MAJ 20 P Bernardina 21 T Feliks © 22 S Julija, dev. 23 C Rešnje Telo 25 P Donacijan 35 25 S Gregor VII. 27 N 2. pobink. 27 P Beda C. pk. 28 T Avguštin C 30 Č Kinč. grobov 31 P Angela Mer. SLOVENEC mil BtQYENSKI PSC E SMEKEO MB PC fifc in »im® — ki ftwffa? K« — »3 M« 20 »Vfl EESSHTQ SLOV,KATOE. DELAVSTVA ffl AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE » CHICAtJI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. IOfficial Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PKILJUBLJBK •LOVKNSU LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH" AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 101. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. MAJA — FRIDAY, MAY 24, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Nazi jem vzeli nekaj mest Nemci pregnani iz obrežnega mesta Abbeville, ki so .ga zavzeli v torek. — Zaveznici podvzeli s protiofenzivo na več drugih mestih. — Nevarnost še ni odstranjena. Pariz, Francija. — Poveljstvo zavezniških čet je v sredo objavilo, da so bile na več točkah v Franciji in v Belgiji nazijske sile vržene nazaj, pri čemer so jim bila vzeta nazaj nekatera, mesta, ki so jih ti dan prej zasedli. Posebna važnost se polaga na to, da so bili naziji zopet pregnani iz mesta Abbeville, in sicer zato, ker leži to mesto o'b angleškem Kanalu in je bilo torej prvo mesto, katerega so Nemci zasedli ob francoskem obrežju, In s katerega se more neposredno ogrožati Anglija. Drugo nazaj vzeto mesto je Arras, enako okupirano od Nemcev v torek. Istočasno se poroča, da so angleške čete z vso silovitostjo napadle bok nazijske fronte pri mestu Cambrai, jugovzhodno od Arrasa in povzročile tamkaj velike izgube. Sploh se je kazalo v sredo, da so postale zavezniške čete bolj živahne, so si vzele predvsem za cilj, da odrežejo od glavne armade nemško kolono, ki je od mest Cambrai in St. Quentin prodrla proti za padu do morja. Ako se jim to posreči, potem bodo ne samo ujeli vse te nazijske prednje čete, marveč bodo rešili precl zajetjem ogromno armado, sestoječo iz Francozov, Angležev in Belgijcev, katera se bori v Belgiji in severozapadni Franciji in, ki je takorekoč že obkoljena. Vendar pa si zaveznici z gori omenjenimi uspehi ne delajo nikakih prevelikih u-pov, kajti vedo, da v obeh nazaj vzetih mestih, Abbeville in Arras, so bile le nekake prednje straže nazijev. Kriza še nikakor ni minula, kajti Nemci očividno niso polagali dosti, važnosti na to, da bi držali Abbeville, kar le razvidi iz tega, ker so od tega mesta cbrnili smer sunka proti seve-rozapadu, namreč proti mestoma Boulogne in Calais. Nevarnost zajetja armade v Bel- MORNARIŠKA ŠOLA ZA MLADE FANTE Washington, D. C. — Ameriška mornariška akademija, ki vodi šolo za vežbanje častnikov v trgovski mornarici, objavlja, da bo sprejemala v brezplačno poletno šolo dečke in fante v starosti 11 do 21 let. Vežbanje bo praktično in je njega namen, da nudi temeljni pouk tistim, ki bi hoteli vstopiti v trgovsko mornarico, in tudi tistim, ki bi se radi samo seznanili z ladjami in z življenjem na njih. Sola bo trajala od 1. julija do 1. oktobra. Učenci bodo morali plačati samo za obede, za vsakega po 49 centov, drugo bo vse brezplačno. Tisti, ki ga zanima, naj takoj piše na: American Nauticai Academy, Nat'l Training Scho.ol for Merchant Marine Officers, Washing-ton, D. C. Vojna bo kmalu končana, pravijo Nasciji napovedujejo, da utegne biti Anglija zrušena in vojna končana že v par tednih. — Astrologi igrajo veliko vlogo. — Hitler se pokazal kot izvrsten strateg. KRIZEMjSVETA — Berlin, Nemčija. — Tukajšnji zastopnik Zed. držav je zaprosil v Washington!! za ?i\dostno J>pm<;jč, da se bo lahko nadzorovalo postopanje z zavezniškimi vojnimi ujetniki, za kar imajo Z. D. pravico po mednarodnem zakonu, sprejetem v 1929. — Moskva, Rusija. — So-Kakor se zdi,'giji je zato še vedno velika vjetska vlada je obvestila An-ter bo odstranjena le, ako pokaže protiofenziva nemudne uspehe. Balkana se polastila nova vznemirjenost Belgrad, Jugoslavija. —Italija je s koraki, ki jih je pod-vzela v Albaniji, zanetila v balkanskih državah novo razburjenost. V torek zvečer je namreč nepričakovano izdala ukaz, da se albanska meja 1 roti Jugoslaviji zapre, na kar so sledila poročila,da prevaža preko morja v Albanijo velike množine municije in drugega vojnega materijala. Isti dan je odpotoval iz Rima v Albanijo italijanski oin. minister Ciano, "nadzorovat javna dela," kakor se je reklo. Izražala se je sicer domneva, da te priprave še ne dokazujejo, da namerava Italija udariti na Balkan, marveč, da si skuša z njimi samo hrbet zavarovati, dočim bo njen napad veljal Franciji, vendar so bile balkanskim državam te priprave povod za še bolj intenzivno ojačenje obrambe. Tako je na Grškem dal tamkajšnji diktator Metaxas takoj pozvati svoje generale k posvetovanju,da ukrenejo načrte, ako bi skušala Italija u-dariti v njih deželo. Do najbolj značilnega odmeva pa je prišlo v Rumumji. Tamkajšnja vlada je namreč v sredo proglasila takorekoč popolno mobilizacijo. Pod o-rožje je bilo poklicanih 300,-000 mož, ki se imajo odzvati tekom 24 ur. S tem šteje ru-munska armada nad dva mi-ijona mož, kar je nekaj o-gromnega za tako malo državo. FRANCIJA MOBILIZIRA ŽENSKE Pariz, Francija. — Kakor je objavil min. predsednik Reynaud zadnji torek zvečer, so se izdelale priprave, da se lahko ženske vpišejo v armad no službo, da se bodo zaposlile kot ženske pomožne moči pri raznih vojnih oddelkih. V poštev pridejo vse ženske, starosti od 21 do 55 let. POLJAKI KONČNO NISO BILI TAKO ZANJČ Berlin, Nemčija. — Bliskovito prodiranje nazijske armade na zapadu preseneča ne samo celega sveta, marveč ..tudi Nemce same, m polno je dovtipov o tem, kje je zdaj tista močna sila zaveznic, s katero ste se prej postavljali. Končno se zna izkazati, pravijo, da je bila poljska armada še najboljša. l)a so to štrli, je vzelo nazije celih 18 dni; nasprotno pa, kdo more •napovedati, k j e bodo naziji na zapadu prihodnji torek, ko bo kampanja tamkaj dosegla 18. dan! gMjo, da vztraja odločno na tem, da bo smela še v naprej trgovati tudi z Nemčijo, drugače ni pri volji skleniti z Anglijo nameravanega trgovinskega pakta. — Alexandria, Egipt. — Po cdloku vlade ne sme nihče vzeti iz Egipta več kakor okrog $65. S tem se preprečuje pobeg kapitala. Nekatere osebe so namreč nameravale pobegniti iz dežele pred nevarnostjo vojne ter vzeti s seboj svoja velika premoženja. ANGLEŠKA DEMOKRACIJA IZGINJA London, Anglija. — Po zakonskem predlogu, o katerem je objavil min. predsednik Churchill v torek, da ga bo predložil parlamentu drugi dan in za katerega se je pričakovalo, da bo gotovo sprejet, 'bo v Angliji ostalo kaj malo še demokratične svobode, kajti svoboda govora in tiska bo domala ukinjena. V predlogu se namreč zahteva za vlado pravica, da lahko za-l tre vsako opozicijo proti svoji vojni politiki in spravi v zapor tiste, ki bi vlado v tem pogledu kritizirali, dočim bi tiskarne, kjer bi so tak material tiskal, lahko zaprla. Nekaj organizacij je sicer vložilo protest proti tej kršitvi civilnih svoboščin, toda v seda nji vojni histeriji se njih glas ni dosti slišal. HITLER OBOŽEVAN Naziji zdaj preprečani o njem, da je nezmotljiv. Berlin, Nemčija. — Po sedanjih uspehih je oboževanje Hitlerja, ne samo med ljudstvom, marveč tudi med vodilnimi osebnostmi, doseglo skrajno višino in čimdalje bolj so prepričani, da je njih "Fiihrer" nezmotljiv. Tako se je gen. Reichenau, ki vodi se*-danje prodiranje, izrazil, da je Hitler istočasno, ko je politični vodja države, obenem tudi ne samo vrhovni, marveč "najvrhovnejši" poveljnik oboroženih sil. Goering pa je dejal o njeni, da je on sam izdelal vse načrte za sedanjo ofenzivo, in sicer do zadnjih podrobnosti, ter je pri njih študiral po cele noči. Tudi zdaj ve Hitler za vsak gib, ki ga napravi armada,ter je sam stalno na fronti. -o- JUGOSLAVIJA ZAPLENILA MOTORNA KOLESA Belgrad, Jugoslavija. — Po odredbi oblasti se je zadnji torek zaplenilo širom države ckrog 10,000 motornih koles, ki so bili nedavno poslana iz Nemčije. Dala še bodo vojaštvu na razpolago, da se ustanove male motorne čete zlasti proti padalcem. --o- TUDI NEMŠKA DEKLETA V BOJU London, Anglija. — Kakor se razvidi iz poročila, ki je prispelo semkaj zadnji torek iz Belgije, se v nemški armadi tudi dekleta aktivno udej-stvujejo. Vest namreč govori, da so tamkaj ujeli neko 17 Berlin, Nemčija. — Nazij-ski krogi vedo, da se njih ai*-mada pravzaprav še ni nikjer dodobra spoprijela z glavno silo zavezniških čet, kajti drugače bi njih prodiranje ne bilo tako neverjetno uspešno, toda kljub temu so si docela v svesti, ne samo, da bo končna zmaga njihova, marveč, da bo ta zmaga dosežena v najkrajšem času, morda celo v par tednih. Pri tem se v Nemčiji nič ne skriva,da igrajo nemški astrologi (prerokovalci iz zvezd) pri sedanji ofenzivi veliko vlogo. Že prej je bilo znano, da Hitler stavlja veliko vero v astrologijo, da se sam bavi z njo, in, da pred vsakim pod-' vzetim korakom prej preračuna, kako zvezde stoje. Ti nemški astrologi trdijo, da se "v zvezdah bere," da bo vojna končana do 4. junija in angleški imperij do tedaj zrušen. Popolnoma sigurni so Nemci, da bo Hitlerjev načrt za zajetje zavezniške armade v Belgiji, ki šteje okrog milijona mož, na vsej črti uspel. Od juga že pritiska ena kolona ob morju, pravijo, ki bo odrezala tej armadi umik v pristanišča, severno krilo armade pa čaka le na migljaj Hitlerja, da bo udarilo in zajelo milijon mož v past. Zaslugo za to, da doslej še ni prišlo do spopada z glavnim delom zavezniških čet, pripisujejo Nemci izvrstni Hitlerjevi strategiji, ki udari vedno tam, kjer nasprotnik najmanj pričakuje. Polni zaupanja so, da bo ta "dober nos" vodil Hitlerja tudi v naprej. tz Jugoslavije Požar v Irci vasi pri Novem mestu, ki ga je zanetil tast svojemu zetu, kateremu je uničil vsa gospodarska poslopja, bi bil skoro usoden za vso vas. — Smrtna kosa. — Druge novice. Maščevalen tast Novo mesto, 27. aprila. — V pozni nočni uri 14. aprila je Novomeščane prebudil glas sirene, ki je naznanjal požar v Irci vasi, pri posestniku France Simcu. Novomeški in šmihelski gasilci so hiteli na kraj nesreče, kajti vasi je pretila največja nevarnost, da se ogenj razširi zai*adi vetra. Stisnjene domačije so to bojazen še povečale. V visokih plamenih je bilo vs'e Šimčevo gospodarsko' poslopje. Nova zidana hiša, ki je bila spravljena pod streho prav zadnjo soboto, se je na svojem levem koncu ? - ..'"di vžigala. Z velikim naporom se je gasilcem posrečilo, da so ogenj lokalizirali in s tem obvarovali vas pred uničenjem. Vaščani so še pravočasno rešili iz gorečega hleva krave in prašiče, ki so bili že omamljeni. Posestniku Šimcu je zgo- Vesti iz Prekmurja Trimlini. — Pri neki hiši so pekli kruh, pa je vsled preveč zakurjene peči nastal požar, ki se je zaradi vetra kaj hitro razširil in objel še druga poslopja v bližini. Tako so zgorele štiri hiše, z vsemi gospodarskimi poslopji in živino. Le nekaj malenkosti so rešili. — Murska Sobota, — V Dolgi vasi pri Lendavi je obupal nad življenjem in se obesil Mihael Grabner. Dobrega družinskega očeta je najb'že gnala v smrt huda živčna 'TTT NA BOHnnii Mali zemljevid Nizozemske, ki so jo naziji že zavzeli, in Belgije, v ka tere zapadnem delu divjajo srditi boji. Nemška armada je pri prodiranju proti Parizu dosegla v nedeljo mesto Si. Quentin. Od tam pa se je nenadno obrnila proti zapadu z namenom, da doseže Kanal, od koder bo lahko napadla Anglijo. relo gospodarsko poslopje, ve-1 je vzorno organizirana. V njej je včlanjenih že 45 čet z več kot 1000 člani in vsaka četa je preskrbljena z gasilskim orodjem. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl p. Janez Pristov, jezuit in dobro znani ljudski misijonar. Rojen je bil na Gorenjskem v Bregu v brezniški župniji 1. 1871. Kot duhovnik je leta 1898 vstopil v Družbo Jezusovo. — V Petrovcih, v Pirekmurju, je umrl Anton Cirič, tamošnji župnik. Rojen je bil pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah leta 1874, v mašnika je bil posvečen leta 1899. -o- Neurje in strela Nad Celjem in okolico se je 22. aprila razpasla velika nevihta z nalivom, gromom, strelo in hudo točo. Na Svetini nad Celjem je udarila strela v stolp velike cerkve, pa ni napravila nobene škode. Dalje je udarila v stolp male (Križeve) cerkve in je razdrobila veternice v linah, zažgala pa k sreči ni. Potem je udarila v strelovod šole, tudi brez škode. Na mrzli Planini je pa užgala gospodarsko po-dopje posestnika Godca, p. d. Bobnarja. Stavba je zgorela z inventarjem vred, pri tem je bilo uničenega tudi par sodov vina. Toča je pa napravila precej škode na mladih poganjkih. Padlo je je toliko, da je še drugi dan ležala po tleh. --o- Nesreča Ljubljanski mestni reševalci so pripeljali v ljubljansko bolnico posestnika Grudna iz Zailoga, kateremu je slamo-reznica odrezala tri prste des-re roke. Gruden bi bil moral odriniti na orožne vaje, pa je hottel še poprej narezati nekaj slame. Namesto k voja- lik pod, hlev, kozolec-dvojnik s senom in šupa z lisjem. Požar je uničil več strojev, orodje, precej žita in moke ter raznega blaga. Preiskava je ugotovila, da gre za zločinsko delo. Zlobni požigalec je za-žgal slamo v šupi, ki je takoj zgorela z velikim plamenom. Posestnik Šimc ima okrog 70,-600 din škode, zavarovan pa je le za 20.000. Na podlagi obteževalnih okoliščin so orožniki aretirali Šimčevega tasta 70 letnega Jožeta Kušlarja, ki je že dalje časa sovražil svojega zeta. Kušlar je Šimcu, če je le mogel napravil kakšno škodo. Tako mu je v gozdu zasekal lepo rastoče hraste. Prav tako sadno drevje, s katerega je tudi otepal še nezre lo sadje. Sploh je počenjal re či, ki niso v skladu z ravnanjem pametnega človeka. Zetu je tudi večkrat grozil s požigom. Ko so prišli orožniki na kraj požara, je Kušlar izginil bližnji gozd,odkoder je zvito oprezoval, kaj orožniki iščejo okrog zetove hiše, V prvem trenutku, ko se je v njem zbudila pekoča vest, si je hotel končati življenje in se je hotel obesiti. Ko so ga orožniki prijeli, je bilo njegovo prvo vprašanje: "Koliko let bom dobil?" Pri zaslišanju je tudi priznal, da je usodno noč 14. t. m. malo pred polnočjo vrgel na pod v slamo žerjavico. Cez čas pa je svojo izpoved zanikal. Moža so orožniki izročili sodišču, kjer je naposled ponovno priznal, da je usodni večei nesel žerjavico v ponvi na pod in jo nato vrgel v slamo. Kušlarja je najbolj peklo dejstvo, da na njegovi domačiji gospodari drug človek, dasi je bil prvotno s Šimcem zadovoljen. -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' kom, je moral v bolnico. Strah 2 AMERICANS*:! SLOVENEC Petek, 24. maja 1940 '(Metropolitan Newspaper Servico) Napisal: Edgar Rice BuiTOUgllS n> *iw ■urrouftta. »k -T« ■>*« V ■ M. b» f,-,. . >nl leta _ Za četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: 7ml celo leto_______$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta_________1.75 Posamezna -številka__________ 3>c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America,* Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by j EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________ For half a year_____ For three months ________ Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year_________3.00 For three months........................ 1.75 Single copy_______________— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo t saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas 4o četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured niktvo ne vrača. Entered as sccond class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under tlie Act of j|£arch 3, 1879. Nezaslišana knjiga o Slovencih (Konec) III. V zadnjem delu našega odgovora na prečudno knjigo "Carniqla Italiana" si hočemo ogledati še zadnja poglavja te nesmiselne propagandne knjige in Tianja na kratko odgovoriti. Pisatelja Ciancullija je dolgo razmišljanje v tej knjigi privedlo do jasne izjave, "da imajo Slovenci popolno pravico, da se združijo z venetsko' družino v naročju italijanske nacije, hčerke velikega Rima, učiteljice in plemenite matere vseh mediteranskih (sredozemskih) ljudstev." Kakor je ta stavek velikodušno priznanje našega pisca do slovenskih narodnostnih pravic, vendar ga moramo korenito popraviti, v tem namreč, da ne gre za potrebo kakšne združitve Slovencev s Primorjem, ampak da je treba povedati to ravno nasprotno, Primorski Slovenci imajo namreč popolno pravico, da se združijo s središčem in središčnim ozemljem slovenskega naroda in s tem tudi z ozemljem naše domovine Jugoslavije. In če je italijanska nacija učiteljica in plemenita mati vseh sredozemskih ljudstev, bo to svojo plemenitost Slovencem na ozemlju, ki ga je po svetovni vojni zasedla, gotovo iz srca rada priznala. , ^ giM.,.. : Kako malo upošteva pisec slovensko narodnost in tudi jugoslovansko državo kot tako, dokazuje njegova trditev, ki se glasi: "Kranjci, ki se toliko stoletij niso mogli združiti in zliti z Veneti (prebivalci v Julijski Benečiji), ker jih je Avstrija držala ločene, so se znašli v položaju, da so vrinjeni med Italijane in Nemce na italijanski zemlji (tako!) in da so podaniki države, ki nima nobene pravice in interesa vladati v zgornjih dolinah Save in Drave." Nikakor ni res, da bi se bili kdaj koli hoteli Slovenci združiti z Italijani v Beneški Sloveniji, še manj na kakšni italijanski zemlji, najmanj pa je res, da ne bi Jugoslavija imela pravice vladati tam, kjer žive Slovenci!! Ta razmišljanja so pisca pripeljala do zahteve, ki nikakor ni v skladu s sedanjim stanjem posameznih meja evropskih držav, ker v knjigi zahteva čimprejšnjo združitev Kranjske z Italijo, ne da bi se kakor koli drugače spreminjale Madjarske ali nemške meje. To se ne pravi nič več in nič manj, kakor da ta italijanska propagandna knjiga zahteva zrušitev naše skupne domovine Jugoslavije! Postavljanje takih zahtev pa ne pomeni zopet nič manj, kakor ustvarjati slabo voljo pa tudi vznemirjenje med vsemi Jugoslovani v Evropi in drugod po svetu. Zato tudi to knjigo z vso odločnostjo odklanjamo. Kajti zavedamo se, da smo po svetovni vojni z Jugoslavijo ustvarili tisto državo, po kateri smo vsi Jugoslovani hrepeneli dolgih 500 let, kakor poje tudi naša državna himna. Zato je pa tudi jasno, da bomo vsi Jugoslovani kot en mož branili vsako ped tiste zemlje, ki je plod naše petstoletne borbe. Da ta misel ni bila vržena kar tako mimogrede v knjigo, o tem nas prepričujejo nadaljna poglavja v knjigi. Pisec namreč dalje trdi, da je aneksija Kranjske Italiji nekakšen pogoj za vpostavitev miru na Jadranskem morju med Srbi, Hrvati in Italijani. To je potrebno dobro razumeti, pravi pisec,-kajti po njegovem mnenju so še danes mnogi prepričani iz samega čustva o italijanstvu Dalmacije i o slovanstvu Kranjske. Iz teh besedi nam je jasno, da si pisec knjige Carniola Italiana zamišlja prav grdo kupčijo m,ed Srbi in Hrvati na eni strani in Italijani na drugi, a vse to na račun naše lepe Slovenije- Pisec je namreč pripravljen dati neki Srbiji, o kateri ponovno povdar-jamo, da je nikjer ni in je nikjer ne bo, Dalmacijo, Reko in Zader — v zameno naj bi dobil naše slovensko ozemlje. Ponovno povdarjamo, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi ne-razdruženo zvezani med seboj v naši skupni domovini Jugoslaviji, in da zaradi tega niti zdaleč ni mogoče misliti na kakšna veleizdajska dela med temi tremi južnoslovanski-mi brati!! Proti koncu knjige se pa vendar le odkrije pravi namen pisanja tega italijanskega profesorja- Tam namreč pravi: "Duce, ki mu Ljubljana in bratska Srbija pomaga, razpolaga z osjo Rim—Berlin, čudovito osnovo evropskega zdravja, ki naj odstrani patološko stanje Kranjske, katero sili Slovence k tarnanju s krikom "živijo Jugoslavija". On more Slovence prav lahko pripeljati v sožitje z Italijani, ki jih srčno pričakujejo s svojimi Galci, Langobardi in Sa-raceni, Somoti in Lukanci, ki radostno živijo že več kot pol "stoletja na italijanskem polotoku." Prvič se sliši to kar ganljivo, kako naš pisatelj Cianciulli daje nam Slovencem pravico do tiste usode, ki so jo bili deležni Langobardi in Saraceni, da so namreč popolnoma utonili v italijanskem narodu. Ali naj se zgodi isto s Slovenci? Drugič nas ima pa pisatelj vendar le za preveč neumne, da bi mi šli poljubljat tisto palico, ki že šviga nad delom našega naroda ob Soči! Tretjič so nam pa tele njegove zadnje besede dokaz, da iz njih govori pripadnik tistega novega nazora o življenjskem prostoru velikih narodov, ki so ga izmislili tisti, ki so prav zaradi tega nazora o življenjskem prostoru povzročili sedanjo vojsko v Evropi. Videli smo že, kaj se godi z majhnimi narodi, ki žive ob teh velikih narodih. Mi Slovenci si pa take usode nikakor ne želimo, marveč smo rajši pripravljeni boriti se združeno s Hrvati in Srbi za tisto domovino, ki jo edino priznavamo za svojo, in ta domovina je velika in svobodna Jugoslavija. Ob koncu knjige hoče pisatelj še nekako prisiljeno z nekimi geometrijskimi slikami dokazati, da je Slovenija res Italijanska. Take slike seveda lahko rišete poljubno za vsak kraj in za vsak narod, kolikor jih hočete. Imajo pa seveda take slike, ki so kakor iz zraka vzete, nič več pomena, kakor če bi jih slikali za luno ali zvezde, kjer se da pač po mili volji slikati in vezati, kakor se zdi komu primerno. Toda mi živimo na zemlji in smo ljudje z živo zavestjo samega sebe in s svobodno voljo. To svobodno voljo pa ima-jVnele posamezniki, ampak tudi narodi, to je naša, že v prvem članku imenovana, samoodločba narodov, ki jo je razglasila za edino merilo pri ustanavljanju meja raznih držav — ravno Amerika! In zemlja, ki je last živih narodov, se bo razdelila prav po volji teh narodov samih, ne da bi jim kdor koli smel kaj predpisovati- Da zaključimo: tudi Slovenci smo povedali svoje mnenje in svojo odločnost, da ostanemo po svoji svobodni volji v skupni državi Jugoslaviji, pa naj misli o tem, kar koli kdo hoče. Svet imamo na svoji strani in ta bo zmerom spoštoval naše pravice, ki jih sami tako jasno in odločno izpovedujemo! Zato nam pri razumnih ljudeh tudi taka propaganda, nesmiselna in lažniva, kakor smo jo opisali v teh treh člankih, ni in ne bo nikoli nič škodovala, ker je napisana brez nas in celo proti nam! Resnica, pravica in svoboda bodo na koncu tudi po sendanji vojski v Evropi prav gotovo zmagale!!! lu spoznal. — Kaj hitro je bila polna miza raznih clobrot in tudi okusne pijače nam ni manjkalo. Tc nas je kaj kmalu spravilo v dobro voljo. Ko smo se nekolike pomenili,smo se vsi skupaj podali pogledat njegovo imetje. Nad vse sem bila vesela, ko sem videla v hlevu lepo živino in šest lepih konj. Kar nasmijala sem se in rekla; Ti se pa res postaviš, Frank, ko si si tako dobro opomogel. Bog vam daj srečo še za naprej, tebi in tvoji lepi družini. — Od tam naprej sem šla obiskat Antona Mesojedca in njegovo družino. Tudi on ima Veliko farmo, lepo živino in na tem mestu se vsem lepo zahvalim, ker ste me peljali v cerkev k sv. maši. Gotovo si vedel, da grem rada k sv. maši. — Še tega ne smem pozabiti omeniti, da ste me peljali tako daleč na ribo- li mesec tekel celi dan. —1 Moon Run je krasna vas, — Kjeri bo dosti veselja tudi za vas. — Slovenski dom iz 57te-ga štrita, — vabi vse, da pridejo vleči štrika. Torej ne zamudite tega prvega izleta Slovenskega doma v letošnjem letu, ki se vrši dne 2. junija na Portman Grove. — Do tja vzemi Rd. No. 30. — Bus bo čakal na 57th Street ob 1. uri popoldne, pred Slovenskim domom. J. L. B. -o- KAJ POROČA MR. LUD. PERUSHEK Z WILLARDA Willard, Wis. Mr. Joseph Pekol je kupil od Mr. Fr. Klancharja, Jr., hišo in več lot zemlje, kjer si namerava urediti povsem u-dobno in moderno domovje. Rojak, kadar potrebuješ ga- Dogodki . med Slovenci po i m Ameriki S Zlata poroka Cleveland, O. — Pri fari sv. Lovrenca sta slavila zlato poroko zakonca Mr. in Mrs. Anton in Mary Blatnik. Slav-nost se je vršila zadnjo nedeljo s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca. — V cerkvi sv. Vida sta prav tako slavila zlato poroko zakonca Mr. in Mrs. Frank in Josephine — Obema zlatima iskrene častitke! Svigelj. paroma , Tr j „ .„, , solin za svoj avto, le k Mr. Pe lov Kadar bpmse pnsla v va-1 kolu -di te bo z ysem se kraje, bomo š i pa kar samipotrebnim preskrbel. Pozneje take ribe lovit, kaj ne Mary? ..... — Obiskala sem tudi Antona NA POTOVANJU PO SREDNJEM ZAPADU Pueblo, Colo. Namenila sem se, da obi-šcem moje drage v srednjem zapadu, zlasti tam v Milwaukee, Wis., katerih nisem že toliko let videla. Tako sem se odpravila od doma na potovanje. Ustavila sem se pri mojem sinu Andy Zaje in pri moji hčeri ter njenem možu Da-čar, kjer sem ostala celi teden. Od tam sem se podala 220 milj daleč do mojega brata Antona Bergles, ki živi v Wusaukee.. N,ad vse je bilo veselo najino snidenje, ker se nisva videla že 27 let. Zelo sem bila vesela, ker ima vse v najlepšem redu. Ima poln hlev lepih krav in konj, poleg pa lepo hišo in lepo družino. Ima 180 akrov lepe zemlje, na kateri vse dobro raste. Največ imajo krompirja, ki zraste precej debel in dobro obrodi. En teden sem ostala pri njemu-in marsikaj smo se pomenili, toda čas vse prehi- tro beži. Prav dobro smo se imeli in ničesar nam ni manjkalo, niti dobre pijače. Med tem časom smo imeli več obiskovalcev. Moj brat me je vstavljal, naj bom še en čas pri njih, saj je morda to zadnjič, da se vidimo, toda meni je .čas primanjkovalo in morala sem mu podati roko v slovo, tako tudi njegovi ženi in družini. Kot je bilo snidenje nad vse veselo, je bilo pa slovo toliko bolj žalostno. Zbogom dragi brat in najlepša hvala za vso vašo postrežbo in sitnost, ki ste jo imeli z menoj ! — Naprej sem se podala v Krivitz, Wis., k našemu lojaku Frank Starcer, kateri je poprej 26 let živel v Pueblo, Colorado in ki je bil bratranec mojega moža Andy Zajec ter boter mojih otrok. Ne morem popisati, koliko veselje je bilo, ko smo se po tolikih letih zopet videli. Seveda sem prišla v spremstvu mojega brata in mojega sina. Kaj ne Frank, da si me kma- Strukela in njegovo družino ter se jim zahvaljujem za vso postrežbo. — Nadalje sem tudi obiskala Terezijo Hren, ženo mojega bratranca, ki je cloma iz Perovega pri Grosupljem. Ona je vdova že dve leti, odkar ji je mož umrl. Obiskala sem tudi njegov grob. — Potem sem tudi obiskala Antona Kramarja in njegovo družino. On je doma iz Slivnice pri Šmarju. — Se to naj tudi omenim, da sem obiskala več cerkva, pa sem pozabila njih imena. — Milwaukee je zares lepo mesto in v tem mestu je nad sto katoliških cerkva. Da sem vse to videla, me je vzelo tri tedne. Ko sem priromala zopet domov v Pueblo, se je pa začel zopet preljubi majnik, ki je posvečen nebeški Kraljici. Vsaki večer prihajam v cerkev k šmarni-škim pobožnostim in prepevamo lepe Marijine pesmi. Kar res, "Lepa si, lepa si roža Marija . .." Kdo naj nam pa tudi drugi pomaga, kot naša nebeška Mati, saj smo vsi njeni otroci. Zato jo le častimo in se ji priporočimo v varstvo v letošnjem majniku. — Po zdravljeni vsi naročniki tega lista, posebno mojega brata, ki je tudi naročnik Amerikan-i skega Slovenca, kateremu sem ga jaz naročila. Pa le o-glasi se kaj, kot sem se jaz. Francos Gornik p. d. Zajka IZLET SLOVENSKEGA DOMA V PITTSBURGHU si uredi tudi garažo (garage) in če se ne motim, ga bomo tudi kak glažek izpili, pa tudi kako domačo zapeli. — Prav tako Jože. Le korajžno naprej ! Po nesreči je John POzego obstrelil svojega brata. Krogla mu je šla skozi eno nogo in obtičala v drugi, da je moral zdravnik kroglo odstraniti. Pač res, nikoli ni preveč previdnosti, ko človek ima orožje v rokah. — V avtomobilski vožnji je bil smrtno porfesre-čeii eden izmed Grenetovih bratov, Bili po imenu. Mrtvi so bili imenovani, njegova sestra in njen mož. — Naj še omenim, cla nas namerava letos večja skupina poromati iz Willarda k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. Cas še ni odločen. Ce nas bo zadostno število, se bodo lahko oskrbela posebna vozila. Cena vožnji bo primer-no nizka. Dosedaj se je že priglasilo okrog 20 udeležencev. Več in bolj natanko o tem romanju poizveste v župniščU. Pa tudi podpisani vam lahko da kratko pojasnilo. — Ju-ju-hu — pa ohcet bo tudi. Ce še nikoli, takrat pa se bom prav pošteno zasukal. Ju-ju-hu —. Ludwig Perushek Rojenice Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so pred kratkim prišle na obisk k družini Mr. in Mrs. Anthony J. Janesich na I West Washington St. in jim i podarile luštnega fantka. *— Ustavile so se tudi pri družini Mr. in Mrs. William V. Pavletich na West Brown St. in tudi tam podarile lepega dečk'a. — Potem so bile tudi v postih pri družini Mr. in Mrs. Mihael Žagar na N. 30th str. in jih obdarile z luškano punčko. — Častitke! POMLADNEMU SONCU Pittsburgh, Pa. V nedeljo dne 2. junija priredi naš Slovenski dom prvi sezonski izlet ali piknik v Moon Run Penna na Portman Grove. Na istem izletu bo vsakovrstnega razvedrila za stare in mlade. Bo tam tudi par dobrih govornikov. Na) programu bo tudi več pevskih društev, ki bodo z lepimi pes-mami zabavali izletnike. Dalje bodo tudi vsakovrstne tekme. Kar se pa tiče za lačne in žejne, bo vse najbolj preskrbljeno v največjo zadovoljnost udeležencev. Zatorej, s hribov in dolin, pohitite na plan, — ker bo mi- Sonce pomladno, sonce žareče, Daj sipi j i ti žai'ke svoje na nas. Sicer ne zaslužimo take mi sreče, Vendar, pomlad daj usmili se nas. V koprene žalne se zavijaš, Nebo temni in dež rodi. Mogoče nočeš, da nam siješ, — Nebo naj strele še rodi. Kedo ti sonce bi zameril, Ce nočeš gledati na nas . . . Studenec v reko se razširil, Pretaka kri čfoveških mas. Ne moreš gledati trpljenja, Ki človeštvo nam tako mori. Kar danes se na svet' počenja, Ko brat spet brata zdaj mori. O, sonce zlato ti nebeško, Z žarki svojimi posij, Da mir, ljubezen, bi prineslo . . Se nehala prelivat kri. Marija Muren. Iz stare domovine Cleveland, O. — Zadnji teden se je povrnil iz Artviž pri Materiji na Notranjskem rojak Jakob Opara in se nastanil pri družini Stanič na Reno Avenue. Potoval je na parni-ku Roma. .Doma je bil devet mesecev in v tem času marsikaj videl ter prav gotovo ve mnogo zanimivega povedati. Nov grob na zapadu Black Diamond, Wash. — Tukaj je nedavno preminul rojak Rudolf Jazbec, v starosti 56 let. Podlegel je srčni kapi. Doma je bil iz Planinske vasi pri Brežicah. Zapušča družino. Nov grob v Pennsylvaniji Ranning, Pa. — Pred kratkim je tukaj umrla rojakinja Mrs. Mary Maršič, v starosti 67 let. Pokojna je bila doma iod Sv. Duha pri Konjicah na Štajerskem. Zapušča moža in sina. Clevelandske vesti , Cleveland, O. — Operacijo je srečno prestala v Womens bolnišnici Mrs. Angela Arko iz Huntmere Ave. — Iz Glen-ville bolnišnice se je vrnil na svoj dom Matt Nemec iz East 236th Street. — Zaradi pri padcu zadobljene poškodbe je bil pripeljan v Charity bolnišnico Mr. Frank Butala, iz St. Clair Ave. Prireditve, ki so oglašane v vedno "Am. Slovencu" uspešne. so POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. TARZAN IN OGENJ Y THORU "Popolnoma nesmiselno in neplodno bi bilo, napasti mesto Tohr, kajti njega obzidje je močno in takorekoč nepremagljivo." govori dalje Shalin. "Toda, mi nioratnp poskusiti," pripominja Ukab, "kajti jaz imam tam prijatelje, kateri bodo tam storili žalostno smrt, če jim ne priskočimo na pomoč." "Enemu je ime Tarzan od opic, ki mi je že dvakrat rešil življenje. Obljubil sem mu. da mu privedeni pomoč." "Tvoj'r obljuba mora biti izpolnjena," reče Shalm, "četudi nas stane življenje. to je po naših postavah, toda bo vzelo nekai dni časa." "Potem bo pa liuffda že prepozno," reče likali .. , ... V mestu Tohr ie pa bilo v istem času vse živo, vse razburjeno. To razburjenje je pa doseglo višek, ko se je razved<;lo, da sužnji v Ahteinem rudniku draguljev, nameravajo vprizoriti upor, da si zopet pridobe prostost in se maščujejo, nad svojiipi nečloveškimi nuičitelji in nad kraljico. Ahtea .ie odredila takojšen odhod v rudnik draguljev, da sama nekaj ukrene na licu mesta. Ko ji je Runik, ki ie izdal upornike povedal, da je med njimi prvi Kailuk, je takoj zapovedala, da ga nemudoma privedejo k njej. Neka kruta zadovoljnost maščevanji se je razlila po njenem obrazu. Petek, 24. maja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC t<><>CK><>0 0000<><^ Strah Š Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V stanovi j ena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah IJ,',,f II] Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. SC^CZ. JUllcl, ill. 14. maja m5t Naše geslo: ".Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Launch, 414 No. Broadway St., Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Msrtin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,063.22. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.53% solventna. Rojaki (in je) ! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA DSD. Joliet, Illinois. Cenjena društva:— Ker je zadnja, ali 10. redna konvencija dala polno moč glavnemu odboru, da določi čas in kraj kjer naj se vrši prihodnja (11.) redna konvencija DSD, je glavni odbor iz tega namena na zadnjem letnem zborovanju meseca januarja odločil, da se vrši 11. redna konvencija DSD v Jolietu tretji ponedeljek meseca avgust a 1940. Radi tega naznanjam cenjenim podi'ejenim društvom DSD, da si naj izvolijo delegate in delegatinje, kakor tudi namestnike in namestnice tekom meseca junija na rednih ali izvanrednih društvenih sejah po številu članstva, kakor sledi: Vsako društvo, v dobrem stanju, ki ima 40 ali manj članstva, je upravičeno do enega delegata ali delegatinje ter namestnika ali namestnice. Potem na vsakih 40 naclaljnih članov ali članic ali več, do števila 80, je upravičeno do dveh delegatov ali delegating ter njih namestnikov, oz. namestnic itd. po številu članstva. Vsak delegat (inja), mora biti stalen član društva in Družbe, kakor tudi dober katoličan ter mora biti državljan Združenih držav, ker drugače bi ne imel do glasovanja na konvenciji nobene prilike. Osobito apeliram na vsa društva, da si naj izvolijo polno število delegatov (inj), posebno pa tudi mala društva, naj si izvolijo po enega ali več delegatov, do kolikor so upravičeni po pravilih, na strani 53, ker državna postava ne dopušča, da bi jih kdo drugi na-domestoval, kot se je to godilo v preteklosti. Kakor hitro društva izvolijo svoje delegate in njih namestnike, naj njihova imena ta-lioj pošljejo na glavni urad DSD, na glavnega tajnika Frank J, >Vedica, 301 Lime Street, Joliet, 111. NOVO DRUŠTVO USTANOVLJENO Presenečen sem bil, ko čitam v zadnjem glasilu DSD, da so si Jolietčani ustanovili novo društvo pod imenom sv. Mihaela, ki je pristopilo k DSD pod zaporedno št. 23. Radi tega pozdravljam to novoustanovljeno društvo in jim želim mnogo božjega blagoslova in napredka. — Mar ni to znak lepega napredka v jubilejni kampanji?! — S pozdravom, GEO STONICH, glavni predsednik DSD. CONVENTION DELEGATES AND REPRESENTATION! All the Branches that belong to Holy Family Society of USA. are instructed to elect their Delegates, Representation alternate for the Regular Eleventh Convention which will be held on August 19th, 1940 in City of Joliet, during the month of June, 1940, as follows: Any Branch Lodge in good standing with forty (40) members or less" shall have the right to elect one delegate and one alternate to the Regular Convention and for each additional (40) members or major fraction thereof additional delegate and alternate shall be elected, therefore, I do hope that every branch of HFS. .will be fully represented. The names of elected delegates shall be send to Frank J. Wedic, Supreme Secretary, 301 Lime Street, Joliet, 111. Fraternally Yours, GEORGE STONICH, Supreme President. -o- IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Joliet, Illinois. Cenjeno clanstyo:— Službeno.se naznani, da se je v Jolietu ustanovilo novo društvo ter se priklopilo pod naše okrilje Družbe Sv. Družine. Ustanovitelj tega novega društva je naš vedno deloven na društvenih poljih, sobrat Joseph Gersich. Listine poslane na glavni urad so štele osem (8) za odrasli oddelek in štiri za mladinski oddelek, kar pa obečajo, da bodo te številke podvojene za prihodnjo sejo dne 25. maja. Ime temu društvu so dali Društvo sv. Mihaela, in štev. 23, DSI). Izvoljen je bil začasni sledeči odbor: Predsednik, Martin Dragovan; podpredsednik, Frank Novljan; tajnik in blagajnik, Matthew Pershey, zapisnikar, Anton Ancel; nadzorniki: Anton Dragovan, Catherine Kundid; maršal, Michael Pečjak. Članica ki ni v odboru je Anna M. Dragovan. V mladinski oddelek so pa pristopili : Mary L. Dragovan, Marlene A. Dragovan, Beverly A. Pershey in Lawrence Pershe.v. Seja se bo Vršila vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Novemu društvu želimo obilo uspeha in napredka. Sobratu Geršichu pa zahvalo, za tako dobro delo. Gotovo bo tudi gledal na to, da bo to novo društvo napredujoče v vseh ozirih.. JUBILEJNA KAMPANJA DSD. traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če ' zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada jc krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada jc ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5. Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da bi kdo masto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. TUKte e£z***J NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! P&ILIKA ._JE VAM DANA! ^ Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal. Predragi člani in članice! Tukaj vidimo, da je še mogoče pridobiti nove člane in članice, kakor smo čitali dopis v naši zadnji številki našega glasila pod peresom enega našega sobrata, če je mogoče ustanoviti novo društvo v Jolietu, ker je že več društev. Zakaj bi se pa ne ustanovila nova društva po drugih slovenskih naselbinah, kjer jih še nimamo? Prav ima ta naš sobrat in vsa čast in priznanje njemu, in hvala za njegov lepi dopis, in upamo, da še več slišimo od njega. Glavnemu odboru je težko vedno vzpodbujati in še nič ne velja. Če bi se pa vsi malo zavzeli in začeli agitirati in se oglašali potom našega glasila, gotovo je, da bi bilo ^udi več zanimanja in naša srebrna kampanja bi tudi prišla do gotove zmage. Jaz sem vedno pripravljen iti, naj bo kamor kdo hoče, na poklic, če bi bilo mogoče ustanoviti novo društvo. Upam, da v kratkem času prejmem tako obvestilo. Naša kampanja lepo napreduje. Meseca aprila je pristopilo 19 novih članov (ic) za syoto $8,600.00 zavarovalnine, kar znaša zdaj skupaj kampanjske zavarovalnine $22,500.00, za tri mesece. Torej vidite, da je potreba še veliko dela do zmage, zato pojdimo na delo. Največ, ki se trudijo v tej kampanji, so sledeči: John Densa, tajnik društva štev. 13 v Chicagi; Katherine Bayuk, predsednica štev 17 v Ottawa, 111. in Joseph Gersich, v Jolietu, ustanovitelj novega društva. Kaj pa mi? Pojdimo na delo do zmage! S spoštovanjem in bratskim pozdravom, FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. IZ URADA GLAVNEGA BLAGAJNIKA DSD. Joliet, 111. Ker čitam raznovrstne dopise in članke o družbi sv. Družine in o kampanji $250.-000 zavarovalnine, kot je predpisana od glavnega odbora DSD na letnem zborovanju, pa sem se namenil tudi jaz napisati par vrstic o tej jubilejni kampanji naše dične matere DSD., zlasti še, ker že toliko časa nisem nič napisal. Moja želja je, da bi članstvo razumelo pomen letošnje jubilejne kampanje DSD. Nam je vsem znano, da DSD letos obhaja '25 letnico svoje ustanovitve a 1 i svojega obstoja, torej srebrni jubilej delovanja v prid članom in članicam, ki so stopili pod varstvo DSD. — Obenem je vam vsem tudi znano, da se letos vrši konvencija DSD. Zato bi bilo dobro in umestno, da se v letošnji kampanji še bolj požuri-mo in gremo na delo za novimi člani in jih pridobimo za DSD. Vse to se lahko stori, le malo dobre volje je treba. Vsak član, vsaka članica naj pridobi enega člana ali, članico, pa bo kvota, oziroma svo-ta predpisane zavarovalnine z lahkoto dosežena. Seveda, treba je začeti v dobri volji in s prepričanjem, pa se vse doseže. — Kampanja je odprta vse do 31. decembra letošnjega leta. Dovolj časa, a obenem tudi ne. Če bomo takoj šli na delo, bomo imeli dovolj časa, če pa bomo odlašali iz dneva v dan, nam bo pa čas kaj hitro potekel, ne da bi se tega niti zavedali. — Torej, cenjeni člani in članice, dajmo se patruditi za novimi člani in članicami že takoj danes. Pokažimo, .kaj lahko napravimo le hočemo, samo da povzdignemo našo dobro katoliško podporno organizacijo Družbo sv. Družine na naj višjo stopnjo. Ne zamujajte dragocenega časa in na delo za dobrobit naše DSD! Vam udani sobrat John Petric, gl. blag. DSD. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Članstvu našega društva se naznanja, da je bilo na zadnji seji dne 28. aprila sklenjeno, da se bodo od sedaj naprej, v poletnem času vršile naše redne društvene mesečne seje vsako četrto soboto v mesecu. Seja se začne točno ob 7:30 zvečer, asesment se pa bo začel pobirati takoj ob 7. zvečer. Tako se bo naša prihodnja seja vršila v soboto 25. maja ob zgoraj napovedanem času v Slovenia dvorani v spodnjih prostorih. Na tej seji bomo sprejeli tudi nekaj novih članov in članic in jim že naprej kličemo dobrodošli! Nadalje se prosi vsakega člana in članico, da vsak poskusi pridobiti vsaj po enega novega kandidata, bodisi v odrastli ali mladinski oddelek za ta naš srebrni jubilej naše dične matere DSD. Denarne nagrade so zelo lepe in se ne bo nihče zastonj trudil. Pomlad je pred nami. Svoj vrtec gradimo, orjemo in seje-mo. Vse se oživlja in prenavlja, nas pa kliče na delo. Za-i to prosim naše cenjeno članstvo, da bi prav vsi šli na kampanjsko delo. Stopimo v vrsto in skupno delujmo, da bo tudi naše društvo doseglo predpisano kvoto. Pomnite, da je v slogi moč in da brez boja ni zmage. — Naše društvo šteje nad 525 članov in članic v odrastlem in mladinskem oddelku. Želel bi, da bi o'b za ključku letošnje jubilejne kampanje štelo tisoč skupnega članstva. Bog nas usliši. Zato se vas vse, cenjeno članstvo prosim, da greste odboru na roke. Potem pa lahko pričakujemo lepega .uspeha. Obenem vam naznanim, da bo na naši prihodnji seji lep program, zato pa pridite v velikem številu. Po seji bomo imeli malo družabne zabave, zato nikar seje ne zamudite. — .Prosim vse tiste člane in članice, ki spremenijo svoje naslove, da mi blagovolijo javiti svoj novi naslov. Prosim, da to storite. — S šobratskim pozdravom. John Barbie, tajnik -o—— JUBILEJNA KAMPANJA DSD LEPO NAPREDUJE Joliet, 111. Odkar je pričela naša DSD z jubilejno kampanjo, se pridno oglašajo naši glavni, kakor tudi društveni odborniki, ki nas vzpodbujajo, da gremo na delo za pridobivanje novih moči, ali novega članstva za DSD. Torej pojdimo vsi na delo! V zadnji izdaji našega glasila je bil priobčen dopis iz Jolieta, po sobratu, da se je namreč v Jolietu ustanovilo novo društvo, ki se je priklopilo k naši dobri DSD. Časti-tam! To je lep dokaz, da je kampanja v pravem teku. — Sedaj pa prosim rojake in rojakinje po vseh naselbinah Združenih držav, da tudi vi storite isto in si ustanovite novo društvo ter ga priklopite k naši dični DSD. Na zadnji seji društva št. 1. je bilo sklenjeno, da se od sedaj naprej vršijo redne društvene seje vsako četrto soboto v mesecu ob 7:30 zvečer. Prosim, da se vsi udeležite prihodnje seje v soboto zvečer 25. maja. Dne 30. junija pa bodo društva Zveze slovenskih društev v Jolietu priredila veliki slovenski dan s piknikom na farnem parku. Naj na kratko omenim, da bo glavno za ta dan, kronanje slovenske kraljice in sicer ob 10. P.M. Tekmovalke za prvenstvo -so Miss Mary Russ, hči Mr. in Mrs. John Russ, 920 Summit St. in Miss Dorothy Suhadolc, hči Mr. in Mrs. John Suhadolc 702 Raub St. Ker sta obe do- P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.); (Dalje) Zato je bilo čisto naravno, da se je vsa Slovenija predlanskim razveselila, ko se je razvedelo, da pride veliko zastopstvo te Ženske zveze domov na obisk in sicer pod vodstvom predsednice in ustanoviteljice Mrs. Prisland. Naš škof kot predsednik Rafaelove družbe in kot poznavalec ameriške Slovenije je vodil po družbi vse priprave za dostojen sprejem tega zastopstva. Sama gospa banica dr. Natlačenova je pa začela enako akcijo med slovenskim ženstvom potom krščanske ženske zveze, katere podpredsednica je. Cela Slovenija se je zveselila, ko so se članice pri odhodu iz domovine izrazile, da smo dosegli svoj namen, da so se vse počutile srečne ves čas svojega bivanja v domovini in da se vračajo nazaj v tujino poživi jene v ljubezni do naroda in slovenske zemlje in do naše nove narodne države Jugoslavije in da bodo to ljubezen ponesle s seboj v Ameriko in z njo enako skušale navdušiti vso a-meriško Slovenijo, zlasti pa svoje družine in vse slovensko žen-stvo. Ker sem se moral tako nenadno odpraviti na pot nazaj domov, sem opustil nado, da bi se sestal z Mrs. Prisland in zelo mi je bilo žal. Ko se bom vrnil domov, me bodo vpraševali, kaj in kako sva se pogovorila. Kako neprijetno bo, če bom moral reči: nisva se videla. Kako sem se zato zveselil, ko mi je Mr. Grdina že med potjo v Euclid povedal: Mrs. Prisland je v Clevelandu. Hvala Bogu. sem dejal In res, že takoj drugi dan sem bil povabljen v hotel Mr. PJevnika na obed, kjer bo tudi Mrs. Prisland in nekatere glavne odbornice. Nisem si zapisal imen vsoh odbornic Slov. Ženske Zveze, ki so se udeležile obeda v Plevniko- bro poznani družini v Jolietu, se prosi vse članstvo 14. društev Zveze in ostale rojake, da greste tem dekletom na roke in tako eni ali drugi pomagate do zmage. Več o tem bo še poroeano. — Pozdrav. John Nemanich --o- IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD-Chicago, 111. Članicam zgoraj omenjenega društva se naznanja, da se vrši naša prihodnja seja v ponedeljek 27. maja ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Letos se vrši naša konvencija DSD., zato ste prošene vse članice, da se polnoštevil-no udeležujete naših sej, da na teh lahko kaj razmotriva-mo glede pravil ter v korist društva in DSD. — Imamo tudi predkonvenčno kampanjo in so razpisane lepe nagrade za one, ki pridobivajo nove članstvo. Zato ne smemo več odlašati v pridobivanju novih članic, če hočemo biti deležne obljubljene nagrade. — Letos slavi DSD 25 letnico obstoja. Lepo bi bilo, da bi za njen srebrn jubilej pridobile vsaj toliko novih članic. Torej pridite vse na prihodnjo sejo in vsaka naj s seboj pripelje po eno novo kandi-datinjo. Posebej vas pa prosim in opozarjam: Katera dolguje na asesmentu, naj dolg poravna na prihodnji seji,drugače sledi suspendacija, katere gotovo nobena ne bi bila vesela- Iz društvene blagajne se ne more za nobeno več zalagati, tajnica pa ne more,ker sama nič nima. Upoštevajte pravila in bodite točne s plačevanjem svojih asesmentov, ker je to le v vašo lastno korist. — Torej na-svidenje na seji. Po seji bomo imele tudi nekoliko okrepčila. — Sesterski pozdrav. Mary Kovacic, tajnica vem hotelu poleg predsednice Mrs. Prisland. Vendar na imenih itak ne zaleži, temveč na besedah, ki so bile ob tej priliki izgovorjene. Iz vseh je izzvenelo to, kar sem o Ženski Zvezi zgoraj povedal, namreč to, da bodo še veliko naredile za blagor slovenskega ženstva v Ameriki, ako bodo šle po tej poti naprej. Njih slovenska zavest in pa tudi močna volja, da izvrse svojo nalogo, daje za to popolno poroštvo, prav srčne so bile ure, katere sem preživel v tej družbi. Posebno sem se zveselil misli, ki je padla, da bi se namreč vpeljala slovenska narodna noša kot u-radna uniforma dekliških društev Ženske Zveze, in sicer samo radi tega, da bi se s slovensko narodno nošo zaneslo med slovenska ameriška dekleta tudi novega slovenskega narodnega duha in narodne zavednosti. Če bi ničesar drugega lepega ne slišal v Ameriki, že to jc bilo dovolj, da sem veselo odhajal iz A-merike. Mogoče je, da si to razlagam v svojem optimizmu preveč rožnato. Vendar, če pa gledam na dosedanje delo Zveze, pa prav nič ne dvomim in nisem dvomil, da bodo to tudi izpeljale. Pa še nekaj me je razveselilo, namreč edinost in sloga, katero sem opazil med odbornieami in ženami in predsednico. Kjer je red in disciplina, kjer se beseda predsednika ali predsednice upošteva tako, poteni uspehi ne morejo izostati. Obeda se je udeležil tudi dr. Mally in Mr. Grdina, ki sta oba povedala nwsikako lepo misel, o kateri samo želim, da bi ne ostala samo izgovorjena, temveč da bi postala tudi dejstvo. Še nekoliko bežnih obiskov pri sorodnikh po Clevelandu, pa sem moral zapustiti lepi Cleveland i n h iieti pt oti Washi ng-tonu. Z Bogom, lepi Cleveland, če se več ne vidiva! Bog te čuvaj, ameriška Ljubljana! Med potjo sem se oglasil tudi v Pittsburghu od vlaka do vlaka in sem ta čas porabil, da sem obiskal Rev. Kebeta, materino hišo slovaških frančiškanov v Avallonu in Rev. Vrhunca. (Dalje prih.) NA PRODAJ dvonadstropna hiša s prizem-liem. Kurjava na vročo vodo. V prizemlju štin sobe, v prvem nadstropju 6, v drugem nadstropju 7. BJizu cerkve in šole. Oglasite se na 2130 W. 22nd PI. (prizemlje),Chicago. DENARNE POŠIUATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo In Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pogiljajo v takih svotah, kakor tu nav,ede- i ne, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 aU 500 din.arjih. To radi praktftnosti izplačil. Kdor želi poslati poiiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Tja znižana cena za kabeliranjo velja la za Jugoslavijo.) Naše ceno so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.30................... 100 Din Za $ 4,40.................... 200 Din Za $ 6.50.................... 300 Din Za $ 8.45.................... 400 Din Za $10.25.................... 5a0 Din Za $20.00....................1000 Din Za $39.00.............,......2DOO Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.25........:............ 50 lir Za $ 5.90....................... 100 lir Za $11.50...................... 200 Ur Za $17.00...................... 300 lir ; Za $28.00..................... 500 Ur Nakazovati pošiljatve, da bi ne izplačale ▼ ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. V«e pošiljatv« naslovite na! JOHN JERICH 1849 West Cerauk Sttdl CHICAGO, ILL, Stran AMERIKANSKI SLOVENEC ■ ii m«................... i < i TT m Petek, 24. maja 1910 EJules Mary — J. M.:= Dogodek na Poganskem polju . iz predvojnih Časov RAZNE ZANIMIVOSTI Ko so bili spet doma, jih je sprejela vdova z ledenim molkom. Na vljudni pozdrav Karlote je odgovorila samo z nerazumljivim mrmranjem, in ko je zvečer mlada deklica zapustila mesarijo, ji je sledila z mračnimi očmi, dokler ni izginila. Morala se je z vso močjo premagovati, da ni njena ljubosumnost z vso strahoto udarila iz nje. Čim bolj je videla naraščati Pavle-tovo ljubezen do Karlote, tem bolj se je čutila zapostavljeno od svojega sina, čeprav se je ta zlasti zdaj trudil, da bi ji čim bolj stregel. Ko je nekega dne šel Pavle po opravkih na deželo, in je Karlota vprašala po njem, je mati Longhijka zasmehljivo odgovorila : "Šel je k najemniku Novelliju. Njegova lepa hči mu je že dalje časa všeč. Povem vam to, da si ne boste delali nepotrebnih upov." Karlota je zardela čez ves obraz in zaječi j ala: "Motite se. Kaj takega mi ni še nikdar padlo na um." "Prav. Povedala sem vam, da veste, kako je." Ko se je Pavle vrnil, mu je dekle povedalo ta dogodek in pripomnilo: "Bo pač boljše, če ne pridem več k vam. Ne bi bila rada kriva domačih prepirov in ne želim, da bi ljudje govorili o meni, da sem te odtrgala od matere." "Nikar se zaradi tega ne razburjaj, ljubljenka !" jo je skušal Pavle pomiriti. "Črni oblaki bodo že splavali naprej. Rada se imava in zanesljivo bova mož in žena. Moja mati me ima preveč rada, da me ne bi hotela videti srečnega. Njeno upiranje je samo nekakšna ljubosumnost. To jo bo kmalu minilo, ti rečem." Naslednjo jutro je pred prihodom Karlote povedel sin svojo mater v prostor zraven prodajalne, sedel na stol in položil roko okoli njenega vratu. "Povej mi, mamica," je začel smeje se, "ali resno misliš, da te imam manj rad, ker ljubim Karloto?" Toda mati se mu je hlastno iztrgala in šla, ne da bi bila izpregovorila besedo. Pavle je močno prebledel, zavzdihnil je in zamišljen obsedel. V svoji dobrotnosti je začel nihati med bojaznijo, da ne bi bil žalil matere, in svojo-ljubezni jo do Karlote. Zdaj se je upal samo skrivaj govoriti z ljubico in se je posluževal vsakovrstnih zvijač, da je bil zdaj pa zdaj lahko nekaj trenutkov sam z njo. Kljub vsem tem težavam in oviram pa je bila njegova ljubezen čedalje strastnejša, kakor se to pač v takšnih primerih dogaja. V hiši, kjer je Karlotina vedrost bila doslej blesteč solnčni žarek, je bilo zdaj prav žalostno. Karlota, mati in Pavle so molče delali drug poleg drugega. Nikdar več ni Tereza ogovorila hčerka Cirila Bac-cija. Ce jo je ta morala v Pavletovi prisotnosti kaj vprašati, ji je ta odgovorila kratko in komaj razumljivo, a glavo je pri tem obrnila v stran. Celo pri čisto vsakdanjih rečeh se je kazala njena jeza, združena s hlepenjem po maščevanju. Pri mizi ji je prej ponudila jed. Zdaj pa se je pogosto napravila tako, kakor bi bila pozabila na Karloto, ki je zaradi tega cesto dobila solze v oči- Toda Pavle je zmerom pazil, da je bil takoj pri roki in da je materino pozabljivost popravil. Pod mizo je dekletu stisnil roko in Pepinin rahli nasmeh je izbrisal poslednje sledove solza s Karlotinih lic. Prej se Tereza nikoli ni brigala za knjigovodstvo v svojem gospodarstvu, ampak je to čisto prepustila Pepini. Zdaj pa je pod vsemi mogočimi pretvezami zmerom gledala, ali so bili vsi dohodki in izdatki pravilno vpisani, in če je opazila najmanjšo pomoto, se je ujezila. Karlota je trpela, ne da bi se bila pritoževala, podvojila je svo^o vnemo in opreznost, toda nič ni moglo premagati slabe volje hudobne starke. Kmalu pa se je njihovo medsebojno razmerje še bolj poslabšalo. V Monaclieriju je bilo žegnanje, in Pavle je povabil tja Karloto in njeno teto na ples, ne da bi bil prej vprašal mater. Plesal je z ljubico do zadnjega nočnega vlaka, spremil njo in teto do postaje in se šele potem vrnil domov. To je bilo prvo dejanje, ki je pomenilo odkrit upor proti materi. Ko se je vrnil, ga je sprejela s pogledom, ki je izdajal vse njeno dotlej prikrito sovraštvo. Rekla pa je čisto suho: "Lepo počenjaš! Zdaj prihajaš torej ob treh zjutraj domov, ko si se prej ves čas klatil z dekletom- Zaradi nje zapuščaš svojo mater!" Pavle se je zdrznil, toda odgovoril ni niti besede. Ko je drugo jutro prišla Karlota, jo je sprejela vdova s hudimi očitki. '"Nikar si ne domišljujte," je zaključila besede, razjarjena zaradi Karlotinega za-ničljivega molka, "da bom kdaj privolila v ženitev mojega sina s spogledljivo, ničvredno žensko, kakor ste vi. Nikdar, razumete ! Rajši vidim svojega sina v grobu kakor ob vaši strani!" Karlota se je obrnila in zajokala, da je vse njeno telo drgetalo od ihtenja. V tem trenutku je prihitel Pavle, ki je bil postal pozoren radi glasnega materinega kričanja. "Kaj pa se dogaja?" je vprašal. Karlota je v kratkem ponovila vdovine besede. Nastal je trenutek molka, kajti Pavle se je čutil kakor zadet od strele. "Nikdar ne bi bil mislil, mati," je rekel žalostno, toda odločno, "da si sposobna take zlobnosti. Ker se nisi mogla vzdržati, da ne bi bila rekla takih reči Karloti v obraz,tudi meni ni treba biti obziren. Zato ti izjavljam, da bo Karlota moja žena, če ti je prav ali ne- Ce jo boš pa še enkrat na tak način ozmerjala, pojdem od hiše in ne boš me več videla." Tereza se je vsa strta zrušila na stol, a njen sin je povedel dekle na vrt, da bi jo na svoj dobrodušen način potolažil. Pozneje pa je šel spet k materi, ki je sedela na svojem običajnem prostoru zraven prodajalne, in jo vprašal: "Ali me nimaš nič več rada, mati?" "Imam," je odvrnila. "Skoro ne morem verjeti. Ce bi me imela rada, bi mi ne mogla povzročiti toliko zla in bi ne mogla biti tako zlobna in kruta proti Karloti." i >„ i (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA KOMUNISTI DEMONSTRIRALI PROTI VOJNI New York, N. Y. — Velike množice komunistov in njih somišljenikov so vprizorile v torek v tukajšnjem mestu demonstrativni obhod proti vojni. Med napisi, ki so jih nosili, je eden z besedami: "Roosevelt, Dewey in Hoover so združeni za vojno." Na Times Square je prišlo do spopada s policijo, katera je računala, da je moralo biti demonstrantov okrog 4,500. -o- ŠIPE IZ SLADKORJA V filmskih libretih se pogo-storna pojavljajo prizori z razbitimi okenskimi šipami. Cesto je potrebno, da plane junak skozi zaprto šipe, da. si reši svobodo. Ce bi šlo za resnične šipe, bi bila stvar seveda huda- V prvih časih filma se je dogajalo, da se je ta ali oni igralec na ta način hudo ranil. Sedaj te nevarnosti ni več, kajti danes izdelujejo takšne šipe za filmske posnetke iz — sladkorja. Šipe iz sladkorja so steklenim šipam zelo podobne. -o- NA SMRTNI POSTELJI PRIZNAL UMOR V Acerri pri Neaplju so v nenavadnih okoliščinah pojasnili neki umor, ki se je zgodil pred osmimi leti. Leta 19152. so našli prebivalci v reki truplo nekega domačina. Menili so, da je v pijanosti padel v vodo in utonil, pri čemer so nastale tudi rane, ki jih je bilo videti na truplu. Mrtveca so pokopali in se za stvar niso zanimali dalje. Sedaj pa je neki sedemdesetletni starec na smrtni postelji izpovedal, da je tega moža. ki je bil njegov prijatelj, iz maščevanja umoril in ga vrgel v vodo. Umirajoči je spovedniku dovolil, da o tej stvari obvesti oblasti. NEVTRALCI SO "IZDAJAL-CI" Toronto, Ont. — Neki an glikanski višji duhovnik je imel zadnji ponedeljek tukaj govor, v' katerem je ožigosal vse države, ki so v sedanji vojni nevtralne, naravnost kot "izdajalke moderne civilizacije." Vsaka država, je dejal, bi se imela takoj odločiti, kateri strani bo pomagala. -o-- INDIJA ZVESTA ANGLIJI Bombaj, Indija. — Vodja indijskih nacijonalistov, kateri se bore za osamosvojitev Indije izpod angleške kontrole, Pandit Nehru,je zadnji ponedeljek priporočal, naj se gibanje za neodvisnost odloži. Dejal je, da bi kampanja v sedanjem času, ko se Anglija bori na življenje in smrt, bila čin, ki bi omadeževal čast Indije. -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Pisano polje Naslov Molkovega članka v Prosveti" je: "Coughlin in opice." Vsebina nekako: Dr. C. R. Carpenter in Columbia university imajo opično naselbino na Portoriki in dr. Carpenter opazuje in je "dognal, da marsikatera navada pri ljudeh ima korenine pri teh opicah." Baje se ni čudil in Molele se ni čudil, ker meni, "da je zdaj ponovno potrjeno, da to, kar se d an e s dogaja v Nemčiji, Italiji, Rusiji in drugih totalitarnih :državah, se je že dogajalo pri opiških prednikih človeka pred miljo-ni leti ali več." ZAHVALA La Salle, 111. Dragi najini prijatelji in prijateljice. Najlepša hvala vsem najinim znancem in prijateljem ter prijateljicam, katerim se najtopleje zahvaljujemo za suprajz parti, katerega so nama priredili najini ljubeznivi otroci v počast najine 35' letnice zakonskega življenja. Sedem najinih otrok se je domenilo, da so zgoraj omenjeni suprajz parti napravili 4. maja zvečer, v dvorani sv. Roka in povabili so veliko prijateljev in prijateljic, da kaj takega nisva nikoli pričakovala. S tem, dragi prijatelji in prijateljice, ste pokazali pravo ljubezen ne samo nama, tudi najinim otrokom in tudi oni se vam za udeležbo prav tako toplo zahvaljujejo, kot se midva. Nad 300 vas je bilo in nikdar vam tega ne bova pozabila. Do groba se bova spominjala in v naših srcih'bote zapisani. — Prav lepa vam hvala za tako velikodušen dar v denarju, ki ste nama ga poklonili. Hvala vsem, ki ste s tem partijem imeli največ dela in skrbi, in Bog vam pla- čaj. Hvala kuharicam, ki so pripravile toliko dobrot in je bilo vse kar najlepše podano .— Nadalje hvala najinim hčeram in sinu, Matt Bildhauer, Jr., hčere Mrs. Joseph Pile-tich, Mrs. Robert Makannel, Mrs. G. Linder, Thomas Bron-gel, Peru, Mrs. Otto Harth, Mendota, in Dorothy, ki je še doma, ter šestim vnukom. Hvala tudi Mrs. John Grdo-vič in Mrs. Anna Klopčič. I'rav prisrčna hvala muzikan-tu Frank Juran iz Depue za prijetne valčke in končno hvala vam vsem. Oprostite, ker nam ni mogoče vseh imen navesti, kajti bi bilo silno neprijetno, če bi po nesreči katero ime izpustili. Hvala tudi tistim, ki so bili povabljeni, pa niso mogli priti. Hvala tudi moji sestri in sinu iz Chicage, Mr. Kukman, Chicago, in Mrs. Ostroslci, Waukegan. Hvala tudi vsem zetom, ki so stregli, da niso bila grla suha. Hvala tudi Miss Anna Sodac in Jennie Kerakovič. — Ostanemo vam za vedno hvaležna Mr. in Mrs. Matt Bildhauer,Sr. (Oglas) I zdeluje vse vrste iisEovIne, fca društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru ali Čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cerraak Road, Chicago, Illinois Dalje prihaja vsebina na Rev. Coughlina, ki je rekel, "da je finančni in ekonomski sistem človeška iznajdba, .in vse zle posledice le posledice te iznajdbe." Tu sune Molek Coughlina med rebra z — opi cami. Malo zamotano je. Coughlina suni, ker je rekel, da je človeška iznajdba, ko pač še ni videl korifeje pri opični robi, dr. Carpentera, in slovenski Carpenter, Molek, ne pravi, da so sistem opice "iznašle," pa ga imajo v vsem obsegu, seve brez denarja in financ. Ker je opični sistem v vsem obsegu ekonomski brez financ, je moral pasti med nje iz ravfenka, vsaj "iznašle" ga opice niso, in "iznašli" so ta sistem človeške in višje opice s financami vred, pa ga zopet opičja človeška družba ni iznašla, le kakor iz ravfenka je padel' med ljudi iz tiste pristno opičje družbe, kjer je še v vsem obsegu, kakor dokazuje dr. Carpenter. Morda bo pa zamotano le v moji prazni buči. Dalje meni člankar, da iznajdb ni, vse je Je rezultat razvoja, ki je neznansko dolg, in tako je, po Molku seve, z govorico, ki se je razvila iz vzklikanja in če'blanja (ali ta-ko-le pisanje tudi?), z umetnostjo, (kar bo pravilno), z religijo, ki se je razvila (zopet po Molku) iz ignorance in bojazni pred nepoznanimi na-turnimi silami (kar pa je le plehasta religija). Do sem je vse le bolj žalostno, razen dr. Carpentera in opic, žalostno že radi Coughlina in sistema v družbi človeških opic in vse zelo mizerno. Pa posije luč, se prikaže vsaj zarja. To luč prižiga Molek, in zarja je — demokracija, in "to je prihodnja stopnja civilizacije." Raj bo. To je primerno vsebina članka. Kaj naj rečem? Well, nimam nič zoper opice in opazovanje opic. Živali imajo svojo živalsko dušo in živalska psihologija je zelo zanimiva. Precej imam pomislkov, ako se bavijo s to — filozofič-no robo Amerikanci in če so tudi profesorji na kaki pač amerikanski univerzi. Pri snovi so morda kerlci, (na Colum-biji so ravno menda odkrili silno silo...), ampak pri filozofiji je pa približno tako, ka- kor pri g. Molku, mizerno, klaverno, pod vsako kritiko. Za odkritje sile močnejšega 1x1 se druge opičje pritikline bi ne bilo treba imeti kolonije opic, dr. Carpenter .in Molek, bi vse to lahko dobila tudi med krdelom psov na ulici, ko kaka pasja št. 160 zagrči in pokaže zobe a la Hitler ali Mussolini. Ali je dr. Carpenter naredil opice za človeške prednike, , toraj nas ljudi za opične potomce, ali je to sfiksal g. Molek, ni jasno razvidno, 'bržkone pa sta oba to opičjo robo sfiksal a, saj utegneta biti oba glih filozofa ali antropologa. Demokracija. To je rešitev iz džungla. Na demokracijo upam tudi jaz. Ampak, ako je tako, kakor trdi Molek, da je človek le potomec opic, toraj le malo boljša opica, bolj razvita žival, bo težko kaj s to hvalisano demokracijo, ker taka opična podlaga ne prizna nobenih pravic posameznim, ko velja pri opicah in vsem živalstvu le sila, št. 1(50 in še št. 174. Naj kdo še tako kriči radi "barbarskih in zverskih navad," ako so res prišle le iz zverstva (od opic), bodo ostala in oživila, kadar bo kazalo. Ne vem pa, če se bodo či-tatelji Prosvete zanimali za tiste Carpenterjeve opice, ali za ekonomski in denarni sistem, ali za Molkovo demokracijo. Sodim pa, da se bodo zanimali za to, kar g. Molek poudarja, da je človek le potomec opic, prišel iz dlungla, ne morda iz rok božjih. Tem či-tateljem gre, kakor je razvidno iz pisanja in dopisov, večinoma za vino, ba'be, ples, igre, klobase i ništa više. Za grmom smrti je le tema. Taka mislijo in jih poučujejo. Ampak na svetu in okoli njih je le še precej neke robe, ki se ne konča z vinom, babami in klobasami, in sitna roba bi bila, ko bi pri klobasah še ne bilo konca. Tu so priskočile _ opice na pomoč. Za to je članek spisan. Ali bodo opice pomagale, da bo s klobasami vsega konec, to je zadeva člankarja in bralcev. Stalin ima na razpolago na miljone človeških opic, pa še ni ravno daleč prišel, in uspel ne bo nikoli. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DR. J. L URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street A—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! Kadar želita o-krasiti grobove svojih dragih, n« pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmeriie, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, piiite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 PREJELI SMO V RAZPRODAJO RU-VUE1 ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne "slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane---------__80c Filmi vsak po______35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.