leto xxin.	l/l	I	1CTiteWf*a—
Naročnina za	I	I	H	H	ulica23! TteL
mo- BB	^■bugs^v	ttKgnp	Bfl	^B	HnH	flH^V	Oregor-
nemstvo: 210 din), za1/« leta H H	W	V	W	BP	W	tičeva ul. 37. Tel. 47-8L
90 din, aa */« leta 45 din,	Rokopisov ne vračamo.—
mesečno 15 din. Tedenska v	m	m	m	m	a	M.	m.	Račun pri poitnl hranO-
tadajaia celo leto»On. ČaSOPiS ZB frOOVIHO. I fidlJSf f I JO, Obfl lil defiaMf S f VO	nld v Ljubljani It .urn
Plača ln toži se v Ljubljani.
l-L-ia Wtt ponedeljek,
tznaio mdo ta p«.^
Liubliana• ponedeliek 4. novembra 1940
Cena
Številki din
VSO
Zakai ni sodelovanial
Posebno po izbruhu velike gospodarske krize so vsi gospodarski činitelji nenehoma opozarjali na potrebo čim ožjega kontakta med gospodarskimi in vladnimi krogi, da bi se na ta način dosegle čim učinkovitejše odredbe proti vedno težjim posledicam krize. Praktične izkušnje iz življenja so tudi dokazale, da je to sodelovanje ne-obhodno potrebno, ker se je izkazala cela vrsta ukrepov brezuspešna baš zato, ker niso bili izdelani v soglasju z gospodarskimi ljudmi. Tudi na vladni strani se je dostikrat priznavala potreba takšnega sodelovanja in nekaj časa je tudi vse kazalo na to, da pride do tega sodelovanja, zlasti ko je postalo aktualno imenovanje gospodarskega sveta. Vedno pa je prišlo nekaj vmes in navzlic vsem prizadevanjem gospodarskih krogov do tega sodelovanja le ni prišlo.
Sedaj se znova kažejo resna prizadevanja na obeh straneh, da do tega nujno potrebnega sodelovanja vendarle pride. 0 tem posebno zgovorno priča drugi sestanek predsednika vlade Dragiše Cvet koviča z zastopniki našega gospodarstva. Na tem sestanku je prišlo že do čisto konkretnega razpravljanja o tem sodelovanju, da bi mogli biti o nadaljnjem uspehu tega zdravega prizadevanja vseskozi optimistični. Zaradi dosedanjih slabih izkušenj pa je treba vendarle opozoriti na nekatere stvari, ki preprečujejo to sodelovanje.
Predvsem je treba omeniti tu strah nekih krogov, ki se boje, da bi sodelovanje z gospodarskimi ljudmi moglo zmanjšati njih politično moč ali pa sicer oslabiti njih vpliv. Gospodarski krogi so sicer Ponovno in glasno poudarili, da ih* iščejo v sodelovanju nobenih Postranskih namenov in da hočejo sodelovati le z namenom, da preprečijo nepotrebne motnje v gospodarskem življenju. Njih sodelovanje ima torej čisto konstruktiven cilj ter je docela v službi javnosti. Hočejo doseči samo to, da se izdajajo le dobri predpisi in nič drugega. Zato je čisto nepotreben in neupravičen strah nekaterih krogov pred sodelovanjem gospodarskih ljudi. Ta strah prav za prav dokazuje, da ti krogi svojih nalog ne razumejo zadosti pravilno, a da jim manjka tudi prave moralne kvalifikacije za svojo sedanjo vlogo. Kajti strah za stolček nikogar ne more priporočati.
Direktno sodelovanje gospodarskih in vladnih krogov bi naravno poenostavilo vse poslovanje in tudi marsikatera vmesna instanca bi postala odveč, kar bi pa bilo le v korist za celoto. Tudi zaradi tega nekaterim to sodelovanje ni po volji. Jasno pa je, da ti čisto negativni interesi ne bi smeli biti niti Najmanjša ovira za dosego čim ožjega in čim plodnejšega kontakta z gospodarskimi ljudmi.
Zaradi tega je potrebno, da se s pozitivnimi predpisi sodelovanje gospodarskih organizacij naravnost izvede in da se ustanovi posebna organizacija, ki bi skrbela za to sodelovanje. Gospodarski svet bi mogla biti takšna organizacija, more pa se ustanoviti tudi druga, ker navsezadnje ne gre za ime. Ta organizacija bi morala imeti zakonito pravico in dolžnost, da izreče o vseh gospodarskih ukrepih svoje
mnenje, preden se ti ukrepi smejo izdati. Le na ta način se more preprečiti, da se s temi ukrepi ne bi ustvarila še večja zmešnjava v gospodarskem življenju, kakor se je to dogajalo dosedaj le prepogosto.
Pri gospodarskih ljudeh je zelo odkritosrčna in odločna volja za sodelovanje, sedaj je potrebno, da
se enako močno pokaže tudi volja na vladni strani. To pa se more doseči le na ta način, da se absolutno ne dopušča več, da bi se z raznih vmesnih instanc delale ovire sodelovanju gospodarskih organizacij in da se kar brezobzirno nastopi proti onim, ki bi skušali delati takšne ovire.
Sodelovanje gospodarskih in vladnih krogov je neizogibna nujnost, zato pa je treba to sodelovanje sankcionirati čisto z določnimi zakonskimi predpisi, da ne bo to sodelovanje le odvisno od dobre volje na tej ali oni strani, temveč da bo za obe strani obvezno.
Sodelovanje	g
krogov in vlade
Predsednik vlade na konferend beograjskih
gospodarstvenikov
Vprašanje sodelovanja gospodarskih ljudi z odločujočimi javnimi činitelji postaja vedno bolj pereče, a tudi vedno bolj nujno, ker je praksa dokazala, da izvira slab učinek vladnih odredb proti draginji, pomanjkanju blaga itd. predvsem iz preslabega kontakta odločujočih činiteljev z gospodarskimi ljudmi. Marsikatera odredba bi dosegla vse drugačen učinek, če bi bila izdana v soglasju gospodarskimi ljudmi. Na konferencah zbornic, na vseh zborovanjih gospodarskih organizacij, pa tudi v vseh gospodarskih listih se je neprestano naglašala potreba čim ožjega sodelovanja gospodarskih ter vladnih krogov. A vsa ta naglašanja so ostala brez pravega uspeha in še nadalje so se lizdajale uredbe in predpisi, ne da bi bili o njih zaslišani gospodarski ljudje. Šele pred dobrim mesecem se je posrečilo beograjskim gospodarskim ljudem doseči, da je prišlo do prvega sestanka med njimi in predsednikom vlade g. Cvetkovičem. Temu sestanku je sledil sedaj drugi sestanek, ki je bil še mnogo pomembnejši in ki bo — kot upamo — dobra podlaga za koristno sodelovanje gospodarskih ljudi ter vlade.
Ta drugi sestanek je bil v četrtek ter so se ga udeležili zlasti zastopniki industrijske, trgovinske in obrtniške zbornice.
Sestanek je otvoril predsednik Industrijske zbornice Vlada Ilič, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil naslednje tehtne misli:
Govor Vlade lliia
Najprej je ugotovil pomanjkanje sodelovanja med gospodarskimi in vladnimi krogi, kar je bilo škodljivo tako za gospodarstvo ko tudi za državno celoto. Zato gospodarstveniki tem bolj cenijo dobro voljo predsednika vlade, da omogoči to sodelovanje.
Zmotno je mnenje, kakor da bi gospodarstveniki nasprotovali temu, da država aktivneje vpliva na potek gospodarskega življenja. Na-
sprotno! Gospodarstveniki se zavedajo, da je udeležba države v gospodarstvu danes neobhodna potreba. Zavedajo se, da je danes neko dirigiranje gospodarstva potrebno. Ker pa temu ne nasprotujemo, hočemo, da se to vrši po preudarjenem načrtu in da se jasno postavijo cilji, ki naj se dosežejo.
Uspešno dirigiranje gospodarstva zahteva, da se najprej ustvarijo potrebni pogoji, in sicer:
1.	da se doseže enotnost gospodarskega ozemlja in enotnost pri izvajanju tega dirigiranja in 2. da se postavijo sposobni ljudje, ki morejo dirigirati gospodarstvo, skratka da se postavi štab, ki bo izdajal pravilne predpise in ki bo skrbel za njih pravilno izvajanje.
Nato je predsednik Ilič navedel nekatere posebno zgovorne primere gospodarskih neprilik. Tako je omenil, da ne bi prišlo do tako hudega pomanjkanja surovin, če bi se pravočasno storilo to, kar so predlagali gospodarski ljudje. Dirigirano gospodarstvo zahteva združen napor državne oblasti in gospodarskih organizacij. Dosedaj so bile gospodarske organizacije le redko sodelovalke pri tem važnem poslu. Zato tem bolj iskreno pozdravljamo korak predsednika vlade, da se imenujeta vsaj dva zastopnika gospodarstva v državni odbor za izdelovanje uredb z zakonsko močjo. Veliki dogodki, ki se dogajajo okoli nas zahtevajo, da se pri reševanju usodnih držav-no-gospodarskih potreb in vprašanj potisne čisto ob stran vsak plemenski, verski ali strankarski vpliv na reševanje teh vprašanj in da se k sodelovanju povabijo najsposobnejši in najbolj izkušeni zastopniki gospodarstva.
Nato je zaključil predsednik Vlada Ilič svoja izvajanja z željo, da bi se njegova izvajanja ne sprejela kot kritika, temveč kot znak odkritosrčne pripravljenosti za sodelovanje, ker so vsi gospodarstveniki prepričani, da morejo s svojimi izkušnjami pomagati kralju in domovini.
Nato je povzel besedo
predsednik vlade
Dragiša	C
Zahvaljuje se predsedniku zbornice Iliču, da je omogočil ta sestanek, na katerem se more pogovoriti z zastopniki gospodarskih organizacij brez vseh formalnosti, kako bi dosegel nujno potrebni kontakt med gospodarskimi in vladnimi krogi. Ta kontakt je danes tem bolj potreben, ker smo zaradi sile razmer danes brez na-
rodnega predstavništva in drugih faktorjev, ki sicer omogočajo sodelovanje med onimi, ki so na vladi in ljudstvom.
Živimo v izrednih časih ter je zato naša dolžnost, da gledamo na to, da so razmere tako v političnem ko v gospodarskem oziru čim bolj urejene. V političnem oziru nam je potreben notranji
mir, nam je potrebna popolna harmonija vseh konstruktivnih sil naroda. Predvsem pa nam je potrebna duhovna enotnost vsega naroda. V zvezi s tem je nato govoril predsednik vlade o sporazumu z dne 26. avgusta in njegovem veli kem pomenu. Nato je nadaljeval:
Danes ni čas za postavljanje notranjih vprašanj, ki jih je treba prepustiti za kasnejše čase. Tedaj bodo o njih sklepali vsi, ki so za to poklicani.
Notranji mir in notranje urejevanje razmer sta podlaga za vse naše gospodarsko življenje. Vi gospodarstveniki najbolje veste, da se brez notranje konsolidacije ne morejo uspešno voditi niti gospodarski posli. Nobenega dvoma ni zato, ima od notranje konsolidacije gospodarsko življenje največjo korist.
Vidite, da so se povsod okoli nas popolnoma spremenile življenjske razmere. Vse teorije, vsa načela, ki so dosedaj veljala, so izgubila svojo veljavo. Niti ena gospodarska panoga se ne more danes voditi po starih teorijah. Vse te teorije in dosedanje izkušnje so veljale za normalne čase. V sedanjih razmerah se mora dirigirati skoraj vse naše življenje. Vse v Evropi se je sedaj spremenilo. Zaradi teh izrednih razmer je bilo tudi potrebno, da smo uvedli posebni režim glede pšenice in koruze. Poleg tega smo imeli glede dobave pšenice in koruze tudi mednarodne obveznosti, ki jih moramo lojalno izpolniti. Vrhu tega so bile dostikrat potrebne tako hitre odločitve, da je bilo nemogoče, da bi vse uredbe z vso temeljitostjo proučili.
Zakaj je prišlo do uredbe o pšenici? Letina je bila slaba in prehrana prebivalstva je bila v nevarnosti. Na drugi strani smo imeli obveznosti glede izvoza pšenice. Morali smo najti rešitev, ki bi zadovoljila tako proizvajalce kakor tudi potrošnike ter omogočila izvršitev naših obveznosti. Priznavam, da so bile napake v tej uredbi, ker je bilo premalo kontakta med gospodarskimi ljudmi in odločujočimi činitelji. Kasneje pa so se te napake popravile in pšenični režim, ko je bil dobro določen, se ne bo več spremenil.
Podobno je bilo tudi s koruzo. Pred žetvijo se je mislilo zaradi slabega vremena, da bo žetev slaba in zato se je začela špekulacija. Na trgu ni bilo stare koruze in zato se je uvedel svoboden režim. Ta je škodoval onim, ki so pravilno postopali in na poziv oblasti izročili svojo koruzo. Zagotavljam pa, da tudi tu ne bo več sprememb. Ne bomo več dopustili spreminjanja cen pšenici, ker bi dobil svet prepričanje o nestano-
vitnosti onih, ki vladajo, kar bi vplivalo neugodno.
Več očitkov je padlo zaradi banovine Hrvatske, zlasti pa njene oskrbe z drvmi. Res so bile sklenjene že mnoge kupčije, a se drva kljub temu še ne dobavljajo, ker se čaka na bolj ugodno konjunkturo. Zagotavljam pa, da bomo to špekulacijo zatrli. Upoštevati je treba tudi to, da se je zmanjšala produkcija drv in premoga zaradi mnogih vpoklicev. Banovina Hrvat-ska je res gledala na to, da oskrbi predvsem svoje prebivalstvo z drvmi. Enako so postopale tudi druge banovine in vse so si hotele ustvariti neke zaloge. V teh okoliščinah se je občutilo, da manjka roke, ki bi urejala vse te potrebe. Sedaj smo na tem, da postavimo takšnega dirigenta. V tem oziru sem našel pri vseh članih vlade razumevanje.
,Tu se je govorilo tudi o enotnosti gospodarskega in trgovinskega ozemlja. 0 nasprotnem ni bilo nikdar niti govora.
Pri izdajanju posameznih uredb so se zgodile tudi nekatere napake. To se ni zgodilo zlonamerno, temveč zato, ker ni bilo tesnejšega sodelovanja med onimi, ki so izdajali uredbe ter gospodarskimi ljudmi, ki pred vsemi občutijo praktično izvajanje teh uredb. To sodelovanje pa hočem vpostavitL
Ko smo se prvič sestali, vi gospodarski ljudje in jaz, nismo to. storili zato, da bi se o tem čitalo v časopisih ali da se dosežejo kakšne politične koristi. Zlasti pa ni danes trenutek, da bi se vodila neka malenkostna politika. Danes je treba gledati na to, da se zagotovi bodočnost naroda. Naloga današnjega sestanka je, da se doseže sodelovanje in skupno nazi-ranje o glavnih vprašanjih našega gospodarskega življenja. Naša nacionalna industrija mora sloneti na skupnem in pravilnem sodelovanju vseh činiteljev proizvodnje, kapitala in delovne sile ter vodilnih faktorjev državne uprave. Samo na ta način bo ustreženo najvišjim interesom naroda in države.
Podlaga naše eksistence je notranji mir. Če bomo tu odločni, trdni in složni, je gotovo, da bomo srečno premagali sedanje stiske. Danes je dolžnost vseh državljanov, zlasti pa gospodarstvenikov, da sodelujejo pri konstruktivnem1 delu. Omogočiti se mora harmonično sodelovanje gospodarstvenikov in najvišjih državnih faktorjev.
To so v glavnem vprašanja, ki zanimajo vse gospodarske ljudi in zaradi katerih smo se danes sestali k prijateljskemu razgovoru. Če se nam posreči doseči potrebni kontakt ter potrebno harmonično sodelovanje, sem prepričan, da se nam bo posrečilo pravilno rešiti tudi vsa današnja pereča vprašanja. Tako razumem naloge današnjega sestanka.
Govor predsednika vlade je trajal eno uro ter je bil sprejet od zastopnikov gospodarstva z glasnim odobravanjem. V razgovoru z gospodarskimi ljudmi je ostal nato predsednik vlade še štiri ure ter se z njimi podrobno razgovarjal o vseh gospodarskih vprašanjih-Ob koncu je izrekel svojo željo, da se udeleži tudi sestanka zborničnih tajnikov iz vse države, ki bo te dni in tedaj se bodo praktično uporabili sklepi prvega in drugega sestanka predsednika vlade z gospodarskimi ljudmi.
Bosa je ta!
V nekem ljubljanskem dnefjliku je bila včeraj priobčena iieka izgodba iz trgovine«, ki pa jč tako malo verjetna; da se čudimo, kako jd je mogel tesen list objaviti.
V tej zgodbi namreč nekdo pripoveduje, kako je videl v izložbi trgovine s čevlji močne Čevlje, označene s ceno din 285’—.Vstopil je y trgovino, zahteval takšne čevlje in ko je čevlje pomeril, jih je tudi kupil. Ko hoče plačati, pa mu pravi gospodična, da so čevlji po din 815'—, ker da so te čevlje ravnokar dobili.
Medtem pride neki fant v trgovino in prinese več zavojev. Prodajalka ga vpraša, če je zadnjič praV prinesel denarja domov, nakar fant pripomni, da mu je dala 10 din premalo. Prodajalka pa je ddgovorila, da mu ni dala premalo, temveč da je fant pozabil denar na mizi. Prodajalka je nato fantu dala 10 din.
Naš brihtni kupec pa k temu pripominja te globokoumne besede: »Ukaniti enega za nekaj kovačev, da vtneš drugemu enega, je pi&č Verna podoba poštenosti današnjih dni!«
idi bi pa dostavili, da je vsa ta Zgodba silno slabo izmišljena. Kje j*e . V današnjih časih kupec, ki {Vlača blago draže, kakor pa je dfcnaČena njegova cena v izložbi? In kje so prodajalke, ki zaračunavajo strankam blago draže, da morejo vrniti denar fantom, ki šele pridejo v trgovino, ko je stranka že plačala?
Če bi bilo res vse tako, kakor se pripoveduje v tej zgodbi, treba dati kupcu diplomo za njegovo nerodnost, praV tako pa tudi prodajalki. Bila sta si drug drugega vredna! To pa seveda le, če bi bila vsa zgodba tudi resnična. To pa ni; ker takšne zgodbe so mogoče v listih, ne pa v trgovinah.
Velikto gospodarske težave
Japonske
Avtarkiia nai odpravi pomanikanie surovin
Izdelan je načrt uredbe o ustanovah za aprovizacijo
Iz Beograda poročajo, da je izdelan načrt uredbe o ustanovah za oskrbovanje, po kateri bi se ustanovili občinski uradi za aprovizacijo ljudstva. Nadalje bi se ustanovile tudi konsumne zadruge pri vseh podjetjih, ki imajo nad 30 nameščencev. (Ta nesrečna misel se torej še vedno ni opustila!) Tako uradi ko zadruge bi dajale blago po lastni nabavni ceni. Potrebna sredstva bi dajale občine oz. direkcija za prehrano prebivalstva. Zaenkrat bi vse te ustanove oskrbovale prebivalstvo s krušno moko, fižolom, mastjo, jedilnim oljem, sladkorjem in kurivom. Pri razdeljevanju tega blaga pa se trgovci ne bi izključili, temveč bi bil glavni namen teh ustanov, da zberejo zaloge ^a revno prebivalstvo. Zadrugam bi morala dajati obratni kapital podjetja. V zvezi s to uredbo je imel kmetijski minister Čubrilovič konferenco z ministrom Konstantinovičem, da bi se tudi vse drugo prebivalstvo oskrbovalo po zadrugah. To pa je seveda čisto neizvedljivo!
Japonska vodi danes prav za prav vojno na dve fronti: krvavo proti Kitajski, nekrvavo pa proti anglosaškemu svetu. Prva vojna traja že več ko tri leta, mnogo dalj, kakor pa so prvotno Japonci mislili, druga pa se šele začenja, a grozi postati za Japonsko prav tako nevarna.
Kajti Japonska je v zunanji trgovini navezana na trgovino z anglosaškimi državami, v katere'gre 70 odstotkov njenega izvoza in iz katerih pride 75% vsega njenega uvoza. Zlasti pa je odločilno to, da prihaja velika večina surovin, ki so potrebne za oborožitveno industrijo, iz anglosaških držav. V teh pa se je začel embargo proti Japonski. Iz Amerike se ne smejo izvažati več v Japonsko letalski bencin, staro železo in jeklo, avtomobilski in letalski deli in polagoma se seznam prepovedanih predmetov veča. Ta izvoz prepovedujejo Združene z izgovorom, da sami potrebujejo te surovine za svoj povečani oborožitveni program, toda istočasno dovoljujejo izvoz teh surovin v Anglijo in vse ameriške države.
Japonska je zašla zaradi tega v veliko gospodarsko in tudi vojaško stisko. Za nadaljevanje vojne potrebuje kavčuk, bencin, volno, bombaž, železo, stroje in razne kovine. Skoraj vse to je dobivala v anglosaških državah in deloma tudi v Nemčiji ter v Evropi. Pri tem pa mora Japonska znatno povečati svoje zaloge surovin, ker ji grozi tudi še odkrita vojna z anglosaškimi državami, ko bo potrebovala velikanske zaloge surovin.
Praktično pa je danes zaprt Japonski tudi evropski trg in tako ne more dobivati strojev niti iz zavezniške Nemčije.
V tej stiski je skušala Japonska najprej doseči sporazum z Nizozemsko Indijo, ki bi mogla dobavljati Japonski bencin, kavčuk in kositer. Čeprav je vodil pogajanja z Nizozemsko Indijo sam japonski trgovinski minister Kobajaši, so ostala pogajanja vendarle brezuspešna. Kajti Nizozemska Indija se zaveda, da jo more zaščititi samo anglosaški svet in zato posluša nasvete, ki jih dobiva iz teh držav. Po prvih vesteh o neuspešnih pogajanjih so Japonci zagrozili, da bo vodil nadaljnja pogajanja neki japonski general, ki bi pač mogel bolj energično zahtevati od Nizozemske Indije, da se vda japonskim željam. Menda pa se je ta misel opustila, ker najbrže itak ne bi privedla do uspeha.
Ker so se sedanji japonski vodilni državniki prepričali, da ne bo mogla dobiti Japonska surovin iz drugih držav, se sedaj propagi-
ra v vladi kneza Konoje misel, da izvede Japonska na isti način avtarkijo, kakor jo je začela izvajati Italija po etiopskem konfliktu. Sedanja japonska trgovinska ofenziva s pomočjo dumpinga naj se umakne avtarkični politiki. Vse gospodarstvo naj se v ta namen centralizira in izkoriščati naj se začno z največjo odločnostjo vsa naravna bogastva Kitajske in Mandžurije.
Druga skupina pa zagovarja čim ožjo naslonitev na Sovjetsko Rusijo, ki bi s svojimi velikanskimi zalogami surovin mogla nadomestiti surovine iz anglosaških držav. Seveda pa je v ta namen treba premagati tudi razne politične težave in to je tudi misija novega japonskega veleposlanika v Moskvi. Je pa tu še neka druga težava, ki tudi ni majhna. Sibirska železnica je že sedaj zaradi sovjetske vojske na Daljnem vzhodu močno obremenjena in ne bi mogla prenesti še mnogo večji promet.
Pojavljajo pa se tudi zagovor-svetom, vendar pa so ti danes v veliki manjšini in se skoraj javno ne smejo oglašati.
Po neuspehu pogajanj v Bata-viji je trgovinski minister Kobajaši, ki je že prej zagovarjal av-
ali z naših, pomorskih oporišč. Naša prijateljska Grčija je na nesrečo potegnjena v vojno. Mi ravno sedaj proučujemo z našo zaveznico Vel. Britanijo položaj, ki je zaradi tega nastal. Upam, da bodo naša politična načela obvarovala našo državo pred strahotami vojne. — V krizi, ki jo danes svet preživlja, se razvijajo naši odnošaji z drugi-tarkično politiko, sedaj njen še mi, državami normalno. Naši od
 	I	nnsoi:	«_________________________________________________
bolj odločen pristaš. Pravi,
da n°šaji s Sovjetsko Rusijo so polni zaupanja, v zadnjem času so po-
mora Japonska popolnoma zapu- staii ti odnošaji prijateljski in postiti svojo dosedanjo trgovinsko in menijo dejstvo, ki je samo po sebi gospodarsko politiko. Brez zago- I	Ppmena.	Naši	državi	sta
tovljenih virov surovin je Japon- ljujeta brez* ozir^nfdS Sito. ska na glinastih nogah. Od začetka Prepričam smo, da bo ta politika vojne proti Kitajski je Japonska plodna za obe strani. Pred nami je zelo napredovala v kemičnem in I	za	vse člo-
fizičnem znanju. Japonska bi zato [čuvaji'svoje interese, ostoli zvesti mogla začeti proizvajati tudi sinte- svojim prijateljem in zaveznikom, tični bencin iz premoga, ki bi ga V trenutku, ko se Anglija v tako dobivala iz Mandžurije, železo bi herojski borbi bori za svoj obsta-,	.	- ,.	...	, v - nek, smatram za svojo dolžnost
mogla pridobivati iz domače ze- naglasiti, da so zavezniške vezi, ki lezne rude, ki je sicer na železu nas vežejo z Anglijo, trdne in ne-revna, ki bi pa vendar mogla dati omajne. z dobrim znanstvenim postopkom I
zadovoljive količine.
cija je uspešno končana, a tudi
Nadomestilo za bombaž bi se Italijani še zbirajo svoje čete. Ita-
moglo dobiti iz mandžurske ko- lijanske čete prodirajo v treh sme-
noplje. Tudi razna druga, umetna j^:tVI.proti Solunu, da bi razdelili
vlnVnn hi inrwl* nroizvniafi PrČljo na dva dela. Protl Janml vlakna bi se mogla proizvajati. in ob morski obali Grki poročajo,
Vse možnosti velikega azijskega da so imeli v bojih pri Florini
bloka ki ga tvorijo Japonska, uspeh ter da so zasedli strategično
MnnHžnriin in Kitaiska se moraio vaŽ€n hrib ter prodrli celo v alban-Mandzurija in Kitajska, se morajo sko ozemlje Proti Janini so Itali-
izkoristiti do skrajne možnosti. jani bolj uspešni. Vesti nekaterih
Drugo vprašanje je seveda, če listov, da so Italijani že zavzeli
bodo ti napori tudi dosegli po- Janino, Grki odločno demantirajo.
^ „OI,aL vr„ maniUn „i„oaV h Ob morski obali so italijanske čete poln uspeh. Ne manjka glasov, k prodrle do reke Kalamas.
napovedujejo Japonski tudi tezke I istočasno govore poročila o šte-socialne težave, ker sedanji vla- vilnih letalskih bombnih napadih dajoči agrarni fevdalizem ni do- in bojih Italijani so bombardirali Je. Jogan,, k! j,h zahteva do	Igffi
skrajnosti napeto avtarkično go-1 golun in nekatere druge kraje, spodarstvo.
Razsodba
Lesna celuloza za konjsko krmo
Iz Helsinkov poročajo, da so se obnesli jposkusi finske vojaške up-ate s krmo konj z lesno celulozo. Dnevno je dobival vsak kon 2 kg celuloze, pomešane z 2 kg slame namesto 4 kg sena. Poleg te krme so dobivali konji še hVanilhe snovi, ki so vsebovale apno, beljakovino in fosfor. Posebna komisija je na podlagi poskusov predlagala, da se konjem daje dnevno po en kilogram celuloze, kravam pa pol kilograma. Celulozna krma pa naj se zaenkrat uporablja le za tretjino konj in krav, ker bo že pri tako omejen. krmi s celulozo potrebno okoli 66.000 ton celuloze. Uporabo celulozne krme predlaga komisija tudi zato, ker je ta krma cenejša od druge.
Nedovoljeno posredovanje v plačilnem prometu s tujino je devizni prestopek
Iz razsodbe drž. sveta št. 17.263/ /40 z dne 30. septembra 1940. navajamo:
»Zapisnik o zaslišanju ter referat bančno-valutnega oddelka sta podlaga za izrekanje odlokov za devizno-valutne prekrške v smislu čl. 19. navedenega pravilnika. Na zapisnik o zaslišanju so izjavili zastopniki firme pritožiteljice, da so od organov fin. ministrstva pri pregledu firme ugotovljene činje-nice točne. Iz teh činjenic izhaja, da je firma pritožiteljica plačevala za blago, ki ga je dobivala iz tujine v komisijo, carino, carinske stroške ter stroške pri reklamiranju tega blaga. Firma pritožiteljica je torej plačala kot komisionar tuje firme v naši državi to, kar je bila dolžna plačati tuja firma, ker je bila ona lastnica uvoženega blaga. Komisionar je oseba, ki dela na svoje ime, a za tuj račun. Ker je firma pritožiteljica navedena izplačila izvršila kot komisionar tuje tvrdke, je izvršila ta izplačila kot komisionar tuje tvrdke, torej za račun svojega komitenta, t. j. tuje firme, ne pa na svoj račun.
Angleži in Grki pa so bombardirali Neapelj, Drač, Valono in Tirano. Angleži nudijo Grkom že znatno letalsko pomoč, v kratkem pa je pričakovati, da bodo zasedle angleške čete tudi nekatera grška
Za pojem deviz^valutaega p,e-1	veSn?0*
krška nedovoljenega posredovanja Sovjetska agencija Tass deman-med našo državo in inozemstvom tira vest, da bi Sovjetska Rusija je bistveno, da se izplačila in vpla-1 poslala Grčiji nad sto letal, ki ^da čila v naši državi izvršujejo za ra- “	“	"
so bila naročena v Rusiji ze prej. v	, .	,	.	■	Francoski veleposlanik v Wa-
čun ali po nalogu tujca brez ozira I shingtonu je ponovno izjavil ame-
na pogodbene odnošaje med ose- riški vladi, da je dobil iz Vichyja
bami, ki poisredujejo in osebami, za formalno zagotovilo, da ni govora
katerih račun se posreduje. Z za-
■o tem, da bi Francija odstopila na zapadni polobli državam osi ozem-
sebno-pravnimi dogovori se ne lje za pomorska ali zračna opomorejo spreminjati določbe javne- rišča.
ga prava, s katerimi je urejen pro- Francoski komisar v Siriji je iz-me, z devizami in valutami Z.J »JS&gfS	SrSSf
je brez vpliva za presojanje deviz- V5e Vesti, ki so se zaradi sestanka no-valutnega prekrška, zaradi kate- Petaina s Hitlerjem širile, kakor da rega je bila firma pritožiteljica z bi Francija pristala na to^ da do-
i7nodhiinno razsodbo kaznovana blfca Itallfa ln Nemčija V Sinji po-lzpodbijano razsodbo kaznovana. morska in letaiska oporišča.
Njena pogodbena zaveza do tuje švedski listi poročajo, da se v
firme, po kateri se je zavezala tu- kratkem sestane Hitler tudi z bel-
ji firmi, da zanjo plačuje v naši gijsklm kraljem Leopoldom.
državi carino, carinske in druge
Podpredsednik francoske vlade „	,	Lava! je zopet odpotoval v Pariz.
stroške za komisijsko blago, ze sa- kjer ^ ^ pogajaj z nemškimi žarna po sebi dokazuje, da so se ta stopniki o nemško-francoskem so-izplačila izvrševala na račun tuje delovanju na podlagi sestanka med
firme. Kajti če bi firma pritožite- Hi^erJenl ^ Petainom
, j . •	v.	Predsednik Roosevelt je imel v
ljica kupovala od tuje firme blago jjostonu velik volivni govor, v ka-za fiksen račun, bi bila lastnica terem je govoril o ameriškem obo-tega blaga in izplačila bi izvrševa- roževanju. Najprej je govoril o pola za svoi lastni račun 7ato na tu- večanju ameriške vojne mornarice, la za svoj lastni račun, zato pa tu- kl ge je ^<^13. povečevati takoj, ko
di v tem primeru ne bi bile po- Je p^j na vlado. Danes je v
trebne nobene pogodbe o plačeva- ameriških ladjedelnicah zaposlenih
nju carine in drugih stroškov.« šestkrat toliko delavcev ko 1.1933.
Drž svet ie iz teh razloaov raz- 2610 so “ tudi P°večale ln PO^no-urz. svet je iz ten razlogov raz razne amerižke pomorske baze.
sodil, da je neutemeljena trditev Nato je goVoril o ameriški suho-
v tožbi, da je firma pritožiteljica zemni vojski, ki je najbolje oprem-
izvršila predmetna izplačila za ljena vojska na svetu. Danes šteje
KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH
Konzorcij „Tr6ovske4a lista" je izdal in založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista
H. N. CASS0NA:
BUSINESS
Knjiga vsebuje 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini Vsak trgovec, zlasti pa trgovski naraščaj mora prebrati to knjigo. Knjiga se naroča pri upravi „ Irg >vskega lista*, Ljubljana Trgovski dom Cena knjigi din 20’—
Tr o v ska združenja in šole dobe znaten popust Naročite znamenito knjigo takojl
m
lllllliirš
svoj račun.
Politične vesti
že 437.000 mož, a februarja 1941. se bo vežbalo že skoraj 2 milijona moz. Ta vojska pa ne bo poslana v tuje dežele, pač pa bo samo obstoj te vojske preprečil nevarnost vojne za Ameriko. Nato je govoril o letalstvu. Doseči je treba, da bo narasla kapaciteta ameriških letalskih to-Predsednik turške republike iz-I varn na 50.000 letal letno. Proiz-met Ineni je imel pri otvoritvi za~ I vodnja nekih letalskih tovarn se je sedanja turškega parlamenta velik povečala že za 240 “/o. Veliki Brita-govor, za katerega je vladalo v niji se dobavlja vedno večje število vsej mednarodni javnosti veliko letal. Pristojnemu odboru za odstop zanimanje Predsednik turške re- letal Angliji je naročil, da z naj-publike je izvajal: Razvoj že 14 večjo blagohotnostjo presoja an-mesecev trajajoče evropske vojne gleške prošnje. Kapaciteta amerl-ustvarja možnost, da se sedanja ške letalske industrije bo opravi-vojna spremeni v svetovno vojno, čila vse nade. Nato je govoril o no-žal se mora računati s tem, da tranji politiki ter mestoma zelo bo trajala vojna še dolgo. Turška ostro polemiziral z republikanci, zunanja politika se ni od izbruha Navajal je tudi uspehe, ki Jih je vojne spremenila, ker je vedno slo- dosegla njegova vlada. Na koncu nela na turški politični nedotak- svojega govora je močim poudaril, ljivosti. Turška vlada je večkrat da ostanejo Združene države Sev. izjavila, da ne odstopi niti pedi Amerike vedno demokratične, ker turške zemlje, a da tudi ne želi je ameriški narod svoboden in ker niti pedi tuje zemlje. V polni meri hoče svoboden tudi ostati, hočemo ohraniti tudi svoje pra- Volivni boj v Združenih državah vice. Naše stališče nevojskujoče se je sedaj na višku. Willkie izjavlja, države pa ne more biti ovira, da da bo v primeru izvolitve še v ne bi vzdrževali z vsemi državami večji meri podpiral Anglijo, vendar normalnih odnošajev. Naše stališče pa gledal na to, da se Združene nevojskujoče se države popolnoma države ne zapletejo v vojno. V zu-izključuje vsako udejstvovanje nanje političnem oziru sta torej enih ali drugih z našega ozemlja I oba glavna kandidata na isti liniji.
Denarstvo
Mednarodni devizni trg
V New Yorku so ostali tečaji skoraj nespremenjeni. Švicarska deviza je neznatno .nazadovala od 23'23 na 23'22, funt pa od 4'031/« na 4'03. Druge evropske devize iiotirajo nespremenjeno nominalne tečaje.
Bolj zanimivo sliko nudijo tečaji na curiški borzi, kakor kažejo naslednje številke:
devize 25. X. l. XI. Pariz	9'95	9'93
London	17125	1715
New York 4'31	4'31
Milan	21775	2170
Berlin	172'625	172'50
Na valutnem trgu je padel franc, frank od 570 na 5'225, angleški fnnt od 7'68 na 7'60, dočim se je ameriški dolar dvignil od 416 na 4'28. Nemška registrska marka je padla od 51'37 na 51'25.
Tečaji za november 1940.
Minister za finance je predpisal za november naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . .	.	din	350-—
1 zlata turška lira	.	„	398-30
1 angleški funt .	.	„	218'20
1 ameriški dolar .	.	,,	55-—
1 kanadski dolar .	.	„	54-—
1 nemška marka .	.	„	17 82
1 belga  ............................. 713
1  ............................ 8	65
1 brazilski milreis .	„	2-90
1 egiptovski funt . .	„	217'—
1 palestinski funt .	„	216 —
1 urugvajski pezos	.	„	18.60
1 argentinski pezos	.	„	12-70
1 čilski pezos ...	„	1-25
1 turška papir, lira .	„	34-—
100 francoskih frankov	„	127'—
100 švicarskih frankov	„	1276'—
100 italijanskih lir . .	„	228-80
100 nlaozem. goldinarjev „ 2365'— 100 bolgarskih levov .	„	46-—
100 romunskih lejev .	„	28-50
100 danskih kron	.	.	„	860 35
100 švedskih kron	.	.	„	1310'—
100 norveških kron	.	.	„	1012-50
100 pezet ......	„	508'—
100 drahem................... 45'—
100 čeških kron ...	„	150-50
100 slovaških kron	.	.	„	150'—
100 finskih mark	.	.	„	110'—
100 iranskih (perz.) rialov „ 100 — Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Kmetijsko ministrstvo je dovolilo, da zniža Posojilnica v Črnomlju obrestno mero za stare vloge od 1. septembra 1939. dalje od 2'5 na 2 %.
Na Madžarskem bodo začeli ko-vati železne novce, da prihranijo mkeij. železnih novcev bodo nakovali za 60 milijonov pengov.
Vsi državljani na Madžarskem morajo prijaviti Madžarski narodni banki vse svoje zlato. Vse nad
300 gramov težke zlate predmete morajo prijaviti. Kdor tega ne bi storil, se mu ti predmeti zaplenijo, poleg tega pa bo kaznovan.
Po navodilih ministrstva za koordinacijo v Romuniji bodo dobivali kmetje za nakup kmetijskih strojev in priprav in orodja od Narodne banke ter Nacionalnega zadružnega zavoda kredite v višini po 40.000 din. Ta posojila bodo morali odplačati v 2 do 6 letih.
Francoski frank je sedaj definitivno ločen od zlata in njegovo kritje je izključno le v delu na-
rodne skupnosti, ugotavlja francoski list »Journal des Debats«.
Akcija vojnega varčevanja je do-sedaj dala v Angliji 415,36 milijona funtov, in sicer v obliki hranilnih bonov in vlog pri bankah. Poleg tega je bilo podpisano za 276'8 milijona funtov 2'5 % obligacij vojnega posojila. Brezobrestno pa je bilo posojeno državni blagajni 21-3 milijona funtov. Skupno je dala
torej ta kampanja nad 713'5 milijona funtov.
Finančne investicije iz evropskih držav v Združenih državah Sev. Amerike znašajo po uradnih podatkih ameriškega fin. ministrstva 6698 milijonov dolarjev. 40% teh investicij pripada Angliji. Italijanski kapital, ki je bil investiran v Ameriki, znaša samo 79 milijonov dolarjev.
120letnica Hranilnice dravske
banovine
Jubilei našega naistareišega denarnega zavoda
Dne 4. novembra 1820. je začela poslovati v Ljubljani Kranjska hranilnica, ki pa se je takrat imenovala Ljubljanska hranilnica, in sicer v nekdanji Galletovi hiši na Glavnem trgu št. 2, ki je danes del magi-stratnega poslopja. Prošnjo za ustanovitev hranilnice so vložili tedanji ljubljanski župan Hradecky ter meščani Candutsch, Galle, Mullej, Josef Seunig in J. F. Wagner. Prošnjo so vložili na deželno vlado in prosili za dovoljenje, da po dunajskem vzoru, kjer je župnik Weber ustanovil pred enim letom prvo hranilnico v Avstriji, ustanove podobno hranilnico tudi v Ljubljani. Deželni guverner grof Svveerts - Spork je prošnjo hitro ugodno rešil z odlokom z dne 4. oktobra 1820.
Kranjska hranilnica, kakor se je kasneje glasilo njeno ime v slovenščini poleg oficialnega nemškega, je bila druga hranilnica v Avstriji, kjer so se začele primeroma pozno ustanavljati hranilnice, ter prva na vsem slovanskem jugu.
Nova hranilnica se je začela takoj ugodno razvijati ter je imela ob koncu 2. leta 304 vlagatelje in za 12.182 goldinarjev hranilnih vlog. Po dveh letih je dobila K. H. tudi svojo definitivno obliko. Vloge je obrestovala K. H. v začetku po 4%, denar pa je posojala na hipoteke, od leta 1826. iudi na drž. papirje. Leta 1836. je ustanovila K. H. tudi svojo zastavljalnico, ki je poslovala do leta 1909., ko se je pod vplivom septembrskih dogodkov ustanovila mestna zastavljalnica.
Kranjska hranilnica se je od vsega početka vodila zelo preudarno, solidno, z zelo majhnimi režijskimi stroški. Takoj v začetku je K. H. ustanovila tudi svoj rezervni sklad, ki je dosegel zlasti v predvojnih letih veliko višino. Ob koncu svetovne vojne je znašal 4,5 milijona kron. Kakor v začetku poslovanja, tako je tudi kasneje uporabljala K. H. velik del svojega dobička za dobrodelne namene ter storila v tem pogledu zelo veliko.
Tudi za napredek gospodarstva na Kranjskem je storila K. H. zelo mnogo.
Zaradi svojega vedno solidnega poslovanja, velike požrtvovalnosti in nesebičnosti voditeljev zavoda je mogla K. H. srečno prestati tudi vse velike vihre, ki jih je preživljala Avstrija v stoletni dobi od 1820. do 1918. Mogla je zabeleže-vati vedno nove uspehe in njene hranilne vloge so stalno rasle ter dosegle leta 1905. svoj višek, ko so dosegle skoraj 70 milijonov kron, dostavili bi lahko zlatih kron. Leta 1908. pa se je začel preobrat in tega leta so padle njene vloge od 677 na 52'6 milijona kron, padle pa bi še bolj, če ne bi oblasti z vsemi silami podpirale K. H. in ustavljale dvig vlog. Kmalu nato je tudi izgubila K. H. svojo vodilno vlogo in na prvo mesto se je povzpela Mestna hranilnica ljubljanska.
Vzrok temu nazadovanju so bili septembrski dogodki.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista <
Kasneje se je začel položaj za K. H. zopet boljšati in ob koncu vojne so dosegle vloge pri K. H. že skoraj prejšnjo višino. Ker pa je zavod podpisal zelo veliko vojnih posojil, je njegovo poslovanje zaradi tega znatno trpelo. Nov razmah pa je doživel zavod leta 1928., ko je na podlagi soglasnega sklepa glavne skupščine hranilničnega društva prešla K. H. v last ljubljanske oblasti, nato pa dravske banovine in ko je s tem dobila tudi banovinsko jamstvo za vse vloge. Za novega predsednika zavoda je bil izvoljen takrat industrialec Ivan Avscnck, za generalnega ravnatelja pa imenovan doktor Mirko Božič.
V kratkem Času je postala Hranilnica dravske banovine eden najvažnejših denarnih zavodov v banovini ter imela ob koncu leta 1939. že skoraj za 200 milijonov dinarjev hranilnih vlog in vlog na tekoči račun. Hranilnica dravske banovine je ohranila tudi vse svetle tradicije bivše K. H., njeno vzorno solidnost v poslovanju ter njeno Skrb za človekoljubno delo.
Malo je zavodov, ki bi mogli pokazati toliko uspešnega in obče-koristnega dela kakor K. H. in njena naslednica Hranilnica dravske banovine. Zato zasluži tudi, da se javnost z vsem priznanjem spominja njenega lepega jubileja, ki je dogodek zlasti za našo gospodarsko javnost.
Maksimalne iedilnega olia
Na podlagi členov 1. in 2. uredbe o kontroli cen na malo (»Službeni list« št. 71 z dne 4. septembra 1940.) in na podlagi razpisa' kr. banske uprave VIII./K št. 836/40 z dne 16. oktobra 1940. določa mestno poglavarstvo za območje mestne občine ljubljanske naslednje naj-višje cene oz. najvišje bruto-zaslužke pri prodaji namiznega jedilnega olja na drobno (izvzemši
olivno in bučno olje): Pri naj višjem dopustnem 15% bruto-zasluž-ku znaša:
a) prodajna cena za 1 kg namiznega jedilnega olja din 2775,
b) prodajna cena za 1 liter namiznega jedilnega olja din 25'50.
Detajlna prodajna ceha je izračunana na temelju naslednjega proračuna: povprečna (sodi po
200 kg, 100 kg, 50 kg in kante po 20 kg.) najvišja en gros cena (prodajna cena grosista) za 1 kg namiznega jedilnega olja je določena na din 23'50 vldjučno z banovinsko trošarino (1 din) in prevoznimi stroški v skladišče grosista in detajlista (din 0'06). Prodajna cena za detajlista se zaračuna tako, da se k zgoraj določeni en gros ceni prišteje še občinska trošarina v znesku 1 din in na tako dobljeni znesek din 24'25 pribije 15 % bruto zaslužek. To je cena za 1 kg jedilnega olja v maloprodaji, ki znaša din 2775. Cena za maloprodajo jedilnega olja na litre pa je izračunana na ta način, da se od en gros cene din 23'25 plus 1 din občinske trošarine (24'25 din) odbije 10 °/o (1 liter je 90dkg) in k tako dobljenemu znesku (dinarjev 21'83) priračuna 15®/o bruto zaslužek. To je cena za 1 liter jedilnega olja in znaša din 25'50.
Glede detajlne prodaje olja pa se še posebej opozarja na določila
2.	člena, odstavek 2. uredbe o pobijanju draginje, ki prepoveduje vsako kupičenje življenjskih potrebščin tudi pri konsumcntih, če gre namreč za ustvarjanje zalog preko običajnih normalnih potreb, zlasti za daljšo dobo kakor običajno. Zato se naroča maloprodajalcem jedilnega olja in drugih življenjskih potrebščin, da kupcem ne izdajajo večjih količin olja in drugih živil, kakor pa je potrebno, upoštevajo pa naj pri tem število družinskih članov in pa dobo največ enomesečnih zalog.
Jedilno olje naj se ne izdaja v večji količini ko */.» litra na osebo. Izjemni primeri bi bili dopustni le tedaj, če kaka oseba po zdraviliških navodilih zaradi bolezni ne sme uživati drugih maščob. Posvečati je skrb temu, da se olje ne bo oddajalo v krajših razdobjih ko mesec dni enemu in istemu odjemalcu, neznanim kupcem pa naj se prodaja olja odkloni in naj se napote k trgovcu, pri katerem običajno kupujejo ostale življenjske potrebščine. Na ta način bo omogočeno olje pravično in pravilno porazdeliti le na ljubljanske kon-sumente. Kupujoče občinstvo je treba na to odredbo opozoriti s primemo pismeno objavo, ki naj se namesti na vidnem mestu v trgovskem lokalu.
V ostalem pa se je ravnati po navodilih, ki jih vsebuje odločba mestn. poglavarstva z dne 14. oktobra 1940., Xll. št. 62500/89—1940, o maksimiranju cen za špecerijsko in manufakturno blago.
Prekrški te odločbe se bodo kaznovali po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5.000 din.
Amerika na prebodu
Ch. A„ in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
Padanje zunanje trgovine je zmedlo tudi varuhe še nedavno razširjajočega se imperija. Leta 1929. je izvoz blaga dosegel pod vplivom radodarnega posojanja inozemstvu rekordno višino 5 milijard 240 milijonov 995 tisoč dolarjev. Leta 1932. je znašal izvoz samo še 1 milijardo 611 milijonov dolarjev. Ker ameriški naložniki, jezni zaradi propada starih posojil, nikakor niso bili razpoloženi, da bi metali dober denar za slabim, ni bilo dosti upanja, da se izvoz dvigne. Poleg tega so tuje vlade začele Postavljati carinske meje (barie-re) proti dotoku blaga, včasi iz zgolj fiskalnih razlogov, včasi z odločnim namenom, da znižajo ali Vključijo uvoz. Francija je n. pr. usedla vodoravno kompenzacijsko torinsko tarifo proti nekaterim državam. Da podpro svoje omejitve, so druge države uvedle kvotni sistem, določtijoč natančno količine vsakega blaga, katerega uvoz se dovoli. Deloma iz fiskalnih deloma iz trgovinskih razlogov so tuje države uvedle tudi menjalno devizno kontrolo na ta način, da
sci omejile uvoz blaga. Oprta na že prej obstoječo, toda omejeno zakonodajo, je angleška vlada leta 1932. dejansko opustila svojo zgodovinsko politiko »svobodne trgovine« in prešla na splošeri carinski zaščitni režim s preferencami za britanske posesti. Medtem so latinsko-ameriške vlade, ki so dotlej še imele enako tarifno fronto nasproti vsem državam, začele pogajanja z nekaterimi državami za ločene pogodbe z vzajemnimi ugodnostmi in Velika Britanija se je hitro okoristila s tem.
V prejšnjih krizah je resno padanje izvoza zadelo predvsem ameriško poljedelstvo, kajti v prejšnjih časih so sestavljali izvoz predvsem kmetijski pridelki. L. 1929. pa so nepoljedelski proizvodi, med njimi industrijski izdelki in stroji, obsegli več ko polovico izvoza. To spremembo, tako značilno za domačo politiko, so upoštevali voditelji pri svojem ravnanju. 2e leta 1926. je Herbert Hoover kot trgovinski minister v svojem nagovoru izvoznikom v New Yorku takole razložil razvojno smer: »Zunanja trgovina je postala življenjsko važen del vsega modernega gospodarskega sistema... V mirnem času so naši uvozi in izvozi tiste
meje, od katerih zavisi naše blagostanje ... Veliki problem naše zunanje trgovine pa je izvoz blaga, v katerem tekmujemo z drugimi narodi; toda če sino pametni, se nam mora posrečiti, da dosežemo v tem svoj delež. Najbolj se moramo boriti za izvoz naših industrijskih izdelkov, in povečanje tega izvoza je za nas najvažnejše. Kakor narašča naše prebivalstvo, bomo porabili več hrane doma ... Če naj vzdržimo celotni obseg našega izvoza in s tem našo kupno moč za uvoz, lahko to dosežemo le s pospeševanjem izvoza industrijskega blaga.«
S pomočjo ameriških posojil in agentov osrednje vlade so poslovni ljudje dejansko razširili prodajo naših industrijskih izdelkov. In ko je prišla kriza, je njih prav tako kakor farmarje ujelo padanje mednarodne trgovine. Prejšnja leta so bili izvozniki in uvozniki posebno na atlantski obali glavni pospeše-vatelji tuje trgovine, od katere so prospevali ob tolažilnih frazah klasične ekonomije. Leta 1930. so se mogočni industrialci, ki so delali za tuje trge, vznemirjeni, če že ne uničeni po krizi, pridružili tem izvoznikom in uvoznikom pri iskanju poti iz zadrege, ki jo je
povzročilo padanje odjema industrijskih izdelkov. — Toda vse njihovo govorjenje ni moglo obnoviti blagostanja prejšnjih dni; niti nista zmogla tega razum in čarobna palica.
*
(Začelo se je splošno ugibanje in spraševanje, kdo je odgovoren za polom.)
V odgovor na krike, bolečine in začudenost je senat Zedinjenih držav ukazal svojemu finančnemu odboru, naj »čimprej« preišče vso zadevo, in pooblastil ta odbor, da izrabi vse zakonite sankcije nasproti pričam, ki se ne bi hotele odzvati pozivu ali ne hotele odgovoriti na »katero koli vprašanje, ki se tiče preiskave«.
Dne 18. decembra 1931. se je preiskava začela. Ugledni možje izmed gospodarjev sveta so bili poklicani pred odbor, ki jih je povabil, da razložijo čudoviti dvig in padec finansiranja inozemstva. Povabljeni šobili: Thomas Lamont od J. P. Morgan Co., Otto Kahn od Kuhna (Loeb), Charles E. Mitchell od National City-banke, Winthrop Aldrich od Chase National-banke idr. Tem finančnim izvedencem so se pridružili predstavniki notranjega in trgovinskega ministrstva,
pod katerih naklonjenim pokroviteljstvom je bilo finansiranje tujine tako učinkovito napredovalo, ter profesor Edvvin Walter Kae-nierer s princetonske univerze, denarni čarovnik, ki je bil pomagal postaviti na »zdravo podlago« nekatere tuje vlade, katerih denarstvo pa je zdaj tudi zašlo v ne-prilike. Če ti gospodje niso mogli razjasniti senatu in vsej deželi zadeve, kdo bi mogel?
Na več ko dva tisoč straneh pričevanj in listin sta bila zgodovina in tedanje stvarno stanje izpostavljena bolj ali manj vpogledu in začudenju javnosti. Kljub veliki zmedi, pozabljivosti, prerekanjem in ugotavljanjem se je pokazalo nekaj glavnih potez, važnih dejstev in mnenj. Po kakšnem pojmovanju gospodarstva je bilo mogoče vse to posojanje denarja, ki je povžrdčilo polom? Ali so bančniki, ki sd bili posredovali posojila inozemstvu, mislili na gospodarske prednosti za ljudi v Združenih državah? Ali so mislili na kaj drugega? (Na ta vprašanja sta Otto Kahn in Thomas Lamont odločno odgovorila, da je vodilo bančnike patriotično stremljenje in da so Združene države imele od tega velike gospodarske koristi.) (Dalje prih.)
Dovolj drv za Maribor
Mesto Maribor bo, kakor vse kaže, za letošnjo zimo, če ne bo prehuda in se bo gibala v navadnih mejah, imelo zase dovolj drv. V smislu svoječasnega sklepa se je mestna občina lotila problema preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Na Pohorju ima veleposestnik Glantschnig iz Fale pripravljenih kakih 8000 m* dobrih drv, ki jih bo spravil po svoji novi riži, ki ga je veljala več stotisoč dinarjev, v dolino. Na licu mesta zahteva za drva 490 dinarjev za seženj. Od te partije prevzame občina za manj situirano prebivalstvo 500 sežnjev, ostanek pa kupi Nabavljaina zadruga državnih nameščencev za svoje člane ter za Nabavljalno zadrugo železničarjev po istih pogojih. Postavljena v hišo bodo stala drva v Mariboru z vsemi stroški vred menda 600 do 630 dinarjev za seženj. Polovica partije se ima dobaviti do novega leta, ostanek pa do konca marca prihodnjega leta. Mestni svet je ta predlog odseka sprejel. Drva bodo stala mestno občino s prevozom vred kakih 300.000 dinarjev in je denar za ta izdatek, ki ga kasneje kupci drv vrnejo, že na razpolago.
Kar se tiče preskrbe prebivalstva z moko, dobi občina te dni od banovine 45 vagonov pšenice, ki jo bo do postopne zmletve vskla-diščila v prostorih tukajšnje tovarne testenin in mlina Franz. Kasneje pridejo novi dovozi pšenice na vrsto. Koruze zaenkrat še ne bo, ker je treba počakati, da se posuši, bo pa v nekaj tednih gotovo že lahko dodeljena.trgovcem. Glede dobave masti še ni definitivnih sklepov, je pa računati, da bo tega važnega živila v doglednem času kolikor toliko dovolj na razpolago. Mestna občina se bo pobrigala tudi za preskrbo prebivalstva z drugimi potrebščinami.
A. B.
Uredba o prepovedi prodaje podjetij bo razširjena na vso državo
Uredba, ki je bila pred kratkim uveljavljena v banovini Hrvatski in po kateri so dovoljene prodaje gospodarskih podjetij le z dovoljenjem bana, bo baje razširjena na vso državo. Baje se namerava v ta namen ustanoviti velika delniška družba, ki bi prevzemala vsa podjetja, katera bi hoteli dosedanji lastniki prodati.
Zahteve zagrebških trgovcev
Izven vsakega dvoma je, da bodo mogli z uspehom braniti trgovci svoje interese le, če so solidarni in če so njih zahteve vsaj v glavnih vprašanjih identične. Zato je tudi potrebno, da trgovci ene pokrajine poznajo tudi zahteve trgovskih organizacij v drugih pokrajinah države in zato objavljamo zahteve hrvatskih trgovcev, kakor so bile formulirane na zadnji seji trgovinskega odseka zagrebške trgovinske zbornice.
Sejo je vodil predsednik odseka Zvonko Polič, seje pa se je udeležil tudi predsednik zbornice mr. ph. Konstantin Vouk.
Najprej je predložil glavni tajnik dr. Fleischer obširen referat o zahtevi trgovcev s pisarniškimi potrebščinami, da se prepove trafikantom prodaja pisemskega papirja ter pisarniškega materiala.
Glede spremembe § 219. obrtnega zakona je sprejel odsek stališče, da se bolnim nameščencem izplačuje samo razlika med plačo in liranarino, ki jo dobivajo od okrožnega urada, ker mora sedaj trgovec plačevati polno plačo, čeprav dobiva nameščenec hrana-riuo.
Glede spremembe § 221. obrtnega zakona je bil sprejet sklep, da se ta paragraf spremeni tako, da mora delodajalec plačati svojemu nameščencu plačo v primeru vpoklica na orožno vajo samo enkrat na leto za 28 dni.
Daljša debata se je razvila tudi o učni dobi vajencev. Sklenjeno je bilo, da se mora učna doba zvišati na tri leta, za posebno strokovno naobrazbo pa se morajo zahtevati še posebni strokovni tečaji. Glede starosti vajencev naj se ne izdajo nikake omejitve. Vsak trgovski vajenec mora imeti dovršeno srednjo šolo, da se na ta način ustvari zdrav in strokovno usposobljen trgovski stan.
Znova je odsek tudi sprejel staro zahtevo naših domačih potnikov, da smejo prihajati tuji potniki k našim domačim firmam le v spremstvu domačih potnikov.
S posebno pozornostjo so poslušali svetniki referat gen. tajnika dr. Fleischerja o delu zbornice za spremembo uredbe o prijavljanju zalog ter uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. Zbornica je ponovno zahtevala, da se opusti popisovanje zalog, ki je vsemu gospodarstvu le v oviro. Za
Uvozna tarifa na cink zvišana
Ministrski svet je dvignil uvozno carino za surovi cink v ploščah in v prahu, odpadke in stare polomljene predmete (tar. post. 615) na 16 zlatih din za 100 kg.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 2. novembra objavlja Naredbo o izvajanju zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pri pok. zavodih in ustanovah drž. in javnih podjetij in naprav in pri pok. zavodih privatnih železnic — Tolmačenje odstavka 2. § 6. zakona o lekarnah — Odločbo o pobiranju doplačila na ogljikovo kislino.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
gospodarske ljudi je popisovanje težak in mučen posel, oblast pa nima od tega nikake koristi. Nadalje je zahtevala zbornica, da se oprosti blago, katerega je v državi zadosti, vsakih omejitev.
Podpredsednik Sedmak je nato govoril o vprašanju cen, ki je življenjske važnosti za trgovce. Če nima gospodarstvo stabilnosti in varnosti, je vsako delo nemogoče. Vprašanje cen se mora zato rešiti definitivno. Danes trgovec ne ve, kako naj kalkulira ceno blaga. V novi uredbi o cenah morajo biti pravilno postavljeni osnovni principi trgovine ter se morajo ščititi tudi interesi trgovcev, ne pa samo drugih stanov. Tudi mora veljati temeljno pravilo vsakega dobrega gospodarjenja, da se mora premoženje povečevati, na vsak način pa obvarovati pred propadom. Ne sme obveljati načelo, da mora trgovec prodajati blago tako, da za prodano količino blaga ne more nabaviti več iste količine blaga. V zadnjem primeru je propadanje trgovca zapečateno. Nato je pod-* predsednik Sedmak prečital besedilo načrta naredbe o cenah. 0 tem načrtu bo sklicana posebna anketa, na kateri bodo vsi gospodarski stanovi zavzeli enotno stališče.
Odsek je nato razpravljal o veleblagovnicah ter usvojil stališče, da so veleblagovnice popolnoma prepovedo, obstoječim veleblagovnicam pa se mora določiti rok, do katerega morajo likvidirati.
O vprašanju razdolžitve srednjega stanu je bil odsek mnenja, da je potrebno, da se ta razdolžitev izvede, da pa se mora izvesti individualno, ne pa kolektivno.
Odsek je nadalje sprejel sklep, da se predloži banski upravi predlog, naj se industrijske prodajal-niee na ozemlju banovine Hrvat-ske prepovedo.
Generalni tajnik je nato poročal o predlogu zbornice za ustanavljanje dobavnih central banovine Hrvatske. Naredba o teh centralah bo pred njeno objavo predložena, kakor je bilo obljubljeno od pristojnih činiteljev, trgovinski zbornici v izjavo. Te centrale se bodo ustanovile samo v krajih, kjer je njih ustanovitev neobhodno potrebna. Trgovcem pa bo kljub ustanovitvi teh central ostalo razdeljevanje blaga kakor dosedaj.
Seja odseka je trajala pet ur ter so bili vsi sklepi sprejeti soglasno.
ali dolguje lastniku poslopja kot odškodnino za uporabo;
3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in pod);
4. vsote, ki jih je najemnik potrošil ali plačal vnaprej za prezidavo ali popravila poslopja (stanovanja), če zato plača sorazmerno nižjo najemnino;
5. namesto posestnika plačani davki, zavarovalne premije, amortizacije dvigala in pod.
Vrednosti obvez iz točk 2. in 3. se morajo spremeniti v denarno vrednost in v napoved vpisati višina le-te.
Lastniki, ki poslopje ali njegov del uporabljajo sami oz. ga prepuščajo v uporabo drugim brezplačno, morajo kot kosmato najemnino napovedati oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za to poslopje, če bi ga dali v najem.
Na enak način se mora napovedati kosmata najemnina za ona poslopja oziroma njihove dele, ki v času objave poziva niso dani v najem, temveč so ostali neuporabljeni.
Pri poslopjih, ki so dana v najem (zakup) skupaj z vrtom ali zemljiščem iznad 500 kv. m., se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za poslopje ter posebej ona za vrt ali zemljišče.
Hodniki, prehodi in vhodi se smatrajo kot postranski prostori in se mora vsako posebno dajanje v najem teh prostorov prav tako napovedati.
Pri poslopjih, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se mora napovedati kot letna kosmata najemnina vsota one najemnine, ki je plačana za čas sezone.
Najemnik ne sme napovedi podpisati, preden ni vanjo vpisan znesek najemnine.
Vložilcu napovedi mora davčna uprava na zahtevo dati potrdilo o prejemu.
Davčna napoved za odmero zgradarine
Davčna uprava je izdala naslednji poziv za vložitev davčnih napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1941.:
Za vsako poslopje, ki je po predpisih zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, se mora v smislu razpisa fin. min. z dne
1.	oktobra 1940. vložiti davčna napoved
v času od 1. do 39. novembra 1940.
Napoved se mora vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan zasebno, četudi bi imel dve hišni številki. Za več objektov se more vložiti samo ena napoved le v primeru, če nosijo vsi ti objekti samo eno hišno številko ter so vpisani v en sam katastrski list.
Napoved se mora vložiti tudi za
Vsak ne more v Zdravilišče ali vsak
mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
z rdečimi srci!
n o
poslopja, ki uživajo začasno davčno olajšavo.
Davčno napoved izpolnjuje in vlaga:
1. resnični posestnik, če je poslopje v posesti več oseb, vlože vse skupaj napoved;
2. za zadrugo starešina;
3. za pravne osebe njihov pred stavitelj ali zastopnik, za mladoletne njihovi roditelji ali varuhi, in
4. za mase njihovi zastopniki.
Napoved more vložiti tudi pooblaščenec, ki pa mora v tem primeru napovedi priložiti poobla stilo.
Napoved se mora izpolniti v vseh stolpcih po vrstnem redu v obrazcu
Vsakega najemnika je treba vpi sati pod posebno zaporedno številko.
Letni kosmati dohodek (najem nina) se mora vpisati v višini, ki je pogojena v času tega poziva.
Pod letnim kosmatim dohodkom (najemnino) se razume vsaka od škodnina najemnika hišnemu last niku za uporabljanje poslopja.
Kot odškodnina za uporabo poslopja se smatrajo:
1. najemnina v gotovini;
2. vrednost dajatev, ugodnosti in obvez, ki jih najemnik daje, vrši
barva, plesira in
/p v /u urah
f «■** Ul Ull 0i,|cke klobuke itd. Škrobi in sveflolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Doma in po sveto
Izdana je bila uradna izjava o stališču Jugoslavije do grško-itali-janskega spopada. Izjava naglasa, da je vodila Jugoslavija vedno konstruktivno politiko in gledala na to, da je v dobrih odnolajih z vsemi sosednimi državami, zlasti pa z Italijo in Nemčijo. Ko je izbruhnila vojna, je Jugoslavija takoj proglasila svojo nevtralnost, ki je slonela le na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih mej. Z lojalnim izvajanjem takšne politike je Jugoslavija najbolje služila interesom svojega naroda, hkrati pa zadostila vsem svojim dolžnostim korektnega sosedstva, kar sta tudi priznala Berlin in Rim. Spor med Grčijo in Italijo Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama. Naravno je, da mora Jugoslavija posvečati naj-večjo pozornost na novo nastalemu položaju in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Jugoslavija upa na podlagi svojega dosedanjega zadržanja, da zaradi nadaljnjega razvoja dogodkov njeni interesi ne bodo ogroženi z nobene strani.
Za pomočnika prometnega ministra je bil imenovan inž. Vekoslav Trček, dosedaj direktor direkcije drž. železnic v Zagrebu.
Izšla je uredba, s katero se pooblašča ban banovine Hrvatske, da najame pri Priv. agrarni banki posojilo v višini 250 milijonov din za organizacijo aprovizacije prebivalstva banovine z živili in s kurivom.
V Zagrebu so zvišali plače tramvajskih nameščencev ter se je zato zvišala tramvajska tarifa.
V Zagrebu je bil aretiran zaradi nedovoljenega zvišanja cene mleku Ivan Geržič, ravnatelj Zveze mlekarskih zadrug Gospodarske sloge. Kmetje so hoteli zvišati ceno mleku na 4'50 din za liter, kar pa banska uprava ni dopustila.
V Zagrebu se je ustanovila na-bavljalna, prodajna in produktivna
zadruga »Kolo Srba privrednika«.
Da ustanovnem občnem zboru se je poudarjalo, da hočejo srbski gospodarski ljudje sodelovati pri gospodarski izgradnji banovine Hrvatske.
Med zastopniki tiskam ar jev v
Beogradu ter grafičnim delavstvom je po daljših pogajanjih prišlo do sporazuma, ter so se plače nameščencev zboljšale.
Pridelek tobaka na ozemlju ba-Hrvatske se letos ceni na 12.000 vagonov.
V Tirano je prišel zun. minister grof Ciano. Baje pride v kratkem v Tirano tudi Mussolini
Zun. minister grof ciano je bil
povišan v cin letalskega polkovnika.
Angleški poslanik v Bukarešti bo
v kratkem z vsem osebjem zapustil Romunijo.
Iz Bukarešte poročajo, da pomorski promet med Romunijo in Turčijo ni ustavljen.
Romunska vlada je zahtevala od španske vlade izročitev gospe Lu-pescu ter generala Urdreana, ker da sta zapletena v umor voditelja Železne garde Codreana. Romunski kralj Karol je zaprosil ameriškega predsednika, da posreduje zanj in njegovo spremstvo pri španski vladi.
Na Romunskem so radijske postaje prenehale z oddajanjem večernih in nočnih oddaj iz strahu pred angleškimi napadi na ležišča petroleja v Ploestiju.
Angleži imajo po nemških vesteh investirano v Grčiji 510 milijonov mark.
Bombardiranje Patrasa po italijanskih letalih je povzročilo v mestu veliko škodo in zelo številne smrtne žrtve. Do četrtka so izkopali izpod razvalin nad sto trupel, najbrž pa je pod razvalinami še najmanj 100 ljudi, število žrtev je tako veliko, ker ljudje niso zbežali v zaklonišča, temveč ostali na ulicah.
Francoska vlada je dala nemškim okupacijskim oblastem 15 milijard frankov za kritje stroškov okupacije. 2e prej je dala v ta namen 50 milijard frankov.
Dohodki od davka na nepremičnine in na poslovni promet so dali v Nemčiji v času od 1. julija do 30. septembra 5981 milijonov RM, dočim v istem času leta 1939. samo 4732 milijonov.
Obramba Gibraltarja je bila okrepljena z mnogimi najtežjimi topovi, da se more Gibraltar uspešno braniti tako proti napadom z morja kot tudi s kopnega.
Sovjetski veleposlanik v Washing-tonu Umanski je izjavil novinarjem, da se bodo ta teden nadaljevali njegovi razgovori s Sumner-jem Wellesom. O vsebini teh razgovorov ni hotel dati nobenega pojasnila.
Ker je republikanski kandidat Willkie očital Rooseveltu, da dovoljuje izvoz vojnih produkcijskih sredstev Sovjetski Rusiji, ta pa da dobavlja nato ta material Nemčiji, je na vprašanje novinarjev izjavil drž. tajnik Hull, da ni pričakovati, da bi vlada natančno preiskala vsako kupno pogodbo in ugotovila, za kaj se bo dotično blago uporabilo. Sicer pa opozarja, da je treba pustiti Rusiji kot prijateljski državi dostop na ameriški trg.
Pet ameriških rušilcev in matična ladja za letala so odpluli iz Floride z zapečatenimi ukazi o cilju vožnje. Mornariški minister Knox je odklonil odgovor na vprašanje novinarjev, kaj da je namen potovanja teh ladij.
Agenzia Stefani je objavila poročilo iz Tokia, da se more pričakovati skorajšnji podpis japonsko-sovjetskega nenapadalnega pakta. Vest pa se še ne potrjuje.
Na južnem Kitajskem so dosegle kitajske čete znova velike uspehe, da so se morale japonske čete umakniti za reko Jangjang. Tudi glavno mesto pokrajine Husangsi so morale izprazniti japonske čete.
Japonski državljani so začeli zapuščati Anglijo. Odhajajo prostovoljno, ker da nimajo več možnosti zaslužka.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kol opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajate!) »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhaiek. vsi v Ljubljani.