WW PREVOD
Thonuis MEYER*
TRETJA POT NA RAZPOTJU
Pojem tretja pot je v najnovejšem pomenil skovala skiipina svetovalcev Billa Clintona leta 1992. Pet let kasneje ga je prevzel Tony Blair in nui dal skupaj s svojimi svetovalci nove poudarke z namenom, da bi začrtal nov levosredinski pristop temu, kar je smatral za neizogibne nove izzive ekonomske globalizacije. Avtorji tretje poli razumejo pojem tretja pot kot začetek gibanja novega vala re\'izionizma, ki cilja na novo sintezo tradicionalne socialne demokracije in liberalizma na nekaterih ključnih področjih družbenih reform kol so upravljanje, država blaginje, izobraževanje, politična kultura in usi\'arjanje delovnih mest v novi ekonomiji. Tretja pol je skupaj z novo usmeritvijo političnega mišljenja, ki jo zagovarja, izkazala visoko stopnjo koniroverznosti v zelo kratkem času, odkar je vstopila v politično areno kol vroča tema.
Obnovljena sinteza socializma in liberalizma
Ko se je pojavil prvi val revizionizma v zgodovini socializma na prelomu stoletja, je njegov glavni promotor Eduard Bernstein razglasil, da je bist\ o revizionizma sinteza med dediščino socializnia in liberalizma. Ta interpretacija je bila točna v treh pogledih:
1.	revizionistična veja socializma, ki je kasneje dobila ime demokratični socializem ali socialna demokracija, je sprejela liberalno demokracijo kot politični okvir vsake nadaljnje družbene reforme.
2.	Socializem je sprejel liberalna načela odprtosti, pluralizma, provizoričnosti in tolerance.
3.	Demokr.ttični socializem je ponovno pretehtal koncepta svolx>dnega trga in privatne lastnine produkcijskih sredstev in ju z dopolnilom trdnega okvira družbenega nadzora in odgovornosti sprejel med svoje temeljne vrednote in cilje. Bilo bi zelo |X)membno in informativno, da bi ponovno pregledali celotno zgodovino .socializma kot sekvence vedno vnovičnih korakov k udejanjenim oblikam sinteze liberalizma in socializma, ki so jih spodbudile spremembe družbene, politične ali ekonomske narave ali zgolj predstave o njih znotraj glavnega toka socialistov in stalno zavračanje takšne sinteze s strani dogmatičnih socialistov in komunistov.
Revizionisiični socializem sebe vidi v nasprotju z dogmaiično različico marksizma vedno kot odpri proces učenja iz realnosti, iz rezultatov svojih lastnih prizadevanj na različnih področjih družbe, toda ostaja brezkompromisen pri temeljnih vrednotah svobode, pravičnosti in solidarnosti kol nespremenjenih vodilih svojih programov reform. Od začetka dvajsetega stoletja je vladala v očeh
• Viiiimis ,\h'yi'r. /imfirsnr zii /MillllCiie tvile na lliiivvrzl v Ikirlniiimlii in vimIJ<i Aktuicnilp zn fMill-liCno vZKiip, MeilrtcIi-libvrt-Sliftuitu Htinn
glavne-}';! toka rcvizionističncga «Kializnia splošno priznana resnica, da obstaja siibstancialna razlika n>ed temeljnimi vreilnotami demokratičnega socializma z njegovimi glavnimi cilji ter dejanskimi sredstvi in orotlji družbene spremembe, ki bi lahko privedli družbo bližje tem vrednotan» in ciljem. Celo Kari Kaut.sky, zagovornik demokratičnega marksizma v nemški socialciemokraciji, je leta 1919 v diskusiji z Leninom in z njegovo idejo komunizma po\sem jasno vzpostavil to |X)membno razliko. .Mi smo, je dejal, za podružbljanje proizvodnih sredstev, ker smo prepričani, da so najboljša sredsi\'a za ustvarjanje družbe enake svobotle. Če nas bo jutri kdo j^repričal, da temu ni tako, bomo morali zavreči idejo podružblja-nja brez težav, če lx)mo želeli ostati trdni v .svojih izvornih ciljih in temeljnih vretl-notah.' V tem smislu .se je politična lilozofija .socialdemokracije prelevila iz dog-matizma v z vrednotami vodeni pragmatizem.
Gode.sber.ški program .Sociaklemokrat.ske stranke Nemčije je leta 1959 to razliko postavil zelo jasno. Obstajajo nekateri organizacij.ski in in.stitucionalni mehanizmi, ki so tako neposredno in neločljivo povezani s temeljnimi vrednotami, da jih imamo lahko za prav tako temeljne in konstantne kot so temeljne vretinote same. To so npr. demokracija, pluralizem, člo\eko\e pravice, socialna varnost in delavsko soupravljanje. Na področju ekonomije je v socialističnem gibanju v skoraj vseh zahodnoevropskih državah potekal stalni spor glede družbenih omejitev privatne lastnine, oblik teh meja ter omejevanja tržne ekonomije in njenih oblik. Vedno je bilo jasno, da trg in privatna lastnina ni.sta temeljni vrednoti na sebi, temveč sanjo v določenem okviru soupravljanja in družbene odgovornosti, torej v okviru mehanizmov, ki lahko služijo ciljem socialdemokracije bolje kot podružbljanje proizvajalnih sredstev in centralno državno planiranje.
'iako zahteve .sodobnih zagovornikov tretje |X)ti, da je v tlobi globalizacije napočil čas za novo sintezo med .socialdemokracijo in liberalizmom oz. celo neo-liberalizmom, ni.so j^resenečenje niti tleviacija od tra<licije revizionističnega glavnega toka socializma Evropi. Takšne težnje so v skladu s filozofijo revizio-nistične socialdenjokracije. Vpra.šanje pa je, kakšna sinteza .socialdemokracije in liberalizma v današnjem svetu lahko na najbolj ustrezen način .služi ciljem sociaklemokracije. Socialdemokracija v visoko kompleksnem in spreminjajočem se svetu ne bo znala preživeti, če lx) zavračala itieje pragmatizma svojih projektov pri izbiri sredstev in ideje nenehnega revizionizma teorij in hipotez, ki vodijo njeno interpretacijo sodobnega sveta ter izbiro instrumentov in sredstev njenih politik.
Tretje poti
Pojem tretja pot evidentno nima dobro opredeljenega pomena. Celo v zgodovini socializma je bil v rabi v različnih situacijah za vrsto različnih namenov. Avstromarksisti so ga uporabljali med obema vojnama z namenom, da bi okrepili težnje po odkrivanju poti med boljševizmom in socializmom, ki naj bi \ ključeval
' K Kmilsbv Die Hibleiinrdcs l'nih-ttiruils. \VU-ii l'JIS. S.4/ TEORIJA IN PRAKSA let 37.1/2CXXD
najboljše od obeh in hkraii [wnienil siraiegijo za doseganje ciljev s<3cializnia v sveiii, V kalereni so prevladovale sile komunizma, fa.šizma in velikega kapilala.
Po drugi svetovni vojni se je demokratični socializem razglasil za tretjo pot, boljšo pot med dvema ekstremoma, neukročenim kapitalizmom in dogmatičnim konnmizmom. V času po drugi svetovni vojni je bil ]X)jem pogosto uporabljen v pomenu vmesne poti meti nastajajočima supersilama. V letu 1968. v času praške pomladi, je Ota Sick s kolegi razvil projekt tržnega socializma, ki je šel čez komunistično centralno planiranje in tržni mcKlcl, ki mu clominira pri\'aina lastnina, in ga poimenoval tretja pot. Pojem je liil v rabi predv.sem v kontek.stu demokratičnega .socializma, vendar je zašel tudi v vrste takšnih ek.stremnih nasprotnikov kot je bil Francov fašizem v iipaniji, ki si ga je nadel kot prinjcrnega.
V zadnjem času je Tony Blair, sledeč Clintonu in njegovim svetovalcem, prevzel iniciativo pri oživljanju pojma tretje poti z namenom, da bi u.stvaril novo sintezo tradicionalne socialdemokracije in neolilxrralizma, ki je predolgo, čeprav ne brez racionalne |Kidlage, dominiral razjjravani in v veliki meri tudi politikam v večini ziihocinih držav v zadnjih dveh de.setletjih. Pojem je U|X)rabljcn strate.^ko z namenom, ila Iii .socialtiemokrai.sko mi.šljenje spet popeljal v ofenzivo, s tem da je prevzel nekaj najbolj atraktivnih klej neoliberalizma. Imena listih, ki .so pobrali pojem in ga vzeli kot izziv, .se raztezajo od .s\elovalce\' (Jovezanili s Clintonovo administracijo v Washingtonu, prek tistih, ki .so oblikovali intelektualno sjx>ročilo Blairove politike, do nekaterih politikov in intelektualcev na kontinentu, ki so .se pridružili projektu. V Nemčiji .so nekateri znamko nova sredina (Die Neue Mitte) razglasili za povsem ekvivalentno tretji poti.
Tako ne n>ore biti presenečenje, da je projekt .še nekoliko nejasen in, kot ga vidi Tony Blair, tloslej oj^redeljen preilvsem skozi temeljne \ rednote in zavezan pragmatičnosti z namenom, da bi našli ustrezna sredstva, ki l>i jih uporabili v sodol> nem svetu. To je povezano s |5re|5ričanjem, tla lx)tlo nekateri itieali neoliberalizma, ki zadevajo globaliz;icijo, tlominantno vlogo trga in potrebe po premišljanju vlatianja ter obnove države blaginje, igrali pomembno vlogo v tej nt>vi pragmatiči ine.šanici sretistev in instrumentov, ki tvtorijti temeljne vretinote .sotIt)bnega sveta.' Nobenega tivoma ni, tla je to prizatlevanje na sebi legitimno in nujno, saj gre za reševanje novih ekontimskih, tiružbenih in ptjiitičnih problemov, ki se pojavljajo neposretlno zglobalizacijo in razkrojem tradicionalnih socialističih miljejev v v.seh .sodobnih demokratičnih tiružbah. Ključno vpra.^anje pa je, katera sinteza najbolje kombinira temeljne vrednote socialtlenjokracije s funkcionalnimi zahtevami današnjega časa.
Sedanja diskusija o tretji ptMi se v Evropi vrti okrog us|>ešne zgodbe T. Blaira in njenega utemeljevanja. Do konfuzije je prišlo zato, ker je izostalo ustrezno razlikovanje meti različnimi pla.stmi in dimenzijami Blairovega lastnega pristnega projekta, ki .služi ktn paradigma za to, kar naj bi ali bi lahkt) bila nova tretja pot. V zelo kratkem času je Blair uspel s troj^lastnt) revolucijo v Britanski Laburistični stranki, ki je do tetlaj veljala za utelešenje tradicionalizma med različnimi evropskimi socialdemokratskimi strankami.
' T Hhiir Vw ItiinI \\iiy MUks/ur the .\'eiv Cailiiiy. liihiaii l'<iiii/tlih-l 5HH. /.oiiiloii IWH
Prvo plasi Blairove revolucije predstavlja vz|K)stavitev Godesberške socialde-mokracije, v kateri so tratlicionaliie ideje podružbljanja sredstev za proizvoilnjo zamenjane z obvezo dt) temeljnih vrednot, poleg tega pa se .strankarski program odpre pragmatičnim idejam glede vloge trga. privatne lastnine in države v ekonomskenj procesu. V britanskem kontek.stu je bil to velikanski dosežek, ki je utrdil pot k ponovni množični sprejetosti in inovativni ter ofenzivni vlogi Laburistične stranke v politični areni.
Drugič, ta preboj h Godesbergu je -spreniljala radikalna klintonizacija političnega komuniciranja s .strani strate.škega vrha Laburi.stične stranke, ki je podredil vse, vključno s partijskim diskurzom, vlogo stranke in celo parlamentarne skupine, pravilom zahtev uspeSne medijske komunikacije imagea strankinega voditelja in njegovemu simbolnemu projektu. Pojem "designer .socializem", ki so si ga izmislili kritiki te dimenzije Blairove revolucije, utegne biti pretiravanje, vendar pokriva dobršen del inovacije. Image heroja vodje, selekcija tem in design načina njihove predstavitve medijem, disciplina stranke in vseh akterjev pod strateškim vrhom ni ustvarila .samo novega načina politike, temveč tudi nov tip razmerij med socialdemokratsko stranko, njenimi člani, njenim vodsrvom in njeno povezavo z družbo v celoti. Zato je ne smemo gledati kot zgolj spremembo na marketin.ški ali komunikacij.ski ravni, temveč kot substancialno nov tip definiranja vloge stranke v procesu oblikovanja in izvajanja politike - prispeva k novemu tipu medij.ske demokracije.
Tretja plast Blairove revolucije .se ukvarja s temami, ki .so bližje tretji poti: adaptaciji več substancionalnih delov neoliberalizma projektu socialdeinokracije. Velika Britanija je ix)selx:n primer, kjer je skoraj d\e desetletji deželo oblikm al neprimerno radikalnejši tip neoliberalizma, kar je zahtevalo tudi enkraten pogum, odločnost in morda celo volilno nujno.st iti neizmerno dlje v to smer. Zato Blairo%'a revolucija in njena prenosljivost v druge države potrebuje in zasluži temeljito razpravo.
V okviru predsta\'ljenega namena in globine Blairove revolucije ter ob upoštevanju vseh treh ravni, je Blairo\ a zahteva po kreiranju New Libour z novo politično identiteto, ki se lx> jasno in razvidno razlikovala od Old Labour povsem opravičena.
Od ustanovitve I. socialistične internacionale leta 1864 je vedno ob.stjalo upanje v okviru tlemokratične levice, da bi organizirala svetovno sodelovanje posamičnih nacionalnih sil, ki jo predstavljajo, in u.st\ariti potrebno bližino na programski ravni z upoštevanjem ključnih vprašanj. Pra\' zato je v procesu globa-lizacije zelo primerno začeti svetovni iliskurz na tretji poti za socialdemokracijo ne glede na razlike v začetnih položajih in tradicijah v različnih socialdemokratskih strankah in .skupinah. Vredno se je učiti drug od drugega z namenom, tla bi prišli do novega razinne\'anja tega, kar socialdemokracija |X)meni v sodobnem s\'etu, da bi ponovno vzpostavili ofenzivno pozicijo v sodobnih razpravah. Takšno razumevanje utegne levosredinskim strankam zagotoviti skupno osnovo za u.skla-jeno akcijo pri političnem ravnanju z izzivi globalizacije. Zdi se, da je v.se to priložnost in obljuba diskurza tretje |x>ti.
Temeljne poteze Blairovega projekta
Glavna poteza Blairove različice tretje poti je njena vkoreninjenost v temeljne vrednote. Tak.šne vrednote avtomatsko vključujejo določeno .strukturo in institucionalne rešitve kot so demokracija. člo\ekove pra\'ice. pluralizem in podobno. Z upo.števanjem določenih detajlov družbene in ekonom.ske ureditve in s six).štova-njem okvira ekonomske, socialne in izobraževalne |K>litikc .so otlprte za različna mnenja, toda izbira med njimi je vedno podvržena presoji v luči temeljnih vrednot. Splo.šni pri.stop tak.šnega političnega koncepta je pristop načelnega pragmatizma: brezpogojna veljavnost temeljnih vrednot kombinirana s pogojno izbiro med alternativninu politikami. To je v resnici godeslx?rški pristop k .socialdenjokratske-mu mi.šljenju. Ko je Tony Judt vpraSal: "Tretja pot k čemu? Mi potrebujemo usmeritev,"' je šlo za veliko nerazumevanje lega koncepta. Jasno je, da .so \' takšnem konceptu temeljne vrednote cilji, h katerim naj bi tekel proces in ki ga usmerjajo. Tak.šen koncept je pomembna orientacija za delovanje dokler so temeljne vrednote same opredeljene dovolj natančno, da zagotavljajo učinkovite kriterije za pragmatično najjredovanje.
V okviru teh temeljnih vrednot Blair verjame, da je treba na ravni ix)sameznih politik preseči tradicionalna na.sproija kot .so patriotizem-internacionalizem, pra-vice-dolžno.sti, |)romocija podjetij-napad na revščino in diskriminacijo. Nič ni narobe s takšnim pristopom in tudi Blair je priznal, da lx) |X)treboval de.setletje ali celo tla lx) zapolnil ta okvir s ptMrebnimi tletajli in tako vzpo.siavil tlelovni pro jekt le\e sredine za 21. stoletje. Bližje k zemelj.ski ravni Blair
-	razglaša glavni pomen enakosti kot inkluzivnosi, to je možnost za vsakega po.sameznika, da sotleluje v ekonomskem in .socialnem sistemu,
-	favorizira partnerstvo med vlatlt) in poiljetji,
-	zagovarja močno in samozatlostno civilno tiružbo, utemeljent) na pravicah in odgovornosti, ki je partner vladi,
-	poudarja nujnost, tla se sprejme ekonomsko globalizacijo in tržne zakonito.sti kot trdo življenskt^ tlej.stvo, ki se mu morajo prilagoditi na vrednotah utemeljene in učinkovite |x>litike.
Vodila politikam, ki v projektu pretlstavljajo ktjrake čez gotle.sber.ški tip socialne tlemokracije, ki je prevlatloval v Evropi zatlnji tive ali tri tleselletja, pa .so:
-	neoliberal ni pristop k makroekonomiji,
-	ekonomske [xjlitike, ki so utemeljene na ponudbi,
-	brezpogojno sprejemanje konkurence na trgu blaga in kapitala,
-	reforme socialne države s ciljem, da se maksimira zaposljivost namesto zagotavljanja zapo.slenosti ali .socialne varnosti kot državljanske pravice,
-	nejasno pristajanje na trajnostni razvoj.
Kot tlotlatek .se je Blair po.svetil tlecentralizaciji |>olitičnega sistema Velike Britanije in bolj konstruktivnemu .sixlelovanju Velike Britanije v Evropski Uniji.'
' T Judi: Vie Viinl U fii'/» " ?/«/.> Ki-.Wvil Some IlirvcIKiii.
' C/.l'.Kiilwisiiii: IMuilii 's Uibiiiir fiiiivriiiwnl: ti llllill nay for sikuiI ileniocnicy? l>ü/>er: liisllliilefiir I'lihlic hitlcy Keseanh. /.oiiiloii /'JiHi.
Za SirSo razpravo politike tretje poti v okviru globalne perspektive je treba razlikovati nteci tistimi |x>tezanii novega koncepta, ki so netivomno vezana na britanski kontekst, in liste, ki bi lahko bile prenosljive na tiriige ciruzlx-. Kaciikalizeni, s katerim jc Blair že prenovil tradicionalni (irojekt socialdeniokracije, jc vezan seveda na tlercgulacijo ekonomije, vključno s trgont delovne sile, ki ga je vpeljal režim ■lliatchcrjeve. Način, na katerega jc koncept oblikovan in povzel v Blairovo lastno osebno prctlstaviiev, ima veliko opraviti z vlogo množičnih medijev in nagnjenostjo stališč novega srednjega razreda v Veliki Britaniji. Blaginj.sko .sogla.sjc, ki jc še vedno nedotaknjeno v večini kontinentalnih in skanilinav.skih držav, jc v Veliki Britaniji popolnoma uničila Margaret Thacher, tako da Blairovim težnjam ne prcil-siavlja več nobene on>ejiive.
Jedro no\ ega koncepta jc strategija, katere cilj je iiikluzii iiost. inož/iost za \ se (ne družbena pravično.si) in zapo.sleno.si, ne na način strukturnih reform in makroekonomskih politik, temveč s kulturno revolucijo in ustreznimi spremembami socialne drž;ive, katerih cilj je v najbolj.šem primeru prilagajanje ljudi ekonoiii.skim in družbenim strukiuram kot .so določene s sodobnim stanjem globalizacije. Ta premik k predv.sem kulturnim strategijam simbolizirajo takšni termini kot st5 ])artnerstvo med vlado in podjetji, vlado in družb«, zajxisljivost in možno.sti za vse. Tarča je sub.stancialna sprememba stališč in načina akcije, ne pa premotlelir.inje struktiine. Partnerstvo pomeni, da ne gletle na to, kaj se hoče doseči, mora biti do.seženo samo s pogajanji, namesto uveljavljanja zgolj državne .suverenosti v okviru etabliranih .struktur Inkluzivnost pomeni, da mora biti .slehernemu posamezniku dana možnost, da .se vključi v ekonom.sko in družl>eno življenje na nek način na katerikoli ravni in po<l kakršnimikoli |>ogoji. Ostalo je v rokah |X)sameznikovih s|X>sobnosti in zajxisljivost |x>meni, da socialna država lahko pomaga ljudem dobiti nove delovne kvalifikacije, toda v zadnji instanci so ljudje sami odgovorni za lastno integracijo v ekonomsko in socialno življenje.
Blair in drugi zagovorniki te po.sebne verzije tretje poti ujxjrabjajo pojem kultura podjctniSt\'a, ki naj bi postal drža vsakega |X)sameznika v novih družbah. Kulturna revolucija, ki je cilj te .strategije, cilja na redefinicijo vloge vlade in odgovornosti po.sameznika. Končna tveganja trga dela so prene.scna na po.sameznika, država pa je pri tem samo neka vrsta podpornika (welfare to work- blaginja do dela). V klasičnem konceptu .socialne demokracije je |X)samezniku pripadala socialna varnost kot državljanska pravica zaratli socialdemokratske ocene, tla prav tržna dinamika deluje napačno. To je substancialni prevzem kulturne pozicije neoliberalizma in implicira zmanjšanje vladne txlgovornosti in ustreznih .struktur Ta sprememba ima velike posledice za ekonomske politike, .socialne politike in za simbolno |X)Zicijo .socialdemokratskih strank v politični areni .stxiobnih družb. Nekatera otl obravnavanih vprašanj so resnično kontroverzna.
Teme tretje poti Cilobalizdcijd
Začetna točiva za Clintonovo in za Blairovo različico obnove tretje poli je sprejemanje ekonomske globalizacije kol trdega dejstva z vsemi njegovimi konsekven-cami za ekonomsko rast na visoko konkurenčnem svetovnem irgu in lipont zaposlitev, ki jih ta trg zagotavlja. Globalizacija je .seveda zelo nejasen pojem, je večdimenzionalen in hkrati prostisloven. Povsem jasno komunikacije, učinki ekolo.ške destrukcije, bolezni, kulturna na.sprotja in do določene stopnje migracije pre.segajo politične meje, ne glede na lo, ali si po.samezne nacije to želijo ali ne. Proces transnacionalizacije se na globalni ravni hitro .širi. Finančni trgi .so .skoz in skoz že |X3Siali globalni. To seveda ni i.sto kot vsestran.ska ekonom.ska glolxilizaci-ja. Trgi blaga in storitev, .še zlasti pa trgi dela, .so še %edno ilaleč ckI tega. da bi bili globalni, pač pa so .selektivno iransnacionalni. Nikjer ne obstaja en .sam s\etovni iržni prostor, na katerem bi tekmovale v.se ekonomske enote med seboj. Veliki deli nacionalnih ekonomij, različno od države do države, ni.so vključeni v transna-cionalne irge in veliki deli transnacionaliziranih trgov so bolj regionalizirani kot pa globalizirani. V I-vropski uniji npr. poteka več kot 80% transnacionalne trgovine članic med njimi samimi.
Nerazlikovana neoliberalna raba globalizacije kot argumenta je močno ideo-lo.ška. V glavnem je dizajnirana za delegitimiranje delavskih zahtev, makro-ekonomije in zahte\' po prevzemu politične odgovornosti za posledice v ekonomiji, ne pa za natančen oris nove realno.sti. Tako je eno glavnih razhajanj med neoli-beralno in .socialdemokratsko politiko, kako opredeliti pojem globalizacije in katere [xxsledice iz njega izhajajo. Za kritično uprabo argumenta, ki jemlje v pretres tudi svoje meje in pogoje, .sta ključni dve kon.sekvenci. Prva je, da dejanska oblika in ob.seg globalizacije ne pred.stavljata makroekonom.ske politike in politične odgovornosti 2;i celotno ekonomijo kot jxipolnoma za.slarelo. Druga pa je, tla se velik del |X)litičnega vpliva, ki je bil žrtvovan globalizaciji, tla obnoviti in ponovno vz|X)staviti na regionalni ravni, kar še posebej \elja za Evropsko unijo. Pf)leg tega koncepti, po katerih .se tla razvili bolj razumne in učinkovite transnacionalne in celo globalne režime za regulacijo globalne ektinomije, niso več nobena iluzija. GATT in potlobne organizacije kažejo, tla ob.staja prostor za oblikovanje političnega okvira, ki utegne biti predmet natlaljnih dodelav, če bo le obstajala politična volja, tla .se to naredi.
Celo za obnovljeni socialdemokratski projekt ni nobene potrebe, tla bi kar v enem kosu zavrgli koncept makroekonomije, tržne regulacije in naravnavanje političnega okvira. Prtxstor za kom|>enzacijo izgulx? politične učinktivito.sii na nacionalni ravni obstaja na ravtii iransiiacionalnega sotlelovanja.
Parliiersivo vlade in družbe
Ponovno premišljanje ali celo ponovno odkritje vladanja v okviru političnih vlog \ lade in tlružlx' je etien otI osretinjih impulzov tretje poli. Ta koncept ima d\'e tlimenziji. Prva je funkcionalna in izhaja iz izkušnje, da je v visoko kompleksnih motlernih tiružbah neizmerno težko in celo nefunkcionalno jjoskusiti krmariti
razvoj cinižb iz siratcSkcga poliiiOncga vrha. ki prcclsiavja \ rii piramide ilružbe in jc nc.spo.sol>eii učinkoviio vocMii in nadzirali njeno delovanje, probleme in fiinkci-je. Izrazita je po.siala ideja, da moilerno vladanje zahteva nove oblike -sotlelovanja med političnim sistemom in civilno ilriižbo, ali z drugimi lx.'.sedami novo delitev dela meil državo in družlx;nimi dejavniki (aclor). Vlada vse bolj postaja partner driižbenim dejavnikom (agents), .sama pa |X)staja broker ki nav<liluije. nadizira in pospe.šiije. Za .sodobne kompleksne post-indiistrijske družbe je delni |>renos oblasti funkcionalna nujnost.
Dokler je natizorna funkcija političnega si.stema netlotaknjena in omogoča, ila politični sisiem prevzame odgovornost za tiružbo in njene po.sameznike vzdolž linij skupnih temeljnih vrednot, kjerkoli mreža civilne družbe s|xidleti, je ta pristop k delegiranju politične n>oči alternativa ]?rivalizaciji in jjospe.šuje demokratizacijo in avtonomijo družbe. V nasprotnem primeru imamo opraviti z vlado, ki .se v neoliberalnem duhu prepro.sto znebi v.se več politične odgovornosti in jo kar prepusti po.sameznikom. da .se ubadajo s konsekvencami tržne dinamike. Preprosta privatizacija nekdanjih političnih odgovornosti tvega, da se bo vzpostavila situacija iz 19- stoletja, v kateri so nenadzorovane privatne oblasti vladale življenjem in možnostim velike večine ljudi, kar je v zadnji instanci vodilo v množično politično alienacijo in družbene nemire.
Druga dimenzija prenosa političnih funkcij na civilno družbo je kulturna. Utemeljena je na potekajočih procesih in deklariranih |X3trebah, da bi v modernih družbah ponovno vzpostavili ravnove.sje med individualnim občutkom za pravice in obveznosti. To dimenzijo je poudaril komunitarizem. Ponovna okrepitev individualnega občutka za obveznosti lahko ojača državljanovo nagnjenje k tenui, da najprej pogle<la, ali lalikcj sam re.ši |irobieme, ki se pojavljajo v njegovem vsakodnevnem življenju, s .spontanim stKielovanjem in .se le v primeru, ko to ni mogoče, obrne po učinkoviti re.šitvi na politični sistem. V tej dimenziji nova delitev dela med državo in družbo ni najpoprej vpra.šanje zgolj zavržka nekoč državnih funkcij in prepuščanje njihovega iz\ajanja diskreciji privatnih akterjev. Gre za to, da država opusti tlobr.šen del nepotrebnih intervencij, ker so pač opravljene v sami družbi na prostovoljni osno\ i.
Celo v državi kot je Nemčija, je \eč kot četrtina ljudi vključenih v pobude ilružbene .samopomoči za dlje časa. Današnji izziv je, razširili pripravljeno.st za takšne angažn>aje na novih |xxlročjih in spotibujati ustrezen duh skupnosti z javnimi strategijami kot so pogovori, prepričljivi primeri, partnerstvo i[xl. Koncept in praksa komunitarizma lahko kar dobro nadomesti socialdemokratsko filozofijo in politiko, vendar le, če ni mišljena zgolj kot .strategija za legitimiranje reprivatizacije javnih odgovornosti. Kazlika meti neoliljeralnim konceptom preproste reprivatizacije obvezno.sti javne politike in socialdemokratskim konceptom politizacije civilne družbe, z namenom da se prevzame nove odgovornosti, je krucialna in jo je treba zarisati jasno ne le na teoretski ravni, temveč tudi v konkretnem (prostoru praktičnih projektov in vlatinih konceptov. Tiste politične naloge, ki jih ne opravijo prostovoljci v družbi sami, morajo še \edno ostati v obsegu vladne otlgovor-nosti. Za .spopadanje z novimi izzivi vladanje potrebuje domi.selno prenovo.
Država blaginje
Nobenega dvoma ni. ila je za .sodobne socialdemokrate nujno prestrukturirati nekatere ključne ilele države blaginje. Spremembe ilružbe zahlev.ijo ustrezne spremembe v strukturi države blaginje. Naj omenimo zgolj nekaj najvažnej.šili:
-	raven medicin.ske tehnologije se .stalno povečuje in s tem kot neogibna posledica tudi stroSki za sistem zdnivstvenega varstva. Sistem, ki v.sakemu posamezniku zagoia\'lja popolno medicinsko obravna\o v skladu z njegovo boleznijo, lx> stalno povečeval delež tlohodka, ki ga lxi treba nameniti zdravju, kar.se že na kratki rok zdi premalo;
-	delež delavne populacije v primerjavi s .staro generacijo .se stalno manj.ša. To zahteva nove re.šitve za trajnostni splo.šni pokojniii.ski sistem:
-	v nekaterih državah blaginje je zavarovanje za primer brezposelnosti ustvarilo po.sebno past brezpo.selnosti s tem, da .se 100% ali bolj obdavčuje nizke dohodke. Potrebni .so novi načini povezovanja si.stema blaginje in trga dela.
Čeprav je država blaginje krvavo potrebna reform, mora biti to naiejeno na tak.šen način. d:i bodo ohranjeni temeljni cilji, za katere .so bili vpeljani in oblikovani kot del .socialdemokrat.skega projekta i^retl več kot sto leti. Neoliberalno zdravik) je .še vedno i.sto: zm:inj.š:injc države blaginje ter od.stopiti moč in modrost trgu. To bo, tako .so prejjričani lilx.'ralci, na hitro olaj.šalo breme javnega proračuna in slej ko prej prilagodila pričakovanja in stališča delavcev trdim tiejst\om trg:i dela. Ker ima neoliberalno mi.šljenje trg za brezprizivni mehanizem, za nicionalno odločanje in hkiati kot temeljno vrednoto, se na teoretični ravni spregleda družbene .stro-ške takšne .strategije, na praktični ravni pa .se jih tolerint.
Mi.šjenje tretje poti ima popolnoma prav v .svoji temeljni preilpostavki, tla bi bilo neodgovorno in noro zateči se pretivsem v obramlx) tradicionalne tlrž;ivc blaginje, ko .se nap:itla neoliber;ilno netxlgovornost. Prenova stare strukture države blaginje je neizogibna, toda .samo v toliko, v kolikor to pomaga k njeni trajnosti. To \'elja z:i vse klasične stebre tiržave bhtginje. Ob upoštevanju starostnih pokojnin, je treba ponudili več prostt)ra za izbiro. Posameznik naj .sam otiloči. koliko tlohfxlka želi hraniti .setlaj z namenom, tla ga bo lahko potabil kasneje, pri tem |5a je treba ohraniti spodnjt) luejo, ki zagotavlja tltjstojno življenje po u|X3kt> jitvi. Ugodnosti za brezptxselnost je treba pogojevati s sprejemanjem ponujenih služb. Poleg tega bi bilo treba ugotinosti otipraviti tako, da bi postopno zrasli dohodki tistih, ki so vzeli manj plačane službe.
Vse to jc treba in mora biti narejeno. Obstajajo številne poti, tla .se to do.seže. Potrebni so pragmatizem, ustvarjalno.st in inovativni tluh. S|X}rt)čilo .socialde-mokracije mora biti prenova ideje, tla je vs;ik tlržavlj;in upravičen tlo tlostojnega življenjskega stand:irda, ko so vsi njegovi napori spotlleteli. Zagf)tovilo za spotlob-no življenje ni otlvisno oti ekonomskih \Tetlnot. tem\'eč je človekova pntvica. Najbrž je bolj nujno kot v preteklosti, da po.sameznik lahko tlokaže, tla je storil vse, kar je možno, tla bi .skibel za .svoje življenje. Totla v primeru, da mu s]xxllcti, ima pravico do družbene solidarnosti in ima pravico, da krivda za tržne napake ni naložena le na njegova pleča, tako tla bi g;i |x)vrhu tega, tla je |):itlel v re\'ščino in nevarnost, stigmatizirali kot človeka z napako, mu to očitali in ga zasramovali.
Zaiatli v.seh leh razlogov bo iix-tja pot ilokazala |Kiiiieiubnosi koncepta za prenovo .socialcleniokracije .samo clo tiste mere. clo katere bo |x>niKlila pomembne reforme tiržave blaginje, ne tla bi zavrgla zagtMf)vila za .socialnt) varnost. V nasprotnem primeru ne bi le omadeževala javno iilentiteto socialdemokracije in zanikala njeno pripatlnost temeljnim vretinotam, marwO bi prispevala tutti k tlružbenemu razkroju. .Morebiti bodo mtjrale .socialtlemokratske stranke plačati p<j|itično ceno za to. Dva nasprotnika sociaklenuikracije bi bila glavna zmagovalca: tisti neolibe-ralci, ki .so celo bolj konsekventni kt)t polovičarska neoliberalna .socialdcnK)kraci-ja, in ti.ste tlesne sile, ki obljuliljajo bolj ktimunitarno ilružbo in popolno pod|X)ix) tistim, ki trpijo zaratli družlx;ne izključenosti. .Sociakleniokratski napori po preoblikovanju tiržave blaginje morajo upo.števati tlejstvo, tla ne obstajajo .samo meje ekonomske globalizacije državi blaginje, temveč tutli meje države blaginje globa-lizaciji.' Ko Ixj tiržava blaginje oskrunjena, lahko [pričakujemo (X)večevanje |>oli-tičnega nasprotovanja svobotini trgovini.
Zato mora prenovljeni socialdemokratski projekt vztrajati ne le pri konceptu možnosti za vse, temveč socialni pravičnosti, kar vključuje zagotavljanje minimalnega standarda materialne dobrobiti. .Sevetla tak.šno zagotavljanje zalitc\'a tudi obveznost po.santeznika, da izkf>risti v.sako priložnost, ki mu jo [wnudi trg ali družba, da .samostojno živi. Tako je zaposljivost lahko eilen (kI uporabnih ciljev reforme tiržave blaginje, ventlar ni zadostni pogoj za prenovljeni projekt socialne demokracije v času. ko ni na razpolago tlovolj delovnih mest za v.se.
Fleksibilni človek in temeljna varnost
l-na od najbolj spornih [XJtez prtijekta tretje i^oti, kot ga je ptjnutlil Tony Blair, je njegov koncept .splošne kulture |XHljetni.štva za v.se pripatlnike mtxlernih družb. Meri na txlpravo raz.širjenega stali.šča |x> upravičeno.sti in posletlično upo.števa velik porast fleksibilnosti na trgu tlelovne sile, redukcijo države blaginje in ustrezno [Kjvečanje samoupravnih prostovoljnih družbenih tlejavnosti. Ta koncept v temelju \ erjame v preseganje globoko zakoreninjenega konsenza blaginje, ki je prevladujtJČ v večini evrop.skih tiružb. .Nekateri od ugletlnih promotorjev tretje poti kot so Blair, Giddens in v Nemčiji Botlo Hombach, so večkrat razglasili, da .se mora po.sameznik ne glede na stopnjo izobrazile, poklicno usposobljenost ali tiružbeni položaj začeti vitleti kt>t ijotljetnik, ki je jxjpolnoma odgovoren za svojo lastno usotlo v svetu trgov." Vsaktio naj bi razvil zavest, tla so neganja na trgu tlela v zadnji in.stanci lastna tveganja posameznika in ne napake, ki jih ustvarjajo napačne strukture družbe, kar naj bi posamezniku zagotovilo tutli mtjčno tiružbeno ptxlporo. Takšna velika kulturna sprememba, ki pomeni sprejemanje substancialnega dela neoliberalne kulture, bi imela resne posledice na dveh ravneh. Na strukturni ravni bi zmanjšala potipore tiržave blaginje namenjene zaposljivosti. Na družbnopsihološki ravni bi |x>samezniki nižjega sloja družbe dobili občutek, da za omejeno podporo ni nobene resnične .socialne varnosti, do
' CfMieMvr.t:yi.clhjrU'tl. S.: Ki-l/tiiv Slulv t.iniils In OlulMilistilioii. In. fitlilics fr SikIi-Iv. VoI.26. .</..?. SeJilc-miH-i t'J'Jfi.
- A.aiihteiis: Viv Ihird tr«)-. Vie Keueual o/ Social tiemmnicx Canihritifte VJ'JH: Httomlxiili: Ali/riidi. Die t^Mik lier M'iien .Mille Mihiclieil l'J'Jfi.
katere so upravičeni, ne gicile na izitie njiliovih naporov na trgu dela v zadnji instanci. 1'o.saniezniki bi morali .sprejeti skoraj neomejeno stopnjo ekonomske in družbene Heksibilno.sti.
Preti netlavnim je Richartl Senett orisal nekatere vitlike takšne transformacije v smeri nt)ve kapitalistične kulture in preusmeril pozornost k tlruž!x'nim mejam fleksibilnosti zato, da ne bi motlerne kapitalistične ekonomije generirale korozije značaja, posplo.šene negotovtJSti, strahu in družbene nestabilnosti v širših razsežjih.' Družbene meje fleksibilnosti zaskrbljujejo nižje in višje .sloje družbe. Oba .sloja se morata iz različnih razlogt>v zavedati, tla .skoraj vsaka zapo.slitev lahko preitle in da botlo morali posamezniki sprejeti degratlacijo pri zaposlitvi in plačilu. Celo če lahko pričakujejo, tla botlo .stalno upravljali tlelovno liiografijo, btnltj morali biti pripravljeni na tle.sct tlf> tivanajst sprememb svoje zaposlitve in celo kraja bivanja v času .svojega ži\'l)enja. Tako njihova življenja postajajo v.se bt)lj nepretivitlljiva, dolgoročna vpetost v skupnost, življenje s prijatelji, .sosedi in podobnt) izginja kot značilnost njilu)%ega življenja.
Oznaka "fleksibilnost " inui, vzeto |X)vršin.sko, pivtiv.sem pozitivno ktinotacijo. Seveda ob.staja velika razlika, če se nektio nahaja na finančno varnem tlružbe-noekonomskem položaju in jemlje nase dodatna tveganja z namenom, da bi si pridobil dotlaten tlohodek, ali če je fleksibilnost na nižjem koncu trga dela enakovredna grožnji, da si |x>rinjen v rev.ščino, odvisnost in pomanjkanje in prisiljen vzeti katerikoli delovni ali življenjski položaj, ki ga ima spreminjajoča .se tržna usotla na zalogi zanj ali zanjo. Prisilna fleksibilnost te vrste ustvarja frustracije, nestabilno.st, negotovost in strah. Fleksibilntist je tako daleč stran oti tega, da bi pomenila i.sto za uspešnega in neuspešnega.
Jedrnato S|X)ročilo klasične .stxriaklemokracije je bilo vetino, tla obstaja in tla mora obstajati zagotovilo za dostojno življenje za v.sakega posameznika ne gletle na ekonomsko srečo, ker .so tveganja na trgu tlela v glavnem posledica načina tlelo-v-anja trga in ne napak posameznika. Koncept posplošene ptxijetni.ske kulture, kot je bil razv il tloslej, nekako končuje s takšnim temeljem .socialdemokratske filoztjfi-je. V kolikor st) lo ptisletlico avtt)rji projekta vzeli namerno v račun, je treba pri.s-taviti tri ugotovitve:
Prvič, takšna kon.sekvenca bi definitivno šla proii temeljnim vrednotam •socialtleniokracije, ki celo v konceptu tretje poli ostajajo neizjx>tlbitni temelj prenove in tlružbene sprememlx;. Seveda je možno opredeljevati temeljne vretinote socialdemokracije v različnih tiružbenih in kulturnih kontek.stih, vendar vedno zahtevajo solitlarnost za zagotavljanje tlostojanstva vseh tiržavljanov ne gletle na njiliove ekonom.ske rezultate. To je natančno to, kar pomeni klasični termin "socialne pravičnosti". Ta st:mtlartl mora označiti spotinjo mejo tlružbene varnosti, dokler .stxialdenu)krai.ske temeljne vrednote o.siajajo v veljavi. .Sevetla obstaja velika fleksibilnost pri interpretaciji te norme, ventlar pa ob.stajajo hkrati tudi jasne meje takšne lleksibilnosti.
Drugič, pretirane zahteve po fleksibilnosti, ki sprožajo splošni občutek negotovosti, in izguba posameznikovega nadzora nad življenjskimi tveganji, silijo ljutli
■ KSviiiwI: Vie Corn,Sion of Oinider Sen- York l<J<M
k skrajnim tlcsniOarjem, ki se pretvarjajo, da ponujajo \~arnosi, jasno orientacijo in socialno zaSčito.
Tretjič, takšna strategija bi nujno zabrisala politične razmejitvene črte med prenovljeno socialdemokracijo in neoliberalizmom ter posledično poslabšala njene volilne možnosti.
Tako mora biti politično sporočilo na ravni strate.ških vodil |wlitik in na ravni simbolne identitete prenovljene .sociaklemokracije ileksibilno.st s .socialno varnostjo. Kulturna prenova, ki jo z;ihtcvata družbena modernizacija in ekonomska glo-balizacija, naj bi ciljala na novo kulturo odgovornosti, kar pomeni novo ravnotežje pravic in odgovornosti posameznika, ne pa na ])osplošeno tiržo podjetništva.
Alternative na križišču
Prvič doslej je diskurz tretje poti odprl možnost za .svetovni politični dialog med levosredinskimi silami, ki zaradi globalizacije delijo več izzivov, problemov in možnosti kot kdajkoli prej. Mnogi od njili se vse bolj zavedajo, da bodo nove oblike transnacionalne koordinacije delovanja eden od pogojev za učinkovito re5e\'anje problemov v globalni dobi. Seveda ni pre.senetljivo, da .se vzorec .socialdemokratske prenove razlikuje ckI tlržiive do države, gletle na različne družbene in kulturne tradicije po.sameznih družb, volilnih tekmecev v politični areni in glede na relativno moč levosredinskih sil. Do.slej .so .se razvile tri razločne smeri tretje poti. Razvrščajo ,se od radikalne pozicije, ki je po.svojila substancialne dele .sodobnega liberalizma, do zmerne pozicije z veliko bolj previdno držo pri premišljanju vloge trga in odgovornosti posameznika.
Idealno tipsko novi demokrati ZDA predstavljajo radikalni pristop tretji poti. medtem ko si večina .socialdemokrat.skih strank kontinentalne Evrope prizadeva za zmernej.šo usmeritev, novi laburisti pa za.sedajo sredino.
Ob spoštovanju skoraj vseh ključnih konceptov, ki tvorijo gradbene bloke prenovljenega socialdemokratskega projekta, so nekatere konsekventne alternative površinske, čeprav .se nahajajo znotraj okvira nekaterih temeljnih skupnih |x)lez. Zahtevajo in zaslužijo si previdno politično razpravo med tistimi, ki želijo spo<lbuditi uspe.šno in trajnostno obnovo sociaidemokracije in hkrati tudi do določene mere u|xxšicvajo preostale različice."
Idealno tipski položaj in njihovi različni pristopi do posameznih zadev v razpravi o tretji poti so razvidni iz tabele 1.
Temeljne vrednote, politične kulture in človekove potrebe
Kot smo že poudarili, obstajajo dobri razlogi za splošni ponovni vzpon političnih projektov .socialdemokratske jjolitike v dobi globalizacije. Kot se je v zgodovini že zgodilo, utegnejo ponovno nastopili v obliki nove sinteze med izvornimi teorijami demokratičnega .socializma in liberalizma. V takšni novi sintezi morajo temeljne vretinote ostati vidne in učinkovite, ne glede na to, kakšen bo njihov vzorec v posmeznih državah, lutli če bi prišlo do temeljnih sprememb v zagovarjanih ix>li-
" histiinvziii Juls/K'ivb. r: K. CiiIktiis/J. KmuM: 'liriiis/oniitilluii In l'nif(ress: SiilUiI licmiicnilk lliiiik litiiks lix/iliire l/ie Maifiail ivliini o/Social IX'imtcracy In ti l.lbvnil Hm AmsUmliini 1WS.
tikali. Mod temi temeljnimi vretinotami je najbolj pomembna vrednota .socialne varnosti kot državljan.ska pravica, v primeru ko na trgu ni na razpolago ustrezne z;i|joslit\e, vrednota, ki .se je ne da pogre.šati v.se dotlej, dokler lahko pojem .socialdemokracije v na.sprotju z (neo)libcralizmom sploh .še ohranja kak.šen smisel. Če bi bila ta vrednota enkrat odpravljena, potem bi tudi izvorna ideja sociaklemokratskega projekta v .svoji .sub.stanci izginila iz politične arene, ne glede na to, kakšno poimenovanje bi .se ponudilo. tistih evropskih državah, kjer imajo dolgo tradicijo blaginjskega kon.senza in kjer so razvili ustrezne politične programe, bi močna doza neoliberalne "medicine" najverjetneje prinesla tri neželene posledice:
-	izgubo .socialdemokratske identitete vis a vis neoliberalizma,
-	nara,ščajočo socialno dezintegracijo in odtujitev,
-	volilne izgube v korist liberalno in desno usmerjenih ekstremističnih strank. Ta tveganja očitno zarisvijejo zunanje meje za spremembe.
Zelo je verjetno, da bi v visoko razvitih kapitalističnih demokracijah do četrtina volilnega telesa, kot se je pokazalo v .Avstriji in F'ranciji, lahko razumela ponudbo desnega populizma in ekstremizma kot edino upanje za sprejemljivo življenje v svetu skoraj neomejene fleksibilnosti, do katere socialdemokracija, če bo sledila tretji poti radikalne linije prenove, ne lx) mogla ponuditi prepričljive alternative. Ni jasno, kako daleč lahko gre v tej smeri družba kot .so ZDA. Toda zgodovina in sodobne izkušnje kažejo, da bi večina evroj^skih družb kmalu po.stala plen naraščajočega vpliva desnega jiopulizma.
Na današnji ravni raz\oja modernih družb in njihovega pritiska v smeri brezmejnih stopenj lleksibilnosti v v.seh sferah družbenega življenja se zdi vredno priklicati dejstvo, da v zadnji instanci obstajajo učinkovite antropološke meje kulturni .spremembi, negotovosti in fleksibilnosti. Očitno so temeljne antro]Xjlo.ške potrebe, kot sta npr. komuniciranje ali potreba po varnosti, do določene mere kulturna omejitev. Toda celo kulturna sprememba ne more spregledati iz\orno substanco teh temeljnih potreb. Lahko jih gnete, oblikuje, razširja in zmanjšuje, ne more pa jih vseh .sku])aj obiti. Socialdemokracija mora ohraniti ustrezno raven socialne varnosti, ne glede na to, kako obsežne se bodo na koncu izkazale nove oblike fleksibilnosti.
Tabela 1: Raziisliten di-ž Hvtje poil
162
Pnjcin	/Cmerna dria	Radikalna dria
Temcljiui ireetuoin	1'raviCnosi	Možnosti z;i \'sc
h'iilliim />olilik	Flcksihilnosi in icnioljnii varno.st	Duh iKKljetništva
EkoiioiiisL'n f>lobaliztidjrt	l\>litično vodljiva	Mi>ra bili sprejeta
FJiotwwska politika	Makroekonomska rcgiilacija. na strani |K)niiilbc in iiovprušcvanja	.Siran jionuiibe
VIntUi II razmerju do potljellj	.Suverena in posrcdni.ška	Partner
Vlada r razmerju do družbe	1'miilarck na otlgovornosti vlade	■•oudarek na dol^.nosti driižlK-
Komimilarizem	l^ilitika d(>[x>lnjc'vanja	Moralna kampanja
Držara blaginje	l'i)n<>vna i/gnidnja	Akiivir.ijoCa država
	temeljne varnosti	/a zaposljivosi
	(dr;>.avl|anske pravice)	
Modernizacija	.MnoRodimen/.ionalni	l'Ikononvika
	koncept (ekonomski.	r.icionalizacija
	kulturni, družbeni)	
FMologlja	Ključna ekonomska vloga	Nejasna obveza
\1oga stranke	Ključna za družlx;n()	Najprej nacija.
	razpravo in legitimiranje	obrobna stranka
Strategija	.Strukturne spremembe.	Kulturna kantpanja.
	preudarna razpraN-ii	na nK'dije nanivnano komuniciranje