PODOBA SVETA NAJSTNIKOV Brez česa mladi danes ne morejo živeti oz. kaj jim je pomembno? Karmen Bizjak Merzel, prof. slovenščine in ital., OŠ Danile Kumar »Jaz res ne delam iz ambicije, ampak ker brez tega ne morem živeti. Vsaka stvar zahteva celega, polnega človeka.« Srečko Kosovel Prispevek prikaže obravnavo dela Srečka Kosovela, Kons 4, v 9. razredu osnovne šole, in sicer se bolj kot metodi šolske interpretacije posveča ustvarjalnemu izteku učne ure ob spoznavanju Ko- sovelove poezije. Poustvarjalna besedila učencev so za učitelja vedno najdragocenejši trenutki, saj učence spoznava tudi ob njihovem doživljanju poezije, tokrat ob Srečku Kosovelu s pesmijo Kons 4. Sporočila, ki so jih učenci zlepili v pesem lepljenko ali likovno pesem, so sporočila mla- dih, so podoba mladih o doživljanju sveta in vrednot v njem. Prispevek želi prikazati bistvene vrednote v svetu najstnikov, ki so jih priklicali ob lastnem poustvarjanju Kosovelovega Kons 4. 1 Potovanje devetošolcev k Srečku Kosovelu vse, celo ime. Kosovelovo ustvarjalno obdobje je Čeprav bi morda mislili, da najstnikov poezija ne bilo sicer kratko, a izjemno intenzivno. Zato je še privlači kaj posebno, pa za nekatere slovenske toliko bolj neverjetno, kako je lahko dvajsetletnik pesnike to zagotovo ne velja. Izziv za devetošolce ustvaril nekaj tako globokega in si utrl pot v evrop- je vsako leto obravnava poezije Srečka Kosovela. skih avantgardah. Mladi Kosovel ni bil le neverjetno Učencem njegova lirika predstavlja tako močan globoka pesniška osebnost, ampak tudi vizionar, odriv k razmišljanju in doživljanju, da obravnava ki je presegal meje pesništva. Njegovo ustvarjanje pri učni uri ne le vedno uspe, temveč jih še dolgo se razteza na različna področja, na impresionizem, časa nagovarja. Nagovarja tako močno, da že ne- ekspresionizem, futurizem ter konstruktivizem. kaj let po obravnavi pesmi Kons 4 in delu z učenci Pisal je liriko, ekspresionistične in konstruktivistič- sledi ustvarjanje učencev, ki ga vsako leto zazna- ne pesmi, pesmi v prozi, eseje, in vse istočasno, v mujemo tudi z razstavo pesmi lepljenk oz. likovnih zelo kratkem času. Pesnik več obrazov je bil izje- pesmi. Le-te so zelo povedne in sporočajo, kaj je mno pozoren na vse, kar se je dogajalo v Evropi mladim pomembno, kaj se jih dotika, kako vidijo in Rusiji. »Kosovel ni pesnik Krasa, je pesnik, ki je in doživljajo svet, v katerem živijo. Šolska obravnava književnega besedila Kons 4 je komunikacijski model obravnave umetnostnega besedila, ki je v šoli uveljavljen že nekaj časa. Sreč- ko Kosovel je tudi eden od obvezno obravnavanih avtorjev v devetem razredu. Z njim se sicer učenci že srečajo v nižjih razredih, v višjih pa spoznajo dve njegovi pesmi, Kraška jesen ter Pa da bi znal. Če sta slednji dve pesmi razumljivi, pa ne vedo, kaj jih čaka s spoznavanjem pesmi Kons 4. V drugem in tretjem triletju književnost obravnavamo po sklo- pih, vezanih na posamezne teme, v devetem ra- zredu sledi kronološka obravnava književnih bese- dil. V ta kontekst umeščamo pesem Kons 4. Učen- ci so ob obravnavi pesmi seznanjeni z nemirnim, tragičnim časom evropske zgodovine, kjer delno spoznajo, kako globoko so Srečka Kosovela zazna- movali dogodki iz prve svetovne vojne in predfaši- stičnega obdobja. Boris Pahor je na Kosovela gle- dal kot na starejšega brata, ki je ubesedil to, kar so »mladi brez mladosti« čutili, ko jim je bilo odvzeto 35 Didakta ŠOLSKA PRAKSA doživljal Kras kot svoje notranje vesolje. Kras je ču- da so literarnovedni pojmi pri pouku književnosti til kot svet, v katerem ni človeške prisotnosti, kot potrebni za posameznikov poglobljeni stik z lite- metaforo samote,« je dejala literarna zgodovinar- raturo, vendar ima tudi učenčevo razumevanje ka Tatjana Rojc. Bil je Slovenec, pripadnik naroda, zagotovo prednost. ki se je odpiral evropskemu kulturnemu življenju. Za svoj študij je izbral Ljubljano, kjer je lahko štu- V prispevku se torej ne želim dotakniti vseh de- diral v maternem jeziku, vendar pa se je v tem lov šolske interpretacije, saj moj cilj prispevka po mestu počutil utesnjenega. Imel se je za Tržača- sintezi in vrednotenju zadeva izključno nove na- na, a privlačeval ga je svet. Živel je Evropo tistega loge oz. poustvarjanje devetošolcev po obravnavi časa, spoznal pomembne osebnosti, umetnike, Konsa 4. Učence seznanim, da je Srečko Kosovel ustvarjalce in svoja spoznanja ubesedil v svojih li- pisal tudi likovne pesmi. Ko jim pokažem tudi ne- terarnih stvaritvah. Literarni zgodovinarji pravijo, kaj primerov, skupaj opazujemo in komentiramo da je Kosovel živel, kot bi vedel, da bo malo časa likovno podobo besedila. Nato sledi poustvarjalno na tem svetu. Gre za pesniški in intelektualni lik delo učencev. Naročim jim, da doma poiščejo re- iz preteklosti, ki s svojim zaznavanjem tedanjih li- vije, časopise in jih naslednjo uro prinesejo v šolo. terarnih in civilizacijskih sprememb izjemno živo Oblikovali bodo svojo pesem lepljenko ali pa celo govori tudi nam. V tej veliki literarni osebnosti se likovno pesem. bodo prav gotovo prepoznavale tudi prihodnje generacije. Po besedah Borisa Pahorja je Kosovel 3 Odslikava sveta najstnikov v pesmih lepljenkah v svojo liriko zlil kompleksnost srednjeevropske Učenci so v svojem ustvarjanju pod močnim vti- občutljivosti in bogastvo vseh nians, ki so priso- som Kosovelove konstruktivistične pesmi, pod na tne v njegovih pesmih. prvi pogled nesmiselno in naključno izbranimi delci, besedami, znaki, formulami, izrezki, ki se 2 K pesmi Kons 4 in poustvarjanju spojijo skupaj z besedami. Kmalu začutijo ne le Metode poučevanja znotraj šolske interpretaci- ustvarjalnost, temveč tudi veliko svobodo ustvar- je obsegajo razlago, pogovor, delo z besedilom, janja. Zanimivo je, kako kmalu in z lahkoto sledijo delo s priročnikom. Pri obravnavi vsakega lite- namenu konstruktivizma: svetu nekaj sporočiti, ga rarnega besedila učitelj uporablja različna učna šokirati, provocirati, izkričati to, česar ne moreš ve- sredstva, poleg berila tudi priročnik, slikovna in dno izpovedati, kar tlačiš in čutiš globoko v sebi kot zvočna gradiva ter različne materiale glede na problem. Za nas odrasle, ne le za učitelje, je ustvar- sestavo skupine učencev. Učitelji pa se moramo janje mladih s sporočili zelo pomembno. Pri tem zavedati, da je osnovno, da učenci posamezno jih lahko podpremo ali pa le spremljamo, navdihu- književno besedilo najprej sploh razumejo. Seve- jemo s svojim zgledom. 36 Didakta Pesmi lepljenke ali pa celo likovne pesmi odslikajo tudi vrednote mladih. Učitelj z zanimanjem in ra- dovednostjo spremlja njihovo ustvarjalno delo, ki ga radi počnejo. V svojem 30-letnem pedagoškem delu se ne spomnim generacije, ki bi nezaintere- sirano pristopila k takšnemu ustvarjanju. Tako za učence kot zame je to vedno ena bolj zanimivih učnih ur, dragocena izkušnja, ki pelje k postavi- tvi razstave v šolski avli. Učenci se vsako leto radi ustavijo in prebirajo sporočila pesmi lepljenk ali pa likovnih pesmi. Meni kot profesorici pa se je še posebej dragoceno dotakniti njihovih sporočil, nji- hovega gledanja na svet, tudi njihovih »krikov« ter vrednot. In kaj so nam letos sporočili naši mladi? Katere vrednote sevajo iz njihovih pesmi lepljenk, likovnih pesmi? 4 Blizu ali daleč čustveni nepismenosti Z učenci se v osnovnošolskem procesu ves čas do- tikamo in živimo različne vrednote. Nenazadnje ob zaključku osnovnošolskega šolanja izpostavi- mo učence, ki so pokazali, da imajo moralno-zna- čajske lastnosti, odličnosti, po katerih se ravnajo in živijo: poštenost, spoštovanje, sočutnost, odgo- več je naša realnost, da se svet vedno bolj odmika vornost, prijateljstvo, vztrajnost, zaupnost, prosto- od vrednot, od človeka. Pogrezamo se v neke vrste voljstvo, družina, iskrenost … Ne le šola, starši, tudi čustveno nepismenost. Ta nepismenost, ki je po- družba bi se morala z vsakim dnem, z zakoni, z de- stala že naša kultura, je najslabše od najslabšega, lovanjem zavezati k delu za moralne vrednote in kar se dogaja, zapiše pomemben italijanski filozof vzgojo le-teh. Žal pa se mi velikokrat ne le zdi, tem- Umberto Galimberti. Prav tako nadaljuje: »Danes otroke samoumevno naučimo jesti, spati, govori- ti. Občudujemo prebliske njihove inteligentnosti, njihovo intuicijo, prav malo pa se ukvarjamo s ču- stvenim življenjem, ki se izoblikuje ali ne izoblikuje v njih, ne da bi mi karkoli vedeli o tem. Čustvo nam omogoča, da razlikujemo med dobrim in zlim. Da- našnji otroci pa so podvrženi toliko vplivom, da jih njihova otroška psiha ne more predelati. Šola, pa- metni telefoni, pospešeno odraščanje, tisoč dejav- nosti, v katere so vključeni, vojska varušk, ki skrbi zanje, z vsem pa se srečujejo sredi komunikacijske puščave, kjer so deležni obilice ukazovanja in ne- potrpežljivosti, pa zelo malo pozornosti in poslu- ha za tisto, kar se dogaja v njihovi notranjosti. Ko so dražljaji premočni, da bi jih otroci predelali, jim ostaneta samo dve možnosti: tesnoba ali krčenje lastne duševnosti, da dražljaji v njej ne bi odme- vali. Osiromašenje čustvenega življenja navadno ni opazno, ker zaradi njega inteligentnost v niče- mer ne zaostaja. Nasprotno, odlikuje jo vznemirlji- va prodornost, ker je ne moti vmešavanje čustev; sami vemo, da ob preizkušnji, na primer na izpitu, zaradi čustvenega vznemirjenja vedno pokažemo manj, kot znamo.« In katere pojavne oblike inteligentnosti bodo po- trebne v prihodnosti, ki bo dajala neskončno ve- čje bogastvo informacij, kultur, načinov mišljenja 37 Didakta ŠOLSKA PRAKSA in vrednotenja, kot je bilo na razpolago pred več municirali, si sporočali ter skupaj iskali besede, ki bi desetletji? Mnogi strokovnjaki so danes prepriča- jih povezali v pomensko sporočilo. V večini pesmi ni, da konvergentna inteligentnost, ki prevladuje v iz njih žal odseva strah – strah pred prihodnostjo, naših šolah in določa od ministrstev potrjene učne kaj bomo/bodo naredili s problemi, ki so tu, med programe, ne omogoča več uspešnega spopada- nami, kje iskati rešitve: pokol v Srbiji (nasilje), orož- nja z izzivi prihodnosti. Po Gardnerjevem mnenju je, vojna, zapleteni odnosi, staranje, porazi, umetna (Gardner 1995) bo prihodnost zahtevala usklajeno inteligenca – umetna pamet, sovraštvo, ekološke delovanje petih pojavnih oblik inteligentnosti: ure- katastrofe … Sporočila (verzi), besedne zveze, ki jajoča inteligentnost (razvije se v prvih desetih le- omenjeno podprejo, so sledeča: tih življenja, ob dobri šoli, takšni, ki je zmožna otro- • SOS – svet brez bolnišnic, dom brez dreves, pla- ku vcepiti pravila za razbiranje sveta, v katerem živi; čevanje na vojno, njena jasna sporočila določajo razliko med resnič- • svet sporoča katastrofo, nim in lažnim), sintetična inteligentnost (zmožna • kuga prihodnosti, zbrati informacije iz različnih virov in jih združiti • vrnitev k realnosti, v enotno sintezo), ustvarjalna inteligentnost, ki • izgubljeni zaklad, se ne razvije s ponavljanjem profesorjevih razlag, • moje življenje je mega polomija od ponedeljka temveč s postavljanjem nenavadnih vprašanj, za do petka, katere kulturno okolje, v katerem jih mladostniki • povsod vlomilci, zastavljajo, ne predvideva, da bi spodbudili neraz- • če bomo otroke zamorili že v osnovni šoli, ne bo iskane odgovore, spoštljiva inteligenca (takšna, prihodnosti, ki se ne brani razlik in drugačnosti) ter etična in- • ne, ne rabim vas, teligentnost (ta se ne opira izključno na »načela« • kdor je mlad, se vpraša, sem telo ali predmet, lastne vesti ali, kar je še slabše, na področje, ome- • ni še konec, ker obstaja možnost copy-paste, jeno z lastnimi interesi, temveč skrbi za potrebe • super prihranki – to smo mi, ne ponavljam, skupnosti in se, na primer, odreče »ugovoru vesti«, • to me ne zanima, ko ta vest sledi zgolj lastnim prepričanjem, ne da • strah za zaveso prihaja jutri, bi bila pripravljena na skupno odgovornost – vest, • še vedno nisem čisto OK za hladnejše podvige, ki se izogiba skrbi za skupnost, je preozka, da bi jo • na pomoč, bo kdaj konec, lahko povzdignili v odločujoče načelo). (Galimberti • zmogljivost pomembna, 2011, 95-96) • družina je zapletena stvar, • morali bi poslušati, slišati in si pogledati v oči … 5 Jaz rabim srce … noč in dan … Poustvarjanje ob Kosovelovi poeziji je bilo, kot sem Vendar pa pesmi niso bile le pesimistične, imele že omenila, ne le zabavno, lahkotno in svobodno, so tudi svetla sporočila, besede in besedne zveze: temveč tudi zelo delovno ter sporočilno. Učenci so • skupaj, zveza – nebesa, sicer ustvarjali v skupinah, vendar so med sabo ko- • nežnost, • mož in žena, • moč, strast, pogum, lepota, • okusi svet, zmoreš to, • porazi nas gradijo, • prijateljstvo je šport, • prihodnosti sem sam gradnik, • dom, objem, • pes te osrečuje, te razume, • zgodba čudes in zvezd, • jaz rabim srce, noč in dan, • podpora družini za vsakega, ker območje Slo- venije je svet čustev, • mladi potrebujejo resnico … in denar, • ljudje in planet potrebujemo dobre zgodbe, • mislim, da zmaga osreči, poraz pa boli, boljši kot si, manj boli, • sovraštva ne sme biti, • življenje v sivi coni se nas je dotaknilo in nas premaknilo … V pesmih lepljenkah mladi nakazujejo vsaj smer delovanja njih, njihovo razmišljanje odpira rešitve oz. kaže njihove vrednote. 38 Didakta včasih kažejo, pa nam sporočajo, da so osebe upa- nja. Upanje so odprte možnosti, je odprto nebo in nova zemlja, ki jo želijo graditi – prihodnosti sem sam gradnik. Medtem ko je njihovo pričakovanje prežeto tudi s strahom, ali se bo gradnja zanje do- bro končala, pa jih upanje žene, da sami poskrbijo za dober konec. »Upanje je aktivno, ker nas žene proti času kot proti tisti razsežnosti, ki nam je dode- ljena za našo realizacijo. Mladi so aktivni, kadar gre- do z upanjem proti času, in ne, kadar v pričakovanju čakajo, da bo čas prišel k njim.« (Galimberti 2011, 124) Grška modrost nas opozarja: »Kdor ne pozna svoje meje, naj se boji usode.« Mladi to že čutijo in vedo, da je cena civilizacije previsoka, da bi vanjo vklenili svoje duše. 6 Naša življenja, vrednote izven sive cone Ključni vrednoti, ki so ju naši devetošolci izpostavlja- li, sta dom in družina. To je tista cona, za katero vedo, da bi morala biti vedno varna, pa čeprav se včasih zdi, da vedno ni (vsaj kot zadnje čase opažajo v pre- napolnjenih stanovanjskih skupnostih za mlade). Vendar verjamejo in globoko zaupajo v to edinstve- no celico – družino, dom, ki nudi prihodnost, cono vseh čustev, ki jih premorejo in bi jih želeli razvijati. Sledijo vrednote, ki se kažejo v njihovih sporočilih v pesmih lepljenkah ali likovnih pesmih: ljubezen, prijateljstvo, iskrenost, pogum, spoštovanje, resnica, iskanje sreče … Želijo si srečno prihodnost ali vsaj iz- kušnjo sreče. Salvatore Natoli piše, da sreča vendar- le obstaja, »pa ne zato, ker bi imeli ljudje učinkovito zamisel, kako jo doseči, temveč zato, ker jo včasih vendarle občutijo. Kajti ko srečo enkrat doživimo, je ne moremo več pozabiti, saj naša zavest zadrži v sebi tisto, kar doživi. Čas ne more izničiti dožive- te izkušnje, zato za človeka nič dokončno ne mine. Srečo lahko torej izgubimo kot življenjsko stanje, nemogoče pa jo je izničiti kot izkušnjo in v tej obliki jo vedno lahko poustvarimo. V primeri z bolečino, ki hromi, stiska in prisiljuje, je dotik sreče rahel; pobli- sne in izgine. Zato se kaže sreča kot prehodna do- brina, medtem ko se zdi trpljenje najbolj navadno in običajno stanje.« (ibid., 71) 7 Prihodnosti sem sam gradnik Poziv srcu mladih ob Kosovelovi poeziji govori o on- kraju ozemelj jurisdikcij in o globljih stvareh. Mladi VIRI IN LITERATURA želijo biti ob vseh igrah in pasteh sveta ter negoto- Galimberti, U. (2011): Miti našega časa. Ljubljana: Modrijan. vih dogodkih vseeno del tega s svojim delovanjem, Galimberti, U. (2011): Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan. razmišljanjem. Kljub nihilizmu ali vseenosti, ki ga Gardner, H. (1995): Razsežnosti uma. Ljubljana: Modrijan. 39 Didakta