go dar i brtnišk m nar o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po pošti pa za celo 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 2. novembra 1864. Gospodarske stvari. Beseda o travnicih. Dobri trávnici (senožeti) so poljedelstvu in živino- podpora; nobena druga klaja ne pre- reji najkrepkejša kosi dobrega sená. Vredni so tedaj iste skrbi kakor žalibog ! da večina gospodarjev ne obraća na-nje tište skrbi, ki so je vredni. Vsak bi rad imel obilo in žlahnega sená, al koliko jih je, ki gleštajo svoje travnike, kakor bi jih imeli. V Lombardii na Laškem, v južnem Francozkem in knežii Siegenski so senožeti pa tudi ni tako obdelane, da se srce člověku smeja, nič nenavadnega, da na enem oralu nakosé po 70 centov in še več sená. Pri nas moramo zadovoljni biti, ako ga pridelamo 10 do 30 centov. Res je, da ni mogoče povsod takih bogatih travni-kov imeti, — al povsod je mogoče, jih zboljšati veliko. Gospodar mora vediti, da ni nič storil, ako pušča travnik, kakor ga je Bog vstvaril; treba obd e luj e. ,1e ? da ga Najprvi zboljšek senožetim je voda, ako senožet ni mocirna. zejne trave napoje Vodó mora napeljati na vse kraje • r n v 1 • 7 da se Preveč vode je pa ravno tako škodljivo kakor premalo; preobilna voda napravi mo- čvirje, kjer le slaba kisla trava raste. Taki senožeti je treba vzeti preobilno močo, da začne rasti žlahna trava. Včasih je že zadosti, da se le en graben na novo na- kterem se odteka preobilna moča, ali da se redi po iztrebi stari graben. Drug zboljšek je, da se senožeti otrebijo vsega le-sovja in grmovja , pa pusté le nektere velike in lepe drevesa, ki lepšajo senožet in ji ne škodujejo. Kjer na travnicih ni grmovja in drevja, sapa lahko prepihuje zemljo , to pa vzlasti močirni zemlji dohaja na dobro. Grabne naj obsadí gospodar z jelšo in vrbo ; ako tako drevje ne izraste više kot kakih 12 do 15 čevljev , je senožeti na korist, ker jo varuje mrzlih vetrov pa tudi suse; ponoćna rosa se in krepčalo. vlavlja ; ta pa je senožeti živež Senožeti se prileže k velno , s kterim ne smemo na • • gnoJ ? tudi ple njivo celó sovražena pern (Quecke) je dobra na nekoliko močirni, maho viti senožeti Ako pernico, kakor je, kar naravnost iz njive preneses na senožet za grneš po nji, trdno zapehaš ali povalj palce na debelo raz- da ti čudež delà na senožeti 7 Sladka vidil bodeš pernica je živini 7 dobra klaja, naj je presna ali posušena; v senožeti se zaraste čez in čez in přežene mah in slabo tra\; se- nožet vsa preroj 20 centov sená přidělal, přidělal ga bodeš si popred na oralu komaj s p g 7 30 do 40 centov potem, ko si Med živinskim gnojem se k gnoj jbolj prileže takim senožetim, ktere niso podvržene povodnji svinskim gnojem se na njive zatrosi mnogo plevéla ni pripraven Kar nJ ves pripraven pa ? za seno- ? tedaj zeti immm^^HH^i pel ji na senožet od sv. Lukeža do meseca susca; raztrosi ga lepo enakomerno po travniku, pa tam naj leži sirovega , kakor je , kadar izkidaš ijak do Jožefa 7 potem ga preobrni, in kadar nastopi, pograbi ostanke s travnika telj topi _ 7 ostalo, porabi 7 in kar J° V se Je vreme slame Dobro gno enkrat za travi je tudi krompirjevec (krom pirjevo perje), ako se opresno (frišno) prinese na senožet. Tako na debelo naj se razgrne po senožeti, da je vsa pokrita; Čez zimo naj leži na senožeti; kadar pa ski se gnoJ 7 kakor svinj pograbi ž nje. Cem bolj je senožet črna po pomladi začne toplo