JUTRA a,a rizun nedelje, in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček zav. v Ljubljani št. 11 409 a mesečno predan v upravi ali po Došti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Chautemos crozl z volitvami Poilntna platana v ootovfnl Leto IV. (XI.), štev. 44 Maribor, sobota 22. .i. Račun pri poštnem ček zav. v I Velja mesečno pren#an v upravi r' redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu i tudi oglasni oddelek „Jutra' v Liubllani, Prešernova ulica žt. 4 Mamšinski problemi južauvshodne Evrope se bodo, kakor poročajo listi, obravnavali na seji stalne manjšinske komisije Zveze Lte narodov, ki se vrši od 21. do 24. trn. v Bruslju. Na tej seji namerava Nizozemka dr. Bakkerjeva otvoriti razpravo o manjšinskih problemih južnovzhodne Evrope. Nemški listi, zlasti avstrijski, vedo ob tej priliki povedati, da gre tu v prvi vrsti za položaj nemške manjšine v Jugoslaviji, in gra“;ka »Tegespost« je objavila vsebino izjav dr. Bakkerjeve o tem položaju, ki Ra je baje proučila tekom par tednov svojega bivanja v Jugoslaviji. Lamentacljs, ki jih sedaj zopet po grevajo, so že stare in se ponavljajo neprestano od prevrata naprej. Nova je kvečjemu trditev, da je bilo baje tekom zadnjega časa odpuščenih 50 nem ških učiteljev v Jugoslaviji. Nemške pritožbe kulminirajo predvsem v tem, da se jim ne pusti vzdr-Ž- -ti zasebnih nemških šol. Niti ne inorejo tajiti, da imajo celo v Sloveniji. kjer ne tvorijo — razen v Kočevju nikjer kompaktne in avtohtone Manjšine, na podlagi določb državnih ?akonov za nemške otroke dovolj državnih šol ali vsaj sporcdnic. Tako je Judi v Banatu, kjer imajo po zakonu 'stotako toliko nemških šol, kolikor gre po številu nemških otrok. To-oa ne, oni hočejo imeti nemške šole Pod državno upravo, kjer se tudi nemški otroci vzgajajo v našem državnem duhu, oni hočejo imeti zasebne nemške šole, na katerih bi sami po svoji mili volji nastavljali učitelje, seveda same zagrizene nacijonalce, da bi tako vzgajali nemško deco v svojem nein-ško-nacijonalnem, pangermanskem duhu. Ker jim naša državna uprava jz razumljivih razlogov tega ne dovoli m je snovanje zasebnih šol zakonito prepovedala, pa upijejo sedaj o našima nad nemško manjšino, dočlm do- ,da j,e ?Iavni cilj zasebnih nemških šol — kakor je bilo nekoč to pri schutvereinsklh Šolah! - lovljenje otrok nac.jpnnlno nezavednih Slovanih • ' starisev 111 vzgajanje janičarjev. Ze ponovno smo na podlagi konkretnih dejstev konstat.pl., da se naše nemštvo še vedno m otreslo te svoje men tniitcte izza predvojne dobe, in §e ne-dp-.-rie nemške akcije v Mariboru in Celju za nemške ?ole in so za to našn trditev klasičen dokaz. Nemške la-mentacih v inozemstvu so le izrnz je-da n<'”ištv6 ne more več v takšni inAri vršiti asimilacijske, raznarodo-nolftfke potom šolstva, kakor je to pred voirm mogoče. Kljub temu pa stojimo na stališču, °a le treba v očigled neprestanim stremljenjem po nomirjenju narodov končno tudi manjšinski problem resno v roke vzeti. Toda tu je predvsem po-vc.ar.ti eno, kar je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš te dni v svojem’ Predavanju o Panevroni naglasil, nam-,, f se mora manjšinsko vprašanje urediti ne samo v malih, ampak tudi v CHAUTEMPS JE MORAL V ZADNJEM HIPU ZOPET IZPREMENITI LISTO SVOJEGA KABINETA. — VLADA LEVICE. PARIZ, 22. februarja. Ker so levičarski republikanci novemu Chautempso-vemu kabinetu odrekli vsako podporo, je moral min. predsednik krog poldne izvršiti korekturo svoje prvotne ministrske liste. Namesto republikancev levice je stopilo v vlado še nekaj radikalnih socijalistov. Snoči ob 6. uri je bila lista končno sestavljena in izročena predsedniku republike v odobritev. Pozno zvečer je izšel uradni komunike, po katerem je definitivno sestavljena vlada sledeče: Chau etnps: predsedstvo in notranje zadeve. Briand: zunanje stvari. Steeg: justica. Renee Besnard: vojna. Doumont: finance. Jean Durand: prosveta. Bounet: trgovina. Oueille: kmetijstvo. Lamoreaux: kolonije. Loucheur: soc. politika. Daladier: javna de'a. Durand Jullen: pošte. Laurence Eynact avijacija. Sarzant: mornarica. Danielou: trg. mornarica. Palmade: proračun. Gallep: pokojnine. V novem kabinetu je 13 radikalnih so-ciaHstov, 1 socijalni republikanec (Briand) in trije radikali levice. Novi kabinet je ime! zvečer sejo, na kateri je naznanil Chautemps smernice in program nove vlade. Chautemps je izjavil, da je smatrati novo vlado kot vla- do levice in bo temu primeren tudi njen program. Ako zbornica in senat ne bosta podpirala nove vlade, potem bo prisiljen, da apelira na narod in razpiše nove volitve. Od posameznih zborničnih skupin so se dosedaj le radikalni socijalisti izrekli včeraj brez pridržka za podpiranje novega kabineta. Novo vlado kakor tudi izpremenitev ministrske liste so sprejeli politični krogi z mešanimi občutki. Splošno prevladuje mnenje, da je smatrati Chautemp-sov kabinet samo kot prehodni kabinet, ker so skupine, na katerih podporo računa, zelo nezanesljive. Dalje ni izključeno, da bo zadela nova vlada že prihodnje dni na težkoče. V kabinetu ni močnih osebnosti, ki bi mogle jamčiti za silo avtoritete nove vlade. Na drugi strani se naglaša, da se bo sedanja vlada držala samo do zaključka londonske konference, med tem pa bi rešila najnujnejše stvari. Vlada razpolaga v zbornici z 254 glasovi. Gre za takozvani razširjeni kartel levice, ki obsega vse levičarske stranke, razen socijalistov. Večina obstoja: iz 115 radikalnih socijalistov, 33 soci-jalnih republikancev, 51 radikalov levice in 20 pristašev mešanih skupin. Ako pa se bo nova vlada hotela držati, potem ne bo smela dati desničarjem, predvsem nacijonalistom, nobenih koncesij, ker bi jo mogli sicer socijalni demokrati vsak trenutek vreči. Chautempsov kabinet se bo predstavil zbornici v pon-deljek. mammsm*** Dr. Schober u Berlinu BRLIN. 