5>mEr m 31 "5 Kosovelova 18, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO ŠT. 99 - LETO 60 - CELJE, 30.12.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim PONOVNO ROJSTVO BREZDOMCA MILAN/ LORGERJA CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost je v kvalit et i 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. Ministe*l#7.dravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! NAJEMNIKI DO REŠITVE ZMEDA Z NEDELJSKIM SAMO PO SODNI POTI? DELOM TRGOVIN BESEEM ■EEïHXHI 1 banka celje irtTiirnnnrTTTTirnnnn i u u i h inii.i nnmnnrrrTT Kolektiv in sodelavci NT&RC vara želimo srečno, zadovoljno, zdravo in uspešno leto 2006! O Po vrstah od zadaj, z leve: Marjan Brečko, Simona Šolinič, Teja Podgoršek, Srečko Šrot, Suzana Rober, Jasmina Žohar, Dean Šuster, Aljoša Bončina, Tea Podpečan - Veler, Branko Ogrizek, Špela Oset, Vera Gmajner, Majda Klanšek, Bojana Avguštinčič, Tone Vrabl, Robert Roškar; naslednja vrsta: Igor Šarlah, Sabina Kotošek, Alenka Zapušek, Mateja Jazbec, Marjela Agrež, Polona Mastnak, Petra Vovk Škerl, Branko Jeranko, Saška Teržan, Simona Brglez, Zlatko Bobinac, Janja Intihar, Mateja Podjed; spredaj: Viki Klenovšek, Bojan Pišek, Vojko Grabar, Vera Orešnik, Tatjana Cvirn, Ivana Stamejčič, Gregor Katič, Franček Pungerčič, Branko Stamejčič, Mitja Tatarevič. Foto: ALEKS ŠTERN V novo leto pod debelo snežno odejo ce nam je povzročal veter, ki je sproti ustvarjal nove nanose,« je povedal Kapitler. »V teh dneh smo pri posipanju porabili 1.500 ton soli, okoli 2.800 m3 gramoza in 3,5 m3 kalcijevega klorida. Manjši zapleti pri dobavi zalog lahko nastanejo, če naša tovorna vozila ob prevozu v primeru sneženja izločijo iz prometa,« še dodaja Kapitler. Z dežuranjem v izmenah bo celjska zimska služba nadaljevala tudi čez praznike, budno bodo spremljali vremensko napoved, ki pa zaenkrat ne kaže na močnejše snežne padavine v prihodnjih dneh. »S posipanjem in pluženjem bomo nadaljevali po potrebi, še posebej v primeru zmrzali ali dežja,« zagotavlja Kapitler in dodaja, da nekoliko strpnosti, predvsem v prometu, ne bo odveč. Opozarja, da je pogosto potrebno počakati, da padavine ponehajo, saj v nasprotnem primeru čiščenje niti ne bi ime-tertttinka. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC -----—-- Št. 99 - 30. december 2005 —---;- NM V zadnjem tednu so obilne snežne padavine zajele vso Slovenijo in debela snežna odeja je pokrila tudi širšo cclj-sko regijo. Sneg po zagotovilih celjske zimske službe ni povzročil večjih preglavic, njihove dežurne ekipe pa so bile v stalni pripravljenosti in tako rekoč nepretrgoma na terenu. Sneg je razveselil predvsem najmlajše in obenem pričaral dodamo praznično-pravljično vzdušje. Preglavice in nekaj slabe volje je povzročil predvsem med vozniki, saj so zasnežene ceste, ki jih je kljub pluženju prekril novozapadli sneg, promet nekoliko upočasnile, ob višjih temperaturah pa se je na cestišču pojavljala snežna brozga- Za čiščenje, pluženje in posipanje lokalnih in kategoriziranih cest na našem območju skrbi zimska služba podjetja za vdrževanje in obnovo cest VOC Celje, na voljo imajo 68 večjih in manjših vozil, in 132-član-sko ekipo dežurnih delavcev, voznikov in šoferjev. Skrbijo za 720 km cest; okoli 120 km glavnih in 600 km regionalnih cest, hkrati pa še za lokalne ceste in javne poti. Pogodbeno sodelujejo s 13 kooperanti iz več krajevnih skupnosti na področju celjske regije. V minulih dneh so aktivirali več kot 30 pluž-nih enot, od težkih tovornih vozil do manjših traktorjev. Poleg tega 25 delavčev skrbi tudi za ročno odmetavanje in odstranjevanje snega z ulic, pločnikov, avtobusnih postaj in os- talih površin,- kjer strojno pluženje ni mogoče. Novozapadli sneg VOC-a ni presenetil, zatrjuje vodja zimske službe, Matjaž Kapitler: »Sneg je na širšem celjskem območju začel naletavati v pone- deljek, 26. decembra zjutraj in je čez dan pobelil tudi ceste. Intenzivne padavine so se pojavile v noš na 27. dcccmber, ko je padlo od 5 do 15 cm snega, se preko dneva umirile, v noči na 28. december pa je ponovno zapadlo od 10 do 20 cm snega. Snežilo je tudi v noči iz srede na četrtek, zabeležili smo še 5 do 15 cm novozapadlega snega. Podatki veljajo predvsem za Celje in okolico ter za nižinske predele, v višjih legah, v Mozirju in Velenju, je bilo padavin še nekoliko več.« Ekipe dežurne zimske službe so se nemudoma aktivirale, tako da je bila večina cest prevozna s primemo zimsko opremo, čeprav se je zaradi novih nanosov snega in višjih temperatur na cestiščih pojavljala snežna brozga. »Do kratkotrajnih zastojev in manjših zapletov je prišlo na klancih Pečica, Smeh, Haler ter na vinskogor-skem klancu. Cesta na Celjsko kočo ni bila problematična, tudi na Rogli ni bilo nadpovprečne količine padavin, tako da smo cesto uspeli očistiti, preglavi- »Nismo še rekli zadnje besede« Sindikalist Ladislav Kaluža opozarja, da zakon o trgovini ne sme prezreti referendumske volje ljudi - Problem malih ni nedeljski odpiralni čas Državni svet je prejšnji teden sprejel odložilni veto na novelo zakona o trgovini in s tem prisilil parlament, da o njej odloča ponovno. Ker se bo to zgodilo predvidoma šele v prvi polovici januarja, bo od nedelje, kot pojasnjujejo v zakonodaj-nopravni službi državnega zbora in tudi v svobodnih sindikatih, veljal tisti zakon o spremembah zakona o trgovini, ki ga je parlament sprejel že februarja lani, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo. Takšno stanje bo veljalo tako dolgo, dokler ne bo parlament sprejel nove zakonske ureditve. Mnogi se bojijo, da bo zdaj zmeda še večja, saj že doslej ni bilo docela jasno, katere prodajalne bodo ob nedeljah smele biti odprte in katere ne. O tem in še nekaterih drugih vprašanjih, povezanih s »trgovinsko vojno«, smo se pogovarjali s sekretarjem sindikata delavcev v trgovini Ladislavom Kalužo. V katerih trgovinah bo torej po 1. januarju mogoče kupovati tudi ob nedeljah? V tistih, ki so zapisane v lani spremenjenem trgovinskem zakonu, katerega izvajanje je ustavno sodišče zaradi pritožb trgovcev zadržalo do konca tega leta. To pomeni, da bodo od 1. januarja do deset nedelj na leto odprte vse trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki, medtem ko bodo prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah lahko odprte brez omejitev in ne glede na površino. Parlament decembra ni sprejel samo zahtevanih popravkov oziroma dopolnitev zakona, ampak je vnesel še kopico izjem. Zakaj vas je to tako razjezilo, da ste v državnem svetu predlagali odložilni veto? Naloga državnega zbora je bila, da na osnovi odločbe ustavnega sodišča v zakonu na novo opredeli velikost pro- dajaln, ki bodo ob nedeljah lahko odprte brez omejitev, ne pa, da te izjeme razširi preko vseh meja. Vendar so bolj kot mi zaradi novele nezadovoljni veliki trgovci. Protestirali so že ob referendumu, češ da je omejil njihovo podjetniško pobudo in svobodo, kar je zdaj naredil državni zbor, pa je še huje. S tem, ko je razširil izjeme, je še bolj posegel v enakopravnost. Če bo državni zbor znova potrdil sprejeto novelo, bo več kot 80 odstotkov prodajaln lahko ob nedeljah odprtih, večji trgovski centri, ki jih je po številu manj, pa bodo zaprti. Referendumska volja ni bila takšna. Glede na dosedanje izkušnje slabo kaže, da bo državni zbor spremenil že sprejeto novelo zakona o trgovini. Kako boste ukrepali v sindikatu? Prepričan sem, da bo državni zbor dobro premislil, ali ima res trdne argumente, da menja referendumsko voljo ljudi. Če bo pri svoji odločitvi vztrajal še naprej, bi bil to na nek način signal Sedanji in tudi bodočim koalicijam, da se referendumska volja lahko preprosto povozi. Poleg tega bi pod vprašaj postavil tudi referendume, ki so že izglasovani, a se še ne izvajajo. In potem se bo kdo še spomnil, da ni treba upoštevati tudi izida volitev, ki so prav tako kot referendumska volja volivk in volivcev. Ne glede na to, katere spremembe zakona bodo na koncu obveljale, veliki trgovci spet opozarjajo, da bodo zaradi manjšega nedeljskega zaslužka prisiljeni odpuščati. Verjamete takšnim grožnjam? Ne, ker nimajo nobene z veze z realnim stanjem. V trgovinah namreč zelo dobro vedo, koliko neizkoriščenega dopusta in viškov ur imajo njihovi delavci. Imamo torej tehtne argumente, s katerimi bi lahko nasprotovali morebitnemu odpuščanju. Če to ne bi zadostovalo, pa so tu še inšpekcijski pregle- HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 di in druge oblike pritiska, s katerimi bi delodajalcem povedali, da kršijo zakonodajo. Z zaprtimi trgovinami ob nedeljah in normalno razporeditvijo trgovk in trgovcev čez teden bodo torej v trgovinah končno zmanjšali ali celo odpravili viške ur, ljudje pa bodo lahko končno koristili dopust. Kaj pa napovedi, da se bo zaradi izgubljenih nedelj podaljšal obratovalni čas ob petkih ali sobotah? Načeloma nimamo nič proti. S tem smo se sprijaznili že takrat, ko smo šli v referendum. Večina centrov že zdaj obratuje do 20. ali 21. ure, kar pomeni, da bodo odpiralni čas podaljšali le za eno ali dve uri. Dlje kot do 23. namreč ne bo odprt nihče, saj se takrat že začne nočno delo, za katerega velja poseben zakon. Pa tudi prometa ponoči ni veliko, kar se je pokazalo že v trgovinah Dan in noč, ki so bile doslej odprte vse dni v letu. Več kot 15 so jih že zaprli, tako da jih je danes le še šest ali sedem. In prav Emona Obala Koper, ki ima te prodajalne, je v teh dneh najbolj glasna, češ kako hude posledice bo imel za njih spremenjeni zakon. Poleg tega je na ustavno sodišče že vložila pobudo za oceno ustavnosti popravka zakona o trgovini. Kar počnejo v Emoni, je tipično zavajanje javnosti in potrošnikov. Naj raje povedo, da so mnogo trgovin, ki so bile odprte noč in dan, morah v zadnjih letih zapreti zaradi Kebrovega zakona, ki po 21. uri prepoveduje prodajo alkoholnih pijač, na kateri je temeljila njihova nočna prodaja. Z ustavno pobudo pa prehitevajo, saj zakon zaradi veta sploh še ne velja. Ves čas govorimo le o tem, kako bodo spremembe obratovalnega časa vplivale na velike trgovce. Kaj pa bo z majhnimi trgovinami? Ste v sindikatu pozabili na njih? Problem malih trgovcev ni nedeljsko delo, ampak to, da so jih veliki pohodili. Poglejte samo Celje - koliko trgovin je ob nedeljah odprtih? Lahko bi bile, pa niso. V sindikatu smo zato prepričani, da zaradi uveljavitve referendumske volje mali trgovci ne bodo nič bolj prizadeti, kot so bili že doslej. Trgovinska vojna traja že več kot dve leti. Vam je žal, ker ste se težav zaposlenih v trgovini lotili tako, da ste razburkali vso javnost? Mar ne bi bilo enostavneje, če bi boljše pogoje za delavce v trgovinah izbojevali na pogajanjih? Ladislav Kaluža Javnosti nismo razburkali samo zaradi opozoril o izkoriščanju delavcev v trgovini, ampak tudi zato, ker smo spodbuditi razpravo o potrošništvu. Sicer pa moram povedati, da rešitev položaja trgovk in trgovcev še vedno vidim v pogajanjih in socialnem dialogu. Referendum je lahko pri tem dobra popotnica. Bi bili referendumsko odločitev pripravljeni zaba-rantati za kakšno dobro ponudbo? Nikakor. Bomo pa po novem letu, če bo volja tudi na delodajalski strani, in za zdaj kaže, da je, nadaljevali pogajanja o delovnem času. Opredeliti želimo nadurno delo, kaj bo s presežki ur, koliko nedelj bi delavci lahko delali in podobno. Šele ko se bomo o vsem tem dogovorili, bomo razmislili, kaj lahko spremenimo, da zaradi odpiralnega časa ne bi bilo toliko slabe volje. Sindikati torej zadnje besede o odpiralnem času še niste rekli? Mislim, da še ne. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Svečano Pri stricu Idrizu Za film Pri stricu Idrizu se je pri nas prvič zares slišalo, ko je zmagal na letošnji, drugi izdaji festivala Kino Otok. Pričakujemo lahko, da bo film zaradi topline in humorja najmanj tako gledan kot prvi hit Kina Otok, Babica. V domači državi je glede gledanosti vsekakor podiral rekorde. Kar se tiče filmskih gostov, bodo letos Celjani (ob Ljubljančanih) zagotovo prišli na svoj račun. V petek, 6. januarja, se bo namreč v Mestnem kinu Metropol zgodil pravi TDF v malem. Za svečano projekcijo filma so se najavili režiser Pjer Žalica, igralca Mustafa Nadarevič in Jasna Žalica, avtor filmske glasbe Saša Lošič in pevec nosilne pesmi filma Halid Bešlič. Zadnji trije bodo pesem Malo je, malo dana tudi v živo zapeli. TDF omenjamo predvsem zato, ker je dogodek jugono-stalgično obarvan; toliko legend »Juge« se že dolgo ni zbralo na enem mestu. Mustafa Nadarevič je bil že nekoč hvaležen gost celjskega festivala oziroma Tedna do- mačega filma. Izredno delaven igralec je odigral več kot osemdeset vlog, nekateri starejši naslovi so Moj očka na službeni poti, Glembajevi, Ljubezni Blanke Kolak (ki se je snemal tudi v Cplju) in novejši (neštetokrat nagrajen) Hop, skip and jump, Nikogaršnja zemlja, hrvaška nadaljevanka Dolga temna noč in naš Na planincah. Pjera Ža-lico poznamo predvsem po filmu Gori, satiri o bosanskem mestecu, ki pričakuje obisk ameriškega predsednika. Film je bil v BiH velika uspešnica in tudi njihov kandidat za nominacijo za Oskarja. Jasna Žalica, režiserjeva sestra in igralka, prav tako igra v filmu Gori. Kot pevka je že sodelovala s Sašem Lo-šičem. Sašo je skoraj povsem nepotrebno predstavljati. Dečko, ki je z nenavadno kapo in refrenom Bolje biti pijan nego star zažgal mladino Jugoslavije, že nekaj let živi in ustvarja pri nas - napisal je kar nekaj filmske glasbe, zadnji velik projekt pa je bil Hotel Europa, v katerem je ob mnogih legendah jugoslovanske glasbe že delal tudi s Halidom Bešličem. »Kralj bosanske glasbe«, kot pravijo Bešliču, je legendarna pojava, ki premore trume oboževalcev. Ljubitelj rokenro-la in vesternov ima za sabo kariero, dolgo več kot 25 let (prvi singl je objavil leta 1979, čeprav je pel že pred tem), milijonske naklade plošč, med največje uspešnice sodijo Zlatne strune, I zanesen tom ljepotom, Poljem se širi miris ljiljana. Dijaman- ti, Prvi poljubac... in seveda uspešnica iz filma Pri stricu Idrizu, ki ji je verjetno usojeno, da se bo požvižgavala tudi pri nas. Malo je, malo dana. Film bo sicer na sporedu vso prvo polovico januarja, vstopnice za svečano projekcijo, ki ji bo sledilo druženje z gosti, so že v předprodají, nekateri srečneži pa bodo do pravega sedeža prišli tudi zastonj ... Mestni Kino Metropol in NT&RC podeljujemo 2-krat po 2 vstopnici tistim srečnim izžrebancem, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje vprašanje: Saša Lošič je pevec ansambla z imenom: a) Crvena jabuka b) Plavi orkestar c) Bijelo dugme Ime in priimek_ Naslov_ Telefon_ Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Nagrajenci bodo obveščeni po telefonu. Vstopnice naj dvignejo vsaj pol ure pred prestavo. Do rešitve samo po sodni poti? Na Novem trgu 2-5 ima večina težave s stanovanji - Ugotavljanje »po občutku« ni strokovni argument - Ogled strokovnjaka stane 0 enem od primerov vlage v stanovanju na Novem trgu v Celju smo že pisali, oglasili pa so se tudi stanovalci objekta Novi trg 2-5, kjer je 64 stanovanj. Družno in glasno opozarjajo na problem, ki že skoraj pet let ostaja bolj ali manj enak - vlažna stanovanja. Pravijo, da se poklicani ne odzivajo pravočasno, da k problemu ne pristopijo celovito, da ekipa ljudi, ki prihaja, ni strokovno podkovana za posamezna področja, izvajalci pa se izgovarjajo na neporavnane račune z lastnikom stanovanj. Matjaž Rudolf ima vlago v spalnici in dnevni sobi, poleg tega mu je že kmalu po vselitvi v blok začela zatekati voda v dnevno sobo in šele letos avgusta so celotno zadevo sanirah. A ga je voda spet presenetila pred nekaj dnevi, zaradi zalite strehe mu je tekla po stanovanju. Spet ga čaka sanacija, na Nepremičninah Celje pa so mu dejali, da bodo zadevo sanirali, ko se bodo. stene posušile. Rešitev vidi v sušilnih strojih, ki bi stanovanje izsušili, nato pa bi ga na novo prebe-lili. Tudi Rudi Škedl je kmalu po vselitvi za omaro odkril popolnoma gnil kot in stene. Ker niso niti vedeli, kakšni so postopki, so na svoje stroške vse popravili. Ciga-letove z Novega trga 4 moti predvsem arogantnost predstavnikov Nepremičnin. »A samo zato ste nas klicah?« je dejal eden od strokovnjakov. Dejan Berk živi v 2. nadstropju in zato vlage ne more povezovati z vlago v temeljih ali s puščanjem strehe, pa jo kljub temu ima že dve leti, predvsem pri stikih sten. Prepričan je, da je več kot očitno, da gre za slab material in slabo izvedena dela. Romana Špiljak že leto in pol prosi izvajalca, da zamenja rjave- čo kopalno kad, pa se to še ni zgodilo. Tudi Renata Slapnik ima vlago vsepovsod razen v garderobni sobi. Strah jo je za hčerino zdravje, zato ji ne dovoli več spati v njeni sobi. Marjana Šeško, ki so ji pred dnevi odstranili izolacijo zaradi mokrih sten, je zaskrbljena nad hčerinim zdravjem, ki že nekaj dni leži v postelji z visoko vročino. Tini Džumhur je nekaj dni teklo po dimniku, zato se je po pomoč obrnila na izvajalca strehe, ki je zadevo sicer saniral, vodo na strehi pa pustil in ob tem dejal, da mora ta najprej odteči. »Po naših stanovanjih?« se sprašuje Džumhurjeva. Roman Ratej pa je kot bivši delavec pri enem od izvajalcev Gradbeništva Božičnik predstavil svojo izkušnjo glede varčevanja pri izbiri materialov in »na pol« izvedenih del, samo da so bila stanovanja čimprej vseljiva. Stanovalci so si enotni, da na oglede, ponavadi šele po nekajkratnih klicih in pisnih prošnjah, ne prihaja- jo pravi strokovnjaki za posamezna področja, da k problemu ne pristopijo celovito ter da so ti bolj ali manj arogantni. Prepričani so, da vlaga in plesen nista samo njihova krivda, kot jim to povedo strokovnjaki že ob vstopu v stanovanje. Pravijo, da so materiali slabi, prav tako tudi izvedba del. Nekateri izvajalci jim ob klicih na pomoč zabrusijo, da ne bodo prišli, ker imajo neporavnane račune z lastnikom. Nepremičninami Celje. Stanovalci pa si v nadstandardnih stanovanjih z visoko najemnino »šlamparijo in nevestnost« pogostokrat sanirajo sami na svoje stroške. Potihoma se bojijo, da ne bodo ničesar dosegli, ker je lastnik Nepremičnin občina, proti kateri tako ah tako nihče nič ne more. Pravijo, da se bodo obrnili na Stanovanjski sklad Slovenije in rešitev iskali na sodišču. »Gotovo bomo v Sloveniji našli odvetnika, ki bo pripravljen sprejeti primer,« pravijo. Vlaga in plesen se nabira predvsem ob stikih sten. odgovorih pa ... S problemi stanovalcev smo se, že drugič, obrnili na Nepremičnine. Zastavili smo jim vrsto vprašanj : »Kaj je bilo narobe s streho? Kako je z njeno sanacijo? Kako naj stanovalci glede tega ukrepajo v prihodnje? So si za vlago v stanovanju res krivi sami? Kje vidite rešitev tega problema, kako je z okni? Zakaj prihaja bolj ali manj ene in ista ekipa ljudi (g. Drk, g. Dvornik, g. Arnuš) na ogled in ne stori nič konkretnejšega, zakaj ne pridejo strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meritev vlage)? Je res, da naj bi Gradbeništvo Božičnik izbiralo materiale slabe kakovosti in dela izvajalo v najhitrejšem možnem času za vselitve? Kolikšen je garancijski čas pri izgradnji bloka, kolikšni je garancijski čas za strehe? Je res, da nekateri izvajalci nočejo izvajati oz. popravljati zadev, ker imajo odprte terjatve z vami? Kateri izvajalci so to? Kako komentirate iskanje rešitev po sodni poti?« Dobili pa smo naslednji odgovor: »V stanovanjskem objektu Novi trg 2-5 je 64 stanovanj. Objekt je zgrajen skladno s predpisi za gradnjo stanovanj in stanovanjskih stavb ter projektno dokumentacijo in je bilo zanj pred vselitvijo pridobljeno uporabno dovoljenje. Ob predaji stanovanj v najem so vsi najemniki prejeli garancijske knjige z navedenimi izvajalci posameznih vrst del, hkrati pa so bili poučeni, da se v zvezi z napakami pisno obračajo direktno na posamezne izvajalce in o tem s kopijo obvestijo lastnika stanovanj Nepremičnine Celje. Za objekt veljajo garancijske dobe skladno z obligácijskim zakonikom. V zadnjem času Št. 99 - 30. december 2005 - v zvezi z vlago v stanovanjih in ostalimi napakami nismo prejeh nobenih novih pisnih obvestil. Ob prvem večjem sneženju je prišlo ob taljenju snega do zamakanja pod streho nad zadnjo etažo, ker ni bilo vključeno ogrevanje žlebov. Zaradi napake na elektroin-stalariji ogrevanje ni delovalo in zaradi tega je prišlo do zamakanja. S sanacijo smo pričeli takoj po obvestilu najemnikov, že v nedeljo, 4. decembra. Ker se vlaga pojavlja le v določenih stanovanjih, bomo na podlagi pisnih zahtev za rešitev reklamacije pregledali vsa stanovanja, kjer se vlaga pojavlja. Pregled bo izvršila neodvisna strokovna komisija, ki bo podala strokovno mnenje o vzrokih za nastajanje vlage zaradi nepravilne uporabe stanovanja ali drugih vzrokov in načinu trajne sanacije.« Po telefonskem klicu, kjer smo hoteli dobiti konkretnejše odgovore na množico vprašanj, pa Janko Arnuš, vodja službe, ni imel časa, saj je hitel iz sestanka na sestanek ter nam kljub obljubi ni posredoval pojasnil. Mnenje neodvisnih Mag. Miha Tomšič, vodja razvoja na področju gradbene fizike Gradbenega inštituta ZRMK Ljubljana pra1 vi, da je v nekaterih primerih vzrok vlažnosti enostavno odkriti, nekateri primeri pa lahko terjajo izvedbo večjega števila postopkov. Najprej je po njegovem treba ugotoviti dejansko stanje, kamor sodi vizualni ogled. Pregledati je potrebno tudi razpoložljivo gradbeno dokumentacijo, anketirati uporabnike, kako uporabljajo stanovanje in kdo živi v njem. Potrebno pa je analizirati mi-kroklimatske parametre ter stanovanje pregledati s ter-mokamero. Sledi pregled prizadetih konstrukcij s kontakt- nimi sondami za ugotavljanje stopnje vlažnosti, izključitev možnosti zatekanja meteorne vode ter zatekanja vode iz poškodovanih vodovodnih in ogrevalnih instalacij, anahza uporabljenih materialov in njihove vlažnosti ter anahza vseh pridobljenih informacij za sanacijo stanja, kamor sodijo kontrolne meritve po sanaciji konstrukcij ter svetovanje uporabnikom stanovanja glede pravilne uporabe stanovanja (ogrevanje, prezračevanje, spremljanje temperature in relativne vlažnosti zraka v prostorih). Tomšič pravi, da je zaznava temperature in vlažnosti v prostoru subjektivno pogojena. »Odvisna je lahko od razlike vmikroklimatskih parametrih med prostorom, iz katerega prihajamo, in prostorom, v katerega smo vstopili, od faktorja oblačil, od trenutne stopnje metabolizma in podobno. TUdi temperatura in vlažnost zraka, pri katerih se najbolje počutimo, se lahko razlikujeta od človeka do človeka. Ugotavljanje previsoke vlažnosti ali prenizke temperature v prostoru »po občutku« zato v okviru strokovnega dela ne pride v poštev in tudi ni upoštevano kot argument v primeru spora,« zaključuje. Sodni zapriseženi izvedenec Radovan Cink pravi, da gre pri tem za obsežne naloge, ki veliko stanejo. »Izvedenec pričakuje, da ga bo nekdo naročil, čeprav je vlaga izjemno zapleten problem,« in dodaja, da njen pojav ni vedno pogojen z zamakanjem od zunaj ter da so potrebni zgoraj navedeni postopki. Sam s problemom na Novem trgu ni seznanjen, verjame pa, da je v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki bodo zadevi prišli do dna. »Bo pač potrebno najeti druge strokovnjake, ki jim bodo stanovalci bolj zaupali,« še dodaja. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Mehurčkaste stene so stalnica stanovalcev Novega trga. Obljubljena, a ne pravljična dežela Živeti slovenstvo v Avstraliji - Urednik slovenskega radia Fredi Mlinaric - Milner prisega na domačo glasbo Fredi Mlinarič - Milner je odšel v Avstralijo leta 1974 kot mlad fant, ki si je s trdim delom začel ustvarjati življenje praktično iz nič. Čut slovenstva je ohranjal tudi v slovenskih klubih, ki jih je pomagal ustanavljati. Konec 70. let se je rodila ideja o slovenskih radijskih valovih. Nedol-go zatem se je tudi v resnici rodil slovenski radio. Zdaj Fredi živi med Slovenijo in Avstralijo, predvsem pa za slovensko glasbo. Vendar le tisto pravo, ki jo Slovenci, kot pravi, niti pomotoma ne znamo dovolj ceniti. Kako se spominjate začetkov v novi domovini? Bilo je težko. Nikogar ne poznaš, privaditi se je treba na nove razmere, novo delovno okolje, tudi jezika ne obvladaš najbolje. Kar pa mi je že od začetka zelo všeč, je podnebje. V Queenslandu, kjer živim z družino, je celo leto poletje. To je tisto, kar me še danes najbolj zadržuje tam. Nikoli ni treba skrbeti za kurjavo, za zimsko garderobo. To je prijetna plat tamkajšnjega življenja. Po drugi strani tam nisi tujec. Med toliko narodi smo praktično vsi tujci. Ne smemo namreč pozabiti, da je Avstralija, kot jo poznamo, stara komaj 200 let. Kako se je rodila slovenska radijska postaja? Združilo se je več narodov in Slovenci smo bili zraven. Vse delamo prostovoljno, financiramo pa se s prispevki svojih članov. Začeli smo bolj skromno. Ko smo dobili dovoljenja in frekvenco, smo začeli ustvarjati na najinem domačem podstrešju. Najprej je bilo združenih deset narodov, danes naši valovi prenašajo 50 različnih jezikov. V različnih mestih smo ustanovili tudi slovenske klube, sami jih vzdržujemo in se v njih tudi zelo radi družimo. Tam imamo prireditve, koncerte, plese, pevske zbore, različne vaje in še kaj bi se našlo. Ocenjujem, da je v Avstraliji od 25 do 30 tisoč slovenskih izseljencev. Največ v Sidneyju in Melbournu. Raztreseni pa so praktično po vsej državi. Seveda nimajo povsod svojih klubov, tudi razdalje med njimi so ogromne. Naš prvi najbližji klub je tisoč kilometrov stran. Kot bi šel iz Maribora v Istanbul. Družabno življenje je prav lepo. Ob nedeljah imamo piknike, vsak teden kuha drUga družina. Plešemo, se pogovarjamo, malo po-komentiramo dogajanje po svetu in predvsem v Sloveniji, pa slovensko oddajo na radiu in podobno. Od časa do časa pridejo k nam naši ansambli in takrat je še posebej veselo. Imamo najlepšo glasbo na svetu, ki je vi doma ne cenite. Absolutno ne. To je pravi čudež, ki mu še zdaj ne morem prav verjeti. Razmišljal sem, da če bi se za stalno preselil nazaj, bi ustanovil svojo radijsko postajo. In to bi bil izključno slovenski radijski val. Kakšen položaj imajo Slovenci v Avstraliji, glede na to, da smo mi doma dostikrat obremenjeni s svojo majhnostjo? Bom povedal kar na primeru našega radia. Med 50 narodi, ki jih združuje, smo mi najmanjši. Glasbeno in po priljubljenosti pa smo čisto v špici. Poslušamo in vrtimo vse od Avsenika do Žerdonerja. Sicer pa s seboj odnašam škatlo z najmanj 180 zgoščenkami. Za to se potroši kar nekaj denarja, vendar je vredno. Svet nas namreč pozna po na-rodnozabavni glasbi, »štrudlnu« in potici. Veliko ansamblov šele v tujini, pri zdomcih in izseljencih najde svojo pravo vrednost. Doma pa se včasih obnašamo, kot da nas je sram tega neprecenljivega bogastva, ki se tako le- po vklaplja v čudovito naravo ter med prijazne in odprte ljudi. Na nek način postaja Avstralija znova obljubljena dežela. Veliko pa je slišati tudi o raznih agencijah, ki naj bi bodočim izseljencem pomagale priti do vseh potrebnih dokumentov, službe in stanovanja. Vi pravite, da je to velika goljufija. Avstralija se kot celoten zahodni svet sooča s problemom staranja prebivalstva in nekaterih poklicev zelo primanjkuje. In če je človek mlajši, ga sprejmejo z velikim veseljem. Glede na brezposelnost v Sloveniji ni malo ljudi, ki si zaželijo selitve v bolj perspektivno okolje. Ampak to, kar počnejo te agencije, je čisto navaden kriminal. Slovenci smo v nekaterih pogledih prav neverjetno naivni. Če se odločiš za tak korak, si moraš najprej najti delo in stanovanje. Tega pa ne more zagotoviti noben agent. Če imaš denar, dobiš stanovanje takoj, brez njega si revež, ravno tako kot doma. Najbolje je, če se obrneš na kakšnega Slovenca oziroma dobiš zvezo s kakšnim prijateljem ali znancem. Lahko pa se obrneš na slovenski klub. Še posebej za začetek je dobro imeti na tak način streho nad glavo. Torej je mogoče pričakovati pomoč predvsem od domačih ljudi? Da in ne. Mnogi imajo željo po naselitvi v tujini. Želijo začeti s kakšnim poslom ali čim podobnim. Pa se največkrat izkaže, da ni tako enostavno, kot je videti. Slovenci smo drug drugemu tako nevoščljivi, da bi se naj- raje utopili v žlici vode. V Avstraliji si na primer skupine Grkov, Italjanov in drugih narodnosti med sabo zelo pomagajo, da čimprej zlezejo na zeleno vejo. Med Slovenci pa to ni tako vsakdanje. In ko uspejo, ko služijo velike denarje, ne potrebujejo več prijateljev in jih gledajo zviška. Res pa je, da tudi tega ne smemo posploševati. Ljudje odnesejo karakter s seboj in če so slabi in zahrbtni tu, se tudi čez lužo ne spremenijo, tako kot dober človek povsod ostane dober. V Avstraliji je standard višji. Cene so zelo visoke, vendar so tudi plače zelo visoke. Če imaš delo, lahko spodobno živiš in tudi marsikaj privarčuješ. V tem pogledu je obljubljena, nikakor pa pravljična dežela. Kdor misli, da bo prišel tja in mu bo vse od hiše do avta padlo z neba, lahko na to kar pozabi. Hiša stane od 250 do 500 tisoč dolarjev in izseljeni Slovenec, ki bi si kaj takega lahko privoščil, se že v začetku niti selil ne bi, ker bi s takim kapitalom znal tudi doma kaj ustvariti. Zdaj ko se občasno vračate v Slovenijo in z vsem izkušnjami, ki ste jih kot svetovljan skozi življenje nabrali, kako vidite to našo deželico? Slovenija je dosegla v desetih letih večji napredek, kot ga mnoge druge države v veliko daljšem času niso. Ze od nekdaj smo bili zahodno usmerjeni, vezani za avstrijsko in italijansko mentaliteto. Tega nam nihče ne more vzeti. In s to prednostjo smo izšli iz bivše Jugoslavije. Trenutno je marsikje še težko, vendar se mi zdi, da je pred nami svetia prihodnost. Seveda pod pogojem, da bomo držali skupaj in si pomagali. Drugače nas bo Evropa enostavno povozila. Sam največji napredek opažam v turizmu. Te male kmetije so naravnost čudovite. Vse je tako čisto in organizirano, da je z veseljem pogledati. In ko se pritožujemo, da nas svet ne pozna, se najprej zamislimo nad sabo. Jaz pravim, da moramo najprej sami zase vedeti, šele potem bodo drugi vedeli za nas. Mi v Avstraliji smo številka ena. Tako se obnašamo in tako smo tudi spoštovani. Se mi pa zdi katastrofa, kaj v Sloveniji počnete z administracijo in birokracijo. Ne predstavljam si, da kaj takega doživiš še kje drugje. To so povsem nepotrebni stroški, ki bi jih lahko bistveno koristneje porabili. Take ostanke prejšnjega režima bo vaša generacija morda prerasla ali pa tudi ne. So stvari, ki se nikakor ne bi smele dogajati, če vzamemo samo primer Mira Petka. Dokler se s takimi rečmi ne bo pometlo in si nalilo čistega vina, bomo še vedno na Balkanu. Kritika v novinarstvu je vendar bistvo demokracije, ljudje božji. Brez tega smo pač samo še ena mafijska država. Izseljenci so leta nosili etiketo bogatih stricev iz Amerike. Ste jo tudi vi kdaj čutili? Teh »bogatih stricev« imate zdaj vi v Sloveniji ravno toliko kot mi v tujini. En vrhnji sloj živi zelo dobro in zelo bogato, potem je srednji sloj, ki ga je vedno manj, velika večina pa životari s plačami, ki niti svojega imena niso vredne. Da lahko v neki demokraciji čistilki namenijo 50 tisočakov, njen direktor pa vsak mesec pospravi v žep tri milijone, je skregano z zdravo pametjo. Take razmere pripeljejo do revolucij, te pa niso nujno dobre in zdrave za družbo. Ampak ljudi, ki enostavno ne vidijo izhoda iz črne situacije, je pri tem pravzaprav lahko razumeti. Vezi med matično državo in izseljensko matico so dovolj trdne in predvsem koristne? Slovenska država je z izseljenci precej dobro povezana, še posebej odkar je te povezave na zunanjem ministrstvu prevzel dr. Zvone Zigon, napreden človek nove generacije. Od takrat tudi pomoč prihaja. Se pa večina stvari ustavi pri administraciji. Včasih si mislim, da imate v Sloveniji urad, ki skrbi za to, da se stvari do skrajnosti zakomplicira-jo. V Avstraliji dobiš en A4 list, na katerem lahko urediš vse. Za odnose s Slovenijo pa tedne in tedne sedim ob gori papirja, pišem sem, pišem tja pa na koncu še ni rečeno, da stvari uspejo. Ministrstvo za kulturo nam je pred meseci odobrilo pomoč za nakup radijske opreme. No, še danes nismo od tega denarja videli niti tolarja, ker sem na zadnji strani spregledal dve vrstici drobnega tiska. Čutite razdvojenost? Kje je za vas pravzaprav domovina? Domovina je zame še vedno Slovenija. Tega mi ne more nihče vzeti. Toda slovenstvo živimo tudi tam, morda precej bolj kot bi ga, če ne bi nikoli šli v tujino. Sam še posebej, ker veliko delam za slovensko skupnost. Seveda pa smo navezani tudi na Avstralijo. Jaz bom ostal pol tu in pol tam. Zimo bomo preživeli v Avstraliji, poletje pa v Sloveniji. Sicer pa so Slovenci tam vedno dobrodošli. Sam praktično vsak mesec gostim koga iz domovine. Ali pride kdo z radia, s televizije, študentje, popotniki in vsakogar smo veseli. Tako se krepijo vezi s Slovenijo in tudi mnogo prijateljstev se splete na ta način. SAŠKA TERŽAN GOSPODARSTVO Cinkarna načrtuje še večji dobiček V Cinkarni bodo letos imeli boljše poslovne rezultate, kot so načrtovali. Čisti prihodek od prodaje bo znašal okrog 28 milijard tolarjev, kar je za 15 odstotkov več kot lani, čisti dobiček pa bo od lanskega višji za 30 odstotkov in bo znašal 800 milijonov tolarjev. Po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine bi letošnji rezultati lahko bili še boljši, vendar je na trgih Evropske unije, kamor prodajo večino izdelkov, še vedno čutiti recesijo. Cinkarno so letos pestile tudi visoke cene energije, ki pa jih niso mogli ublažiti z višjimi lastnimi cenami. V skladu z gospodarskim načrtom, ki ga je nadzorni svet podjetja sprejel ta mesec, naj bi Cinkarna v prihodnjem letu čiste prihodke od prodaje povečala za 17 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi bil od letošnjega višji kar za 60 odstotkov in bi znašal 1,3 milijarde tolarjev. Kot je povedal Benčina, imajo celotno proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida, ki je njihov najpomembnejši izdelek, že razprodano. To vsekakor pomeni, da na trgu veljajo za zanesljive dobavitelje. JI V vodstvu Gorenja spet ženska Nadzorni svet Gorenja je na predlog predsednika uprave Franja Bobinca za novo članico uprave imenoval 38-letno diplomirano ekonomistko Marjano Dime Perko. Zamenjala bo Žigo Debeljaka, ki bo s 1. januarjem prevzel vodenje Mercatorja. Marjana Dime Perko, ki bo v Gorenju zadolžena za področje financ in ekonomiko, je bila doslej direktorica Triglavovega Stebra 1. Med drugim je tudi članica nadzornega sveta Pivovarne Laško. Njen mandat, ki ga bo nastopila 1. januarja, bo trajal do izteka mandata uprave Gorenja, to je do julija 2008. JI Izguba zaradi makedonskega podjetja V zreškem Cometu načrtujejo, da bodo prihodnje leto ustvarili 9,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 400 milijonov tolarjev več kot letos. Letošnja izguba družbe bo znašala 206 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa načrtujejo 298 milijonov tolarjev čistega dobička. V Cometu ocenjujejo, da je letošnja izguba predvsem posledica še neodplačanih obveznosti za hčerinsko podjetje Idnina v Makedoniji, ki pa je šlo v stečaj. Glede na tržne razmere v brusni panogi, kjer analitiki ne napovedujejo rasti, bo uresničevanje zastavljene prodaje zahtevna naloga, so prepričani v Cometu. Vendar kljub temu upajo, da bodo z izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja ohranili ali celo povečali obseg prodaje nekaterih programov. JI www.novitednik.com Evro prihaja Ostajamo v sivem povprečju Gospodarstvu na Celjskem tudi letos ni uspel preboj navzgor na regijski lestvici, ocenjuje Jožef Pušnik, direktor območne gospodarske zbornice Kako bodo posamezn gospodarski subjekti v celj ski regiji zaključili poslov no leto in kakšna bo gos podarska slika regije za le to 2005, ni možno z goto vostjo napovedati, saj podjetja, razen tistih, ki so na borzi, med letom ne poročajo o svojih rezultatih, pravi direktor območne gospodarske zbornice Celje Jožef Pušnik. Ocenjuje pa, da bodo za gospodarstvo regije v povprečju tudi za leto 2005 značilni podobni trendi, kot veljajo za povprečje v državi. »Pričakujem torej, da bo gospodarstvo celjske regije tudi v letu 2005 ustvarilo neto pozitivni finančni izid in imelo neto pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, ki je po moji oceni letos bila ključni generator gospodarske rasti. Predvidevam, da bo zaposlitvena bilanca še naprej neugodna, strukturna neskladja na trgu dela pa se bodo morda še bolj poglobila. To pomeni, da povečana ponudba dela v podjetjih ne pomeni tudi novih zaposlitev, kar se odraža v povečanju že sicer nadpovprečne stopnje brezposelnosti,« meni Jože Pušnik. Čeprav si regija že dolgo želi, da bi se dvignila nad republiško povprečje, utemeljenih razlogov za takšna pričakovanja tudi v letu 2005 ni. »Leta 2004 smo bili med četrtim in petim mestom na regijski lestvici in težko verjamem, da bi lahko stopili kakšno stopničko višje,« pravi Pušnik. Direktor celjske gospodarske zbornice ocenjuje, da so bili največji problemi pri poslovanju v letu 2005 visoka rast cen surovin, še zlasti energetskih, ki so se v povprečju zvišale kar za 41 odstotkov. Ob tem so se podjetja v svetu šali zmedo in nejasnost v poslovanje podjetij,« opozaija Jože Pušnik. srečevala z zelo povečano konkurenčnostjo, v nekaterih državah Evrope pa s slabo konjunkturo. K vsemu temu pa je treba dodati še otežen vstop na trge bivše Jugoslavije, kar je negativno vplivalo zlasti na prehrambeno industrijo. Vendar vse le ni tako črno. »Cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je na svetovnih trgih nekoliko izboljšala, kar je posledica stabilnega tečaja evra in po oceni za 1 odstotno točko znižane inflacije. To je pozitivno. Vendar pa se pogoji menjave za naša podjetja niso izboljšali, saj beležimo nekajkrat višjo rast uvoznih od izvoznih cen,« pravi Pušnik in hkrati dodaja, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo pozitivno vplival na naše gospodarstvo, saj je za leto 2005 značilna visoka rast izvoza, posebej še v države unije. Pričakovanja za 2006 »Analitiki napovedujejo, da se bo rast svetovnih cen surovin prihodnje leto umirila, na domačem trgu pa pričakujemo zadržano nizko stopnjo inflacije in še nadaljnje znižanje obrestnih mer. Od 1. januarja bodo veljala znižanja pri davku na izplačane plače, zvišale in razširile se bodo olajšave pri davku od dohodka pravnih oseb, obračun DDV pa bo manjšim podjetjem ponujal možnost izbire. Vse te spremembe bodo dale pozitivne učinke,« o pričakovanjih za prihodnje leto pravi Jože Pušnik. Opozarja tudi, da bodo podjetja gotovo že imela kar nekaj stroškov zaradi priprav na uvedbo evra, ki nas čaka v letu 2007. »Ocenjujem, da bo leto 2006 zaradi pospešenega prilagajanja na nove razmere izredno dinamično. Poleg tega so pričakovani tudi večji premiki v lastniški strukturi podjetij in umik države iz njih. Vse to je dolgoročno izrednega pomena in podjetja, ki tega časa ne bodo dobro izkoristila, sploh pa, če ne bodo pospešila vlaganj v razvoj in inovacije, bodo imela velike probleme v prihodnosti,« še dodaja Pušnik. Med letošnjimi dogodki v gospodarstvu celjske regije se mu zdi najpomembnejše reševanje nakopičenih težav v steklarni v Rogaški Slatini. Trenutno stanje mu vliva optimizem, zato upa, da bo vodstvu uspelo zagotoviti trajnejše pogoje za poslovanje in razvoj podjetja. Pomembna za celjsko regijo je bila po njegovem tudi ustanovitev fakultete za logistiko in tudi druge pridobitve na področju višjega in visoko strokovnega izobraževanja. »To je nujna pot za hitrejši razvoj,« poudarja Jože Pušnik, ki kot zelo pozitivno ocenjuje tudi razreševanje stečaja v Preboldu. JANJA INTIHAR Poleg vseh sprememb, ki nas čakajo v prihodnjem letu, nas bo 1. marca doletelo še dvojno označevanje cen. Kot je že oktobra odločil državni svet, bodo morali trgovci in ostali ponudniki označevati izdelke s tolarskimi in hkrati z evrskimi cenami vse do konca leta 2006 in nato še šest mesecev po zamenjavi valute. S čim daljšim obdobjem dvojnih cen naj bi namreč preprečili Spekulativno zviševanje cen. Čeprav so se trgovci razburjali, češ da bi z dvojnim označevanjem lahko še nekoliko počakali, so v celjski prodajalni Peko pohiteli in za pokušino pokazali, kaj nas čaka po 1. marcu. JI, foto: AŠ [etOll partner z najboljšim okusom DOGODKI 7 Podatki, vredni razmisleka in ukrepov Najdite nas, nzEŠi|paa® nagradi vas! VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celjs.si www.vo-ka-celje.si MIIU.lU,I.UI.[U.M!JMH.KII-l-ITTTT Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. V Celju so v sredo predstavili Letopis 2005, ki na 436 straneh prinaša pregled dogajanja od novembra lani do vključno oktobra letos v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Že osma tovrstna publikacija v založbi podjetja Fit media prinaša po ustaljeni zasnovi ob pregledu dogodkov še analitični del in rubriko Obrazi in ima tudi oglasni del, brez katerega publikacije ne bi bilo. Posebnost letopisa štirih občin je vsakoletni analitični del, v katerem spremljajo trende na številnih področjih delovanja v teh občinah. Letos so posebno pozornost namenili izobraževanju, ki s prihodom prvih fakultet v Celje pomeni priložnost za razvojni preboj in, kot je zapisala urednica letopisa, direktorica Fit medie Va-nesa Čanji, »možnost za uveljavljanje Celja kot blagovne znamke«. Obsežno poglavje so namenili srednjemu šolstvu, zlasti številnim raziskovalnim in mednarodnim projektom, ki jih izvajajo. Najbolj zaskrbljujoče trende so ugotovili na področju de- Na predstavitvi letopisa, ki ga je predstavil Jože Volfand, je sodeloval tudi župan Dobrne Martin Brecl in napovedal razvojni preboj občine na področju turizma že v prihodnjem letu. mografije. Podatki za zadnjih pet let namreč kažejo, da se v teh štirih občinah zmanjšuje rodnost. V populaciji otrok od 10-14 let je indeks le 81, v sta- rejši populaciji od 80-84 let pa kar 177. Vse to potrjuje, da bodo tako država kot tudi občine same morale odločneje zastaviti ukrepe socialne po- litike. Na gospodarskem področju se slika izboljšuje, pri čemer se gospodarska moč v tej regiji krepi. Še vedno pa tako po ustvarjenem prometu Izšel je Letopis 2005 za občine Celje, Dobrna, Vojnik in Štore kot dobičku v vseh štirih občinah ne dosegajo republiškega povprečja. V oči pa bode tudi položaj na trgu dela, ki ga je predstavila nova direktorica celjske enote zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek. Brezposelnost namreč ne upada, najvišja je s skoraj 15 odstotki v Celju, zelo velike so strukturne razlike med iskalci zaposlitev, tako po spolu (veliko več je brezposelnih žensk in starejše populacije) kot pri izobrazbi, kar kaže na neskladje med povpraševanjem delodajalcev in znanji, ki jih imajo brezposelni. Letopis 2005 je pomagalo ustvariti več kot dvesto sodelavcev, izšel je v nakladi tri tisoč izvodov, naprodaj pa je v knjigarnah po 1.500 tolarjev. »Ne vemo še, kolikšen del naklade bodo odkupile občine za svoje potrebe. Projekt je pač na trgu kot vsak drug. Upamo le, da bodo ljudje po letopisu posegali, saj je prava zakladnica podatkov. Če bi vseh dosedanjih osem letopisov zložili v eno knjigo, bi imela ta že več kot tri tisoč strani,« je ob predstavitvi letopisa povedal prokurist Fit medie, Jože Volfand. BRST MODNI NAKIT CLAUDIA V prodajalnah Modni nakit Claudia lahko izbirate med bogato ponudbo modnega nakita in modnih dodatkov. Na voljo so za oba spola: ogrlice, zapestnice, prstani, uhani, rute, šali, piercingi... V času obdarovanja ponudbo dopolnjujejo praznične kolekcije ogrlic in uhanov ter šalov - pašmin. Nakit in modni dodatki Claudia so prisotni na raznih lepotnih izborih, v televizijskih oddajah ter kot del stylingov še v raznih modnih katalogih. V Centru Interspar Celje je prodajalna Modni nakit Claudia od začetka decembra poleg Intersparove trafike. Modni nakit Claudia je mogoče najti še v Ljubljani in Mariboru, informacije o aktualni ponudbi ter ostalih podrobnostih pa so na spletni strani www.nakitclaudia.com Bon za 10.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Sonja Kroflič, Ivenca 20/a, 3212 Vojnik in bralka Jožica Jesih, Harje 3/d, 3270 Laško Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 11.1.06, obiskalo ekipa NT&RC Ponudbo katerih trgovin v Centru Interspar Celje še mora v prihodnjih sredah prebrskati vse bolj navdušena ekipa Novega tednika in Radia Celje, nam bi lahko svetovala kar Sonja iz Vojnika. Njeno poznavanje trgovin v vse večjem nakupovalnem centru je namreč zadnjo igro v tem letu občutno skrajšalo, saj je nemudoma podala pravilen odgovor. Da vas ne bo grizlo obžalovanje, če morda niste sodelovali pri lovljenju nagrad, glejte, da se nam boste pridružili v eni izmed naslednjih nagradnih iger vse do 15. marca 2006. Ob sredah med 10. in 11. uro lahko pokličete na Radio Celje ali se za nagrade določenih trgovin v Centru Interspar Celje potegujete s kupončki. Nanje napišete tri trgovine oziroma lokale, ki še niso bili predstavljeni, ter izpolnjen kuponček nato oddate pri okencu informacij megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali ga pošljete na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Poleg naklonjenosti pri žrebu je za nagrado potreben med tremi vsaj en pravilen odgovor. Da bo ugibanje lažje, smo navedli že odprte trgovine v Centru Interspar Celje. Nagrade je treba prevzeti v 10 dneh! CENTER ■IHOŠEEEE® CELJE ODGOVOR (TRI TRGOVINE):__ ® CELJE ŠTORE g Stefan Luževič - stoletnik pozor, hud pes Novoletna voščilnica Na Teharjah je bil 16. december prav poseben dan, saj je takrat praznoval 100-letnico Štefan Luževič. Obiskala sta ga tudi predsednik sveta KS Franc Kač in članica sveta Ivanka Rednak ter mu v imenu sveta KS podelila najvišje priznanje Krajevne skupnosti Teharje - zlati grb. Prav tako sta mu podarila sliko Teharja, ki je nastala v času njegovega rojstva. Štefanu sta v imenu so-krajanov zaželela še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu družine, ki zelo lepo skrbi zanj. Z leve: Ivanka Rednak, Franc Kač, hčerka Jožefa Modic in zet Rudolf Modic, v ospredju jubilant Štefan Luževič tîfeLV J SILVeaaNJA Štefanovanje na Teharjah Teharje je že v zgodovini slovelo kot kraj, v katerem je stala cerkev posvečena sv. Štefanu in zaradi tega so lastniki konj od blizu in daleč (celo iz Zgornje Savinjske doline) na Štefana dan pripeljali svoje konje na blagoslovitev. Krajevna skupnost Teharje je ta običaj obudila in sedaj že vrsto let pripravlja blagoslov konj na Ledini, v neposredni bližini mesta, kjer je stala omenjena cerkev. Tudi letos so se na ta dan zbrali krajani najprej pri maši in po njej prisostvovali blagoslovitvi konj. Zbralo se je 32 konj iz občin Celje, Šentjur in Štore. Blagoslov konj je opravil župnik Ivan Koren, krajevna skupnost pa je poskrbela tudi za okrepčilo. RB M internatu dom starejših? Občinski svet Štor je na zadnji seji sprejel rebalans letošnjega občinskega proračuna. V njem je tudi upoštevan znesek za odkup stavbe nekdanjega internata na Lipi, ki ga želi občina po preureditvi nameniti za dom za starejše občane. Z rebalansom je tako za leto 2005 predvidenih 669 milijonov tolarjev skupnih prihodkov ter 716 milijonov odhodkov, kar pomeni za polovico več prihodkov ter 66 odstotkov več odhodkov. Vzrok je v novem izračunu primerne porabe ter zato višji finančni izravnavi, preoblikovanju posameznih kratkoročnih kreditov v ugodnejše dolgoročne ter v pogajanjih za odkup poslopja nekdanjega internata. BJ ZPO prireja letošnje celjsko silvestrovanje na prostem na Trgu celjskih knezov. Že za silvestersko dopoldne obljubljajo pravo posebnost - pečenega bika, ki ga bodo »cmarili« na parkirišču pri Turški mački. Za večerno zabavo bodo poskrbeli Vagabundi, skupina, ki igra narodnozabavno in zabavno glasbo, ima pa tudi privlačen šov program. Pomagal ji bo Darko Žvižej, ki bo zabavo na prostem povezoval. Za deset minut po polnoči tudi letos obljubljajo velik ognjemet. Tudi letos pripravljajo v celjski Pravljični deželi na Glavnem trgu otroško silvestrovanje. Tokrat bodo od 10. ure naprej mlade in njihove starše ogrevali Čuki. Sodelovali bodo seveda vsi pravljični junaki letošnje dežele, na zabavo pa bo prišel tudi dedek Mraz. Opoldne bodo otroci z odštevanjem zadnjih sekund vzeli svoje slovo od starega leta in od Pravljične dežele. Zabava bo trajala do 13. ure. BS jKi^ f ^ % ^ UwlpflltSN ' • . i \ A- -ÈK Se spominjate nesreče v Ka-prunu? Več deset mrtvih zaradi neverjetne neumnosti odgovornih, zaradi kalorifer-ja v voznikovi kabini. Se spominjate nesreče pod Mont Blancom, v predoru? Neumnost, odvržen cigaretni ogorek je vnel tovornjak, vozeč za tistim, ki ga je odvrgel. Še bi lahko naštevali. Približno tri mesece po nesreči v Ka-prunu smo morali tisti, ki smo kot turistični vodniki želeli voditi po Schônbrunnu, opraviti izpit iz požarne varnosti v dvorcu Habsburžanov. Avstrijci so katastrofe v tunelih in na smučiščih vzeli resno in odgovorno. Podobno Fran- Nesreča, ki se je pretekli teden zgodila pred diskoteko, kjer so umrla tri dekleta, bi nam končno morala odpreti oči v zvezi z varnostjo na prireditvah, kjer se lahko pričakuje večje število obiskovalcev. Očitno nam je majhnost tako zlezla pod kožo, da se nam dejavnik pretirane gneče zdi kot kakšen astronomski pojav v bog ve kateri galaksiji, čeprav obiski različnih prireditev skokovito naraščajo. Občutek, da je treba izkoristiti gnečo (v finančnem smislu), je stalno prisoten, ne glede na to, če je pri tem poskrbljeno za varnost. In da bi finančni pohlep dobil svoje meje, je treba z zakonom omejiti tisto, kar omejitev ne pozna. Če nek lokal ali prireditveni prostor ne ustreza standardom, ga je enostavno treba zapreti. Prepričan sem, da Zvezdniški koncert V dvorani Zlatorog v Celju je TV Celje minuli petek pripravila tri koncerte v enem večeru. Zaradi različnih glasbenih dogodkov prav na ta dan dvorana ni bila tako polna, kot so želeli organizatorji, a so ljubitelji Petra Graše, skupine Šank Rock, ki se ji je na odru pridružil nov kitarist Roki, ter Prljavega kazališta lahko uživali v vsaki minuti, ki so jo ponudili glasbeni izvajalci. SB, foto: GREGOR KATIČ - Št. 99 - 30. december 2005 - Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com bodo lastniki in odgovorni v zelo kratkem času poskrbeli za ustrezne standarde. Tudi v Celju imamo hud in pereč primer, ki ga je enostavno treba zapreti. O njem sem že pisal in pozival pristojne, naj javno pojasnijo svoje videnje rešitve problema v zvezi z vhodom na zahodno tribuno Arene Petrol. Oglasil se ni nihče!!! V ljubljanski tragediji je pri vhodu stalo približno štiristo ljudi, za rezultat veste. Zahodna tribuna Arene Petrol sprejme okoli pet tisoč gledalcev, glavni vhod vanjo pa je namenjen za približno štiri tisoč gledalcev. Torej, na vhod, kjer lahko vstopata največ dva hkrati, lahko pritiska desetkrat več gledalcev, kot je bilo obiskovalcev pred diskoteko. Je treba k temu še kaj dodati? Areno Petrol je pač enostavno treba zapreti, če ne bodo odpravili več kot očitne projektantske napake. Ob prenovi vhoda je treba računati na to, da smo Slovenci pač nevešči obnašanja na masovnih prireditvah, ki seveda zahtevajo poseben način organizacije. Slovenci ne stojimo radi v vrstah in vedno se skušamo preriniti pred druge. Rešitev za organizatorja tiči v ključu, na kakšen način naj nas postavi v eno ali več vrst in pri tem obrzda našo slo pred prerivanjem. Spoštovani bralci, glede na to, da je tole moj zadnji letošnji prispevek, bi vam zaželel vse naj v naslednjem letu. Dolžnost tistih, ki pišemo za časopise, je poleg informiranja javnosti tudi kritičnost, katere, se mi zdi, v zadnjem času v časopisju primanjkuje, predvsem na račun jalovih tračev v smislu kdo je bil kje viden in kako je bil oblečen. V naslednjem letu bom skušal nadaljevati s komentarji v zvezi z dogodki, ki nas obkrožajo, na način, da bom s svojim mnenjem (ni nujno, da se z njim sploh kdo strinja) pripomogel k resnici, ki vam lahko kdaj tudi reši življenje, kot je to v primeru z obiskom našega največjega štadiona, ponosa Celja, ki je na žalost lahko tudi naš grobar. Naj bo ta prispevek moje darilo vsem, ki nas prebirate! In, ne prerivajte se! BRASLOVČE I POLZELA 1 VRANSKO ; Žalec dobiva prvo zajtrkovalnico Za Žalčane pripravlja silvestrovanje na prostem zavod za kulturo, šport in turizem, praznovanje pa bo na žalski avtobusni postaji. Zabava se bo začela ob 23. uri, poleg dobre glasbe pa napovedujejo še ognjemet. Podobno načrtujejo tudi v Mozirju, kjer bodo silvestrovali na trgu, krajanom pa bo srečo zaželel župan Ivan Suhoveršnik. Silvestrovanje pripravljajo tudi na Titovem trgu v Velenju, kjer bo osrednja gostja Nuša Derenda. Že ob 18. uri bo najmlajše obiskal dedek Mraz, nekaj pred polnočjo bodo razglasih naj osebnost Šaleške doline, obiskovalci bodo prisluhnili novoletni poslanici župana Srečka Meha, zabava pa se bo zavlekla v zgodnje jutranje ure. Javni zavod mladinski center in občina Šmartno ob Paki bosta tudi letos pripravila silvestrovanje na prostem. Letošnje bo osmo po vrsti, na prireditvenem prostoru za hišo mladih v Šmartnem. Na silvestrovanju, ki se bo pričelo ob 22. uri, ne bodo manjkah kronika minulega leta, srečelov in čestitka župana Alojza Podgorška ob polnoči. Kulturni dom pod novo streho Občina Vransko je s solastniki poslovnega objekta Kulturni dom Vransko v letu 2004 načrtovala popravilo strehe, ki naj bi ga izvedli do konca tega leta. Delati so začeli v novembru, pri čemer je v teh dneh omenjeni dom že pod novo streho. Na podlagi izpeljanega postopka javnih naročil male vrednosti je bilo za izvajalca del izbrano podjetje Kovinex. Skupna vrednost obnove znaša 7,8 milijona tolarjev. V naslednjem letu načrtujejo še obnovo fasade. TT www.radiocelje.com Pravijo, da je za dobro zdravje in počutje zelo pomembno zajtrkovati. V tem hitrem tempu življenja mnogi pred odhodom v službo, šolo ali po vsakodnevnih opravkih ne zajtrkujejo. Eni so se tako navadili, drugi preprosto nimajo časa. Za vse takšne so po svetu in pri nas na voljo gostinski lokali, ki zgodaj odpirajo svoja vrata in imajo v svoji ponudbi, poleg vsega ostalega, tudi zajtrke. V Žalcu in tudi v vsej Savinjski dolini doslej ni bilo takšnega lokala, obeta pa se z novim letom. Zajtrkovalnico bo imela gostilna Marjola, ki že dolgo slavi po zelo okusnih in raznovrstnih malicah in drugi kulinarični ponudbi. Z novim letom bodo vrata lokala odprta že od 6.30, iz njihove kuhinje pa naj bi dišalo po francoskih vanilijevih rogljičkih polnjenih z gozdnimi sadeži, sirovih štručkah, sirovem in mesnem bureku, picah in še čem. Jutranjo svežino bodo gostje lahko dobili tudi z okusno kavo in drugimi brezalkoholnimi napitki. Delo v službi bo tako prijetnejše, dan pa lepši in prijaznejši, saj bo dober zajtrk dal potrebno energijo in bistrejše misli. DN V prvi vrsti solisti in dirigent Stane Podbregar Koncert za praznike V počastitev dneva samostojnosti sta občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija na božič pripravila koncert v župnijski cerkvi na Polzeli. Ob spremljavi orkestra pod vodstvom Staneta Podbregarja, ki so ga sestavljali nekdanji in sedanji učenci glasbene šole Rista Savina Žalec, in orkestra violin so nastopili sopranist-ka Kristina Bitenc, tenorist Sebastjan Podbregar, tolkalist Filip Miklavc, harfistka Nina Miklavčič, violončelistka Katarina Majcen, flavtistka Nina Baša, pianist Primož Mavrič ter trobentača Uroš Paščinski in Dejan Podbregar. Slavnostni govornik je bil župan Ljubo Žnidar. TT - Št. 99 - 30. december 2005 - OBČINSKIH SVETOV Sprejet proračun BRASLOVČE - Svetniki so sprejeli proračun za prihodnje leto. V zadnjem trenutku je na predlog proračuna svetnik Franc Rančigaj vložil kar devet amandmajev. V njih je večinoma predlagal le bolj smotrno porabo proračunskega denarja pri nekaterih postavkah, prihranjeni denar pa bi po teh amandmajih namenili za vodovod v Podvrhu, pločnik v Letušu, fasado Doma krajanov Gomilsko, Župnijski urad Gomilsko in za kulturna društva. Svetniki, čeprav ne soglasno, pa so pri glasovanju vse amandmaje zavrnili. Proti amandmajem je bil tudi braslovški župan Marko Balant: »Če bi bili ti amandmaji vloženi takrat, ko je bila normalna procedura, ko smo obravnavali proračun, mislim, da bi bilo možno tudi katerega upoštevati.« Ob tem povejmo le, da so bili amandmaji vloženi pravočasno. ŠO Sejem in pesem Prosvetno društvo občine Braslovče je v sodelovanju z občino pripravilo božično-novoletni sejem in koncert. Na stojnicah so bile dobrote za na praznično mizo in izdelki, ki sodijo k praznovanju. Pripravile so jih članice društva podeželskih žena Braslovče. Ob tem so pripravili krajši kulturni program, zbranim sta spregovorila župan Marko Balant in predsednica Kulturnega društva Braslovče Mateja Perger, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. Zvečer je bil v telovadnici braslovške osnovne šole božično novoletni koncert, na katerem so nastopili moški pevski zbor Karla Viranta, s harmoniko Izidor Kokovnik, vokalna skupina devetega razreda braslovške osnovne šole in kot gost Ženski pevski zbor iz Gotovelj. TT Blagoslov konj na Gomilskem Konji na Polzeli in Gomilskem Na Polzeli so obudili običaj blagoslova konj, ki so se ga udeležili številni člani Društva Malteške konjenice. Pred blagoslovom, ki ga je opravil dekan, polzelski župnik Jože Kovačec, je zbrane nagovoril podžupan občine Polzela Stanko Novak in opisal zgodovino konjenice. Na Gomilskem pa so že pred desetimi leti oživili ta starodavni običaj. V organizaciji Konjeniškega kluba Mustang Gomilsko in v so- delovanju s turističnim društvom ter Krajevno skupnostjo Gomilsko so obred opravili župnik Janko Šket iz Grosuplja, ki je najstniška leta preživljal na Gomilskem, domači župnik Martin Cirar ter bogoslovec Viki Ko-šec, ki bo drugo leto bral novo mašo. Zbrane je nagovorila predsednica Turističnega društva Gomilsko Boža Kos. Po stari navadi so se konji najprej »posladkali« s kruhom in soljo, potem pa so prejeli blagoslov. TT Ko zaploska tisoč parov rok Če v hišo prinese praznike vonj po cimetu, sveže pečenih piškotih in orehovi potici, jih v mesto lučke in zvok pihalnega orkestra. Šentjurski godbeniki so s tokratnim koncertom upravičili svoj sloves in pripravili praznični dogodek, s katerega je po koncu zadovoljnih obrazov odšlo več kot tisoč obiskovalcev. Tradicija, da orkester pripravi koncert v Športni dvorani Hruševec, ki so jo začeli ob 70-letnici, se je tudi tokrat izkazala za odlično potezo. Dvorana je bila razprodana. Jure Hladnik, ki orkester vodi zadnja tri leta, je pripravil dovolj zahteven program, v katerem se je lahko izkazal 55-članski sestav, in hkrati dovolj priljuden, da se je v prazničnem in ponarodelem zvenu našel tudi sleherni poslušalec. Začeli so v malem. Trobilni kvintet pa se je razširil na brass band, big band in že ob koncu prvega dela je orkester zazvenel v polni po- stavi. V drugem delu pa so božične melodije še posebej lepo zazvenele, ko so ob orkestra zapeli še Mateja Rajh, Ana Plemenitaš in Primož Hladnik, na ksiolofonu pa je kot solist blestel Urban Krč. Koncert je v sproščenem vzdušju povezovala Bernarda Žarn, v odmoru pa so za obiskovalce priskrbeli tudi okrepčilo. Seveda ob koncu ni manjkala županova čestitka, člani orkestra pa so Štefanu Tišlu za osebni praznik pomenljivo podarili pe-nino. »Pa naj jo hrani do otvoritve novih delovnih prostorov za godbenike.« O novem elanu, ki ga je pihalnemu orkestru prinesel Jure Hladnik, bi tudi na tem mestu lahko povedali še veliko. Nedvomno pa je, da so vsi skupaj uspeli pripraviti dogodek, ki je v Šentjur prinesel nekaj praznične veličastnosti in na enem mestu zbral toliko meščanov, kot jih le redko kateri dogodek SAŠKA TERŽAN Foto: MN Silvestrovanja Silvestrovanje na prostem ob vsakem vremenu pripravljajo tudi v Laškem, in sicer bodo obiskovalci prihajajočemu letu 2006 lahko nazdravili na Aškerčevem trgu. Začetek silvestrovanja bo ob 22.30, pri čemer pričakujejo med 500 in tisoč ljudi. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Vigred. Ob polnoči bo nebo razsvetlil tudi ognjemet. V Rimskih Toplicah bodo novo leto pričakali pred zaprtim zdraviliščem, kjer se bodo zbrali ob 22.30. V Radečah silvestrovanja na prostem ne bo, bo pa KTRC Radeče pol ure po začetku novega leta poskrbel za ognjemet. Tlidi letos bodo v Šentjurju novo leto lahko pričakali skupaj na prostem oziroma pod streho mestne tržnice. Silvestrovanje, ki ga pripravljajo KS Šentjur-mesto, Občina Šentjur in lastniki lokalov v stavbi tržnice, se bo začelo ob 21. uri. Za zabavo pa bo tudi tokrat poskrbel ansambel Unikat. BA. ST Malo me pa res starost daje ... Veličasten koncert v Laškem Brata Ivan in Anton Kukovič skupaj praznovala 195 let Občina Laško je skupaj z godbo na pihala letos prvič pripravila božično-no-voletni koncert, združen s proslavo ob dnevu samostojnosti. V dvorani Tri lilije v Debru se je zbralo kar okrog 1.300 ljudi. Župan Jože Rajh se je v prazničnem nagovoru dotaknil sedanje vlade in reform in se vprašal, ali so v vrhu stabilnih podjetij smotrne menjave, kakršnim smo bili priča v zadnjih mesecih. Obenem je prvič pozdravil tudi tri nove direktorje, ki so v Laškem pred kratkim prevzeli v roke krmila treh pomembnih podjetij. To so Boš-ko Šrot, ki je že dober mesec na čelu Pivovarne, Jože Žabkar, ki je novi direktor Kmetijske zadruge in Marko Ratej, ki je na direktorskem stolčku Zdravstvenega doma zamenjal Jožeta Benedeka. Laška pihalna godba pod vodstvom kapelnika Ivana Medveda, ki velja za eno najboljših godb ne le v Sloveni- Ob godbi na pihala sta Silvestrski poljub v duetu odpela Nuša Derenda in Jože Belej. ji, temveč tudi v Evropi, se je gostja večera pa je bila pevka film in televizijo v Ljubljani, zatem predstavila v vsej svoji Nuša Derenda, ki je v duetu z v programu pa so se predsta-veličini in z gosti - citrarko Jožetom Belejem zapela tudi vile tudi vse mažoretne sku-Janjo Brleč, klarinetistom Fra- Silvestrski poljub. Program je pine, od najmlajše do najsta-njom Mačkom in harmoni- povezoval Rok Matek iz Re- rejše, in učenci oddelka glas-karko Petro Zalokar, plesala čice pri Laškem, študent Aka- bene šole. je Špela Medved, posebna demije za gledališče, radio, MOJCA MAROT - Št. 99 -30. december 2005 - S pronicljivostjo velikega duha je Oscar Wilde nekoč zapisal, da bi vsi ljudje radi dolgo živeli, le star noče biti nihče. In zato se je znati starati vrhunec modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja. Brata Ivan in Anton Kukovič, ki sta v teh dneh skupaj dopolnila celih 195 let, se s citati velikih mož ne ukvarjata prav veliko. Toda umetnost življenja v taktu plesa in zvonkega smeha obvladata do potankosti. Rodila sta se na Kamenem pri Šentjurju. Starejši brat Ivan se je preživljal kot čevljar, mlajši Anton pa je delal kot železničar. Zdaj sta že dolgo v pokoju. Ivan celo dlje, kot je hodil v službo. Oba sta gasilca v okvira veteranske desetine. Anton skupaj s prijatelji na tekmovanjih še vedno pobira pokale, Ivan žal ne. A zgolj zato, ker na stara leta malo slabše sliši. In kot pravi, to ni edina nadloga, ki ga daje na stara leta. »Zdaj se mi pa starost res že pozna. Letos si nisem mogel sam prelopatati vrta,« pravi gospod, ki je 23. decembra dopolnil okroglih 100 let. Mlajši brat Anton je dva dni prej praznoval 95. rojstni dan. In na vprašanje, kako kaj zdravje, navadno odgovori, da ga tu in tam malo v roki trga. Ivan Kukovič jih je dopolnil 100, mlajši brat Anton pa 95 let. pa ne ve, kaj bi to bilo. Starosti Kukovičeve družine vedno glavna »žurerja«. Prva, ko je treba zapeti, in zadnja, ki omagata pri plesu. In tako je bilo tudi tokrat. Predstavni- ki občine in krajevne skupnosti ter gasilci in upokojenci so jima skupaj pripravili praznovanje v gasilskem domu v Šentjurju. In lokacija ni bila slučajna. Kukovičeva družina je namreč s slavljencema vred tako zelo vpeta v krajevno gasilsko življenje, da je v tej stavbi skoraj doma. Čez pet let se spet dobimo Upokojenci so Ivana za častnega člana razglasili že na svojem letnem občnem zboru. Ob tej priložnosti so to storili še gasilci. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Franja Malgaja, se je za govornico zvrstila še cela vrsta pomembnih krajanov. Čilima stoletnikoma so zaželeli vse najboljše in predvsem dobrega zdravja. In kot je v šali dejal župan Štefan Tisel, se pri njiju tisti recept, da se držita čim dlje od zdravnikov, pa bosta dolgo zdrava, več kot obnese. Okrog 80 ljudi se je po upihnjenih svečkah na torti za skupnih 195 let tistega predprazničnega petka še dolgo zabavalo. In kdo je tudi plesal? Slavij enca, se razume. Za naprej pa ... »Čez pet let se spet dobimo. Potem se pa naprej pomenimo.« SAŠKA TERŽAN Foto: MN VOJNIK : KOZJE ŠMARJE P. J. Hale in skladišča MÉH niso kupili Zadnja seja občinskega sveta Kozje je bila v znamenju prodajanja in kupovanja različnih objektov v Kozjem in okolici. Čeprav so na predzadnji seji svetniki podprli nakup proizvodne hale in skladišča Mont v stečaju, pa so se po ponovni informaciji župana Andreja Kocmana na zadnji seji odločili drugače. Odkup je bil ocenjen na 34 milijonov tolarjev, kar pa je za občinski proračun prevelik zalogaj. Župan se je med obema sejama posvetoval z različnimi ljudmi, ki so mu vsi po vrsti ods- vetovali nakup. Z novimi dejstvi je seznanil svetnike in jih prepričal, da so od prejšnje odločitve odstopili. Med tem časom pa so se z vodstvom Kozjanskega parka in zainteresiranimi delavkami nekdanjega Monta dogovorili, da se začasna proizvodnja, ki je že ponovno stekla s petnajstimi zaposlenimi, preseli v zgornje nadstropje graščine. S tem obstaja možnost, da bi vsaj del šiviljske tradicije v Kozjem obdržali. Svetniki pa so se strinjali z nakupom bivše sušilnice v Kozjem. Na javni dražbi je bila izklicna cena 4,47 milijona tolarjev, občina pa edini kupec, ki bo po plačilu varščine v štiridesetih dneh sklenila prodajno pogodbo. Svetniki so obravnavali predlagano prodajo veterinarske postaje Kozje v vrednosti 3,5 milijona tolarjev. Oceno je izdelal sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke Marjan Leskovar. Za nakup je zainteresirana Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, ki je za objekt in zemljišče ponudila 1,4 milijona tolarjev. TONE VRABL Na Dobrni bo tradicionalno silvestrovanje na prostem, ki ga pripravljajo vse od ustanovitve občine, od leta 1999. Prireditev, ki se bo začela ob 22. uri, pripravlja Občina Dobrna. Pred polnočjo bo predstavnik občine prebral novoletno poslanico, nekaj minut po polnoči pa bo sledil ognjemet. Letos bo za zabavo poskrbel ansambel Eks z Dobrne. Prireditve, ki je po navadi dobro obiskana, se udeležujejo tudi občani iz sosednjih občin. BJ Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah se bo ob 11. uri začelo silvestrovanje za otroke, ob 23. uri pa tradicionalno silvestrovanje z ognjemetom, torto in županovim voščilom. Silvestrovanje na prostem se bo v Zrečah začelo že uro prej, ob 22., na Bazarju. V Vitanju se bo tradicionalno silvestrovanje z živo glasbo, ognjemetom in šampanjcem začelo ob 23. uri v in pred Kulturnim domom. MBP www.novitednik.com V pričakovanju steze župan Beno Podergajs. Torta za desetletje Ogledala V Šmarju pri Jelšah, kjer so pred šestimi leti ostali brez atletske steze, se pripravljajo na gradnjo nove. Stezi na območju Športnega parka so se morali odpovedati zaradi širitve nogometnega igrišča, novo pa želijo graditi na drugi lokaciji, pri osnovni šoli. Tam naj bi bila tudi najbolj izkoriščena. Gradnjo 200-metrske steze je ovirala denacionalizacija potrebnih zemljišč, ki pa je bila jeseni zaključena. Občina je v rebalansu letošnjega proračuna že predvidela denar za odkup zemljišč od lastnikov, vendar dokončnega dogovora z njimi, še ni, saj so težko dosegljivi. Poleg tega se je pojavila težava s pridobitvijo elektro soglasja, ki ga je Elektro Celje pogojeval s kabliranjem na celotnem zemljišču steze. Nova atletska steza, ki jo namerava zgraditi občina v celoti v letu 2006, bo vključevala več športnih igrišč, služila pa naj bi osnovni šoli in različnim Športnim društvom. Stala bo 80 milijonov tolarjev, od česar bo prispevala država 10 milijonov, občina pa kandidira tudi na razpisu fundacije za šport. BJ V Občini Vojnik so se pred dnevi spomnili 10-letnice izhajanja občinskega glasila Ogledalo. Glasilo, ki ga ureja odgovorna urednica Mojca Skale, prejemajo brezplačno v vseh gospodinjstvih na območju občine ter kar nekaj zdomcev po svetu. Nekaj časa je izhajalo tudi kot priloga Novega tednika. Ob lepi obletnici so se v občinski stavbi ob torti zbrali vsi dosedanji člani uredniškega odbora in lektorici. BJ Z »žegnanja« konj v Novi Cerkvi pri Vojniku. Po njem se je sprevod s konji odpravil po kraju. Vse več konj V Novi Cerkvi pri Vojniku je bilo v starih časih veliko konj za delo in vožnjo, potem jih je bilo nekaj časa manj, zdaj pa jih je zaradi turizma spet vse več. To se je izkazalo tudi na Štefanovo na versko-turistični prireditvi Žegnanje konj. Blagoslov konj je opravil tamkajšnji dekan Alojz Vicman, s katerim Turistično društvo Nova Cerkev in krajevna skupnost nasploh dobro sodelujeta. Po končanem blagoslovu konj se je sprevod s konji odpravil po kraju, kjer so bile v središču postavljene stojnice, v kotlu pa so za obiskovalce kuhali brezplačni golaž. Na stojnicah je bilo na pretek različnih izdelkov članic turističnega društva - od različnega božičnega peciva, izdelkov iz medu, različnih domačih žganj, orehov, suhega sadja ... Za prijetno vzdušje na dobro obiskani prireditvi je poskrbela tudi Godba na pihala Nova Cerkev. BJ Z baklami na Lindek Na novoletni dan, v nedeljo, bo novoletni pohod z baklami na grad Lindek nad Frankolovim. Prireditev, ki se imenuje Pohod po poteh grajske pravljice, pripravlja Turistično društvo Frankolovo. Pohodniki se bodo zbrali na dvorišču frankolovske graščine ob 18. uri ter se na poti ustavili v treh domačijah, kjer jim bodo ponudili topel čaj. Od izhodišča pohoda ter nazaj do cilja je vsega skupaj dobri dve uri hoje. Na koncu pohoda bodo udeležence pogostili z brezplačnim golažem. Plačila štart-nine na tem pohodu ni. Tokratni novoletni pohod na grad Lindek bo že osmič. Na lanskem se je zbralo blizu 800 udeležencev iz različnih krajev Slovenije. BJ Zaradi pomanjkanja snega so morali v Novi Cerkvi snežaka izdelati iz slame. Slama namesto snega V Novi Cerkvi, kjer si prizadevajo za praznično okrasitev kraja, so pred božičem poskrbeli tudi za velikega sneženega moža. MUSIC MAX d.o.o. Aškerčeva 15, 3000 Celje Tel.: 03/492 53 51 e-mail: muslc.max@slol.net Irena in Jaka Kranjc, ki sta člana turističnega društva, sta si morala zaradi pomanjkanja snega pri delu pomagati celo s slamo in belim blagom. No, od začetka tega tedna je snega v Novi Cerkvi toliko, da bi lahko snežene može celo izvažali. Med decembrsko okrasitvijo Nove Cerkve je prav tako že vrsto let svetlobna okrasitev z žarnicami. Te so letos, za spremembo najlepše, naravne barve. Okrasitev pripravljata turistično društvo in krajevna skupnost. BJ Brez palice in klobuka Marta Šlibar s fotografijo iz časov, ko je bila tudi po letih še mlada zobozdravnica. turne in druge prireditve. »Ljudje vanje vložijo ogromno truda, tudi-denarja, in prav je, da pokažemo, da znamo to ceniti.« O privatizaciji in »fehtariji« Nekomu, ki ima tako rad svoj poklic kot dr. Šlibarjeva in ki je bil nenehno vpet v vse, kar se je v družbi dogajalo, pač ne more biti vseeno ne za sedanjost ne za prihodnost. »Ljudje so zaskrbljeni, zelo zaskrbljeni,« pravi. Zaskrbljena pa je tudi sama. Dvomi, da bo privatizacija v zdravstvo prinesla kaj dobrega za paciente. V zobozdravstvu, kjer se je prva razmahnila, že ni. »Zobozdravstvo je postalo zelo drag špas, ki si ga ne more vsak privoščiti. Saj so bile težave z dragimi materiali tudi nekoč, a je bilo še vedno mogoče kaj narediti tudi zastonj. Žalostno je, da pri vsem napredku danes spet videvam vedno več brezzobih ljudi. Resda se nekateri bojijo zobozdravnikov, drugi so malomarni, vendar je največ tistih, ki nimajo denarja. Materiali, ki jih danes uporabljajo zobozdravniki, so res estetsko lepši, a neprimerno dražji. To je v velild meri prinesla priva-. tizacija. Če to prenesemo na druga področja zdravstva: od privatizacije pač ne moremo pričakovati pocenitev, kajne?« Pa še nekaj jo hudo moti: da je treba za nakup nujno potrebnih medicinskih aparatov in drugih pripomočkov »nenehno molsti narod«. »Rada dam, rada in vedno pomagam, a to ni pravi način. Država mora poskrbeti, da lahko zdravstvo uresničuje svoje poslanstvo, da imajo strokovnjaki kaj prijeti v roke. Fehtarija meče slabo luč na našo lepo domovino.« Življenje je lepo Ne, dr. Šlibarjeva ni pravi naslov za tiste, ki radi stokajo in se pritožujejo nad življenjem. »Hudo, res hudo mi je bilo, ko mi je pred 20 leti umrl mož. Naenkrat sem se morala znajti sama. Še danes se sprašujem, zakaj. A vem, da je življenje pač takšno, da bolezen pobere vse, kar imaš rad. A se o boleznih vseeno ne pogovarjam rada. Saj to nič ne pomaga. Človek mora ohraniti dobro voljo, tudi če je hudo.« Takšen odnos do življenja ohranja dr. Šlibarjevo mlado, mlajšo od marsikoga, ki šteje desetletja manj. Seveda, prizna, je nekaj tudi v zdravem življenju in pametni prehrani, da o genih ne govorimo: »Moj rod je zelo trpežen. Oče je umrl pri 95 letih, po enem samem dnevu ležanja. Sama se starosti ne bojim. Imam zelo dobra sinova, krasne snahe, pozorna vnuka. Življenje je lepo, kajne?« Marta Šlibar tako ne hodi s palico in klobukom na kavico v hotel Slon. Ne. Čilih korakov stopa po Konjicah in če sreča »pravo žrtev«, zavije z njo v prvo kavarno. Če ima čas, seveda. MILENA B. POKLIČ Med prejemnicami priznanj Zveze prijateljev mladine Slovenije. Spomin, ki greje. Marta Šlibar s sinovoma Rokom in Vladom ter soprogom Dušanom na enem izmed številnih izletov v naravo. Neusahljiva energija znane Konjičanke, zobozdravnice Marte Šlibar - V službi ljudi »Ko bom stara, bom šla s palico in klobukom na kavico v kavarno Slon - ali pa kam v Radovljico, kjer bom lahko občudovala gore,« se spominja svoje mladostne želje Marta Šlibar. Že pet desetletij je ena najbolj znanih Konjičank. Dr. Šlibarjeva, zobozdravnica domala vseh malce starejših na širšem Konjiškem. Ženska, ki verjame, da je njeno poslanstvo, da služi ljudem. Gospa, ki ne bo nikoli stara. Pri svojih mladih 83 letih odločno, a z mehko roko vodi preko 800 članov konjiškega društva upokojencev, že četrt stoletja prepeva • v pevskem zboru in še vedno aktivno deluje tako v Rdečem križu kot v Društvu prijateljev mladine. Da bi dala življenju še več vsebine, je opravila enoletni tečaj iz ge-roritologije. Svoje znanje in življenjske izkušnje deli s skupino starejših v Lambrechtovem domu (no, kar nekaj članov skupine je mlajših od svoje voditeljice). »Obiščem jih vsak teden. Pogovorimo se o vsem, kar se tisti teden dogaja. Govorimo o politiki, o vojnah, o religiji in seveda o drobnih vsakodnevnih doživetjih.« To je samo ena izmed njenih številnih obveznosti. Celo življenje se kar nekako lepijo nanjo. »Priznam, nikoli me ni bilo težko pritegniti k prostovoljnemu delu « Že ko je leta 1955 kot mlada zobozdravnica prišla iz Ljubljane v Konjice, se je pridružila planincem in Rdečemu križu, kjer je kmalu prevzela v svoje roke vodenje. Vodila je tudi Zvezo prijateljev mladine, zadnjih 12 let pa društvo upokojencev. Vedno med mladimi »Konjiški upokojenci smo pred leti dobili od občine v dar stavbo. Z njo smo, kolikor se je dalo pri letni članarini tisoč tolarjev, dobro gospodarili. Imeli smo oskrbnika, ki je skrbel tudi za gostišče. Ko je zbolel, ni nihče hotel prevzeti samo gostišča. Znašli smo se pred nerešljivim vpra- rada domov: »Ko pridem čez Muro, se mi duša odpre,« zasanjano pove. Seveda je njena najljubša pesem Vsi so venci veli. Zato, ker je takšna kot pokrajina ob Muri. Mirna, široko odprta, polna čustev. Kar težko se je odtrgati od nje in se vrniti v resničnost. »Moja mama je bila zelo bistra ženska. Želela je postati poštarica, pa ji doma niso dovolili. Že takrat si je obljubila, da bo svojim otrokom omogočila izobrazbo, kakršno si bodo želeli. Res, vseh šest otrok nas je šlo v šole,« se s hvaležnostjo spominja. Tudi v spominih na trdo delo na kmetiji ni nič slabega: »Bolj znaš ceniti življenje.« Bistvo življenja pa je po njenem to, da služiš ljudem: »Zelo rada sem imela svoj poklic. Če bi se morala še enkrat odločati, bi se enako,« poudari. Kar malce nerodno ji je, ko pove, da jo še sedaj, po toliko letih, nekdanji pacienti ustavljajo in pohvalijo: »Joj, gospa doktor, še zdaj, po 38 letih, imam vaše zobe.« Ne vem, koliko zobozdravnikov se lahko pohvali, da nikoli v svojem življenju niso izdrli napačnega zoba, da se jim nikoli ni zlomila igla, da ... Pa ne pozabimo, da je dr. Šlibarjeva v svoji domači ordinaciji delala do pred petimi leti! Pacientov ji nikoli ni manjkalo, čeprav so morali imeti kar nekaj potrpljenja. Dr. Šlibarjeva je bila namreč tudi občinska in okrajna odbornica, kot poslanka je hodila v Ljubljano... »Poleg službe in družbenopolitičnega dela sem hodila še v ambulante v Loče, v Zreče in v Vitanje. Ko sem prišla domov, sta me otroka vprašala, če bom zdaj doma tudi ostala ... Včasih se mi zdi, da sta bila moja sinova najbolj prikrajšana. Res smo vsako leto šli skupaj na morje in za dva tedna na Pokljuko, pa vseeno. Vedno sem bila prepričana, da moram služiti ljudem. Še danes.« Občutek dolžnosti se pri dr. Šli-barjevi neločljivo prepleta s tistim, kar rada dela. Zvesto obiskuje kul- šanjem, kako stavbo vzdrževati. Urediti je bilo treba vse od vodovoda in kanalizacije naprej. Obrnili ?mo se na občino in župan Janez Jazbec je predlagal, da vzamemo pod svojo streho mlade. Stari in mladi smo se zbrali in si razdelili hišo in delo. Hvala bogu, da smo to naredili. Mladi vzorno skrbijo za red, za hišo, za okolico. V hišo so prinesli življenje, saj v prostorih Dobre družbe pripravljajo različne tečaje, plesne vaje, tam imajo računalnike, mi pa hkrati urejen prostor za pevske vaje. V naši pisarni smo tri ženske in kadar koli potrebujemo pomoč, so pri roki. Dobra mladina je to, res,« poudari. O sodelovanju z mladimi se razgovori, saj je to tema, ki je povezana tudi z eno njenih najbolj bolečih izkušenj: »Težko mi je bilo, ko sem slišala, da bo Šlibarca zapravila dom upokojencem. To se ni zgodilo. Dom, v katerem imamo prostore mi in Mladinski center Dravinjske doline, je naš. Urejen in lep.« Služiti ljudem Odločitev, da bo postala zobozdravnica, je padla že v otroštvu tam v Krajni, v Prekmurju. Še vedno gre stra Classic 11 je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo in fantastično ugodno ceno. Z varnostjo, varčnostjo, udobjem in zanesljivostjo izpolnjuje pričakovanja še tako zahtevnega uporabnika. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16Vin 1.6 16V Ecotec® Twin port ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTi z 80 KM. Sredi aprila je Novi tednik pisal o Milanu Lorgerju in o njegovem neprimernem bivališču. Kmalu za tem so ga odpeljali v zavetišče. Foto: GK Prerojen, spremenjen, trmasto odločen, da bo sam nekaj naredil iz svojega življenja. In srečen, da ima spet topel dom. Ponovno rojstvo v toplem domu dom,« je odgovoril. In kakšne so njegove želje za leto 2006? »No, tega bi bilo lahko kar veliko, a zdajle si želim le zdravja in da me nikoli več ne bi premamil alkohol. Kaj več pravzaprav niti ne potrebujem, m sem čisto zadovoljen. Zavetišče, ki je postalo dom Slika, ki jo človek danes doživi, ko vstopi v zavetišče za brezdomce, je povsem drugačna od tiste pred nekaj meseci. Na vhodnih vratih te pozdravi adventni venček, znotraj pa na novo prepleskane stene v prijetnih pastelnih barvah, novo pohištvo, urejeni, z neštetimi drobnarijami polepšani prostori, povsod red, vse je čisto, sveža posteljnina v sobah, zavese, cvetje, okraski. Brez dvoma je za to novo podobo zaslužna Zdenka Zrinski, ki je konec septembra prevzela naloge strokovnega vodje zavetišča. Pri svojih prenovitvenih načrtih je naletela na veliko razumevanje najrazličnejših donatorjev, marsikaj ji je uspelo narediti s po- močjo stanovalcev, teh je danes 22, 17 moških in pet žensk. »Vsi so navdušeni nad urejanjem prostorov, posebej pa me veseli, da so me vzeli za svojo, da mi zaupajo, veliko dajo na dano besedo, sploh pa se veliko pogovarjamo, sproti rešujemo probleme. Kot vidite, smo že pred dnevi okrasili božično-novoletno jelko, veliko je tega, kar počnemo skupaj. Iii veseli so vsake pohvale, spodbude - tega, kar potrebujemo vsi ljudje. Najbolj pa me veseli to, da so se na zavetišče navezali, da so ga sprejeli kot dom, kot edini dom, ki ga imajo,« nam je navdušeno in ljubeče pripovedovala Zdenka Zrinski - »šefica« zadovoljne velike družine v skupnem toplem domu v Kosovelovi ulici. Hotel Kalifornija postaja res pravi hotel, ki nenehno pridobiva zvezdice. Morda bo prihodnje leto zasvetila še kakšna več, če se bo našel denar za obnovo strehe in novo zunanjo preobleko. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Astra Classic II že za 2.402.000 SIT* Zgodba o tem, kako se je brezdomcu Milanu Lorgerju uspelo znova dvigniti v življenje, vredno človeka Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 VELENJE tel.: 03 897 14 60 Njegov dom so bile celjske mestne ulice, tam je prebival v hudi poletni pripeki, peklenskem mrazu, dežju, snegu. Družbo mu je delala steklenica vina, tistega najcenejšega, zdravje pa mu je začelo vse bolj pešati, na koncu je bilo njegovo življenje že hudo ogroženo. V zavetišče za brezdomce, kjer ga je vedno čakalo mesto, ga ni bilo mogoče spraviti, tudi s silo ne, saj se, trmast kot je, ni hotel odreči ustaljenemu načinu življenja. Celjani so ga imeli za klošarja, bil je že kar nekakšna mestna ulična ikona. Nasilen ni bil nikoli, je pa bil včasih moteče glasen, a v glavnem se je ljudem smilil, zato ni bil nikoli lačen, tudi topla zimska oblačila mu je kdaj kdo podaril. In nikoli ni kradel. Pravi, da ni imel nikoli slabih izkušenj s policisti, da so mu marsikaj dobrohotno spregledali. Njegovo najpogosteje bivališče je bilo na koncu ulice Zagata, v tamkajšnji odprtini pod stopnicami je največkrat prespal, da bi bila potem njegova prva jutranja pot v trgovino po novo steklenico. Takšen način življenja ga je pripeljal do točke, ko se je moral ukloniti, saj niti hoditi ni več mogel. Aprila letos so ga prvič odpeljali v zavetišče, nakar se je sredi poletja še enkrat vrnil na ulico. Triindvajsetega avgusta letos so ga z reševalnim vozilom odpeljali k zdravniku in od tam v zavetišče za brezdomce v Kosovo ulico, v »hotel Kalifornija«, kot so ga hudomušno poimenovali tamkajšnji stanovalci. Od tega dne do danes je zavetišče zapustil le dvakrat: ko je moral na pregled k zdravniku in ko se je udeležil neke prireditve. Od 23. avgusta tudi še ni Zdenka Zrinski: »Od stanovalcev se tudi sama veliko učim. To so ljudje, ki jih ceniš, ko jih spoznaš, saj vsak v sebi novo svojo življenjsko zgodbo in vsak v sebi skriva zakladnico nagnjenj in idej.« zaužil alkohola. Trdno se je odločil, da bo živel drugače, da bo sam zase nekaj naredil, da se bo dvignil, zato je tudi odklonil institucionalno zdravljenje. Trmast je in vztrajen, ko se za kaj odloči, tako kot je bil pred petnajstimi leti, ko je pokadil svojo zadnjo cigareto. Njegov današnji izgled je izgled urejenega moškega 56-let-nika, tudi zredil se je ob zdravi in redni prehrani. »Danes si kar ne morem predstavljati, kako sem lahko tako dolgo zdržal na cesti, v mrazu. Da bi šel ven iz zavetišča, me sploh ne mika, tudi zato ne, ker ne vem, kako bi bilo, če bi na ulici spet srečal svojo staro klapo. Raje sem tu in se mi ni težko držati reda, dogovorov. Rad sem v skupini, kjer vsak dan izdelujemo najrazličnejše predmete, slike in druga ročna dela, se pogovarjamo in rad se pogovarjam s »šefico«. Nič mi ni težko narediti, ker sem še vedno neroden pri hoji, mi pomagajo sostanovalci, dvakrat na teden me uredi negovalka, tako kot si jaz želim,« nam je pripovedoval, ko smo ga obiskali. Zgodbe, želje Vsak stanovalec zavetišča za brezdomce ima svojo življenjsko zgodbo in skoraj vse po vrsti so žalostne. Takšne so postale na različnih točkah, iz različnih razlogov, zaradi različnih usod. Ttidi Milanu življenje ni prizanašalo. V tretji razred osnovne šole je hodil, kó mu je umrla mama (še danes ji pravi mamica), na katero je bil zelo navezan. Hud udarec je doživel, ko mu je leta 1980 umrla ljubljena ženska, s katero se je nameraval poročiti. Le 14 dni pred načrtovano poroko jo je zjutraj v postelji ob sebi zagledal mrtvo. Nenadoma ji je odpovedalo srce. Po tistem se ni mogel več pobrati. Si danes želi ženske, ki bi mu bila prijateljica, stalna spremljevalka? »Si, vendar v zavetišče zagotovo ne bo prišla nobena pome. Vsaj takšna ne, s katero bi lahko imel vse tisto, kar sem po materini smrti pogrešal, to pa je lep in urejen Avto center CELEIA, Mariborska c. 107, 3000 CELJE tel.: 03 425 46 11, 03 425 46 19 do hiše in vso noč do jutranjih ur prepevajo koledniš-ke pesmi. Tokrat bodo zbrani denar, ki ga poklonijo ljudje, ki jih obiščejo, podarili v dobrodelne namene. V načrtu ima zbirko pravljic za otroke. Veseli se obnovitve dolgo časa zapuščene šolske stavbe v Bučah, kjer imajo velike načrte člani Društva steklarjev Slovenije. Franci Černelč je izjemen raziskovalec lepot v umetniškem svetu, kjer prav gotovo še ni rekel zadnje besede. Težko bi našh nekoga, ki bi bil pri svoji ustvarjalnosti tako vsestranski. Njegov dom ni samo Hrastje s hišo, vinogradom in formo vivo, družino in prijatelji, ampak tudi Kozjansko, Slovenija in vse bolj Evropa. TONE VRABL GAL EHi Ji OKVIR i IZDELUJEM! ) VSE VRST E' OKVIRJEV » SLIKI E Stanetova lSa, Celie Tele fon: 03/5 485 028 GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Ustvarjalni mož iz Hrastja Sveta Ema iz stekla krasi pročelje Male hiše. Steklar iz Savinjske doline Mitja Lukanc je pomagal pri zahtevni izdelavi kipa sv. Eme na Pilštanju. - Št. 99 - 30. december 2005 Franci Černelč ni samo mojster v oblikovanju vrhunskih steklenih izdelkov, pač pa tudi kipar, riše, piše, igra harmoniko in poje nic Evropske skupnosti. Vsaka država se je predstavila s svojo mizo in izdelki, ki jih je za Slovenijo izbral dr. Janez Bogataj. Slovenci smo se predstavljali s steklom, čipko in keramiko. Potem je bila odmevna razstava te mize na Finskem, kjer jo bodo ponovili v še enem finskem mestu, potem pa bo potovala po Evropi. To je odlična promocija Slovenije.« Različnosti umetnika Černelča Že dvajset let se maja v Rogaški Slatini zberejo vrtci iz Upravne enote Šmarje pri Jelšah, ki zapojejo za to priložnost napisano pesem Franca Černelča. Pred leti, takrat, ko je srečal abraha-ma, je izdal knjigo Muzikant z zgodbami in pesmimi, med katerimi so mnoge tudi ug-lasbili slovenski narodnoza-bavni ansambli. Sodeluje pri festivalu narodnozabavne glasbe Odmev z Boča, ki je vsako leto v Kostrivnici. V prvih dveh mesecih prihodnjega leta bo vpet v pripravo pustnega časopisa Valpet, ki ga že dvanajst let izdajajo v Bistrici ob Sotli. Za tri kralje, na večer pred 6. januarjem, štirje možje že dvanajst let hodijo od hiše Franci Černelč je prav gotovo eno največjih ustvarjalnih imen na Kozjanskem. To je skromen in tih mož, ki neznansko uživa v svetu lepih stvari, ki so povezane z umetnostjo. Po končani poklicni šoli in zaposlitvi v nekdanjem obratu Steklarne v Kozjem, ni miroval. »Že odkar se zavedam, sta me privlačili dve reči: likovnost in glasba, no, pa tudi leposlovje,« je razlagal ob ogledovanju njegove zadnje mojstrovine, kipca sv. Eme, ki ga je izdelal iz stekla in krasi portal zaprtega okna na Mali hiši na Pilštanju, tam, kjer naj bi bila po eni verziji tudi rojena prva slovenska svetnica in velika dobrotnica sveta Ema Pil-štanjska. Najprej je kipec naredil iz gline, potem iz belega kamna in zdaj še iz stekla. V trenutku je spet v preteklosti, v letih, ko je obiskoval osnovno šolo in je v zvezke začel risati prve ilustracije. Marsikaj je narisal tudi na šolsko tablo. Začel je nastopati tudi s harmoniko, igranja pa se je naučil kot samouk. Na vse to je »pozabil« do tistega časa, ko je v časopisu odkril razpis za Titovo štipendijo mladih delavcev. »Opravil sem diferencialne izpite za gimnazijo in sprejemni izpit na Pedagoški akademiji v Mariboru. Odšel sem študirat, reven kot cerkvena miš, in prve tri mesece sem bil večkrat lačen kot sit. Potem je prišla Titova štipendija in življenje se je obrnilo na svetlo stran. Uspešno sem dokončal akademijo, opravil strokovni izpit Franci Čemele ve, da je najtežje oblikovati prav muhasto steklo in tako je bilo tudi s kipom sv. Eme Pilštanjske. in se kot predmetni učitelj glasbene vzgoje zaposlil na Osnovni šoli Kozje, hkrati pa postal zborovodja v bližnjem Šentvidu pri Planini,« pripoveduje z naglico, ki spominja na lepo tekoč izvir čiste studenčnice nekje v kozjanskih bregih. Iz košate lipe prvi kip Za zadružnim domom v Bistrici ob Sotli so podrli veliko lipo, ki si jo je dal prepeljati v Hrastje, kjer je ob domači hiši imel tudi vinograd. »Potem sem preživel en lep dopust in sem malo žagal, malo sekal in globil z dleti. Nastal je Ulekov Tonča, ki je tam mimo vse življenje nosil v brenti vodo od studenca v dolini. Temu lipovemu brentaču se je naslednje leto pridružila še Muza, ki se ji iz telesa pno strune in je posvečena nekdanjemu lastniku naše gorce. Adu Daria-nu, znamenitemu opernemu pevcu in glasbenemu pedagogu, ki je napisal prvo strokovno slovensko Šolo lepega petja. Potem je prišel na vrsto kamen, iz njega pa sem prvega sklesal Antona Aškerca.« Tako v njegovem vinogradu nastaja mala likovna forma viva, v kateri mnogi prijatelji in znanci z dobro kapljico v rokah uživajo v Čer-nelčevih lepotah. Letos septembra se je Franci Černelč udeležil forme vive v Makolah, kjer je med dvajsetimi udeleženci dobil 1. nagrado strokovne komisije. »Teden dni sem klesal dva metra velik kip, ki sem ga poimenoval Izgon iz raja. Ponudili so mi haloški peščenjak, pa sem se raje odločil za kamen iz hriba nad mojo gorco. Pri prevozu dve toni težke gmote mi je pomagal dober sosed in prijatelj France Kunst - Kunštek. V Makolah so v treh forma vivah ustvarili že okoli 50 kipov, ki stojijo ob sedem kilometrov dolgi poti do ateljeja Ivana Dvoršaka, ki je gonilna sila srečanj.« Med pomembnimi naročili za prihodnje leto pa je izdelava kipa Marije, ki bo krasil znano romarsko Litrsko jamo v Zagorju pri Le-sičnem. S steklom v Evropo Med najpomembnejšimi deli, ki jih je Franci Černelč v zadnjem obdobju ustvaril iz stekla, s katerim se ukvarja od leta 1971 dalje, moramo omeniti znamenite Slomškove kelihe. Enega je župnik Jože Vehovar na srečanju duhovnikov v Ljutomeru podelili škofu Francu Kramber-gerju ob 25-letnici škofova-nja. V evropskem prostoru pa je zaslovel s tremi steklenimi vrhunskimi skulpturami imenovanimi labod, stik in torzo. »Na Madžarskem je bilo srečanje starih in novih čla- Kar ni okusno, tega ne kuhamo Jedi in prehrana žičkih menihov - Nekoč jedi siromakov in nižjih slojev so danes cenjene kot zdrava hrana Ker bodo v teh prazničnih dneh mize v večini družin bogato obložene bi se bodo šibile pod težo vseh vrst dobrot iz kuhinje, se nam je zdelo zanimivo prebirati in izbrati zanimivosti o prehrani kartuzijanov in jedilnikih žičkih menihov v prvi polovici 18. stoletja, kakor sta jih v knjigi Samostanska kuhinja (Založba Kmečki glas 2002) zbrala in opisala dr. Jože Mlinaric in dr. Boris Kuhar, priznani etnolog in ku-linarik, ki nam je ljubeznivo dovolil iz dela vsebine knjige povzeti nekaj zgodb in jedilnikov iz tistega časa. Žjčki jedilniki kažejo, da so imeli kartuzijani dobrega poklicnega kuharja, ki je v letih 1737 in 1738 zapisoval vsakdanje jedilnike in znal vse zapisane jedi tudi skuhati. Obvladal je veliko zapletenih jedi, pri čemer je moral skrbeti, da je bila hrana zdrava in v skladu s samostanskimi pravili. Zgodovinopisci se niso kdo ve koliko ukvarjali s prehrano kartuzijanov. »Ne vem, ali se jim je zdela to preveč posvetna zadeva, da nam niso v zapisih ohranili, kaj so jedli stiški menihi in pleterski kartuzijani,« razmišlja v uvodnem delu knjige dr. Boris Kuhar, »poznamo pa jedilnike za dve leti 18. stoletja in vemo, kakšna je bila vsakdanja kuhinja kartuzijanov v znamenitem žič-kem samostanu.« Prav tako so zanesljivi podatki o tem, opisuje knjiga, kaj so nekoč pridelovali na ozemlju naših samostanov. Poglavitna hrana je bilo žito, zavzeto so gojili sadje, vrtnarili in namenjali posebno pozornost novim vrtninam. Znano je, da so imeli nekateri tudi skrbno obdelane vinograde in svoje krčme, taber-ne ali gastuže, kjer so stregli gostom in popotnikom. Močnate jedi, sadje, vrtnine in ribe so bili njihova vsakdanja hrana. Goveja živina jim je dajala mleko in mlečne izdelke. Ribogojstvo pa je bilo eno najstarejših gospodarskih panog samostanov. Po podatkih, ki jih opisuje v knjigi tudi dr. Boris Kuhar, so imeli žički kartuzijani v svoji okolici leta 1749 okoli štirideset ribnikov, v katerih so gojili školjke, rake in sladkovodne ribe. Nekaj teh ribnikov, od Špitaliča do Dramelj, vse do Šentjerneja in Loč, se je ohranilo do danes. »Veliko dela so imeli vrli menihi, ko so brskali za starimi recepti in si izmišljali nove za preproste in tudi izbrane jedi, po katerih še danes kuhajo kuharji po svetu in tudi samostanih,« pripoveduje zgodbo o nekdanjih navadah v prehrani dr. Boris Kuhar. Zanimiva je tudi pripoved o tem, kako so dolga stoletja premišljevali, kako bi vsaj malo zaobšli strogo pravilo sv. Benedikta iz leta 534, po katerem se morajo vsi redovniki odpovedati uživanju mesa šti-rinožnih živali. Kot poročajo viri, so skušali celo vzgojiti svinjo s tremi nogami, vidro z luskami in podobno, samo da bi smeli uživati tovrstne dobrote tudi v postnih in brezmesnih dneh. Kruh naš vsakdanji A najsvetejša hrana je bil kruh. Kaj so pekli? Dr. Boris Kuhar ugotavlja, da številne kruha; od rogljičev do tort, hlebce rženega in belega kru- ha ter preste, ki so morale biti kar obvezno na samostanski mizi že od zgodnjega srednjega veka in vsaj še do let, ko so znani zapisani jedilniki iz žičke kartuzije. Preste so menihi najraje grizljali ob pivu. Kruh in njegova oblika sta bila tudi zgovoren statusni simbol. Torte, rogljiči, preste in beli hlebci kruha so bili za gosposka usta. Rž, piro in oves, to, kar nam strokovnjaki za prehrano in dietetiko priporočajo danes, so jedli služabniki in novinci. Najbolj črn, ržen kruh pa je bil za zapornike. Ko so v večjih samostanih pekli kruh za opa- ta, so belo pšenično moko presejali skozi posebna sita, da so lahko spekli čim lažji in bolj bel kruh. Ta je bil znan kot gosposki kruh (panis do-minicus). Beli kruh je bil za mnoge ljudi nižjih slojev pravo razkošje. Tudi menihi žičke kartuzije so si morali sprva sami kuhati v svojih celicah. Pozneje so imeli kuharja in ta pomočnika in posebnega kuharja, ki je pripravljal hrano za uslužbence. V vseh znanih jedilnikih žičke kartuzije še ni krompirja, so se pa nekateri novi sadeži in začimbe kaj hitro udomačili v samostanskih kuhi- njah. Bratje so uživali ob pitju črne kave in kakava, ki je bil modna pijača že v 17. stoletju. Navadno so ga pripravili (recept velja poskusiti) z veliko vanilije, sladkorja in s sladko smetano. Ob dnevih puščanja kryi(!)tudi s konjakom ali z domačo žganjico. Razcvet kulinarike V samostanih je cvetela ku-linarika, tako lahko spoznamo tudi iz zapisov obeh avtorjev knjige Samostanska kuhinja. Mnoge jedi, ki jih poznamo še danes in bodo pogosto na mizi v teh prazničnih jedeh, izvirajo iz samostan- Kutinova torta 3 žlice masla, 10 dag sladkorja, 4 jajca, 50 dag kutin, 15 dag mandljev, 2 žlici drobtin, 2 žlici sladke smetane iq 0,3 dl sadjevca Rumenjake, sladkor in maslo penasto vmešamo, dodamo pečene in pretlačene kutine, olupljene in naribane man dlje, sladko smetano, sneg beljakov in z žganjem navlaže ne drobtine. S to zmesjo napolnimo namaščen tortni mo del. Povrhu potresemo sesekljane mandlje in zlato rume no zapečemo. Pečeno torto potresemo s sladkorjem. Eliksir za dolgo življenje 6 l belega vina, 1 kg medu, 2 žlički popra, 1 žlička ingverja, 4 lovorjevi listi, 2 ščepca žafrana, 12 žajbljevih listov, 2 vejici vinske rutice V 2 litra belega vina zmešamo kilogram medu. Kuhamo tako dolgo, da se med razpusti. Nenehno mešamo in dolivamo še preostalo vino. Dodamo vse začimbe in vinsko rutico. Pustimo, da vse hitro prevre, poberemo z eliksirja pene in pustimo, da se ohladi. Nato ga precedimo v steklenice, v vsaki naj bo vejica zelene rutice. Pustimo še 12 ur, nato ponudimo eliksir mrzel, lahko tudi s kockami ledu. Žabja obara 80 dag žabjih krakov, 2 žlici oljčnega olja, 5 dag masla, 5 dag moke, 4 korenčki, 1 gomolj zelene, ščepec majaro-na, sol, črni poper, sesekljan peteršilj, 0,5 dl suhega belega vina Žabje krake rumeno opečemo na oljčnem olju in maslu, jih pomokamo, še malo pražimo, zalijemo z vodo. Dodamo na kose zrezan napol kuhan korenček in zeleno, posolimo, popopramo, začinimo z majaronom in s peteršiljem, nekoliko pokuhamo, da je vse mehko, in na koncu zalijemo z vinom. Postrv iz doline svetega Janeza 4 postrvi, sol, beli poper, 4 žlice sesekljanih dišavnic (pehtrana, krebuljice, peteršilja, mete ....), moka za paniranje, 3 jajca, 3 žlice naribanega parmezana, maslo in oljčno olje za cvrtje Očiščene postrvi znotraj posolimo, popopramo in začinimo z dišavnicami. Jajca zmešamo z ostanki sesekljanih dišavnic in s parmezanom. Postrvi najprej povaljamo v moki, nato v mešanici jajc, dišavnic in sira. V ponvi segre-jemo olje in maslo in panirane postrvi na obeh straneh zlato rumeno o cvremo. Priorjevi poljubčki 4 beljaki, 30 dag sladkorja, 2 zavitka vanilijevega sladkorja, 30 dag lešnikov, 10 dag orehovih jedrc, 10 dag masla Iz beljakov naredimo trd sneg, dodamo.navadni vanilijev sladkor ter sesekljane lešnike, prepražene na maslu. Vse to previdno premešamo. Zmes zajemamo z žlico in jo v kupčkih polagamo na namaščen papir za peko. Vsak kupček okrasimo z orehovimi jedrci. Pečemo od 20 do 30 minut v segreti pečici pri 160 stopinj Celzija. Kapucinska solata 40 dag kumaric, 2 žlici kisle smetane, 1 žlica kisa, 1 žlica limoninega soka, kajenska paprika, mleti koriander Olupljenim kumaricam odstranimo peške, jih narežemo na lističe in posolimo. Počivajo naj 10 minut. Potem jih ožmemo in začinimo s prelivom kisa, kisle smetane, limoninega soka, soli, kajenske paprike in koriandra. skih kuhinj, ki se jim po besedah dr. Borisa Kuharja lahko zahvalimo za številne vrste močnatih jedi. Takšna je na primer potica, »še posebej, če upoštevamo eno od mnenj o samem imenu: iz latinščine pottisimus - najizvrstnej-ši«. Samostani so bili in so še pobudniki in tudi pridelovalci zdrave hrane in pijače. Veliko jedi, ki so jih izumili v samostanih, sta prevzeli podeželska in meščanska kuhinja (preste, potice, paštete, torte, štruklje). Med samostanskimi panogami pa je bilo eno najstarejših zagotovo ribogojstvo. Ribe so smeli uživati menihi vseh redov, ob vsem tem so jim pripadale še desetina in druge dajatve podložnikov. O belih bratih žičkega samostana v zapisih beremo: »Beli bratje se strogo drže pravila... Samo ob določenih dneh govore med seboj ali z drugimi, mesa tudi v hudi in smrtni bolezni ne uživajo in iz samostana gredo le enkrat ali dvakrat na leto. Vendar jim ne manjka ne rib ne druge prehrane...« Iz zapisov poznejših jedilnikov je znano, da so žički menihi pripravljali ob sladki repi s polži, pečenem grahu, dušenem zelju in repi, ječmenovi kaši tudi žgance z mlekom in vsaj petdeset vrst različnih juh, med njimi tudi znamenito špansko juho olla potrida in juho iz krapovih iker. Ob sobotah so skuhali štruklje in jih zraven za sladico pripravljali še pečene. Manjkali niso niti mlečni riž, pečena prosena kaša, dušene hruške in jabolka, jabolčni in zdrobov narastek in mlečni praženec, flanca-te in riž z medom. Jedi torej, ki jih znajo mnoge gospodinje pripraviti še danes, ne vedoč, da izvirajo iz samostanskih kuhinj. Tudi kartuzijanski kuhar je pri sestavi jedilnikov upošteval staro pravilo - kar ni okusno, tega ne kuhamo in ne jemo. In kot pravi dr. Boris Kuhar: »Tega smo se držali tudi pri pripravi receptov po jedilnikih žičke kartuzije. Pripravili smo jih po starih zapisih in navodilih ter receptih, zapisanih v starih rokopisnih in tiskanih kuharskih knjigah. Teh je ta čas že precej. Že za srednji vek poznamo sto triintrideset rokopisnih kuharskih knjig. Šele v 17. in 18. stoletju so izšle številne tiskane kuharske knjige. Uporabili smo jih tudi mi, obnovili kuho jedi, zapisali recepte in jih objavili v knjigi Samostanka kuhinja.« Nekaj receptov iz meniš-ke kuhinje je zdaj pred vami. Še je čas, da se lotite izbora jedi za svojo praznično mizo. MATEJA PODJED VELIKO IN PRIMI VAI v ZE Novoletni Pivovare Nagraf« 1. nagrada: 3-krat karton Bandidos Ice (1/24), 3-krat kartonu: 2. nagrada: 2-krat karton Bandidos Ice (1/24), 2-krat kartorjc 3. nagrada: 1-krat karton Bandidos Ice (1/24), 1-krat kartorfc Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), h NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do 7. januarja. MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKON Virtuoz Jure Ivanušič Jure Ivanušič deluje kot igralec, režiser, tekstopisec, šansonjer, glasbenik in skladatelj, in sicer v gledališču, na televiziji ter pri filmu. Spekter njegovega ustvarjanja je izjemno širok. Diplomiral je iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, poleg tega je študiral na graški visoki šoli za glasbo, smer klasični pianist. Posebno mesto v njegovi karieri zaslužita solistična koncerta za klavir in orkester skupaj z Mariborsko filharmonijo ter Akademskim godalnim orkestrom Maribor. Izdal je zgoščenko z avtorskimi šansoni, uglasbil Ježkove-ga Vagabunda ... Prejel je številne nagrade, za katere pravi, da jih ima nekje v predalu in jih ne obeša na velik zvon. Svojo vsestranskost ste pokazali že kot študent na AGRFT. Ko sem bil v prvem letniku akademije, sem "gostoval" pri takratnih drugih letnikih v predstavi opere Za tri groše Bertolda Brechta. Poklicali so me, da bi igral pianista. Takrat sem se hotel posvetiti samo študiju igre in sem se prav otepal klavirja in glasbe. A naredil sem izjemo, kar se je kasneje izkazalo za zelo dobro. Predstavo je namreč gledal Rade Šerbedžija in me po njej tudi povabil k sodelovanju. Z njim sem nato koncertiral vse odDanske do Cipra, po ZDA, v Kanadi in pred kratkim v Los Angele-su, kjer Rade živi. Gojiva dobre in pristne stike. Pozneje ste nastopili tudi na Unicefovih koncertih z Vanesso Redgrave in bili pianist skupine Skakafci. Spomnim se, da je na gostovanju v Syracusi v tistem času bruhala Etna in smo se zato zavzemah za zaščitne maske pred pepelom za dojenčke in otroke. In to se je celo zgodilo. V Varšavi je bil velik koncert z mednarodnimi zvezdami. Leta 2001 pa smo nastopih v Londonu za pomoč gospe Ramzajevi iz Gruzije, katere mož, kulturni minister, je nenadoma izginil. Ramzajeva je kot odlična pevka Gruzije naenkrat postala begunka in zato smo ji pomagali. S Skakafci pa sem sodeloval od leta 1994, ko so naredili akustično izvedbo svojih komadov in smo nato še kar nekaj časa igrah skupaj. Bi res bili nogometaš, če bi vas pri devetih vzeli v nogometno ekipo, pa tam za vas ni bilo prostora in ste se zato posvetili harmoniki? Če bi me takrat vzeli, verjamem, da bi bil dober nogometaš. Gre za šport, ki je zelo podoben delu v gledališču. Je skupinsko delo, zahteva navdih, predanost in karakter. Nogomet je neke vrste teater. Njegovo ustvarjanje je stik s kozmosom, z bogom in je kot nogomet več. Ustvarjanje zahteva instinkt, kaos in ustrezno iskro ter ideje. Menite, da ste zvezdnik? Se trudite za to? O sebi ne razmišljam kot o zvezdniku. Pri nas enostavno Menda ste že kot osnovnošolec v sobotnih nočeh pisali gledališke igre, ki ste jih nato v nedeljo skupaj s sestro in z bratranci uprizarjali na babičinem vrtu To je res. Čeprav sem ravno jaz imel takrat največjo tremo. Bil sem povsem zanič. Zadolžen sem bil za besedilo in režijo, pazil na najmanjšo podrobnost in si tako naložil vehko dela in odgovornosti. Je pa to tudi sicer zelo značilno zame. Nalagam si prevelika bremena, tudi drugih. Menite, da se da glasbo in igro naučiti, jo naštudi-rati? Ali je to preprosto v človeku? Vsega se da naučiti. Za presežke pa potrebuješ določen talent. Talent pomeni veselje do te mere, da se zgodi navdih. Gre za stik s kozmosom, z bogom, ki ti da izvirno idejo. Imate vi to v sebi? Na nekaterih področjih imam stik. Imam ideje in odprt kanal z vesoljem. Nekje pa čutim manj tega in sem zato korekten ter odneham pravi čas. Nikoli ne pravim, da se stvari ne da naučiti do te mere, da jih obvladaš kot obrtnik. Ste upornik? Se pustite omejevati? Ne pustim se omejevati, kar ne pomeni, da nisem toleranten do drugih. Ne toleriram neumnosti. Nikoli nisem upornik, da bi bil upornik. Kadar imam kaj za povedati, to storim ne glede na način, kako sem to povedal. Žalosti me, da je na našem svetu toliko neumnosti in si ljudje tega ne upajo povedati. Ljudje z znanjem morajo zato prosvetliti druge in tukaj mislim tudi na poslanstvo umetnosti. Kakšna je razlika, ko ste na odru kot igralec, kjer se sicer resda poistovetite z likom, pa vseeno govorite nekaj, kar niste napisali sami, in kot pevec šansonjer, kjer predstavljate del svoje intime, del sebe? Pri interpretaciji ni razlike. Problem je v tem, da mislimo, da se nam za svoje stvari ni treba več potruditi. Pomembna je torej distanca. Vas pri ustvarjanju ženejo tudi komercialni vzgibi? Je kultura, ustvarjanje lahko tudi komercialno? Pri ustvarjanju me ne ženejo komercialni vzgibi, ker takrat ne bi mogel ničesar ustvariti. Me pa ti vzgibi ženejo pri podajanju in interpretiranju teh stvari. Samo enkrat v življenju sem nekaj napravil iz komercialnih vzgibov, pa tega ne bom nikoli tudi ni ustreznega PR-a, ki bi iz mene to naredil. Kamor pridem, me ne čakajo plačanci, ki bi ploskali in čakali name. Smo premajhen prostor in nimamo razvitega tovrstnega menedžmenta, ker se to ne splača. Mi pa veliko pomeni, ko mi ljudje na ulici čestitajo in me pohvalijo, ker to zame pomeni tisto pravo iskrenost. Nimam menedžerja, ki bi skrbel zame. Se je pa neka agencija v Los Angelesu zanimala zame, pa se zato, vsaj zaenkrat, še nisem odločil. Kdaj ste postali znani? So bile to reklame? V svojem življenju sem posnel štiri reklame. To je bilo v času študija in takrat mi je bilo všeč, da sem lahko delal pred kamero. Sem bil pa zaradi tega na akademiji črna ovca, ker so me vsi predalčkali, da sem pianist in igralec, ne pa nekdo, ki bi snemal reklame. Ja, takrat sém prvič postal znan. Sem pa kasneje naredil vrsto stvari, ki so me naredile znanega. Si pa te poti nikoli nisem začrtal, le vzel sem to, kar se mi je ponujalo. Ste tudi TV-voditelj, skupaj z igralko Polono Juh vodite oddajo Impromptu, čeprav ste nekoč, če se ne motim, izjavili, da tega na naši TV ne boste počeli? Rekel sem, da nikoli ne bom nastopil kot voditelj, ne da bi bil ob tem igralec. Impromptu s Polono vodiva drugače, kot je to običajno. Igrava hke, ki ustrezajo določeni temi in tako odigrava vrsto likov v raznih prizorih. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem filmu? Kdaj vas bomo spet lahko videli v filmu, na televiziji? Menim, da je slovenski film prišel iz krize, kjer je bil v začetku devetdesetih let. Nastajajo obetavne stvari in pred kratkim sem posnel glavno vlogo v TV-seriji, ki bo na sporedu na nacionalni televiziji predvidoma po novem letu. Kar se filma tiče, trenutno ne hodim na avdicije. Nimam dovolj energije. Sodelovali ste na Slovenski popevki, kjer ste zasedli drugo mesto po številu glasov poslušalcev in prejeli nagrado za najboljše besedilo za skladbo Ko bo umrla ljubezen. Nikoli pa niste nastopili na Melodijah morja in sonca. Zakaj? Slovenska popevka je edini festival, kjer se v živo poje s celotnim revijskim orkestrom. Zato sem se na njej predstavil z besedilom, ki sem ga ponovno odkril. Sem pa vesel tohko bolj, ker me je premagala le Natalija Ver-boten, se ve, zakaj... Bil sem vesel, da je bil ljudem ta komad všeč, saj se naslanja na sedemdeseta, na zlata leta slovenske popevke. Ste si pa na festivalu narečne popevke omislili tudi povsem svoj lik. Ja, to je bil Šašlek, ki sem ga prej igral v eni od predstav Matjaža Latina. Nato pa me je zanj navdušila soigralka in ideja se mi je zdela popolnoma nora in kar hitro sem se odločil zanj. Se me je pa ta lik prehitro in močno prijel, zato sem z njim prenehal. Rojeni ste v Mariboru, veliko pa kot svobodnjak delate v Ljubljani. Kaj čutite do Maribora? Tam sem rojen in tam je mir. V Mariboru se ne dogaja dosti, medtem ko je v Ljubljani več ponudbe in povpraševanja in je mesto, kamor pridem oddat svoj material. Zelo sem navezan na svoje mesto. MATEJA JAZBEC Z našo romaniko v Evropo V mednarodni projekt kulturno turistične poti Transromanica, v katerem je pet romanskih spomenikov Slovenije, so vključeni z našega območja grad Pod-sreda ter župnijska cerkev v Laškem, skupaj z ostanki samostana v Jurkloštru. Poleg petih osrednjih romanskih spomenikov Slovenije bo v prihodnje zastopana še druga romanska kulturna dediščina, med njo iz naših krajev grad Planina pri Sevnici, cerkev v Špitaliču ter kapeli na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. V'okviru projekta je predvidena skupna evropska kulturno turistična transverzala s severa Nemčije v države jugovzhodne Evrope. V njej je 25 najpomembnejših romanskih kulturnih spomenikov iz petih evropskih regij, iz vsake regije po pet. Vodilni partner skupnega projekta iz štirih držav Evropske unije je Ministrstvo za gradnjo in promet nemške dežele Saška-Anhalt iz Magdeburga, v njej sodeluje z vzhoda Nemčije še zvezna dežela Turingi-ja, iz Avstrije dežela Koroška, iz Italije provinca Modena ter Slovenija. Iz Slovenije je partner Mednarodni inštitut za turizem (pri Nacionalnem turističnem združenju), ki ga vodi mag. Janez Širše. Omenjeni slovenski inštitut bo prihodnje leto opravil usposabljanja turističnih in kulturnih delavcev za potrebe Tran-sromanice, med drugim tudi za predstavnike Hrvaške, Srbije in Črne gore. Madžarske in Češke, kamor bodo projekt razširili. Prav tako bo poskrbel za različna informativna in promocijska gradiva, v različnih oblikah. Projekt, v skupni vrednosti 2 milijona evrov, sofinancira EU, traja pa tri leta, do oktobra 2006. Slovenski partner je od skupnega zneska udeležen z 276 tisoč evri. V ponedeljek je bil projekt med drugim predstavljen na novinarski konferenci v Mariboru. Partnerji so že pripravili predstavitev Transromanice na portalu www.transromanica.com, v različnih jezikih. Slovensko jezikovno različico še pripravljajo. BRANE JERANKO Celjski fotografi slavijo Že v Planetu Tuš! 97 min., (Potera za Srećkom), komedija Režija: Milorad Miiinković Igrajo: Katarina Radivojević, Slobodan Boda Ninković, Dragoljub Ljubičić Mićko, Oragan Bjelogrlić. Srdan Todorović Fotografsko društvo Celje je najuspešnejše fotografsko društvo v Sloveniji, kar dokazujejo njihovi uspehi doma in čez mejo. Trenutno se vse suče okoli njihovega praznovanja 55-letni-ce. Obletnico so že novembra obeležili s 6. medobmočno razstavo umetniške fotografije, minuli teden so v Osrednji knjižnici Celje postavili razstavo ob jubileju, v teh dneh pa se je zaključil tudi razpis za 42. Slovensko pregledno fotografsko razstavo črno-belih in barvnih fotografij, ki jo bodo v začetku januarja postavili v galeriji Račka. Celjski fotografi bodo z aktivnostmi nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, saj bodo aprila spet pripravili Pelikanove dneve, ki so njihov zaščitni znak. Začetki Fotografskega društva (Foto kino kluba) Celje segajo po ustnem izročilu, saj pisni dokumenti niso znani, v leta neposredno po 2. svetovni vojni. Eno najstarejših foto društev v državi naj bi po različnih pričevanjih začelo delovati že leta 1948, kot uradni začetek pa štejejo 16. junij 1950; ko je bilo vpisano v register društev. Njegovo 55-letno delovanje je zelo pomembno za razvoj umetniške fotografije v Celju, saj so s svojimi izobraževalnimi tečaji, delavnicami, seminarji in posveti vplivali na razvoj ljubiteljskih fotqgrafov vseh starosti. Društvo je organiziralo tudi več republiških, državnih in mednarodnih tekmovalnih fotografskih razstav in razpisov. Na zadnjem razpisu, denimo, so člani celjskega društva od devetih pobrali kar šest nagrad, in sicer je prvo nagrado na prosto temo s črno-belo fotografijo prejel Vinko Skale, med barvnimi Jure Kravanja in drugo Herman Čater. Na potovalno temo je za črno-be- lo fotografijo drugo mesto osvojil Jure Kravanja in tretjo Gorazd Golob, med barvnimi pa je zmagal Robi Horvat, medtem ko je diplomo prejel Miran Orožim. Da so na omenjene uspehe silno ponosni, je jasno, nenazadnje je bilo letošnje leto za celjske fotografe eno najuspešnejših doslej. V društvu, ki trenutno šteje 55 članov, je tudi precej mladih, ki so že prispevali k rezultatom društva. »Edina težava je,« pravi predsednik Miran Leskovšek, »da se mladi zaradi študijskih obveznosti ne morejo udeleževati sestankov, tako da so aktivni samo preko razstav.« Njihova dela so tako na ogled tudi v celjski knjižnici, kjer so si zadali nalogo, da bodo ob 60-letnici Fotografskega društva Celje izdali zbornik, v katerem bodo predstavljeni tudi še manjkajoči podatki o delovanju društva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Fotografsko društvo Celje je 55 let delovanja obeležilo z razstavo Pogled skozi objektiv, ki si jo je v avli Osrednje knjižnice Celje mogoče ogledati do 3. marca. Žabe navdušile Dvojno voščilo celjskih godalcev Z dvema koncertoma so se novemu letu v ponedeljek poklonili tudi celjski godalci. Kot solisti so občinstvo navdušili violinist Marko Zupan, saksofonist Dejan Pre-šiček in violončelist Aleksandar Kuzmanovski ter Mešani pevski zbor Orfej z zborovodjo Tomažem Marčičem. Celjski godalni orkester je na svoj novoletni repertoar uvrstil skladbe Saše Santela, Pab-la de Sarasateja, Donata Lo-vreglia, Carla Michaela von Zihrerja, Davida Popperja, Johanna Straussa ml., pod taktirko Nenada Firšta pa je krstno izvedel Sanjarjenje Marka Mihevca. BA, foto: GK 110 let godbene tradicije v Štorah Jubilejni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev je v petek, 23. decembra, v Osnovni šoli Štore obeležil 110-letnico omembe prve godbe v Štorah. Koncert so štorski godbeniki pripravili pred polno dvorano občinstva ter za to priložnost izvedli izbrani program skladb domačih in tujih avtorjev. Na navdušenje občinstva je dirigent Matej Mastnak, ki orkester vodi od leta2002, godbenike vešče vodil od skladbe do skladbe, vse do doživetih vrhuncev. Ob dirigiranju pa se je izkazal tudi kot vokalni solist, skupaj s članico orkestra Matejo Rajh v skladbah Zlatola- ska ter Silvestrski poljub. Da imajo štorski železarji odlične glasbenike, je dokazal tudi mladi Aljoša Jurkošek kot solist na trobenti. Ob jubileju je orkester izdal poseben zbornik. Na petkovem slavnostnem koncertu je v programu sodelovala tudi Godba Svetina, celjska izpostava JSKD pa je 11 članom orkestra podelila jubilejne Gallusove značke in priznanja. Posebne častne jubilejne Gallusove značke so prejeli: nekdanji dirigent prof. Franc Zupane za več kot 55-letno delovanje ter godbeniki Stanislav Ferenčak za več kot 48-letno delovanje, Anton Sorčan in Mihael Vizjak za več kot 44-letno delovanje. ŽIVKO BEŠKOVNIK Celjski plesni orkester Žabe vsako leto točno na božič pripravi v Unionski dvorani božični koncert. Tokrat ga je prvič vodil dirigent David Jarh. Žabe so na nedeljskem koncertu (na sliki), 19. po vrsti, navdušile številno občinstvo s svojimi večno zelenimi melodijami. V repertoarju so predstavili tako mojstre svetovne kot tudi domače revijske in jazz glasbe. Poleg instrumentalnih solistov - članov orkestra Žabe, so se predstavili tudi trije gostje - vokalisti Kristina Jokič, Kristina Ober-žan in Janez Bončina Benč. Tako domače skladbe, kot so Ta noč je moja. Poletna noč, Ob šanku in Orion, kot tudi svetovno znane, je 22-članski celjski big band izvedel zavzeto in doživeto. Občinstvo pa ni skrivalo svojega zadovoljs- tva in izvajalce nagradilo z bogatim aplavzom. ŽB, foto: GK Pegan in Petkovšek, košarkarji, Alonso... Real Je vseeno ranljiv Leto 2005 je že skoraj za nami, za mnoge je bilo uspešno, za druge nekoliko manj. A nekaj zagotovo drži, na športnem področju je bilo ogromno uspehov, ki smo se jih Slovenci še kako veselili. Seveda smo spremljali tudi tiste v tujini, brez tega pač ne gre. Zanimivo je tudi to, kako športniki spremljajo športnike, zato smo za mnenja o dogajanju na športnem področju tako pri nas kot v tujini povprašali nekatere ase s Celjskega. Blaž Ručigaj, košarkar Alposa Kemoplasta: »Kot košarkar bi zagotovo izpostavil 6. mesto slo- Simon Sešlar, nogometaš Ha-poela iz Nazareta: »Letos sem pol leta preživel v Izraelu, vendar sem z dogodki v Sloveniji vseeno seznanjen. Seveda bi izpostavil osvojitev naslova pokalnega prvaka s CMC Publikumom, to je eden večjih dogodkov. Kar se drugih športov tiče, sta mi v spominu najbolj ostali medalji Petkovška in Pegana, tudi plavalci so dosegli dobre rezultate. Ne morem niti mimo slovenske košarkarske reprezentance, ki je dosegla res dober uspeh in pomemben korak naprej. V tujini je ena dobrih stvari ta, da je v formuli 1 Fernando Alonso zrinil s prestola Michaela Schumacherja. Vsi smo že bili malce naveličani njegovega zmagoslavja, vendar zdaj ponovno vsi čakamo njegovo vrnitev, udarec nazaj, tako da bo še posebej zanimivo. V Izraelu se ne dogaja nič posebnega, nobene evforije ni, kar se tiče prihoda novega leta. Jutri, na silvestrovo, bomo odigrali tekmo državnega prvenstva. Selitev v tujino s tremi majhnimi otroki in prestop v Hapoel sta zagotovo dve izmed večjih stvari, ki sta se mi letos zgodili. Vsi smo se že navadili na spremenjeno življenje, otroci hodijo v šolo in vrtec, vsi pa po malem že govorimo tudi njihov jezik.« Sašo Kragelj, motokrosist celjske Ferode: »Enega svojih največjih letošnjih uspehov in nasploh v celotni karieri sem dosegel v Orehovi vasi, kjer sem na dirki svetovnega prvenstva osvojil skupno 2. mesto. Osmo mesto v celotnem seštevku svetovnega prvenstva je soliden uspeh, saj na zadnjih štirih tekmah zaradi poškodbe sploh nisem tekmoval. Nekatere športe so zaznamovali zelo dobri rezultati, sam sem ljubitelj športov, ki dišijo po bencinu, ostalih ne spremljam. Formula 1 je zgodba zase, tam ni več pomembno, kdo je najhitrejši, temveč se vse skupaj >odloča< za okroglo mizo. Želel bi, da se v športu izkaže vedno tisti, ki je najboljši in pokaže največ. Pomembno je, da smo ob koncu leta vsi zdravi, da se lahko začnemo pripravljati na sezono 2006. V mojem življenju je vsakdanje delo povezano s športom, z motokrosom. Med drugim sem se vselil v novo stanovanje. In to je tisto, kar mislim, da je omembe vredno za to leto. Ostalo je vse potekalo po načrtih, seveda v duhu uspešnega leta.« Nuša Skutnik, rokometašica Celja Celjskih mesnin: »V svetu bi izpostavila zmago Lancea Armstronga na Tour de France. Sedemkrat zapored osvojiti to težko preizkušnjo je res nekaj neverjetnega. Doma pa menim, da je najbolj odmevna zmaga Pegana in Petkovška na minulem svetovnem prvenstvu v gimnastiki. Veliko je bilo uspehov tudi na drugih področjih, v rokometu, plavanju ... tako da se ne morem odločiti samo za en dogodek. S Celjem Celjskimi mesninami smo osvojile drugo mesto v državnem prvenstvu, prvič pa smo nastopile tudi v kvahfikacijah za ligo prvakinj. To je bilo za nas letos najpomem- bnejše. Zame je bil to vrhunec in prvič si za vedno zapomniš. Na Danskem smo sicer malce slabše odigrale, doma pa je bilo povsem drugače. Tudi za prihodnje leto si želimo podobnih uspehov, čeprav vemo, da bo konkurenca še hujša. Seveda pa se je treba najprej osredotočiti na državno prvenstvo.« JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ PANORAMA košarka Jadranska liga - moški 13. krog: Železničar - Pivovarna Laško 90:57 (31:17, 52:29, 68:42); Todorovič 17, Krstovič 14; Milačič 17, Jevdžič 8, Strnad 7, Kunc, Koštomaj, Vrečko 5, Finž-gar, McMillan 4, Klarič 2. Vrstni red: Crvena zvezda, Železnik 24, Hemofarm 23, Partizan 21,Vojvodina, Slovan, Cibona, Široki 20, Bosna 19, Zadar, Olimpija 18, Zagreb 16, Helios, Pivovarna Laško 15. Sanjsko moštvo - prvi z leve Pajovič, tretji Rutenka - ki ni nepremagljivo. Št. 99 - 30. december 2005 - Sinoči so se v finalu pokala Asobal pomerili rokometaši Ciudad Reala in Portlanda. V tem tekmovanju Barcelona ni sodelovala. Bodoči tekmec Celja Pivovarne Laško (četrtfinale LP) Ciudad Real je v polfinalu sicer izločil leonski Ademar, a z veliko preglavicami. Tekmeci so imeli pred odmorom že šest golov prednosti -17:11. Za preobrat in zmago s. 35:33 so bili najbolj zaslužni Džomba 9, Urios 8 in Stefansson 6 golov. Sergej Rutenka je dosegel dva zadetka, Aleš Pajovič pa enega. Nanju nestrpno čaka selektor slovenske reprezentance Slavko Ivezič. DEAN ŠUSTER Foto: LA TRIBUNA Gorazd Škof, rokometaš Celja Pivovarne Laško: »Zagotovo sem najbolj vesel tega, da smo v ligi prvakov prezimili v Evropi. To se mi zdi res velik uspeh na rokometnem področju. Kar se tiče moštvenih športov, bi izpostavil uspeh slovenske košarkarske reprezentance, ki je osvojila 6. mesto na evropskem prvenstvu in si zagotovila nastop na svetovnem. Mislim, da je to velik dosežek in da Slovenija v kolektivnih športih vehko pomeni. Seveda tukaj ne smemo pozabiti naših dveh telovadcev, Pegana in Petkovška, ki sta postala svetovna prvaka. V tujini najbolj spremljam italijanski in nemški nogomet. V osebnem življenju se mi ni kaj dosti dogajalo, vse je povezano z rokometom in družino. Za prihodnje leto si s slovensko rokometno reprezentanco seveda žehmo, da bi na evropskem prvenstvu naredili čim več in s tem že na začetku leta potrdili, da ima Slovenija res dobre športnike, ki bodo tudi v letu 2006 posegali po čim višjih mestih.« venske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Beogradu. Mislim, da smo dolgo čakali na ta uspeh. Prišel je v pravem trenutku. Ugled košarke je namreč že malce upadel. Fantje pa so pokazali, da temu ni tako in da zmorejo več, kot so mnogi pričakovali. Vesel sem uspeha Aljaža Pegana in Mitje Petkovška, ker mislim, da je gimnastika vse preveč zapostavljen šport. Iz vsega srca bi jima čestital, Slovenci enega najbolj napornih športov premalo cenimo. Oba sta osvojila zlati medalji na svetovnem prvenstvu in vse premalo je bilo govora o tem. Kar se tiče tujine, je bil v ospredju Fernando Alonso, ki je kot prvi Španec postal svetovni prvak v formuli 1. Tudi na osebnem področju se je dosti dogajalo. Z dekletom sva se v letošnjem letu končno preselila v svoje stanovanje in mislim, da je to zame zelo lep uspeh v letošnjem letu. Kar se tiče naraščaja, bom še raje malce počakal, vendar nikoli ne reci nikoli. Kot pravijo Slovenci, >najprej štalca, potem pa ...<. Ko bo prišel čas za povečanje družine, pa se bom tega seveda veselil še bolj kot selitve v novo stanovanje.« Še deveti zaporedni poraz Po pričakovanju je ekipa Pivovarne Laško izgubila tudi zadnjo letošnjo tekmo. V Beogradu je proti FMP Železníku povsem razglašena četa Anteja Perice doživela visok poraz, kar za 33 točk, poraz, ki bi bil gotovo še višji, če bi najboljši iz domače vrste igrali vse do konca. Že po prvi četrtini je bilo +14 za gostitelje, ki so nato ritem samo stopnjevali, višali razliko in priigrali visoko zmago, saj so bili pi-vovarji povsem nebogljeni. Deveti zaporedni poraz pa bo le moral zganiti ljudi, ki vodijo klub iz Laškega. V minulem tednu sta prišli v tiskane medije dve novici. Prva, da se uprava kluba pogovarja z nekaterimi sloven-sldmi trenerji, kar bi pomenilo slovo Perice. Nato je sledil demanti te novice. V klubu naj bi namreč ostro kritizirali delo trenerja, ki pa mu še naprej zaupajo. Po poškodbah Roberta Trohe in Orija Ic-hakija naj bi v tem tednu iz Laškega odšel še Dražen Klarič, ki je bil povsem zgrešena investicija (trenerja Perice?), v klub pa naj bi pripeljali dva ameriška košarkarja. Kakorkoli že, nekaj bo hitro treba storiti, saj tako naprej več ne gre. Pogled na lestvico Jadranske lige (GL), kjer so Laščam zasidrani na zadnjem mestu, in slabe igre slovenskih klubov v tej ligi namreč pomenijo, da bo imela Slovenija v naslednji sezoni vsega tri ekipe v tej 22. oktobra so laški košarkarji zadnjič zmagali v Jadranski ligi, ko so bili vTreh lilijah boljši od Olimpije z 80:74. regionalni ligi. Za ta tri mesta naj bi po napovedih ob četverki iz GL (Pivovarna Laško, Slovan, Olimpija in Helios) konkurirala še dva sedanja A-ligaša, Elektra in Alpos Kemoplast, ki sta trenutno na pozicijah, ki vodita v ligo za prvaka in kjer napovedujejo ob uvrstitvi v to ligo še dodatne okrepitve. Že prvi srečanji Laščanov proti tema dvema kluboma v okviru slovenske lige sta pokazali, da ti dve moštvi nista nič slabši od laškega. Zato je zares skrajni čas, da se v Laškem odločijo, kako naprej. Sedanjega stanja si košarka v tem mestu po letih vzpona in uspehov nikakor ne zasluži. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Rečičani osmič najboljši Strelska družina Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem je tako dominantna, da je tekmovanje za naj družino pri nas postalo enolično. Že osmič so strelci, ki jih vodi neumorni Vinko Lavrinc, najboljši v državi. »Čeprav nagrado prejemamo že skoraj desetletje, smo je bili znova zelo veseli. Pomeni plačilo za trud, ki ga vlagamo.-Ni namreč enostavno ves čas zmagovati. Garati je treba celo leto. Za vrhunske rezultate smo morali najprej zagotoviti ustrezne pogoje. To nam je v celoti uspelo. Na državnih prvenstvih v streljanju s pištolo smo osvojili vse laskave naslove, tako posamično kot ekipno,« je srečen zaradi uspehov svojih varovancev pripovedoval Vinko Lavrinc. Zanj je Andrej Brunšek dejal, da ni le alfa in omega strelstva na Celjskem, temveč v Sloveniji, saj ga poznajo in cenijo v vseh strelskih središčih. Peter Tkalec je priznal, dà je po odhodu v Ljubljano izgubil stik s starši in nato spoznal Lavrinca ter v njem našel »drugega očeta«. 43-letni Brunšek se je že pri sedmih letih navdušil za streljanje, saj ga je oče, ki je bil orožar in trener, vozil na strelišče v Laškem. Med mladinci je bil nato šesti v bivši državi in najboljši v tedanji Sloveniji. Preselil se je k sosednjemu kluba, v Rečico, kjer je puško zamenjal s pištolo. Prepričal ga je seveda Lavrinc, Brunšek pa je lani z malokalibrsko pištolo osvojil tri zlate in srebrno medaljo ter za sabo pustil vso slovensko smetano. Tudi 36-letnega Tkalca, ki se je letos razhu-dil in v domači konkurenci zmagal v vseh petih pištolskih disciplinah, kar ni uspelo še nikomur pred njim. Streljati je začel pozno, šele v srednji šoli. Obiskoval je namreč kadetsko šolo za policiste, kjer je po štirih mesecih že postal najboljši slovenski mladinec. V zadnjih 15 letih je strah in trepet med slovenskimi »revolveraši«. Državnih naslovov ne šteje več, na evropskem prvenstvu ga je zaustavila poškodba mišice, na zahtevni mednarodni tekmi, Pokalu mladosti v Zagrebu pa je bil peti. Andrej Brunšek Treningi terjajo tudi do tri ure prostega časa, oba najboljša strelca jih želita opraviti vsaj pet na teden. »Tolikokrat v svetu vadijo amaterji, pravi Rajmond Debevec,« se nujnosti treninga zaveda Tkalec. Sicer pa ob kopici strelcev Vinko Lavrinc izpostavlja še uspešne mladinke s puško - zanje skrbi Boris Gorišek - Klavdijo Lah, Majo Vengust in Jasmino Gorišek. DEAN ŠUSTER Šmarčana na all-star tekmi Rosno mlada igralca košarkarskega kluba Šmarje Pivovarna Lipnik Luka Golež in Tadej Ferme (kandidata za kadetsko reprezentanco) sta bila izbrana za včerajšnjo tekmo all-star 2005 v Kopru. Tadej Ferme je bil najboljši strelec zaključ-néga turnirja za starejše pionirje do 14. leta starosti, ki je bil v Ljubljani sredi tega meseca, ko so se Šmarčani uvrstili na drugo mesto v državi. Na istem turnirju se je Luka Golež uvrstil v naj peterko turnirja. V Šmarju pri Jelšah so na izjemen uspeh najmlajših športnikov (pod vodstvom trenerja Damjana No-vakoviča) zelo ponosni, saj so se na zaključni turnir uvrstili kot edina ekipa izven ljubljanskega območja. Treba je poudariti tudi to, da predstavljajo kar štirje igralci, ki so bili vzgojeni v šmarskem klubu, jedro državne reprezentance letnika 1990/91. Mladi košarkarji iz Šmarja pri Jelšah s trenerjem Damjanom Novakovičem - Št. 99 - 30. december 2005 - NA KRATKO Fidelovi nov naslov Maribor: Kegljaški klub Miroteks Celje je bil uspešen na mladinskem državnem prvenstvu v disciplini šprint. Zmagala je namreč Barbara Fidel, ki je bila najboljša v kvalifikacijah (80 lučajev na rezultat), nato pa po vrsti premagala klubski kolegici Polono Ro-gino in Katarino Petak ter v finalu še domačinko Evo Sajko. (JŽ) V sredini zmagovalka Barbara Fidel Piki podcenjen? Engelberg: Smučarskega skakalca iz Ljub-nega ob Savinji Primoža Pikla selektor Matjaž Zupan ni uvrstil v ekipo za novoletno turnejo. Udeležil se je tekem celinskega pokala v Švici in na prvi osvojil zelo dobro četrto mesto s skokoma 128 in 125,5 metra. Na drugi tekmi je bil šestnajsti. Eden izmed najboljših Ljubljana: Po dolgotrajni bolezni je v sredo preminil športni novinar Aleš Varoga. Na Radiu Slovenija je začel delati leta 1987, sedem let kasneje pa je prejel zlati mikrofon Mirka Strehovca kot obetavni športni reporter. Med ljubitelji športa je ostal zapisan kot nepozaben reporter moštvenih športov. Za Radio Celje je spremljal tekme hokejistov Celja. Lani spomladi mu je bolezen (rak) preprečila nadaljevanje njegove dotlej bogate novinarske kariere. Vrhunski pingpong Velenje: Od 18. do 22. januarja bo v Rdeči dvorani namiznoteniški spektakel. Odprto prvenstvo Slovenije bo prvi turnir ProTour v letu. Prireditelji so zbrali 100.000 dolarjev nagradnega sklada, zato bodo na njem prvič v sedemletni zgodovini turnirja nastopili odlični igralci. Glavni zvezdniki tekmovanja, ki sodi med 14 največjih turnirjev na svetu, bodo kitajski igralci in igralke. Pri moških bo prvi zvezdnik svetovni prvak Kitajec Liqin Wang, pri ženskah pa njegova rojakinja, svetovna in olimpijska prvakinja Yi-ning Zhang. Prijavljenih je 430 tekmovalcev iz 42 držav vseh celin. Maze, Petkovšek, Isinbajeva, Federer ... Celje: Slovenski športni novinarji so za športnika leta izbrali Tino Maze in Mitjo Pet-kovška, predstavniki Združenja evropskih športnih novinarjev pa so za najboljša športnika Stare celine izglasovali Jeleno Isinba-jevo (skok s palico) in Rogerja Federerja (tenis). V Športni zvezi Celje bi se lahko ozrli po tem vzoru in izbor najboljših športnikov mesta ob Savinji prepustili športnim novinarjem, potem pa izide glasovanja tudi objavili. Kar groteskno je namreč pogledati, kako v večih klubih vselej glasujejo zgolj za svoje »ase«. (DŠ) Kidričeva cesta voznikom para živce Vozili smo se po Kidričevi in preverili, zakaj prihaja do gneče - Kako dolgo še tako? Že v prejšnjih številkah Novega tednika smo pisali o daljših kolonah vozil, ki ob prometnih konicah nastajajo na Kidričevi cesti v Celju in voznikom parajo živce. Razlog je v pred kratkim postavljenem semaforju v križišču Kidričeve in Kočevarjeve. Nekateri pravijo, da se zdaj od krožišča na Teharjah do omenjenega semaforja vozijo tudi do 20 minut. Zadevo smo preverili. Zapeljali smo na Kidričevo - ravno v času največje prometne konice, in merili čas. Ob 6.35 smo na Kidričevo zavili z Mariborske ceste (iz smeri Hudinje) in v križišču pri vojašnici za zavijanje levo čakali dobri dve minuti. Nato smo s hitrostjo 50 kilometrov, na uro ujeli zelene luči na semaforjih in v zmerni koloni do krožišča na Teharjah vozili okrog pet minut. Promet se je v smeri naše vožnje^ sprostil ravno od križišča Kočevarjeve ulice in Kidričeve ceste, v nasprotni smeri pa je bilo opaziti stoječo oziroma počasi vozečo kolono vozil vse od Mollové bencinske črpalke. Daljša je bila vožnja od krožnega križišča na Teharjah, kjer smo obrnili in zapeljali nazaj prod mestu. Vožnja do problematičnega križišča pri Cinkarni je trajala sedem minut, promet pa se je spet sprostil od omenjenega križišča proti Mariborski. Opažih smo tudi številne prekrške drugih voznikov - med drugim prehitevanje kljub polni črti, zlasti tistih, ki zavijajo levo in se jim ne da čakati v koloni. Nekaj je bilo tudi »polžjih« voznikov, ki so z vožnjo pod 40 km/h na delu, kjer kolone ni bilo, le ovirah promet. Zadevo smo ponovili nekaj minut pred in po 14. uri, saj smo domnevah, da se bodo nekateri zaradi praznikov morda domov odpravili nekoliko prej. Vožnja od vojašnice do krožišča na Teharjah je prvič trajala natanko šest, drugič sedem minut. V obratni smeri smo se po- poldne prvič vozili deset, drugič kar 13 minut, kar je glede na dejstvo, da je na delu prevožene relacije omejitev hitrosti 70 km/h, precej dolgo. Pozitivna stvar, ki smo jo opazili, je, da vozniki iz smeri Kočevarjeve zdaj ne izsiljujejo prednosti pri vključevanju na Kidričevo, negativna pa ta, da pa imajo vozniki iz smeri Cinkarne pri vključevanju še vedno težave. Celjski policisti razmišljajo, da bi promet sprostil t.i. zeleni val oziroma daljši čas zelene luči na Kidričevi, kar zna zadevo res v neki meri rešiti, ali pa krožno križišče, ki je sodeč na naših izkušnjah najboljša rešitev. Ne pa tudi po mnenju celjske občine, kjer pravijo, da je krožišče vprašljivo zaradi premajhnih razdalj med križišči. Zaradi tega bi lahko prihajalo do zastoja celotnega krožišča. Na Direkciji RS za ceste pa so si vzeli čas. Že pred božičnimi prazniki smo jim poslali nekaj vprašanj, saj so nas nanje napotili v celjski občinski upravi. Na to, da nam še vedno niso poslali odgovorov, smo jih opozorili tudi v sredo, vendar jih tudi vče- Do kdaj kolone na Kidričevi? raj, v četrtek, še nismo dobili. Zadevo bomo še naprej spremljali, po praznikih pa jih še enkrat spomnili, da bi bilo prav, če bi nam vendar- le odgovorili, kaj nameravajo storiti, da razmere na Kidričevi ne bodo več parale živcev voznikom. SIMONA ŠOLINIČ Žrtve so lahko tudi na Celjskem V lokalu na šentjurskem območju policisti intervenirali že večkrat, a ta še vedno obratuje V javnosti še vedno močno odmeva smrt treh mladoletnic v klubu Lipa v Spodnjih Pirničah. Ker je na Celjskem kar nekaj klubov in lokalov, ki obratujejo na podoben način, lahko do podobne nesreče, tudi smrtne, pride tudi pri nas. Glavni problem je, da lahko pod »pretvezo« društva počneš marsikaj, kar je povezano s pridobimo dejavnostjo. Lokali so lahko različno organizirani. Nekateri obratujejo kot gospodarski subjekti, kot pravne osebe iz gospodarskega področja ali kot samostojni podjetniki, nekateri pa so izkoristili možnost in se organizirali kot društvo ter s tem izkoristili vrzel v zakonu. Društva namreč niso vezana na prijavo prireditve, če ta poteka v njihovih prostorih in sodi v njihovo dejavnost, kot je ta določena in opredeljena s statutom. »In če je lokal ali nočni lokal organiziran kot društvo, to terja sodelovanje policije tudi z drugimi inšpekcijskimi organi,« pojasnjuje Robert Cug-mas, inšpektor v sektorju uniformirane policije PU Celje in dodaja, da se kljub izrečenim kaznim tako policije kot inšpekcijskih služb ob tem postavlja vprašanje učinkovito- Preživite silvestrsko noč v gostinskih prostorih Zdravilišča Laško ob prijetni glasbi ansambla Express band - 18.000 SIT 1. I. 2005 vas vabimo na NOVOLETNI PLES .tU INF. IN REZERVACIJE NA 03-7345-122 sti. Tudi v znanem lokalu na šentjurskem koncu policisti pogostokrat posredujejo zaradi kršitev javnega reda in miru, pa ta še vedno obratuje. Bi moral torej lastnik za lokal pridobiti ustrezna dovoljenja kot vsi ostati gostinski lokali, ki delujejo kot pridobitna dejavnost? Cugmas pritrjuje in dodaja, da kljub številnim ukrepanjem policije ostajajo zadeve na sodiščih ter da naj bi jih pomagale reševati tudi predvidene spremembe zakona o društvih. Kdo torej ne opravlja svojega dela tako, kot bi ga moral? So to inšpekcijske službe, sodišča ali navsezadnje škripa celoten sistem v državi? Pritožbe zoper lastnike pa se množijo in ostajajo nekje v preda- Nižja kazen za Kamenika Ponovno sojenje Kristijanu Kameníku v Beogradu se je včeraj končalo. Potem ko je bil lani obsojen na sedem let zapora, so mu sodniki na ponovnem sojenju dosodili le dve leti in pol. Kristijana Kamenika so aprila lani v Beogradu aretirali, potem ko so v avtomobilu Saša Stankoviča našli več kot pol kilograma heroina. Šlo naj bi za t. i. slovensko-srbsko heroinsko navezo, v katero naj bi bila vpletena tudi Sašo Fijavž in Danijel Hrovat, proti katerima še teče proces na celjskem sodišču. Kamenik je bil poleg Marinka Zemunovi-ča, ki je sicer vse priznal, lani obsojen na sedem let zapora. Nova beograjska sodba, ki Kameniku znižuje kazen za kar štiri leta in pol (od tega je Kamenik že dobro leto in pol v priporu), bo verjetno vplivala tudi na upoštevanje nekaterih dokazov v celjskem sojenju Fijavžu in Hrovatu. Že na majski obravnavi je namreč Fijavževa zagovornica Maksimi-ljana Kincl Mlakar predlagala, da bi iz postopka izločili nekatere dokaze oz. da bi za vsak dokaz posebej ugotavljali ali ga sploh lahko uporabijo v postopku. Postopek aretacije v Beogradu naj bi bil namreč izveden nezakonito. ŠPELA OSET Mladost, hitrost in alkohol Zaradi alkohola je letos na cestah umrlo že 9 ljudi. Policisti so zato v tem prazničnem času še poostrili nadzor, ki traja že ves december, v zadnji polovici meseca pa so pričeli s preventivno akcijo Natakar, taksi prosim! Gre za sklop tako preventivnih kot represivnih aktivnosti za zmanjšanje deleža vinjenih voznikov. Povprečna stopnja alkoho- ustavijo, znaša 1,52 promi- MATEJA JAZBEC liziranosti voznikov, ki jih RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SV C 2»- STAJERSKI VAL la, še večja pa je v nesrečah s smrtnim izidom, kjer ta znaša kar 1,82 promila. Najbolj problematična je starostna skupina od 24 do 34 let, sledijo pa mladi od 18 do 24 let ter od 34 do 44 let. Zaskrbljujoče je, da so najbolj problematične tiste skupine mlajših voznikov z vozniškim stažem do 2 let. Je bilo pa v prometnih nesrečah udeleženih kar 57 pijanih kolesarjev in 33 pešcev. Jasno je, da so mla- di v prometu še posebej problematični in da nesreče in smrt povzročajo alkohol, mladost in hitrost. Pri tem pa ne gre pozabiti na odgovornost staršev, ki z vzgojo in predvsem z lastnim zgledom že od otroštva ustvarjajo temelje za otrokovo varnost. Na žalost so bili letos kar trije mlajši od 18 let žrtve prometnih nesreč z najhujšimi posledicami in kar devet jih je umrlo v starosti do 25 let. Alkohol je na žalost še vedno prepogost spremljevalec naših cest, na katerih povzroča nepopravljivo škodo in zaradi katerega so naše ceste še bolj krvave. MATEJA JAZBEC INFORMACIJE Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! A l2 □ DRI TELEFDN Dopust po abrahamu Bralko, ki je 8. marca letos dopolnila 50 let zanima, če ji zaradi tega pripada več dopusta. Dela pri samostojnem podjetniku, ki ji je dejal, da ne more dobiti več dopusta zato, ker ji je izdal odločbo o dopustu že februarja, ko še ni bila stara 50 let. Pri tem se je skliceval na pravilnik o odnosih med zasebnimi delodajalci in njihovimi delavci. Forto Turk, sekretar območnega odbora sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »Glede na to, da je vaša bralka letos dopolnila 50 let, ji ne pripada noben dodatni dan dopusta. Delavki, ki dopolni 50 let, se po kolektivni pogodbi za dejavnost, v kateri dela, vsaki dve leti letni dopust poveča za en delovni dan. Ta dodatni dan ji bo torej pripadal šele, ko bo stara 52 let.« Tovornjak moti Bralka se pritožuje, ker vsak dan na Ulici frankolovskih žrtev na celjski Hudinji parkira večji tovornjak (z napisom Trend) in to na cestišču. Omenja, da parkira občasno tudi tik pred prehodom za pešce ter povzroča nevarnost, vse skupaj pa se dogaja že približno štiri leta. Nekateri Hudinjčani SLIKOPLESKAISTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA naj bi na problem večkrat opozorili, vendar se ni doslej nič spremenilo. Marko Lamovšek, komandir Policijske postaje Celje, odgovarja: »Policijska postaja Celje je o nepravilnem parkiranju prejela več prijav. Na vsako prijavo policisti reagirajo, in sicer tako, da na kraj odide policist ter na nepravilno parkirana vozila da obvestilo o prekršku. Učinkovitejši ukrep bi bil odvoz nepravilno parkiranega vozila, vendar ustreznega vozila za odvoz tovornega vozila ni. V kolikor je vozilo dovolj oddaljeno od prehoda za pešce (več kot 5 metrov) in parkirano na delu ceste, kjer je prost prehod med parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto (ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti) širok več kot 3 metre, policisti nimajo zakonite podlage za ukrepanje.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Va fra Commerce d.o.o. je med večjimi podjetji v Sloveniji, ki se ukvarja z uvozom in prodajo profesionalnih sredstev za vzdrževanje čistoče in higiene na področju industrije, gostinstva, zdravstva, šolstva in drugje. Zaposlimo: skladiščnika ^ komercialiste na terenu ^ samostojnega komercialista Pogoji: Za vsa delovna mesta se zahteva vsaj V stopnja izobrazbe tehnične ali komercialne smeri, obvladovanje programskih orodij v okolju Windows in izpit za voznika B-kategorije. Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, natančnost, dobre pogajalske sposobnosti, pripravljenost na dinamično delo na sedežu podjetja in na terenu. Zaželeno je znanje angleškega jezika. S kandidati bomo sklenili redno ali pogodbeno delovno razmerje s poskusnim delom do 6 mesecev. Informacije: 03-713-39-10 ali 041-613-298 Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov. Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI AVTO - MOTO FER JAN, Ferjan Milan s.p.. avtoservis-vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev- servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 -10% popusta velje za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov. Proseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60-20% popust -Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p., Ulica talcev 3,3310 Žalec - 5% popust : Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje-10% popust velja za storitve Galerija Oskar Konoi nature design - M.B. Oolinar d.o.o.. Šlandrov trg 25,3310 Žalec -10% popust za vse izdelke -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit - Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10% popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - Marguč Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30.3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Slada. d.o.o.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051626 793-10% popust -Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust - Slikooleskarstvo Podpečan Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418, GSM 031 696164 - 5% popust na delo (brez materiala) -Time out IGolovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Witboy Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Hit lista Radia Celje (ves dan hiti leta 2005), 11.00 Podoba dneva - kam na silvestrovanje, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka - izbiramo dogodek leta, 14.00 Regijske novice, 14.10 Silvestrsko popoldne, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Silvestr-ski večer in noč 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Novoletna oddaja, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nastja Klemenčič, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Finale 4. kroga Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Nastja Klemenčič, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Jack pot - ves dan zmagovalne skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Reportaža iz 41. obiska Novega tednika in Radia Celje celjske porodnišnice, 13.00 Domače 4 - finale prvega, drugega, tretjega in četrtega kroga, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) ES 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - Rekreacija in zdrava prehrana, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Igor Sancin, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 CBH, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) Prevzela Jo je harmonika 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje, 14.30 Melodija popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) Tokratna malčica se je rodila v Celju, medtem ko je vse otroštvo preživela na vasi, na Prekorju, kjer je še danes. Kot pravi, so se vsi otroci na vasi med seboj poznali, vsi so vedeli za vse, čeprav niso bili vedno »vsi za enega, eden za vse«. Kot vsi otroci tega sveta je tudi naša malčica, zdaj voditeljica na Radiu Celje, uganjala kakšne vragolije, čeprav je bila v tistem času po naravi bolj mirna in tiha. »Spomnim se, da je imel naš vaščan skorajda ves hrib porasel s češnjami. Nam otrokom se je seveda zdelo škoda, da bi se slastni sadeži na drevesu posušili, ker jih ni obiral. Proti večeru, ko smo mislili, da ni nikogar zunaj, smo jih tako šli večkrat na skrivaj obirat, po domače rečeno »rabutat«. Toda enkrat smo se krepko zmotili. Naenkrat sta se slišala rjovenje razjarjenega psa in hudo-vanje gospodarja, ki je s palico tekel za nami. Še danes ne vem, kako smo se razkropili vsak na svojo stran in srečno pribežali do-• brez ugriza. Od takrat naprej se je naše »rabutanje« češenj končalo,« se spominja malčica, ki jo na Radiu Celje lahko ujamete v nedeljskih dopoldnevih. Malčica pravi, da je tudi doma kdaj kakšno ušpičila in tO popolnoma dobronamerno. »Bila sem stara približno tri ali štiri leta, starša (tudi na sliki), sta me pustila samo za dve uri samo, seveda z običajnim »Bodi pridna!«. V tem času sem se kar tako spomnila, da bi bilo dobro, če bi pospravila kuhinjo in kuhinjsko omaro, čeprav je bilo vse na svojem mestu. Ampak ne po moji meri in okusu. K omari sem pristavila stol, ker sem bila premajhna, da bi lahko dosegla prostore v omari. Tako sem stopala s stola gor in nazaj dol... vsak kozarec, lonec, skledo sem nesla posebej. In zamislite si, da se pri tem celo ni nič razbilo in padlo na tla. Toda med »pospravljanjem« je prišla domov mama. Nekako polovica stvari je bila že nazaj v omari, polovica pa je še ležala na mizi, na tleh, na kavču ... Mama je seveda, zelo jezna, vprašala, kaj za vraga počnem, jaz pa sem le nedolžno odgovorila, da pospravljam. Ker se na srečo ni nič razbilo, potem tudi hude besede s strani staršev ni bilo, le opozorilo, naj tega ne počnem nikoli več, kajti lahko bi se zgodilo, da bi padla, se poškodovala, kaj razbila ...« Če naša nedeljska spremljeval- ka, ki s poslušalci zelo rada poklepeta o na-rodnozabavni glasbi, še vedno tako rada pospravlja, nam žal ni uspelo preveriti. Spomini iz otroštva malčice na sliki so povezani tudi s prijetnimi druženji pri starih starših. Njena mama in ati sta imela namreč veliko bratov in sester in druženja so bila zelo prijetna. Dišalo je po kmečki kuhinji, domačem kruhu, domači potici. Ni manjkala niti harmonika in skorajda obvezno so tete in strici tudi veselo prepevali stare lepe slovenske pesmi. Malčica s slike pravi: »"Řídi moj ati, čeprav samouk na harmoniki, je rad raztegnil meh, tako za svojo dušo. To je bila njegova velika ljubezen in ta zvok harmonike je tudi mene tako prevzel, da sem danes povezana s to glasbo.« Verjetno ne bo težko odkriti, kdo je malčica na sliki. Odgovore nam pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... Čaka vas nagrada. Tokrat smo med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da smo prejšnji teden predstavih Mojco Knez, sobotno večerno voditeljico in športno novinarko, izžrebali Vero Guček iz Čelja, ki smo ji že poslali nagrado naše medijske hiše. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE Dogodek leta 2005 Kot smo vam celo leto 2005 v oddaji Od petka do petka obljubljali, pripravljamo na silvestrski dan letni pregled dogodkov. Vi pa boste tisti, ki boste odločili, kateri je bil tisti, ki je izzval največ solz, smeha, veselja, sreče, žalosti, jeze, besa ... Vsi, ki ste glasovali za dogodke tedna v minulih oddajah Od petka do petka, in seveda vsi, ki boste glasovali za dogodek leta, boste v igri za nagrade, ki jih bomo podelili ob koncu oddaje, ko bomo razglasili tudi dogodek leta 2005 po mnenju poslušalcev Radia Celje. Oddaja, ki jo pripravlja Špela Oset, bo na sporedu 31. januarja ob 12.15. Sami hiti na Radiu Celje V novoletnem času smo na Radiu Celje pripravili same hite. V oddaji Do opoldneva www.radiocelje.com po slovensko lahko danes shšite skladbe na poskok, ob 17.30 pa boste lahko prisluhnili letni lestvici 20 vročih Radia Celje. Na sil-vestrovo bomo že od 9. ure naprej vrteli največje hite iz Hit hste, v ponedeljek od 9. ure naprej pa bomo ves dan vrteli melodije tedna po izboru naših poslušalk in poslušalcev. Na svoj račun bodo lahko prišli tudi ljubitelji narodnozabavne glasbe. V nedeljo bo finale četrtega kroga Domače 4, v ponedeljek ob 13. ure pa finale vseh štirih krogov. Še pred tem boste lahko shšali tudi reportažo z obiska Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici. Srečno novo leto z Radiem Celje Ne vabimo, grozimo, da bo odlično, pravi voditelj silvestrskega programa Gorazd Ma-tela. In če si še zastavljate vprašanje, s kom preživeti silvestrovo, vam ponujamo odgovor - z Radiem Celje. Nagrade, glasbene želje, kronika dogodkov, ki so se zgodili v našem uredništvu, javljanja z različnih koncev Slovenije in tujine so le delček tistih presenečenj, ki vam jih izdamo v tem trenutku. Vsi, ki ustvarjamo program Radia Celje, vam želimo srečno novo leto in uresničitev vseh želja, ki vam jih bo v letu 2006 poskušal izpolniti tudi Radio Celje. Pustite se presenetiti! 20 VROČIH RADIA CELJE 2005 TUJA LESTVICA 1. TRIPPIN' - ROBBIE WILLIAMS 2 C00L-GWEW STEFANI 3. LONaYNOMORE-ROBTHOMAS 4. SHIVER-NATAUAIMBRUGUA 5. HUNG UP-MADONNA 6. DONT PHUNK WITH MY HEART -BLACK EYED PEAS 7. LIFT ME UP-MOBY 8. DO SOMETHING-BRITNEY SPEARS 9. PUSH THE BLTTT0M - SUGABABES 10. SIGNS-SNOOP D0GG FEAT. JUSTIN T1MBERALKE DOMAČA LESTVICA 1. PLANET ZA ZADET - NEISHA 2. GIV Ml MANI - MAGNIF1C0 3. IZ PEKLA DO RAJA -JAN PLESTENJAK & EVA 4. KERE HUDE BEJBE - NUDE 5. KADAR SVA SAMA-0IMIA 6. ZVEZDA VEČERA-ALYA 7. STOP-OMARNABER 8. SV.MARGARETA-MI2 9. MALNAROBE-NUDE 10. MAKOVA P0UA - GUŠTI IN POLONA VRTILJAK POLK II VALČKOV CELJSKIH 5 plus L VERJEMI IN ZAUPAJ - KVINTET DORI IN 0T0 PESTNER (6) 2. V JUTRANJI ZARJI -ANS.ZAKA'PANE (5) 3. NA KMETE-OJSraCA (2) 4. NISEM PESNIK- SlflVENSKI ZVOKI (1) 5. POLKA ZA VASJ0-MLADI UPI (3) Predlog za lestvico: POGLEJMO RAJE SVETIE PLATI -ANS. MIRA KUNCA SLOVENSKIH 5 plus 1. SAMOTNA KOROŠKA DOMAČIJA -POGUM (6) 2. MOJEBELOKRANJKE- ANS. TO N U A VERDERBERJ A (5) 3. KAKO BI TE RAD OBJEL-ŠTRJEK0VAČI (1) 4. ZIMSKE URICE - KLEMEN R0ŠER (2) 5. TUDI METULJI IZGINEJO - ANS. BOJANA KUDRA (4) Nagrajenca: Bruno Roter, Šentrupert 14a, Gomilsko Angelca Tratnik, Zagrad 62. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak pcmedejek ob 2215 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko s priloženim jo na naslov: s BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADLA CEUE Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Med nagrajenci tudi akademiki iz Laškega Zaključek leta je ponavadi namenjen obujanju dogodkov iz preteklosti. Povsod se odvijajo svečanosti, na katerih se spominjamo dosežkov iz preteklega leta, dosežkov na znanstvenem, kulturnem in gospodarskem področju. Za znanstvene dosežke so I bila podeljena najvišja priz-! nanja. Ker sta med nagrajenci dva znana Laščana, bi bilo I prav, da o njunih dosežkih in nagradah izve čim več nju-I nih rojakov in sokrajanov. To sta akademik in profesor dr. I Jože Maček iz Olešč in profesor dr. Tomo Korošec iz Laš-: kega. Na svečanosti, ki je bila v torek, 29. novembra v j dvorani Slovenske filhar-I monije v Ljubljani, je aka-1 demik prof. dr. Jože Maček prejel Zoisovo nagrado. J Poznamo ga kot zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in trikratnega doktorja ziianosti: agronom-; skih, ekonomskih in zgodo-I vinskih. Zoisovo nagrado je prejel za znanstvene dosežke na področju raziskav o I vzrokih bolezni malih rastlin, splošne in gozdne fito-I patologije in fitofarmako-logije ter za raziskovanje j kontaminacije tal in kmetijskih pridelkov z ostanki kemičnih pripravkov -škropiv. Akademik profesor i dr. Jože Maček pa je letos i ob dnevu državnosti prejel I tudi naziv Častni občan Ob-I čine Laško kot priznanje za I prispevek k odkrivanju zgo-; dovine Laškega in njegove j okolice ter za urednikova-j nje Laškega zbornika. 19. decembra pa je bila na Brdu pri Kranju svečanost, na kateri je predsed-j nik države dr. Janez Drnov-I šek profesorju dr. Tomu Ko-I rošcu izročil odlikovanje Zlati red za zasluge. Odli-! kovanec je znani slavist, ki I si je vseskozi prizadeval za pravilen slovenski učni in I znanstveni jezik. Znan je tudi po slovenskem vojaškem I slovarju in po študijah iz obramboslovja. Bil je prvi, ki je srbohrvaške izraze s I področja obramboslovja prevedel v slovenščino, izdal pa je še nekaj slovenskih slovarjev. RUDI VREČAR, Laško ZAHVALE, POHVALE Na miklavževo Na Miklavžev dan se je večina upokojencev Pivovarne Laško zbrala na prednovo-letnem srečanju v hotelu Hum v Laškem. Sproščeno družbo je najprej pozdravil novi direktor Boško Šrot ter nas seznanil z uspehi družbe v tekočem letu ter nakazal načrte za prihodnje leto. Ob tej priložnosti je še spregovoril o uspešnosti v pokoj odhajajočega direktorja Toneta Turnška in pa Janka Remica, tehničnega direktorja. Novi direktor je obljubil, da bomo upokojenci še naprej deležni vse pozornosti, saj se sedanja garnitura zaveda, da je desetletja dolga odlična kondicija »žrebca« posledica vseh dosedanjih naporov za dobrobit vseh. Zbranim je spregovoril tudi že skorajda upokojeni direktor Tone Turnšek, ki s ponosom in zadovoljstvom odhaja iz pivovarne, saj so rezultati dobrega gospodarjenja na dlani. Obema smo z veseljem prisluhnili, v veliko veselje nam je bilo slišati lepe besede, ki so rezultat odličnega dela. Vsi upokojenci, ki nas je zdaj že več kot 130, se zahvaljujemo za vse, kar nam nudi vodstvo Pivovarne Laško, v letu 2006 pa želimo vsem članom družbe še naprej uspešno vodenje, v kolektivu pa veliko razumevanja, zadovoljstva in sodelovanja. Srečno! FANIKA WIEGELE, Laško Zdravja in uspehov! Sem redna bralka Novega tednika. Tudi moj mož ga rad prebira, je naročnik že od leta 1947. Takrat, se spominja, se je vaš časopis imenoval »Vestnik«. Komaj čakava na vsako novo številko. Zelo sva vam hvaležna za vaše tedenske novice (dva krat v tednu), saj nisva več tako rosno mlada, zato se vedno znova razveseliva novic iz vašega časopisa in Radia Ce-lje. Hvaležna sem vam za lepe spomine, ko sem bila z vami na iz letu 100 kmečkih žensk na morje. Ceniva vas vse zaposlene in vaše delo ter vas zelo spoštujeva. Zato vam, ki nas razveseljujete, želiva mnogo zdravja in delovnih uspehov, da bi nas razveseljevali še mnogo let. Naj vas božični prazniki napolnijo z radostjo, novo leto pa z vsem dobrim. MARTINA IGLAR, Šentrupert Mlade nogometaše obiskal Božiček V soboto, 24. 12. 2005, so se mladi nogometaši U-ll, člani nogometnega društva Mali Šampion Get Power, skupaj s svojimi starši in trenerjem Tonijem Mihaličem, zbrali v Mestnem kinu Metropol. Mlade nogometaše je na njihovo veliko preseneče- nje obiskal čisto pravi Božiček in jih tudi bogato obdaril. Seveda pa ni manjkalo tudi slaščic, ki so jih napekle mamice. Ob tej priložnosti se starši ih otroci zahvaljujemo Borutu Kramerju, upravljavcu Mestnega kina Metropol, ki jim je prireditev omogočil. Prav tako se zahvaljujemo Mobilni telefoniji Fegy, Co-ca-Coli in podjetju Europet. HVALEŽNI STARŠI Iskrena hvala! Tudi letos nam je s skupnimi močmi uspelo uresničiti dobre želje in osmi pro- jekt z naslovom: Laško združuje dobre želje. Vsem, ki ste nam s programom in darili pomagali osrečiti 50 članov, vključenih v društvo Sožitje, in 18 otrok iz rejniških družin, skupaj z njihovimi družinskimi člani, iskrena hvala. Za prispevek in pomoč se zahvaljujemo: Občini Laško, podjetjem Secaplast, Elektro Frigo in Kovinar, Kulturnemu centru Laško in celotnemu tehničnemu osebju, Mo-deteks - Trgovini Mody, Zdravilišču Laško, Izbiri Laško, samostojnim podjetnikom g. Otu Kobliču in g. Jožetu Sa-darju - Pizeriji Špica, Knjižnici Laško, Nadžupnijskemu uradu sv. Martina, ansamb- lu Navihanke, Centru za socialno delo Laško, Društvu sožitje občine Laško, Jožetu Rajhu, Ivanu Medvedu, Dragu Kranjcu, Osnovni šoli Primoža Trubarja s prilagojenim programom. Oddelku vzgoje in izobraževanja OVI Gla-zija Celje ter Jožici Škorja. Hvala tudi vsem gostom, Jožetu Medvedu, koordinatorju RK celjske regije, Matjažu Hanu, poslancu v DZ Republike Slovenije, Berti Logar iz Zveze društev Sožitje Slovenije in seveda našemu županu Jožetu Rajhu, ki so nam še dodamo obogatili prireditev minulo nedeljo v Kulturnem centru Laško. OBMOČNO ZDRUŽENJE RK LAŠKO ^J^uLaráLe buLi/e vladanje, shranjevanje in zamrzovanje živil '3'?te ... Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolarjev (+ poštnina). Podpisani-a naslov nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje -———-:-- J Podpis >C-> P O "J~ 5— A OS ^ > ». MIE PRETOKA ZRAKA I \ VW, AUIIIr SKODA -1,9 TDf IMiSrdiji OlOifll Rf GNEMER KITAU1AÏ0RUIIHZJUI »Dd22.200n:prei UMOA SONDE Mariborsko „, C«. ■«»««! ("I «•■«■« TURBO KOMPRESORJI ffww.fl/lodtliftgnemer.i SERV0VOLANSKEČRPALKE Renault clio Novembra je šlo dol V novembru 2005 je bilo v 23 državah članicah EU in Efte prodanih 1,16 milijona osebnih avtomobilov. To je bilo za 2,8 odstotka manj kot novembra 2004. Vil mesecih je bilo tako v teh državah prodanih skupaj 14,1 milijona vozil oziroma za 0,5 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2004. Zanimivo je, da je šlo novembra bolje ah zelo dobro nekaj manjšim avtomobilskim hišam. Tako je recimo Land Rover svojo prodajo povečal za 22 odstotkov, Chrysler je imel za 19 odstotkov več kupcev, dobro je šlo Kii in tudi češki Škodi. Ob tem pa je bil november skoraj katastrofalen za navezo Renault Nissan, saj je bila njuna skupna prodaja manjša za skoraj 25 odstotkov. Jubilej v Sevelu Fiat in francoski koncem PSA (Peugeot in Citroën) že dolgo sodelujeta tako pri izdelavi osebnih kot gospodarskih vozil. Pred nedavnim so imeli v tovarni Sevel, kjer nastajajo vozila omenjenih hiš, manjši praznik, saj je s tekočega traku pripeljalo trimiljonto vozilo (fiat ducato 2,3). Tovarna Sevel je začela delovati leta 1981 in lahko dnevno v najboljšem primeru izdela približno 900 vozil. Sevel je ob tem največja evropska tovarna komercialnih oziroma gospodarskih vozil. Nova alfa je brera Evro 5 zaostruje zahteve Sredi leta 2008 bo začel veljati novi okoljski predpis za avtomobile z oznako evro 5. Po nekaterih novih predlogih naj bi se emisije saj pri avtomobilih z dizelskim motorjem zmanjšale kar za 80 odstotkov (s 25 na 5 mi-ligramov na prevoženi kilometer), medtem ko naj bi se količina dušikovih oksidov zmanjšala za približno 20 odstotkov. Pri bencinskih motorjih naj bi se zmanjšala količina ogljikovodikov in dušikovih oksidov za 24 odstotkov. Zanimivo je, da evropska komisija predlaga določene spremembe pri terenskih vozilih, saj so doslej za ta vozila veljala nekaj blažja okoljevarstvena pravila. Pred tremi leti je sloviti italijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro postavil na ogled študijo z imenom brera. Avto je nastal v sodelovanju z italijansko avtomobilsko hišo Alfa Romeo in dolgo časa ni bilo jasno, kaj naj bi se z njim zgodilo. Sedaj oziroma v začetku prihodnjega leta brera (na sliki) vozi na trge. Brera je kupe, dolg 441 centimetrov, izjemne podobe in vsekakor s potezami, ki nedvomno dokazujejo Alfino poreklo. Ker je kupe, je v njem prostora predvsem za voznika in sopotnika, zadaj sta še dva sedeža, ki pa sta sila skromna. Zanimivo velik je prtljažnik, ki meri od 300 do 610 litrov, saj ima brera deljivo in v celoti prevračljivo naslonjalo zadnjih sedežev. Brera bo naprodaj s tremi motorji, vendar se bo dizelski pojavil šele v letu 2006, ko naj bi na trge pripeljala še spiderska izvedenka. Os- novni bencinski agregat ima gibno prostornino 2,2 litra in 185 KM pri 6.500 vrtljajih v minuti, precej zmogljivejši je bencinski šestvaljnik . z gibno prostornino 3,2 litra in z 260 KM. Pogon je na prednji kolesni par, ko je na avtu oznaka Q4, pa je to pogon na vsa kolesa. V enem letu naj-bi pri Pi-ninfarini. naredili vsaj 20 ti- soč brer; kot napovedujejo, naj bi se avto pri nas pojavil v začetku leta 2006. Cene še niso znane, najcenejša brera pa bo verjetno naprodaj za približno 34 tisoč evrov. Novi ssangyong je kyron Korejski oziroma po lastniku kitajski Ssangyong pri nas ni posebej znan, čeprav je res, da ssangyongi v teh krajih niso povsem neznani avtomobili. Nova pridobitev tovarne je kyron (na sliki). Temu avtomobilu je težko določiti razred, saj gre za mešanico različnih slogov, namenov in nedvomno tudi uporabe. Vsekakor je to kar zajeten avtomobil (466 centimetrov dolžine), ki ima razmeroma samosvojo karoserijsko podobo. Glede ne to, da je bil Ssangyong nekoč vsaj deloma tudi v lasti nemškega Mercedes Benza, se pod motornim pokrovom vrti motor, ki načeloma prihaja iz te hiše. To je turbodizelski štirivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra ter s 141 KM oziroma 310 Nm navora v območju med 1.800 in 3.250 vrtljaji. Po tovarniš- kih podatkih zmore kyron s tem agregatom največ 167 km/h. Serijsko je zraven ročni menjalnik, za doplačilo 600 tisoč tolarjev pa ponujajo tudi prestavno avtomatiko. Za sedaj je to edini motor v ponudbi. Načeloma ima avto pogon na zadnji kolesni par ter priklopljivi 4x4. Prodaja tega novega korej-sko-kitajskega avtomobila je že stekla, prihodnje leto naj bi prodali okrog 100 vozil. Osnovna izvedenka kyrona stane 5,7 milijona tolarjev. Menjave na vrhu Volga se poslavlja Pri nas so bile ruske volge tako rekoč nepoznane, saj je bila njihova prodaja tudi v prejšnjih časih silno skromna. Očitno pa ruska tovarna, ki je izdelovala t.i. vzhodne mercedese, ni več kos hudi konkurenci na domačem trgu. V prihodnjih petih letih bo Volga počasi opustila proizvodnjo vozil. Leta 2004 so v Rusiji prodali 50 tisoč volg, pri čemer je bil najcenejši avtomobil naprodaj za 7.000 dolarjev. Mitsubishi v Detroitu V začetku januarja bo v Detroitu največji ameriški avtomobilski salon, ki postaja za Evropo čedalje pomembnejši. Seveda je to velika priložnost tudi za japonske avtomobilske hiše. Mitsubishi bo pripeljal dve novosti; eclipse spyder (na sliki) bo ameriškim kupcem na voljo že spomladi, poganjal pa ga bo 2,4-litrski bencinski štirivaljnik oziroma 3,8-litrski V6. Druga novost pa je študija, katere prihodnost je precej negotova. Gre za CT1 hibrid s štirikolesnim pogonom. Posebnost tega avtomobila je ta, da naj bi imel rotacijski motor v vsakem kolesu, za povrh pa bo za pogon skrbel še bencinski agregat, ponujal t.i. paralelni pogon. Čeprav kupce avtomobilov to ne zanima, pa je seveda pomembno, kdo vodi posamezno podjetje. V zadnjem mesecu je na najpomembnejših mestih avtomobilskih zastopnikov prišlo do velikih sprememb. Tako je, kar je bolj ali manj znano, Marko Kryžanowski z mesta prvega človeka ljubljanskega AC Intercarja, ki je uradni predstavnik Daim- lerChryslerja pri nas, odšel za krmilo Petrola. Na njegovo mesto je prišel Štefan Voroš, ki je pred približno dvema letoma prav tam skrbel za prodajo, marketing... Tudi Summit motor, predstavnik Forda v Sloveniji, je dobil novega direktorja. To je Borut Gazvoda, ki je nadomestil Roka Freyerja. Pri Porscheju Slovenija, ki skrbi za korporacijo Volkswa- gen in Porsche, imajo novo, dvojno vodstvo, saj si bosta delo na vrhu družbe delila Danilo Ferjančič in Avstrijec Wilfried Weitggaser. Pri Citroenu Slovenija je prav tako na najpomembnejše delovno mesto prišel Avstrijec Klaus Oberhammer, pri Avto Aktivu, ki pri nas zastopa bavarski BMW, pa je postal prvi človek Darko Mi-klič. NASVETI HOROSKOP Ona: Prijatelj vam bo svetoval, a s tem vam bo skušal tudi škodovati. Postopajte nekoliko bolj previdno, da vam kasneje ne bo žal. Konec koncev tudi vaše ideje niso tako slabe, kot ste mislili v začetku. Orv Precej časa boste porabili za izboljšanje odnosov s partnerko, vendar pa vam na koncu ne bo žal časa, ki ste ga vložili. Pred vami je obdobje, ko bo ponovno vse tako, kot si lahko le želite. Ona: Ponovno boste z malo truda uspeli realizirati velike načne, še posebej na ljubezenskem področju, kjer vam že tako ali tako gre vse kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden -izkoristite ga do popolnosti. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljajte, da se boste hitro izkopali iz nastalih težav. Nikar ne krivite drugih, saj ste krivi predvsem sa- TEHTNICA Ona: Čustva so sicer lepa stvar, vendar dostikrat docela neuporabna. Dobfo bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Seveda se boste za dokončen korak morali odločiti predvsem sami ... On: Pozorni boste predvsem na stvari, ki se bodo dogajale drugim, nase pa boste kar nekako pozabili. To se vam lahko kaj krnalu maščuje, zato bi ne bilo odveč, če bi si vzeli malo več časa tudi zase. ŠKORPIJON Ona: Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite in popustljivejši do lastnih napak, pa vam bo veliko laže. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat! On: Čimprej poskusite popraviti krivico, ki ste jo storili nekomu, ki vam je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljajte ljudi, ki vam želijo dobro, saj lahko njihovo naklonjenost hitro izgubite. DVOJČKA ft I STRELEC J^ Ona: Vsi strahovi in pomisleki, ki vam že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se vam obeta med tednom. Načne za velika dejanja pa rajši preložite na kasnejše obdobje. On: Vse prevečkrat se prilagajate splošnemu mnenju, čeprav mislite popolnoma drugače. Toda kaj hitro boste spoznali, da se lahko stvari uredijo le, če boste ravnali tako, kot vam veleva zdrava pamet. Ona: Stiska je res za vami, vendar je vaša lahkomiselnost vredna resnejšega razmisleka. Ali pa se boste še naprej zanašali na slepo srečo? Bolje bi bilo, če bi raje dvakrat premislili in šele nato storili. On: Obremenjeni boste čez vsako mero, kar vam bo šlo vse bolj na živce. Treba si bo privoščiti neke vrste oddih in poskrbeti tudi za kaj drugega, kot samo za garanje in pridobivanje materialnih dobrin! Ona: S prijatelji se boste pošteno veselili, naslednji dan pa preklinjali moralnega mačka. Poklicala vas bo nova znanka, ki se je sprva ne boste spomnili, pozneje pa vam bo vse postalo prav kristalno jasno. On: Vse skupaj sploh ni tako črno, kot se vam dozdeva. Prijatelji vas bodo povabili na prijetno zabavo, kjer.se lahko zgodi marsikaj lepega, zato se je le udeležite. V veseli družbi se boste sprostili in pozabili na težave. DEVICA "ji Ona: Prijatelj vam bo prišepnil pomembno novico, ki bo spremenila vaš pogled na ljudi okoli sebe. Še posebej na prijetnega neznanca, za katerega doslej niste pokazali pretiranega zanimanja. On: Preveč ste obljubili, sedaj pa vam zmanjkuje časa in še česa drugega. Kmalu bo v vaše življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je res tisti pravi. Ona: Bodite pametni rinite z glavo skozi zid. Če stvari ne obvladaš, ne moreš dajati nasvetov drugim. Za sedaj bi bilo še najbolje, če bi se čimbolj potuhnili in prepustili tveganje drugim. On: Odkrili boste marsikaj presenetljivega v okolici, a to ne pomeni, da so vas ves čas vlekli za nos. Izkoristili boste novo ljubezensko priložnost, za katero pa niste povsem prepričani, da je tisto pravo. KOZOROG Ona: Ne kritizirajte prijateljev zaradi stvari, ki jih sami počnete. Posvetite se nakopičenim težavam, imeli boste dovolj dela, pa tudi korist na koncu ne bo izostala. Proti koncu tedna pričakujte telefonski klic. On: Na srečo nimate moči, da bi se uprli skušnjavi. Prepustite se občutkom in uživajte, dokler lahko - nikoli vam ne bo žal. Sedaj je čas, da se sprostite in zabavate, kolikor je mogoče. Čaka vas prijetno presenečenje! VODNAR Ona: Nikar se ne' jezite na tistega, ki vam bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazite se predvsem prijateljev, ki vam bodo le prikimavali, za hrbtom pa bódo govorili povsem drugače. On: Napetost bo popustila, saj se boste končno uspeli prepričati, da ni več nobene ovire med vami in partnerko, ki se je zadnje čase obnašala nadvse skrivnostno. Sedaj bo ta skrivnost prišla končno na dan. Ona: Če ne boste naredili ničesar za svoje dobro, tudi ne morete pričakovati karkoli prijetnega. Potrudite se in bodite odkritosrčni, saj se vam sprenevedanje doslej ni obrestovalo. In nikar ne čakajte! On: Čeprav je bilo v začetku videti še tako brezupno, se bodo kmalu pokazale nove alternative, ki vam bodo končno odprle pot do uspeha pri osebi, za katero želite, da bi bila nekoliko več kot le prijateljica. Modna darilca v zadnjem hipu Začenja se tekma s časom, ko že lahko odštevamo ure, ki nas ločijo do leta 2006. Nervozni? Kako ne bi bili - gneča v trgovinah, panika, da nam ne bo uspelo pravočasno vsega postoriti, še vedno je odprto vprašanje, kaj obleči ... Pa kako trdno smo se lani ob tem času zarekli, da se letos ne bomo prepustili potrošniški mrzlici, kopičenju hrane, kot da bo jutri svet zgr-mel ,s tečajev. No, zdaj pa še to nepričakovano vabilo... Dogaja se, da nas preseneti nepričakovan obisk ali pa smo mi povabljeni na kosilo, večerjo, klepet. Seveda v času obdarovanja ne moremo hoditi naokrog brez pozornost-nih darilc in prav je tako. Že Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK kar malce pa smo se naveličali tistih večnih steklenic, dolgočasnih bonboniér in v pisan papir zavitih čokoladic za najmlajše, ki se nam v teh dneh kopičijo tudi doma. Pravzaprav smo te reči ob praznikih pripeljali do točke, ko buteljke, šampanjci, kava in podobne vljudnostne po- zornosti veselo krožijo med prijatelji in sorodniki ... Verjamete, da bi bili mnogi bolj veseli preproste, ročno izdelane drobnarije? Nikar ne tarnajte, da nimate ideje, kako z doma nabrano, na videz celo neuporabno šaro, ustvariti ljubko, predvsem pa prisrčno pozornost, ki bo ob-darovanca razveselila bolj kot brezosebno zavito darilo? Stari gumbi, sponke, kovanci, žebljički, bleščice so lahko izvirni pripomočki za izdelavo voščilnic ali kartončkov z imeni, ki so priloženi k slavnostnemu pogrinjku. Z njimi lahko okrasimo tudi darilno škatlo, v katero smo spravili doma pečene piškote. Vse bolj modno je aranžiranje daril, ki niso zavita, temveč je dari- lo v funkciji okraševanja. Tako lahko s trendovsko ogrlico nadgradimo šopek, ki ga podarimo, ali z nizom biserov okrasimo škatlico s skrivnostno vsebino. Seveda to ne velja za žlahten nakit, ki se še vedno podarja v klasični embalaži. Letos so nadvse modne ži-vobarvne cvetlične aplikacije - za deklico ali najstnico bo ljubko darilce doma narejena broška iz cvetja, izdelanega iz filca, kompaktne volnene tkanine ali ročno kvač-kana ter polepšana s přišitími bleščicami. S takšnimi okraski lahko tudi že kupljenemu šalu, kapi ali rokavicam nadenete novo, po prvem spomladanskem cvetju dišečo modno sporočilo. Penine za praznik Vse več je priložnosti, ob katerih dvignemo kozarec s penečim vinom - ponavadi mu rečemo kar šampanjec -ter z njim nazdravimo: z njim že po ustaljenem običaju pričakamo novo leto, prisoten je tudi ob številnih dogodkih v osebnem in družabnem, poklicnem in javnem življenju. Prav zato in tudi zato, ker o nastanku te nekdaj le aristokratske pijače vemo pravzaprav zelo malo, bomo spregovorili o njem zdaj, v predpraz-ničnem času. Morda vas bo nekaj poznavalskih besed, ki jih boste prebrali v nadaljevanju, spravilo iz zadrege bodisi ob strežbi, kramljanju ali pitju tega vina. Šampanjec je vino, ki nas nagovarja, da si moramo zase vzeti več časa, saj ga bomo le tako znali najti tudi za druge. Kako nastane šampanjec Šampanjec pridelajo po klasični šampanjski metodi tako, da grozdje rdečih sort pinot noir in pinot meunier ter bele sorte chardonnay stisnejo v suho vino. Tako mešano vino, v katerem ni vidna-barva rdečih sort, ker grozdje ni na mece-raciji in ker za šampanjec velja le samotok, pomešajo med sabo glede na različne vinogradniške lege in kakovost vin- skih letnikov. Tako nastane zvrst, mešanica vina z imenom cuvée. To vino napolnijo v šampanjske steklenice in mu dodajo začetni liker, ki je sestavljen iz koncentrata osnovnega vina, kvasovk in sladkorja. Steklenice zaprejo s kronskim zamaškom. Položijo jih v vodoravni položaj in v vinu se začne proces drugega alkoholnega vrenja, prvi se zgodi že v sodu. Iz sladkorja nastajata predvsem alkohol in ogljikov dioksid. Alkoholna stopnja šampanjca se delno poveča, nastali plin C02 pa je v treh oblikah: plinasti predstavlja tlak v steklenici, raztopljeni oblikuje peno, vezani pa se ka- že v lepih verižicah, ki potujejo navzgor po kozarcu. Po dveh letih ali več s posebnim stresanjem steklenic usmerijo usedlino, ki se nabere v vinu, v vrat steklenice k zamaš-ku. Ko steklenico odprejo, pritisk izvrže usedlino in nekaj vina, ki ga nadomestijo z odprem-nim likerjem, v katerem je tudi sladkor, da z njim določijo tip šampanjca. Manj je sladkorja, bolj je vino suho. Kako postrežemo penino Penino postrežemo pravilno ohlajeno - na šest do osem stopinj Celzija. Stopinjo več lahko imajo le rosé šampanjci. Najbolje je, da pri odpiranju steklenico položimo v posodo za hlajenje penine. Z levo roko držimo vrat steklenice, snamemo zaščitni ovoj in z desnico odvijemo kovinsko košarico, a je ne snamemo, temveč jo primemo in s tem tudi zamašek, narahlo zavrtimo, da zamašek v vratu steklenice popusti in sam počasi zleze iz njega. Pri tem ga pridržujemo, da nam ne pobegne in da se pri odprtju steklenice ne sliši močnega poka, temveč le pridušen šum. Potem primemo steklenico z desnico pri dnu, kjer je velika vdolbina za palec, z ostalimi prsti pa objamemo spodnji del steklenice in penino počasi na-takamo. Pri tem naj bodo kozarci rahlo pod kotom, da pe-nina polzi navzdol po njihovi steni. Kozarci za penino Poznamo več oblik kozarcev. Če hočemo dolgo uživati v pe-nini, njeni lepoti, barvi in skre-nju, uporabilmo visoke in ozke pecljate kozarce s tankimi stenami. V takem kozarcu, ki ga napolnimo malo čez polovico, se penina najprej zapeni. Znak dobre penine: pena se hitro sesede, pri čemer morajo biti mehurčki čim manjši in morajo čim dlje potovati kvišku. Za penino so primerni tudi široki in nizki kelihi, saj se nam v njih iskrivo vino takoj odpre. Taki kozarci so primerni za sprejeme ali aperitive, kjer penino popijemo in se odpravimo v drug prostor. Če hočemo pri pitju penine odkrivati vse njene odlike, zlasti v okusu in aromi, torej jo hočemo degustirati kot mirna vina, si jo natočimo v klasični kozarec za konjak ali starano rdeče vino. Povzeto po knjigi Draga Medveda Šampanjec: sreča sveta VERA OREŠNIK tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. EUROSTIL d.o.o. 3Z30 Šentjur - VESELE PRAZNIKE IN SREČNO VLETU 2006 FORD fiesta 1.6 diesel, letnik 1986, reg. do 1. 10. 2006, prodam. Telefon 031 674-687. 7774 GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. Telefon 5702-069. 7791 GOLF D, letnik 1994 in golf, letnik 1995, oba v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 041 629-503,5796-056. Š1249 RENAULT scenfc 1,9 d, letnik 2000, prodam. Telefon 051399-703. 7838 FORD fiesto 1,3 tlx, letnik 1992, neregistriran, prvi lastnik, 95.000 km, prodam za 150.000 SIT. Telefon 041 408-508. 7884 GOLF-diesel, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, po generalni obnovi motorja, prevoženih 20.000 km, reg. do 12.7.2006, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 681-388, Slovko. Š1282 NISSAN micra 1.0, letnik 1990, srebrna, 5 vrat, reg. do 18. 8.2006, prodam za 90.000 SIT. Telefon 041 506-145. FORD mondeo 1.8 tdi karavan, letnik 1999, z vso opremo, prodam za 1.500.000 SIT. Telefon 041 506-145. Š1281 GOLF IV 1.9 tdi limuzina, 1998, 5 vrat, klimatronik, vsa opremo, prodam. Možna menjava. Telefon 041 642-070. Š1280 CLIO II rn, letnik 1997/3, metalno rdet, 3 vrata, prevoženih 32.840 km, prodam za 435.000 SIT. Telefon 041 220-375. Š1286 Na podlagi 12., 31., 32. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002,8/2003-popravek in 53/03-ZK-1 ) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/ 01,112/02 in 136/04)je Občinski svet Občine Dobrna na svoji 8. korespondenční seji, dne 20.12. 2005 sprejel naslednji o ponovni javni razgrnitvi predloga odloka občinskega lokacijskega načrta stanovanjske pozidave za območje Guteneg v Občini Dobrna Na osnovi 32. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002,8/2003-popravek in 53/03-ZK-1 ) se ponovno razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta Guteneg. 2. člen Predlog iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih Občine Dobrna, Dobrna 19, Dobrna, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, in sicertrideset (30) dni v času od 9.1. 2006 do 9. 2. 2006. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi skupna javna obravnava predloga. Javna razprava bo v četrtek, 12.1.2006, ob 13. uriv sejni sobi Občine Dobrna. 3. člen Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali pa jih pisno pošljejo na Občino Dobrna. Pripombe se lahko posredujejo tudi na elektronski naslov obcina@dobma.si (v rubriko predmet navesti ključne besede »LN Guteneg«) do konca javne razgr- Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in le veljati naslednji dan Številka: 015-02-0022-1 /2005-1 Datum: 19.12.2005 Župan Občine Dobma Martin Brecl PRODAM NOV trosilec hlevskega gnoja 35 R prodam. Telefon (03) 5778-182, 041 663-137. 7781 500Jitrcki kovinski trosilec umetnega gnoja in litkolnik za koruzo prodam. Telefon 031 209-011. 7697 SNEŽNO frezo, novo, za kosilnito Bts 710 ali Muto, prodam. Telefon 041 635-598. 7886 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp ^-~^^__zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. |[M|2m3|! Ime in priimek: NAROCILNICA Kraj:_ Ulica:_ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: i»g|* «.pgp-nepremicnine.com POSLOVNO stavbo, samostojno, 110 m2, parcela 250 m2, v Celju, potrebno obnove, ugodno prodam ali menjam za manjše stanovonje. Telefon 041 750-180. Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop rmrrrrm TAKOJ!!! GSM SERVIS CELJE CE. Mariborska 66 03 490 18 OO TRAKTOR Štore 404, s čelnim naklad altem, letnik 1983, prodam. Telefon 041 324-256. š1276 TRAKTORSKI obračalnik Tajfun prodam, ceno ugodna. Telefon 041 794-136. Ô1247 PLUG za traktor TV, 22 b, enobrazdni, skoraj nov, prodam. Telefon 041 506-145. Š1281 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec ter drug stroj, tudi okvarjen, kupim. Telefon 041 407-130. 7327 OBRAČALNIK pajek, na dve vreteni, kupim. Telefon 5777-336,031 596-722, po 16. Uli. 7796 TRAKTORSKO kiper prikolico, 51, lahko tudi v slabem stanju, kupim. Telefon 051 219-910. L1216 IŠČEM 30-litrsko posodo za mleko, zo molzni stroj Italia Milklihe, iščem. Telefon 5743-769. RDELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140! KMFTUSK0 zemljišče, Lokrovec pri Celju, velikosti 1000 m!, ob gozdu, prodam za 1,6 mio SIT. Telefon 041 698-386. 7292 PARCELO, 1,5 ha, travnik, vinograd, gozd in ribnik, ob avtocesti Ljubečna-Dramlje, počivališče Zima, prodam. Telefon 051 314-883. 7794 POSLOVNI prostor, 15 m2, v laškem, prodam at zamenjam za stanovanje z mojim doplačilom. Telefon 031503472. L1208 N0VEIŠ0 hišo z gospodarskim poslopjem in 1,7 ha zemljišča, v okolici Šentjurja, prodamo za 35 mio SIT. Telefon (03) 5793-140. 7885 KUPIM GRADBENO partelo, na dobri lokaciji, kupim. Telefon 041 698-386. 7290 ZAZIDLJIVO parcelo, površina 3000 do 5000 m2 ali starejšo hišo zo nadomestno gradnjo, v okolici Laškega, kupim. Telefon (03) 734-7690. ODDAM POSLOVNI prostor, 18 ali 85 m', na lepem prometnem kraju v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. GOTOVINSKA POSOJILA IN OD KU PIPOSOJIL DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV na osnovi OD, pokojnine in vašega vozila PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 HEHMMUMI IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 ODKUP DELNIC POVRAČILO ILOj P.E. CELJE, Ljubljanska c mmm ar* DVOSOBNO stanovanje, 55 m!, 1. nadstr., obnovljeno, v Celju, dobro lokacija, ugodno prodam. Telefon 041 624-184. HIŠO nujno prodam. Možnost menjave za stanovanje. Telefon 041 628-674. EUR/mJ. koda 1077 ŠKOFJA VAS - slan 200 m', leto obnove 1983.1001 ske povrSne » nadstropju, v pritličju pomořni prostori 2 možnostjo manjše 1....... 23 mio SIT, koda 1076 ' KUPIM ZA gotovino kupim tri ali večsobno stanovanje v Rimskih Toplicah. Telefon 041380-693,031 261-675. L1174 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero ali polovico manjše hiše, od Celja do Polzele, kupim. Telefon 041 602-395. 7789 CEUE. Od 40 do 44 m2, eno ali enoinpolsob no stanovonje, kupim, resen kupec Telefon 051 305-712,031 807-671.7880 IŠČEM TRIČLANSKA družino nujno išče stanovanje. Zaželena lokacija: Leveč, Žalec, Šempeter, Polzela. Kličite po 15. uri, telefon 041 591-623. 7890 PAR išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje, v Šentjurju in okolici. Telefon 031 209-013. Š1275 CMCelje V večstanovanjskem "' ™ ■■ ■■ kompleksu Livada Šentjur CESTE MOSTOVI CEUE d.d. pri Celju prodamo: • dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • 2 dvosobni stanovan|l v pritličju v izmeri 53,30 m2 in 54,30 m2 • 5 dvoetažnlh stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. , M, Gradimo za vas PRODAM BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 7583 BUKOVA drva, hlodovino, prodorno. Pripeljemo na dom. Telefon 051 644-716. 7720 SUH hrastov les, debelina 3 in 5 cm, prodom.Telefon 041 663-137. 7781 SUH rezan les, debelina 2,5 in 5 cm, smreka, macesen, javor in bukev, prodam. Telefon 5732-355. L11961197 HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o. Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK dejavnost Centra za nefrologijo in hemodializo razširjamo s ponudbo specialistične internistične ambulante za samoplačnike Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti. Informacije in naročilo na pregled od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro po telefonu 780 42 90 ali 780 42 75. »i mm cvetiičarnamačfca Želiš delo v prijetne Pisne vloge oddajte na naslov Mačice v Celju ali pa na e-mail: macica.celje@siol.net najkasneje do 14.1.2006. www.macica.si jo sloja fasade Ro-fix, marelična barva, št. 528, prodom za BUKOVA drva, 20 m, prodam ali menjam za mlodo živino. Telefon 5796-110. Š1285 KUPIM GRADBENI material kupim ali menjam za avto. Telefon 041 506-145. Š1281 DESKE, debeline 5 cm, mizarska kvaliteta, suhe, 5 m3, kupim. Kodrič, telefon 041 252-129 ali 031 861-313. 7740 liW'hllfll HARMONIKO Ce, F, Be, novo, lepo izdelano, ugodno prodam. Telefon 041 553-411. Š1240 PRODAM TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Kličite po 19. uri, telefon 5772-525. Ž57i BURSKE koze prodam. Telefon 041 736-248. L1173 OVCO z mladičem in ovna prodom. Telefon 5777-336,031 596-722, po 16. uri. 7796 PRAŠIČA za zakol, težo 165 kg, možen zakol, domačo hrana, prodam. Telefon 5808-895. Š1264 TELICO simentalko, 400 kg in tri čb breje telice prodam.Telefon 5739-044. PRAŠIČE, težke 80 do 100 kg, prodam. Telefon 031 472-923. S1266 TELIČKE, od 125 do 200 kg, prodam. Telefon 03! 858-087. 78357836 KRAVO za zakol prodam. Kličite po 18. uri, telefon 5794-155. Š1270 KUNČJE meso ali žive kunce, za nadaljnjo rejo ali zakol, v Laškem, prodam. Telefon 041 988-837. 7853 TELICO sivko, težko 450 kg, zo zakol, prodam. Telefon 041 574-754. ž 588 TELICO, čb, brejo 9 mesecev, pašno, A kontrolo, prodam. Telefon 031 553-567. Š1279 PUJSKE, težke od 25 do 50 kg, prodam. Telefon (03) 5794-283,041 827-798. 01278 TELICO simentalko, staro 6 mesecev, prodom. Telefon 5472-725. 7875 PRAŠIČA, domača hrana, 180 do 200 kg ali polovico, prodam. Telefon 5461-259. 7861 MLADIČE pekinezerje, stare 3 mesece, prodam. Telefon 040 349-018. pk M1AD0 kravo frizijko, z mlekom, A kontrola, prodamo. Telefon (03) 5724-016. TELIČKO simentalko, težko 145 kg, prodam. Telefon 041 823-925,5702-634. Ž591 SVINJO, težko 200 kg, krmi jeno z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5805-185. KUPIM BIKA simentalca, težkega od 200 do 300 kg, kupim.Telefon 041 53M85. L1133 BIKCA, odl50do 200 ali od 300 do 350 kg, kupim. Telefon 051 343-915. L1221 JABOLČNI kis, iz neškropljenega bobovca, prodam. Telefon (07) 4951-516. 7813 PRODAM BRZOPARILNIKE (Alfe), 80,120 in 2001, prodam.Telefon (02) 802-6350, po 15. Uri. 7673 HRASTOV vinski sod, 350 litrov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-381. 7700 PTIČJE hišice, češnjev les, ugodno prodom. Telefon (03) 5472-413. 7879 ZIMSKE gume, 4, s platišči, 185/70,14 col, prodam za 20.000 SIT. Telefon 041 800-006. L1182 BUKOVA drva in dele za hondo prodam. Telefon (03) 5735-107,031 650-195. L1150 0RBHREK, star eno leto, dvosed z ležiščem, masivno hrastovo mizo za dnevno, prodam. Telefon 041274-198. Š1241 OSOVINO s platišči 16 60 in podvozje zo tam prodam ali menjam za dnia. Telefon 051 314-883. 7793 TISKARSKO opremo ofset stroj A3, rezalko, 60 cm, razvijalko, vse v obratovanju, prodam zaradi upokojitve. Telefon 041 727-292,5739-185, Franc. 7802 SOLARNO luč, šrotar, skobeljni stroj, hladilnik in sušilni stroj prodam. Telefon 041 505-473. 7831 DELE za ford escord oli orio, letnik 1992, motor 1,6 si, štedilnik Gorenje, 50 cm, 2+ 2, otroški voziček Marela, 2*dvojno pomivalno korito, zamrzovalno skrinjo, 4001, s steklom ledo, prodam. Telefon 041 988-837. 7852 250-litrsko omaro za prekajevanje mesa Tiko Tržič prodam. Telefon 5736-553, 041203-623. L1215 PREVUALN0 mizo, otroški športni voziček in hojico poceni prodam. Telefon 5461-177,031 233-099. 7876 DRVA, mešana, enofazni kompresor, 241, Zastavo 750, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Telefon 031 516-222. 7874 TRI jagenjčke in 3 breje ovce, jsr pasme, novo motorno žago Stihi 025 in nahrbt-no kosilnico Kawasaki, na lab, prodam. Telefon 031 474-353. Ž592 KUPIM GARAŽO, lokacija Nova vas v Celju, kupim ali vzamem v najem. Možno predplačilo. Telefon 031 645-988. 7714 PARKIRNI prostor za prodajo rabljenih avtomobilov, v Celju, oddam. Telefon 041 262-063. Srce je omagalo dih je zastal, mimo, kot si živel, si tudi zaspal. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija JOŽETA JELENCA iz Kuretnega 6 pri Laškem (11.8.1948-18.12.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakorkoli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred, gospodu kaplanu Iztoku Hanžiču za pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru iz Šmiklavža za odpete žalostinke in gospodu Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Iskrena hvala gospodu Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa. Komunali Laško za organizacijo pogreba, hotelu Savinja in gospodu Zvonetu Štormanu za izkazano gostoljubnost, družbi Elektrosignal Celje in podjetju BASS. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Tomaž s Tino, Gregor z Ireno in vnukinja Tia, brata in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo BISTRO na Hudinji išče natakarico. Telefon 041 326-008. DKN0 Sidro, Ul. mesta Grevenbroich 13, Celje. 7576 SKUPAJ stopiva na sončno stran življenja, zato pokliči iskrenega prijatelja. Telefon 041 860-399. 7892 mmsm NATAKARJA ali natakarico z izkušnjami zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče. n IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Miklošičevo 38,1000 Ljubljana. n KNJIGOVODSKE, računovodske storitve z najsodobnejšimi programi, strokovno in ožumo po najugodnejših cenah, za d. 0. 0. in s. p., že od 10.000 SIT naprej. Telefon (03) 7810-091,041 242^00. A&D Jereb d.o.o., Teharje 36 a, 3221 Teharje. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041826-594. 7716 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peci so zelo ekonomične za kurjenje na drva ali olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 o, telefon 54154)11. 7728 NUDIM slanovanje in hrano za delno pomoč v gospodinjstvu, zaposlenemu dekletu. Telefon 7140-376. Ž 587 VESELO novo leto ter veliko zdravja in poslovnih uspehov vam želita Berta in Marjan Knez. 7893 IŠČEM gospo, staro približno 70 let, ki bi prišla živet k meni. Skupaj bi preživljala prosti čas in samoto. Sem upokojenec, zdrav, star 85 let. Telefon 041 257-879 ali (03) 5866-339. Tel.: 03 574 34 11, fax: 03 574 34 09 GSM: 041 746 566 E-mail: eurokor@siol.net EUROKOR, Gregor Korošec s.p., C. kozjanskega odreda 18a, 3230 Šentjur Ljubi ati. spančkaj sladko, tvoje življenje bilo je prekratko. Težka bila je ločitev, upajmo, da slajša bo združitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, sina in brata FRANCA STEBLOVNIKA iz Šaranovičeve ulice 7 a v Celju (24.4.1942-12.12.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Celje, Splošne bolnišnice Celje in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskreno se zahvaljujemo tudi obema govornikoma, gospodu župniku za opravijen cerkveni obred, pogrebni službi Veking, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Fanika, hčerki Franja in Martina z družinama, oče Franc z ženo Marijo ter brat Konrad z družino GARANT di Polzela Tel. 03 7037130,7037131 GIMNr POLZELA VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006 Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Kje si, naša ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice JULIJANE SELIČ s Kalobja (14.2.1920-18.12.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Saški Ter-žan za poslovilne besede, pevcem s Kalobja in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. S svojim pridnim delom osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostaL Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA SLAVKA LONČARJA iz Slatine pri Dobju (1964-2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter naši družini v teh žalostnih trenutkih kakor koli pomagali. Še posebno se zahvaljujemo podjetju Steel Štore, sindikatu, sodelavcem iz Železarne, cerkvenim pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, godbi na pihala, g. Leskovšku za poslovilne besede, pogrebni službi Žalujka, gostilni Salobir in kolektivu Akvonij Šentjur. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija PAVLA OBREZA iz Velikih Crahovš pri Laškem (14.1.1912-21.12.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala družini Čoklc, družini Zupane in Olgi Požlep za vso pomoč ter Matiji Špecu za besede ob slovesu na domu in njegovi družini. Prav tako se zahvaljujemo gospodu kaplanu za sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Jurkošku za besede slovesa pri odprtem grobu, Šentlenartskim pevcem za petje, godbeniku za odigrano Tišino, Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, Rdečemu križu Vrh, Gasilskemu društvu Vrh in Komunali Laško za korektno opravljene storitve. Žalujoči: žena Tončka, otroci Štefka, Milan, Dragica, Jožica, Olga, Tonika in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta SLAVKA VETRIHA iz Zadobrove 20 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste z nama delili bolečino, nama kakor koli pomagali ter nama ustno in pisno izrazih besede sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvala g. župniku Srečku za opravljen cerkveni obred, pevcem, g. za odigrano Tišino ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena in hčerka z družino V SPOMIN Še vedno je svež spomin na 26. december 2002, ko nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustila draga hčerka ANICA KRAJNC iz Laškega Minila so že leta tri, kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se je spominjajo in ji prihajajo prižigat sveče na njen veliko prezgodnji grob. In to, kar je neskončno je večno, in nikdar ne more umreti ... », m V SPOMIN #1 JOŽETU LONCARICU 24. decembra 2005 je minilo pet žalostnih let, ko si nas nenadoma zapustil in tiho odšel. Težko smo se navadili živeti brez tebe ... Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob nje- govem grobu. Tvoji najdražji mm ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 16. 12.: Sonja BURGER iz Nazarja - dečka, Georgina TUNJIĆ iz Celja - deklico, Jolanda BELTRAM iz Celja -deklico, Mateja KUNDIH iz Žalca - dečka, Katja ŠPES iz Braslovč - dečka. 17. 12.: Violeta PUŠELC iz Šempetra - dečka. Hijacinta POŽEĆNIK iz Gornjega Grada - deklico, Alja KOT iz Celja - dečka. 18. 12.: Marta-Haidi RE-GORŠEK iz Velenja - dečka, Klavdija TESOVNIK iz Šentjurja - deklico, Klavdija PIN-TAR iz Celja - dečka. 19.12.: Marija HRASTNIK iz Šentruperta - deklico, Jožica ZAVRŠEK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Janja TOPLAK iz Vojnika - dečka, Jasna FURST iz Šoštanja - dečka, Verica LESJAK z Vranskega - deklico, Marinka ŠPAN iz Celja - deklico. 20.12.: Julčka PEZDEVŠEK iz Šmarja - deklico, Tatjana FABJANIČ iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Alenka LUKANOVIČ iz Velenja - dečka, Tanja SVETKO iz Velenja - deklico, Ljudmila BRUNET z Ljubnega - dečka, Vesna BUNŠEK iz Kozja - deklico, Polona REZAR iz Celja - de-december 2005 - ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata in dedija JANEZA POSTRAKA upokojenega železniškega prometnika iz Maistrove ulice 6 v Šentjurju (23.6.1918-16.12.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanj in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti slovesa. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših v Šentjurju, Društvu čebelarjev iz Gorice pri Slivnici, zvezi borcev in govorniku g. Malovrhu za prijazne in sočutne besede slovesa. Zahvaljujemo seg. Bučarju, pevcem, trobentaču, g. župniku za obred ter pogrebni službi Žalujka za opravljene storitve. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata JANKA GUČKA iz Male Breze se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Muršcu za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikoma, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško. Žalujoči vsi njegovi klico, Natalija BRAČUN iz Velenja - dečka. 21. 12.: Mojca DROBNIČ s Polzele - dečka, Urška MIKŠE iz Podplata - dečka. 22. 12.: Lolita HORVAT iz Celja - deklico. ■ smrti Celje Umrli so: Branko JAZBEC iz Škofje vasi, 59 let, Marija JURAK iz Zvodnega, 84 let, Ivan STARE iz Celja, 58 let, Ožbalt ZATLER iz Celja, 70 let, Jožef JAVORNÍK iz Celja, 66 let, Alojzij MEDVED iz Rogaške Slatine, 741et, Terezija GABERŠEK iz Babne Reke, 90 let, Frančiška ROBIDA iz Rovt pod Menino, 75 let, Franc ŠUSTER iz Osredka, 74 let, Silvia MELANŠEK iz Šoštanja, 81 let, Darinka GOLAVŠEK iz Vranskega, 82 let, Franc KOKLIČ iz Proseniškega, 55 let, Branko DOBRAVC iz Celja, 96 let, Stjepan KANJIR iz Celja, 61 let, Franc STEBLOVNIK iz Celja, 63 let, Ivana ŠTORMAN iz Žalca, 81 let, Amalija ZEME iz Celja, 90 let, Marijan ŽURAJ iz Celja, 80 let, Emil KOŠIR iz Celja, 57 let. Angela BOŽNIK iz Klanca, 75 let, Stanislav VETRIH iz Dobrove, 73 let, Rudolf VERHOVŠEK iz Celja, 82, let, Ivana KLAJNŠEK iz Celja, 74 let, Julijana SELIČ iz Planince, 85 let, Jožefa KONŠAK iz Okonine, 78 let, Ana AVBERŠEK iz Škalskih Cir-kovc, 81 let, Stane VASLE iz Zabukovice, 28 let, Emil BOVHAN iz Trbovelj, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Angela MODIC iz Primoža pri Šentjurju, 88 let, Marjan KROFL iz Dra-melj, 52 let, Marija BERK iz Cest, 93 let. Rozina GABERŠEK iz Spodnje Ne-gonje, 73 let, Frančišek KOCIJAN iz Mestinja, 76 let, Vincenc KROBAT iz Vidovi-ca, 65 let, Antonija KUNEJ iz Bistrice ob Sotli, 85 let, Boštjan LOJEN iz Srebrnika, 28 let, Jožef KUNEJ iz Križan Vrha, 70 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanislav ŠNEK iz Slatine pri Dobjem, 61 let. Velenje Umrli so: Martin PREVOR-ŠEK iz Zadobrove, 68 let, Marija RALIĆ iz Velenja, 76 let Frančišek ŽONTA iz Liboj 76 let, Jožef POZNIČ iz Nizke^ 83 let, Marija REDNAK iz Šoštanja, 65 let, Stanislav ŠTRUC iz Slovenj Gradca, 77 let, Marija GRAZER iz Silové, 91 let, Jožefa PEVC iz Ljubnega ob Savinji, 76 let, Ciril ŽMAVC iz Rečice ob Paki, 72 let, Avguštin RAK iz Velenja, 82 let, Marija HRI-BERŠEK iz Šoštanja, 80 let, Mihaela ŠMON z Raven na Koroškem, 72 let, Alojzija VIHER iz Velenja, 83 let, Roža KREBS s Prevalja, 86 let, Vojko PRAPROTNIK iz Velenja, 45 let, Neža PINTER iz Velenja, 92 let. RAZSTAVE KINO vsak dan: 17.00 (men sobote). 20.40 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 12.30 Nova v družini vsak dan: 16.10,18.30 (razen sobote), 20.50 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek-11.50,14.00 petek, nedelja: 23.00 Zgodbe iz Namijs: Lev, čarovnica in orna vsak dan: 16.30.19.30 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 10.30.13.40 petek nedelja: 22.20 Kot v nebesih vsakdan: 16.00.18.10 (razen sobote), 20.20 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 11.30.13.50 petek, nedelja: 22.40 Hairy Potter in ognjeni kelih vsak dan: 15.10.18.20 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 12.00 Senca preteklosti vsak dan: 21.30 (razen sobote) petek in nedelja: 23.40 Kraljična na zrnu graha Cesarjev slavček Sneženi mož četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 10.00 Balcancan vsak dan: 15.20.19.20 (razen sobote) Prenašalec 2 vsak dan: 17.20 (razen sobote). 21.20 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 13.00 petek, nedelja: 23.20 Morski deček in deklica iz lave vsak dan: 15.50 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek: 11.00 Srečkolov vsak dan: 17.50,20.00 (razen sobote) sobota: 15.50 petek, nedelja: 22.10 Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouh vsak dan: 16.40 (razen sobote) četrtek, petek, sobota, ponedeljek' 14.30 Ljubljana je ljubljena vsak dan: 18.40,21.00 (razen sobote) sobota: 16.40 petek, nedelja: 23.30 King Kong vsak dan: 17.00.20.40 (razen sobote) sobota: 12.40,16.20 od četrtka do ponedeljka: 13.20 Cmok cmok, bang bang sobota: 20.00 Nova v družini vsak dan: 16.50,19.00,21.10 od petka do nedelje: 23.20 od četrtka do ponedeljka: 14.40 Zgodbe iz Namije: Lev, čarovnica in o unira ■m.i'ij.'mju.i.'itM:! PETEK in PONEDELJEK 17.00 Morski deček in deklica iz lave NEDELJA 17.00 Morski deček in deklica iz lave 19.00 Elizabethtown iiP Petek ob 19.00, P2 Filmski maraton Sobota ob 21.00, P2 Silvestrovanje Redno ŠKMŠ: Vadba joge: Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 vtelovadni-ci OŠ F. Malgaja_ > smoa PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 7. januarja na 28. Pohod po poteh Pohorskega bataljona, odhod ob 7.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji, ter 8. januarja na 19. zimski pohod Prebold-Dom pod Reško planino. Odhod ob 7.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 3. januarja na 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zreče vabi: 7. januarja na 28. Pohod po poteh Pohorskega bataljona. Odhod s parkirišča pred gasilskim domom v Zrečah ob 8.00. Zadnji avtobus ob 9.00. Informacije in prijave Edi Meglič na 03 756 02 04 ali 041 546 200. Planinsko društvo Liboje vabi: 2. januarja na 8. novoletni zimski planinski pohod. Zbirno mesto ob 9.00 pri mostu v Kasazah. Informacije na 03 714 04 53 ali 03 714 03 56. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 PRIREDITVE 1 PETEK, 30.12. Od 10.00 Titov trg Velenje_ Prednovoletno dogajanje 18.00 Velenjski grad___ Ob jaslicah vam prepeva Rudarski oktet 19.00 Cerkev sv. Jožefa, Celje Mešani pevski zbor Cetis Celje božično-novoletnikoncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec__ Špas teater: Kadar mačke ni do- komedija za izven 20.00 Titov trg Velenje_ Petar Grašo končen 21.00 do 24.00 Titov trg Velenje Disco na ledu 21.00 Zdravilišče Laško-restavracija __Vrelec_ Tradicionalni koncert Godbe na pihala Laško, mažoretne skupine in gostje večera Nuše De- 19.30 SLG Celje_ E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven SOBOTA.31.12. 18.00 Velenjskigrad_ Ob jaslicah vam prepevajo Pod-krajska dekleta 19.00 SLG Celje_ F. Rame, Jacopo, D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! silvestrskapredstava, izven abon- NEDELJA, 1.1. 20.00 Local Celje __ Localno silvestrovanje z lokalnim DJ-em Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda Tmtnika, do 20. 1. Knjižnica Vojnik: razstava likovnih del Amine Kolarič, do 16.1. Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Kamile Volčanšek, do 21.1. IKS - internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova. Osrednja knjižnica Celje: Fotografsko društvo Celje avtorjev Tatjane Kač in Srečka Mačka, do 3.2. Galerija likovnih del mladih Celje: likovna dela otrok iz vrtcev in učencev osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje ter razstava 48 grafik avtorjev iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške, iz Bolgarije in Be-lorusije. Likovni salon Celje: Galapagos - multimedijski projekt Damjana Kracinein Tomaža Lebana.đo 28.1. Mladinski center Celje: fotografije Fotomodnega vikenda 2005, do 31.12. Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikaija Viktorja Šesta. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno avtorjev mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča Razstavišče Gorenje Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža. Galerija Borovo: olja na plamu Dra-gotinaPaniča, do 24.1. Špesov dom Vojnik: slike v mešani tehniki VideSokličiz Begunj, do 31.12. Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumm iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Galerija Volk: dela Tbnija Mohorja, do 31.12. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1. Galerija Otto Škofja vas: novoletna prodajna razstava likovnih del slikarjev celjskega območja, do 31.12. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra- Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Špesov dom Vojnik; likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Vojnika Stari pisker: stalna razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šariah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Slamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone VrabI Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si JWJU UUjWJJ Kronika leta, ko je marsikaj od zgoraj priletelo in je marsikdo odletel Dvarisočpeto se od nas poslavlja, (nekrivdno, ker mu pač zmanjkuje ur), vsak zase inventuro spet opravlja za leto, ko nam vladal je Merkur. A niso le planeti, zvezdni liki nam oblačili in vedrili svet! Za marsikaj na zemlji oblastniki bi odgovornost morali prevzet'. Ko je v Ljubljani treskalo, grmelo, je padalo na našo stran Trojan, ob ujmah pa nam stresal je deželo še kadrovski cunamipodivjan. Oblast je meitedžerjem tresla hlače, Umik iz gospodarstva oznanjala, z metodami politične gorjače pa bolj direktorje izganjala. Zdaj z novimi lastniki ni več šale, če kdo gre vladajoči stranki v nos. Še Zokijeve punce so jokale, ko moral spokat je veliki boss. Reforme so bile parola leta -P. Damijan spacal je segedin, ki siromaku zelje le obeta, Z mesom pa se bo basal bogatin. V parlamentu perje je frčalo, je Rupar pri poslankah jajca štel. Od ptičje gripe škode b 'lo je malo -tud'Kosa je drugačen "virus" vzeL Zdaj oblastnik sam sebe bo nadziral (in tudi tiste pod seboj, se ve.) Pastirček bo prijazno vladi sviral, ker bo poslej državna erteve. Hrvati so v ribiških barkačalt v Piranski luži provocirali, Lahi s Srcem v breznu (mi pa v hlačah!) nam zgodovino revidirali... SVEČAN (T ROŽNIK Tud'regijski "študentki" Adrijani ' se gunca stol - bo kadrovski potres? Jo zav olj' plače gleda Šrot postrani, al'vRŠSje vse narobe res? Velenjski Sever Meha spet nervira, v Vinsko Goro seli županat: tja vlači šolmoštre, ministra Zvera -je to napad na rdeči rezervat? V Žalcu Posedelu živce žrejo, ' ker podžupane bi kar sam izbral. Špetir presega že razumno mejo, pljuvalnik je občinski svet postal. Vf, pivovarsko vojna je končana! Cel Union je Zlatorogov zdaj! Se Belgij'c res ustrašil je Laščana, al'pametnejši stopil je nazaj? Za Ingrad črna fana je vihrala - \ bojda ni Vegrad kriv, da gre na kant ' Bo "botra" Hilda vsaj za krancelj dala, ko jo zapušča tak kooperant? V Cometu Lorgerju so nogo dali, ker ni dobiček takšen kot nekoč. Da ne bi brusarji vsega zasrali, Palomin šef jim pride na pomoč. Vlada "vizito" v Saši je imela -to ni bil sistematični pregled. Nikomur ni krvi in vode vzela, ni znano še, komu bo stolček vzet Ministri niso večjih flanc sadili, županom niso delali utvar, pokrajino zagvišno obljubili in "tretjo os", ko bo, se ve, denar. VINOTOK "Odslej je Celje akademsko mesto, slovesno nam oznanil je župan, ko novi faks za Mariborsko cesto bruce - logiste sprejme prvi dan. V Šoštanju za šomoštra je bitka, - izbrana kandidatka sproži šok. Iz šolske kuhinje smrdi poliťka, kar zagotovo ni v korist otrok. Vgornjegrajskem kotlu "ful" brbočf, župan-direktor v Engu kuha zos: je v firmi minus, sam prodat jo hoče, zavolj'dveh stolov kljune ga še Kos. Velenjčani so ujeli piromana, ne bo več delal škode mlad fakin. " Po Celju pa smrdi marihuana -je prazen policijski magacin. V Štorah neti vojno apoteka, ' Celjanko deložira "gazda" Franc. A ker za trde glave še ni leka, se Lili spoka čez teharski klan'c. V Velenju Grupa Eura modno šiva, - kjer M Club šel je v likvidacijo. Se zadaj kakšna lumparija skriva, al'gre verjet v reinkarnacijo? Šmarčani ravbarja so prepodili, ki banko je obral za plen bogat Še policaji niso ga ulovili -barabi še kar dihajo za vrat.. Vgolovški Areni vsi Celjani športno navijajo za naš fuzbal Med tem "elfovi" divji huligani naprav'jo v centru mesta hud kraval £ MALI SRPAN \ V Cinkarni je izpregel ata Prelec. \ Je dolga leta s penzijo mencal, \ da ne bi vskočil mu kak ' "prosti strelec", Benčino za naslednika izbral Svetelšek Posedela je "stuširal", da z zemljo izsiljuje Engrotuš: "Žalski župan ne bo nas skorumpiral! Trgovci smo pošteni, primojduš! " Nad levškim letališčem spet brenčijo jekleni ptiči, zbrani z vseh vetrov, nam z vragolijami ponazorijo, kaj zmore rod današnjih Ikarov. Narava spet nad reveži se znese: Kozjanciprav 'jo: "Bil je sodni dan! " " Kar toča je zgrešila, plaz odnese, ali pa hudournik podivjan. fl MALI TRAVEN \ Celjanom je državna revizija < >poslala strog ukor: "Računstvo cvek!" Župan, rekoč: "Eh, manjša štamparija", revizoije pošilja v "ezl ek ". V Gregorčičevi Mežnar je odzvonil, ne bo več menežiral zdravstven ' dom. V bitki za stolček je pred Kajbo klonil, ker ga zadel je anonimk pogrom. V Podčetrtku strojevodja Peter -po novem bo županski prestol grel Tako, kot piha tam lokalni veter, bo moral vozit', da ne bo letel Šaleški knapi jubilej slavijo, trinajsti križ si že oprtajo. Se nam ni treba bat'za energijo, ker smelo v prihodnost vrtajo. fï^1 Via VELIKI SRPAN A Mar se je letos strgalo naravi? \ •V Savinjski in pri Laškem nov potop! Župani jezno žugajo državi, ker je vodarski proračun preskop. Morda pa zdaj pomoč izza Ljubljan 'ce . k poplavljencem hitrej'bo rajžala, ker pot čez ridaste trojanske klance, sta Darsova tunela skrajšala. V Cetisu zdaj glavna je Simona. -(Se sliši, da ji poje Zvon v pozdrav!) Je Polak moral sestopiti s trona, ker se je z LDS preveč spečal? Na Starem gradu znan poet Svetina je krancelj od Veronike dobil Pod zvezdami Celjanov, poln spomina, pa vitez pod marelo je vedril H a PROSINEC \ f 4VELIKI TRAVEN\ "Modro" oblast na novo smo dobili -\ a žal le tisto s pendrekom za zdaj. So Venigerja prek Trojan vrnili, da spet bo v Celju prvi policaj. V Rogaški so začeli kar s prisilko: jih stari grehi stiskajo za vrat Pihalec tanko piskal bo z brusilko, če bo hotel vse pufe poravnat V Podčetrtku je Drofenik scagal, -čeprav krasi možaka božja mast Dolgo mu svet županski tron je žagal -da bil bi mir, kar sam preda oblast Čudno bobnenje Šoštanjčane straši, jim trese tla in hiše noč in dan. Šef knapovpravi: "Niso krivi naši!" Tribuna krivca ne zbeza na plan. ^M y a Z velikim pokom tam na robu mesta \ . je padel star cinkarniški objekt Zaenkrat pa v meglo prahu, azbesta zavit je še Tehnopolis projekt Nič več pa v meglo molka ni ovito „ zverinstvo izpred šestdesetih let: dolgo prikrito in očem zakrito je zdaj v knežjem mestu na ogled. Kot da boga bi sneli dol'z oltarja v Kozjanskem parku je nastal vihar: so "strokovnjaki" zrušili Zidarja, ki mislil je, da večno bo vladar. Koyani še brez Monta so ostali -se z lohnom"je zašil konfekcionar. ■Poslej brez puhovk bomo zmrzovali, jih šivali ne bodo več nikdar. a j KIMAVEC \ Ministrov zbor je v Celju MOS odprl\ ko je skoz ' celo regijo letel, Tehnopolis (moralno le) podprl- župan je od ponosa kar žarel Se zna zgodit', da več ne bo žarelo . v kotlu, kije grel Ratansko vas. Med stanovalci je hudo zavrelo: "Kaj res županu nič ni mar za nas?" V Mozirju po klobasah je dišalo - -v Gaju SLS je "taboril". "Ni res, da nas bo od afer pobralo!" z govornice je ljudski glas vpil Ko v Velenju spet norčije zganja Pika, otroška korenjakinja, se Celje svoji hrusti Urški klanja, k'je v judu bronasta junakinja. a J LISTOPAD Najboljši sosed ženi trgovine: zeleni Erik bo rdeč postal Še preden pa medeni teden mine, lastnik je Zokija na čevelj dal Ravno na praznik vinskega patrona odhaja pivovarski kralj Anton. Je Turnšek, direktorska ikona, prepustil kraljeviču Šrotu tron. Rimljani čakajo svojega princa, da njihovo Trnuljčico zbudi in - ker država že predolgo cinca - v Rimskih spet toplice naredi Pod Bočem si oddahnejo steklarji: senat je žegen za prisilko dal Odslej bodo bankirji gospodarji, glažutar pa jim bo le hlapčeval S GRUDEN \ V Šaleški Sever brije in šarmira, ■mu z repki maha menedžerjev cvet: kaj res razvojne sile skupaj zbira, al'jemlje že na Mehov tron zalet? Pod Golovcem se tresejo Florjani: bo moral prvič pasti Zlatorog? Vsrhljivki, le jeklenim živcem znani, pivarji sprav'jo Dance v kozji rog. Spet občine količijo v Ljubljani: ' na plebiscit lahko bo šel Rimljan, na svoje pa ne smejo Rečičani in Vojniku Frankolovčan bo vdan. V Rački, kjer dekline radožive nekoč so vabile v ljubezni raj, ■ odprejo hram umetnosti žgečkljive: erotika le na ogled bo zdaj. R CL Tako smo, bratci, zrešetali leto, ki že čez nekaj ur ne bo ga več. Res zrnja ni bilo za polno reto, a pleve vendarle vrzimo preč! Lahko bi tisti "peki" jih pobrali, ki mesijo reformni nam kolač. Bi za potico nam komis prodali in le otrobe žvečil bi berač. Vsaj zdaj se primimo lepe manire, stare zamere v kot pospravimo, kot pleve zavrzimo vse špetire in kot prijatelji nazdravimo! Na nebu Luna kóto bo vodila v novem letu, ki že ven štrli Da bi nas čim manj trkala, nosila, vam vaš kronist NT-RC želi!