prihajati naj odpadlém krompirjevem listj rastla trava. itd 7 tem selej bo Kurjek in golobjek, zgodaj spomladi po senožeti prav drobno kakor prah raztrošen, je izvrsten gnoj, kteri se veliko let pozná. Da naše gospodinje kurjek pridno nabirale in ga na travnik znesle, kmali bi vidile, kako so zboljšale travnik. Petelin leto in dan napravi okoli 30 funtov suhega gnoja, kteri ni nič manj vreden kot tičjek (guano) peruvjanski. Tudi pepél naših drv in šote, ako se suh, zgodaj spomladi, kadar ni vetra, potrese po travniku, je izvr- Krtine in mravljišča je treba razmetati in zemljo sten gnoj do vagánov tega pepéla je zadosti ; da lepo poravnati po senožeti ; to delà senožet rodovitnejšo se dobro pognoji travnik. in krt ji potem ni na škodo. Kadar je gospodar vse storil, da se od moČirne senožeti preobilna moča odpeljuje da se otrebi gr- movja in lepo zravná v vsem, mora pa dalje misliti na brati toliko saj to, da živeža dá rastlinam, da začne več dobre trave koliko sežnjev Saje so najbolji gnoj za senožeti, ako jih zgodaj spomladi, kadar ni vetra, poseješ po travniku ; prave ču-deža delà. V najmanjši koči se leto in dan more na- 7 da se z njimi pognoji na travniku ne- vv7 "" —— 7-------------" rasti in se tako povzdigne dohodek travnika. Senožet močiti, lo je, iiapeijćivaii vuue iih-ijju, au^c, pu ^ oc^uj« viou^o, lll ^ mvu najgotovejši zboljšek. *A1 pri majhnih senožetih ni dvakrat pomeša, se dobro prileže travnikom , ^ ako se to vselej mogoče, ker kraj ni vselej zato; tedaj je treba po njih raztrosi po košnji otave. Tako je tudi stara misliti na druge pripomočke. In tudi tacih je dovolj šuta brez kamnov in ceglja, dobro gnojilo. in vendar ni kmetu treba, da bi za tega voijo njivi Smeti kakoršne koli, ktere se sicer zametnjejo, so jemal gnoj, izvrsten P-noi . ako se nonred na kune snraviio , da se napeljavati vode na-njo, kupe Tudi blato iz grabnov, ako se nameće na po sežnja visoke in se med letom enkrat ali izvrsten gnoj , ako se popred na kupe spravijo dobro podelajo in kot raešanica (kompost) v požni jeseni po senožeti raztrosijo. Močirnim travnikom je celó droben pešek dober zboljšek. In koliko sto in sto vozov dobrega sená in dobre otave bi kmetu dajale senožeti, ako bi jim privoščili gnojnico, ktera se dandanašnji razteka po dvoriščih in vaséh! Res, to je pregrešno, da s takim kapitalom naši kmetje še tako nemarno gospodarijo. Ne rečemo preveč, da marsikteremu kmetu odteče brez vsega prida toliko gnojnice, da bi z večim pridelkom, ako bi gnojnico si prihranil in na senožeti ali njive spravil, lahko svoj gruntni davek plaçai. Umni gospodar ne zgubi ne ene kaplje gnojniščine. Od sv. Lukeža do konca sušca se dá gnojnica z velikim pridom na travnike voziti. Eno vedro gnojnice zaleže za štirjašk seženj trav-nika. Poleti pa naj se gnojnica vliva na kupe, kjer delà gospodar mešani gnoj (kompost). Kjer pa more gospodar vodo napeljavati na trav-nik, ondi naj tega nikakor ne zanemari. Trava potřebuje veliko vlage (moče), da raste. Voda vecidel ima gnojilne dele v sebi. Živa priča temu so, da obilo trave izraste, kjer je kaka povodinj bila, da je za nekoliko časa stopila na travnik. Zgodovinski pregled najimenitnejših iznajđeb 11a polji umetuosti, ved, obrt nije itd. Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil % Dragotin Sauperl. Po abecednem redu. (Dalje.) 