22. februarja. Zvezni kance-lar dr. Schober je prispel davi v sprem stvu generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu Petra, poslanika Junkarja in nemškega poslanika na Dunaju, grofa Lerchenfelda. v Berlin in je bil na kolodvoru sprejet od avstrijskega poslanika dr. Franka, državnega kan-celarja Miillerja, zunanjega ministra dr. Curtiusa in drugih funkcijonarjev. Vsi jutranji listi naglašajo njegove velike zasluge za avstrijsko republiko. Noui španski zunanji minister MADRID, 22. februarja. Ministrski predsednik, general Berenguer, je zopet obnovil zunanje ministrstvo, katero je bivši diktator odpravil, ter poveril vodstvo zunanjega ministrstva dosedanjemu prosvetnemu ministru, vojvodi Albi. K razueljauljenju zaroke prin-cez;n{e ileane BUKAREŠT, 22. februarja. Ministrski predsednik Maniu je izjavil, da je preiskava privatnega življenja grofa Hochberga spravila na dan tako sramotne stvari, da je bilo potrebno takojšnje preklicanje zaroke. Rezultat je bil sporočen princezinji in njeni materi, kraljici-vdovi, nakar je bil preklic zaroke tudi uradno objavljen. Ptice Id novf nastop zime. Izredno topli tedni januarja in prve polovice februarja so premotili trume ptic, da so se prerano pričele seliti proti severu, nastop nenadne vremenske spremembe s snegom pa jih je prisili! na u-mik. Tako so se te dni pojavile po Dravskem polju ogromne jate ščinkovcev, senic in raznih drugih ptic, ki so očivid-tio priletele iz Avstrije ali pa še od dalje, ker so bile nekatere tako opešane, da jih je bilo mogoče s prosto roko ujeti. Med ljudstvom se je zaradi tega pojavilo prepričanje, da bosta konec februarja in mesec marec izredno mrzla in da na skorajšnjo pomlad še ne moremo računati. Ribarsko društvo naznanja svojim rednim članom, da sprejema društveni blagajnik, g. Greiner Ferdo v Gosposki ul. 2, prijave za ribolovne karte v postrvnih potokih za letošnjo sezono do 28. februarja. 568 velikih državah. In tu so predvsem Nemčija in Italija. Postopanje Nemčije napram lužiškim Srbom In Poljakom in Italije napram Jugoslovanom !n Nem cem •— zlasti v šolskem pogledu — je najmanj tako aktualno kakor manjšinski problemi južno-vzhodne Evrope, knako aktualno pa je tudi vprašanje naše_ manjšine na Koroškem* Ako nemški listi navajajo kot predpogoj za zbližanje med Nemčijo In Jugoslavijo ureditev postopanja z nemško manjšino v Jugoslaviji, moramo pač mirno temu pritrditi s pristavkom, da je pa drugi predpogoj ureditev manjšinskih problemov slovanskih manjšin v Avstriji in Nemčiji. Ako bo gospa Nizozemka dr: Bakkerjeva-obravnavala te dni v Bruslju manjšinske probleme s tega šfrokega vseevropskega vidika, ji bomo samo hvaležni. Brez re^nmciteto pa ni in ne more biti zadovoljive rešitve manjšinskih problemov. Smrtna kosa. Danes zjutraj ob pol 9. je umrla v Cankarjevi ul. 1 gdč. Magdalena La-vergne, hčerka profesorja na tukajšnji realki, roj. 1909 v St. Pierre na Francoskem. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — O ptičji ženitvi. Sveti Valentin je pogrnil po ptičji gostiji mizo prirode z belim snežnim prtom. Ni jim nagodil, kaj že iščejo seni-čice na oknu nastavljenih zrnc darežljivih rok. Pač pa je ta nežno Sili snežec pobudil k svežosti vso rast, ki že hiti iz zemljice. Ko ga poliže solnce, pa bomo koj gledali zelena brda (obrežne trate). Pa ni povsod sv. Valentin ptičji starešina. Na južnem obnožju Boče pari sveti Vincenc ptičice v zakonsko kletko. Pa ta kletka ni tako tesna, kakor pri krščenih zakoncih. Zato pa vlada pri ptičicah neomejena zakonska zvestoba in zadovoljnost, med tem ko se pri ljudeh to ne more tako odločno trditi. Tisto mežikanje preko zakonskega plota nič ni kaj prida, kajti resnica je: »Obračati na dva (seve tudi na dve) oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi!« V kletko zakona se lahko zaide, pa iz nje težko najde. »Skušaj kdor se večno veže, če srce k srcu se prileže!« Ni žalost-nejše reči v človeškem življenju, kakor je nesrečni zakon, pa tudi ni srečnejše nego je srečni zakon. »Ogledal v življenju sem mnogo sveta, nailepše, najljubše je vendar doma« — pri ženici, ako je krotka in dobra in jo zaloga mika, ako preveč iz nje ost ne pika... To bi rad povedal onim, ki še tekoči pust žele smukniti v ta ljubi zakonski stan, sicer pa želim vsem vso srečo in polni blagoslov. Pustni popotnik. Tri:o zagrebški žeparji v rokah pravice. Včeraj zjutraj so bili na naši meji ustavljeni Ivan in Pavla Zelič ter Ivan Franc, vsi iz Zagreba, ki so hoteli brez listin prekoračiti mejo v Avstrijo. Popoldne so jih pripeljali v Maribor. Ugotovilo se je. da so vsi trije nevarni zagrebški žeparji in da so bili tudi že ponovno radi vlomov kaznovani. Vsi trije so bili že svoj čas izgnani iz mariborskega okrožja. Nanje je padel sum radi vloma v železničarsk' konzttm pri glavnem kolodvoru. Radi potepuštva in prepovedanega povratka so bili oddani sodišču, preiskava radi suma vloma pa se nadaljuje. — Ob drog se ie udaril. Delavec Loblove tovarne Al. Ferk je včeraj ob 13. uri v spremstvu brata šel v tovarno na delo. Na Meljski cesti pred h. št. 47 je zadel z glavo v drog, na koncu okovan z železom, ki je visel čez plot ob pešpoti. Postalo mu je takoj slabo, da se je zgrudil. Brat ga je spravil v tovarno, toda tudi tam mu je med delom ponovno postalo slabo. Dasi ni imel nobene vidne poškodbe, so ga vendar prepeljali v splošno bolnico. — Nezgode pri delu. V Slovenski Bistrici je padel s škudnja 241etni Polde Toplak. Ima težje notranje poškodbe, a tudi drugače je ranjen po vsem telesu. — Pri prepojilnici pragov v Hočah nameščeni 26-letni Ivan V o j š se je pri delu vsekal s sekiro v desno koleno ter si prebil kolenico. — V Živcih pri Sv. Lenartu se je poparila 561etna posestnica Marija H o 1 a r j e v a s kropom ter si ožgala glavo in obe roki. Po odredbi dr. Krambergerja, ki ie ponesrečenki nudil prvo momoč so jo od-premlli v sanatorij dr. Černiča. V vseh teh slučajih je posredovala reševalna | postaja.________________________________ ilpomln»ajte se CMD Marihors« VF^FPvrv r«»a ■" se nahaja v soseščini ter si s tem zniža stroške za vzdrževanje starih in onemog'ih po tujih hiralnicah, kar ima s svojega stališča čisto prav. Banska uprava bo morala sedaj gledati na to da dobi dečjemu domu čirtlprejc novo streho. Ker je ravno prazno poslopje banske uprave v Vrazovi ulici, se je razmišljalo o tem, da bi se tja zača«no namestil zavod, ker je to poslopje, kakor se je pri prerledu ugotovilo, le z malenkostnimi adaptacijami za te namene uporabljivo, da ce'o zvišati bi se /a-moglo stanje dece. Ker bi imela banska uprava na ta način na razpolago prostore za zavod v lastni hiši, ji najbrže ne bo kazalo iskati prostorov drugod o-ro-ti visoki najemnini. S tem se sicer križajo interesi Muzevskega društva, ki bi rado takoj dobilo te prostore za svnje namene. Toda, če pomislimo, da nima strehe živ inventar, t. j. osirotela deca, ki je tudi bodočnost našega naroda in katero bi se moralo v slučaju razpusta tega prepotrebnega zavoda porazdeliti na hitro na kmete in s tem uničiti boljšo vzgojo in priliodnjost toliko mladim življenjem, je uporaba tega poslopja za dečji dom nujnejša, Seveda bi bil to le provizorij in čimpreje se bo moralo misliti na gradbo lastnega velikega dečjega doma, ki bo odgovarjal današnjim potrebam. Da bi se odajalo naše otroke v samostanska sirotišča, je le delno možno za deklice, ki se pa že itak nahajajo v oddelku v Melju, dočim nimamo za dečke, katerih je več, nobenega zavoda v našem okolišu, ljubljanski zavodi so pa za mariborske otroke navadno prenapolnjeni, pa tudi preoddalje-ni. Sobotno kramljanje OBČNI ZBORI IN SEJE. Sedaj pozimi je doba občnih zborov šče glasovi, da je naše društveno živ-vseh mogočih društev, organizacij, za- Ijenje preveč razvito, t. j.* preveč raz-drug in raznih institucij, katerih povpre- cepljeno v majhne drobce, ki ne morejo čeii inteligent ne pozna — vsaj vseh ne priti nikjer prav do veljave. A kakor — čeprav je njihovo ime še čisto lepo vse kaže, so ti glasovi še glas vpijočc-po starem načinu popolnoma izpisano, ga v puščavi in se ravnp tisti, katfrih oziroma iztiskano. Da bi pa vsa društva se v prvi vrsti tiče, zmenijo najmanj poznal že po začetnih črkah, kakor jih zanj. In tako lepo zborujemo in sejemo, označujemo v poprevratni dobi, to bi ker se nam zdi vsako društvo in dru-moral biti pa že pravi veleum. Zakaj v Štvece neobhodno potrebno ifi velevaž-razvoju društvenega življenja prav go- nega pomena za našo prihodnost. Na tovo prednjačimo Slovenci v vsej dr- društva se jezimo le takrat, kadar pobi-zavi, četudi smo številčno najšibkejši, rajo članarino, ali pa še kake izredne Gotovo pa nadkriljujemo percentueluo prispevke, za katere vsako društvo naj-še druge večje narode tujih držav v tem de vzrok in povqd. oziru. Zadnje čase ? oorajajo vedno če- Da društvo uspešno deluje, za to so PRAVI FRANCK: vedno odlična kakovost! potrebne seje, ki so često nadležne že možem, še večkrat pa seveda njihovim boljšim zakonskim /olovicam, ki vijejo roke in vzdihujejo: »Oh, te večne seje, te večne seje!« No, včasih pa so seje možem le izgovor, da se ognejo doma in jo zavijejo kam drugam, kjer še boljše počutijo nego doma. Seje naših društev so po navadi prav temeljite in dolgotrajne, posebno kadar se na njih. mlati — prazna slama. Kljub temu so pa mrtogim še vedno prekratke. Zato se kaj radi zbero po oiicijeini seji še k posebni neoficijelni, kjer izprva začiio sejati pri četrtinkah, če je le možno pa končajo vsaj s pol litri, če ne kar s celimi litri, ali pa še celo s.Štefani, ki so pa prišli zadnja leta vsled slabe konjunkture že precej iz mode. Že vsled intenzivnega udejstvovanja pri oiicijelnih sejah, čuti marsikateri odbornik drugi dan posledice v glavi, ako ni prav trdnih živčev. Če pa sodeluje še pri neofi-cijelnih,' potem je pa drugr dan kar joj. Poleg reakcij v glavi in želodcu, se pojavi reakcija tudi v žepu, kar često zrahlja dandanes že itak dokaj rahle zakonske vezi. In tako rodijo seje pogosto nedosledne dobre, a na drugi strani pa zle posledice. Da smo Slovenci dosegli že lep višek v popolnosti našega društvenega življenja, to nam dovolj jasno pričajo tudi strokovni izrazi. Zakaj Slovenci se zbiramo k sejam, da premotrivame, presor ’’amo, kako je nam ukreniti, da bomo dosegli v društvenem življenju svoj smoter. Mi kratkomalo sejemo torei delamo. Naši bratje Hrvati in Srbi pa »oddržava-iu sednlcu«, torej sedijo in ne smatrajo sednice za delo, kakor mi. V tem sicer posnemajo velik narod, ki vedno in oovsod povdaria svo:o visoko kulturo, !Caričine amaconke« ter Verdijeva priljubljena opera »Rigoletto«. Iz jareninskih spominou Jarenina je kraj, kjer stanuje ob solu-čnih trsnih brdih in rožnih dolih dobro-voljno prebivalstvo, zdravo in nabožnega duha. Vedno pa je bilo in je še vmes nekaj versko zakrknjenih Savlov, ki se navzlic vsej požrtvovalnosti naše vrle duhovščine niso dali in se ne dajo spreobrniti v Pavla, dasi so bili sicer vedno radi dobrohotno uslužni v pomoč trpečemu sobratu. In tako se je zgodilo, da .ie živel nekdaj »u starih časih« v ljubi Ja-renini vešč in spreten mojster kovač. Znal je tudi »po domače« iti še bolj zdraviti živino ip ni nerad slišal, ako mu je kdo rekel živinozdravnik. Na cerkev pa je rad včasih kako pikro naslovil, kaj šele, da bi bil iskal tam utphe ob dušnem mraku. In tako se je zgodilo, da se je nekje v obližju kovačnice krava napihnila. Poprosili so seve takoj g. »živino-zdravnika« za nujno odpomoč. Pride. Prinese »recepte«, ter odredi to in ono v takojšnjo izvršitev. Hišna mamika sc solzi, oče drhti, ptroci plaho begajo po hlevu krog omagajoče pohlevne živali-ce. G. »živinozdravnik« — oko postave v hlevu — stoji resno in deli povelje. Gospodinja drgne in drgne z neko čudežno mokrino hropečo kravico, a uspeha ni videti. 2e se zdi, da se bo krava zgrudila. Sočutna ženica bruhne v jok, odloži posodico in cunjo, skpči s povzdignjenima rokama k hlcvnim vretom in zavpije z mogočnim glasom, zroč v nebne višave: Oh preljub) svetj Blaž, prosim te, pomagaj, pomagaj! Hit, hu, hu-hu! (Znano je sv. Blap zaščitnik živine). »Oko postave«, — kovač-zdravnik srdito zabliska in zarenči: Ferd....a baba neumna ali je sv. Blaž živinozdravnik ali sem iaz!! — Zakaj pa si pp me poslala, če zdaj sy. Blaža kličeš, teje zabito! Hitro »ribli« naprej, če češ, da ne pogine!« Dobra, kratka rr.smica v strahu in trepetu res koj uboga, vzame posodo in drgne dalje. Njena tiha molitev pa je seve kipela še naprej k sv. Blažu na pomoč in pomagalo je jtieitda obojno, molitev in riban j,, — Gospod kovač že razpravlja o tem s svetim Blažem nad zvc?dami, takrat obupana mamica pa se še danes veseli zdravja i* zadovoljnosti. — Prepozen nasvet. A.: Ali si še vedno zaročen z Marico. B * Ne! A.': No hvala Bogu! Sedaj Ti lahko povem, da noben človek ,a^" meti, kako Te Jo mogla vloviti ta neumna goska. . To bi mi bil moral preje povedati, medtem sem jo že poročit ŠPORTNA MASKERADA i. S. S. K. MARIBOR ** —= „VSAK PO SVOJE** @ se bo vršila na pustno soboto v UNIONU. Začetek ob 20. uri Vstopnina v predprodaji Din 20’— Pri večerni blagajni Din 25*— Vesti iz Primorja (Jsodno propadanje veletrgovine in veleobrti v Trstu. Gospodarsko stanje Trsta se kljub vsem obljubam iz Rima noče izboljšati. Trst je kot velecenter trgovine in prometa neizprosno obsojen na smrt. Položaj je od leta do leta slabši, posebno še zaradi vedno večjega obubožanja nižjih in srednjih slojev. Vsled neprestanega dotoka delavcev iz Južne Italije, postaja brezposelnost od dne do dne večja, a znižuje se tudi zaslužek onih, ki so še zaposleni, ker so italijanski priseljenci pripravljeni sprejeti delo za vsako plačo. Delavec in nižji nameščenec je danes v Trstu najslabši kupec, med tem ko je bil poprej med glavnimi konzumenti. Istotako pa je padla na minimum tudi kupna moč podeželskega prebivalstva. Vsakdo kupuje le še toliko, da si pokrije telo in da se ohrani pri življenju, zato manjša trgovina in obrt za silo še životari, večja pa neizprosno propada. Skoraj vsa velika trgovska in obrtna podjetja v Trstu se nahajajo pred polomom in konkurzi so na dnevnem redu. Iz nižjih plasti prehaja obubožanje tedaj polagoma tudi na višje in v nekaj letih bo Trst eno izmed najbolj siromašnih italijanskih mest. Od vsega, kar je nekdaj bilo, bo ostal samo še zunanji sijaj palač, ulic in pristaniških naprav — nema priča žalostne u-sode, ki je zadela »odrešeni« Trst. Samomori zaradi davkov. K splošnemu gospodarskemu propadanju Trsta doprinašajo velik del tudi velikanski državni in občinski davki, ki se iztirjujejo z vso neizprosnostjo. Davčne uprave so spravile na javno dražbo že dolgo vrsto trgovskih in obrtnih podjetij. Ista žalostna usoda bi bila imela zadeti tudi lastnika znanega tržaškega hotela »Volpi«, eksekuciji in dražbi se je pa umaknil na ta način, da se je obesil. Pred samomorom je še napisal poslovilno pismo davčni oblasti, in ko so ga našli mrtvega, je držal v roki zadnji opomin davkarije. Njegovemu zgledu pa so tekom zadnjih dni sledili tudi še trije drugi obupanci, ki so se pred davčno eksekucijo umaknili v — grob. Odstranitev spominskih plošč na šoli v Vipavi. Ljudskošolsko poslopje v Vi- pavi, ki je eno Izmed najstarejših večjih šolskih stavb na Goriškem, je bilo sezidano s prostovoljnimi darovi dveh znamenitih vipavskih mož, dekana Ga-brijana, ki je bil velik osebni prijatelj našega vladike Strossmayerja in znanega znanstvenika Kocijančiča. V spomin na to veliko dobrodelno dejanje jima je občina postavila na pročelju šolskega poslopja dvoje spominskih plošč. Po odredbi tržaškega višjega šolskega inšpektorata pa sta bili te dni obe spominski plošči odstranjeni, menda samo zato, ker sta bili slovenski. Morda je bilo pa Italijane tudi sram, da bi tujci videli, da sta šolo, ki je danes »italianissima«, zgradila in ustanovila dva največja slovensk* rodoljuba. Ta barbarski čin, ki kaže pomanjkanje vsake, tudi najbolj primitivne pietete, je vzbudil med vsem prebivalstvom ogromno ogorčenje. Italijanski naval na Idrijo. Italija zasleduje na Primorskem samo en cilj, kako bi zatrla ali asimilirala slovensko prebivalstvo in se pri tem poslužuje vseh mogočih legalnih in ilegalnih sredstev. Ker asimilacija ne napreduje tako, kakor bi Fašisti želeli, so pričeli sedaj s kolonizacijo. V primorska mesta prihaja vedno več južnih Italijanov, ki izpodrivajo domačine. Slovenec ne dobi več dela niti v tovarni niti v rudniku. Vendar pa so bili v rudniku za živo srebro v Idriji, ki je največji v Evropi, zaposleni dos'ej do malih izjem le slovenski rudarji domačini. Lani in letos pa so pričeli v Idrijo kar trumoma prihajati brezposelni Italijani iz južnih pokrajin, ki polagoma izpodrivajo naše ljudi, ki se morajo seliti v Južno Ameriko. Francijo. Belgijo itd. Tako je vs’ed italranskega navala v zadnjih par letih narasfo prebivalstvo Idrije od 8 na 10 tisoč prebivalcev, s tem so se pa tudi usodno znižale mezde. Brezposelni rudarji hodijo po okolici z nahrbtniki, da bi si pri kmetih izprosili vsai malo krompirja in zelja za stradajoče družine. Pomanjkanje živil je seda'' v Idriii večje kakor med vojno, toda takrat iih ni bilo, zdaj pa ni zaslužka in denarja, da bi si iih kupili. To je obupna s!i’"a splošnega gospodarskega stanja v Italiji. Gostilničarska piuo-uarna u Laškem Najbolj zdrava in najsrečnejša misel, ki jo je naše gostilničarsko zadružništvo pokrenilo zadnja leta, je brez-dvomno misel na ustanovitev gostilničarske pivovarne. Vsi, ki se spominja-mo še na one bajne čase živahne konkurence mnogih pivovarn, kosaiočih se med. seboj z izborno kvaliteto piva, časov, ko je bilo v vsakem večjem kraju vsaj po troje pivovarniških zalog, se kar ne moremo sprijazniti z današnjimi prilikami, ko se Ti nudi le eno pivo, pa ga moraš vzeti, če hočeš ali nočeš, pa naj si bo kakovost odgovarjajoča slabi, pokvarjeni vodi in cena višja kot najboljšemu vinu. Pa planejo na gostilničarja gostje, ga zbadajo in zmerjajo in nočejo verjeti, da je gostilničar na vsem tem nedolžen, pa zapustijo lokal, iskajoč si drugega, kjer se ponovi ista igra. Res, mučenik je gostilničar danes in čudno ni, da so mu te razmere pričele presedati ter je končno enkrat posegel po samoobrambi — to je, ustanovitvi lastne pivovarne, v kateri bo on gospodar in kjer bo on odločal o ceni in kvaliteti in gotovo ne v škodo svojih gostov. Nasprotniki, prijatelji današnjega pivovarniškega kartela, strašijo z razninti strahovi. Najljubše orožje jim je: grožnja s konkurenco od strani sedanjih pivovarn, ki so baie vsemogočne, kar se tiče kapitala. Oh, kak prazen strah je to, kako se motijo ti gobezdači, kako podcenjujejo solidarnost in discipliniranost naših vrlih gostilničarskih zadrug. Na solidarnosti teh organizacij se bo razbila vsa umazana sovražna konkurenca, kajti vsak organiziran gostilničar se bo zavedal, da je njegova stanovska dolžnost, dobivati pivo iz lastne pivovarne, ki bo po .kakovosti posekalo vsako drugo pivo. Morda bodo šle sedanje pivovarne naenkrat s ceno tako nizko, da jim naša solidna pivovarna ne bo mogla slediti, mogoče je celo, da bodo ponujali pivo zastonj. Pa to bo par mesecev, znabiti eno leto, nakar bodo, misleč, da so nas omamili in ubili, poskočili v cenah tako, da bi v enem mesecu pokrili vso izgubo iz konkurence. Toda motijo se — oni ne računajo, da so gostilničarji inteligentni dovolj, da že naprej spregledajo njih nesolidnost, in da bodo gostilničarji znali ščititi svoje koristi in svojo pivovarno, da bodo mirno prenesli to konkurenčno ploho, ker vedo, da bo po njej zasijalo toplo solnce in bo šlo gostilničarsko pivo v denar v veselje goseničarjev in gostov. Te dni se je pričelo s predpisovanjem delnic, komad po Din 500. Predpisovanje ima predvsem namen, spraviti potrebni kapital skupaj in se mora predvsem ugotoviti tekom meseca marca, ali je to mogoče ali ne. Dolžnost vsakega gostihiičarja ni samo, da se sam zaveže, da vzame ali kupi po več delnic, temveč je prav posebno njihova dolžnost, da vsi tudi pri svojih gostih agitirajo za nakup delnic in da zahtevajo osobito od trgovcev, pekov, mesarjev in drugih obrtnikov, da kupijo naše delnice, če ne, si poiščemo pač druge dobavitelje. Povsod pa je treba tudi po-vdariti, da nikdo ne napravi komu kako uslugo, če podpiše in kupi delnice, marveč da ravna v svoj lastni prid. ker plodonosno naloži svoj denar v popolnoma varno podjetje. Za to jamčijo vse naše gostilničarske zadruge, zato jamči solidarnost in preudarnost gostilničarjev, njih zdrava pamet in trdna, odločna volja: pomagati sebi! Tovariši gostilničarji, na delo, ki bo kronano z zmago! Odposlance pripravljalnega odbora, ki Vas bodo prihodnje dni obiskali, sprejmite prijazno in lepo, podpirajte jih ter jim pojdite v vsakem oziru na roko. Uvajajte in priporočajte jih pri svojih prijateljih in znancih. Nekaj tednov truda in požrtvovalnosti nam bo rodilo dolgoletne sadove. — Gostilničar. 527 Sokohtno Sokol Maribor I. Vse narodno čuteče občinstvo in dose danje Sokole, ki stanujejo na desnem bregu Drave, prosimo, da pristopijo k novo ustanovljenemu Sokolskemu društvu Maribor I, svoje mlajše pa pošljejo k telovadbi. S svojim pristopom bodo mnogo pripomogli k uspešnemu narodnemu delovanju, ki je za ta del mesta velikega pomena. Osebne prijave sprejemata brat dr. Pivko (Betnavska cesta 35 in brat Zotter Rajko (ob delavnikih: Vetrinjska ul. H, ob nedeljah: Koseskega ul. 43). Pismene prijave naslovne na Sokolsko društvo Maribor I. — Zdravo! Starosta: dr. Pivko. Tajnik: Pojčinovič. Sokol Maribor I. priredi danes, dne 22. lebruaria, ob 20. uri v telovadnici kasarne kralja Petra čajanko s filmsko burko. Dobro došli vsi člani kakor tudi ostali prijatelji našega Sokola. Zdravo! Za povratek v mesto je na razpolago avtobus. Oddelek s arejših članic prične zopet s telovadbo, če se jih javi zadostno število. Prva ura v pondeljek 24. t. m. ob 19. v telovadnici šole v Jan-karjevi ulici. efpnrt Zimskošportni odsek SPD Marlbor-Ruše izvede jutri, dne 23. t. m. smučarski izlet preko Mariborske in Ruške koče, dalje čez Veliki vrh — krasen razgled — planote v Slov. Bistrico. Zbirališče v soboto zvečer in nedeljo dopoldne ori Mariborski koči. V nedeljo predpoldne vežbanje v smučenju in razne igre na snežnih planotah okoli Mariborske koče. Ponovno opozarjamo, da se udeležijo v čim večjem številu tega izleta v zvezi s predpustno zabavo na snegu vsi prijatelji zimskega športa. Povratek iz Slov. Bistrice bo z večernim avtobusom ali vlakom. Mariborski zimskošportni podsavez. Seja upravnega odbora bo v torek dne 25. trn. ob 20. uri v sejni sobi restavracije »Orel« ter se pozivajo vsi odborniki, da sc te važne seje gotovo udeleže. — Tajnik. ISSK Maribor, nogometni odsek. Postava moštva, ki igra jutri ob 13.30 na igrišču SK Železničarja proti rezervi SK Železničar, je razpisana na deski v garderobi. Načelnik. Odlični graški nogometaši v Mariboru. Jutri gostuje v Mariboru eno najboljših graških moštev »Sportklub« proti SK Železničar. Moštvo gostov nastopi v kompletni postavi, med njimi so znana in»na branilec Allner, centerhalf Kastrun ter levo krilo Stanek, ki stalno nastopajo v Avstrijski amaterski reprezentanci. Znan je tudi vodja napada Buchta od dunajskega Slovana, ki velja za enega najboljih strelcev. Vratar Brunner, levi half Angerer in leva zveza Mateika so stalni reprezentančni 'gralci Štajerske in mesta Gradca. Moštvo goji hiter kombinacijski nogoipet, odlikuje se z izredno dobrim startom, ter ostrimi streli na gol. Povspeli so se v kratkem času njihovega obstoja med vodilne klube Avstrije. Moštvo SK Železničarja nastopi v svoji stari postav), le na mestu branilca Bauerja bo zopet nastopil Wagner, do-čim bo Bauer igral halfa. Občinstvo se opozarja, da je sneg na igrišču odstranjen in je tudi prostor za gledalce očiščen. Začetek tekme ob 15. uri; predtekmo igrata rezervi ISSIC Maribora in SK Železničarja ob 13.30. Tekma ob vsakem vremenu. Sodniška sekcija, službeno. Mednarodno tekmo SK Železničar: Graški Sportklub sodi gosp. Nemec; predtekmo ISSK Maribor rez.: SK Železničar res. gosp. Vesnaver. Načelnik. SK Železničar, nogometni odsek. Danes, dne 22. II. ob 19. uri pri Lau-ferju sestanek igralcev. Pozivajo se vsi igralci I. moštva in rezerve, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Načelnik. Cilinder povzroča revmatizem Pariški prirodoslovec dr. Durville je iznašel, da je velika toplota, ki se razvija pod cilindrom, povzročila revmatizem. Merjenje je dognalo, da je dosegla temperatura pod navadnim cilindrom, ki iih v Franciji zelo radi nosijo, ob toplih dneh 60 stopinj Celzija, kar gotovo ni zdravo. Ta vročina tudi povzroča, da postanejo moški, ki mnogo nosijo cilindre, prezgodaj plešasti. Ali pa bodo uspehi teh raziskavam tudi vplivali na modo klobukov? Strokovnjaki soglašajo v tem, da bo ostal cilinder kljub rrego- vi škodljivosti pri formalnih priložnostih. diplomatičnih sestankih, svatbah, krstih, porokah in pogrebih še dolgo v rabi. V navadnem življenju pa so cilindru tako že davno sešteti dnevi. Koliko smo izvozili živine in mesa iz države? Izvoz žive živine in svežega mesa tvori eno najvažnejših postojank v našem celokupnem izvozu. Saj je znašala vrednost tega izvoza od 1. 1922 naprej skoro vsako leto krog milijardo dinarjev, 1. 1923 celo skoro dve milijardi. Živih svinj je bilo izvoženih največ v letih 1923 (za 448 milijonov Din), 192S fza 518 tni.1. Din), 1. 1926 (za 339 mil. Din) in lani (za 334 mil. Din); žive goveai smo izvozili 1. 1923 za 846 mil. Din, 1. 1924 za 745 mil. Din, 1. 1925 za 417 mil. Din, lani za 275 nul. Din; svežega mesa I. 1924 za 452 mil. Din, lani za 264 mil. Din. Zavsetn se- je izvozilo žive živine in svežega mesa: 1. 1921 za 690,949.000 Din, 1. 1922 „ 837,459.000 „ , . 1. .1923 „ 1,839,728.000 „ , 1. 1924 „ 1,569,751.000 „ , I. 1925 „ 951,836.000 „ , 1. 1926 „ 1,107,413.000 „ , 1. 1927 „ 1,241,453.000 „ , 1. 1928 „ 966,363.000 ., , 1. 1929 -4,007,247.000 Din. Humor drznega lopova V Pragi je izginil te dni nekemu znanemu draguljarju briljant, vreden 75.000 Kč. Trgovec je tatvino takot prijavil policiji, vendar je ostala preiskava zaman. Sedaj pa je dobil draguljar iz nekega mesta v Nemčiji sledeče pismo: »Spoštovani gospod! Iskreno se Vam zahvaljujem, da ste bili, čeprav nehote, tako ljubeznivi, da ste me krepko podprli v trenutku, ko sem bil brez pare v žepu. Briljant sem zastavil v Pragi za 10.000 Kč, sedaj pa se nahajam v Nemčiji. Tu Vam prilagam zastavni listek in lahko briljant takoj odkupite za 10.000 Kč. Zahvaljujem se Vam Še enkrat najprisrčne-je za izkazano mi us'ugo ter beležim z odličnim spoštovanjem, vedno pripravljen na vsako protiuslugo. — Tat.« Draguljar je res takoi odšel z zastavnim hst-kom v zastavljalnico, plačal 10.000 Kč in dobil zopet svoj izgubljeni briljant. Michel Zšvaco £ukcedla 32 Toda s tem, da ga je da! Cezar prijeti, ne da bi mu oriznal kak vzrok, ga je sam odvezal dolžnosti. To jetništvo mu je postalo odrešenje. In zdaj si je govoril natihem, da če bi se mu kdaj posrečilo pridobiti si zopet zlato prostost, bi mogel z mirno vestjo posvetiti svoje življenje službi Primavere. Toda ure so tekle počasi... Ragastens je najprej poizkusil izdreti železni obroč, ki je bi! vzidan v steno. Toda kmalu je moral spoznati, da bi tudi z dobrim orodjem trebalo več dni, preden bi spravil železo izmed kamenja. Nato je hotel streti ključavnice na svojih zapestjih, s tem, da je na vso moč udarjal z drugo ob drugo: njegov edini u'.reb ’> HI ta. da si je odrl roke. Naposled je pričel trgati za verige, v nadi, da se stre kak obrabljen člen... Toda vse je bilo zaman. Sedel je k zidu in mehanski pojedel kos kruha. Nato je polagoma trudnost premagala skrb, in zaspal je. Naenkrat ga zbudi ropot: nekdo je odmikal zapahe. Njegova ječa se je razsvetlila. Dva stražnika sta vstopila, vsakteri s srnolenicov roki. Naposled se je postavilo predeni troje mož v dolgih haljah in s krinkami na obrazu. Na hodniku je Ragastens zag'eda! vse polno pik in halepart: dvanajst vojakov je stalo pripravljenih, da se vržejo nadenj ob najmanjšem znamenju. Eden izmed trojice s krinkami je stopil korak naprej, drugi pa se je pripravil k pisanju. »Vi ste vitez de Ragastens?« je vprašal prvi. »Da, gospod... in vi?« »Jaz sem sodnik najvišjega sodišča, ki izreka brezprizivno sodbo v imenu pravice papeške in pravice božje, iz katere izvira. Obtoženec, vi ste prišli v Italijo, da bi sejali veleizdajstvo proti našemu Svetemu Očetu in njegovi svetli rodbini.« -Prišel sem v Italijo, da ponudim Cezarju Borgia pošten meč v pošteno službo,« je odgovoril Ragastens. »Priče izpovedujejo, da so bili vaši nameni daleč od cilja, ki ga navajate... Toda mi nočemo tehtati vaših misli... Mi vzdržujemo proti vam samo obtožbo zaradi umora...« »Zaradi umora,« je vzkliknil Ragastens, bolj osupel kakor prestrašen. »Vi ste zvijačno, zavratno in izdajalsko umorili njegove. Svetlost Francesca Borgia, vojvodo Gandij-skega...« Ragastens, ki je izprva hipno okamenel vsled te nepričakovane obtožbe, je naposled skomizgnil s pleči. »Kaj odgovarjate na obtožbo, izrečeno proti vam,. . Vi molčite...« »Molčim zato, ker je ta obtožba brezmiselna. Motilca poznate vi nemara enako dobro kakor jaz. Do to minute sem še dvomil o tem, kar se mi je zdelo. da sem videl... dvomil celo nad pričevanjem svojih lastnih zdravih čutov... Zdaj vidim, da se nisem motil. Povejte njegovi Svetlosti Cezarju, da kadar bo zopet koga zaklal, naj skrbno odstrani krvave sledove.« človek ki je stal na sodnikovi desnici, se je stresel od silnega razburjenja. »Zaman poizkušate varati pravičnosti s svojimi strašnimi lažmi,« je naglo povzel sodnik. »Še enkrat vas vprašam: ali morete dokazati, da niste zabodli Francesca vojvode Gandijskega?« Ragastens je pričel tiho požvižgati napev neke lovske pesmi. »Zapišite, da obtoženec priznava!« je kriknil sodnik. »Zapišite tudi, da najvišje sodišče nesramno laže,« je odgovoril Ragastens. Sodnik je brez odgovora naglo vzel list papirja, ki mr ga je pomolel tovariš pisar in je začel urno brati njegovo pisanic. Sklenil je z besedami: »Obsojenec, sodba se izvrši čez tri dni odloga. Tri dni imate torej časa, da se priporočate usmiljenju božjemu...« »In vi imate vse svoje življenje čas, da izkušate oprati svojo vest zločina, ki ga delate nad mano.« Nekaj trenutkov nato je bil Ragastens zopet sam. To zasmehovanje človeškega pravosodja se je bilo izvršile s takšno naglico, da se je vpraševal, ali ni morebiti sanjal. (Nadaljevanje sledi) MALI OGLASI 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Pro-me na bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Trajno eksistenco nudim inteligentnim sposobnim zastopnikom. Dopise na A. Zorko. Maribor. Poštni predal 80. 546 Iščem sobo s štedilnikom prazno ali meblirano. Naslov pustiti v upravi lista. 547 Prodajam omare, postelje, vložke, moške obleke in plašče, čevlje, otroško perilo, predalnik, toaletno mizico, umivalnik, srebrno figuro, note itd. J. Pe eln, starinarna Orožnova 1, poleg glavne pošte. 548 ?~ga z mlinom in posestvo Din 200.000. Manica in prekajevalnica s stroji Din 250.000. D^hkatesna trgovina z gostilničarsko koncesijo Din 75.000. Posestvo, bližina mesta s krasno vilo, sadonosnikom in vinogradom Din 450.000. Kmečko poses'vo 75 oralov Din 250.000. Skladišča in kleti v Mariboru se oddajo v najem. Posredovalnica »Rapid« Gosposka 28. 554 Spalne in jedilne sobe po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 516 Stanovanje od dveh do treh sob ev. s kopalnico iščem za april ali maj. Ponudbe pod »Mirno« na upravo tega lista. 562 Iščem posojilo 120.000 Din za takoj. Plačam obresti po 15%. Vknjižba na drugem mestu. Pismene ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Sigurno«. 565 Upokojenega uradnika, inteligentnega, sprejme takoj tukajšnje podjetje za statistična dela za nekaj mesecev. Pozneje možna stalna namestitev. Obširne ponudbe pod »Statistika« na upravo lista. 553 Učenko sprejme brivski salon Mrakič. Poročne prstane v vseh fazonah kupite najceneje pri zlatarju A. Stumpf, Koroška cesta 8. Staro zlato in srebro se zamenja. 447 Stanovan!e s tremi sobami, kopalnico in pritiklinami oddam s 15. marcem v najem. Naslov v upravi li- . sta.__________________________________ 493 Madrace prevzame v predelavo hitro in ceneno tapetnik Anton Arzenšek, Grajska ulica 2. ________________________________537 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje. mehaničia delavnica Justin Gustinčič Maribor, Tattenhachova ul. 14. Najstarejši zavod za črkosiikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svedohno reklamo na steklo. Ustanovljen 1 190? Odlikovan I. 1922 z zlato mednjo. Gustav Ph',n.?, Maribor. Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Mali trgovski lokal na prometnem prostoru sc odda v najem. Ponudbe z navedbo stroke, na upravo lista pod »Marc«. 543 Pohištvo jesenove barve: Nova spalna soba moderni slog, 2 psihi, miza, 2 tapecirani stolici, madrace in vloge DinŠlOO. —- Kompletna kuhinja belo emajlirana, nova Din 1250. — Otomana Din 500. — Otročja železna postelja nova Din 400 in različno drugo pohištvo poceni na prodaj. Povprašati manufaktuma trgovina F. Majer, Glavni trg. 545 Gospodinjo, ki zna dobro kuhati, z lastnim stanovanjem, sprejme takoj mala družina. Naslov v upravi. ______________________ 533 Oddam opremljeno sobo z električno lučjo enemu ali dvema solidnima gospodoma. Vojašniška ul. št. 9. 364 Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. Naslov v upravi lista. 361 Prazno ali meblovano sobo v novi vili oddam takoj. Eventueluo tudi s hrano. Naslov v upravi lista. 560 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gra mofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Kole?"- i pozor! Zima je tu! Prihaja čas. ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklarije ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako. da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenhachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 atraes, otomanc, v tapetniške izdelke in popravila iz v.šuje po najnižji ceni tapetnik Ferdr Kuhar. Gosposka ulica 4. 8 Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Amhrožič. Oraiska ul. 2. 2231 Skladiščnik z večletno prakso z znanjem slovenskega, nemškega, hr-vatskega in deloma francoskega jezika želi premeniti službo. Gre za trgovskega ali hotelskega slugo, portirja, delovodjo ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe pod »Dobra in zanesljiva moč« na upravo »Večernika«. 520 Krojaškega vajenca takoj sprejme Niko Furman, Studenci, Kralja Petra cesta 54. 519 Veliko snažno sobo v bližini Ljudskega vrta s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, uporabo kopalnice cddam eni ali dvema solidnima osebama. Naslov v upravi lista. 517 Mesto hišnice odda Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Rotovški trg 2. Prednost ima upokojenka. ' Iščem v najem malo posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 451 V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov _v_ upravi____________361 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo trg svobode, zraven zraven mestne tehtnice. 529 Ure. zlatnino, srebrnino kakor tudi poročne prstane, nudi uajceneje Jakob Mulavec, kralja Petra trg 1 (pri drž. mostu). 530 Meblovano sobico z električno lučjo, posebnim vhodom iz predsobe, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični, tudi dijaku ali dijakinji. Stritarjeva ulica 5, I. nadstr. 531 Oddam dvoriščni lokal v velikosti 50—60 ms, suh, svetel, pripraven za vsako delavnico. Prodam 6—7.000 kg sladke krme in otave. — Vprašati Koroška cesta 39, v trgovini. ____________532 Kompletno mehko spalnico pobarvano prodam za Din 2500. Stross-mayerjeva ulica 10, mizarstvo. 536 Vllico, dve sobi, kuhinja, verandica, vrt, blizu mestnega parka proda za Din 120.000 posredovalnica, Maribor, Tat-tenbachova ulica 19 pri Petku. 535 Najboljše mlečne izdelke iti najcenejše čajno maslo, »Trapist«, »Imperial« sir iz Središke mlekarne. Zastopstvo za Maribor: »Marstan«, Koroška cesta 10. Sprejema naročila* Oskrbuje razna zastopstva. 538 Sprejmem dojenčke v oskrbo in na hrano. Vprašati Gubčeva ulica 19, Pobrežje. bve^ali trisobno stanovanje, zelo solnčno, suho in čisto oddam takoj mirni in stalni stranki. Naslov v upravi.______________________________541 Kot mesarski vajenec išče mesta močan dečko v osemnajstem letu. Naslov v upravi. 542 Še nekaj dni CARRENT! Po preteku starega programa pride popolnoma nov in zelo zanimiv propram. Nastop »FLICK ♦FLOCKA* ni za Maribor nobena novost, pač pa sta gori omenjena komika znana in priljub- Ijena ter nastopita zopet v kavarni EVROPA. Zopet se bodo Mariborčani enkrat pošteno nasmejali. Pri novem sporedu nastopi tudi znana operna pevka VERA PETROVIČ iz Beograda. Veliko senzacijo v plesu bo vsekakor vzbujala danska plesalka MERY PICKFORD z danskimi nacijonalnimi plesi. Maribor teh plesov ki so jako zanimivi ni še videl. — Tudi novost za Maribor bo nastop dunajske subretke ,Manon“, ki je znana pevka iz dunajske opere. — Nov kavarnar se je potrudil pridobiti kavarni zopet dober glas. Zoiet so se vpeljale popoldanske družinske predstave s polnim sporedom. Da je pwiw rizling, ki ga dobite tam izvrsten, se o tem sami lahko prepričaate. Tudi z domačimi krofi bo preskrebljeno. Vsak dan O dobite tudi tam svežo golaževo juho. Brez poviška cen! Pobiranja in vstopnine nil Za obilen obisk se priporoča M. KOKOi. Martfiorsti VF.ČFPNJK Mre Poiskusfte naše nove pekarske ipeciialitete kakor: Stole ■ la cokosatte, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljiika iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Gasteinskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepetenec, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljliki, poiunlski uporjniancl In vinska palCIcs, venissti kolaži Itd Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Preprodajalci popust Pošilja se na vse strani MOTVOZI Naravno ortapedično-mehanlčno ZDRAVLJENJE KILE (špago) vrvi za perilo vrvi sa 21 vino vrvi za splave Oprti (gurte) Strance slamnjače kupite najugodneje v galan‘erijski trgovini DRAGO ROSINA Maribor Vetrinjska 26 Izjavljam, da nisem naredila nikdar nobenih dolgov svojemu možu Alojziju in da zato tudi ni imel povoda, da me prekliče, za kar bo odgovarjal pred sodiščem. 567 Frančiška HROVAT, roj. MILAVEC, Aleksandrova cesta 49. Brez operacije! Brez bolečin! Brez motenja poklica! Nemški državni patent št. 48309t ' Nemški državni patent št. 490841 Avstrijski patent št. 115037 Nastanitev: GRAZ, gostilna STRASSER, — Eggenbergereilrtel 11; sreda, dne 12. mar ca od 8.—14. ure. vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenje Sesula Tomšičev drev. 231 Dvakrat operirana kila v starosti 70 let popolnoma ozdravljena! Z veseljem in zahvalo Vam sporočam, da ste me v teku pol leta temeljito ozdravili. Ze davno sem Vam hotel mojo zahvalo izraziti, vendar sem čakal, če se ne bi pokazale kakšne posledice, kar se pa hvala bogu do danes, po treh letih še ni pojavilo. Iz hvaležnosti Vas bom bolnim na tej bolezni vedno rad in najtopleje priporočal. — Vaš specijalni aparat je izvanredna iznajdba, katere sploh ne moreni prehvaliti. Srčna Vam hvala! Josip H., imejitelj visokih odlikovanj. Pozor! Dame in gospodje I Ravno dospeli novi dunaiski ?n pariški modeli v raznih barvah in kvalitetah. — Moderniziranje po n a j n i ž j i h cenah! Se priporočata Ivan In Helena Kvas Maribor Mlinska ul. 21. Aleksandrova c. 32. omu Zahtevajte pojasnilo, ilustrovano brošuro s potrdili preko 2500 ozdravljenj na kili, proti dvojni poštnini! Opozarjam izrecno na moje najnovejše patente. Manjvredne posnetke zavrnite!-------------- Prvo In najstarejše specijalno podjetje! KARL LUDVVIG WORNER MtJNCHEN 2, S W 4, — SchwanthalerstraBe 36. Centr. za Avstr.: Salzburg, J. Mayburt5er-Kai 2 a. Dobro odpravi brez joda, brez zdravila, trnjno in hitro, sredstvo iznajdeno od osebe, ki se je te bolezni sama rešila. (Za obvestila priložiti Din 7.50 v znamkah.) K..IH EK, Šternberk, Moravska, Č.S.R. Zajamčen uspeh! Frankirati pisma z 3 Din. 551 pristno vino kronske bone kudujem po najvišjih dnevnih cenah ali pa vzamem na račun pri nakupu blaga Franc Mastek Maribor, Glavni tre* domačega pridelka v zaprtih steklenicah liter Din 12*— v trgovini 653 A. VERTOJIK, Sodna ulica St. 17 TOVARNA GLASBiL IN GRAMOFONOV po Meri škornje Inventurna prodala! ZA OFICIRJE IN DAME ter motatevlje kakor tudi raznovrstne športne in Strapacne čevlje izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Pri vsem zimskem blagu Specialno niške cene nogavic. Tvornilka zaloga molkega parila za vsa aloje. OfiSeile sl IzloZbe. Prepričajta se glede cen. Gramofoni od Din 298-— dalje Mandoiine . . 136 — . Violine „ , 85 — Gitare . „ 207'- , Trombe , „ 505*— „ SJ61 Rptn taranilii „ „ 85 — t PRODAJALNA: TRG SVOBODI Nova Jcherbaumova zgradba VILKO BLATNIK. Maribor Meljska cesta 2 Popravila hitro in ceneno I JOSIP IEREC, MARIBOR Aleksandrova c. 23. Popolna varnost njesove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA 2 vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR, Trg svobode 3 Podružnica: CELJE. Cankarieva uiica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Matibora in Celja na razpolago položnice. )2ia Izdaje Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik lidalatcUa in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru