nimajo urejenega varstva za svoje najmlajše. Tudi zaradi zagotovitve manjkajočih finančnih sredstev je potrebno zbrati predvpise. Pripravili smo tudi možno rešitev: *KS Bevke ima že od 1964 leta samoprispevek in večino investicij in krajevnih pridobitev se je reševalo z delom krajanov sofinanciranjem in samoprispevkom. *Za zagotovitev potreb dokončanja prostorov vrtca, pričakujemo sofinanciranje s strani Občine Vrhnika, kateri pa bi se vračalo tako, da bi sc ob odprtju vrtca plačevali samo tekoči obratovalni stroški, najemnino pa bi poračunali z vložkom. *Menimo, da bi na ta način v najkrajšem možnem času rešili problem varstva za c.c.a 45 otrok in oživili prostore, ki smo jih v KS Bevke namenili najmlajšim. KS Bevke želi vsem krajanom VESEL BOŽIČ in SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 1999 VSAK NAKUP PRINAŠA NOVOLETNO DARILO OCTAVIA - ŽE OD 1.946.550,- SIT (MPC) AVTOMERKUR PSO Bežigrad Samova 14, 1000 Ljubljana, telefon 061 303 070 Volksvvagen Group NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Jesensko zimski utrinki iz Doma upokojencev Dom upokojencev Vrhnika, Idrijska c. 13, želi obvestiti občane Vrhnika, da za starejše osebe uredi tudi naslednje storitve: - vsak dan lahko pridete na kosilo, - od ponedeljka do petka lahko kosilo pripeljemo na Vaš dom, - v Domu se lahko s pomočjo negovalke okopate, - lahko Vas obiskuje naša delavka, ki Vam pomaga pri osebni negi, ureditvi bivalnega prostora, ipd - v Domu lahko preživite ves dan v tako imenovanem dnevnem varstvu (vključno po želji zajtrk, kosilo ali večerja, skupinska telovadba, družabne aktivnosti ipd.), - v Dom lahko prinesete v pranje osebno in posteljno perilo. Za informacije se obrnite na Dom upokojencev Vrhnika, telefonska številka 754-400 ali 755- Letošnje srečanje s svojci, znanci in prijatelji so s svojim nastopom 168 ali se osebno zglasite v Domu polepšali pevka Jožica Kališnik, citrar Miha Dovžan in pevke in pevci pri socialni delavki ali direktorici. PZ "Zarja ". Tudi letos nas je z darili in s prijazno besedo obdaroval Miklavž. Jesenska razstava prinaša poleg drobnih izdelkov ročnih spretnosti novo številko Utrinkov, kije na voljo tudi po končani razstavi. 25-letnica zdravljenih alkoholikov Vrhnika Začetki organiziranega druženja zdravljenih alkoholikov v naši občini segajo v leta 1972-73. Takratni klub je pokrival s svojim delovanjem širšo okolico: Vrhniko, Logatec in Cerknico. Zaradi številnega članstva so se ustanavljali novi klubi Vrhnika, Logatec in Cerknica. V letu 1990 smo se zaradi organizacijskih in finančnih razlogov preoblikovali v Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika. S svojim delom "pokrivamo" tudi občino Borovnica. 1 Člani društva smo se odločili, da 25-letnico delovanja dostojno proslavimo v mesecu novembru, ki je v celoti posvečen boju proti odvisnosti. V svojo sredino smo povabili vse naše dosedanje terapevte, predstavnike obeh občin: g. župana V. Tomšiča in g. župana A. Ocepka, predstavnika delovne organizacije IU Vrhnika g. B. Jereba, predsednika KS g. O. Prebila, predstavnika Psihiatrične bolnice Idrija gos. A. Lazat in g. S. Može, člane drugih društev in klubov: Logatec, Cerknica, Vič, Bežigrad, Cerkno. Z velikim zadovoljstvom smo v svoji sredini pozdravili tudi naše nekdanje člane in njihove svojce. Na začetku kulturnega programa smo prisluhnili mladi pianistki Marjeti Meje. S svojim izvajanjem Chopinove skladbe nas je popeljala do recitacije gosp. Smrtnikove, ki nam je doživeto deklamirala pesem D. Kette Pijanec. Sledil je pozdravni govor predsednika društva g. Slabe Bojana. V svojem govoru je poudaril, da zdravljenci in sodelujoči partnerji nismo zadovoljni zgolj z abstinenco, temveč želimo s svojim delom in programom društva doseči kvalitetnejše življenje, ki nas uresničuje in potrjuje. S prisrčnim kulturnim programom so nadaljevali otroci iz OS Ivan Cankar pod vodstvom svojih mentoric: gosp. Elice Brelih, gosp. Helene Grbac in gosp. Teje Šraj. Predstavili so se nam v deklamaciji, petju in plesu. Kulturni program je zaključila z recitacijo svoje pesmi Sanje gos. Ignacija Smrtnik. Sledila je podelitev priznanj in zahval terapevtom, delovnim organizacijam, občinam in vsem zaslužnim posameznikom. G. dr. Razboršek nam je s svojim strokovnim predava-" njem osvetlil vlogo zdravljenca v današnji družbi. Sledili so pozdravni nagovori naših gostov. Iz njihovih besed je bilo čutiti toplino, pohvalo in podporo našemu dosedanjemu delu. Po končanem uradnem delu smo se z gosti zadržali ob prigrizku v prijetnem pomenku. Pri izpeljavi slavnostne skupščine in izdaje našega zbornika so nam materialno in finančno pomagali: Pekarna Vrhnika, Gostišče Močilnik Marinčič Janko, Gostilna Kranjc Turk Bogdan in Tinka, Slaščičarna Aliriza Abdi, Pekarna Adamič Vrhnika, Pizzerija Boter, Območna Obrtna zbornica Vrhnika, KZ Vrhnika Mlekarna, Orel d.o.o. Vrhnika, Cankarjeva založba d.d. Papirnica in knjigarna Vrhnika, Cvetličarna Jana, Cvetličarna Veronika, Cvetličarna ^Karmen, Občina Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Šajn Mojca, Fructal Živilska industrija d.d. Ajdovščina, Pekarna Baškovč Vrhnika, Termo Tom Vrhnika d.o.o. PE Vrhnika, Papirna galanterija Nagode, Beta studio Šteblaj d.n.o. Vrhnika, Elektro Medic Vrhnika, Gradbena mehanizacija Trgoles Mivšek Rajko Za-plana, Evex Vrhnika, A-enter d.o.o. Vrhnika, ZSSS - Sindikat IUV Vrhnika, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve R Slovenije. Eva Slabe Vesele in zdrave božične, praznike, vsem članom 'Društva invalidov Vrhnika in vsem donatotjem, kateri so nam v iztekajočem se letu s svojimi prispevki pomagali uresničevati solidarnostni program. Voščilo Bralcem Našega časopisa, še posebno rubrike "Naš glas naj seže do vas" želimo stanovalci in delavci Doma upokojencev Vrhnika obilo zdravja, zadovoljstva in dobre volje v letu 1999! OBVESTILO Društvo invalidov Vrhnika obvešča vse člane in občane, kateri bi si želeli ogledati žive jaslice v Ligoj-ni, da bo društvo v času trajanja jaslic organiziralo prevoze s kombijem. Prijave in informacije- v društevni pisarni. DI Vrhnika Prva krvodajalska akcija na Vrhniki - pred 45 leti Bilo je že davno, skoraj pred pol stoletja, koje bilo v Sloveniji organizirano prostovoljno krvodajalstvo. Takratna Občinska organizacija Rdečega križa na Vrhniki, kateri je takrat predsedoval dolgoletni predsednik dr. Zoltan Žekš, se je takoj odzvala tej človekoljubni akciji. Takrat so mi kot aktivisti Rdečega križa in zdravstveni delavki, zaupali organizacijo te akcije, ki je potekala pod geslom "TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA". Ker so imele vse, razen ene krajevne skupnosti v občini, organiziran Krajevni odbor RK in zelo predane in marljive aktiviste, ni bilo težko organizirati akcije. Aktivisti smo hodili od gospodinjstva do gospodinjstva in imeli veliko uspeha. Spomnim se ženice, ki jih iz zdravstvenih razlogov niso vzeli krvi, kako je bila žalostna, ker ni mogla darovati krvi in nekomu pomagati. Takrat po podjetjih niso delali nobenih problemov, vsak, ki se je javil je lahko šel na odvzem in je imel dela prost dan. Akcija je potekala v šoli "Janeza Mraka" takrat edini šoli na Vrhniki, pod vodstvom zelo prijazne zdravnice dr. Sonje Soldatove. V razredih so bili odvzemi in laboratorij, v kletnih prostorih jc bila kuhinja. Malice so bile zelo izdatne: klobase, žemlje, čaj, kava in konjak. Akcija je potekala tri dni, vsak dan preko 15. ure, saj je bilo čez 600 prijavljencev. Še danes vidim tiste vedre, nasmejane obraze, polne zadovoljstva, saj sem vedno trdila, da so prostovoljni krvodajalci dobri ljudje, brez kančka egoizma. Ko človek prvič daruje kri, začuti v sebi posebno zadovoljstvo ob misli, daje nekomu pomagal rešiti življenje, morda komaj rojenemu, nebogljenemu otročičku. Po letu 1953 je bilo na Vrhniki še veliko krvodajalskih akcij, potem so jih preselili v Ljubljano na Zavod za transfuzijo in kmalu spet nazaj na Vrhniko. Veliko je bilo vloženega truda, vendar človeku ni nikdar žal. V sebi čutiš zadoščenje, da pomagaš sočloveku in družbi. Prav tako nosiš v svoji notranjosti zadoščenje zaradi darovane krvi s prepričanjem, da si nekomu poma- gal. Prepričana sem, da tako uspešnih krvodajalskih akcij brez plemenitih ljudi, aktivistov Rdečega križa in prostovojjnih krvodajalcev, ne bi bilo. Če bi se še enkrat rodila, bi zopet delala v tej organizaciji in bi zopet postala krvodajalka! Z geslom, pod katerim je potekala prva krvodajalska akcija na Vrhniki, ki se mi zdi še danes tako globoka in človeška, bom končala svoje spomine - "TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE". To lepo obletnico smo na Notranjskem lepo obeležili, skupaj z Območnimi združenji RK Logatec, Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica in Vrhnika, v prelepem vremenu, krasnem parku - pri gradu Snežnik, z lepo pripravljenim programom. Ob tej priliki so bile podeljene zahvale krvodajalcem za več kot 50 x darovano kri. Prejeli so jih sledeči krvodajalci iz Vrhniške občine: - Ivan Glazar - za 54 x darovano kri - Janez Jesenovec - za 66 x darovano kri - Bojan Lampreht - za 51 x darovano kri - Miran Lavrinc - za 51 x darovano kri - Mirko Mlakar - za 92 x darovano kri - Janez Petrič - za 53 x darovano kri - Petar Radak - za 61 x darovano kri - Franc Repar - za 62 x darovano kri - Slavko Šalamun - za 61 x darovano kri - Anton Žust - za 61 x darovano kri - Pečan Marjan - republiško priznanje za več kot 250 x darovano kri - Pečar Iva - republiško priznanje za 45 let nepretrganega dela v krvodajalstvu. Za priznanje, ki sem ga prejela ob tej priliki, se iskreno zahvaljujemo predlagatelju in glavnemu Odboru Rdečega križa, z obljubo, če mi bo zdravje dopuščalo, bom še vedno delala pri organizaciji krvodajalstva v občini, saj človek ima trud poplačan z mislijo, da si opravil dobro delo. Iskrena hvala vsem krvodajalcem za tolikokrat darovano kri! Vse zdrave občane ob tej priliki naprošam, naj se odzovejo in darujejo svojo kri, saj s tem momentom bodo storili plemenito dejanje, pomagali svojemu bližnjemu sočloveku. Nasvidenje na krvodajalski akciji dne 23. in 24.12.1998, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Iva Pečar Območno združenje Rdečega križa Vrhnika, želi vsem krvodajalcem, aktivistom, članom in občanom, vesele Božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto 1999. OBVESTILO Obveščamo vas, da bo krvodajalska akcija v občini Vrhnika: - v sredo 23.12.1998 od 8. - 15. ure - v četrtek 24.12.1998 od 7. -13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki. Za občane, ki živite izven Vrhnike in za občane Borovnice, bo organiziran prevoz v sredo 23.12.1998: - 8.25 - Dol pri Borovnici - 8.30 - avtobusna postaja Borovnica - 8.45 - Breg pri Borovnici - 9.00 - avtobusna postaja Log šola - 9.15 - avtobusna postaja Drenov Grič - 9.30 - Velika Ligojna (pri trgovini) - 9.45 - Podlipa (pri Vrtnarju) - 10.00 - Stara Vrhnika (pri gostilni Povž) VABLJENI! OO RK VRHNIKA Predpraznlčni utrip v VDC Podlipa V Varstveno delovnem centru Podlipa, kamor prihajajo odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju iz Vrhnike in okoliških občin, je v teh predprazničnih dneh še posebej živahno. Varovanci pod vodstvom delovnih inštruktorjev poleg proizvodnega dela vse leto izdelujejo tudi razne ročne izdelke, namenjene za prodajo. V tem času je v ospredju izde-lovanje božično - novoletnih voščilnic, slikanje na svilo in platno, vezenje, šivanje in vlivanje okraskov iz gline in mavca. Vsi iztelki bodo občanom na voljo na Miklavževem in božično - novoletnem sejmu na Vrhniki, kamor vas varovanci vljudno vabijo, da si ogledate in kupite njihove izdelke ter z njimi okrasite stanovanje ali razveselite najbližje. Z nakupom izdelkov boste izkazali priznanje njihovemu delu in jim omogočili kakovostno zaposlitev tudi v bodoče. Vabljeni tudi v delavnico centra v Podlipi, kjer si lahko za razne priložnosti izberete primerno darilo. Varovanci in zaposleni v VDC Podlipa se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo vsem podjetjem, ustanovam, zavodom in posameznikom, ki so z nakupom božično - novoletnih voščilnic in ostalih izdelkov podprli naše delo in prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenjskih in delovnih pogojev prikrajšanih oseb. Hvala Turističnemu društvu Blagajana za vse usluge pri naših dejavnostih na sejmih. Zahvalili bi se radi tistim podjetnikom, ki imajo razumevanje za potrebe odraslih invalidnih oseb in jim prijazno odstopijo v delo razne storitve. Tudi v prihodnjem letu bomo z veseljem in trudom delali zanje. Vabimo tudi ostale podjetnike in druge organizacije, da se pri iskanju kooperantov za razna ročna dela spomnijo na pridne, pa čeprav včasih malo okorne roke varovancev VDC Podlipa. Vsem prebivalcem vrhniške in okoliških občin voščimo lepe in zadovoljne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! Marija Mojca Drmota Tako nastajajo voščilnice v VDC Polipa. Med delom so potrebne tudi sprostilne dejavnosti. Kandidat za župana občine Horjul Daniel Fortuna Drage občanke, spoštovani občani občine Horjul! V nedeljo, 20. decembra imamo po dolgih desetletjih spet volitve v organe samostojne občine Horjul. Prepričan sem, da se bo sedaj nova občina Horjul hitreje razvijala v korist in boljše počutje vseh občanov. Volitve v Horjulu so pozneje kot v ostalih občinah zaradi napake, ki jo je naredil Državni zbor pri določitvi števila svetnikov in s tem tudi drugačnega volilnega sistema. Vendar smo kljub poznejšim volitvam lahko zadovoljni, saj je na urgenco Ustavnega sodišča Državni zbor moral popraviti napako ter nam v skladu z zakonom določiti večinski volilni sistem, ki nam bo omogočal zastopanost vseh vasi v Občinskem svetu. Po prvotni odločitvi Državnega zbora, bi namreč večina manjših vasi ostala brez predstavnikov v občinskem svetu, kar pa ni dobro za uspešno delovanje in enakomeren razvoj občine. Osebno si predstavljam občino kot podjetje, ki posluje čimbolj racionalno. Zavzemal se bom, da bomo s sredstvi, ki bodo na razpolago, čimveč naredili za boljši standard vseh občanov. Veliko je bilo že narejenega, vendar je mnogo stvari še za narediti, od cest, kanalizacije, vodovodov, mrliških vež itd. Poleg tega bo potrebno tudi v bodoče skrbeti za učinkovito delovanje šolstva, kulture in športa, gasilstva, itd. Prepričan sem, da bomo vse te naloge v novi občini skupaj z Vašo pomočjo lažje realizirali, saj se bo točno vedelo, koliko finančnih sredstev je na razpolago, in se bomo sami odločali, kam jih bomo investirali. Za zaupanje, ki ste mi ga izkazali za zborih krajanov kot kandidatu za župana, se Vam najlepše zahvaljujem, ter Vas vabim, da se v nedeljo 20. 12*. 1998 v čimvečjem številu udeležite prvih volitev v samostojni občini Horjul v samostojni Sloveniji. Želim Vam vesele božične praznike, da bi jih lepo preživeli v družinskem krogu ali pa s prijatelji. Se posebej to želim starejšim in bolnim občankam in občanom. V Novem letu 1999 pa Vam želim veliko zdravja, sreče in uspehov. Dobra opremljenost in usposobljenost gasilskih društev Sedemčlanska komisija Gasilske zveze Dolomiti je v nedeljo, 18. in25. oktobra preverjala usposobljenost ter opremljenost gasilskih društev za gašenje požarov in reševanje. Pregledali so delo in opremo vseh petnajstih društev v vseh treh sektorjih: v Horjulu, na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. Ugotovili so, da so gasilci dovolj strokovno usposobljeni predvsem za gašenje klasičnih in gozdnih požarov, ki so na tem območju najpogostejši. Pohvaliti je treba, da so društva nabavila tudi dihalne aparate, ki omogočajo reševanje ljudi iz zadimljenih in s plinom napolnjenih prostorov. Na fotografiji: Vaja GD Horjul - reševanje ljudi iz višjih predelov F. B. Naravoslovni tabor v Fari Trideset učencev šestega razreda osnovne šole Horjul seje od 21. do 25. septembra udeležilo naravoslovnega tabora v Fari na Kočevskem. Delovni načrt jc bil izredno pester in zanimiv. Poleg spoznavanja Kostelske doline in njenih prebivalcev je zajemal še lokostrelstvo, taborništvo, gobarjenje, kolesarjenje, ogled gradu Kostel in kovačije v Bilpi. Seveda ni minilo brez orientacije na terenu, spoznavanja oblakov in seznanjenja z napovedjo vremena. V izvajanju programa so poleg inštruktorjev Doma centra šolskih in obšolskih dejavnosti sodelovali trije učitelji iz Horjula. Na fotografiji: Udeleženci naravoslovnega tabora v Fari SLOVENSKI KRŠĆANSKI DEMOKRATI Občinski odbor Horjul PREDSTAVLJA svoje kandidate za Občinski svet občine Horjul: Volilna enota 1: Horjul, Ljubgojna na volilnem listu pod številko 2. Valentin Gabrovšek - radiomehanik na volilnem listu pod številko 11. Andrej Trček - tiskarski tehnik na volilnem listu pod številko 12. Tomaž (Tomo) Gabrovšek - dipl. ing. strojništva Volilna enota 4: Podolnica na volilnem listu pod številko 1. Franc Verbič - elektromehanik Volilna enota 5: Samotorica na volilnem listu pod številko 1. Anton Sečnik - avtoličar Volilna enota 7: Zaklanec na volilnem listu pod številko 2. Marko Keršmanec - študent Volilna enota 8: Žažar na volilnem listu pod številko 1. Franci Trček - gimnazijski maturant Pred volitvami nimajo namena dajati velikih obljub, saj se zavedajo, da jih čaka trdo in odgovorno delo, seveda če bodo izvoljeni. Drage volivke in volivci! Naše kandidate poznate kot neobremenjene, poštene in delavne, zato Vam na volišču ne bo težka odločitev katerega boste volili. Občinski odbor SKD fSLS Sloeciisptj tjfulčkit sinnJMi Občinski odbor HORJUL Vesele božične praznike in srečno novo leto v novi občini HORJUL vam želi občinski odbor SLS in naši kandidati za svetnike: Horjul: Ivan Rožnik (roj. 1945), Anton Zdešar (roj. 1962) Koreno: Jože Marolt (roj. 1956) Lesno brdo: Bernard Zdešar (roj. 1965) Podolnica: Samotorica: Stanislav Žvokelj (roj. 1954) Anton Gerjolj (roj. 1965) Vrzdenec: Helena Rozman Pišek (roj. 1951) Zaklanec: Ivan Zdešar (roj. 1946) Zažur: Anton Malovrh (roj. 1958) 12 NAŠ ČASOPIS DOBROVA - POLHOV GRADEC DECEMBER 1998 DELOVNI USPEHI OBČINE STREMI IMENI Danes in nikdar več Občina je preživela prvo mandatno obdobje - obdobje preizkušenj, kije pokazalo pozitiven rezultat. V tem času smo seveda naleteli na težke trenutke, še posebej v samem nastajanju, vendar smo tudi te z veliko dobre volje kolektiva in občanov premagali. V obdobju mojega župano-vanja nisem naveliko razglašal, kaj v občini počnemo - za to, da smo veliko naredili, govorijo dejstva. Rezultati našega skupnega dela so vidni na celotnem območju občine tako na družbenem kot tudi komunalno in-frastrukturnem področju. V vseh teh letih smo naloge, ki jih mora opravljati občina izvrševali v minimalni kadrovski zasedbi, korektno in brez zastojev. Z racionalnim delovanjem smo vsako leto s sredstvi, ki so bila s strani države namenjena za delovanje občinske uprave, financirali tudi druge proračunske potrebe povsod tam, kjer država ni zagotavljala zadostnih sredstev za razvojno delovanje. Družbene dejavnosti Družbene dejavnosti predstavljajo v vsakoletnem občinskem proračunu skoraj polovico vseh potrebnih finančnih sredstev. Pomembnost družbenih dejavnosti za normalno funkcioniranje občine nikdar ni bila sporna. Organi občine so pri odločanju o vsebini dela in o obsegu financiranja vedno znova izkazovali primerno mero posluha in razumevanja, čeprav je bilo hkrati vsakomur jasno, da tudi nekaterih pomembnih zadev ne bo mogoče reševati v zadostni meri. Nadstandardni programi v šolah Osnovno izobraževanje jc bilo v celotnem obdobju deležno neokrnjenega standarda, kar pomeni, daje občinski proračun vsako leto tako imenovani zagotovljeni porabi primaknil še 10 - 15 % dodatnih sredstev. Tako smo omogočili financiranje nadstandardnih programov (angleščina, kadri, jutranje varstvo) in povečan obseg obnovitvenih in vzdrževalnih del na objektih in opremi (zamenjava kritine OS Polhov Gradec -4,5 mio, zamenjava oken OŠ Črni Vrh - 3 mio,). Z organizacijo dodatnih šolskih prevozov pa smo izboljšali varnost učencev na poti v šolo. Na področju otroškega varstva smo usposobili vrtec z jaslič-nim oddelkom v Sentjoštu in jasličnim oddelkom v Horjulu in delno obnovili vrtec v Brezju. V vseh vrtcih so bila izvedena tudi večja ali manjša vzdrževalna dela. Tozadevna vlaganja predstavljajo 31,7 mio SIT V prepričanju, da bomo izboljšali zdravstvene in zobozdravstvene storitve krajanom smo podelili koncesije v Horjulu in dvema patronažnima službama zagotovili službeni vozili za opravljanje dejavnosti.V pomoč patronažni službi pa smo odprli tudi nov program javnih del, v katerem zaposlujemo tri osebe, ki skrbijo za boljšo oskrbo naših nemočnih občanov. Pomembna pridobitev je prav gotovo tudi odprtje lekarne na Dobrovi. Dejavnost se namerava še razširiti z lekarniškimi izpostavami v Polhovem Gradcu in Horjulu, kar je že dogovorjeno s pogodbo ob podelitvi koncesije na Dobrovi. Na področju socialnega varstva smo vsa leta financirali regresirana kosila za učence osnov- nih šol in socialno varstvene pomoči ogroženim občanom. Največja postavka socialnega varstva predstavlja financiranje oskrbe ostarelih občanov, ki prebivajo v zavodih in domovih. Društva so živela Kultura je bila vedno deležna posebne pozornosti. Financiranju kulturnih programov krajevnih društev, lokalnih knjižnic, obnovi kulturnih domov in spomenikov in vzdrževanju kulturne dediščine smo ves čas namenjali precej več sredstev, kot jih v ta namen zagotavljajo državna merila. Občinski proračun je v znatni meri sofinanciral živahno dejavnost lokalnih športnih in planinskih društev. Sofinancirali smo tudi obnovo in izgradnjo športnih objektov: smučarska vlečnica v Sentjoštu in Za-žarju, kar naj bi v polni dejavnosti zaživelo že v letošnji smučarski sezoni. Kljub temu, da država ne zagotavlja nikakršnih sredstev za področje turizma in drobnega gospodarstva, smo v občini tudi za ti dejavnosti namenili kar znaten del proračunskih sredstev. Sofinancirali smo dejavnost turističnih društev, udeležbo društev in občine na sejmih, mednarodno prireditev Igre brez meja. Z veliko mero razumevanja za potrebe drobnega gospodarstva smo od leta 1996 dalje zagotavljali tudi sredstva za kreditiranje obrtnikov. V vseh teh letih je 19 obrtnikov pridobilo potrebna sredstva po znatno ugodnejših pogojih. V sodelovanju z Novo Ljubljansko banko jc bilo na razpolago 100 mio tolarjev kreditnega potenciala, ki je širil razvojne možnosti in odpiral nova delovna mesta. Velik del proračunskih sredstev smo namenjali tudi kmetijstvu, čeprav država za to dejavnost v proračun prispeva zgolj simbolična sredstva. Kmetom, ki imajo pomembno vlogo v občini smo pomagali z regresiranjem osemenjevanja, povračilom stroškov prevoza mleka, pri nabavi semen, raznimi subvencijami, izobraževanjem in delovanjem društev. Na področju požarne dejavnosti smo sredstva namenjali Občinski gasilski zvezi, ki je v skladu s svojimi programi financirala dejavnost in investicije gasilskih društev v občini. Ob veliki zavzetosti zveze kakor tudi posameznih društev pa jc bil dosežen velik napredek na tem področju. Izpolnjen imamo načrt zaščite in reševanja in v okviru tega organizirane potrebne službe za zaščito, katere so se doslej že izkazale, pričakujemo pa da bodo tudi v bodoče vsaj v taki meri delovale še naprej in da se jim bodo izpolnili za delovanje potrebni pogoji: prostor in oprema. Krajevne skupnosti V občini deluje pet krajevnih skupnosti, ki so financirane iz občinskega proračuna. Čeprav je bilo teh sredstev namenjenih precej manj, kot bi jih potrebovali, so se krajevne skupnosti ob pomoči krajanov dobro znašle in dobro skrbele za dejavnosti, ki so v njihovih pristojnostih oz. so jim dodeljene. Organiziranost občine na krajevne skup-' nosti se je odražala zelo pozitivno, zato upam, da se bo ta oblika lokalne samouprave nadaljevala tudi v prihodnje. Komunala je pravzaprav tista, ki naše občane najbolj žuli in je med njimi dnevno prisotna. Na tem področju smo sc v okviru danih možnosti trudili, da bi to področje čimbolj izboljšali, zato je navedena dejavnost predstavljala v občini dokaj ve-iika proračunska sredstva. V osnovi je potrebno poskrbeti za redno vzdrževanje cest z zimsko službo ter urejenost prometne signalizacije, vodooskr-bo z rednimi pregledi kvalitete pitne votle, vzdrževanjem naprav javne razsvetljave in plačevanje tokovinc. Poleg rednih del pa smo v tem obdobju poskrbeli tudi za investicijska dela: Asfaltiranih je 15 km cest, na več cestnih odcekih pa so bila izvršena gradbena dela in so cestišča pripravljena za asfaltiranje. Omenimo naj le nekaj večjih investicij na področju cest: * Dobrova-Horjul v dolžini 3 km - vrednost del 52 mio SIT * Zalog-Črni vrh v dolžini 2 km - vrednost del 23 mio SIT * Petačev Graben-Zalog v dolžini 3 km - vrednost del 48 mio SIT * Dobrova-Stranska vas v dolžini 96o m, vrednost del 28 mio SIT * Dolenja vas-Zaklanec v dolžini 1500 m zaključena vsa zemeljska dela in na polovici dolžine cestišča asfalt - skupna vrednost del 20 mio SIT * Ljubljanica -Butajnova v dolžini 1500 m opravljena zemeljska dela z odvodnjavanjem, vrednost del 18 mio SIT * Horjul-Samotorica v dolžini 2,2 km - vrednost del 17 mio SIT * Koreno - zemeljska dela -vrednost 9,1 mio SIT * Koreno-Samotorica - zemeljska dela v vrednosti 7,6 mio SIT * Jernejčkov graben-Zalog v dolžini 750 m asfalt, v dolžini 500 m pa je cestišče pripravljeno za asfalt, skupna vrednost del 7,2 mio SIT * Smrečje-Lavrovec v dolžini 900 m, vrednost del 12 mio SIT, od tega delež naše občine 2 mio SIT * Smrečje-Potok v dolžini 600 m, delež občine I mio SIT * Sentjošt-Kurja vas v dolžini 900 m, delež občine 4 mio SIT * Sentjošt-Smrečje v dolžini 1,5 km, vrednost del 8 mio SIT Poleg navedenih cest je občina sofinancirala tudi izgradnje krajevnih cest: * Briše-Praproče, Vrzdenec-Kisovnik, Vrzdenec-Grabcn, Zažar-Jazba, Stranska vas-Suji-ca, Dobrova-Pot čez Horjulko, Komanija, Petačev Graben-Selo, parkirišč Polhov Gradec, pločnik Dobrova... K navedenim investicijam je občina prispevala 30 mio SIT. Vrednost projektov je skoraj enkrat večja in to razliko so pokrivale krajevne skupnosti in občani. S Podjetjem za urejanje hudournikov smo sodelovali pri urejanju vodotokov. Prispevek občine k tem projektov je znašal 14 mio SIT kar predstavlja polovični delež opravljenih del. Za redno oskrbo prebivalstva s pitno vodo so v naši občini pristojne krajevne skupnosti. Pri investicijah - izgradnja štirih vodohramov (Zaklanec, Podolnica, Vrzdenec, Prapro-če) je sodelovala občina s finančnim prispevkom v višini 8 mio SIT. Telefonija Eden od največjih uspešnih projektov je bila izgradnja telefonije, kar znaša v skupnem znesku 550 mio tolarjev. Da je bil projekt v celoti uresničen imajo občani oz. novi naročniki velike zasluge saj so z lastnimi sredstvi prispevali kar 90 mio SIT. To pa je bil tudi osnovni pogoj, da smo k temu sploh pristopili. Pri tem ne smemo pozabiti na zavzetost krajevnih skupnosti Črni Vrh, Polhov Gradec in Dobrove, ki so z lastnim prispevkom zgradile prostore za namestitev avtomatskih digitalnih telefonskih central v skupni vrednosti 20 mio SIT. Za izpolnitev pogodbe do Telekoma je posamezni naročnik za pridobitev telefonskega priključka moral občini prispevati 130.000 SIT. Čeprav so se koncem oktobra 1998 poravnale vse finančne obveznosti do Telekoma, pa še vedno po pogodbi ni izpolnjen pogoj števila novih telefonskih naročnikov (1400). Rok za pridobitev navedenega števila naročnikov je tri leta od pričetka delovanja nove telefonije. V tem obdobju bo občina še nadalje zbirala prispevke od novih naročnikov, to pa zato, ker želimo vsem naročnikom zagotavljati enake pogoje za pridobitev telefonskega priključka. Sredstva, ki jih hodo novi naročniki še nadalje združevali na žiro računu občine se enkrat letno poračunajo tako, da sc vsem naročnikom, ki so finančno sodelovali pri izgradnji telefonije, vrnejo v enakem znesku, kot bo pokazal izračun glede na maso zbranega denarja nad 90 mio SIT. V kolikor pa bo zakonodaja v prihodnje omogočala vrnitev* sredstev samoprispevka, bo občina v okviru le-tc to tudi dolžna storiti.. V tem mandatu smo se zavzemali tudi za boljšo oskrbo naših občanov in to našo idejo tudi uresničili. S podjetjem GPG Evgrad je dokončno dogovorjeno, da se bo poslovno trgovinski center gradil na Dobrovi nasproti bencinske črpalke. V ta namen so že podpisane predkupne pogodbe z lastniki zemljišč, katerim gre vsa zahvala, da so imeli posluh za uresničitev tega projekta. Izdelana je idejna zasnova funkcionalnosti objekta, ki bo v kratkem predstavljena javnosti. V poslovno trgovskem centru se bodo zagotavljali prostori za trgovino, pošto, banko možen pa bo tudi nakup prostorov za storitvene dejavnosti, zdravstvo in občinske upravne prostore. V sklopu tega objekta so zasnovani tudi stanovanjski objekti katerih prostori bodo prav tako v prodaji. Glede na to, da so temeljne zasnove tega projekta pripravljene, pričakujem, da bo novi župan s tem projektom nadaljeval, kajti ob polni podpori so dane možnosti, da bo objekt zgrajen že v prvem letu njegovega mandata. Vsega navedenega ne bi mogli doseči brez razumevanja in podpore občinskega sveta s predsednikom na čelu. Prav srečno roko pa sem imel tudi pri izbiri kadra občinske uprave. Ob skupni pomoči smo uspeli realizirati vse in še več zastavljenih ciljev - tudi tiste, ki sem jih v predvolilni kampanji obljubljal. Seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi naših občanov, ki so znali prisluhniti našim idejam. Potrebna so bila samo štiri leta, pa tolikšna bera rezultatov. Novoizvoljenim organom občine Dobrova-Polhov Gradec in Občine Horjul, ki bodo nasledili odgovornost za nadaljni razvoj iskreno želim, da oi v dobrobit občanov, ki imajo upravičena pričakovanja, zlasti v zvezi s predvolilnimi obljubami ,bili najmanj toliko uspešni. Kako preprosto je to, bodo že jutri preizkusili sami. Vaš župan: Leopold Oblak Ob zaključku mandata bi se rad zahvalil vsem, ki ste po svojih močeh na kakršenkoli način pripomogli k uresničitvi zastavljenih ciljev. Hvala vsem za sodelovanje in pomoč. Obenem voščim blagoslovljene božične praznike ter vam zaželim, da vam prihajajoče leto prinese vse, kar je staro zamudilo, predvsem pa ljubezen, srečo, zdravje in razumevanje. Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Zupan: Leopold Oblak S(POŠTOVS\D^E 0%ČW&!£. I9£CWĆW{J OBČINE DOWIA SE 'BOŽIČ I*L O^PVO LETO 1999. ŽELIMO VMA. ZVUfiVjA. IOtOSE'B'tifE SIJEČE: TAW ®0 TU 'BLAgSUJffltfL VOLKOV gti&DEC Občankam in občanom občine Borovnica se zahvaljujem za izkazano podporo pri volitvah, saj je naš cilj dobro sodelovanje. Prav vsem občanom in občankam Borovnice želim vesele božične praznike ter polno zdravja, uspeha in zadovoljstva v letu 1999. ŽUPAN Alojz Močnik POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA - II. KROG Drugi krog volitev za župana občine Borovnica je potekal med kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov, to sta bila Alojz Močnik in Andrej Ocepek. Volilno pravico jc imelo 2890 upravičencev, glasovanja seje udeležilo 1576 volilcev, od tega je bilo 25 glasovnic neveljavnih. Rezultat glasovanja je bil naslednji: 1. Alojz Močnik 2. Andrej Ocepek Po voliščih pa je bilo glasovanje: 844 glasov oz. 54,42 % 707 glasov oz. 45,58 % Št.in ime volišča št. volilcev g!asovalo% udeležbe G as. za Alojza Andreja > Močnika Ocepka 9 Gasilski dom Borovnica 346 209 60,4 83 122 10 Osnovna šola Borovnica 717 354 49,4 168 . 178 11 Občina Borovnica 213 156 73*2 93 63 12 Osnovna šola Borovnica 318 183 57,5 129 50 13 Gasilski dom Breg 338 177 52,4 84 90 14 Žitko Franc, Dol pri Borovnici 78 532 258 48,5 132 125 16 Gasilski doni Brezovica 426 223 52,4 148 71 8 predčasno + po pošti 0 16 0 7 8 SKUPAJ 2890 1576 54,53 844 707 54,42 45,58 "PIŽAMA ŽUR" V VRTCU REGA - KVAK Na roditeljskem sestanku v septembru smo se s starši dogovorili, da bi otroci enkrat prespali noč v vrtcu. Vsi smo že težko pričakovali to drugačno noč. In prišel je november in z njim tisti dan, ko smo se proti večeru vračali v vrtec. S seboj smo prinesli pižame in igrače, tovarišice pa še blazine in odeje, strah pred spanjem pa smo pustili kar doma. Po gala večerji ob svečah smo se preoblekli v pižame, pripravili smo modno pisto, po kateri smo hodili kot manekeni in ob glasbi predstavili svoje pižame. Nato smo se utrujeni in zaspani odpravili k počitku.Za lahko noč smo slišali še pravljico in prav počasi zapirali očke in sladko zaspali. Zbujati smo se začeli ob 7 uri zjutraj in se do zajtrka še » car-tali« na ležalnikih in blazinah, ter nato skočili iz pižam v svoje obleke in se odpravili k zajtrku. Naš namen je bil dosežen, saj so nam tudi mlajši otroci dokazali, da si upajo prespati noč brez staršev. Francelj Martina Iz vrtca Rcga - Kvak Občinska volilna komisija čestita k izvolitvi vsem članom občinskega sveta in županu in jim želi uspešno sodelovanje. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri izvajanju volilnih opravil in tako omogočili nemoten potek volitev. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE BOROVNICA 'V"sem krajanom borovniški kftline želimo blagoslovljen 'Božič in velikp sreče, uspeha, predvsem pa zdravja v prihajajočem letu. To vam žeti TtPSTOVOLjjltO g*siLS*p £.0.0. Kmetijska svetovalna služba - Enota Podpeč, vabi vse kmete, kateri še nimajo dovoljenja za vožnjo traktorja, da se prijavijo na tečaj - "Varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki - F kategorija". Tečaj bo potekal v drugi polovici januarja v prostorih KS Preserje. Okvirna cena bo 10.000 SIT. Dodatne informacije bomo podali po zbranih prijavah, do četrtka 24.12.1998. Prijavite se lahko v pisarni KSS - Podpeč, ali na telefon 631-350. Srečanje starejših občanov Društvo upokojencev Notranje Gorice - Plešiviea je v soboto, 28. novembra 1998, v domu krajanov priredilo prijateljsko srečanje. Prvi oktober je svetovni dan starejših. Zato smo pred tremi leti v našem društvu sklenili, da vsako leto po Martinovi nedelji priredimo povezovalni dan in opozorimo na pomen srečanja naših generacij. Priložnost imamo, da to občutimo in spodbujamo naše otroke k temu povezovanju. Vsaka mama in mamica je vesela, če vidi svoje otroke, kako veselo nastopajo pred občinstvom, sproščeno in srečno. Naše učiteljice iz osnovne šole so tudi zadovoljne, da sc pokaže njihov trud, kaj vse so naučile svoje učence. Nastopali pa so tudi učenci glasbene šole in družinski duet Svetina Trampuž. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi občinska priznanja prizadevnim članom društva upokojencev. S svojim nastopom nas je vse navdušil Jožef z. Madagaskarja, ki je s svojim ritmičnim nastopom izzval vse obiskovalce, posebno otroke. Pri tej točki smo vsi sodelovali in peli z njim. Dvorana je bila polna, prireditev pa so obiskali tudi podpredsednik vlade gospod Marjan Podobnik in minister za zdravstvo gospod Jereb s svojo ženo Berto. Mislim, daje za našo krajevno skupnost velika čast, daje bila prireditev tako obiskana in da so tudi nastopajoči s svojim trudom pokazali svoj odnos do starejših. Odbor društva upokojencev se je zelo izkazal v izvirni obliki. Poleg razvedrila je pripravil tudi spominke na stare čase. Obiskovalcem je ponudil polne peharje suhih sliv, krhljev, orehov, jabolk in jerbas flancatov. Za žejo je bilo tudi poskrbljeno, točili smo iz majolk. Vsem ženam smo podarili nagelj. Glasbeniki iz skupine Tulipan pa so veselo igrali za dobro počutje vseh nas. Najlepše sc zahvaljujem vsem, ki so pomagali pripraviti prireditev, nastopajočim in obiskovalcem. Na svidenje prihodnje leto. Jelka Cot, predsednik Podpeški oktet vabi na tradicionalni BOŽIČNI KONCERT in ogled jaslic v cerkvi svetega Vida v Preserju, v soboto, 26. decembra, ob 17.45. Program bo popestril še otroški pevski zbor Preserje. Vstop prost! SPOŠTOVANI OBČANI! PRVI KORAK STE NAREDILI VI, SEDAJ SMO NA VRSTI MI, KATERIM STE ZAUPALI SVOJ GLAS. LDS BREZOVICA JE NA LETOŠNJIH VOLITVAH DOBILA 23.8 % O LASOV, KAR POMENI, DA BOMO IMELI V SVETU OBČINE BREZOVICA 5 SVETNIKOV. TOREJ SMO STRANKA, KATERA JE DOBILA NAJVEČ GLASOV IN SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO PODPORO. POŠTENO SE BOMO TRUDILI, DA IZPOLNIMO OBLJUBE, KI SMO VAM JIH DALI PRED VOLITVAMI. O SVOJEM DELU VAS BOMO TUDI VSESKOZI OBVEŠČALI, DOBRODOŠLE PA BODO TUDI VAŠE ŽELJE IN NASVETI. POKLIČETE LAHKO PO TELEFONU 651- 229 ALI PA NAM POŠLJETE PO POŠTI NA NASLOV OO LDS BREZOVICA, PODPEŠKA CESTA 380, 1357 NOTRANJE GORICE. OB TEJ PRILOŽNOSTI SE VAM MORAM TUDI SAM OSEBNO ZAHVALITI ZA PODPORO PRI KANDIDATURI ZA ŽUPANA. REZULTAT VOLITEV JE POKAZAL, DA SMO NA PRAVI POTI. S SKUPNIM DELOM IN TRUDOM PA LAHKO Z OPTIMIZMOM ZREMO NAPREJ V NOVO TISOČLETJE. DOVOLITE MI, DA VAM OB KONCU LETA ZAŽELIM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. MARKO ČUDEN RENAULT novice veliki novoletni srečelov Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom): Kangoo, Twingo, Clio 120.000 SIT; vsi modeli Megana in Scenic 180.000 SIT; juna, Šafrane, Espace 240.000 SIT; modeli z motorji nad 1,8 I 264.000 SIT. Na novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad Milic Mercis in 1.300 kovčkov z bogato paleto najrazličnejših barvic. »ljami od 7. do ti. dei-vmlm, 1998 (dobava tudi januarja IW>). tiini (letnik 1998) t PLEŠKO CARS d.o.o., Brezovica Tržaška 426 - 1351 Brezovica - SLOVENIJA Tel.: +386 (061)654051, 653073 - fax +386 (061)654311 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA č Dd Ee.Ff Gg Hh h Jj Kk m Uu V Fotografija za zgodovino: Bivša učiteljica Elza Smajdek s svojimi učenci in ob njej sedanji učiteljici Milena Marinč in Mirjana Kožatko. Drugo povojno srečanje prve povojne generacije šolarjev Osnovne šole Jezero Lep jesenski dan prve oktobrske sobote je bil kot nalašč za srečanje bivših sošolcev, ki so na pragu jeseni svojega življenja. Kot je bilo dogovorjeno na lanskem srečanju, se je tudi zgodilo. Ponovno smo se zbrali nekdanji sošolci prvih povojnih generacij; tokrat tam, kjer seje tudi začelo naše šolanje - v Osnovni šoli Jezero. Zbrali smo se vsi, kot pred daljnimi 50 leti, tudi tisti, ki se lanskoletnega srečanja niso mogli udeležiti, in sicer v isti, vendar sedaj sodobno opremljeni in lepo urejeni učilnici. Prisotni smo s ploskanjem in vidno ganjeni pozdravili vstop v učilnico nekdanje učiteljice, sedaj 83-letne ELZE SMAJDEK. Zanjo, pa tudi za mnoge od nas je bil to edinstven dogodek, sestanek na kraju, ki smo ga zapustili pred 50-timi in več leti. Solze in krč v grlu dedkov in babic niso dovolili, da bi vsak od nas povedal svoji učiteljici vse, kar je mislil, da bi seji zahvalil za ves trud in materinsko skrb, ki jo je nesebično dajala vsakemu izmed nas. Vsak je hotel obuditi kakšen spomin iz daljnega leta 1945. Kljub visoki starosti je imela vitalna in zelo razpoložena bivša tovarišica, gospa Šmajdkova, pravi zaklad svojih spominov. Poleg drugega se je spomnila, kako jc morala večkrat, namesto da bi začela BSHBBHi pouk, domala ves razred poslati v bližnji potok umiti bose noge, umazane od dolge hoje f>o Pp Rr Ss do šole. Posebno je bilo zanimivo, tega so se spomnili tudi mnogi od prisotnih, slišati resnično zgodbo o uspešnem lovu kače v njenem stanovanju, ki je bilo tik ob učilnici. To je opravil Jože Zdešaralipo domače Kovačev Jože, ki je na splošno veselje vseh prisotnih pritrdil, da bi tedaj šel lovit tudi leve, samo da bi lahko šel iz razreda v času pouka, čeprav je bil eden od najboljših učencev. Pri obujanju spominov smo se spomnili, da smo z našo tovari-šico mnogi od nas prvič videli morje, Postojnsko jamo, Bled in Šs Tt Uu Vv Zz It 83-letna učiteljica Elza Smajdek prejema cvetje od predstavnika bivših učencev. druge znamenite kraje naše lepe Slovenije. Koliko je bilo potrebno organizacijskih sposobnosti, vztrajnosti in ljubezni, daje vse končalo brez nezgod in v okoliščinah, kakršne so bile v tistih prvih povojnih letih. Poudarila pa je, da je bila ponosna na nas, učence, ker so povsod, kjer koli smo bivali, hvalili naše lepo obnašanje in vzgojo. Gostiteljici bivših učencev^ učiteljici MILENA MARINČ in MIRJANA KOŽATKO, ki sedaj poučujeta prvo- in dru-gošolčke, sta nam s ponosom razkazali nove, svetle in sodobno opremljene učilnice, s parketom, lepim pohištvom in množico učnih pripomočkov. S posebno pozornostjo smo si ogledali sodobno šolsko kuhinjo, ki malčkom nudi tople malice, tako potrebne za zdravo rast in uspešno delo v šoli. Zaključek srečanja je bil, kot prejšnje leto, v gostilni Pri Koširju, končalo pa seje v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Na kraju samem velja izreči še posebno priznanje in zahvalo Osnovni šoli Preserje pod Krimom, v sklopu katere je tudi območna šola Jezero in njenemu ravnatelju gospodu Sclanu, ki nam je omogočil tako prisrčno druženje in sprejem v "naši" bivši šoli. Razšli smo se s pozdravom: Nasvidenje v prvo soboto oktobra prihodnje leto. Bil sem Peter Klepec Doma sem bil v Preserju. Vsi so me zafrkavali, ker sem bil zelo majhen in slaboten. Nekoč sem šel peš domov in se zazrl v nebo. Zaželel sem si, naj me Bog usliši, da bi bil močan. No, Bog me je uslišal in mi rekel, naj ruvam drevesa. Jaz sem jih poruval toliko, da sem naredil novo avtocesto. Bila je nedelja in odpravili smo se na Gorenjsko v gore. Naleteli smo na naravno oviro. Drevo jc padlo čez cesto. Stopil sem iz avta in drevo odmaknil. Oči in mami tega dogodka ne bosta nikoli pozabila. Bila je že noč in morali smo se odpraviti domov. Zjutraj sem moral v šolo. Vsi so me začeli brcati, porivati ob steno, a jaz se nisem vdal. Enega sem udaril in bil je mir. Nekoč sem videl ubogo mamo, ki je s težavo porivala voziček krompirja. Stopil sem tja in jo vprašal, če lahko porivam voziček. Hitro gaje oddala in peljal sem ji ga do doma. Mama se mi je toliko časa zahvaljevala, da sem moral po vodo in sem pogasil mamo. Tako sem odsanjal lepo pripovedko o Petru Klepcu. Nikoli je ne bom pozabil. Rožic Rogelj, 5.b Naravoslovni dan V petek, 23. oktobra, smo imeli učenci tretjega in četrtega razreda podružnične šole Rakitna naravoslovni dan o orientaciji. Ob 9. uri zjutraj smo se zbrali pred šolo. Razdelili smo se v tri skupine, vsaka skupina je dobila dva zemljevida in kompas. Potem smo se odpravili po poti. kije bila na zemljevidu označena s točkami. Pomagali smo si tudi s kompasom. Na vsakem križišču smo pobrali navodila za pot naprej. Ko smo prišli do zadnje točke na Pirenpotlu, smo pojedli malico in si malo oddahnili. Po odmoru pa smo imeli učno urico z učiteljico Barbaro in voditeljem Klemenom. Na zemljevidu smo poiskali bližnje vzpetine in s pomočjo grafičnega merila izmerili, koliko so oddaljene od nas. Ko je bilo učne urice konec, smo se odpravili na lov za zakladom. Našel ga je Tine iz tretjega razreda. Povzpeli smo sc še na Kucelj, s katerega je čudovit razgled po naši Rakitni. Bilo je zelo zanimivo in poučno, pa še dobro smo se razmigali. Iris, Maruša in Monika, učenke 4. razreda Pripis V imenu svojih učencev, pa tudi v lastnem imenu se zahvaljujem gospe Meti, ker seje takoj odzvala in posredovala našo prošnjo gospodu županu. Potrebovali smo namreč zemljevid Rakitne in okolice. Hvala tudi županu, ki seje na prošnjo odzval in nam gaje poklonil. Zemljevid nam popestri marsikatero učno urico pri predmetu spoznavanje družbe. Prav tako se za pomoč zahvaljujemo Nejčevi mamici in krajevni skupnosti Rakitna. Barbara Jerina, učiteljica 3. in 4. razreda podružnične šole Rakitna V spomin Slovo od akademika Izidorja Moleta Na vernih duš dan smo se na Brezovici poslovili od akademskega slikarja gospoda Izidorja Moleta, velikega umetnika, kije kljub onemoglosti po prometni nesreči imel v sebi veliko željo po življenju in delu. Vsem je zapustil dobroto, ki se kaže na njegovih platnih, kjer je poln svojstvenega duha spreminjal tkanino in baive v nekaj neponovljivega. Prav tako se je več let udejstvoval tudi na glasbenem področju kot organist v Notranjih Goricah in na Logu, kjer je s posebnim občutkom opisal povojno usodo rodbin v svoji rodni soseski. Pokojni Izidor Mole je bil rojen 1. aprila 1927 na Logu pri Brezovici v kmečki družini kot četrti izmed devetih otrok. Maturiral je leta 1946 na klasični gimnaziji v Ljubljani, se vpisal na tamkajšnjo Akademijo upodabljajočih umetnosti (vi. in 2. letniku pri profesorju Miheliču, v 3. in 4. letniku pri profesorju G. A. Kosu) ter leta 1950 z odličnim uspehom diplomiral. Vpisal se je na speeialko za slikarstvo, toda ker ni dobil štipendije, se je zaposlil na učiteljišču v Novem mestu, kjer je bil med letoma 1951 in 1954 profesor risanja. Leta 1954 se je vpisal na restavratorsko speeialko in jo leta 1956 uspešno končal. Do 1957. leta je delal na republiškem zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani, kot restavrator, med letoma 1957 in 1964 je bil svobodni umetnik in restavrator, nato tri leta vodja restavratorske delavnice pri republiškem zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in od leta 1967ponovno svobodni umetnik. Leta 1956 se je tri mesece izpopolnjeval v Instituto Centrale cli ristauro v Rimu. Pisal je tudi strokovna besedila in ocene z restavratorskega področja. Leta 1975 je doživel hudo prometno nesrečo, ki mu je čedalje bolj onemogočala delo. Vimenu občine in krajevne skupnosti Brezovica se zahvaljujem soprogi in sorodnikom pokojnega za vso podporo pri njegovem ustvarjanju. Ime domačega kraja je ponesel v svet in zgodovino. Bil je velik umetnik in velik Slovenec in nam s svojim življenjem pokazal, kako se prav brani in ceni naš narod in domovino. Sveto mašo in pogrebni obredje vodil gospod škof Jožef Kvas, ob spremstvu šestih duhovnikov. Naj pokojnik lepoto, ki jo je odkrival v ljudeh in stvarstvu, uživa v večnosti! Drago Stanovnik Občina Brezovica Tržaška 390 1351 Brezovica in Krajevna skupnost Notranje Gorice Podpeška 380 1357 Notranje Gorice Mladi iz Notranjih Goric, Plcšivice in okolice prosimo gornji naslov za pomoč pri razrešitvi problema v zvezi z mladinskim klubom Berda. Omenjeni klub deluje kot zasebna last in ni odprtega značaja. Glede na to, da so prostori sestavni del zadružnega doma Notranje Gorice, menimo, daje to krajevna lastnina in bi morali biti prostori mladinskega kluba Berda dostopni vsem mladim pod enakimi pogoji- Prosimo vas, da nam pomagate najti odgovore na sledeča vprašanja: 1. Kdo je lastnik mladinskega kluba Berda? 2. Kdo določa cene najemnine in na kakšni podlagi? 3. Kako priti do enakoprav- nega soodločanja v mladinskem klubu Berda? 4. Kdo upravlja s prihodkom mladinskega kluba Berda? 5. Zakaj z mladinskim klubom Berda upravljajo mladinci, stari okoli 40 let? 6. Po kakšnem ključu so bili določeni mladi, ki so skrbeli za delovanje v zadnjem obdobju pred zaprtjem mladinskega kluba Berda? Zaradi čedalje pogostejših teh in drugih vprašanj smo se mladi 12. decembra 1998 oglasili pri županu in ga prosili za odgovore na gornja vprašanja. Želimo odgovore dobiti z namenom, da bi tako mladi dejansko pridobili že obstoječe prostore za svoje delovanje. Vse lepo pozdravljamo. Mladi iz Notranjih Goric in okolice Odgovor v imenu SLS in župana Prav v enaki meri, kot imate demokratično pravico napadati Slovensko ljudsko stranko in župana, se imata SLS in župan seveda vso pravico braniti. Očitno pa je po vsem napisanem in po volilnih rezultatih tudi vsem jasno, koliko in komu ljudje verjamejo in komu ne. V pričakovanju razumevanja volilnih izidov in v jasnem spoznanju, da smo skupaj zato, da naredimo čimveč dobrega in ne, da se med seboj prepiramo, želim v prihodnje z vsemi sodelovati v korist vseh ljudi. Spoštovani bralke in bralci pa boste spremljali naše delo in nas ob naslednjih volitvah spet nagradili ali kaznovali, seveda na podlagi našega dela in ne le predvolilnih neresnic in klevet. Drago Stanovnik Odgovor gospodu Marku Goršiču Na trditve gospoda Goršiča v Odmevu na pisanje predstavnikov SLS skoraj ne kaže izgubljati besed, saj kaže na pomanjkanje osnovne omike pri komuniciranju z javnostjo in politične kulture, o čemer se lahko bralec zlahka prepriča. Ne moremo pa mimo trditve, daje sedaj že stari občinski svet sprejel na hitro sklep o izločitvi javnosti na sejah občinskega sveta, da bi pred javnostjo skril svoje delo. Svet je soglasno sprejel sklep, kako zagotoviti javnost dela občinskega sveta s tem, da je dopolnil poslovnik občinskega sveta (5. in 38. člen), ki bo objavljen v celoti v Našem časopisu. Zato ga na tem mestu ne bomo citirali. Ta dopolnila so bila napisana na podlagi mnenja Službe za lokalno samoupravo Vlade republike Slovenije. Poudariti pa velja, da jc delo Občinskega sveta javno in da jc zagotovljena prisotnost vsakomur, ko se obravnavajo njegove zadeve. Navedli pa bi le okoliščine, zaradi katerih je bil svet dolžan tik ob koncu svojega mandata sprejeti omenjeni sklep, da bi zagotovil spoštovanje osebne integritete posameznikov ter zavaroval osebne podatke, ki so z zakonom predpisani. Na občinskem svetu se je na nekaj njegovih zadnjih sejah v presenečenje mnogih svetnikov pojavil gospod Marko Goršič, ne da bi o tem obvestil predsednika sveta in pojasnil namen svojega nepričakovanega obiska. Po tem, kako so se stvari odvijale, bi bilo mogoče sklepati, daje poskušal - sedeč tudi* med občinskimi svetniki - vplivati na sklepe občinskega sveta v škodo občine oziroma njenih občanov al. ovirati delo občinskega sveta. Obsojati župana za najeto posojilo za prizidek osnovne šole na Brezovici ali za preveliko porabo proračuna oziroma za neplačane račune je nesmiselno, kar je bilo že pojasnjeno v prejšnjih številkah Našega časopisa. Zato tega ne bomo pojasnjevali, saj je vsak, ki je želel na to strokovno pojasnilo, takšno tudi dobil. Druga trditev izpod peresa gospoda Goršiča pa je, da traja mandat občinskih svetnikov do izvolitve novih. Po navodilih Službe za lokalno samoupravo Vlade republike Slovenije traja mandat sveta do prve seje no- voizvoljenega občinskega sveta. Zato se omenjeni naj ne huduje na ves svet, ko je prišel zaman na zadnjo sejo starega občinskega sveta, seveda brez povabila. Zato ne bo epiloga, kot ga napoveduje gospod Goršič. Seveda, gospod Goršič, volil-ci so spregledali tako v prvem kot v drugem krogu in volili pravega župana. Predstavniki SLS Brezoviške orgle V zadnji številki "Našega časopisa" je podana kronika cerkvenih orgel v farni cerkvi na Brezovici. Ker je ta zapis nepopoln, bi po spominu dopolnil še naslednje. Zadnja večja obnova orgel je bila leta 1949. Tistega leta smo osnovnošolci raznašali stare piščali po vasi. Takrat seje povečal tudi kor, za katerega so morali posekati dva hrasta, ker so se pri prvem ušteli v meritvi. Za obnovitev orgel je bil glavni darovalec Vadamov oče (Tomšič), kateremu so ob smrti tudi zaigrale v slovo. Janez Urbančič Radi bi se vam predstavili Trener: Izidor Križan; Janez Sečnik, Marko Dretnik Gregor Peršin, Klemen Stojanovič, Aljoša Žerjav, Martin Guštin, Damjan Turšič, Damir Susman, Dušan Žeželj. Predsednik: Franjo Modrijan.Cepijo: Gregor Vodeb, Matjaž Kenig, Miro Turšič, Jernej Žerjav, Žiga Munda, Tomaž Kenig, Sašo Susman (manjka Tone Turšič) V Borovnici ljubitelji košarke spet na tribunah Po dveletnem premoru, ki je nastal z razpustitvijo članske ekipe in izpadom iz II. SKL, so se zopet zbrali domači igralci in pričeli nastopati v 3. SKL. zahod 2. Ekipo je v začetku septembra prevzel trener Izidor Križan iz Vrhnike. Po treh mesecih napornega dela se rezultati že kažejo, saj Borovnica 98 po 13 kolih tekmovanja zaseda mesto v sredini- lestvice s 6 zmagami in prav toliko porazi. Največji problem pa je vsekakor zagotavljanje finančnih sredstev, še posebno zato, ker je le-teh iz občinskega proračuna premalo za normalno dokončanje tekmovalne sezone. Poleg tega pa dolg prejšnjega vodstva do KZS še ni poravnan. Organizacija tekem je zelo dobra, saj jo vodi Janez Sečnik s svojimi sodelavci. Vzorno je tudi delo pomožnih sodnikov (Aleš Jovanovič, Helena Modrijan, Tjaša Sečnik, Simon Bajec in Katja Sečnik). Za finančno pomoč se moramo zahvaliti domačim sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč: JURČEK, d.o.o., VUL-KANIZERSTVO Ivan Molek, s.p., COMPLAST, d.o.o., TER-MOTOM, d.o.o., Gostišče GODEC, PREVOZNIŠTVO Franc Turšič, s.p., Bar KIM-VI, d.o.o., Frančišek Debevec, s.p., Franc Šuštar, s.p., Janez Doljšak, s.p., Slavko Levingcr, s.p., iz Borovnice in MT Inženiring, d.o.o., Vrhnika, IMP, d.d., Ljubljana, BIRO-ES, d.o.o., Ljubljana, in URH&Co, d.o.o., Preserje. Borovniški košarkarji želimo vsem ljubiteljem košarke vesele božične praznike in srečno novo leto 1999 N. Č. Razpored tekem do konca I. dela tekmovanja: 14. kolo: Tolmin : Borovnica 98-19.12.98 15. kolo: Borovnica 98 : Pre-stranek - sreda 23.12.98 ob 19. uri 16. kolo: Vipava : Borovnica 98-9.1.99 17. kolo: Vrhnika 96 : Borovnica 98 - 16.1.99 ob 20. uri REZULTATI TEKEM MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1998/99 1. kroe: MESARJI: ECONOCOM LOGATEC KARA VRHNIKA : MLADI VETERANI ŠIG TEAM BREZOVICA : YELLOW SEČNIK TEAM 2. krog: MLADI VETERANI: ŠIG TEAM BREZOVICA ECONOCOM LOGATEC : YELLOW SEČNIK TEAM MESARJI: KARA VRHNIKA 3- kroga YELLOW SEČNIK TEAM : MLADI VETERANI KARA VRHNIKA : ECONOCOM LOGATEC ŠIG TEAM BREZOVICA : MESARJI 4. krog: KARA VRHNIKA : ŠIG TEAM BREZOVICA MESARJI: YELLOW SEČNIK TEAM ECONOCOM LOGATEC : MLADI VETERANI I.KSTVICA: 1 MLADI VETERANI 4 4 2 KARA VRHNIKA 4 3 3 ECONOCOM LOGATEC 4 2 4 ŠIG TEAM BREZOVICA 4 2 5 MESARJI 4 1 6 YELLOW SEČNIK TEAM 4 0 269 208 237 201 193 210 36 :74 51 : 75 47:40 45 :42 65 :55 47:61 61 :82 48:35 72:51 48:40 59:54 63 : 67 217 197 206 184 261 253 52 11 31 17 -68 -43 ( 9:36) (20 : 42) (17: 18) (28 : 19) (32 : 25) (28 :33) (24:41) (25 : 17) (30:29) (30 : 16) (25 :22) (28:35) Vrhničani na Barcolani V Trstu je vsako leto v začetku oktobra velik praznik. Tržaški zaliv je namreč prizorišče največje jadralske regate - Barcolane v Sredozemlju in verjetno tudi na svetu. Vsako leto se tekmovanja udeleži okoli 1500 jadrnic iz različnih pristanišč v severnem Jadranu, ki pripadajo Italiji, Sloveniji in Hrvatski. Letos je bila Barcolana že trideseta. Na stotine jadrnice proti Trstu odpravi že v soboto, čeprav je tekmovanje v nedeljo. Pogled na gozd jamborov v pristanišču je čudovit. Tu se srečujejo stari prijatelji, obujajo svoje spomine na jadralska doživetja, opolnoči pa nebo razsvetli na milijone raznobarvnih zvezdic mogočnega ognjemeta. Že nekaj let zapored se tudi vrhniška posadka Moškon -Gabrovšek udeležuje tega množičnega tekmovanja na jadrnici Lupinica. Do sedaj je bil naš najboljši dosežek 10. mesto v razredu, v katerem starta od štiristo do petsto jadrnic. Pa saj ne gre le za uvrstitev. Prijetno je sodelovati na tekmovanju, kjer ni čutiti le tekmovalne strasti. Mnogim predstavlja udeležba pravi praznik, občutek zadovoljstva, da sodeluješ z ljudmi, ki ljubijo morje. Zato bo naša barka tudi drugo leto zastopala naš kraj na Barcolani. O.M. Sva tekmovalki - Nada in Jana Mali - članici državne reprezentance v kajaku v slalomu na divjih vodah. Najina tekmovalna pot se je pričela leta 199/, ko sva pričeli z rednim treningom V Kajak Kanu Klubu Rašica pod vodstvom trenerke Z. Cankar. Leta 1997 sva bili članki mladinske oz. članske B ekipe, letos sva se uvrstili v člansko A ekipo, kjer trenirava pod vodstvom trenerja .1. Skoka. Živiva v Borovnici in sc vsak dan z vlakom voziva v šolo v Ljubljano. Sama obiskujem fakulteto za šport, moja sestra Jana pa hodi v tretji letnik gimnazije. Po šoli imava vsak dan treninge (tudi v zimskem času). Ko prideva domov, je že večer. Uscdeva se za mizo in nadaljujeva s šolskimi obveznostmi. Prostega časa tako rekoč nima-va. Zavidava vsem tistim najstnikom, ki se lahko zvečer usedejo pred televizijo in si ogledajo kakšno dobro oddajo ali pa si najdejo čas za medsebojno druženje. V sezoni 1998 sva nastopali na tekmah Svetovnega pokala, na Evropskem prvenstvu, Jana pa tudi na Svetovnem mladinskem prvenstvu. Glede na to, da sva razmeroma mladi tekmovalki, sva letos kar uspešno nastopali. Rezultati v letu 1998: Nada: 1. mesto SLALOM - Državno prvenstvo 28. mesto SLALOM - SVETOVNI POKAL (TACEN) Jana: 4. mesto SPUST -SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO 5. mesto SLALOM - SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO Nada Mali po dobro odpeljani vožnji na državnem prvenstvu 1998 v Tacnu 21. mesto SLALOM - SVETOVNI POKAL (TACEN) Najboljši rezultat v letu 1997: Nada in Jana: 3. mesto SPUST EKIPNO - EVROP- SKO MLADINSKO PRVENSTVO V letu 1999 naju čakajo pomembne članske tekme: Tekmovali bova na različnih tekmah v tujini in pri nas. Zelo pomembne so tekme svetovnega pokala. Le-teh je pet. Tekme šo razporejene čez vso kajakaško sezono, ki traja približno od maja do oktobra. Najini dolgoročni cilji so: • Olimpijske igre v SIDNEY-JU leta 2000 • nastopanje na Svetovnem pokalu leta 1999 in 2000 • nastop na Svetovnem prvenstvu 1999 v ŠPANIJI. Prav ta tekma je za naju zelo pomembna, saj bova tam lovili normo za Olimpijske igre v SIDNEYJU. Jana bo zadnje leto kot mladinka nastopila na EVROPSKEM MLADINSKEM PRVENSTVU na reki Soči v slalomu in spustu. ŠPORTNI POZDRAV! NADA IN JANA MALI Mladinsko svetovno prvenstvo 1998 - Jana Mali Uspehi vrhniškega karateja Smo prijetna in številna družba fantov in deklet, v naših vrstah pa so pristali že tudi nekateri očetje, ki kar redno prihajajo na treninge. Karate je v Evropi (in torej v Sloveniji) najštevilčnejši borilni šport in zaradi tega je konkurenca na tekmovanjih mnogo večja kot v podobnih disciplinah (tackwon-do, boks, judo, jiu-jitsu, kung fu). Primerjava pokaže, da jc npr. v Ljubljani karate klubov vključno s svojimi člani več, kot pa vseh omenjenih sorodnih borilnih športov (našteli smo le najpomembnejše in največje). Zaradi tega si upamo trditi, daje delo v karateju mnogo napornejše, resnejše ter bolje organizirano in možnosti potrditve na tekmovanjih so težje kot na ostalih področjih borilnih športov. Da ne bi poslušali očitkov, daje karate zaradi svoje razpostra-njenosti in številčnosti le vase zagledan šport in se nc primerja z ostalimi zvrstmi borilnih športov, smo se pred dvemi leti začeli ukvarjati tudi s kickboksom, ki jc organiziran pod enotno slovensko zvezo ki sc imenuje KBZS. V omenjeni zvezi tekmujemo s tekmovalci, ki tekmujejo tudi v teakwon-do-ju, boksu, kickboksu ter kung-fu-ju. Naveličani javkanja nekaterih notranjskih nesrečnikov, (ki so sc in sc morda še ukvarjajo z borilno prakso), da sc v takem majhnem kraju kot je Vrhnika nc da narediti nič na tekmovalnem področju, smo sc pred tremi leti lotili dela, ki je v letošnjem letu prineslo že prve sadove. Nekateri posamezniki so odšli celo tako daleč da so o nas širili neresnice in laži s tem pa nam povzročali samo težje pogoje delčf. Nekateri od njih pa so nam nudili le prazne obljube. Pa vendar - rezultati, ki smo jih dosegli kažejo svoje, in se nam ni potrebno posebej hvaliti. Smo pa edini borilni šport na Notranjskem (Vrhniki), kije sploh dosegel kakršnekoli rezultate na uradnih zveznih tekmovanjih. Predvsem pa smo ponosni na uspehe v Utrinki iz regate. ŠPORTNA ZVEZA . VRHNIKA Športna zveza 'Vrhnika žeti vsem športnikom, športnim delavcem in ostalim ljubiteljem športa uspešno in zdravo ter polno uspeha na športnem področju v letu 1999. kickboksu, kjer smo dokazali vrednost naše karate tehnike, ki se iz dneva v dan izpopolnjuje in postaja vse učinkovitejša. Svoje znanje bomo še naprej prenašali na mlajše in starejše navdušenec, ki so ljubitelji karate športa. Kot šport rastemo na Vrhniki počasi a odločno, tako kot naši rezultati. Do sedaj nismo na Vrhniki imeli niti enega samega primera zlorabe našega znanja izven rednih treningov, kar pomeni, daje dober borec ponavadi tudi kar precej inteligentno bitje (ponavadi tudi fakultetno izobražen, kar je za vrhniški karate praksa) in s samim nasiljem nima nič opraviti se pa zna zelo dobro in učinkovito braniti, ko mu grozi nevarnost v samoobrambnih situacijah, še bolje pa sc znajde s sebi enakovrednimi ali boljšimi nasprotniki na uradnih karate tekmovanjih. Za vse tiste, ki ste nam stali v vseh teh letih ob strani in pa seveda tudi tistim, ki niso imeli dobrega mnenja o nas - objavljamo rezultate iz tekmovalnega obdobja 1998. Lc te objavljamo šele sedaj ob koncu leta, saj naša tekmovalca sezona za razliko od zimskih športov traja celo leto. Rezultati obeh vrhniških klubov v letu 1998 so sledeči: KK Vrhnika - Predsednik kluba -g. Džemal Mustafič Sandra Mustafič - državna prvakinja v katah -akategorija malčice Udeležba na 2. mednarodni tekmi za otroke in kadete "Bosnia open v Tuzli": Sandra Mustafič 2. mesto v katah, kategorija malčice Miha Riro 4. mesto v borbah kategorija mlajši mladinci KK Vrh - Predsednik kluba - g. Jure Obreza 1. Karate sekcija Anton Šivic - 3. mesto v borbah na DP za dečke in deklice - kategorija starejši dečki - 65 kg Katja TUrk - 3. mesto v borbah na DP za mlajše in starejše mladinke in mladince - kategorija mlajše mladinke - 53 kg 2. Kick-boxing sekcija Semi contact Nina Vehar - 4. mesto na DP -kategorija mladinke + 60 kg Siniša Tubič - 3. mesto na DP -kategorija člani - 63 kg Light contact Nina Vehar - državna prvakinja za leto 1998 - kategorija mladinke +60 kg Janez Obreza - 2., 3.mesto na prvenstvih za DP - kategorija člani -63 kg Simon Pcčkaj, Luka Malavašič - 3. mesto na DP - kategorija člani - 84 kg Ker do sedaj nismo zahtevali nobenih dodatnih finančnih sredstev za nakup nujno potrebne trenažne opreme nam jc letos Športna zveza zagotovila, da bo omogočila nakup parterja (tatanija). To nam bo v prihajajoči tekmovalni sezoni omogočal še kakovostnejše treniranje in možnost tekmovanja saj vemo, da sc vsa tekmovanja v karateju odvijajo na parterju in brez njega si našega nadaljnjega dela ne moremo več zamisliti. Naši telovadci bodo tako lahko varneje brez bojazni pred modricami in žulji trenirali še mete in rušenja. Boljši pogoji dela v prihajajoči sezoni bodo omogočili tudi bolj specifične vrste treninga. Tu imamo v mislih poučevanje vojaškega kadra saj vemo, daje število vpoklicanih in poklicnih vojakov v Vrhniški občini med največjimi v Sloveniji. V prihajajočem letu si tako obetamo še nadaljnji razvoj borilnih veščin v naši občini a pri tem bo potrebna soudeležba tudi ostalih institucij in sponzorjev. Kot vsak šport tudi naš težko shaja s tako šibkimi finančnimi sredstvi, saj so Ic-ta potrebna za plačilo tekmovalnih taks, potnih stroškov, članarin ipd. Zato vse vas, ki bi želeli pomagati razvoju tega lepega športa na Vrhniki in v celotni občini pozivamo, da nam to sporočite in s tem omogočite boljše pogoje našim otrokom in mladini, ki trenira v naših klubih. Kot ste morda zasledili že v časniku Delo, letos slovenski karate praznuje 30. obletnico in ravno oh tem okroglem jubileju se mu zelo verjetno obeta tudi udeležba na OI leta 2004 v Atenah. 18. lega meseca bo namreč posebna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja o uvrstitvi karateja med olimpijske športe. Če se bo to zgodilo, bo karate postal kot šport še bolj zanimiv za širše množice, ker imajo olimpijska tekmovanja svoj čar in pomen. Njegova pomembnost se bo približala popularnosti ostalih olimpijskih športov, kot so atletika, plavanje, kolesarjenje,... Če pogledate rezultate obeh klubov v letošnji tekmovalni sezoni, lahko vidite kako dobro se rezultat-sko dopolnjujeta. Kjer je eden šibkejši, ga nadomesti drugi in obratno. Se vnaprej se veselimo sodelovanja in želimo srečno in uspešno novo leto 1999 vsem našim sedanjim in bodočim karateistom, njihovim staršem ter vsem, ki ste nam in ki nam boste še stali ob strani ter nas bodrili pri naših nadaljnjih uspehih. Karateisti z Vrhnike Vsem članom društva, ljubiteljem narave ter gora in tistim, ki nam pomagajo pri našem delu, VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999! Planinsko društvo Vrhnika Na podlagi 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/ 95,20/96,44/96,26/97,70/97 in 10/ 98) in 70. člena statuta Občine Vrhnika (Ur. I. RS št. 34/95) jc Občinski svet Občine Vrhnika na 33. seji dne 3.12.1998 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave 1. člen V 4. členu se doda nov 4. odstavek, ki glasi: Znotraj enovite občinske uprave še v okviru oddelka za urejanje prostora in komunalne zadeve formira režijski obrat za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki bo hkrati lahko opravljal tudi druge po zakonu obvezne gospodarske javne službe, za katere ni ustanovljeno javno podjetje ali niso dane v izvajanje skupnemu javnemu podjetju oziroma zanje ni podeljena koncesija. 2. člen Doda se 7. a člen, ki glasi: Režijski obrat izvaja upravne in strokovno tehnične naloge občine v zvezi z gospodarjenjem s stavbnimi zemljišči občine, in sicer: - uveljavlja predkupno pravico na nazazidanih stavbnih zemljiščih, - pripravlja strokovne podlage za razlastitev, - sodeluje pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, - pripravlja strokovne podlage za prodajo, menjavo in oddajanje stavbnih zemljišč, - ureja stavbna zemljišča za potrebe investitorjev, - pripravlja investicijske programe za urejanje stavbnih zemljišč, - vodi vse vrste evidenc o stavbnih zemljiščih na osnovi podatkovne baze, - izdaja potrdila, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, ne ostaja predkupna pravica (11. člen zakona o stavbnih zemljiščih), - uveljavlja predkupno pravico občine, - izdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka, - pripravlja podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence, - predlaga vpisi lastninske pravice občine v zemljiško knjigo za nezazidana stavbna zemljišča, - upravlja vzdržuje in gradi vodovode, občinske ceste drugega ranga, avtobusna postajališča, javno razsvetljavo, kanalizacijo, - vzdržuje javne površine, - izvaja strokovna opravila v zvezi z javnimi naročili, > - opravlja dejavnost gospodarskih javnih služb, če za določeno dejavnost ni ustanovljena druga gospodarske javne službe po zakonu. 3. člen Spremeni se 2. odstavek 10. člena, ki pravilno glasi: Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi občinski tajnik, ki ga imenuje in razrešuje župan. 4. člen Do konca leta 1998 župan določi sistemizacijo delovnih mest v režijskem obratu. 5. člen Do določitve sistemizacije strokovno tehnične in druge naloge za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Občine Vrhnika, izvaja in vodi sodelavec I v oddelku za urejanje prostora in komunalne zadeve. 6. člen V odlok sc doda nov 23. a člen, ki glasi: "Določbe odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občne Vrhnika se uporabljajo tudi v vojnem stanju." 7. člen Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1.12. 1998 dalje. Št: ll/3-skl-033/98 Vrhnika, 3.12.1998 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA JEREB Brane Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93) ter 29. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS 34/95), jc Občinski svet občine Vrhnika, na seji dne 3.12.1998 sprejel osnutek ODLOKA o zavarovanju vodnega vira Z-2/94 v Zaplani I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa zavarovano območje vodnega vira Z-2/94v Zaplani, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnega vira pred onesnaženjem.. 2. člen Obseg zavarovanega območja zajetja pitne vode z vira Z-2/94 in varstvenih pasov je določen v strokovnih hidrogeoloških podlagah za zavarovanje zajeta pitne vode Z-2/94 v Zaplani in grafičnih prilogah (kartah) v merilu 1:5000, ki jih je izdelal Hidroconsulting, d.o.o. Dragomer in se nahajajo na vpogled na Občini Vrhnika in Komunalnem podjetju Vrhnika. II. VARSTVENI PASOVI 3. člen Varstveni pasovi za zavarovanje zajetij vodnih virov so naslednji: 1. najožji varstveni pas - območje z najstrožjim varstvenimi ukrepi - cona 1; 2. ožji varstveni pas - območje z strogimi varstvenimi ukrepi -cona 2, 3. širši varstveni pas - območje z blagim režimom zavarovanja -cona 3. III. VARSTVENI UKREPI 4. člen Cona 1 - najožji varstveni pas Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti samega zajetje, kjer je možno namerno onesnaženje vode v zajetju in sicer: - območje najožjega varstvenega pasu mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo; - zaradi preprečitve vdora površinske vode v vrtačo, kjer je vrtina in ob vrtini do podzemne vode se primerno temu uredi zgornji rob vrtače; - odvodnjavanje ceste nad vrtačo speljati z muldo izven območja; - dostop na Območje cone 1 je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda; inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode; - zemljišče mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (konceden-ta); - v območju cone 1 ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje. 5. člen Cona 2 - ožji varstveni pas V ožjem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje s strogim režimom varovanja in zanj veljajo naslednje določbe: - na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table,ki opozarjajo na vodovarstveno območje, v katerem je prepovedana vožnja cistern z nevarnimi snovmi in je hitrost omejena na 40 km/h; - prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev; - prepovedano je vsakršno gnojenje z naravnimi (gnoj, gnojevka) in umetnimi gnojili; - prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov; - prepovedana je paša; ' - dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer; - gradnja kanalizacije in greznic je prepovedana, obstoječe pa je potrebno sanirati do vodotesno-sti; - zemljišče jc lahko namenjeno samo za določene kulture: travnik, gozdno površino. - sečnja in spravilo lesa mora potekati pod nadzorom upravljalca vodovoda. 6. člen Cona 3 - širši varstveni pas Za širši varstveni pas, ki zajema zbirno območje vodnega vira pa veljajo naslednje določbe: - stanovanjski in gospodarski objekti ter vikendi na tem območju morajo imeti nepretočne tri-prekatne vodotesne greznice z nadzorom praznjenja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija pod nadzorom upravljalca vodovoda; - prepovedana jc uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi (fungici-di, insekticidi), polivanje gnojnice po travnikih; - sečnja in spravilo lesa se izvaja pod nadzorom upravljalca vodovoda; - v primeru incidenta in izlitja gorivaje potrebno takoj ukrepati; - v primeru asfaltiranja cest, se mora na odsekih ki potekajo znotraj območja varstvenih pasov odvodnjavanje speljati izven območja varstvenih pasov, kjer pa to ni mogoče se to uredi pod določenimi pogoji, ki jih predpiše pooblaščena organizacija; - prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov; - vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč. Zaščitni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove. IV. NADZOR 7. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik. V. KAZENSKE DOLOČBE 8. člen 1. Z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 4., 5. ali 6. člen tega odloka. Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov odloka o zavarovanju vodnega vira Z-2/94 v Zaplani. Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki krši določila prvega odstavka tega člena. Oseba, pooblaščena za izvajanje nadzora po določilih tega odloka, lahko kazen izterja takoj na kraju samem. 2. Kdoi povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškod-ninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odpravo škode. VI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka. Lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v enem letu in v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi tega odloka. 10. člen Postopki, za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu, v katerem se nahaja lokacija. 11. člen Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omeji izkoriščanje zemljišč so upravičeni do davčne olajšave oziroma odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi. Upravljalec vodovodnega sistema sporazumno z lastnikom zemljišča določi višino in način plačila odškodnine. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. OBČINA VRHNIKA PREDSEDNIK OS: OBČINSKI SVET Brane JEREB, l.r. Na podlagi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS 34/84 in RS 26/90), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS 32/93), zakona o prekrških (Ur. list SRS 25/83, 42/ 85, 47/87 in 91/90 ter Ur. list RS 10/91, in 13/93) in statuta občine Vrhnika (Ur. list RS 34/95), je Občinski svet na 33. redni seji dne 3.12.1998 sprejel ODLOK o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za območje občine Vrhnika opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje. 2. člen Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki međ drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanji prostorov za grobove v najem. 3. člen Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina oziroma krajevne skupnosti ali verska skupnost. Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vod-norekreacijske površine in podobno. 4. člen V občini Vrhnika imamo naslednja pokopališča: Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Sinja gorica, Blatna Brezovica, Bevke Ligojna - tudi za KS Drenov grič-Lesno brdo Dragomer Log Na pokopališču na Vrhniki opravlja, na podlagi pogodbe o upravljanju, pogrebno dejavnost oziroma ureja pokopališče v skladu s tem odlokom, Komunalno podjetje Vrhnika d.d., na vseh ostalih pokopališčih pa posamezne krajevne skupnosti. 5. člen Pokopališče ima pokopališki okoliš z območja, katerega se praviloma pokopavajo umrli. Okoliš predstavlja območje posamezne KS. 6. člen Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču. 7. člen O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na predlog župana, oziroma posameznega sveta KS- po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije. 8. člen V izjemnih primerih je način pokopa zunaj pokopališča v grobnico na Drči. Predhodno je potrebno za tak pokop pridobiti dovoljenje pristojnega organa Upravne enote in soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za zdravstveno varstvo. V grobnico na Drči se pokopljejo le prvoborci s posebnimi zaslugami v NOB. II. UREJANJE POKOPALIŠČA 9. člen Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča. Najpogostejša dela pri urejanju pokopališča so: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, košnja zelenic, urejanje in obrezovanje žive meje vzdrževanje poti manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališč 10. člen Pokopališče mora bili ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča na urejenem parkirnem prostoru. 11. člen Občina v skladu z veljavnimi prostorskimi dokumenti in v soglasju z lastnikom pokopališča sprejme pravilnik o pokopališkem redu. Ta pravilnik predpisuje način in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču in spremljajočih objek- tih, postavljanje, spreminjanje in odstranitev spomenikov, skratka vsak poseg v prostor na območju pokopališča. V pravilniku je urejeno tudi čuvanje umrlih v kraju, kjer na pokopališčih ni mrliške veže. 12. člen Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj čuvanja oz. na kraj upepelitve ali pokopa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah sc sme umrlega prenesti ali prepeljati tudi na drug krajevno običajen način. 13. člen V kolikor je mrliška vežica sestavni del pokopališča, se po-, smrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo vanjo in tam čuvajo do pokopa. Če mrliške vežice na pokopališču ni, se lahko posmrtni ostanki umrlih čuvajo na krajevno običajen način. Posmrtni ostanki stanovalcev Doma upokojencev na Vrhniki, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, se lahko čuvajo v mrliški vežici doma upokojencev. 14. člen Za vsako pokopališče mora biti izdelan ureditveni načrt, ki je sestavljen iz situacije pokopališča, z vrisanimi grobnimi polji, oštevilčenimi grobovi, objekti in komunalnimi priključki. 15. člen Vsa pokopališča v občini Vrhnika morajo imeti zagotovljen prostor za enojne, dvojne, otroške, vrstne in žarne grobove. Ravno tako mora biti zagotovljen prostor za raztrositev pepela, anonimne pokope in grobišča. 16. člen Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi občina Vrhnika. 17. člen Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, irina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Gradnja novih grobnic na pokopališčih v občini Vrhnika ni dovoljena. 18. člen Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. V kolikor se žara shrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob. Površino, mesto in obliko žar-nega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča. 19. člen Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oz. pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja. Prekopi v takih primerih se vrše v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo + 5°C. Izjeme so le izkopi na zahtevo pravosodnih organov. 20. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove. V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času prekopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto. Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora ni dovoljeno. Odpiranje grobov pred rokom določenih v 2. odstavku tega člena je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka. 21. člen Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine. Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V odločitvi mora biti določeno: kdo upravlja opuščeno pokopališče, pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov, pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov, plačilo stroškov preureditve in prenosa. Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje. Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor. 22. člen Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov v druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega kopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. III. ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM 23. člen Prostor za grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo, ki jo sklene z najemnikom grobnega prostora. Pogodba vsebuje: podatke o grobu, čas najema, način plačila, obveznosti najemnika in upravljalca, določila o razdrtju pogodbe, druge določbe 24. člen V kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča pozove, da jih izpolni v roku enega leta. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu. 25. člen Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora. Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu. Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljalca. Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov. 26. člen Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu s 24. členom. 27. člen Višino najemnine določi župan v soglasju z lastnikom in na predlog upravljalca. IV. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA 28. člen Upravljalec pokopališča: deluje v skladu z veljavnimi pravilniki, ugotavlja pravilnost dokumentov, ki so osnova za pokop, vodi finančno poslovanje pokopališča, v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve, oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb, daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov, vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, opravlja pokope in prekope, opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama, December 1998 OBJAVE NAŠ ČASOPIS 23 opravlja investicijska dela na podlagi sklepa župana ali sklepa KS, določa mesto, dan in uro pokopa skrbi za red in snago v mrliški vežici, sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom, pri pokopu ali prekopu ustrezno zavaruje sosednje, spomenike, pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oz. ravna v skladu s predpisi. 29. člen Najemnik je dolžan: spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe, dostaviti upravljalcu ustrezne mrliške dokumente, prijaviti upravljalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom, skrbeti in vzdrževati grob v smislu 26. in 27. člena tega Odloka V. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI 30. člen Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazilo o prijavi smrti matičarju. 31. člen Na pokopališčih v občini Vrhnika se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljalci in svojci pokojnika. 32. člen Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj. Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti. 33. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb. 34. člen Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu. 35. člen Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v skladu s 1. odstavkom 33. člena. 36. člen Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalo-stinko. Sledijo lahko poslovilni govori predstavnikov sosedov in društev ter verski obred. 37. člen Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se lahko opravi verski obred od mrliške vežice v cerkev in nato do groba. Če pokojnik leži v mrliški vežici na pokopališču, se celotna pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba. 38. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo: svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti, udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. 39. člen Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika. Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote. 40. člen Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. VI. UPRAVLJANJE 41. člen Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko lastnik pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o upravljanju. 42. člen Izvajalec pogrebne dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi podizvajal-ske pogodbe, odda ustreznemu podizvajalcu. 43. člen Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o upravljanju in koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve, na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča. 44. člen Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na: čiščenje in odstranjevanje snega, košnja zelenic urejanje in obrezovanje žive meje vzdrževanje poti manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališč 45. člen Pokopališke storitve so predvsem: izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov zagotovitev uporabe mrliške vežice, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe, druge pokopališke storitve 46. člen Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča: urejanje dokumentacije, ureditev pokojnika, prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih in zakupnih pogodb 47. člen V primerih iz 42., 43. in 49. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, kije registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje del, pokopališke in pogrebne dejavnosti. 48. člen Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 48. člena tega odloka. Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan oz. predsednik KS) koncesijsko pogodbo. 49. člen Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz: najemnin za grobne prostore, prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja, sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe drugih sredstev VII. DRUGE DOLOČBE 50. člen Na pokopališčih je prepovedano: nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, žvižganje, razgrajanje, glasno smejanje, povzročanje hrupa, stopanje in hoja po grobovih, odlaganje odpadkov izven za to določenih mest, vožnja s kolesi in drugimi vozili ter njihovo shranjevanje na pokopališču, onesnaževanje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov in nasadov, oddajanje grobov brez soglasja upravljalea pokopališča, postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez soglasja upravljalea pokopališča, odtujevanje predmetov z grobov in pokopaliških objektov, voditi pse. 51. člen Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba. 52. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja služba komunalne- ga nadzorstva in zdravstveni inšpektor. 53. člen V skladu z 11. členom je Občina Vrhnika dolžna v roku enega leta od uveljavitve tega odloka sprejeti pravilnik, ki bo urejal ureditev pokopališč ter upravljalec pokopališč v roku enega leta pripravijo pravilnik o poteku pogrebnih svečanosti v soglasju z Občino Vrhnika. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 54. člen Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 50.000,00 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če ravna v nasprotju z 40. členom. Z denarno kaznijo od 5.000,00 SIT do 15.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalea, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000,00 SIT do 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 50. člena. Z denarno kaznijo od 15.000,00 SIT do 100.000,00 SIT se kaznuje upravljalec, ki ne bo deloval v skladu s 53. členom. IX. KONČNE DOLOČBE 55. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS 6/86). 56. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA Brane JEREB Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/ 90, 18/93, 47/93 71/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje podjetja CMC v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki 1. Za dobo enega meseca se javno razgrne zazidalni načrt za območje podjetja CMC v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki, ki ga je izdelal Biro Primis, Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 42/98. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Sinja Gorica. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način. 4. Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom, poteče zadnji dan razgrnitve. 5. Ta sklep se objavi v glasilu "Naš časopis" in začne veljati z dnem objave. ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ Obrazložitev: Osnutek zazidalnega načrta za območje CMC v industrijski coni Sinja Gorica Zazidalni načrt obravnava ureditev zemljišča podjetja CMC, ki se pretežno ukvarja s skladiščenjem in prodajo večjih količin opreme za vodovodne sisteme (cevi, fazoni, iz duktilne litine, armature, vodomeri, merilni inštrumenti...) Predmet obravnave je pure. štev. 3061/2 k.o. Blatna Brezovica v velikosti 3487 m2, na kateri so predvideni sledeči posegi: 1. gradnja enonadstropne poslovno skladiščnega objekta tlorisne velikosti 12 m x 50 m 2. gradnja pritlične skladiščne nadstrešnice tlorisne velikosti 6,5 m x30m 3. komunalna, energetska in prometna ureditev 4. ureditev zunanjih površin in okolice Zazidalni načrt obravnava pri- padajoči del morfološke enote 6E/ 3 v območju urejanja V3P/3 - industrijsku cona za nameravano realizacijo načrtovanih posegov v prostor, kije v celoti namenjeno za proizvodno dejavnost (proizvodni objekti, skladišča, nadstrešnice...). Občina Vrhnika Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97); desete alinee drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 65. člena Zakona 6 lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) ter 18. člena Statuta občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) je Občinski svet občine Brezovica na 39. seji dne 26. 11. 1998 sprejel ODLOK O OBČINSKIH CESTAH I. Splošni določbi 1. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok. 2. člen (namen odloka) Ta odlok določa: - občinske ceste na območju občine Brezovica in postopek njihove kategorizacije; - upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih; - način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe; - inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka. II. Občinske ceste in njihova kategorizacija 3. člen (občinske ceste) Občinske ceste na območju občine Brezovica so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. 4. člen (kategorije občinskih cest) (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. (2) Lokalne ceste v občini Brezovica se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest lahko razvrstijo v zbirne krajevne ceste ali zbirne lokalne ceste. 5. člen (postopek kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Brezovica na predlog župana. (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 6. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest) (1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. (2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo občinski Odbor za komunalo, promet in zveze, Občinski svet občine Brezovica, krajevne skupnosti, zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. (3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste sklepa Odbor za komunalo, promet in zveze, po predhodnem mnenju župana o predlogu na svoji seji odloči Občinski svet občine Brezovica. (4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu. . (5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. 7. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) (1) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. 8. člen (opustitev občinske ceste) (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. (2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste. (4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Brezovica na predlog župana. 9. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) (1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste. (2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet (deset) let, če se njen prenos opravi brezplačno (če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina) in če je vpisana v zemljiško knjigo. (3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih. (4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet občine Brezovica na predlog župana, njihova kategorizacija pa se opravi po postopku iz. 5. člena tega odloka. 10. člen (planinske, turistične in druge poti) (1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku. (2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. (3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka te teze se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem. III. Upravljanje občinskih cest 11. člen (upravljavec občinskih cest) Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja občina Brezovica. 12. člen (plani (letni plan) razvoja in vzdrževanja občinskih cest) (1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Brezovica na predlog župana. (2) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenem za občinski proračun, in je njegov sestavni del. (3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmr-zlinskih poškodb po hitrih odju-gah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah in podobno), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. 13. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti: - izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; - naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; - naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; - izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa; - izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest (če je tak postopek potreben glede na rešitev iz 27. člena tega odloka); - naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; - vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; - organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov; - spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino Brezovica; - naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; - naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in uporabo občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika (če je taka rešitev določena s 25. členom tega odloka); - izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; - priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in sosednjimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov; - izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. 14. člen (financiranje občinskih cest) (1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine Brezovica. (2) Občinski svet občine Brezovica lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva (Krajinski park Barje, območja varovalnih gozdov, pomembnejših vodnih virov, območja rudnin, območja varovane naravne in kulturne dediščine, rakitniškega in jezerskega jezera in podobno) in določi prometno ureditev ter nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. IV. Graditev občinskih cest 15. člen (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) (1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. "(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo." 16. člen (projektiranje občinskih cest) (1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. 17. člen (pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. 18. člen (vračilo razlaščenih zemljišč) (1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnje teze v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. (2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. 19. člen (gradnja avtobusnih postajališč) (1) Avtobusna postajališča na glavni občinski cesti morajo biti zunaj vozišča. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojen občinski upravni organ za ceste na predlog javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne občinske ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. (3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov. (4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne občinske ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane objekt občinske ceste. 20. člen (križanja občinskih cest in železniških prog) (1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najugodnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. (2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu. 21. člen (razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest in upravljala vodotokov) (1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste. (2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brezine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste. (3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka. 22. člen (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) (1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. (2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali žara-, d i. zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. 23. člen (obveznost usklajenega projektiranju) (1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična doku- mentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste. (2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste. (3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka te leze krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav. 24. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavec drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. (2) Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. (3) Določbe te teze veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. 25. člen (koncesija za graditev občinske ceste) (1) Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. (2) Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše Občinski svet občine Brezovica. (3) Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, dajo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in uporablja, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej. (4) Pravice in obveznosti, kijih določajo predpisi o javnih cestah in ta odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanja ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in uporabi občinske ceste in objektov na njej, če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno. V. Vzdrževanje občinskih cest 26. člen (odgovornost za stanje občinskih cest) (1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. (2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalecjav-ne službe. (3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste. 27. člen (javna služba vzdrževanja občinskih cest) (1) Za vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja. (2) Redno celoletno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije ali neposredno s pogodbo pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe. (3) Izbira koncesionarja oz. izvajalca javne službe se lahko opravi brez javnega razpisa, če tako na predlog župana odloči Občinski svet občine Brezovica. (4) Koncesionar oz. izvajalec javne službe mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah. (5) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet občine Brezovica na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti) zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Občinski svet občine Brezovica hkrati določi tudi program rednega vz- drževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Občina Brezovica subsidiarno odgovorna. (6) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojen občinski upravni organ za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil. 28. člen (vzdrževanje križišč in križanj) (1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pritojen občinski upravni organ za ceste. (2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. 29. člen (vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami) Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami je pristojen občinski upravni organ za ceste. 30. člen (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet. (2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. (3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Ce je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. VI. Varstvo občinskih cest in prometa na njih 1. Varstvo občinskih cest 31. člen (omejitve uporabe občinske ceste) (l) Če je občinska cesta v takem stanju, - da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, - da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali - čc to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko predstojnik občinskega upravnega organa za ceste s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. . (2) Predstojnik občinskega upravnega organa za ceste mora o ukrepih, kijih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti. (3) Ukrepe, kijih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste. (4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka. (5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. 32. člen (varovalni pas ob občinski cesti) (1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. (2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega'odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. (4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka. (5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok - pri zbirni lokalni (krajevni) cesti 8 m, - pri lokalni cesti 6 m, - prijavni poti 4 m, - pri javni poti za kolesarje 2 m. (6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Brezovica. 33. člen (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) (1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Brezovica, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. (2) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. 34. člen (dela na občinski cesti) (1) Prekopavanje, podkopava-nje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. (2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. (3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavce naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca revdnega vzdrževanja ceste. (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav; vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. 35. člen (opravljanje del ob občinski cesti) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. 36. člen (izredni prevoz) (1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. (2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. (3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. (4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo. 37. člen (nadzor izrednih prevozov) (1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih ce,st v sodelovanju s policisti. (2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. 38. člen (spremljajoče dejavnosti ob ' občinski cesti) (1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojen občinski upravni za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, ta pravni organ /služba/ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti. (2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. (3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. 39. člen (priključki na občinsko cesto) (1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste sc lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. (2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. (3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. (4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. (5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojen občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. 40. člen (obvezna rekonstrukcija priključka) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojen občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. 41. člen (ukinitev priključka) (1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 39. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena tega odloka. (2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. 42. člen (varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) (1) Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. (2) Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. (3) Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste. 43. člen (graditev žičniških naprav čez občinske ceste) (1) Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. (2) Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno tovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žični-ške naprave. 44. člen (izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) (1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa. (2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. 45. člen (omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste) Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih ■ voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela sc lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje. 46. člen (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) (1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jihje povzročil. (2) Prepovedano je predvsem: 1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; 2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; 3. ovirati odtekanje vode s ceste; 4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; 5. voziti ali parkirati po banki-nah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; 6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža pro- met, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; 7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; 8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; 9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; 10. poškodovati prometno signalizacijo; 11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo; 12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. 13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali; 14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; 15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi; 16. "orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo; 17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; 18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami; 19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. 47. člen (naležne ploskve na kolesih vozil) (1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. (2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. 48. člen (obveznosti sosedov ob občinski cesti) (1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na-njihovo zemljišče ob cesti. (2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. (3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene sne-golovc. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. 2. Ukrepi za varstvo prometa 49. člen (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) (1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba de Ino ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. (3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Na glavni krajevni cesti delna ali popolna zapora ceste zaradi športne ali druge prireditve ni dovoljena. Dovoljenje za druge občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni krajevni cesti in krajevni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glavne krajevne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic. 50. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) (1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. (2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. (3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. (4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste. (5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. (6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. 51. člen (polje preglednosti) (1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). (21 Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. (3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojen občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 32. člena tega odloka. 52. člen (prometna signalizacija na občinskih cestah) (1) Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet občine Brezovica na predlog župana, po predhodnem predlogu Odbora za komunalo, promet in zveze, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, koje njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor. (2) Na občinski cesti sc smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. 53. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) (1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. (2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojen občinski upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet občine Brezovica. Transparenti morajo bili izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. 54. člen (opravljanje dejavnosti oh občinskih cestah (zunaj naselja) (11 Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem. (2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. 55. člen (pritožbeni organ) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 52. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana. VII. Inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest 56. člen (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki sc neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste. 57. člen (pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi. 58. člen (naloge inšpekcijskega nadzorstva) (1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: 1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; 2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del; 3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, katera se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; 4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, katere ogrožajo varnost prometa; 5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škodo; 6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; 7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste; 8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, katera še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu. (2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve. (3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, koje zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da sc odločba izvrši takoj. (4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima občinski inšpektor za ceste pravico: - pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter predmetno poslovanje in predmetno dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti; - zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; - pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; - vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, katera so v skladu z. namenom inšpekcijskega nadzorstva; - pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; - proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; - od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. (5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojen občinski upravni organ za ceste in policijo. (6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. (7) Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnice, potnih ter ostalih stroškov, kateri so nastali v zvezi z uvedbo postopka), kateri seje končal neugodno za zavezanca, trpi zaveziinec. VIII. Kazenske določbe 59. člen (prekrški) (1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000,- tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 32. člena); 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, tele- grafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 33. člena); 3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena); 4. brez. soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (35. člen); 5. postavi na površinah ob občin- * ski cesti, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (38. člen); 6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 39. člena); 7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 42. člena); 8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (43. člen); 9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in gli-nokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (44. člen); 10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (45. člen); 11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen); 12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena); 13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 47. člena); 14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 48. člena); 15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 49. člena); 16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 50. člena); 17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena); 18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena); 19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (53. člena). (2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000,- tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in z najmanj 100.000,- tolarji odgovorna oseba podjetnika posameznika, če storita prekršek iz prejšnjega odstavka. 60. člen (prekrški posameznikov) Z denarno kaznijo najmanj 100.000,- tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena. 61. člen (kršitev obveznosti vzdrževanja cest) (1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000,- tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 26. člena); 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena). (2) Z denarno kaznijo najmanj 60.000,- tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. 62. člen (kršitev obveznosti uskladitve del) (1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000,- tolarjev se za prekršek kaznuje investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delili ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24. člena). (2) Z denarno kaznijo najmanj 60.000,- tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja. (3) Z denarno kaznijo najmanj 60.000,- tolarjev sc za prekršek kaznuje odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena). IX. Prehodne in končne določbe 63. člen (večletni plan) Pristojen občinski upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka. 64. člen (legalizacija priključkov) Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 41. člena tega odloka. 65. člen (namestitev snegolo vov) Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti sne-golove najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 66. člen (prilagoditev neprometnih znakov) (1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, II 86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa. (2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), sc morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena tega odloka (za javne poti) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. 67. člen (vpis v zemljiško knjigo) (1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. (2) Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ,za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom. 68. člen (pogoji za opravljanje ustreznega obsega strokovnih nalog za občinske ceste) Obseg strokovnih nalog občine Brezovica iz 13. in 14. člena tega odloka bo opravljen sorazmerno z višino po proračunu zagotovljenih sredstev in razpoložljivega strokovnega kadra. 69. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: izv. 46/98 Na Brezovici, dne 26. novembra 1998 Predsednik Občinskega sveta občine Brezovica Leopold Pristavec 1. r. OBRAZLOŽITEV Pravna podlaga Pravne podlage za sprejem Odloka o občinskih cestah so: - deseta alinea drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti; - prvi odstavek 65. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki; - prvi odstavek 82. člena Zakona o javnih cestah, ki določa, da občina sprejme odlok o občinskih cestah, v katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Obrazložitev rešitev Splošne določbe K splošnim določbam odloka kaže najprej opozoriti, da se rešitve iz splošnih določb Zakona o javnih cestah nanašajo na vse javne ceste, tj, tako na državne kot na občinske ceste, in jih v odloku ni potrebno ponavljati. Med temi rešitvami so opredelitve pojma in statusa javnih cest, delitve in kategorizacije javnih cest, zahtevanega stanja javnih cest, podlag za izdajo podzakonskih predpisov, ki urejajo enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje javnih cest, njihovo kategorizacijo in evidence o njih, javne službe na javnih cestah, nujna vzdrževalna dela na cestah v primeru stavke delavcev izvajalca teh del, taks in povračil za uporabo cest s pristojnostmi za določanje njihove višine ter opredelitev sestavnih delov javne ceste. V odloku so zato delno ponovljene in dodatno opredeljene samo tiste rešitve, ki jih je v primerjavi z rešitvami iz splošnih določb Zakona o javnih cestah treba podrobneje razgraditi ali dopolniti s postopkom odločanja in nosilci odločitev o občinskih cestah. 1. člen: Opredelitev namena odloka sledi - določbi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah, po kateri občina z odlokom uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami in - določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, po kateri občina z odlokom predpiše način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe. 2. člen: V primerjavi z rešitvami o kategorizaciji javnih cest v Zakonu o javnih cestah je s to rešitvijo določena osnovna razmejitev med državnimi in občinskimi cestami, razmejitev slednjih med lokalne ceste in javne poti in naštete so podkategorije lokalnih cest v mestih in naseljih. Sama kategorizacija občinskih cest je podrobneje urejena v Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št..../ 95), ki jo je na podlagi četrtega odstavka 3. člena Zakona o javnih cestah sprejela Vlada Republike Slovenije in ki je podlaga za izvedbo same kategorizacije občinskih cest. Podkategorije lokalnih cest v naseljih so prav tako opredeljene v predhodno omenjenem vladnem aktu. 3. člen: S tem členom je izrecno določeno, da se lahko nekategorizirana cesta na predlog njenega lastnika ali od njega pooblaščenega upravljalea prenese med občinske ceste in dobi s tem javen značaj. Pogoji temu prenosu so, (1) daje ugotovljen interes za njen prenos med javne ceste, ki se izkaže z njeno uporabo za javen promet v obdobju najmanj zadnjih deset let (op.: za primerjavo naj navedemo, da zakon o cestah avstrijske dežele Koroške določa, da sc za javno cesto šteje vsaka cesta, ki se najmanj trideset let uporablja za javen promet), (2) da sc prenos opravi brezplačno ter (3) da je cesta vpisana v zemljiško knjigo. Izjema je prenos gozdnih cest, katerega ureja Zakon o gozdovih. Uporabo nekategoriziranih cest za javni promet podrobneje ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (sedaj še v fazi predloga, o katerem je bila opravljena prva obravnava). O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste in o njeni kategoriji naj bi na predlog župana odločil Mestni oz. Občinski svet. 4. člen: Obvezna lokalna javna služba na področju občinskih cest obsega redno vzdrževanje in organiziranje obnavljanja teh cest. Za redno * vzdrževanje je kot osnovna rešitev predvidena koncesijska oddaja teh del (op.: možne so seveda tudi vse ostale rešitve o načinih njenega izvajanja po Zakonu o gospodarskih javnih službah, o katerih se bodo morale odločiti posamezne občine pri oblikovanju končnega besedila predloga odloka). Izjemna je rešitev, ki sledi določbi tretjega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi, po kateri bi lahko javne poti (z makadamskim voziščem ali) brez utrjenega vozišča (v lastni režiji) vzdrževale krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Sredstva za te potrebe zagotovi občina, ki sprejme tudi program njihovega izvajanja in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Rešitev sledi intenciji za čim racionalnejše vzdrževanje prometno malo obremenjenih javnih poti, katerih uporaba in vzdrževanje je praviloma v interesu ozkega kroga prebivalcev. 5. člen: Kot vire sredstev za graditev in vzdrževanje občinskih cest ta člen določa občinski proračun in druge zakonsko določene vire. Slednji so delno opredeljeni že v naslednjem odstavku, ki določa, da se sredstva za redno vzdrževanje lokalnih cest, v skladu z določbo 10. člena Zakona o javnih cestah in v okviru zagotovljene porabe občin po določbi 20. člena Zakona o financiranju občin, zagotavljajo iz republiškega proračuna. Iz istega vira se zagotavljajo sredstva ttidi za druge (občasne) ukrepe na občinskih cestah, če je (so)financiranjc njihove izvedbe predvideno z zakonom. Taki primeri so npr. sofinanciranje pri graditvi državnih cest skozi naselje po 31. členu Zakona o javnih cestah, za nujne investicije v občinske ceste po tretjem odstavku 20. člena Zakona o financiranju občin ali za investicije v občinske ceste v občinah, ki jim je dodeljen poseben status (gorske, obmejne, razvojno šibke ipd.). V tem členu je nadalje določeno, da občina pridobiva tiste prihodke iz povračil za uporabo cest, ki jih uporabniki cest in drugi plačujejo za izredne prevoze po občinskih cestah in njihovo čezmerno uporabo ter za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob njih. Za občinsko cesto, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, lahko občina predlaga uvedbo povračila za njeno uporabo in zbrana sredstva povračila uporabi za vzdrževanje te ceste. O predlogu odloči Vlada Republike Slovenije, kot to določa tretji odstavek 11. člena Zakona o javnih cestah. 6. člen: Ta člen v bistvu predpostavlja, da se z odlokom ne bi uvajalo novih pojmov za potrebe gospodarjenja z občinskimi cestami, saj so vsi v njem uporabljeni že opredeljeni v zakonih in podzakonskih predpisih, ki urejajo področje cest m cestnega prometa. Na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o javnih cestah (Ur. list RS, št. 29/97), 14. točke (od 27. - 33. člena) 13. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), na podlagi 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Brezovica (Ur. list RS št. 24/96), Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS št. 72/94, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96) ter 10., 11., 12., 18., 31., 38. in 73. člena Statuta občine Brezovica (Naš časopis, maj 95) je Občinski svet občine Brezovica na svoji 39. seji dne 26.novembra 1998 sprejel ODLOK O UREDITVI ZIMSKE SLUŽBE V OBČINI BREZOVICA I. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se določi način opravljanja, organizacija ter izva- (janje zimske službe, kije sestavni del vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih javnih površin, kot obvezne gospodarske javne službe na območju občine Brezovica. 2. člen Zimska služba se opravlja na naslednjih površinah: na zbirni krajevni cesti, na lokalnih javnih cestah, javnih poteh, kolesarskih javnih poteh, površinah za pešce, pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkirnih in drugih podobnih površinah. Zimsko službo izvajata izvajalec vzdrževalnih del na občinskih cestah in zavezanci po tem odloku. Zavezanci po tem odloku so lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovi najemniki, v več stanovanjskih hišah pa upravniki, če je upravljanje hiše preneseno s pogodbo nanje. Javne prometne površine so vse kategorizirane in ne kategorizirane občinske ceste, ulice, trgi, kolesarske poti, pločniki in javni parkirni prostori. II. Izvajanje zimske službe 3. člen V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela: - zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov; - posipanje javnih prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice; - pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin; - pluženje snega z glavnih pešpoti najavnih (zelenih) površinah, otresanjc snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari; - odvoz snega iz avtobusnih postajališč, križišč in prehodov za pešce; - čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost; - čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge; - odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov; - namestitev in vzdrževanje lovilcev snega na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženja; - ureditev in vzdrževanje žlebov in strešnih odtočnih cevi; - čiščenje zasneženih prometnih znakov; - obveščanje javnosti o stanju cest; - druge naloge, katere omogočajo v zimskem času promet na cestah. Vzdrževalna dela zimske službe, katera so predhodno navedena pod 8., 9. in 10. točko, se lahko izvajajo samo v izrednih primerih, v imenu zavezanca na njegov račun, po predhodni zahtevi pooblaščene osebe iz 18. člena tega odloka. III. Naloge izvajalca zimske službe 4. člen Zimsko službo na območju občine Brezovica opravlja fizična ali pravna oseba (v nadaljevanju: izvajalec zimske službe) na podlagi podeljene koncesije v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93) ali z neposredno pogodbo. 5. člen Izvajalca zimske službe lahko na podlagi javnega razpisa v skladu z zakonom o javnih naročilih (Urad. List RS , št. 24/97) ali na podlagi neposrednega zbiranja ponudb izbere občina Brezovica. Medsebojne pravice in obveznosti izvajalca zimske službe ter Občine Brezovica se uredijo s pogodbo o koncesiji ali neposredno pogodbo. Pogodba o koncesiji se sklepa za 5 let in jo je pred potekom tega časa možno podaljšati. Neposredna pogodba se sklepa za 2 leti in jo je pred potekom tega časa možno podaljšati. 6. člen Izvajalec zimske službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra izdelati izvedbeni program zimske službe, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba in ga predložiti Občini Brezovica v potrditev. Z izvedbenim programom zimske službe iz prejšnjega odstavka se določi vrsta, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in materiala, način uporabe teh sredstev, zlasti organizacijo pluženja, posipanja in odstranjevanja snega s cest in ostalih javnih površin in prednostni vrstni red posipavanja ter pluženja cest, čiščenja odtokov uličnih požiralnikov, organizacijo stalne dežurne službe, odstavne površine za vozila v primeru delnih ali popolnih zapor in nadzor nad izvajanjem zimske službe. Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Izvedbeni program zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po tem terminu. 7. člen Naloge izvajalca zimske službe so, da: - izdela izvedbeni program zimske službe in ga predloži v potrditev županu občine; - redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zimsko službo; - skrbi za skladiščenje zadostne količine nasipnega materiala in soli; - uvaja ekološko primernejše postopke in materiale za posipavanje; - izvaja zimsko službo po potrjenem izvedbenem programu zimske službe in le-tega prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi; - posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica; - prične praviloma odstranjevati novozapadli sneg, ko ga zapade 10 cm na cestiščih in 10 cm na pločnikih (Višino snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni delavec občinske uprave. V izjemnih primerih, ki jih ugotovi pristojni delavec občinske uprave, je možno pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega, kot je določeno v prejšnjem odstavku); - organizira 24-urno stalno dežurno službo; - izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje. 8. člen Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upoštevati tudi naslednje prioritete: - prioriteta: šolske in delavske avtobusne proge; - prioriteta: pomembne občinske ceste; - prioriteta: druge javne poti in javne površine. 9. člen Sneg mora biti odstranjen: - s pločnikov tako, daje peščev hodnik, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 1 m, - z vozišča tako, daje cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 3 m. Sneg se praviloma ne sme odmetavati z vozišča na pločnik, kolikor je širina pločnika manjša od 1 m. V izvedbenem programu zimske službe sc določi pločnike, ki jih čisti izvajalec in tiste, ki jih čistijo zavezanci, izvajalec pa kasneje sneg samo odpelje. Sneg mora biti odstranjen do 6. ure oziroma najkasneje 24 ur po prenehanju sneženja s cest po prednostnem vrstnem redu, oziroma se sneg odstrani takoj, ko so podani pogoji iz sedme točke 7. člena tega odloka. 10. člen Postajališča avtobusnega prometa morajo biti očiščena v celotni dolžini: - postajališča izven vozišča se očistijo v celotnem ravnem delu (brez dolžine uvoznega in izvoznega radija na postajališču); - postajališča ob robu zunanjega voznega pasu se očisti v dolžini 20 m. Na avtobusnih postajališčih v območjih križišč se sneg odpelje, na ostalih avtobusnih postajališčih se snega ne sme odložiti na pločnikih. 11. člen Zupan občine Brezovica na področju zimske službe: - potrjuje operativni plan zimske službe; - spremlja izvajanje sprejetega operativnega plana zimske službe; - zagotavlja finančna sredstva po sprejetem operativnem planu za tekoče leto. IV. Obveznosti zavezancev v času zimskih razmer 12. člen Zavezanci iz drugega odstavka 2. člena tega odloka so dolžni okrog svoje zgradbe, ne glede na to, ali je to javna površina, funkcionalna površina ali skupna funkcionalna površina: - sproti odstraniti s strehe in žlebov ledene sveče; - sproti posipati pločnike za hojo pešcev ob poledici; - skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno na pročeljih hiš, katere so obrnjene na cesto; - odstraniti novo zapadli sneg s pločnikov, parkirnih prostorov in drugih dohodov k objektom najkasneje do 7. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti, ko zapade 10 cm snega; - odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi, če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišča, prehodi ipd). Za obveznosti iz tega člena ob nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo skrbeti lastniki ali najemniki zemljišč. 13. člen Če pooblaščena oseba za izvajanje lokalnega nadzora ugotovi, da zavezanci niso opravili svojih obveznosti 7. in 12. člena tega odloka, odredi odstranitev snega izvajalcu zimske službe na stroške zavezanca. Opravljeno storitev poravna zavezanec. 14. člen Pločniki za pešce in pešpoti se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Prepovedano je posipanje s pepelom, žaganjem, smetmi ali drugim nasipnim materialom. Izvajalec lahko organizira prodajo soli in drugih sodobnih nasipnih materialov zavezancem iz 12. člena tega odloka. 15. člen Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, kateri ogroža varnost občanov in premoženja, morajo imeti ustrezne zadrževalne lovilce snega. Žlebovi, strešne odtočne cevi in odtoki meteornih voda na zgradbah ne smejo biti poškodovani. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega in ledenih sveč s streh je potrebno pločnik za pešce ustrezno zavarovati. 16. člen Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin, je prepovedano onemogočanje prometa po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljen odvod vode, ali na površini, kjer odstranjeni sneg ne ovira prehodnosti oz. prevoznosti udeležencev v prometu. V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času. V. Ukrepi v primeru izrednih snežnih padavin 17. člen V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjugah župan poleg izvajalca zimske službe lahko aktivira Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Brezovica. V tem primeru nadzor nad izvajanjem zimske službe prevzame Občinski štab za civilno zaščito. VI. Nadzor 18. člen Nadzor nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja pooblaščena oseba občinske uprave za izvajanje nadzora v občini Brezovica. Pooblaščena oseba občinske uprave za izvajanje nadzora v občini Brezovica opravlja med izvajanjem del po tem odloku: 1. kvalitativni in količinski nadzor opravljenih del; 2. vodi operativne akcije ob izrednih vremenskih razmerah, koje potrebno odstopiti od izvedbenega programa zimske službe; 3. daje izvajalcu predloge oz. zahteve za izboljšanje organizacije potrebnega dela. VII. Kazenski določbi 19. člen Z denarno kaznijo najmanj 250.000,00 tolarjev se kaznuje izvajalec zimske službe, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem del, če ne izvaja nalog iz 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka. Z denarno kaznijo najmanj 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. 20. člen Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem zavezanca, če: - ne izvaja del, kijih določa 12. člen, - ne odstrani snega, kot to določa 1. odstavek 16. člena. Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. VIII. Končna določba 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Štev.: izv. 47/98 Na Brezovici, dne 26. novembra 1998 Predsednik Občinskega sveta občine Brezovica Leopold Pristavec I.r. Na predlog župana občine Brezovica - dopolnitve odloka o organiziranju občinske uprave, je občinski svet na svoji 37. redni seji sprejel naslednji 342. sklep: V Odloku o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Brezovica se doda nov člen, in sicer člen 7.a, ki se glasi: "Določbe sklepa o podrobnejši organizaciji in delu Občinske uprave občine Brezovica sc uporablja tudi v vojnem stanju." Štev: izv.50/98 Datum: 8.12.1998 Predsednik občinskega sveta Leopold Pristavec I.r. Občinska volilna komisija občine Brezovica Tržaška cesta 390 1351 Brezovica Obvestilo o drugem krogu volitev v občini Brezovica Občinska volilna komisija razglaša izide glasovanju za župana (II. krog), ki je potekalo 6. decembra 1998. Nekaj splošnih podatkov o volitvah: Skupno število volilnih upravičencev (po volilnem imeniku): 6893 volilcev. Glasovalo je: 3587 volilcev. Volilna udeležba v celotni občini: 52,038 %. Volilna udeležba po posameznih voliščih: 001 Brezovica - 39,86 %, 002 Brezovica - 44,78 %, 003 Vnanje Gorice - 61,47 %, 004 Notranje Gorice - 51,32 %, 005 Notranje Gorice - 47,63 %, 006 Podpeč-49,61 %, 007 Jezero-51,11 %, 008 Prevalje - 67,40 %, 009 Goričica - 63,53 %', 010 Kamnik pod Krimom -51,94 %, 011 Preserje-61,74%, 012 Rakitna-56,16 %. Predčasno je glasovalo 25 volilcev. Posamezna kandidata za župana sta dobila naslednje število glasov: Drago Stanovnik 2182 glasov, kar znaša 61,62 odstotka, in Marko Čuden 1359 glasov, kar znaša 38,38 odstotka. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana izvoljen naslednji kandidat: Drago Stanovnik, rojen 20. februarja 1961, stanujoč Na Brce 27, 1357 Notranje Gorice, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka. Občinska volilna komisija želi vsem novoizvoljenim predstavnikom občine Brezovica, tako županu Dragu Stanovniku kot tudi vsem občinskim svetnikom, veliko uspeha in zadovoljstva v prihodnjem letu in seveda tudi v štiriletnem mandatu. Obenem pa se tudi zahvaljujem članom Občinske volilne komisije občine Brezovica za sodelovanje in vložen trud pri delu komisije ter vsem želim srečno in zdravo novo leto 1999. Predsednica Občinske volilne komisije občine Brezovica: Ivanka Stražišar TERMO IMA tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica (30% jpjRur«jHL4UNrjEjc MUNracmc*Mjrxj Nakup italijanskega pohištva direktno v tovarni 20-30% prihranek • oprema in pohištvo za vse bivalne prostore v vseh željenih stilih, vseh kvalitetah in cenovnih razredih. • oprema za pisarne in poslovne prostore • oprema za hotele, apartmaje (pohištveni del) • svetovanje na domu • obisk razstavnega prostora • na voljo vam je arhitekt, ki svetuje, nariše, in opremi prostore glede na mere želje in potrebe ter izdela predračune • transport in montaža opreme sta vključena v ceno vJ PV-150 Galileo □som NIČNO DARILC AKCIJSKA CENA + GRATIS ETU| J @@o@©©g@(o)#[ft KUPITE GA LAHKO PRI UVOZNIKU : Iskra Antene d.o.o. Idrijska 42, Tel.:061/755 625 ali PRI PRODAJNEM ZASTOPNIKU: Peora d.o.o.. Lošca 43. tel:061 755 441 SE VEDNO IMAMO NAJBOLJŠE ANTENE ! Vsem strankam in posCovnim sodelavcem voščimo Cepe Božične praznika ter uspešno novo Četo! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 zeli vsem strankam in poslovnim partnerjem ŠTIRN, d. o. o. trgovina, prevozi, špedicije. STARE s.p. Zaključna gradbena, obrtniška dela Ukvarjam se s: - polaganjem parketa, keramike in drugih talnih oblog, - pleskanjem, - montažo knauf stropov in sten, - montažo stavbnega pohištva. Vsem občanom, poslovnim partnerjem in drugim bralcem Našega časopisa želim vesel božič in srečno 1999. Stane Stare, Verd 9a, tel. 752-438, GSM 041 663 704 ZIDARSTVO Janez Petrovčič, s.P. Podlipa 95, Vrhnika Vam nudi naslednje storitve: novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna itn. ^ TEL/FAKS: 061/753 895 Lepe božične praznik]? in uspešno 1999. teto voščimol NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO NOVI USPEHI V DERMATOLOGIJI KOŽNE PROBLEME REŠITE HITRO IN UČINKOVITO Z NAJNOVEJŠIMI METODAMI DERMATOLOŠKA ORDINACIJA podjetja DOKMANN d.o.o., LJubljana AKNE (MOZOLJI), GLIVIČNE BOLEZNI In vse INFEKTIVNE kožne bolezni hitro zdravimo aH odpravimo z garancijo. V primeru neuspeha, Vam denar vrnemol Zelo uspešno tudi lajšamo težave: prhljaj, seborelčnl dermatltls, luskavico, neurodermitltls, srbenje telesa, ekceme na rokah, razdražene In suhe kože po britju, herpesa, ustne votline (paradontoza, afte,vnetja, krvaveče dlesni), kapilar na obrazu aH telesu, bradavic, razpokane In trde kože na stopalih. CENA: od 2000 SIT napre/ Za vase kožne probleme pokličite zastopnika za področje Vrhnike, Borovnice, Brezovice, Horjula in Dobrove Polhovega Gradca brezovica vrhnika MAPR0 d.o.o. Gorička 26,1352 Preserje Tel: 061/632-614 0609/618 698 borovnica AKCIJSKE CENE DO KONCA LETA VesiCe boiične praznit^ in srečno novo Četo! DOLNICAR & CO. NAGROBNIKI za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Izdelava in obnova, iz granita, marmorja.. Na voljo široka paleta barv, . V^^tf IA A UMITI nm TI kakhuZtn°% RA""lilll rllLIl Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! (n^f'i orn |A| ii 7AV PRČIIT Podarite nekai train89« - zel° izvirno tudi V o I UuHLH £H rnoU I kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije. Vaze, pepelniki, okenske police m drugi izdelki iz Kamna. DOLNICAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1 360 Vrhnika • tel.: 061 /752 950 • faks: 061 /752 950 'Vsem strankjim in posCovnim socCeCavcem voščimo Cepe božične praznike ter uspešno novo Cetol 'j W Kmetijska zadruga Vrhnika z.o.o. Vabi k nakupu v svoje prodajalne na Vrhniki: v Delikateso na Stari cesti Mlečno trgovino na Tržaški cesti Samopostrežno trgovino v Verdu v Supermarket Dragomer in v Ljubljani v delikatesni prodajalni na Pogačarjevem trgu in Plavi laguni Nudimo vam vsa živila in pijače ter svoje mesnine "Jazon" proizvedene po klasičnem postopku in odlični sir Ementalec "Jazon". VSEM KUPCEM PA ŽELIMO LEPE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU. Tresete božične praznike tet zvrhano meto steče in zdtavja v Letu ?999 vam želimo • .!• COMING AVDIO »VIDEO* PC Boufigue SONČEK Boutique "SONČEK" vas vabi v že znano trgovinico na Staro cesto 49, kjer boste tudi v teh prazničnih dneh našli lepa oblačila za vse vaše SONČKE stare od 0-14 let. Pridite in mogoče srečate tudi Božička in Dedka Mraza. Možnost plačila na več čekov ali plačilo z zamikom v mesec januar, februar ali marec. Boutique "SONČEK" Stara cesta 49 1360 VRHNIKA tel. 755-749 Vsem stranfom in posCovnim sodeCavcem voščimo Upe božične prazni ter uspešno novo Cetol IMS Servis popravila pralnih in pomivalnih strojev GORENJE CANDY Telefon 061/653-227 Vsem stranfaim in posCovnim sodeCavcem voščimo Cepe božične praznikj). ter uspešno novo Cetol Convrar AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA I PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in uspehom TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije bo 11. JANUARJA ob 18. uri in 15. FEBRUARJA ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM: BO MARCA 99 • TEČAJ ZA MOPEDISTE Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli IZKORISTITE NOVOLETNI POPUST! DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVT0Š0LE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V 30 DNEH V POSTOJNI ALI LJUBLJANI TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV V FEBRUARJU TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA 98/99 PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS • AS ASISTENT URADNE URE: pon.- pet. od 9. do 18.ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023 Srečno 1999 Servis športne opreme Cesta na polju 6, 1360 Vrhnika Tel. (061) 752-501, Mobitel 0609-651-540 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 19.00 ure v soboto od 8.00 do 16.00 ure Želim vam vesele božične in novoletne praznike. radio urtoilka tel: 061/757262, telffcoc: 061/757261 v Zeli dober sprejem tudi v letu 1999 Rimska 33, Log pri Brezovici Vsem strankjim in -posCovnim socCeCavcem voščimo Cepe 6o£ične praznike ter uspešno novo Cetol Tel. 653-188 od 16.00 do 22.30 PERUTNINARSTVO ISTENIČ VOLJČEVA 12 1360 VRHNIKA TEL.: 061/752-322 Nudimo vam dnevno sveža kokošja jajca in jarkice po ugodnih cenah. V dneh od 20.12. do 31.12. smo vam pripravili še prednovoletni popust! Vesele Božične praznike in srečno novo leto 1999 vam želimo Perutninarstvo Istenič! prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko iuper prevozi; storitve z avtodvigalom in rovokopcnerti M F splošno gradbena dela pri nizkih gradnjah TLAKOVANJE H Wl ^^SF^ktLTBfnfUBiSNtJIEi DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI... Roman Jesenko s.p. Hrenov grič 8S, 1360 Vrhnika tel: 061 754 785 - GSM 041/674-045 Voščimo tepe 6ožične praznife in uspešno 1999. Utol Nff POT TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV TRŽAŠKA 513 a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 - FAKS: 061/654-630 Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure UGODNE CENE ZA: LTZ PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE. DODATNA PONUDBA: • LAM INATI • KERAMIČNE PLOŠČICE Prijetne 6 o žične praznika ter uspešno novo teto voščimol Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 do 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Prijetne boliine prazniki ter uspešno novo leto voščimo! RUMENIC TELEFON 061/755-545 GSM 041/722-001 DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA OPRAVLJAMO: DELOVNI CAS: - servisiranje od 8. do 17. ure - mehanična popravila sobota od 8. do 12. ure - priprava za tehnični pregled - popravila zavor avtovleka SE PRIPOROČAMO! Vsem strankam in poslovnim sodelavcem voščimo tepe boiiine praznikf ter uspešno novo tetol RS< in?