24. Cukr arija. Nekako pridelovanje cukra so že neki v 7. in 8. stoletji razumeli ; prave rafinerije (fabrike čistega cukra) pa se še le pozneje nahajajo, morda okoli leta 1270. Ouker ali sladkor iz grozdja, iz strdi in sadja je že bil v najstarejših časih znan. Plini že omenja sladkorja iz cukrovega trstja iz Arabije in Indije. Po križarskih vojskah se je cukrovo trstje razširilo v Egipt, Ciper, Kandijo, Grecijo in Sicilijo. — Imenitna je tudi iznajdba cuker delati iz bele pese, kteri je, dobro pripravljen, ravno tak, kakoršen cuker iz trstja. Cast te iznajdbe gré berolinskemu kemikarju Markgrafu, kteri je že leta 1747 pripravljanje tega sladkorja učil; toda rec je obtičala, dokler se je ni leta 1796 zopet lotil fizikar Achard v Slezii. Následek temu je bil, posebno od leta 1812, da se je veliko fabrik ustanovilo, ktere cuker samo iz evropejskih snov napravljajo. — Tudi iz štirke (škroba) se cuker na- reja. Ta caker iz štirke je najpred leta 1811 kemikar Kirch h off v Petrogradu iznajdel, in domače cukrové snove so se s to iznajdbo prav koristno pomnožile. 25. Čipkarija (Spitzenkloppeln). Izdelovanje čipek ali špic je nemška in sicer posebej saksonska iznajdba, ktera se je v drugi polovici 16. stoletja po rudnih gorah začela. Ko je namreč rudarija uboge prebivavce teh gor le slabo redila, zmisli si Barbara Uttmann-ova, zakonska žena rudnega gospoda v Anabergu, iz tenkega sukanca po različnih tvorilih čipke in krajke izdelovati, v tej umetnii je druge podučevala, in tako jim zaslužek pomnožila. Od začetka 17. stoletja se je kupčija s čip-kami razširjala tudi v unanje dežele, in sicer, kakor pravijo, zlasti po Skotu, z imenom Cuningham, ki se je leta 1580 v Anabergu kot trgovec vselil, in tudi s špicami kupčeval, ter jih po svojih rojakih dal po dalj-aem svetu po hišah razprodajati, 26. Čokolada je prišla leta 1520 po Spanjcih iz Mehike v Evropo; Hermann v Parizu je pridelovanje zboljšal, posebno s tem, da jo je začel s parno mašino napravljati. 27. Črke ali pismenke. Od starodavnih časov sèm se pripoveduje, da je Féničan Ta aut črke iznajdel, iznajdba, ktera je prevelike vrednosti za izobraženje ljudi. Feniški zgodovinar Sanhuniaton potrjuje to mnenje, ktero je tudi Plini odobril, rekoč , daje Sanhuniaton zgodovino o Taautu skrbno preiskaval, ker je vedil, da je on prvi črke iznajdel, in prvi začel, imenitne reci zapi-sovati. Živel je nek nekaj sto let po vesoljnem potopu. 28. Dagêrotipija in fotografija. V naj no vej šera času, posebej leta 1838, je začel Francoz Ludevik Jakob Mandé-Daguerre svojo fotografijo in dagerotipijo, po kterih se niso samo ugledi, ampak tudi podobe in druge reci napravljale. Njegovo ravnanje je odslej mno-govrstno spremenjeno, in posebno s poboljšanjem kamere obskure in s tem , da zdaj rabijo fotografi kloro-in bromojod namesti samega joda, dospělo do visoke današnje popolnosti. 29. Dalj no glasnik (govorno trobilo ali legat, Sprach- rohr). Daljnoglasnik je bil, kakor se iz asirskih piosko-rezeb (bareljefov) vKonyunjiku vidi, že naj starej šim ljudstvom znan. V njegovi novi podobi je njegov iz-najdec Anglež Samuel Morland, kteri je dal leta 1670 prve legate iz stekla, potem iz kotlovine narediti. Teorijo govornega trobila je iznajdel leta 1777 umrli matematikar J. H. Lambert iz Milevskega Miïhl-hausen). 30. Daljnopisje ali telegrafija. O telegrafii ali dalj- nopisji — kolikor iz razumljivih znamenj obstaja, da drug drugemu misli ali opazbe z nenavadno hitrostjo nazna-njati more — nahajamo že v starem veku nekak sled. Kakor Es hi 1 pripoveduje, je kralj iVgamemnon tišti dan, ko je Troja bila razdjana (1. 1184 pred Kr.), svoji soprugi Klitemnestri z ognjenim znamenjem svojo zmago na znanje dal; in ravno tako se pri Pa v s an iju najde poročilo,- da sta Hipermnestra in njen so-prug Lin ce v po nesrečni poroki Danao-vih hčer k oznanovanju svojega pobega ognjene znamenja rabila. Posebno so nekdaj ognjene znamenja rabili v vojskah; izglede o tem nahajamo tudi pri Juliju Cesarji. Naznanjali so s temi znamenji črke, tako da so v tem, čeravno še dolgočasnem in težavnem ravnanji, vendarle že prvi začetki daljnopisja. Misel o daljnopisji tedaj starodavnim narodom ni bila ptuja; telegrafovali so ali z ognjenimi znamenji ali s pomočjo človeškega glasu. V srednjem veku pozabíjena je bila ta umetnost. Se le Anglež Robert Hock se je leta 1684 sedanji sistemi bližal. Francozu Claude C h ap p e - u je 1. 1792 po sreči izšlo, prvi telegraf v veliki razmeri po posebni sistemi ustrojiti. Izročil je še tisto leto narodnemu zboru popis svoje iznajdbe, in že leta 1793 je bila napeljava prve telegrafijske poteze zapovedana. Pa Chappenibil prvi, kteri je idejo ali misel o daljnopisji razumel, izpeljai in dognal ; zakaj razun mnogih poprejšnjih poskusov so prizadevanja profesorja Bergstrâsser-ja v Ha- navi, ki je že leta 1780 sistemo daljnopisju izdelal in jo leta 1784 v Frankobrodu pod imenom sintemato-grafije ( je se utegne, kakor se Ut^^liV , OAIOI, UU UXVClí kega deželnega zbora spremeniti v vsakdanj y da ze- pred vsem ta, da se avstrijski Slovani izpoznajo med seboj , pa tudi z vsemi drugimi narodi avstrijskeg ce- gi Gosp. A. LukšiČ samostojni igri slisati na lastnik in vrednik,, Gla- sarstva. Vážen namen, ker potreba tacega porazumljenja dalj očitnejša! Zato bo vsak premožniši Slovenec sonoše" ? novem letu nazočnosti je na poti iz Karlovca na Dunaj bode o ni nov časnik pri tej besedi y eselii nas s Je "vnpmpp ■ ki razume nemški jezik, z piral novi časnik „Zukunft j^l ili \J iJk IliO L KJ1U V V^UVJV^ lom svojim rad pod- Jut r i y v četrtek, dopoldne ob 10 bode pr Novicar iz domaćih in ptujih dežel. sv. Krištofu na grobu Riharj lepa slovesnost Trupi prvega našega skladatelj Dolg se kuh --1 AS \J k^KJ O ^ J Kj KA L1 (A 1 \J y V kvenih pesem se mod dansko vlado in vlado vendar se je izkuhalo bo přeneslo v nov grob, ktereg bo zanamcem kazal do trijsko-prusko pominek. Počivalo bo truplo nj Nadjati se stoj en s mal biizo Vodnik in pa y mnogo domoljubov in domorodkinj k slo b vo posih-da pride ti tej, pri ktei i se i daj d r u g spomin obhajal možů, za kterega nas lahko Krosus kr tisnjenih s v e t n i h me V se 291 )di. lodij y r e g o ] priča , t i s n j Ri h bil res te n leg pravi ze n a- nJ( pa sanje. druga berg v bode nedeljo so poverjeniki podpisali pismo ad ar Slesvik-Holštajnu, je novo važi To lÉÉHMfi HMIB pa y da ena važna novica přete m i ] kle Kd< v pra tedna minister o dstopii redom zlateg ; P0i runa jih oprav grof Rech- z najimenitmsini y in trijskim c. kr na njegovo mesto stopil ih kvenih i n g pesem dozdaj bil deželni gl fml. grof M e n s d o r f - P o u 11 y Galicii. Ca y ki trdij Je da ta (Poberki iz razlicnih časnikov in brosúr.) Kdor ampak da prememba ne pomeni nobene premembe v sistemi vládni tudi za gotovo ni vedil y da j unidan na celovški cesti podporo dobilo njem niWgmmm Dalmaíinsk y ministerstvo le krepkej Triester ker konec ; sklenil gorelo, preprical se je lahko iz 248. lista „ dopisnik iz Ljubljane preočitno kaže, da se je pri oni pi^| | liki dobro na debelo prismodil. Grozna je logika v tem Rački-om podal Pr 22 ktobr o b S Je ze škof S t i v Rim sej vse svoj seje ; m a jer so se s kanonikom Zvedili smo iz časnikov, da sestavku! Župana napada da je ojo dolžnost storil in te dni se je končala gotovo naj starej a pravd na tenje „Laibacherčino" (in sicer prav zmerno) očitno jasnil , češ, da to ni ustavno, ako župan odgovarja časni- kom y nad tištim oddelkom mestnega odboi svetu — 800 let stara; rodovina Hunyady na skem se je pravdala z rodov korespondent .úlcr>|juiiucnu ,?vuiparlament" imenuje;, ou oiu«, jv^ ^jvj- o^ ^cvomivi ^^mv»uu ^v v^a — ^^oai x^ a^ v i cu zdignilsvoj glasin da se ni kotabsolutističen hlapec potuli- se je snidel z ruskim carom Aleksandrom v Nici pa, di, da ga zdaj pravdo dobila 28 ; Og k t e r a oktobra se je spolnilo po C«J J^IM) T VIV UVWlltVi WW* W IV UltV) O V^ J V-/ 0 W XXX XX y so časniki prernetavali že cei mesec — cesar N a p o 1 kar nil pred „mogočnim" feuilletonistom službinega časnika brž ui/j, ko je Napoleon uuo^oí v xnuu, oc jo jjuu.cn j*. ruskému caru, ta pa mu je brž potem povernil pohod dospěl v Nico ? In kakošen pog pameti mora pač dopisnik biti se je podal y ako misli, da sramoti mestjane obertnijškega stanů s njegov ; dolgo sta bila skupaj. Ze diplomati in časni- tem y ako kterega odbornika v eno mei m e n uj po njegovem obrtnijstvu! Prismoda je pozabil, da obrtnij ski stan s kmetij skim vred je tišti častitljivi stan, kteri karj uš esa diti jal nastavlj aj o in kaj sklenila da bi zvedili, kaj sta se razgo 7 al se niso Tudi kralj belgiški j přišel mogli v Nico nicesa pozve vIVl Otelil O IVlIlCtI I OIVllIl VICU I KP LiňLl caotxiiijxvx Oiau, XXKUXX Uin. J, U.U.a avac4.jj Kr \j a i o ii a J ^ ^AAOVl y i.1 IVU , s svojimi žuli živi državo, ktera bi morala konec vzeti, kim ministrom Bismarkom, ki je bil v Parizu m s ako bi morala živeti od tistih federfuchserj ev, kteri tlačani časnikarstvu. In potem tista vedno ponavlj so y ki nespodobnost vendar noben Ljublj bi vedil, kaj ne dá miru rajnemu županu i ni take kratke pameti, da ne veliko večino gl t Saj Napol zbuj dvakrat v enem dne vu govoril. In to na novo radovednost političnega svetá se da je gotovo, da drža\ zbor T prus-cesar zopet Govori sprejme z z a v e z o francosko - italijansko je godilo přetekle leta v mestnem zboru in zunaj zbora , in da smo doživeli ovacij in demon stracij v mestni in pred mestno hi y v íjistnica vredništva. Gosp. S. v V: Morebiti. Vloga se naiv i jih je pravi direkcii s popisom: kje je vinograd, kako velik, kolikosen je jnki župan za potrebne spoznal za svojo brambo proti njega čisti dohodek, koliko se odrajtuj davka se ve V da tistim ljudem der , AVA j.AA jv imenoval „Skribenten, denen Karnm so gewachsen ist, dass sie nicht nur einzelne ki jih mora treba priloženimi pismi (dokumenti) dokazano biti. Stempelj Personlichkeiten, sondern ganze Korporationen besudeln On sam se je bránil zoper hudobne napade prav a yy Triesterce Kdor y ktera ga daj kadi Ali ni tiste am ? verjame, naj bere v 221. listu ,,Wanđerer-a" od fiursi na Dunaji 1. novembra. 5 % metaliki 70 fl. — kr. Ažijo srebra 17 fl Narodno posojilo 79 fl. 65 kr. Cekini 5 fl. 62 kr, kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani