GUSILO enotnih sindikatov za sl primorje in trst
Le,0 Ul, št. 19.
VS©bin© I Kdo je obnovil rafinerijo v Zavijali? —
Nc nasedajte izkoriščevalcem! — Zadruge v Ko-prščini — Ohranimo sadje zdravo! — Sedaj je treba skrbeti za semenski krompjr — Bolgarsko ljudstvo gradi. — Razvoj sovjetske petletke- — Higiena, lepota zdravje — Čudna je zemljica naša	W
Poštnina plačana v gotovini.
Trst 13. avgusta 1947. Spedizioni in abbon. postale II° gruppo Cena : 15 ML , 10 |L , 4 din
POSLEDNJE
SPOZNANJE
iJoP čikaških delavcev je l. ,°°o. s svojimi življenji v boi-1 /-a kruh in človeka dostoj-o delo ustanovilo in posve-0 pravico delovnih ljudi, s se z vsemi sredstvi in tu-opustitvijo dela bore za p0,e življenjske pravice, cs svet je v 50 letih po teh v'h žrtvah, ki so morale D.rav na ameriških tleh, n>%n'm Hudem priznal to pravico. Ves svet, vse j? earsketia absolutizma, do uassoUnijevefta fašizma, do 'perjevega nacizma.
) “revica do stavke je posta-,0,y, toku poslednjih pet de-u vseh deželah, ki so ^Pale načela formalne de-racije, osnovna pravica J^skeea razreda v borbi ln°izkoriščanju proti bedi ie \.0li- Pravica do stavke na-.{? njegovo poslednje in ^Oačje sredstvo za dosego Jfovih gospodarskih in so-s/ n'h pravic Pravica do hr'*(' ’e bila najvidnejši t.J7. solidarnosti vseh zati-bl- . ,n Izkoriščanih vpričo Gfi*eeralcev. Pravica do v '■ ke je bna posle.ki ji na-• ^ katerim je delavski raz~
h "
ske!!r^nosl svojega gospodar-■ a položaia vsem, ki so
fe ,	je ueiuvsiši ra/.
izpričal in dokazal sfcp
h ji j . _—— —i.. 1	,n . .,
iaSr.fi er>i i'1 dluhi na njegove ve S dokaze in glasne zah te-tog rax’ica do stavke je bila x’ kapitalističnem svetu ^Pednja stopnja svobode, l>t^V}ana de’avstvu pri o-°^p njegovih pravic. Prav Sil pohode, ki jo ie progla-h,- ‘antski program, na nod-Sf0 ..ere ga je ves svet na-oorbo proti fašizmu in niu in ju fudi premagal, ikp ^.a^ain so načela aflant lec,- a7c- Mussoliniia, in Hit-^dnjc!	joda njeni po-
m njuni zmagovalci 11 ča* Sv,et nazaj 50 let nazaj W k'o so njih lastni sino-hseL 'Jajl za osnovne pravice dijQ delovnih ljudi. Mar mi-{^tik do Hm bo uspelo? Še v yi : sedem pravljičnih dni, do)re, l{og ustvaril zemljo in vi' so neizbri no vkle-^ttho^vržni zakoni nepo-razvoja. Njih da-^rer!n e ,Snlki pa naj bi za-,e Ooii! .°lo zgodovine? Ki ?e zrn?''*0 v r>rah in ruševi-l>] Hmnenia Mussolinijevega /a erlevega »veka«.
[[r'le»n ?° zakoni-Tafta in sib a. m ukreni proliliud-n,v‘?10v v Grč-/; in Ira-fjh jP‘U in ostalih koloni-h^lli r,Un\anovega carstva. n^vnri0 krvave sadove Kf nh lastnih tleh.
'o n\ar hočejo dotiraii tr^l^Ka n,e brezpravja tudi i- eben,, nosledn iega mrtvo-ki ’ .otroka? Poštoian-^°rec nf.j bi jim služila za ,,‘n demokracije pred 'h Y nl^eua sveta, ki vla-
Viro^ena' , ■n,,'k,° P etana Hudska dcmokrs-
Z^Jast ie ubrala tod m .'tnjej.M^čno pot Trst. ni k ^lovni v. ne Egipt, k jer l’or/n c ovek v borbi še-Oo Svo/o politično in l’est. In preživeli
V boj proti fašizmu!
Poziv svetovne sindikalne zveze delavcem vseh dežel
Sredi preteklega tedna ie svetovna sindikalna zveza v Parizu objavila proglas delovnim ljudem vsega sveta. Proglas se glasi:
Potekli sta dve leti, odkar sta bili premagani fašistični napadalki Hitlerjeva Nemčija in imperialistična Japonska. Pravi mir pa Se vedno ni zagotovljen. Cilji, za katere so se borili vsi svobodoljubni narodi s tolikimi žrtvami in človeškimi izgubami, Se niso doseženi.
Fašizem je bil sicer premagan v vojni, toda njegove korenine in njegova ideologija so ostale v kapitalističnih monopolih, ki jim nista mar ne življenje ne blagostanje narodov. Reakcionarne sile, ki so jih organizirali in iih vodro trusti in
kapitalistični karteli, so sprožile novo ofenzivo proti načinu življenja in demokratičnim svoboščinam narodov. S to ofenzivo hočejo sovražniki doseči nekaj uspehov. Prav zaradi tega vlada v Španiji Se vedno brutalni Francov režim kljub junaški borbi Španskega ljudstva, ki ga podpira vse napredno človeštvo. Prav zaradi fega v nekaterih državah, kakor v Grčiji, Iranu, na Kitajskem, v Braziliji in v Egiptu ovirajo in razpuščajo svobodne in neodvisne sindikalne organizacije. Delavci živijo v teh deželah v najhuj-Sih razmerah. Tudi v kolonialnih deželah izrabljajo delavstvo na nečloveške načine.
S silo odrekajo narodom pravico, da bi sami odločali o svoji usodi. Po drugih deželah izdaja reakcija ostre protidelavske zakone, odreka delavstvu osnovne sindikalne pravice in slabi njihove organizacije. Kapitalistični monopol; se posluž.ujejo svoje gospodarske moči za Se večje izkoriščanje človeške delovne sile. Za razširjenje, gospodarske pomoči na dežele, ki jih je vojna upropa-stila, hočejo narodom vsilitj nesprejemljive politične in protidemokratične pogoje. Po drugih deželah je njihovo vmešavanje zopet združeno s političnim pritiskom, ki je v nasprotju s pravico narodov, da odločajo sami o sebi. Te gospodarske sile, ki hlastajo po dobičkih, hočejo prav zaradi tega monopolizirati vse pridobitve dela in tehničnega napredka proti splošni koristi in blaginji vsega človeštva. Njih nenasitna želja po dobičku žene monopoliste, da nastopalo s svojo gospodarsko silo proti demokratičnim gibanjem. S tem izzivajo in širijo nesmiselno idejo o novi svetovni vojni.
Ta reakcionarna ofenziva lahko privede ljudske množice v še večjo bedo jn pomanjkanje. Ta ofenziva
ukaz št. 1 ni sredstvo, ki bi tudi samo formalno pravno utegnilo ustvariti videz, da je proglast:\tev ekonomske stavke za protizakonito u-temeljena.
Tržaški delovni ljudje so vragu odbili roge. Javni nameščenci so po dolgih mesecih borbe dokazali, da nočejo prelivanja krvi ne krvavih »procesov«. Toda prav tako so nezadržno uvel javili svojo pravico.
Obenem pa jih je njih borba obogatila za novo spoznanje: Danes neizpodbitno vedo, kdo jih izziva, kdo iih tira nazaj v čase Mussolinija in Hitlerja in kdo mu pri tem pomaga. Ne le v politični borbi za njih dejansko osvoboditev. Tudi na golih gospodarskih tleh.
M.
omejitev dobičkov kapitala in za pravično plačilo za delo.
2.	Za trajno socialno varnost delavstva in njihovih družin.
3.	Predvsem za svojo združitev v mogočnih in aktivnih sindikatih.
Svetovna delavska sila je nepremagljiva
Svetovna sindikalna zveza je nastala v ostrj borbi druge svetovne vojne proti fašističnim napadalcem. Zato je izraz solidarnosti vseh de-
lovnih množic za stvar demokracije in miru. Bolj ko v preteklosti, bo mogočna njena beseda, bo velik njen ugled, če jo bodo podprli milijoni delavcev in delavk, ki so v • njej organizirani.
Zato pozivamo vse delavce sveta, da z vso močjo podpre svetovno sindikalno zvezo ter odločno in pogumno delujejo za izpolnitev njenega delovnega programa.
Reakcionarne sile so močne, toda delavci po vsem svetu predstavljajo še mnogo jačjo in odločilno silo, ki se bo uveljavila s svojim številom in s svojo voljo.
Ce bomo trdno organizirani in pogumno združeni v naši svetovni sindikalni zvezi, nam nobena oblast ne bo mogla iztrgati zmage v naši borbi za mir, za demokracijo in za varnost ter za boljše, častivrednejše življenje vseh narodov.
Nesprejemljiva gospodarska pomoč
zaradi nesprejemljivih političnih pogojev
tira svet v trajno in vedno večjo mednarodno napetost. V vseh deželah se morajo delavci ne glede na nazore, ki jih imajo, odločno upreti tej nevarni struji. Narodi vseh dežel morajo s trdno voljo napraviti konec takemu delovanju reakcionarne manjšine, ki se zavzema za novo vojno in ki podpira dse, kar je protidemokratičnega, in povsod, na vseh straneh sveta.
Glavni svet svetovne sindikalne zveze je ugotovil vsa ta dejstva in resne nevarnosti. Ugotovil pa je tud; splošni napredek sindikalnih sil. Predvsem pa posebej ugotavlja, da se sindikalno gibanje v vzhodnih deželah in na Daljnem vzhodu stalno razvijajo. V Veliki Britaniji, v Sovjetski zvezi, v Francij; in v večini evropskih dež.el so dosegli sindikati visoko stopnjo moči, V Zedinjenih državah se delavstvo kljub vsem velikim oviram z zaupanjem in prepričanjem nagiba k svojim sindikatom.
Za ustvaritev in ohranitev miru proti vsem oblikam fašizma
Svetovna sindikalna zveza združuje delavstvo vseh demokratičnih dežel. Pripravila je program za skupno borbo proti reakciji. Ta program se glasi:
Akrivna obramba delavskih sindikalnih pravic povsod, kjer koli jih kdo krši;
ojačena borba proti vsem oblikam fašizma in reakcije, kjer koli se pojavljajo;
neprekinjeni napori, za utrditev miru in da se vsem delavcem na svetu — sporazumno s svetovno sindikalno zvezo, ki naj primerno sodeluje v vsem delu Združenih narodov — zagotovi vplivna in močna besedaj>ri ustvaritvi in ohranitvi miru. Zato poziva končno ta program delavce vseh dežel, da se borijo:
1. Za mezde, ki bodo dejansko omogočile primerno kupno moč, za
Ob 2. obletnici SIAU
Ko so v nedeljo tržaške množice v padriškem gozdu praznovale drugo obletnico svoje enotne politične organizacije, so se globoko dojmile vseh tisočev ugotovitve naših ljudskih govornikov:
SIAU je zvesto izpolnjevala izročila prvih pobornikov slovensko-italijanskega bratstva, ki so se v njegovem znamenju že pred tremi desetletji uprli fašizmu.
SIAU je ostala zvesta načelom aktivistov, ki so ob izbruhu vojne na naših tleh prišli pozivat slovensko in italijansko ljudstvo k poslednji in najtežji borbi proti fašizmu.
SIAU. je ostala zvesta načelom Delavske enotnosti, ki ie združi-
la sredi te borbe vse slovansko in italijansko delavstvo Trsta.
SIAU je ostala zvesta neizprosni borbi proti fašizmu, tudi ko se je pogajala s strankami nekdanjega CLN in pristala na sodelovanje v tržaških upravno političnih ustanovah.
Naj interesi tržaškega političnega razvoja zahtevajo kakršno koli taktiko, nikoli se SIAU ne bo izneverila svojima osnovnima rja čekana: tvornemu bratstvu or beh narodov, ki živita strnjeno na tržaških tleh, in neizprosni borbi proti fašizmu in njegovim ostankom.
Jalova pesem o kmečki idili
Kdor je v zadnji »Demokraciji« pazno prečita! uvodnik o kmetu, zemlji in svobodi, je moral imeti enake občutke, kakor so bil; moji: Poslušam pridigarja, ki s sladkimi besedami ponuja zastrupljeno potico.
Članek se začne s »predstavniki« balkanskih in srednjeevropskih narodov (Maček, Gabrilovič, Nagy i. dr.), ki so ubežali ljudski sodbi. Avtor je prepričan, da bo njegov spev ustavil zgodovino in da bo kmet še nadalje »stalen ,kof je stalna narava«. Ko izpoje kmetu vso njegovo idilo ,vse njegove vaške lepote in dobrote od jutranje zarje in sonca, od ptičkov in šumenja vode do logov in vse tia do večerne zarje, pograbi v svojem besu onegg, ki namerava kmetu »izmakniti (a raj na zemlji«. Loti se komjinizma, ki da ie le trenuten utrinek,' a bo v nekaj dneh odstopil mesto lažni demokraci-ii na Balkanu in v Srednji Evropi. Končno je pač moral in hotel zaključiti članek takole: »V tem pa vidimo
tudi vzroke za odpor primorskega kmeta proti komunizmu, ki mu hoče poleg osebne, duhovne in politične svobode vzeti tudi gospodarsko«,
Kraški prividi ..demokratskih' privandravcev
Taka je narkoza za politično uspavanje naših kmečkih ljudi, tako svetohlinstvo. s katerim jih skuša pridobiti »mojster nove demokracije«.
Cisto navaden zemljan sem, ki je svojo delovno dobo prebil med kmečkimi, delavskimi ljudmi. Imel sem in še imam ž njimi posla, vidim in precej dobro poznam njih življenje, njihovo ljubezen do zemlje jn njih zakoreninjenost »do pekla«, njih ljubosumno čuvanje zffiilje, njih zdravo in nezdravo konservativnost, njih vrline in hibe. Sam sem kmečki sin, Kraševec, ki ljubi to zemljo in njene ljudi, ki nič ne poslušajo ptic
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Jalova pesem o kmečki idili
in Šumenja voda in gozdov, kakor našteva pisec omenjenega uvodnika, ampak si v trdi borbi za obstanek belijo glave, kako se bodo prebili iz dneva v dan. Zato se mi tako budalosfno in hinavsko zavijanje studi. OCitno je »demokratifni idili-čar« iz bolj pesni Skih krajev ali pa se je tod le rodil in so ga Se v plenicah odnesli po svetu.
Njegova »globoka« razmotrivanja sem namenoma pokazal nekaterim kmetom. Hotel sem slišati njih nepristransko mnenje. In povedali so tole:
Prvi: Bojmo se takih prijateljev!
Drugi = Ta ni doma iz kmečke hiše.
Tretji: Govori, kakor da bi se nam cedila mleko in med.
Četrti: Smrdi po beli gardi in s tem že vemo, kaj mu prija.
Kaj pravi na to gospod pisec?
In kaj hočejo
Ne trdimo, da so vsi kmetje enakega mnenja, in nedvomno ima tudi pisec svoje pristaše. Kdo so to, prav lahko sklepamo. Njih vrsta se prione pri zemljiških magnatih in špekulantih, takih, ki živijo od kmečkih in delavskih žuljev in so zato pripravljeni nekaj žrtvovati za rake lepe besede, kakršne so v omenjenem Članku. Privesil se jim je tudi kakšen pokorni sluga — intelektualec, in morda Se kakšen zapeljanec iz vrst kmečke raje, ki je ves pod vplivom teh »modrijanov«, »vodnikov« in »predstavnikov«. Pridružili so se jim ubežniki, ki imajo kosmato vest. Prizadevajo si, da bi ohranili položaj, sedanjo kruto stvarnost, negotovost, napetost. Skrajno nazadnjaško in smešno je njih sklicevanje na samostojnost, na zasebno lastnino, svobodo našega kmeta. Neutemeljeno in neumestno je njih namigovanje na sekiro (komunizem), ki naj bi posekala te že davno posekane korenine.'
Ko grem med naše kmečke ljudi, jim ne prikazujem samo njihovih vrlin, ampak tudi njihove napake. In posebej jih opozarjam na usodno dediščino kapitalizma, na individualizem (vsak zase), ki nas vse samo razdvaja, gospodarsko uničuje, neti sovraštvo med nami ter učinkuje — seveda prikrito kakor si želi najnovejša demokracija. Pojasnim jim, da je današnja demokracija v kapitalističnih deželah laž in zakulisna diktatura številčno neznatne, a gospodarsko mogočne manjšine. Vi pa to demokracijo obožujete in napihujete zbegano ljudstvo z navidezno samostojnostjo in svobodo ter ga ščuvate proti komunizmu. Pridite na dan s konkretnimi dokazi, kakšna je ta samostojnost 1 Razstavite to svobodo v njene sestavne dele 1 Razgalili se boste pred ubogo gmajno kot krivi preroki, ki jo tlačite v temo, da b; samj živeli.
Takšna je njih svoboda
Res je, na svojem zasebnem imetju (ki ga srednjemu in malemu kmetu nihče ne odrekal lahko vsakdo svobodno gospodari, svobodno dela, kar in kakor se mu ljubi, svobodno kupuje in prodaja kadar koli, kjer koli in kolikor hoče.
Kako kupuje?
Po volji (cenil drugih.
Kako prodaja?
Kakor hočejo drugi.
In kdo so ti »drugi«?
Oni, ki imajo sredstva, blago, kapital in ves v proizvodnjo in promet spadajoči aparat. Ti so res samostojni jn svobodno uživajo sadove svojega zasebnega imetja ali bolje sadove ljudi,' ki jim ga ustvarjajo in jih oni zato izkoriščajo in varajo.
Drugi —to so delovne množice s kmetom vred — uživajo samo navidezno ali, če ^jpčete, suženjsko svobodo in tej svobodi prirejate vi slavospeve ter pozivate kmečko ljudstvo, naj ohrani take »duhovne, politične in gospodarske svoboščine«. T<ida to se pravi norčevati se iz siromašnega kmečkega in delovnega ljudstva. Kdor pa iskreno želi nje-
Odgovorna je poverjeniška oblast
Sleherni Tržačan si je že povsem na jasnem da ne bosta potekla dva meseca, odkar so bile sklenjene nove mezdne pogodbe, ko bodo delavci in nameščenci pod težo vedno silneje naraščajoče draginje prisiljeni započeti novo mezdno gibanje. Komaj so jim bile z junijem zagotovljene nove mezde, že so jim v istem mesecu preskrbeli komaj 1000 gramov raciomranih testenin v primerjavi z 2500 v aprilu, komaj polovico sladkorja (300 gr) od onega, ki so ga prejeli dva meseca prej, niti gram masti in komaj t dl olja namesto 450 gr maščob in niti kanca od onih 1044 gr mleka, ki so jim jih dali v aprilu. Na »prostem« trgu po so šle cene svojo pot in so se v istem dvomesečnem razdobju povprečno povzpele za nadaljnjih 15% navzgor. In vse to že v juniju. V juliju in prvih dneh avgusta so mezde in plače domala zaostale do iste razdalje za cenami, kakor so bile dan pred poslednjimi poviški.
Odgovori
polk. Bickerstetha
Stokrat smo že ponovili, kar so delavske strokovne organizacije pred malone 6 tedni pribile: Treba je povečati in diferencirati obroke v racionirani preskrbi prebivalstva, delno blokirati uvoženo blago, postaviti Sepral in Diteral pod kontrolo potrošnikov, omogočiti tudi malim trgovcem uvoz osnovnih življenjskih potrebščin.
In kaj je na to odgovoril pristojni polkovnik Bickersteth? Da ni mogoče razširiti blokiranje uvoženega blaga, ker naj bi bile dobave sploh premajhne; da ni mogoče malim trgovcem dovoliti samostojnega uvoza življenjskih potrebščin, ker bi nastala škodljiva konkurenca; da ni mogoče postaviti
Seprala in Diterala pod kontrolo potrošnikov, ker sta to oblastveni ustanovi; da ni mogoče povečati obrokov racionirane preskrbe, ker ni mogoče izpolniti prvih treh zahtev. Pri vsem tem pa se angleške gospe, še čudijo, da je v Trstu več blaga kakor v Angliji.
In njegovi pravi razlogi
Mar so ob njih pretežkih funtih polkovnik Bickersteth ne norčuje iz bede tržaškega ljudstva? Mar noče priznati odgovornosti, ki je njemu in vsej oblasti v breme? Kdo izmed Tržačanov mu more pritrditi, da se je prehrambeni položaj pri nas izboljšal — razen špekulantov. črnoborzijancev in onih netržaških gospa?
Polkovnik Bickersteth tržaških delavcev ni premotil. Izdal se je sam. Š prstom je pokazal na razlog, ki mu edini narekuje njegovo pogubno gospodarsko politiko: »Resni razlogi« ga zadržujejo, da bi Trst in njegovo preskrbo ločil od one, ki velja ta čas v Italiji. To je obenem politika nainižje stopnje na račun kruha in zaslužka težaškega delavskega razreda.
Zajitdne sile so formalno ratificirale pariško mirovno pogodbo. Zakaj je polkovnik Bickersteth ne prizna tudi v dejanju? Zakaj tira Tržaško ozemlje v krog »svobode«, ki so jo z Italijo vred deležne vse dežele pod Marshallovim jarmom? Da bo tržaški delovni človek za vse veke zapisan svobodi lakote in bede?
V tem je odgovor na vprašanje odgovornosti, ki ga postavljajo 4 točke OOSS poverjeniški oblasti. In ne bo se iznebila ne te odgovornosti ne njenih posledic, pa čeprav se bodo angleške gospe še tako čudile funtovskim dobrotam tržaške črne borze.
Izkušnje
javnih nameščencev
Ponovno smo že poročali o položaju 4800 tržaških krajevnih in pokrajinskih javnih nameščencev, ki so se zdržema štiri mesece borili za svoje življenjske pravice. Draginja se je v tem času spet močno povečala, tako da so bili delodajalci v vseh drugih strokah prisiljeni na novo urediti delovne odnose, povišati mezde in plače. Njih položaj pa se je tako poostril, da je moralo priti do odkritega spora.
Nameščenske zahteve
Zahteve krajevnih javnih nameščencev so bile jasne in enostavne: 15 odstotno povišanje plač, mesečni predujmi po 6000 lir vse da uravnovešenja njih rednih prejemkov s sedanjimi cenami življenjskih potrebščin in pravična prekategorizacija delavcev in nameščencev, tako da bo v dejanskem skladu z njih delom, sposobnotjo in odgovornostjo. Toda njih odbor za sindikalni sporazum, ki jih je zastopal pri pogajanjih s pristojno oblastjo, je zaman terjal njen odgovor na te zahteve in tako je prišlo koncem preteklega meseca najprej do protestne, nato do popolne stavke.
Poverjeniška okupacijska oblast pa je ubrala svojo čisto posebno pot. Znano je, da je bila s prvim njenim ukazom iz leta 1945. med drugim proglašena smrtna kazen za vsako protizakonito stavko jav-
govo boljšo usodo, kdor želi, da bi se ljudje premaknili iz svoje »stalnosti«, ta prikaže ljudstvu stvari, ka kor so. To tudi hočejo razgledani delovni ljudje, ne samo komunisti, ki so vam tako v želodcu. Ta resnica ni tako privlačna kot vaša laž, a je sredstvo, kj bo vedno bolj učinkovalo, .ne morda po volji posameznikov ali skupin, marveč po sili razmer in razvoja. Kmečko - delavsko ljudstvo se bo gospodarsko združevalo tako, kakor bodo to zahtevale nove prilike. Te pa zahtevajo skup-moč, skratka vse, kar veže, spaja in krepi.
nih nameščencev. Ukaz, ki je veljal že v Italiji za časa vojne in je bil tedaj — sredi borbe — morda tudi utemeljen, naj bi sedaj poverjeniški oblasti — dobrih 27 mesecev po ukinitvi sovražnosti služil za bič, ki naj bi bedne služabnike postavljene oblasti ustrahoval tudi tedaj, ko bi zahtevali kruha zase in za svoje družine.
Zgodilo se je prav v Trstu, torišču toliko razkričane zapadne demokracije, da je bila stavka za kruh in zaslužek proglašena za protizakonito, da jo je v imenu okupacijske oblasti za tako proglasil eden izmed zastopnikov tržaških lažnih In protiljudskih demokratov mr Palutan.
Nevarna igra z ukazom št. 1
On sam in ž njim ves conski svet, ki mu je za podpredsednika, hkratu pa tudi oblast, ki se je v zavesti svoje krivde skrila za njim, so se zmotili. Policijski plotom pred javnimi zgradbami niso nikogar ustrašili. Javni nameščenci in ž njimi ves tržaški delavski m nameščenski svet so prepoznali njih namen. Zaman so bile krokodilje solze conskega sveta; Pa-lutana so nameščenci ožigosali pred vso javnostjo in ga izžvižgali.
Osrednji odbor za sindikalni sporazum je prekinil stavko da poslednjič izpriča dobro volje vseh delovnih ljudi, da so pripravljeni mirno doseči izpolnitev svojih upravičenih in na vseh drugih področjih že pripoznanih pravic, toda delavci in nameščenci so hkratu pokazali svojo neomajno odločnost, da se vsi do zadnjega poženejo v neizprosno borbo, če oblast v danem roku ne bi izpolnila svojih obveznosti.
Em in drugi milijoni
Spor se ni mogel zaključiti drugače, kakor da je oblast 5. avg. pristala na delavske zahteve in javnim nameščencem priznala zahtevane predujme. Izkazalo se je, da je v zadnjem trenutku le bilo mogoče iztakniti potrebnih 29 mi-
NAŠE	NOVE	CENE	
Odslej veljajo za	»Delavsko-kme 'ko enotnost«	naslednje	cene:
	v coni A	v coni B	v FLRJ
posamezni izvod ,		10 J. lir	4 din
mesečna naročnina	......	30 lir	20 J. lir	8 din
trimesečna naročnina		 90 lir	60 J. lir	24 din
polletna naročnina		liO J. lir	44 din
letna naročnina . ,		200 J. lir	88 din
mov. Palutan je bil	postavljen in nikoli več	ne bodo	izbrisali h
samo še bolj na laž s svojimi argumenti o pomanjkanju sredstev, ki so bila v tako gorostasnem nasprotju z debelimi milijoni, ki jih je poneveril v zadnji aferi z javnimi deli že sam podpolkovnik Richardson.
Toda s tem, da je bil spor poravnan, ne Palutan ne conski svet ne oni, ki ga imajo na vajetih, niso
spomina tržaških delovnih množic pa še posebej ne tržaških javnih nameščencev, da so jim v trenutku, ko so jim zvesto služili v izvajanju njih oblasti, v izpolnjevanju njih ukazov nastavili nož na vrat in jih postavili pred izbiro med lakoto in med — kaznijo, kakor jo proglaša ukaz okupacijske oblasti št. 1.
Dnaginjske doklade
za avgust in september
V smislu mezdne pogodbe z dne 11. julija 1947 so bile za avgust in september na osnovi indeksa cen, kakor ga je določil tržaški odbor (povprečno 178.55), naslednje dra-ginjske doklade:
Moški	dnevno	mesečno
nad 20 let	515.30	13.397.80
18 do 20 let	489.50	12.729.60
16 do 18 let	386.50	10.049
pod 16 leti	257.65	6.698.90
Zenske	dnevno	mesečno
nad 20 let	448.35	11.657.10
18 do 20 let	360.75	9.379.50
16 do 181et	324.70	8.442.20
pod 16 leti	257.65	6.698.90
V podeželskih občinah so manj še.		za 100%
Za družinske	poglavarje	i so bili
določeni naslednji posebni dodatki:		
Moški	dnevno	mesečno
nad 20 let	—	—
18 do 20 let	—	—
16 do 18 let	18.30	495.80
pod 16 leti	73.20	1.903.20
Zenske	dnevno	mesečno
nad 20 let	22	572
18 do 20 let	36.60	951.60
16 do 18 let	25.60	665.60
pod 16 leti	73.20	1.903.20
Nove mezde in plače
Na osnovi mezdne pogodbe, ki je bila sklenjena za industrijsko stroke, so bile urejene nove plače in mezde tudi za vrsto drugih delavskih in nameščenskih panog. V lesni in konservni industriji ter v industriji cemeninlh izdelkov so bile sklenjene nove mezdne pogodbe povsem po vzorcu prve odnosno druge skupine mezd, ki so obveljale z občo pogodbo o mezdah v industriji Grafikom so priznali pri-čenši s 1. junijem 50% povišanje osnovnih plač in posebno dodatno doklado v znesku 6% na plače, ki so se zanje pogodili v >ktobru pre-
teklega leta. 50% povišanja plač s« dosegli nadalje nameščenci podjetja SATTV. Kinematografskim nameščencem so bile priznane posebne doklade od 5400 do 10.000 h5 kor se je nova mezdna pogodb* zanjo uveljavila šele z 11. avgustom.
V Dreherjevi tovarni je delavstvo doseglo posebne produkcijske Pre' mije po 10 000 lir za družinske glavarje, po 8000 za ostale delavec in delavke ter po 50o0 lir za vaj'-’0' ce. Pri Acegatu so dosegli predujem 8000 lir na nove mezde plače.
Dopolnvoroui dedifl
Med tržaškim delovnim ljudstvo01 je izzval zadnji ukrep okupacij^6 oblasti, ki priznava prekrščenemu dopo'avoru pravico, da se spet Pf lasti vseh poslopij, ki mu jih h postavil ali nagrabil iz ljudski rok fašistični režim, utemeljen por. Nihče ne more prikriti, da 1 tržaški ENAL z vso svojo upraV^ ki je našla v njen svoje lišče skupina nekdanjih fašistič0ljj hierarhov .vprežena v voz f-e* nazionale in istrskih »beguncev’ ki so oboji v službi tržaških pitalistov. Nihče tudi ne more P1^ stati na to, da bi si patronat na. delavskimi prosvetnimi -•omovi P1, svojili tržaški delodajalci pod Pr^| vezo, da so jih pomagali postavl s svojilni sredstvi. Bil je to deuf^ ki so ga odtrgali delavstvu od bi govih krvavo prisluženih pve-' ! kov. Prav ti odtegljaji od Iliezd plač v polni meri opravičujejo ^a lavstvo, da vztrajajo pri izk'juc t pravici do domov, ki so poleg namenjeni le njih prosveti in 1 t brazbi.
Kdo bo škodo poravnal?
Nekaj tednov jc žc tega, ko je 701etna ženica Marija Hrovatinova v Podlonjerju na vse zgodaj mirno črpala vodo iz vodnjaka na domačem dvorišču. Tisti trenutek je treščila ob tla poleg nje kakor iz jasnega 4 stote težka skala. Zenico je vrglo ob tla, da si je nalomila rebra in obležala. Domači so ji priklicali zdravnika, plača pregled in zdravila. Dva meseca je ženica bolehala. Dva meseca je ni bilo na tržaški trg, ki jo pozna že pol stoletja Dva meseca drobnega in vendar tako težkega zaslužka sta ji šla v izgubo.
Kdo ji bo škodo poravnal? Kdo jo bo poravnal vsem Lonjercem in Podtonjcrccm, Katinarcem, vsem Rocolcem in onim na Pončani, ki jim kamenje že cele mesece pustoši vrtove, polja, vinograde; jim razbija strešnike, jih nenehno spravlja v nevarnost zn. zdravje in življenje?
Mar naj bodo take prve blago-dati velike ceste, ki jo klešejo v skalo čez Ključ in Razklani hrib proti Padričam? Mar ni dovolj, da so mandrjerjem in kmetom pobrali zemljo za cesto, ki Jim zanjo še niso odrajtall niti piškavo lire?
Take so dobrote današnje oblasti: Autovle venete in njih poma-
gači SILCEP in Pacanoni *€ zaslužili milijone. Domači ku^j; človek pa jih bo dvakrat z zemljo in škodo, ki mu io de jo, pa še z davki povrhu- j Toda poverjeniški oblasti 10 .jjj nič mar. Nič je no briga, če skalo z nesorazmerno jačjiim jj nami, da prihranijo na mezd1, .j. bi jo morali drugače izplačati čo večje zaposlitve človeške de sf ne moči.'Nič Je ne briga, ^^ vrstijo eksplozije od jutra yy čera mesto ob določenem času, ^ kor velevajo pravilniki, tak0 ^ ljudje Ob cesti zlepa ves dah ^ varni pred kamenjem, ^ ^ eksplozije odnašajo tudi po daleč naokrog.	(
Toda tudi vsaka krivic11 ^ svojo mero in svojo mejo- to t" djo so se ji postavili v hrah^j svoji strokovni organizaciji levali pri podjetjih, da se llS paritetna komisija, ki bo u%,.DClil doslej nastalo škodo in V&ZdP za njeno poravnavo, da s° j%piu
žujejo min z odgovarjajočo l’%^ii^ zivno močjo in da jih zgolj v določenih dnevnih ^. Ljudje pričakujejo še ^ odgovor na svoje upravičf’n® teve. Segli bodo po drug® vitejših sredstvih, če jim r ne bodo ugodila po tej P0'*'
Stran 3
KDO JE OBNOVIL
rafinerijo v Zavijali
Zadnjega julija je vodstvo rafinerije AquiJa svečano otvorilo obnovljeno podjetje v prisotnosti raznih tujih in domačih osebno-sti in novinarjev. Dan poprej je Povabil inž. Guiccdardi novinarje Pa razgovor, v katerem je pojasnil sedanji položaj tržaškega Sospodarstva in še posebno Aqui-r; z italijanskim gospodarstvom. Vendar pa je moral priznati, da . kljub avtarhiji, ki jo je izvajala ašistična Italija ni mogla pora-iti več kot 50% letne produkci-?e fe čistilnice, ki je znašala o-krog 350.000 ton. Ostalo polovice ^ morali prodajati Nemški Av-. iji in Švici. Gledano skozi o-cela ravnateljstva bi bil položaj ^ec'a-i> ko je čistilnica obnovlje-a. ter zopet laliko proizvaja o-r°g 130 vagonov ali 400.000 ton še slabši.
V
Česa inž. Guicciardi noče uvideti
, “Avstrija ne pride več v po-f“v“. je razlagal inž. Guicciardi,
“ker
so tam med vojno odkrili
^eiogo petrolejskih vrelcev in se država iz uvozno snrpmp-
Pred
država iz uvozne spreme-v izvozno. Tud’ Češka, ki je vojno uvažala petrolej in
i.	, *
rj1r1^Clri t>o v bodoče uvažala v
C"'
tolnQ8o manjši meri, ker so ji
--»n 'lC.ne potrebe bodo z razvo-ilep, in^ustrializacije po petlet-načrtu stalno naraščale.
Hekai
>i iz zgodovine
Pei°T,^Ty,8i strani naj bi bila zo-šitj '"hie tisi a, ki bi morala re-25 (^Položaj. Sedaj kupuje po i°n fokočega goriva me-ib s ,.°liko časa bo to trajalo Ulj uii bo plačala to blago, pa Pa , fieciardi ni povedal. Pač Ikh-sltp	da so dobile itali-
. sv,,* ^^fiinice od Italiie veli-kipe .. 6 na račun vojne odškod-•a obnovo in, ko bodo ob-
novljene, bo Italija prav gotovo dajala svoja naročila njim in ne Aquili. No, kaj pa potem, gospodje?
Ko je Hitler sprožil pogrom Zidov, so se ti v znatni meri u-maknili y Italijo, kamor so prinašali tudi svoj kapital. Mussoli-
Tako je 1. 1936. vstala v Za-veljskem kotu rafinerija Aquila s pomočjo židovskega kapitala in po načrtih iz 1. 1934. Kmalu je podjetje doseglo zmogljivost malone 400.000 ton letno in pa uvrstilo na prvo mesto v Italiji in med prve v Sredozemlju sploh.
L. 1944: v razdejani Aquili
Si ,llc| pustili mnogo tovarn za v . 'jfičnj bencin, ki so jih med tamkaj zgradili.«
Švice so na ravnateljstvu QK,,'I?-'a’ da ie ta dežela preveč šilj9« ,la <^a k' bilo mogoče po-*’ tja večje množine tekoče-ra, goriva- In vendar je I5vica ]{4l * fako daleč od Trsta sedaj ^ Pred vojno, ko je porabi-v0jS. Jr° četrtino tržaške pnoiz-pPje. Zakaj je sedaj predaleč? ff^.^olHomg pa je gospoda za-b; ..a'a vse možnosti razvoja, ki ®lo aile'a rafinerija, če bi pri-iiei t*° lesnega gospodarskega so-z najbližjim in najna-fijo e.^S',n zaledjem Trsta, Slove-slav..!n Jugoslavijo. Tudi v Jugo-it)n so med vojno izsledili petrolejskih vrelcev. V 3^ lu dr. Bartoševega predloga lahv go*Podarsko sodelovanje, bi olj. . Aquiia prejemala suronao bf,, .I,; Jugoslavije in ji vračala :sije !n> petrolej in razne stran-tof. lzdelke, kot na pr. aslalt, ka-^ lahko izdela do 400 ton lt0 Jugoslavija bi bila lah-ig ,,j^,sedaj najboljši odjemalec
iein
ni, ki se je takrat še pričkal s Hitlerjem zaradi Avstrije, je Žide rad sprejel, zlasti ker je imel namen ojačiti svojo vojno industrijo v Trstu, da bi tako zavaroval »svete meje na Snežniku« in jih potem premaknil še dalje v Jugoslavijo, ter »posvetil« morda še Savo ali celo Donavo.
10. junija 1944. Angleži tudi A-quile niso pozabili bombardirati. Težke bombe so uničile polne bencinske tanke. Goreča lava se je razlila čez vse podjetje, ki so ga zajeli gost dim in plameni, da od njega ni ostalo nič drugega kot samo pogorišče in od vročine zvito železje.
Toda nas in zanamcev
ne bodo prevarili
O priliki bombardiranja so bili čuvaji v čistilnici delavci I.izza, Dolli in Romano. Niso se u-maknili s svojega službenega mesta in, ko se je požar izbesnel-so drugi de’avci našli samo še o-stanke njihovih trupel. Na kraju njihove smrti so jim postavili spominsko ploščo, ki so jo odkrili 31. julija t. 1., ko so praznovali obnovo.
Pa še eno ploščo so odkrili do-tičnega dne. To je plošča z imeni 18 delavcev, borcev, ki so se borili proti mednarodnemu in domačemu fašizmu ter v tej borbi dali svoje življenje. Marij A-polonnio, Manfrud Azzarita, Angel Barut, Slavo Barut, Josip Bertok, Just Donetta, Germane Grljanec, Danijel Kocjančič Stojan Kuret, Renato Michelaiz-z.i, Olivij Pregare, Karel Sigmund. Marij Slavec, Alojz Smodlak, Karel Smodiak, Srečko Zgur, Au-guštin Žafran in Friderik Žerjal.
Čeprav so to po večini Slovenci, je ravnateljstvo, ki je ploščo naročilo, dalo zapisati njihova imena v spačeni italijanski obliki, kakršno poznamo še izza časov pokojnega fašizma. Tudi niso hoteli na noben način okrasiti plošče s tistim simbolom, ki predstavlja bratstvo narodov vsega sveta in za katerega so se padli tovariši borili. Poleg tega so »pozabili«, da je tovarna na slovenskem ozemlju, da so njeni delavci po dobršnem delu Slo-
venci iz bližnjih, popolnoma slovenskih vasi in da bi morala biti spominska plošča dvojezična, ne pa samo italijanska.
Ko so po padcu fašizma prišli Nemci v Trst, so računali, da bodo odpeljali iz Aquile stroje, od Waterih so bili najpoglavitnejši še uporabni. Delavci, ki so vedno budno čuvali tovarno, pa so to nakano preprečili. Tvegali so svoja življenja, razstavili so stroje in poskrili posamezne dele v bližnji okolici in v okolici Benetk.
Kdo je rešil stroje
Ko se je ravnateljstvo lani v avgustu odločilo za obnovo čistilnice in je dobilo od finančnega oddelka ZVU potrebno podporo, so ravno delavci, ki so rešili dragocene stroje, ki jih sedaj zlepa ni dobiti, naivec pripomogli. da je bila obnova mogoča v tako kratkem času. Kos za kosom so zbirali in jih skladali; izped ruševin so izkopali železne dele, jih popravljali in znova uporabili. In ko so zopet vstala prva poslopja, ko so zložili moderno in komplicirano e-lektrično avtomatično kontrolno postajo, so de'avci zapisali na ntocestni zid z velikimi črkaani: »Aquila se dviga iz ruševin«. Takoj zraven pa so povedali, v čem je rešitev podjetja: »Živel Tito«, in malo više na bencinskem tanku: »Hočemo Jugoslavijo«.
Socialno zavarovanje
.kok)er „
avar se ni pojavilo socialne i ' ohot'J.e’ fa problem v res-i^ihpn °,a*’ 'car ie Privedlo do (j'ožic t, obubožani a delovnih t1 vPli	zopet imelo neugo-
in^vi. v" ,la vse gospodarstvo v ineZn'ki P^Va so 2a skušali posa-koli« lz°braženci, previdnejši «. hej ..^.Pjučani delavci in name-
rešiti
(v ‘ vza " na Prostovoljni osno-lp	zavarovalnicami
ri^O).	zavarovanje za bo-
li
Sa- ^sa	*—-““VUIII veuitu iiiuv-
^‘avskega gibanja tudi
.is a Drvi	va sc jc inuits «
“°8a riTi Pritiskom vedno moč-
)i?Jne^e Pa se ie mora'a
Vh» zam,. /. ''■ega gmanja iuai ?i4g^nje ^ za težko socialno
začetku je samo po-
j£.	.	,	--vjvv* j^ o«111v_»
zaVavLtanavI5ati take V7a-
V	arovalnice ter jih je tu-
Zav^ch p--11"1 sredstvi podpirala.
<h?Vanje !5.‘h Pa se socialno
vij*, kor - Plka,tor ni moglo
Si’d ^ispetv^0 prostovoljno in
^ciavsv; v*5l.v razmerju z nlz-•« * Prfevj p?! >n uradniškimi pla-'	0stal° fe omejeno
‘'•'og delavstva in urad-
ništva ter se je v glavnem nanašalo le na zavarovanja za primer bolezni.
Po teh raznih poizkusih so prišli., do zaključka, da se problem niti z vzajemnim prostovoljnim zavarovanjem niti z ubožnim in javnim skrbstvom niti z jamstvom delodajalca za škodo, ki jo je utrpel delavec v obratu, ne da rešiti.
Država je nato uzakonila in u-vedla obvezno socialno zavarovanje, ne seveda za vse prej navedene rizike naenkrat, ampak postopno, kot so pač razni problemi postajali bolj pereči. Najprej je bilo uvedeno obvezno socialno zavarovanje za primere bolezni in nezgod, šele pozneje tudi iruge vrste socialnega zavarovanja.
Glavna načela obveznega socialnega zavarovanja, ki se zrcalijo v zakonodaji vseh držav, so sledeča:
Obveznost: Vsakdo, ki je v najemnem delovnem razmerju, je zavarovan po sili zakona ne oziraje
so na njegovo voljo ali pripravljenost, da se zavaruje.
V	primeru nezgode pri delu, Kjer je bilo očitno krivično, da ostane delavec, ki se je pri delu ponesrečil,- brez sredstev za preživljanje, je država skušala pomagati s tem, da je na osnovi civilnega prava
delodajalcu naprtila odgovornost za vso škodo, ki nastane komur koli, torej tudi delavcu v delodajalčevi delavnici. S tem pa delavcu ni bito mnogo pomagano. Ker tedaj še ni bilo nikakib zaščitnih predpisov za delavnice in tovarne, je delodajalec lahko dokazal, da je delavec sam zakrivil nezgodo in je moral torej kot »krivec« sam nositi posledice.
V	. nekaterih težjih primerih je država delavcem in njihovim družinam, ki so iz katerega koli vzroka ostali brez zaslužka in brez sredstev za preživljanje, dajala malenkostne podpore, vendar je bila to le trenotna pomoč, ki problema ni rešila.
Socialnost:	Bremen za stroške
zavarovanja ne nosi samo delavec oziroma nameščenec, ki bo užival dajatve, temveč tudi delodajalec,
V prvih mesecih po obnovi je Aquila dobavila v tranzitu zavezniškim vojakom in Unri o-krog 80.000 ton blaga. Precej ga je dobavila tudi Češki, kamor ga pošiljajo z vlaki. Iz petrolejskih ladij lahko razložijo s sedanjimi napravami 15.000 ton surovega olja v treh dneh.
In kdo je sedaj gospodar
Sedaj je v rafineriji zaposlenih okrog 400 notranjih, 500 zunanjih delavcev in 120 drugih na-
meščencev. Velika večina jih je organiziranih v ES. V tovarniški menzi visijo na steni tri velike rdeče zvezde.
Ob zaključku naj omenimo, da je Mussolini že v prvih letih obstoja ponudil delničarjem v prisilno zameno delnice italijanskih sladkornih tovarn za delnice A-quile. Tako je preko 50% delnic prešlo v državne roke. Ko je fašizem propadel in je tukaj nastala posebna država, bo treba rešiti tudi vprašanje lastništva teh delnic, ki morajo pripasti delavstvu in ljudstvu Tržaškega ozemlja, ki se mora rešiti vsake odvisnosti od tujine. Ivo Marinčič
KJER SO BILI
pusti travniki
»V Razdrtem pod Nanosom, kjer se cesta cepi proti Trstu n Vipavski dolini, je državno posestvo ki bo postalo vzorno«, mi je s ponosom pripovedoval ta ali oni partizanski znanec. Na koncu razgovora je pristavil: »Oglej si ga!«
Tako se je zgodilo, da sem se nekega dne res znašla pred veliko, a nič kaj prijazno hišo, ki ti v prvem trenutku vsiljuje vtis zapuščenosti. Razgledovali smo se po prostornem dvorišču in čakali, da se vendar kdo oglasi. Končno so se le zaslišali koraki. Mlad fant, študent osmošolec, ki je o počitnicah tam zaposlen, kot smo pozneje zvedeli, nam je prišel nasproti.
»Upravnika ni doma. Vsi so na polju, kjer spravljajo seno. Počakajte malo, ni več dolgo do večera, ko se vrnejo.«
»Nič ne bomo čakali, tja poidemo samo povej, kje je približno.«
»Pri mlinu, na spodnjem koncu vasi, ne morete zgrešiti,« je pojasnil kratko, medtem smo že odhajali.
Ze od daleč nas je objel tisti vonj po svežem senu, ki človeka kar omami in pritegne med gra-biče na pokošeni senožeti. Seno je stalo v lepo razvrščenih kopah, okoli katerih se je še vedno motala pestra množica oglavnih rut. Krepke in zarjavele roke so ga z grabljami nalagale.
Tov. Jože, star borec in partizan, človek, ki ga je vse življenje, koder koli je hodil, vleklo le domov in nazaj k zemlji, nas je takoj ugledal.
»Kaj vas je vendar prineslo?«
»Nikar se ne prevzemi ob misli, da smo prišli tebe gledat, le to bi radi vedeli, kar ti je država zaupala v upravo.«
»Posestvo bi radi videli; sem si takoj mislil. Ni dolgo tega, kar je bil nekdo tu od »Kmečkega glasu, zdaj ste vi, Tržačani. Takoj vam povem da smo bajto pustili v ne-mar, zdaj moramo biti vsi samo zunaj, in ko bo zunaj vse opravljeno, pride ona na vrsto.
Ko bo travnikov le še polovica
Seno je bilo letos slabo, ker so ga prežrli črvi in je zemlja izčrpana. Otava pa kaže zelo lepo. V prihodnje mislimo pognojiti in sejati lucerno ter žlahtno travo da bomo imeli prav toliko krme, čeprav bomo travnike skrčili na polovico. Na vseh 75 hektarih so
pridobivali prej skoraj samo za seno in so le črpali iz zemlje. Zdaj nam je vojska pomagala z gnojem, da imamo letos že 13 hektarjev zemlje z drugimi kulturami.
Ob teh besedah smo prišli do prostranih njiv, kjer obeta do pasu segajoča krompirjevica obilen pridelek. Poleg njih sta dve njivi sladkorne pese, ki so jo posejali letos za poizkušnjo. Debeli sadež, ki se beli iz zemlje, kaže, da se bo obnesla.
Ce bo tako, jo bomo prihodnje leto sejali na širših površinah. Najbolj pa uspevajo okopavine, »nam je razlagal tov. Jože,« zelje, fižol, koruza, pa tudi zelenjava. Ze letos smo- je preizkusili. Prihodnje leto pa jo bomo pridelovali na dveh in pol hektarjih. V pretežni večini bomo zadostili potrebam Postojne, kjer bomo zalagali mestno podjetje. Zelenjava bo sveža in poceni, kar je zelo važno. Tudi mleko bomo dostavljali tja. Zaenkrat imamo s konji vred le osemnajst glav živine, polagoma pa je bo več in uvesti nameravamo švicarsko pasmo. Preuredili bomo hlev za 25 sviifjakov, kjer bo prostora za 50 prašičev. Skrbeli bomo za dobro pleme in kmetje bodo tako prišli počasi do živine, ki so jim jo Nemci pobrali.«
Traktor jih je prepričal
»In kaj vse boste napravili v petletnem načrtu?« sem mu prestregla besedo.
»Ni da bi podrobno razkladal, dovolj je, če povem da bomo dvignili posestvo na visoko stopnjo, da bomo zemljo z gnojenjem zboljšali. Ljudje se že sedaj čudijo temu, kar smo letos dosegli in priznavajo uspeh, ki ga nihče ni nič kaj pričakoval. Prepričani so bili, da tod ne more rasti drugo kot pusta trava.«
Preden poljska pot zavije na cesto, smo se še enkrat ozrli po ši-•>roki ploskvi travnikov in njiv, v katere je rezal spotnladni traktor s plugom globoke brazde. Jeseni bo izkopaval krompir. Ves ta ravni svet in vsa ta težka zemlja ti kar sama narekuje strojno obdelovanje, da bo postala resnično rodovitna. Dolgo je čakala, pravega lastnika in umnih rok ki 6odo znale z njo prav ravnati. V svobodni Jugoslaviji, kamor bo pripadala, je našla oboje in vsa bližnja In daljna okolica bo imela od nje koristi.	Samsa Mara
ki se okorišča z delovno silo delavca in nosi tudi neko odgovornost za delavčevo delovno zmožnost in zdravje. Pravično je tudi, da nosi breme zavarovanja delodajalec, ker črpa svoj dobiček ravno iz nadvrednosti, ki mu jo delavec producira.
Odgovornost delodaja'ca:	Delo-
dajalec je odgovoren tako za ustanovitev zavarovanja, kakor tudi za plačevanje zavarovalne premije (prispevkov).
Država je torej v bistvu odredila, da tako delodajalci kot delavci v času, ko imajo razpoložljiva sredstva, ta nalagajo za potrebe, ki se bodo pojavile ob nastopu bolezni, nezgode, starosti, onemoglosti, smrti, neprostovoljne brezposelnosti. Obvezno socialno , zavarovanje se pojavlja sedaj kot nekaka prisilna štednja delavca in delodajalca v korist delavca za čas. ko postane nesposoben za delo ter ne bo prejemal plače, ker ne bo delal. Iz sredstev, ki se tako polagoma naberejo, se plačujejo stroški za zdravljenje, se dajejo rente in pokojnine, se izplačujejo podpore brezposelnim.
Socialno zavarovanje je bilo v večini držav urejeno s posebnimi zakoni za vsako panogo posebej. Tako imamo poseben zakon za primer bolezni, ki ureja zavarovanje za starost in onemoglost, itd.
Za izvajanje socialnega zavarovanja je država ustanovila posebne zavode, posebne zavarovalnice, ki sprejemajo prispevke sploh, zbirajo sredstva, s katerimi poravnavajo škodo, ki je nastala in nastaja zaradi zmanjšanja delazmož-nosti ali delavčeve smrti ali zaradi njegove neprostovoljne brezposelnosti. Iz tega torej sledi, da taka ustanova, ki ji država poveri izvajanje socialnega zavarovanja, ni javno skrbstvena ustanova niti miloščinska. temveč gospodarska. Ker prispevajo k socialnemu zavarovanju le interesenti (de'avji in delodajalci), je po zakonih v večini držav tem zavodom priznan samoupravni značaj: Zavod upravljajo delavci in delodajalci sami. državi pa je pridržana h* pravica nadzorstva.
(Začetek v 17. številki lista.1
Ne nasedajte izkoriščevalcem!
Bodočnost vsakega posameznika, organizacije in države je zajamčena s trdnim in solidnim gospodarskim stanjem. Posamezniki si uredijo svoje gospodarstvo tako, da so kos vsaki nezgodi ali nepriliki, ki jih lahko doleti. Podobne gospodar like organizacije, ki se morajo poleg tega boriti tudi z raznimi no tranjimi pojavi, kot posledicami mnogovrstnih interesov, stremljenj in različne miselnosti ljudi ki jih ■sestavljajo. Bolj zamotana je zadeva pri samoupravnih političnih edinicah, občinah, pokrajinah in državi, ki morajo urejevati svoje gospodarstvo na način, da zadovoljijo vse prebivalce svojega področja.
Temelj vsega so delo odnosno gospodarske dobrine, ki jih je mogoče prodati ali zamenjati. Cim več je dela ali takih dobrin, tem bogatejši je kraj. Denar ne predstavlja bogastva, marveč je samo sredstvo za zamenjavo odnosno za neko mero vrednosti dobrin. Na vrednost denarja ne vplivajo le gospodarski vzroki, ampak v veliki meri tudi politični. Denar ie podvržen političnemu nihanUi bolj kot druge dobrine, ker ravno nima svoje stvarne vredno ?t.i. To velja posebno sedaj, ko v večin1 držav nima kritja v kovinasti (zlati, platinasti, ali srebrni)' podlagi; ampak je njegovo kritie fiktivno.
v Trst. Cesto so tudi nadomestki za izdelke ki se dobijo v coni B, boljši in daleč cenejši. Toda denar je treba zapraviti v Trstu, da si ž njim polni žepe tržaška reakcija, da se oslabi gospodarski položaj v coni B in predvsem v Koprščini.
Izkoriščajoč navezanost ljudstva iz Koprščine na Trst in njegove navado, da vsako stvar odnese v Trst, se je propaganda reakcije osredotočila v glavnem v Kopršči-no, kjer ima svoje najboljše pomagače, ki skušajo na razne na-
čine ovirati delovanje ljudskih o-blasti. To so isti ljudje, ki ,r prej skrivaj podpirali fašiste in okupatorje, isti ljudje, ki so v senci fašizma bogateli na račun delovnih ljudi. Organizirano zbiranje in odkup sadja in zelenjave je domači in tržaški reakciji silno rudo v napoto, ker pomeni za domače koprsko gospodarstvo prihranek več milijonov. Zato so začeli gonjo proti odkupu. Pobudo za to je dala »Voce libera« že pred meseci. S tem je povedano vse in mislim, da je sleherni nadaljnji komentar odveč.
Dolžnost vseh zavednih Slovencev pa je, da pouče neuke zapeljane in jih privedejo nazaj na pravo pot.
Stanko Cok
Nasad paradižnikov v Tržaški Istri
Stari znanci
V Koprščini imamo valuto, tako zvano jugoliro za katero jamči jugoslovanska država s svojo valuto, ki je stabilizirana in zato imajo tudi dobrine, katerih vrednost je izražena v tej valuti, realno vrednost. Nasprotno je v Trstu v veljavi italijanska valuta, katere vrednost dan za dnem pada in zato vrednost dobrin, izražena v tej valuti, ni stvarna.
Zapadna reakcija, ki na vsakem koraku meče mladi Jugoslaviji polena pod noge in si je ravno Trst izbrala za svoje oporišče ter našla zvestega zaveznika v tržaški reakciji, ki je prežeta z mržnjo proti vsemu, kar je slovenskega, jugoslovanskega in slovanskega.
Tržaška reakcija ima v zvezi z »begunci« iz Koprščine na vesti vse trpljenje in strahote, ki jih je moralo prestati ljudstvo v Kopr-ščini ne samo od začetka fašizma, marveč še mnogo prej. Ta reakcija razvija po svojih zvezah v Koprščini vso mogočo propagando in se pri tem poslužuje nevednosti in nerazsodnosti določenega dela kmečkega ljudstva in predvsem žensk na eni ter politično zaostalega meščanstva in tistega dela prebivalstva, ki je udobno živelo in bogatelo v senci fašističnih bajonet e v, na drugi strani
Nev9 metode
Ker z nacionalno političnega stališča nimajo povoda za svojo propagando so se oklendi gospodarske plati, da bi na gospodarskem polju napravili zmedo in s tem želi svoj politični uspeh, prikazuioč naše oblasti kot nesposobne in nedorasle ter pripravljajoč teren za ljudi, ki bi nadaljevali nedelo izkoriščevalcev ljudstva
Zadruge v
V	Koprščini ni vasi, da ne bi bili njeni ljudje člani vsaj ene zadruge. Cesto se zgodi, da so včlanjeni tudi v več zadrugah različne stroke. Naslednji podatki naj Izpričajo zadružno razgibanost v tem kotu naše domovine, ki je preživel toliko gorja in ponižanj a nikdar klonil in sta njegova zavest in vera v socialno pravico ostal visoki in- trdni.
Naše ljudske naproze
V	Koprščini delujejo tri ljudske nabavne-prodajne zadruge koper-ska, izolska in piranska. Koprska ima 14 poslovalnic s skupnim številom članov 2155 na 20.297 prebivalcev. Po poslovalnicah so člani razdeljeni tako-le: Sv. Anton 249 članov na 1077 prebivalcev, Ankaran 100 na 521, Bertoki 132 na 823, Gažon 75 na 743, Dekani 114 na 999, Koštabona, Krkavče, Puče 159 na 809, Koper in Semedela 376 na 7520, Marezige in Babiči 164 na 891, Pobegi 175 na 838, Vanganel in Manžan 114 na 1050, Sv. Tomaž in Salara 209 na 739 Pomjan 83 na 535, Šmarje 121 na 1009, Truške 100 na 607 in 6 članov razstresenih po krajih, kjer še ni poslovalnic.
Izolska ima 5 poslovalnic, skupno 589 članov na 10974 prebivalcev, in sicer odpade na poslovalnico Korte 137 članov na 1003 prebivalcev, Izola in Soleto 253 na 8348, Cetore 44 na 380, Malija 30 na 383
Koprščini
in Strunjan 125 članov na 804 prebivalce.
Piranska ima 759 članov na 11.323 prebivalcev, razdeljenih na 7 poslovalnic, kakor sledi: Portorož 166 na 1243, Piran 204 na 5450, Sv. Jernej 137 na 734, Sv. Peter 69 na 679, Sičole 130 na 1654, Nova vas na 326 in Sv. Lucija 108 članov na 1217 prebivalcev.
Padatki kažejo, da je dotok v zadruge večji po vaseh, nego. v mestih. Le v Kopru je razmeroma več članov. Sorazmerno najmanj jih je v Izoli. Se bolj nam pade v oči to dejstvo, če pogledamo stanje članstva v Mostičju, ki je prej spadalo h Koprščini, in bomo videli, da je izmed 4546 prebivalcev 854 zadružnikov. Ta kraj je docela kmečki. Izola, ki ima pretežno italijansko prebivalstvo, pa ima na 10.974 prebivalcev komaj 589 zadružnikov. Ce odbijamo od tega okoliške vasi, ki imajo na 2620 prebivalcev 336 zadružnikov, ostane v Izoli skupaj.i« Soletom (s 8348 prebivalci) 259* zadimžnikov.
Obrtniške in kmečke obdelovalne zadruge
Ta razlika je umevna predvsem zaradi tega, ker je bila v obalnih inestih skoro v vsaki hiši trgovina ali gostilna, ostalo prebivalstvo pa je sorodstveno ali po interesih povezano z družinami teh trgovcev in gostilničarjev.
Nekaj boljši je položaj v (brini-
KMEČKI DOMOVI
Za dosego tega je treba v Trstu prikazati veliki izbor blaga, ki ga je treba za vsako ceno spraviti na trg, če od drugod ne, pa iz Italije, pa čeprav vlada tam dejansko veliko pomanjkanje in zbirajo po svetu celo prispevke za sedanji italijanski režim. Važno je, da preslepijo neuko in lahkoverno ljudstvo v coni B in mu prikažejo navidezno blagostanje, ki prihaja do Izraza v lepih izložbah po trgovinah, kjer pa delovni ljudje za svoj skromni denar zlepa ničesar ne najdejo. Ljudje si lahko bogate izložbe samo ogledujejo.
Trn v peti reakcije
Ljudstvo je treba z dobnj premišljeno in organizirano propagando pripraviti do tega. da nosi svoje pridelke Samo v Trst, da zanje izkupi ničvredne italiianske lire in si-zanje nabavi blago, cesto nepotrebno in v nobenem razmerju s pridelki, ki so jih ljudje prinesli
nekdaj
(Nadaljevanje)
Stene in streha so glavni sestavni deli vsakega poslopja. Kako pojmujejo graditelji njihovo uporabnost in razporeditev, kakšno obliko jim dajo, ali upoštevajo simetrijo, kako si zamislijo okrasitev, vse to so značilne posebnosti.
Druga dva najvažnejša činitelja — okna in vrata — dajeta stav. bi s svojo razporeditvijo, obliko številom in velikostjo značilno zunanjo obliko, pri čemer je izpopolnjuje še način, kako je preoblikujejo <še važni hišni deli, stopnice in hodniki.
Kako stavbenik vse to pojmuje, je odločilno za slog. Pri izobliko. vanju je odločilnega pomena praktično pojmovanje, posebno pri našem kmečkem človeku. Temu poj. movanju se. mora brezpogojno umakniti, če to zahteva korist, tudi smisel za lepoto.
Vsaka stavba, njena zunanjost,
in sedaj
notranjost, njena velikost — bodisi glede širine in dolžine, posebno pa višine — so odvisne od njenega gospodarskega značaja in talnih razmer. Slednje so v tesni zvezi s pokrajino, ali ima značaj ravnine, deline, je-li hribovita, gorata, so tla peščena, skalnata ali sama zemlja. Naposled so stavbarstvu narekovale način gradnje še vremenske prilike, n. pr. na Kra. su, kjer brije burja, ter zahteve civilizacije, ki so ji podlaga imo-vitost, smisel za lepoto, praktičnost ter čut ugodnost..
3.
Cim bolj je napredovala civilizacija, tem večji razmah je zav. zelo stavbarstvo. Lesu se je pridružil kamen. Nastale so hiše, zidane v pritličju iz kamna, v vrhnjem delu iz lesa. Ta način gradnje opazimo v gorskih krajih, do. čim so po dolinah in ravninah le
Prvi rezultati tekmovanja
v obnovi Tržaške Istre
V	Istri, ki bo s pariško mirovno konferenco priključena Tržaškemu ozemlju, se že v poldrugi mesec intenzivno razvija delo za njeno obnovo, organizirano v o-bliki tekmovanja med posameznimi kraji in delovnimi kolektivi ter v ve iki meri na osnovi prostovoljnega dela. Prvi rezultati, ki so bili objavljeni te dni in veljajo za prve tri tedne tekmovanja, so zadovoljivi, pa čeprav je bilo vse prebivalstvo, posebno po vaseh na moč zaposleno z žetvijo In drugimi poljskimi deli.
Pri delih za obnovo je sodelovalo v tem času 1224 delovnih prostovoljcev, ki so opravili v 5310 urah delo v vrednosti 238.920 lir, pri čemer ni niti vračunano delo, ki so ga opravili vozniki s 44 kamioni in vozili z živalsko vprego, tfill
V	koprskem odseku je sodelovalo pri obnovi 291 ljudi s 1085 urami dela. Docela, so obnovili neko pos’opje. uredili neko šolo in popravili nekaj krajevnih cest. V izolskem območju je 132 ljudi v 695 urah opravilo razna obnovitvena dela. V piranskem je delalo 178 ljudi 1189 ur. Popravili so bolniško poslopje, položili nekaj kanalov v mestu, razrušili nekaj utrdb iz časa nacifašistične okupacije.
Bujski okraj je bil prav tako
ških zadrugah. V Kopru je izmed 25 čevljarjev 10 v čevljarski zadrugi, izmed 162 ribičev je 122 zadružno organiziranih, od 111 mizarjev je 10 v novi zadrugi, 20 jih je samostojnih obrtnikov, 6 jih je odvisnih od mizarjev, 85 pa od raznih drugih podjetij. Od 56 kovačev in mehanikov je 10 samostojnih obrtnikov 14 jih je odvisnih od njih 32 od drugih podjetij, 5 je včlanjenih v novi kovaški zadrugi. V Piranu je od 28 čevljarjev 22 v zadrugi, 6 je samostojnih obrtnikov. Od 137 ribičev je 90 v ribiški zadrugi. V Izoli je od 13 čevljarjev 2 v čevljarski zadrugi. Od 350 ribičev je 244 v ribniški zadrugi.
Kmečko obdelovalna zadruga v Pučah ima 68 članov izmed 151 prebivalcev.
V	koprskem predelu so 4 kreditne zadruge: pobeška z. obsežnim ozemljem ima 625 članov, ko prska 27, vanganelska 12. šmarska 15 članov.
Pobeška kreditna zadruga je stara, ustanovljena 1907 in slavi letos 40 letnico z. neoneumo zavezo in nizkimi deleži (po 10 lir).
V	izolskem predelu deluje kreditna zadruga v Kortah s 14 čiani, v Piranščini pa kreditna zadruga v Piranu z nad 50 člani
Konzumno društvo v Pobegih, ki je krajevnega značaja, ima 104 člane izmed 838 prebivalev.
Nadalje imajo še rbnuvitveni zadrugi v Šmarjah in Marezigah, ki so v njih včlanjeni skoro vsi prebivalci, in zadrugo kmetijskih obdelovalnih sredstev v Krogu z, 22 člani.
S. C.
razdeljen na tri odseke: bujskega, umaškega in novogra iškega.
V	prvem je 286 ljudi v 94 urah pripravilo 22 kub. m gramoza in ea navozilo ter razsipalo na dva km dolgem odseku okrajne ceste.
V	umaškem predelu je 205 mladincev v 1055 delovnih urah docela uredilo novo športno igrišče. V Novem gradu pa so očistili javne vrtove, pobelili javna poslopja in opravili tudi nekaj dela pri kanalizaciji. Delalo je 132 ljudi v 345 delovnih ur.
Do konca prvega tedna v avgustu je v Koštaboni sodelovalo pri delih za obnovo 210 ljudi 2100 ur. V vasi nameravajo v teh treh mesecih popraviti 15 km cest in poti, zgraditi večji bazen za vodo ob nekem izvirku, ki j6 le dobrega pol kilometra daleč od vasi, in obnoviti šolo.
V Ankaranu so medtem v okvj' ru trimesečnega tekmovanja pričeli graditi nov ljudski dom. Zc ob začetku avgusta so bili pripravljeni vsi načrti in tudi gradbeni material je bil ves pripravljen. Stavba bo zgrajena povsem po sodobnih gradbenih načelih-Imela bo tudi veliko dvorano za množična zborovanja in prosvetne prireditve. V njej bodo imele svoje prostore vse množične organizacije, krajevni ljudski odbor, v pritličju pa bo poslovalnica ankaranske naproze z vsem1 skladišči.
Naša kmetijska šola
Na sadjarski in vinarski Šoli v Skoeijanu pri Kopru se bo v septembru pričelo novo šolskP leto. Sola je že znana oo vseh naših kmečkih krajih na Tržaškem ozemlju spričo uspehov, h1 jih dosegajo njeni gojenci, kako? tudi zaradi rezultatov, ki jih deje njeno vzorno posestvo. Gojenci, ki se v ostalem usposobijo hj" di za nada'jni študij na kmetijskih srednjih in visokih šolah. | pridobijo na njej osnovno tehn11-' no in teoretično znanje, da lahk0 v svojih domačih krajih že Iir,nZ go koristijo za dejanski naprede* kmetijske gospodarske panoge.
Na šola so letos pripravili v-e potrebno tudi z.a sprejem več g0" jenk, ki bodo imele ločene Pr<^ store in bodo pod posebnim žehj skim nadzorstvom.
Za vpis v Solo je treba pr<
predla
žiti rojstni Ust, zadnje šolsK® izpričevalo, uradno izjavo o da^ kih, ki jih letno plačujejo* star^ ali skrbniki, ter izpričevalo o drževanju gojenca v času okuP^ cije. Vsi dokumenti morajo h' pregledani od pristojnih kraj®’ nih ljudskih odborov.
Za vzdrževanje "gojencev je ločen prispevek po 2500 lir m^ sečno, a za revnejše bo znižan polovico in tudi na četrtino. C'<r jencem, ki bodo šolo uspešno “ vršili, bo zavod v danem prim^ ru preskrbel namestitev v drža'( nem ali zadružnem gospodarsk®
sektorju.
prizidave kamnite. Starejši del takih stavb je lesen.
Tej drugi dobi je sledila tretja, ko je stavil naš kmet po večini zidane hiše in hleve. Gradivo so bili kamen, opeka in les. V tej dobi je uporabljal les le z.a vrata, okna, pode, strope, hodnike in ostrešja. Vzrok tiči v pomanjkanju lesa in v njegovi visoki ceni, tudi v gozdnatih krajih, kjer ga raje prodajo za drag denar. V zadnjih dveh stoletjih sta zunanjost in notranjost kmečkih hiš verno zrcalo razmaha in sprememb splošnega stavbarstva. Ob koncu 19. in 20. stoletja t. j. v dobi industrializacije, so zgubile mestne hiše veliko na svoji lepoti. Kar ni pokvaril nesrečni izrodek moderne arhitekture, znan pod imenom secesija, ki je neokusno okrasila stavbe, to so dopolnila stavbna podjetja, ki so v pohlepu po velikih zaslužkihl zidala »kasarnam« stavbna poslopja, odvratna zaradi pomanjkanja lepote. Ker ie taka zidava poceni, so jo prevzeli tudi kmetje.
Toda vrnimo se v tako zvane stare čase! Kmetom ne smemo odrekati smisla z.a lepoto. Temu naravnemu nagonu so sledili poseb-
no bogatini, ko so skušali v m8 posnemati to, kar so videli in “h čudovali na stilno lepih stavb ^ mestnih cerkva in palač. Tudi ^ ko preprostega kmeta je znal?n> cenili temeljni zakon o medseb ' nem pravilnem razmerju vseh tr(|) razsežnosti, t. j, dolžine, širine * višine, o pravilni razvrstitvi in vrat, njihovi velikosti, o u,tl p niško pravilni prizidavi stopn>® hodnikov, o pomešavi raz.novf nega materiala, čemur je c*a'a)a(" vršeno obliko, še prilagoditev s1"^ be terenu ob pobočjih, predvs „ pa njen zunanji okvir: sadni in zelenjadni vrt s cvC)ni3-
U ief
mi in gredicami. lopo in kom. Ce je znal razporediti v jj. prostoru še gospodarska Pos “aK' da je zbudila zazidava vtis cCteii'
prilagodena svoji okr.iici, P0*^ si je zgradil kmečki dom, k1 njegov ponos. Sicer ni bilo tr-jje da je bil posestnik take dob1 -Jj«
ta rt ^ o o 11111J J « , .11 TYl 1 ^ */i/
bogataš. Tudi s skromnimi a j<r stvi, s svojo marljivostjo. in,.\C nd' no voljo, si je lahko zgrad11
jazne in lepe domačije, ki le slovenskemu narodu t0' zdravih in krepkih kmečki n dov.	„
OB LETOŠNJI IZREDNI LETINI:
OHRANIMO SADJE ZDRAVO
Letošnja izredna sadna letina je v Veliki meri rezultat' ugodnega vrenie-I13 spomladj in kasneje, mnogo pa j® Pripomogla tudi zadnja ostra zima, ' 'e uničila znaten del mrčesa, ki ' drugače kakor običajno napadel ase sadovnjake in uničil zarod že CVe,iu. Lahko rečemo, da se letos ^2en neznatnih izjem Škodljivci ni-j nih pojavili, medtem ko so prej 10 za letom povzročali ogromno , 0“°- 2e spomladi ob cvetju so sad-!ari' z veseljem opazili, da ni škod-
daljnj^
cev in so sklepali, da bo ob na-
em ugodnem vremenu sadna
ie, ki
na 'zredna. To je pokazalo cvet-
lutli
ga je bilo toliko, kolikor ga
najstarejSi ljudje ne pomnijo.
^ka češnja, hruška, posebno pa 3aka jablana je bila s cvetjem tako
oblo?,
bila
ena, da je kazalo, kakor da bi . Pokrita s snegom. Cvetje se neovirano razvilo in po njem tudi ‘()dovi. Ko proti koncu zime ne bi Vstopi) ostrj mraz, bi imeli sadja
gotovo
polovico manj, kolikor ga bo
g osnici. Računajo n. pr., da bo v ^v"1^ samo jabolk nad 1000 vago-
^odprite pravočasno sadno drevje
Sr5ati*arii '11131110 vsaj doslej precej , ce ne bo kakšne nevihte ali Sabomo pospravili prav zdravo sus’e’ mog°be je le Se, da pritisne n. • Tud; glede kakovosti jabolk Wam° kar zadovoljni. I’rav0-^r„n! nalivi so pripomogli sadnemu ^ ]u do redne in močne hrane, da so jabolka dosegla že do ^osej nS,° debelino, ki jo običajno sta r)0 Ss'e v drugi polovici avgu-r° velja za jesensko sadje. bJsn . ka jabolka pa se nekoliko po-irtia; le, razvijajo. Za svoj razvoj pa Od" skoraj dva meseca časa. tedna do tedna se vidno debelijo,
tako da morajo sadjarji nenehno paziti, da veje pravočasno podprejo s koli, da se ne polomijo ali razčesnejo. Letos je že dosti primerov, da so se jablane razčesnile od glavnih vej pa do tal.
Marsikaterega sadjarja je po vsa-
Koprske hruške
kem večjem dežju prehitela zelo močna debelitev sadja, ker se ni pravočasno spomnil, da b; sadno drevje podprl. O Škodi, ki jo je utrpelo naše sadjarstvo zaradi teh nezgod, ni treba dosti razpravljati. Sadje na taki odlomljeni veji ni uporabno, ker ni zrelo. Kvečjemu pride v poštev kot osvežujoča krma za prašiče.
Ce se veja le nalomi, se sadje na njej ne debeli več in oleseni ali pa se zelo počasi razvija in nima dobrega okusa. Navadno uvene, ker za svoj normalni razvoj ne prejema dovolj hranilnih sokov. Večja Skoda pa nastane zaradi odlomljenih vej, ker se zaradi njih nadaljnji donos drevesa zmanjša. Odlomljene veje se težko zarasejo in na ranah se radi vgnezdijo zajedale! ;n bolezni, zaradi katerih začne drevo hirati. Do obiranja jesenskega sadja je časa še cel mesec. Dotlej se bo sadje Se bolj odebelilo. Zato je treba drevje o pravem času podpreti, pa tudi nadomestiti tanje kole z debelejšimi.

reprečimo gnitje sadja!
se
ji p Nečemu posvečajo naši sadjar-ci j^.01310 skrbi. 2c v drugi polovi-s« jella’,k° ie bilo sadje še zeleno, leto f!0i.av'la na njem kakor vsako sa<lje V*tna bolezen, zaradi katere A t ’ P°sebno pa jabolka gnijejo. *eo n' brušfcam in češpljam bole-<lrevee Pr'zanaša. Sadje gnije že na Lot mU' Gniloba se pojavi najprej dalje riava pičica, ki se čim Ves sMr!: tal'0 da plod nazadnje ve preeRniie in odpade. Steljka gli-Ne raSe ves p'<x*• g®*50 ^a P°riavi.
^ vs' Plotlov'' marsi-j" Po.?- s’' se še na veji naguba is, o ' Značilno pri tej boiezn!
.bole
36 na gnilem plodu, kakor
Mfipih z®n ta njem širi, v koncen-doro krogih pojavljajo majhne si-P>So blazinice. Te blazinice ve, f^1', drugega kakor plodišča gll-bioi ater'b se bolezen potem Si-
g	na druge plodove.
•° gliva11' I?ravimo gniloba. Lovzru a ]° Men'r-	'° znailstveT|iki imenuje-
^io j2 1 l|a ^'crigena, ki jo prena-dovi	eta v leto 'ravno gnili plo-
^io n a nai odpadejo ali pa osta-,<ir Posiiš-le'!lesil1 in 56 zgrbančijo Meni,.. ■,° rnum‘ricirajo).
JJapada 'ije veo- Menilija fruefigena 0 'Udi *'?se*3no jabolka in hruške.
M r>lie. sHv0 Sadic in ce'° bur'e'
■n breskve napada
> i ts«.
C"1*
'a itd m...
avi D_',.Nl1hov u’inek je isti: Plo-
marelice Menilia
>e n. guijejo m a eK 'e ,sn :
'balo ^ed seboj se bolezni
C 'e znaikMiei° p0 obliki' Sadiar'
v"	Ten!lia cincrea' ki na'
' ie' da ■ Ta se n3?,° Siri- D°-
,e 'e ena nagnita češ-
plja v zaboju, pa se gniloba razširi v nekaj dneh že na vse naj bližnje zdrave plodove, ki se sprimejo in segnijejo. Ce jih ne bi takoj odstranili, bi segnile še ostale češplje v zabojih. Letos bomo sadje gotovo pošiljali zelo daleč. Zato bodo morali sadjarji skrbno paziti, da v zaboje ne bodo stavili nagnitega sadja.
Jabolka in hruške ne napada samo rjava gniloba, marveč tudi črna, zaradi katere postane ves plod prav močno črn. Jabolka trpijo za to boleznijo zlasti v vlažnih legah. Nekatere vrste so tako malo odporne, da
Zakaj prašič rije
Ako prašič rite in govedo gloda jasli, je znak. da živali primanjkuje apnenca. Te snovi navadno primanjkuje zlasti v prašičevi krmi in zato prašiči kaj radi rijejo in iščejo v zemlji. Ljudje, ki si tega ne znajo razlagati, stavijo takemu prašiču obroček v nos, da mu onemogočijo ritie. S tem obvarujejo svoje Meve pred razdejanjem, živalim ni škodijo, ker jim odtegnejo še ono malo fosfornega apna, ki bi ga žival našla v zemlji. V h’evih, ki imajo tla iz betona, pa prašiči že tako ne morejo riti; s*e!jo prevrže-jo in pomendrajo. V takem primeru je edino pravilno, da prašičem in tudi drugim živalim redno polagamo tako krmo, ki ima dofvnlj fosforna kislega apnenca. To dosežemo s tem, da zemljišče gnojimo z gnoiili, ki vsebujejo to snov. Taki gnojili sta super-fosfat in Thomasova žlindra.
ostane jn dozori na drevesu le malo zdravih plodov. Da se bolezen ne bi prenašala, je potrebno odpadle gnile plodove in tudi take, ki so še na drevesu, sproti pobrati in sežgati. Pr, nas je nesrečna navada, da jih pomečemo na gnojišče in na kompost. Bolezen se bo naslednje leto nedvomno povrnila, ker glivic nismo uničili.
Vse gnilo sadje je treba uničiti
Tudi po shrambah se pozimi, zlasti pa jeseni nabere mnogo gnilega sadja. Tudi to sadje je treba odbra-ti in ga sežgati. Nekaterim se zdi to delo odveč, toda če hočemo preprečiti bolezen, ni druge pomoči. Ravno zaradi gnitja imamo pri' nas lefo za letom ogromno škodo. Zato naj se noben sadjar ne ustraši truda in naj redno pospravlja ter uničuje gnile sadove. Saj ni treba opravljati to delo dan za dnem. Dobro bo, če ga opravimo enkrat v tednu. Glavno pa je, da se plodovi ne posušijo in ne porazgubijo v travi ali na njivi. Mnogo bi lahko pri fem koristil, otroci Na ta način bomo hkrati uničili tudi druge škodljivce, ki bi drugače naslednje leto prav tako povzročili veliko škodo
Plodišča glive so tudi na mladikah. Zato je treba tudi bolne mladike sežigali. Prav bo, če bomo jeseni tudi shrambo dobro ožveplali, še preden bomo v njej začeli sadje shranjevati.
Dr. Danilo Kuštrin
Zatirajmo
kapusovega belina!
Ta čas poletava nad vrtovi in zelnikih in poljih kar mnogo belih metuljev. Ti metulji (kapusovi belini) odlagajo svoja rumena jajčeca v skupinah na spodnjo Ustno stran kapusnic. Ko se iz-jajčec izležejo goseničke, začno objedati kapusniče in jih obžro neredko tako temeljito, da ostanejo od njihovih listov le gola rebra.
Vsako leto imamo 3-4 pokole-nja. Torej se gosenice po trikrat zaredijo. Da še pravočasno preprečimo škodo, moramo začeti take) zatirati zajedalcc. Cešče preglejmo zelnike in uničimo jajčeca. ki jih najdemo na spodnji strani listov! Enako zmastimo komaj izlegle gosenice, ki se pojavljajo v skupinah.
Ko so se doraščajoče gosenice že razlezle po listih, jih uničimo s kemijskimi sredstvi. Napadene zelnike poškropimo s kakim nikotinskim pripravkom, n. pr. z nikotinskim sulfatom v 0.2 % vo. deni raztopini (v 100 litrov vode zmešamo 200 gramov nikotinske ga sulfata) ali s tobačnim izvlečkom v 3% raztopini ali s poksi-nom v 1% raztopini ali tudi z ni-koprenom v 0.15% raztopini. Izvleček kvasi ie rabimo kot škropivo v 0.2% raztopini. S katerim koli pripravkom, škropimo, moramo to storiti tako. da gosenice s škropivom zadenemo in zmočimo, ker bo le tedaj učinek zadovoljiv. Kot škropivo lahko uporabimo tudi apneni arzenit v 0.4% raztopini, vendar pa zadnjikrat vsaj 4 tedne pred sekanjem zelja, da se strupeno škropivo v tem času izpere z rastlin. Zaprašitev napadenih kapusnic z DDT pripravki izvrstno učinkuje. Dobro služi tudi zaprašitev z živim apnom v jutranjih urah, ko ie padla rosa.
(Fo »Umnem kmetovalcu«.)
Kako bomo preživih
našo živino preko zime
(Nadaljevanje in konec) Mnogo si lahko pomagamo z listjem z okleščenih vej raznega drevja — frodelom. Najbolj prihajajo za to v poštev jesen, divja češnja, javor, brest, topol, lipa, hrast, a-kacija, v sili bukev, gaber, leska. Nasekane veje je treba tako posušiti, da ostane posušeno listje zeleno. Frodel sme ostati na soncu le nekaj ur, da listje ne ovene. Potem ga je treba spraviti v senco, in sicer kar v skedenj ali pa na senik. Ni nevarnosti, da bo listje splesnilo, ker povezane veje niso tako goste, da ne bi mogel trak
uporabljali za krmo. To so vinske tropine. Te vsebujejo tolika hranilnih snovi (škroba, sladkorja in beljakovin), da jih lahko primerjamo srednje dobremu senu. Goveji Živini lahko pokladamo večjo množino vinskih tropin in nič naj nas ne skrbi, da bi ji škodovale. Treba je le živino privaditi na to krmo (v ostalem velja to priporočilo tudi za druga nadomestna krmila). V nobenem primeru živine ne smemo krmiti samo s tropinamf. Ravnajmo se po sebi! Človek se naenkrat preobje tudi najboljše hrane, če jo mora jesti dan za dnem.
Najboljša molzna krava na svetu s produkcijo 16.660 kg mleka in 604.95 kg masla na leto
prodreti do listja. Kar se tiče krmljenja s svežim ali suhim listjem, moramo vedeti, da živini ne smemo nikoli pokladati samo listje.
Trtne rozge in listje
Trtne rozge (enoletne mladike) in trtno listje so dobre za krmo, čim potrgamo grozdje. Paziti pa moramo, da dež izpere ž njih različna škropila, posebno škvlljive arzenate, preden listje ali rozge poberemo s trsja. Rozge in trsno listje se posebno dobro obnesejo, če jih zmešamo skupaj z zadnjič omenjenimi krmili. Listje lahko osolimo z 2 do 3 kg soli na 100 kg suhega listja. Skisano listje živina *-ada žre. V jeseni se po naših njivah in travnikih rada razpaseta osat in muhvič. Živina jih neposredno ne mara; v silosu se skisata in postaneta prav dobra in tečna krma.
Divji kostanj in sadne tropine
Divjega kostanja pri nas še nin-če ne jemlje v poštev za krmo. Na soncu ali pa v peči posušen postane dobra in redilna hrana za vso živino. Treba ga je oluščiti in stolči. Kostanj potem namakamo dva dni v topli vodi, ki jo nekajkrat odlijemo. Na ta način se kostanj iznebi vse svoje grenkobe. Ne smemo pa uporabljati preveč kostanja hkratu, ker povzroča zapeko (vsebuje namreč večji odstotek tanina.) Kravam ga lahko posiadamo do 5, svinjam do 6, ovcam do i kg dnevno, konjem take krme ne ^me mo pok'adati.
Tudi sadnim tropinam 'jud.e vse doslej niso pripisovali večjega pomena. Sveže tropine pa ;o vsaj toliko vredne kakor n. pr krmilna pesa. Suhe tropine lahko primerjamo z dobro vrsto sena. F'okvar lene in kisle tropine so živini škodljive. V poštev torej prihajajo suhe ali pravilno kisune tropine. Suhe sadne tropine so posebno priporočljive za molzne krave. V primeru da tropin ne moremo posušiti, jih dobro stlačimo v sode ali v jame, kjer se okisajo, in 'ib nato pozimi lahko pokladamo goveji živini in prašičem.
Ne smemo pozabiti, da imamo na Tržaškem ozemlju -nnoso krnvl, ki jih vse do danes zlepa nismo
Spočetka pokladamo živini po 1 kg tropin na dan, pozneje vedno več, vse do 4 in 5 kg. Živina tropine najbolje izkorišča, či jih ji pokladamo v rezanici ki ji po možnosti dodamo nekaj otrobov ali tropin. Tropine pred pokladanjem poparimo z vrelo vodo.
Ne bomo navajali še vseh drugih krmil, ki bi prišla v poštev v taki stiski, kakor jo ta čas preživlja naš kmet. Eden ima lahko več slame, drugi več tropin. Eno pa naj velja za vse: Mislimo že sedaj na zimo! Ne zametujmo nobenega izmed navedenih krmil! Shranimo skrbno in pravilno tudi manj vredno krmo za slabe čase!
ZANIMIVOSTI
UMETNO SVILO — rajon — pridobivajo iz lesa. Stara Jugos’avija je kljub vsemu lesnemu bogastvu troši'a težke milijarde za uvoz te tkanine iz Italije, ki ima sorazmerno madb gozdov. Sedaj imajo v Jugoslaviji v načrtu tudi produkcijo umetne svile. Tovarno za umelno svilo bodo zgradili v Sloveniji. V štirih letih bo izdelala štirikrat toliko umetne svile kakor je je Jugoslavija uvaža'a pred vojno.
SLADKORNA PESA ima v nekaterih severnih predelih Slovenije sijajne pogoje za dobro uspeva-nje. Kljub temu je norala dežela doslej uvažati okrog 1400 vagonov sladkorja na leto. Sedaj py v Sloveniji že pridelujejo velike množine sladkorne pese. V kratkem bo zgrajena tudi prva slovenska sladkorna tovarna. Kmetje bodo na la način ne samo ugodno prodali pridelek, marveč bodo imeli velike koristi tudi v živinoreji, ker jim bo ostajalo pesno listje ki je v pozni jeseni izvrstna krma. Poleg tega pa jim bo tovarna vrača'a sveže ali suhe pesne rezanice. ki so prav tako od'ična krma za jovejo živino in še posebej za molzne krave.
V MAKEDONIJI ozušujejo Stru-miško polje, kjer bodo pridobili 10.000 ha zemlje. Se letos bodo pričeli osuševati tudi Pelagonijsko polje, kjer bodo pridobili 30.000 ha zemlje. Ostalo pa bo še 40.000 ha zamočvirjene in 80.000 ha zaradi poplav neizkoriščene zemlje.
Čas je( da cepimo
sadno drevje v »speče oko"
Imenuje se cepljenje v »spete oko«, ker požene cepit (oko) Sele naslednje leto. Najbolj prikladen fcas za cepljenje je od sredine julija do septembra, v času ko je drevo šotno in se drevesna skorja lahko loti od lesa.
Cepljenje v »spete oko« je najbolj enostavna in ekonomična cepitev. Prvi pogoj za uspeh je kakor pri vsakem cepljenju sorodnost podlage in cepita. Preden se odletimo za cepitev, si moramo biti na jasnem, kako bomo vzgojili sadiko (v piramidi, pokontnem kordonu, s srednjim ali visokim deblom). Upoštevati moramo obenem podnebne in talne razmere.
Kakšna naj bo podlaga
Ce mislimo n. pr. hruške vzgojiti po sistemu pokončnih kordonov ali ji želimo dati katero koli drugo nizko obliko, moramo vzeti kutino za podlago. Za visokodebelnate oblike sta edini podlagi divja hruška, vzgojena iz pešk divjega sadu. Najboljša in najbolj odporna podlaga za jablano je lesnika. Ce pa želimo dati drevesu nizko obliko, vzamemo za podlago dušen (dolcigno) ali paradi-ževec. Marelico cepimo na divjake, cimber ali mandelj. Visokodebelnate Češnjo vzgojimo na divji Češnji. V revni in plitvi zemlji (Kras) vzamemo kot podlago za Češnjo ra4e!jiko (Prunus Mahaleb). Češplje (slive) razmnožujemo navadno s poganjki iz korenin. Do plemenitih vrst slive pa pridemo edino le s cepitvijo. Podlaga za breskev je v kameniti in siromašni zemlji mandelj. V dobri zemlji je za breskev najboljša podlaga breskov divjak, ki se je razvil iz divje in pozne vrste.
Kako ravnamo
pri cepljenju
Predvsem izberemo cepiče izmed najbolj razvitih enoletnih sadik, ki jim takoj odrežemo vse listje. Pri oCesu (cepiCu) pustimo del peclja. Za cepiče ne smemo nikdar uporabiti nerodovitne in okužene poganjke. Cepiče režemo tik pred uporabo. V primero, da si moramo nabaviti ce-piCe nekaj dni prej (recimo, da jih moramo prinesti iz oddaljenih krajev), tedaj jih moramo shraniti v vodi alj pa jih oviti v mokre cunje. Uporabimo le najbolj razvita srednja očesa! Oko odrežemo z ostrim cepHnim nožem v obliki ščita. V les ne smemo zarezati pregloboko. Ko si na ta način pripravimo cepiCe, urežemo na gladkem mestu podlage približno 10 cm od tal zarezo v obliki Črke T. Vodoravna zareza naj bo dolga 1 cm, pokončna pa 2 do 3 cm. Po tej enostavni operaciji previdno dvignemo skorjo pri zarezi in vložimo vanjo cepiC (oko), ki ga držimo za listni pecelj. To je treba opraviti zelo previdno in kar najhit-
reje. Nato privežemo cepič z rafijo. Zunaj naj ostane le speče oko s pecljem. Po 10 do 15 dneh že spoznamo, ali je cepič prijel ali ne. Pri uspelem cepljenju pecelj odpade,
čim se ga dotaknemo. Pri neuspeli operaciji se pecelj posuši in se čvrsto drži očesa.
Prednost takega cepljertja
Velika prednost cepljenja v speče oko je ta, da se lahko ponovi, vse dokler je drevo sočno. Cim oko spomladi požene, moramo vež prerezati, podlago pa odrežemo približno 10 cm nad cepljenim mestom. Paziti moramo, da nam poganjka veter ali ptice ne polomijo. V ta namen privežemo cepič i- »čepu«.
Cepljeno oko požene večkrat že v istem letu, posebno če smo prezgodaj cepili ah pa Ce smo odrezali vejo nad cepičem takoj po cepljenim Tega pa se je treba zelo varovati, ker poganjek ne more dozoreti v istem letu in se pozimi posuši. Divji poganjek nad cepičem moramo odrezati šele naslednje leto. Cepiti pa je treba Cim bolj pozno, vendar še zmeraj pravoCasno, dokler je namreC drevo še sočno.
Dr. F. ].
Sedaj je treba skrbeti
za semenski krompir
Krompir je glavna hrana delovnega ljudstva. Lahko rečemo, da je rešil lakote in smrti milijone ljudi v tej vojni. Krompir sadijo pri nas povsod in tudi povsod dobro obrodi, če ni suše ali kake druge nezgode. O pomembnosti te rastline nam jasno govore številke:	Na Primorskem
pridelajo na približno 24.000 ha zemlje letno do 2 milijona stotov krompirja. To je visoka produkcija, ki bi jo pa lahko še dvignili, Ce bi krompir gojili boli racionalno.
Vrste krompirja
Poznamo več vrst krompirja. Višje lege zahtevajo svoje, obalni pas svoje. Goriška in koprska okolica potrebujeta zgodnji krompir: zgodnji holandski, zgodnji koprski in zgod-
kmetom preskrbovati zgodnji holandski krompir ali pa bo treba domače zgodnje vrste prevzgojiti.
Kako ga prevzgojimo
Kaj pomeni prevzgojiti krompirjevo seme ? Odbrali je treba za seme najboljši domači zgodnji krompir, ki ga gojimo že več let v enem if istem kraju, in ga saditi v legah nad 600 m visoko nad morjem. Krompir pošljemo tako rekoč za eno alj dve leti na letoviSCe. Tam se ojači in postane bolj odporen proti boleznim, tako da ga lahko spet uporabimo za seme v nižjih legah.
V ta namen bi morale naše kme' tijske zadruge v obalnem pasu (Mij Ije, Koper, Izola) že sedaj odkupit* večjo množino semenskega krompir'
Napake in bolezni vina
(Nadaljevanje in konec)
V zadnji Številki naše Kmetijske priloge smo opisali nekoliko napak vina. Danes bomo govorili nekoliko o zavrelici (bersa). Ta bolezen se pojavlja posebno v slabih letinah, zaradi slabega kletarenja in pri vinih, ki imajo nizko alkoholno stopnjo. Ker je bolezen nevarna posebno v naših juinih krajih in nam povzroča veliko škodo, moramo spomladi in poleti zelo paziti, da preprečimo njen razvoj. Vino, ki zboli za to boleznijo, se v zelo kratkem času spremeni v črno brozgo, ki n,- uporabna in je zdravju škodljiva. V ostalem ima fudi rnbšpn okirs da ie ni mogoče piti. Vino -počrni Se v sodu, vsekakor pa, ko pnae v dotiko z zrakom. Bolezen napada bela vina (rdeča vina le redkokdaj). Barva postane rumena in vino kalno zaradi tega, ker se ogljikov dvokis, ki se razvija pri razkrajanju vinske kisline, ne sprosti, ampak ga vino vsrka. Ce nekoliko takega vina v kozarcu močno zmešamo (stolčemo), se vino močno speni. To se zgodi, ker je vino nasičeno z iveplenim dvokisom. Vino v sodu ob primerni toploti zavre, tako da začne uhajati iz soda pri vehi, včasih tudi skozi doge. To je Se viden znak zavrelice.
Ko bolezen opazimo, si moramo takoj nabaviti za vsak hektoliter vina 20 gr kalijevega sulfita ali meta-bisulfita, ki ju dobimo v vsaki mi-rodilnici (drogeriji). Ta prašek raztopimo v mlačni vodi v dobro zaprti steklenici. Tekočino vlijemo v sod in sod dobro zamašimo. Žvepleni dvokis, ki se razvija iz imenovanih soli (kalijevega sulfita ali metabi-sulfita), zavrelica takoj ustavi. Vino se umiri in se začne čistiti.
Dobro je, da čiščenje pospešimo s tem. da vino, ko se umiri, čisti-
z. a, re x e v\ck
-	i
4-"
cc 1 ji o
jan cg|ji<
M
lir
m

e 1 a c i* | <x |a
1 X v/ r <i w o.
mo še s špansko zemljo (ierra d’l-beria). Pri tem ravnamo takole: Na vsak hi vina vzamemo 60 do 200 g španske zemlje v kosih, (mnoSina je odvisna od večje ali manjše gostote vina). Določeno količino španske zemlje nasujemo v lončeno posodo in dolijemo čiste vode, da se zemlja popolnoma razmoči. Nato vodo odlijemo in zemljo dobro premečkamo, ter jo stavimo v večjo posodo (brento), v katero prilijemo nekaj bolnega vina in ga dobro zmešamo s špansko zemljo. Mešanico prelijemo v sod z bolnim vinom, v katerega smo nekaj dni prej stavili bisul-fit. Sod zamašimo. Vino se v 6 do S dneh popolnoma očisti.
Ko je vino kristalno čisto, ga moramo pretočiti v zdrav in čist sod. Pri pretakanju dodamo vinu 20 do 50 g vinske ali limonine kisline. Nje rnnolina je odvisna od bolj ali manj razvite bolezni.
jole Gortan
nji labinski (Precoce d’Albona). V višjih legah sta se najbolj obnesla: Ida (Kamnik) in Rožnik. Izkušnje so pokazale in o tem so si vsi naši kmetje na jasnem, da je treba seme vsako tretje ali četrto leto izmenjati.
Pravilno je da je seme iz severnejših krajev ali iz višjih leg. O tem so si edini tudi kmetje po drugih krajih. Italija n. pr. uvaža semenski krompir iz NemCjje, Nizozemske, Belgije in Češke. V bodoče bo treba koprskim in goriškim
Dobro bo prezimil
ja in ga spomladi po dogovorjeni ^ ni oddati n. pr. tolminskim in P°' stonjskim zadrugam pod pogoje*^ da bi lahko v naslednjih letih odK*1 pile od njih določeno množino n0” vega krompirja.
0 o ^ G
g a ^ o
A O3 O
Razni mikroorganizmi (600 krat povečani): A - zavrelična glivica v vinu (neredne oblike stanic), B - črna kletna plesen, C - zavrelična' glivica v borovničevcu.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
P. J. iz P.: S kakšnim sredstvom bom najuspešneje zatrl u-ši pri govedu?
Odgovoi-: Ce je goveja živina u-šiva, je to znamenje, da jo le malo ali nič ne snažite. Z rednim in dobrim snaženjem najlaže zabra-nimo ušivost živali.
Da zatremo uši in vse gnide (jajčka), si nabavite lizol, kr,1 ... ali pa Uzoform, ki jih dobite v vsaki drogeriji. Napravite si doma 3% lizolovo (kreolinovo ali pa lizofermovo) raztopino (30 gr na 1 liter mlačne vode). Nato ostri-žite mesta na živini in sežgite o-striženo dlako. Vsa ostrižena u-šiva mesta namažite oziroma dobro izmijte s pripravljeno raztopino in to ponovite po 5 dneh, če je še potreba.
T. O. iz K.: Moje krave so dobile lišaj. Kako naj ga odpravim?
Odgovor: Krave so dobile lišaj, ker niso bile čiščene, okrtačene. Ako je lišaj pri kravah vlažen, tedaj kupite v lekarni dermatol, s katerim jih namažite! Ako imajo krave suh lišaj (že podoben grintam), potem je najboljša cin-kova mast.
Zdravljenje lišaja ni enostavne in zato bi svetoval, da vprašate živinozdravnika za svet. Na vsak način odsvetujem uporabo navadne vode za spiranje, ker je voda strup za lišaje.
D. K. iz Z.: Moja krava je imela do nedavna zelo velik tek,, sedaj mi zelo malo je in se suši. Kaj je vzrok in kako naj odpo-morem?
Odgovor: Točno ne morem ugotoviti, kaj kravi manjka. Zmanjšan tek je navadno znamenje želodčnega katarja, ki ga je krava dobila spričo prevelikega napora itd. Dajte ji med otrobi malo encijana — drobno zrezane korenine — ali pa kupite v lekarni zmlet encijan. Ugodno vplivajo tudi brinjeve jagode. Ako ne bodo pomagajo navedena sredstva, vprašajte za svet živinozdravnika.
DOBRE NOVICE
V	GORIŠKEM OKRAJU sklepajo kmetovalci z naprozami pogodbe o odprodaji prostovoljnih presežkov žita in krompirja. V prvih dneh je bilo na ta način oddanih zadrugam nad 1300 stotov krompirja in nad 200 stotov koruze.
V	VOJVODINI se je organizirala mladina po pionirskih oddelkih za pobiranje klasja na njivah, kjer so pšenico že poželi. V . -čnju v Banatu naberejo pionirji po 100 kg pšeničnega klasja na dan. Računajo, da bo 6600 pionirjev nabralo samo v enem okraju na ta način 20 vagonov pšeničnega klasja.
Kako ga odberem0 za seme
Kaj pa nam je storiti, da si že prihodnjo spomlad zagotovimo / stno množino semenskega kromP1* ja? Se preden krompir izkopli6111?' moramo pregledati naše nasade _ že po rasti krompirjevice (nadze*11 nega dela rastline) ugotoviti, ka<e^ rastline so bolj, katere mani , ne protj različnim boleznim, ih v, je še važnejše, proti škodljive'® vplivu suše. Ob vsakem najbo!'-"’<\ grmičku vtaknemo v zemljo koli za znamenje, da je gornji (nadze ni) del rastline močan in zdrav- ( Večina kmetov gpravlja krotnp"^, temne in često vlažne kleti ali zemne luknje. Semenski krothP^ pa je treba do saditve hraniti v ^ hih in zračnih prostorih, nikakor v popolnoma temnih. Vlaga >h ^ manjkanje zraka povzročata p'60 in prezgodnje kaljenje.
Kako ga shranim0 do spomladi
Na najboljši način hranimo pir na policah ali pa v lesenih z* ^ jih, ki merijo 60 x 40 x 10 <'n1,'tj1i|t zaboji morajo imeti na vseh h ^ vogalih po 10 cm visoke podst^ ^ tako da lahko položimo po v® .^i bojev enega na drugega. *0.5ti temperatura v shrambi ne snte t ^ pod ničlo. Na policah ali v ^ naj bodo očesa na krompirju 0 ^jii na navzgor. Ce bomo na t’11 pf prezimili krompir za seme, ht* ^ bodo zrasli dolgi, beli P08a,nG<l|,’ izčrpajo moč semena, temveč ° bil krompir kratke, zelene i® ne poganjke.	. po
Mesec dni pred saditvijo h'1 fo' shramba popolnoma razsvetli6® jo iit plota v shrambi naj ne bo V0^	1-1
ne nad 15 stopenj C. Da kro*11^ ytč ovene, ga večkrat poškropi1®'’ p i do. Pred in med saditvijo t®01'^ (fi krompirjem ravnati previdno« ^{it ne poškodujejo kali. Na ® jg ^ pripravljeno seme bo dozore'1’ pf'
20 dni prej kakor seme, ki »
pravimo šele ob času sad>t,ve P /•
Dr-
Bolgarsko ljudstvo gradi
svojo novo tehnično in duševno kulturo
Kakor Jugoslavija doživlja tudi Bolgarija ta leta silen razmah vse-ga svojega gospodarstva. Domovinska fronta, ki je bila ustanovljena jul. 1942., ko je radijska postaja bolgarskih borcev protj fašizmu ln okupatorju objavila njen pro-grain, je izvedla hkrati z borbo za osvoboditev dežele tudi družbeno revolucijo, ki je bila dovujevana ,• sept. 1944., na dan osvon iditve. ristega dne je Bolgarija stopila na n°VP pot za lepšo bodočnost. Prodani domovinske fronte veli, da Je družbeno gospodarski napredek osnova njene politike.
Stara Bolgarija je bila zaosta-a kmetijska dežela s 6,7 milijona P^Blvalcev, v kateri se je okrog ^ ljudi preživljalo s kmetij-■ Vom. Toda pogoji ra industriali-^acijo in elektrifikacijo dežele so oi in zato gre razvoj Bolgari-o skoraj po is tj poti kakor razvoj goslavije. Bolgarija si je pripra-j t? SVoi dveletni načrt. Dve-Postela ljudska stvar po j. S.u8i sindikalnih organizacij, ki d danes okrog četrt milijona ^in°Vn'B Ijudj in bolgarske mla-
Stiri velika dela
ie i P^*301- demokratične mladine Bar i s m°biliziral velik del bol-de *e. m*adine. V delovne briga-iavj6 lnesto predvidenih 35 prida * 0,80 ^‘so^ mladincev. Ta ogrom-t>W, inska biMgada »Georgija bat-!- va<< se ie razdelila na pet Zal;'1 Jonov, ki so vsak zase previl. (VeV'te naloge.
kmU ali°n Btrista Boteva gradi 52 ?rogo Volujak—Pernik. Na tej milj.1 lnora prekopati v celoti 1.4 bit; )?n.a kub. metrov zemlje, pre-'344 ri Prodore, najdaljši je dolg listov zgraditi 38 mostov in pro-
klanU8* Bataljon gradi »Mladinski m>„ ec<<’ 32 km cesto preko težav-scV(, Sorskega grebena iz južne v trebano vB°'?arijo. Vsekati ga je Če|0 -v kivo skalo. Delo se je pri-tos ,ani. Pozimi je počivalo, le-kon^,.* 01"® b‘ti klanec dograjen. Tz-kbb * n odo morali v celoti 700.000 tddi i0 sa‘nega kamna in zgraditi daljM predor.
?r!>di
pH bataljon Vasila Kolarova
največji jez »Rostroj« na re-
li • •
Vi,^, s‘oi. Jez bo dolg 308 metrov, 2žo n ..7,In- Za njim se bo nabiralo ko ‘“ionov kub. m vode, katera bi, ‘--Bova!3 veliko elektrarno z 'ato/p1^08^0 5 milijonov k\v ur na l''akai-° eg tesa bodo s to vodo na-Og).'.. tisoč hektarjev zemlje. JKop-f1 Bataljon gradi podoben jez ko do]111^01' Pri Kazanluku. Ta jez bn 5 8°B metrov in visok 42 m ‘Mr,,, zadrževal 140 milijonov kub. i 'b n v°de- ®d jeza bo šel 6 km 'Bto,.!, rpdor do treh hidrocentral. I''ilij0n zmogljivost bo znašala 63 "1aka];OV kw ur, Z vodo bodo na-?Plblje nadaljnih 35 tisoč heklariev
Dimitrovgrad Na,Ponos mladine
Sab^6,.116!0 Pa ie Pripadlo pe-j'asl0 j,81 ionu, ki gradi celi novo o t>skeo3'niltrov«rad ob vznoži t Ro-< °s b , gorovia- Dimitrovgrad je Ml, b “‘carske mladine. Mesto bo
B»iboBateueKkotline- V njej ie eno Bni Sl^ ^ežišČ Črnega premo-
t' ‘	V mestu bodo vsre-
s^antavJ1 tovarno dušika, veliko Mirani °’ ve'i'<:o tovarno za k( n-b^traVr,^ sad.ia in sočivja ter dve
skia,i°B	k' M bo cPravil
d>» Ogro,. lada sarda«, bc dejan-bi^ava nr n,°' s°dan!a do-a je iSt*. ^krbela 730 tis.JS ton oe-ia ^bov	kub- m ‘esa, 300
J^ov V dakov in 1 milijon kv.
steki
5 . < r,.;,.. - a- Uvoziti bodo mo-nvi in b,.|lJOna metrov vodovodnih
“ u”! ^
Va '°Plotna centrala .M,,,"® Balkanu
prpbnitrov8rad šteje okrog V 50 t;lvalc«v, v petih letih ®4t>, jj. soč, poleg cementarne 0 Pričela obratovati
9. septembra 1.1. pospešeno gradijo veliko stanovanjsko naselje, ki se bo vanj vselilo že v kratkem 4 tisoč delavcev s svojimi družinami.
22. junija so položili temelje kalorični elektrarni v Sofiji. To bo hkratu tudi toplotna centrala, ki jo imenujejo TEC (toplo-elektriee-skata centrala) »Nadežda«. Uporabljala bo premogovni prah perniškega premogovnika. Po vodovodnih ceveh bodo speljali iz nje paro s temperaturo 140 stopinj Celzija za ogrevanje stanovanj in gospodinjstva v .vsej Sofiji. Ogrevala bo stanovanja od 12 do 13 tisoč temperaturi minus 20 stopinj Celzija.
Bolgarska industrija
V ostalem bo znašala proizvodnja bolgarskih elektrarn do leta 1960. okrog 3 milijarde kw ur na leto. Zdaj je sorazmerno še majhna. Lani so imeli v Bolgariji 44 hidrocentral, 16 kaloričnih elektrarn in 555 elektrarn na Dieselove motorje s proizvodnjo 440 milijonov kw ur. Letos se bo proizvodnja povečala na 580 milijonov. Zgradili pa bodo še 18 hidrocentral in 14 kaloričnih elektrarn z zmogliivost-jo 250 tisoč kw ur.
S pomočjo Sovjetske zveze bo Bolgarija razvila tudi svojo težko industrijo, za katero ima dežela podane vse ugodne pogoje. Lani so pridobili v Bolgariji 3.5 milijonov ton premoga, letos ga bodo 4.5, leta 1955 pa 6 milijonov ton. Pridobivali pa bodo vedno več železne rude, lignita, mangana, bakra, svinca, kroma itd. V okviru dve-letke bodo zgradili plavže za elek-trometalurško predelavo rude z zmogljivostjo 6 tisoč ton ter jeklarne in valjarne. Ze letos bodo izdelali 2.400 ton litega, 2.800 kovnega in 800 ton valjanega železa. Podani so tudi pogoji za razvoj petrolejske industrije. Sorazmerno d obrt) je razvita živilska industri-
ja, ki ima že sedaj 127 tovarn za konserviranje sadja, sočivja in mesa. Se letos bodo dosegli produkcijo nad 21 milijonov kg konserv. Bolgarske predilnice so vroiz^Gdle lani 13 milijonov kg preje in 83 milijonov kg bombažnih tkanin. Tudi ta produkcija se bo še znatno povečala. V solarnah v Burgasu bodo letos pridobili 45 tisoč ton soli.
Zadruge
in agrarna reforma
Bolgarsko zadružništvo !e močno razvito, centralna zadružna zveza je razdeljena na 10 zvez, ki šteieji. skupno 1782 zadrug z 1,3 i lilijona člani. Dvigu kmetijstva je v veliki meri pripomogla agrarna reforma. V Bolgariji odpade 116 prebivalcev na 1 kv. km obdelane zemlje. Da bi odpadlo na vsakega posestnika od 3 do 4 hektarje, bi bilo treba 1.24 milijona hektarjev zemlje. Do sedaj je bilo 600 tisoč hektarjev v rokah malih posestnikov. Z agrarna reformo so jih pridobili nadalj-nih 320 tisoč. Ostalo bodo pridobili z melioracijami. Poleg tega pa bo treba vse kmetijstvo racionalizirati. Letos so se v Bolgariji pojavili prvi kombajni. Bolgarija ima ta čas 453 kmetijskih obdelovalnih zadrug s 45.000 člani in 180 Msoč hektarjev zemlje.
Sadovi gospodarskih prizadevanj bolgarskega ljudstva Pa se kažejo tudi v demokratizaciji njegove kulture. Število šol, učnih moči in dijakov naglo narašča. Naklade časopisov in knjig so se silno dvignile. Pomnožile so se kulturne ustanove. Pred tremi leti je imela Bo pa-riia 4. sedaj že 10 državnih gledališč, takrat 2 sedaj že 7 muzejev.
Tako zavzema Bolgarija med slovanskimi državami častno mesto po svoji ustvarjalni dejavnosti in pomenu za ves progresivni svet.
(Po »Ljudski pranici«)
Razvoj sovjetske petletke
Centralna statistična uprava sovjetske načrtne komisije je pred kratkim objavila podatke o rezultatih dela v okviru sovjetske petletke, ki je bilo opravljeno v prvi polovici tega leta. Sovjetski delavci so izpolnili načrt v obsegu 103%. Podatke, ki jih je objavila statistična uprava, primerja z rezultati dela, opravljenega v prvi polovici preteklega leta.
V	tej primerjavi se je dvignila bruto produkcija vse sovjetske industrije v drugem trimesečju tega leta za 15%, produkcija tekstilne in lahke industrije zg 29%. V kmetijstvu sp povečali površino kmetijskih kultur za 8 milijonov hektarjev. V prometu je bil dosežen napredek za 35%.
V	letošnjih prvih šestih mesecih je pričelo obratovati več novih premogovnikov 8 kapaciteto 4 milijone ton premoga na leto, 3 visoke peči s kapaciteto 920 tisoč ton litega železa, štiri martinovke s kapaciteto 415 tisoč ton jekla, 21 turbin za električne centrale s ka-
paciteto -240 tisoč kw. Zmogljivost cementarn se je povečala za 406 tisoč ton, v tekstilnih podjetjih je pričelo obratovati 154 tisoč vreten za prejo. V celoti so zgradili novih stanovanjskih prostorov na površini 1.8 milijona kv. m.
Zadružna trgovina se je v zadnjem polletju silno razvila. Njen blagovni promet je dosegel samo v drugem trimesečju tega leta 5 mi-Ijard rubljev. V prvi polovici leta so o.tvorili po raznih krajih 19 tisoč novih prodajaln in 3 tisoč menz. Število delavcev in nameščencev se je povečalo z 3%, plače delavcev in nameščencev za 26%.
Na ozemlju ,ki je bilo pod nemško okupacijo, so investirali v zgradbe in gradnje 4 milijarde rubljev. Bruto produkcija industrije na tem ozemlju se je v drugem trimesečju 1947 y primerjavi z 1946 povečala za 27%. Novih stanovanjskih prostorov so zgradili po mestih na površini 639 tisoč kv. m, na deželi pa so zgradili 44 tisoč manjših zgradb.
V svobodni Kitajski
i kratkim se je mudil v Juriji predsednik sindikalne svobodne Kitajske Liuningji. lovanskim novinarjem je pri-oval o napredku osvobojenih kih dežel.
bodna Kitajska šteje nad 140 ,nov ljudi, 90% jih je kmetov, ropi so ljudje malo vedeli o /em življenju, vedeli so ne-lekaj takega, kakor da skode-•iža in skodelica čaja brez orja zadostuje za prehrano kega delovnega človeka. Ki-
i beda je posledica fevdalnih
>r v katerih je živelo 60 mi-
iV* kmečkih ljudi brez zemlje,
ljudem so v svobodni Kitajski dodelili zemljo, tako da je uj s 40 milijoni srednjih kme-edai ogromna armada 10O mi->v naprednih kmečkih ljudi. :oj po osvoboditvi sc je za-
stavila ljudski oblasti na Kitajskem ogromna naloga, da razširi prosveto med ljudstvo, ki je bilo do 90% nepismeno. Mobilizirane so bile vse napredne organizacije, sindikati, mladina in žene. Zgradili so nešteto šol, bolnišnic, domov, zavetišč, otroških jasli in drugih ustanov. Glavna borba pa se je usmerila proti nepismenosti.
Kitajska beseda je zelo komplicirana. Stela je 1200 znakov, ki so se jih otroci naučili v dvanajstih letih, tako da se je lahko reklo o njih, da so pismeni. Zato .so abecedo reformirali in io krčili na 500 znakov, ki jih lahko otrok cb-vada v dveh letih. Na *cj osnovi borba proti nepismenosti sedaj u-spešno napreduje. Liuningji je izjavil, da je nepismenost v svobrd-nih kitajskih deželah sedaj ic večinoma likvidirano.
»Rusija«, najnovejša dizelelektrična ladja
Jugoslovanski stavbinci
rušijo delovne norme
Pred dnevi se je v jugoslovanskih listih pojavila čudovita vest, da je stavbinec Turčič v Zagrebu povsem na novo organiziral svoje delo, tako da so mu pomožni delavci sproti podajali v roke opeke in malto, pa je v silnem tempu v eni uri dovršil delo, ki bi ga mc-ral po normi v enem dnevu.
Njegov uspeh je napravil po vseh jugoslovanskih stavbiščih silen vtis in že je našel tekmovalce, ki so Turčiča mestoma celo presegli. V Beogradu, Skoplju, Zagrebu Pro-kuplju, Nišu, povsod rušijo jugoslovanski stavbinci norme. Organizirajo delo na povsem nove načine, dosegajo uspehe, ki bi se zdeli marsikomu malone gorostasni.
Predzadnjo soboto je doseglo tak uspeh nekaj zidarjev na stavbišču osnovne šole na Mirijevskem potu v Beogradu. Po starem načinu je zidar sam opravljal celo vrsto del. Tistega dne pa je šlo delo takole od rok: še pred sedmo uro zjutraj je bilo na stavbišču vse pripravljeno za delo. Prispela je tudi že strokovna komisija, ki je nadzirala delo po novem načinu. 6 delavcev se je razdelilo v dve skupini. V vsaki je bil mojster, ki je zidal, pomočnik, ki je razmazal malto, in drugi pomočnik, ki je podajal mojstru zidake. Ob 7, so začeli. Vsak se je oziral le predse v zid, Žarko Kosič je razlival malto, Milan Bkrbič je skrbno polagal vanjo zidak za zidakefn, Ivan Koš-njak mu jih je naglo podajal. V krogu okrog njih so se zbrali o-stali zidarji in nestrpno zasledovali delo. Nosači opeke so naglo prihajali in odhajali. Tempo dela je
Sovjetske ladje
no elektrKni pogon
V Sovjetski zvezi se je pojavila ideja, da bi električni tok uporabili za pogon ladij. Idejo so tudi takoj uresničili. Prve dizelektrične ladje na svetu so dejansko zgradili v Sovjetski zvezi in sta bila to «Sarmat» in «Vandal», ki plujeta po Volgi in Kaspiškem morju. Leta 1939. so zgradili tudi prvi dve tajki potniški ladji «Jožef Stalina in «Vjačeslav Molotova. Pred nekaj meseci sp preizkusili najnovejšo dizelektrično ladjo «Rusijo».
Strojne naprave na tej ladji so edinstvene. Sestavljene so iz 6 di-zelgeneratorjev za izmenični tok. Generatorji so različne jakosti. E-den izmed njih oskrbuje ladjo tudi v času, ko miruje v pristanišču. Vijake gonita dva velika elektromotorja. Na vožnji lahko deluje paralelno od dva do šest generatorjev. Vse glavne in pomožne naprave v strojnih oddelkih žene izmenični trofazni tok, naprave na palubi pa istomerni.
«Rusija» je doslej že štirikrat preplula Ocean. Izkazalo se je, da so strojne naprave na ladji odlične. Vsi strojni, avtomatski aparatj in pomožne strojne naprave so delovale brezhibno.
Otroška zaščita v SZ
Pred 30 leti ni bilo v Rusiji Je nobene zdravnice, danes jih je okrog. 100.000. Do revolucije je bilo
bil vedno brži, zid je vidno rastel.
Ob 8. je komisija prekinila delo in premerila zid. Skrbičeva skupina ga je zgradila 3.80, Iruga skupina Stanka Rajkoviča 3.36 kub. m; skupina Milana Skrbiča je v 35 minutah izpolnila delovno normo.
Po vseh stavbiščih Jugoslavije sedaj že tekmujejo po novem načinu. Dragoljub Golubovič in njegovi sodelavci so na domu kulture v beograjskem četrtem rajonu zgradili 3.78 kub. m zidu v eni uri.
Veliki uspehi jeseniških kovinarjev
Delovni kolektiv železarne na Jesenicah je presegel proizvodni načrt v aprilu za 8, v maju za 10, v juniju za 11%, v prvi polovici tega leta skupno za 7%. Proizvodni stroški so bili zmanjšani od leta 1945. do danes za 28%. Naravnost rekordne uspehe v zgodovini jugoslovanskih železarn je dosegel delovni kolektiv jeseniških marti-novk. V prvi polovici tega leta so pri martinovkah presegli načrt za 14%. Jeseniški udarniki in nova-torji so doslej pripravili 334 predlogov za tehnične izpopolnitve v proizvodnji. Nad 70% teh predlogov je bilo uresničenih in so spričo njih prihranili na leto po 2.2 milijona din. Znatno je olajšano delo pri strojih. Povečana je delovna varnost in zboljšane so higienske razmere. Na Jesenicah je na stotine udarnikov. Iz fonda podjetja jih je 398 prejelo že posebne nagrade.
v carski Rusiji okrog 5500 porodnišnic, sedaj pa jih je 82.800. Leta 1913. je bilo 19 otroških jasli za 550 otrok, leta 1941. nad 3000 za 854.000 otrok, danes pa je v Sovjetski zvezi nad 20.000 otroških jasli. Pred oktobrsko revolucijo ni bilo niti enega zavetišča, sedaj jih je 24.000. SZ ima danes 16.600 otroških zdravnikov. S tem da je država prevzela skrb za otroke, je znatno zboljšala socialno in zdravstveno stanje sovjetskih otrok, razbremenila pa tudi sovjetsko mater, ki se je lahko posvetila delu v raznih poklicih.
Od vsepovsod
DVE VELIKI STANOVANJSKI KOLONIJI gradijo v Ljubljani. Prva bo Ob Smartinski cesti proti Savi in bo štela 10 stanovanjskih hiš s 114 stanovanji, posebno menzo in otroškim zavetiščem, druga v Šiški s 16 hišnimi bloki in 480 stanovanji in več manjšimi pomožnimi stavbami. Pri teh delih jc zaposlenih ta čas okrog 750 delavcev in stalno po 150 do 250 prostovoljcev. V zidarski skupini na četrtem sektorju šišenskega stav-bišča sta Miha Pavčič in Anton Bernard presegla delovno normo za 265% in gradita dnevno mesto po 2,5 k uh.m kar po 6.70 kub.m opečnega zidu. Skupno znaša kredit za vse te gradnje 143 milijonov din.
JADRANSKE LADJEDELNICE V SPLITU bodo letos znatno povečane. Pravkar širijo številne ln-djedeiniške delavnice. Hkratu pa gradijo tudi delavske stanovanjske hiše. Za te gradnje bodo izdali stolpno 45 milijonov din.
HIGIENA, LEPOTA, ZDRAVJE
sadovi plavalnega športa
Menda ni potrebno obširneje razpravljati o tem, da spada plavanje med tiste športe, ki so ljudstvu resnično potrebni. Kdor ni vešč plavanja, ni polnovreden fizkultur-nik. Starši ne izpolnijo vzgojnih dolžnosti otrok, če ijm ne omogočijo zmago nad strahom pred Vodo.
Lahka atletika, nogomet, smučanje — so vsekakor športne panoge, ki nudijo človeku mnogo lepega, ki v marsičem dopolnjujejo duSev-no telesno' vzgojo mladih liudi. Vendar še niste slišali, da bi mlaa zdrav človek umrl zaradi tega, ker ni znal metati kopja ali ker ni znal skakati na smučeh. Drugače je s plavalnim neznanjem. Poletje za
poletjem beremo o žrtvah vode in svetovna statistika izkazuje, da utone letno na milijin prebivalcev 133 nesrečnikov. Tisoči otrok in odrasli, ki so našli prezgodnji konec v valovih, naj bodo opomin živim:
»Neznane plavati ne brati"
Pustite mladino v kopališča, dajte otrokom znižano vstopnino, poskrbite za nadzorstvo, učite iih plavanja! Začnite zgodaj, da se o-troci sprijaznijo z vodo še v ranih letih, ko so zelo spretni. Težko si je predstavljati, kako srečni so mladi učenci in učenke, ko splavajo in dobijo občutek varnosti v Vodi. Ni si mogoče misliti, kako velika usluga je za njihovo zdravje, če jim omogočimo urjenje in igračkanje v vodi in ob vodi, če jim omogočimo sončenje in izdatno telovadbo v obliki plavalnih gibov.
Pretresljiva je pri mladih ljudeh razlika pri plavalcih in neplaval cih. Ce jih postavite v dve ločeni skupini, boste lahko na prvi pogled spoznali skupino postavnih, razvitih, od sonca zagorelih mlad-
V drugi skupini pa boste videli šibkejše, astenične, nekam bolehne ljudi. Ce je kdo posebno neroden ali živčen, je gotovo med neplavalci. To so zadržani, nekam pasivni fantje, ki jim je vedro športa u-dejstvovanje tuje, zato pa tem bolj potrebno.
Prijetno je poleti odložiti prepoteno perilo, sezuti žgoče obuvalo in se prepustiti hladnim valovom, da te osvežijo, da te spravijo v dobro voljo. Toda kdor se nikoli ni naučil plavanja, kdor je ostal neplavalec, je izključen iz druščine tistih, ki uživalo in se utrjujejo v plavalnem športu.
K ljudski higieni spala navada rednega umivanja in vsaj tedenskega kopanja. Za ljudsko zdravje bi bilo velikanskega pomena če bi bolj skrbeli za telesno nego. Plavanje in množično kopanie je tudi z vidika ljudske higiene udejstvovanje, ki zasluži resno pozornost.
vili z besedami, temveč z neprisiljenim navajanjem na vodo v obliki igre. S silo ali ukazi ne bomo dosegli ničesar.
Zato »e pričenja sodobno učenje v plavanju z odgovarimočiini igrami — na kopnem, nato s skupnim umivanjem v vodi. Potem preide k »škropilni bitki«, k brodenju po vodi, skakanju na noge v plitvo vodo, teku s škropljenjem lovenju, »metanju« rib, boju jezdecev, ležanju v nizki vodi, hoji po rokah in s telesom ter nogami v vodi, potapljanju glave, gledanju in izdi-havanju pod vodo.
Od prvih poskusov do znanja
Prve plavalne poskuse naj otroci potem opravijo pod vodo. Pod vodo
Tržaški harmonikast na festivalu v Pragi
]}orba zet rekorde
cev. plavalcev, ki so vsako poletje deležni koristnega kopanja, plavanja, sončenja radostnih ur na plaval iščih in obrežjih. Z obrazov jim sije vedrost, v vsem so sproščeni.
Stari Grki so bili v marsičem resnično naprepni. O človeku, ki ni bil kaj prida, so imeli navado reči, da ne zna ne plavati ne brati. Sodobno bi morali reči, da je plavanje prav tako potrebno in koristno kakor čitanje in pisanje.
Premagati je treba strah pred vodo
Kadar pričnemo otroka navajati k plavanju, se moramo zavedati, da je treba v njem predvsem premagati strah pred vodo. Nekoč je bila navada, da so otroke pa tudi odrasle, kadar so jih učili plavanja, navezali na plavalne pasove in jim poveljevali izvajanje posameznih plavalnih gibov. Dandanes ravnamo drugače. K plavanju vzgajamo s pri lagojevanjem na vodo z uvodnimi vajami na kopnem in v plitvi vodi. Cim bolj zgodaj se otroci na vadijo na vodo. čim več so v vod; tem bolj se bodo v njej udomačili Strahu pred vodo ne bomo odpra
naj po eden »splava« med koleni drugega. Zatem naj se vadijo v premagovanju odpora vode s hojo proti valovom, z veslanjem z rokami stoje in sede v vodi. Navadijo naj se pravilnih plavalnih kretenj tudi z nogami. Izkazalo se le, da se najlaže nauče prsnega plavanja, zato naj se na kopnem in potem tudi v vodi najprej navadijo prsnih plavalnih gibov z rokam! in nogami.
Ko se jim orvi plavalni sunki posrečijo, je strah pred vodo že davno premagan. Nove plavalce, ki bodo v navdušenju spričo novega znanja sami silili v vodo, bo treba celo zadrževati. Začetnike bo treba navajati le še na to, da ;e bedo pravilno in brez velikih težav obdržali na površini vode. Prav je, da se novi plavalci naučijo še pravil-
nega starta, bodisi s tem, da se pravilno odrinejo od strme obale, stene bazena ali skale, bodisi s pravilnim startnim skokom.
Sele ko bodo do dobra obvladali enostavne načine plavanja, jih bo treba počasi navaditi na težje, na prosto in hrbtno plavanje, na crawi in drugo.
fPo Draga Uiagi.)
Športni rekord ne združuje v sebi samo rekorderjeve izkušnje, temveč tudi izkušnje njegovih trenerjev in športnih tovarišev. Poz k rekordu, ki vodi preko tisoč napornih ur treniranja, vidimo nazorno v nekaj življenjepisih rekorderjev, ki vam jih bomo opisali:
Sen o rekordu uresničuje športnik dolga leta. Tako se je zaslužni mojster športa Leonid Meškov 10 let boril za svetovni rekord v plavanju na 100 m prsno. Sele po 10 letih borbe s sekundami je dosegel čas 1.05.1
Tudi Tatjana Karelina ie šele po 10 letih dosegla svoj sen in postala svetovna rekorderka v hitrostnem drsanju na ledu. Kapito-lina Vasiljeva je šele po 9. letih neprestanih nastopov posta'a vsezvezna sovjetska rekorderka. Nikolaj Petrov je potreboval polnih 19 let, da je postavil rekord v drsanju.
S trnjem je bila posejana pot, ki jo je morala -prehoditi svetovna rekorderka v metu diska Nina Dum badze. V začetku ji je manjkam do svetovnega rekorda 18.5 m. Ve’lk del te razdalje je dosegla v enem letu, za 180 cm, ki so še manjkali do svetovnega rekorda, pa je porabila 400 treningov, pri katerih je vrgla disk 5000 krat, preden je postavila svetovni rekord.
Mornenti,, ki so mnogokrat odločilni pri postavljanju rekorda, so enakopravni nasprotniki, vo’ja po zmagi in želja po revanši. Tako sta sovjetska prvaka v skoku v višino s palico Ozolin in Rajevski prav zaradi zgoraj navedenih momentov v enem letu večkrat popravila svoje rekorde. In prav ta borba je pripomogla Ozolinu, da je končno postavil evropski rekord 4.30 m.
Letos se je razvila ogorčena borba v hitrostnem drsanju med Isakovo in Holščevnikovo. Rekord na 100 m s časom 1.42.0 je držala Isakova in že dolgo je ni nihče prekosil. Nasprotnici sta se tako zagrizeno borili, da je Isakova zboljšala rekord na 1.41.2. Nekaj dni pozneje pa je nov rekord izenačila tudi Holščevnikova.
Znano je tudi, da je mnogo rekordov, ki ostanejo dolgo vrsto let neizboljšani. Tako je n. pr.
Strunikova 13 let držala rekord v drsanju na 500 m.
Fenomenalni dvigalec uteži Gri-gorij Novak je v 7. letih 51 krat izboljšal svetovne rekorde. Sam0 v letu 1946. jih je izboljšal 17 krat. V dviganju z obema rokama je iz‘ boljšal svoj prvi rekord za 27.5 M ter dvignil v Parizu na svetovnem prvenstvu 140 kg.
Tako je nastalo nekaj rekordi"'-Koliko truda pa mera vložiti športnik, preden doseže rekord, ved0 le on sam, njegov trener in vod)a društva. Naloga športnika je ninv go lažja, če mu pomaga trener. 11 išče novih metod za vajo in nO'f‘} tehniko.
Sovjetski športniki neprestan0 zboljšujejo vsezvezne, evropske in svetovne rekorde. V letu 1946. zboljšali vsezvezne rekorde krat in postavili 35 novih svet1"' nih rekordov. Sovjetskim lahk0-atletom, dvigalcem uteži, kole?»J' jem, strelcem, drsalcem in pla',‘L cem pripada okoli 60 svetovi'* rekordov. Letos ob priliki 30. 1°^ niče velike Oktobrske i-evoWcl' bodo sovjetski športniki zopet " valili na vsezvezne in svetovi-rekorde.
Šport doma ^ in po sveti*
Na ljudskem slavju SIAU v P® dričah je v tegu vrvi zmagalo m štvo pristaniških delavcev v ‘e movanju, v katerem so sodeli", la po'eg njega še moštva iz * s. jedelnice Sv. Marka, Ilve in Slr ne tovarne. — Pri 6 km tek'1 drn in strn je zmagal Sentjak . čan Lesizza, ki sta mu sledila sculin in Vernelit.	.(j-
Na praškem mladinskem ‘e’^ valu je dosegel 16-!etni Tržac a Volčič v šahovskem prvenstvu mesto.	ogii
Pri zadnjem kolesarskem k’ L po Krasu je prevozil Nello ■**’’ < vac z Opčin 116 km v 3:44-4 ^ povprečno brzdno 31.002 km ro. Sledili so mu Branko Ke Emil Sosič in Drago Korelič-^
Odgovorni urednik Boštjan Žagar Tisk Zadružne tiskarne _
Čudna je zemljica naša
Mi njo s kamenjem, ona nas s kruhom
V naslednjem nadaljujemo raz-
pravo o peskanju kislih zemljišč, ki
smo jo pričeli v zadnji številki.
Važno je, kje bomo dobili primeren apnenec in kako ga bomo praktično uporabili. Apnenčevih oblik in barv je mnogo. Po barvi je bel, siv, rjav, moder itd. Po trdoti spada med najtrše kamne, pa tudi med take, ki ga lahko z lopato drobimo. Na vsak način je važno, da na zraku prej ali slej razpade v drobnejše kose ali v prah. Nai-demo ga tudi kot pesek, ki je sive ali bele barve. Na našem Krasu je dosti apnenca v laporu (Brda. Brkini, Istra).
S solno kislino se bomo takoj
prepričali ali je v laporu, ki nam
pride pod roke, kaj apnenca ali
ne. Ko pade kapljica solne kisline
na apnenec, ta zakipi in zacvrči.
Po tem, kako močno je kipenje, spoznamo, koliko je apna v laporu. Zadnjič sta bila dva strokovnjaka v neki brkinski vasi in sta z ljudmi preizkušala domači kamen. Na enem kaplja solne kisline ni izzvala nikake reakcije. Bil je to mrtev kamen, brez kalcija. Na drugem je zacvrčalo kakor razbeljeno
železo, ko pade nanj kapljica vode, in kamen se je kar topil. Bil je kos laporja, ki je bilo v njem dosti apna. Bil je zelenosive barve in skoraj podoben milu. Vaščani ta kamen uspešno uporabljajo za pripravo betona. Ko so pa dognali, da jim bo ta lapor koristil tudi na polju, je zavladalo med njimi pravo veselje.
Način uporabe
L Peskanje. Pesek razsipamo v velikih množinah po vsej površini njive na enak način kakor hlevski gnoj in velja to za več časa.
2.	Sodranje. Namesto apnenca v
3.	Sipanje apna v jamice, pesku posujemo njivo z apnenčevim kamenjem v nekolilco debelejši obliki.
Začnimo pri poslednjem načinu, ki je posebno važen ta čas, ko ni na razpolago dovolj prevoznih sredstev in se ga lahko poslužimo tudi za preizkušnjo, če * bi že ne bili popolnoma prepričani o učinkovitosti takega »gnojenja t- aših njiv. Ko sadimo koruzo fižol ali zelje, nasujemo v jamico najpre* pe?ka.
nato nekaj hlevskega gnoja in nazadnje seme.
Pesek in kamenje
Pri šodranju uporaoliamo apnenčevo kamenje. Apnenčev Kamer Je že sam po sebi v zemlji razstipljiv in tudi na soncu razpada. Kisla zemlja ga pa kar razjeda. Le rdeča kraška ilovica (terra rossa) ga ne more »stopiti« ali »prebaviti«. Množino kamenja določimo po tem. ali je apnenec debelo'ši ali trši ali pa mehkejši. V nekaterih krajih po Kordunu razsipajo po njivah kamenje, ki je debelo kot pest, in
sicer do 150 kub. ,n nc oial. Trši apnenec deluje počasneje, pri mehkem se pokažejo uspehi že prvo leto. Za kraško ilovico morama u-porabljati apnenec najmehkejše vrste ali najdrobnejših oblik .(prah
ali cestno blato). Pri 40 c a globokem kopanju je primerno porabiti do 5000 kg apnenčevega prahu in lesnega pepela na en nek* ir.
Peskanje ali šodratjje je prnv za prav eno in isto, le da smo ga razčlenili v dvoje, da je bolje razumljivo. Pri tem gre le za to, ali rabimo apnenec v peščeni Ui kamnati obliki.
Kdaj apnenčev prah škodi
Po vrsti zemlje in materiala uporabimo po 20 do 130 kub. m apnenca na oral. Kisla in neplodna tla rabijo več apnenca, druga manj. Dočim deluje apnenčev prah takoj in zelo močno ter v večjih množinah na peščeni zemlji, ki ima ma lo humusa, celo škoduje, ker humus razkraja delujeta pesek in kamen šele, ko ju humusne kisline raztopijo. Zato zemBa brez škode prenese znatne množine trdega apnenčevega materiala. Na Kordunu rabi ljudstvo za rdečo kraško ilovico cestno blato in mehak ali droban apnenec, za .lumttsno zemljo pa pesek ali grušč in apnenec vseh trdot.
Napake pri peskanju
Nezgod se ni treba bati. Ce bi kdo napeskal zemljo, ki je v njej
mnogo apnenca, (kar ni verje se pesek ne bi topil in ne bi ^e) doval. Ce bi kisla tla posul 2 * * S * * * materiala, kakor ga je treba' bo trošil in topil, kolikor ga ks Ija rabi in ga bo voda jf Ostalo bo za rezervo. Cim apnenčev material tem manj ie ^ nosti, da se zagreši kakšna b ^ ka. Treba je pa poudariti, 013 (i pravijo mnogi napako s tem, pr poslužujejo apna v prahu *net,nli ska) v preveliki množini, kar ^ škoduje, kakor pa koristi. jP nje ali šodranje je varnejš®1 peskanih ali šodrunih njiva*1 .■ it koruza, fižol, proso, žito, *eP boljši.	if
Peskati moramo tudi liv9*1 ^e‘ pašnike, da bo več trav? mleka in več gnoja). Mah ji' travo, posebno sladke traV10!^ deteljo. S peskanjem bom° p**' mah. Pašnike in livade boi” piskali jeseni. Najprej postržei'1” z železnimi grabljami z zen? f1 to natrosimo apnenčev vsej površini '(20 do 100 kub’ gj-0 j oral) in ga' pogrfibemo sp?*
Ijami. Pesek bo marsikod kakor žlindra.
Tudi sadnemu drevju je
‘ $a V
Ijemo 30 cm. globoko ia$?šbje|11
--„1 _	_______x
apnenec, posebno hruška”.'- \jP,. in jablanam. Okrog stebla 1
napolnimo z apnenčevim '<al Uspeh ne bo izostal.
(Konec