Postni,« plačan« , »otorint, ___________________________________________________________________II. izdaja.___________________________________________________________________________Cena Din f— Rokopisov ne t r a 5 a m •. Oglasi po tarili In dogovoru. Dptava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Ljubljana 15.621. Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1’—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din20-—,za tu-Jino 30'—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 30-09 in 30-71 St. 31 a Ljubljana, sobota, dne 7. februarja 1931 Leto H. Podrobnosti o aretaciji anarhista Schirruja Bliskovii anarhistov nastop na policiji - Schirru ni nevarno ranjen - V bolnici so mu oblekli železno srajco - Priznava, da je nameraval ubiti ali kralja ali Mussolinija Birger Ruud, ki je te dni s 76 5 m skokom na smučeh dosegel nov svetoven rekord. N j. Vel. kraljica v Bukarešti Bukarešta, 6. februarja. AA. Rador poroča: Ju. goslovanska kraljica Marija je snoči prispela v Bukarešto, kjer ostane nekaj dni. Na postaji so jo sprejeli romunski kralj Karol, kruljica-mati Marija, princesa lleana, ministrski predsednik Mi-fonescu, minister Raducanu in še mnogo drugih odličnih oseb. Uspeh angleških konservativcev London, 6. februarja. AA. Pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v vzhodnem Toxteliu Pri Liverpoolu je zmagal konservativni kandidat Buclian Hepburn s 17.010 glasovi. Za delavskega kandidata je bilo oddanih 5550 glasov. Konservativna večina je narasla od zadnjih splošnih volitev od 7774 na 11.490 glasov. MacDonaldovo zdravje London, 6. februarja. AA. Maodonaldovo »draivje zbuja skrbi. Zdravniki priporočajo inir, da se umirijo živci. Turško posredovanje med Romunijo in Rusijo Carigrad, 6 februarja. 1. Romunska vlada je povabila turškega zunanjega ministra, naj poleti Romunijo. Tako vsaj poročajo tukajšnji listi. Diplomatski krogi menijo, da je ta poset J zvezi s perspektivo glede posredovanja Turčije med Romunijo in sovjetsko Rusijo. Pravijo, da je turški poslanik v Bukarešti ie pripravil teren za ta poset. Romunija bi rada sklenila z Rusijo pogodbo, po kateri se bosta obe pogodbeni stranki zavezali, da druga druge ne bosta napadli. Romunija v tej pogodbi no namerava načeti vprašanja o priznanju Besarabije Romu-n.ji s strani sovjetske Rusije. Incident na grško-bolgarski meji Atene, 6. februarja. AA. Med zastopniki grške in bolgarske vlade se vrše pogajanja o odgovornosti za zadnje obmejne invidente. Pariz, 6. februarja. AA. Listi obžalujejo spopade na grško-bolgarski meji in pravijo, da se bosta morali atenska in sofijska vlada podvizati, uredita sporna vprašanja, ker so ta vprašanja Klavna zapreka balkanskega sporazuma. Težke posledice potresa na Novi Zelandiji London, 6. februarja. AA. Kakor poročajo iz W ellingtona, bo novozelanska vlada najela 5 milijonov funtov Stcrlingov posojila ter jih posodila po potresu prizadetim mestom. V Napierju so proglasili obsedno stanje. Po cestah patruli-rajo oddelki policije in mornarjev, da preprečijo ropanje. Ker so bile zaloge živil uničene, vlada V mestu veliko pomanjkanje. rati°"a žrtve’ fel,ru“^a- AA. Tu so pričeli nabi- h. Za žrtve potresa je prispelo ie mnogo darov. London, 6. februarja. AA. Davi je prejel novo. zelandski visoki komisar poročilo, da se j0 pri zadnjem potresu na Novozelandskem ponesrečilo smrtno približno 150 oseb. Ni izključeno, da leži P°<1 ruševinami šc več mrtvih. Ranjenccv je več sto. London, 6. februarja, n. Fotografije iz opu-stosenih krajev na Novi Zelandiji kažejo, da je vsa obala spremenila svoje lice. Reke imajo druge izlive im obala se je na nekaterih krajih dvignila za 20 do 30 metrov. Vojna ladja »Veromca«, ki je prišla v luko Napder, da bi vodila rešilno akcijo, je bila po včerajšnjem potresu naenkrat zaprta v luki. Kraj, kjer se sedaj nahaja, je tako plitev, da je za časa oseke okrog ladje samo 2 m vode. Poneverbe v madjarski vladi .. Budimpešta, G. februarja, n. Na včerajšnji seji parlamenta je ministrski predsednik Bethlen priznal, da so do sedaj v preiskavi o aferi v ministrstvu za socijalno politiko dognali 16 Slučajev raznih poneverb. Rim, 6. februarja, v. O aretaciji italijanskega anarhista Mihaela Schirruja so objavili danes listi zelo dolga poročila. Policija je bila anarhistu že nekaj časa na slekli in v torek zvečer ga je na premeten n.a?ju ,zvabiia na policijski komisarijat. Policijski agentje so mu dejali, da mora nemudoma opraviti nekaj formalnosti glede svojega bivanja v Italiji in zaradi svojega potnega lista. Nič hudega sluteči Schirru se je v družbi svoje znanke madjarske plesalke Ane Pisovskijeve in v spremstvu agentov z avtomobilom odpeljal na policijo. Trije agenti so stopili z njim v posebno sobo, plesalko so odvedli v drugo sobo in trije policijski organi so se postavili na stražo. V sobici je Schiru opazil akt s svojim imenom. Ko so ga liotoli preiskati, mu je postalo jasno, pri čem je. Z bliskovito naglico je potegnil iz žepa revolver znamke vValter in pričel blazno streljati na policijske organe. Dva je težko ranil enega lažje. Nato pa si je sam sebi pognal kroglo v usta in se težko ranjen zgrudil. Vse štiri ranjence so takoj prepeljali v bolnico in jih operirali. Kasneje so Schirruja, ki po zatrdilu rimskih listov ni bil smrtnonevar-no ranjen, odvedli v bolniški oddelek zaporov Regina Coeli. Tam so ga takoj začeli zasliševati, čeprav je mogel le z največjimi težavami govoriti. Na vprašanje po- licijskih agentov pa ni hotel niti odgovarjati. Večkrat si je hotel v napadu mrzilične blaznosti strgati obveze z glave in zaradi tega so mu nataknili železno srajco. Mihael Schirru je star 32 let in se je rodil v Sassari. Pred leti se je izselil v Ameriko. Marca meseca 1. 1. pa se je vrnil v Evropo in potoval po raznih državah. Bil je tudi večkrat v Napolju in Rimu. Posled-njikrat je prišel v Rim 15. januarja t. 1. Nastanil se je najprej v hotelu »Royal«, pozneje pa si je najel še sobo v hotelu »Co-lonna«. Tu ga je policija tudi iztaknila. Živel je razkošno. Plačeval je sobo po 100 lir na dan. Nastopal je odlično in gibal se je v najboljših krogih. Bil je anarhist po prepričanju. Kmalu po njegovi aretaciji so policijski organi v njegovi sobi v hotelu »Royal« našli med njegovo prtljago dva peklenska stroja, napolnjena s silnimi razstrelilnimi sredstvi in še dva revolverja tipa Wailter. Pri njem so dalje našli 525 lir, drugega ničesar. Policija je tudi dognala, da je imel zveze z Napeljem, od koder je bržkone črpal svoja sredstva. Plesalka Pisovskijeva, kot vse kaže, ni neposredno prizadela pri vsej aferi. Schirruja so iztaknili popolnoma slučajno. Bil je na obiskih v hotelu »Royal« in je vratarju izročili vizitko s svojim imenom. Ta vizitka ga je izdala. Sklepati je, da je bil vratar hotela »Royal« zaupnik rimske policije, ker dotlej rimski policijski organi niso vetleli, čeprav jim je bilo znano, da sc Schirru že več časa mudi v Evropi, da je bival skoro že tri tedne v Rimu. Pravijo, da je imel Schirru namen ubiti Mussolinija, vendar pa o tem listi — menda zaradi konvencijonalne oportunosti —• ne vedo ničesar povedati. Rim, G. februarja, r. Zdravstveno stanje anarhista Schirra je krenilo na bolje. Atentator odklanja vsako izjavo in zaslišanje. Zdaj skuša redarstvo dognati, s katerimi osebami je anarhist v zadnjem času občeval. Rim, 5. februarja. AA. Aretirani anarhist Schirru je priznal, da je nameraval ubiti kralja Viktorja Emanuela ali Mussolinija. Rim, 6. februarja. AA. Agencija Stefani poroča: Aretirani Schirru je izjavil pri zaslišanju na policiji, da je bil že od mladosti navdahnjen anarhističnih idej. Za časa bivanja v Parizu je izdelal načrt za atentat na Mussolinija. Na ta čin se je postopoma pripravljal v Belgiji, kjer si je v Charleroisu izdelal peklenski stroj, ki ga je napolnil z v Liegeu kupljenimi razstrelivi. Schirru je izjavil, da je trdno sklenil izvesti atentat na Mussolinija, čigar kre-tanje je dobro proučil. Schirru je bil predan sodišču za zaščito države. Velik uspeh govora kancelarja Briininga Globok »tis na parlament - Povoljen odziv v Irancoskem tisku - Politično ozračje v Nemčiji se je začelo čistiti - Stalilhelmove spletke proti praškemu zboru Berlin, 6. februarja. AA. Včerajšnji govor državnega kancelarja dr. Briininga je napravil na poslance globok vtis. Poučeni krogi sodijo, da bo vlada pridobila veliko večino za sprejem novega parlamentarnega poslovnika. Pariz, 6. februarja. AA. Francosko časopisje zelo ugodno komentira zadnji Bril-ningov govor v nemškem državnem zboru ter ga splošno smatra za plemenit in pogumen poizkus za razjasnitev mednarodne atmosfere. »Le Tempsc pozdravlja govor ter pravi, s.°. P°M'čm položaj v Nemčiji pričel jasniti in priznava Briiningu veliko državniško sposobnost. List končuje, da je govor nemškega drž. kancelarja odstranil marsikatera nespora-zumljenja v francosko-nemških odnošajih. Pariz, 6. februarja. AA. Francoski list Echo de Pariš« piše, da je bil včerajšnji Briinitigov govor najboljši, kar jih je imel v svoji državniški karijeri. Briining je z veliko spretnostjo odbil napade narodnih socijalistov in tako dosegel velik političen uspeh. Berlin, 6. februarja. AA. Vodstvo Stahl-helma predlaga, naj vlada razpusti pruski deželni zbor. V pismu na notranjega ministra utemeljuje vodstvo te organizacije svoj predlog s tem, da bi bil razpust deželnega zbora ustaven. O razpustu naj odloči ljudsko glasovanje. Pruski notranji minister jo izjavil, da bo ugodil teinu predlogu, ker je gtahlhelm predložil potrebno število podpisov. Časopisje pa je napram temu predlogu sila skeptično in dvomi v uspeh te akcije. V dokaz tega navaja, da se temu predlogu nista priključili stranki nacijonalnih socijalistov in nemških nacijonalištov, lu sta prej stavili podobne predloge. Caao- Zlobna fašistovska gonja proti dr. Benešu Fašisti bi hoteli preprečiti imenovanje češkoslovaškega zunanjega ministra za predsednika razorožitvene konference Trst, 6. februarja, n. V svojem poročilu iz Pariza naglaša »Popolo di Trieste«, da dela sedaj francoska vlada veliko propagando, da bi postal predsednik splošne razorožitvene konference, ki se bo vršila februarja meseca leta 1932., češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. »Popolo di Trieste« se čudi, kako bi bilo sploh mogoče izvoliti dr. Beneša. Njegovo kandidaturo po mnenju tega lista sicer podpirajo Francija in države Male antante ter Belgija, toda ostale države se bodo težko odločile za njegovo kandidaturo. Zveza med Francijo in Malo antanto ima namen, kakor skuša »Popolo di Trieste« natvesti svojim čitate-ljem, popolnoma izolirati Madjarsko in preprečiti njeno akcijo za revizijo mirovnih pogodb. Ni dvoma, da bo Madjarska zaradi tega odločno nastopila proti kandidaturi dr. Beneša. Na naravnost šovinističen način se tržaško fašistovsko glasilo vprašuje, s kako pravico namerava dr. Beneš predsedovati tako važni konfernci. Češkoslovaška, pravi list, je nastala na razvalinah bivše Avstro-Ogrske in svoje svobode si ni pridobila na bojnem polju, ker nihče ne more trditi, da so one pičle češkoslovaške legije, ki so se borile v vrstah italijanske in francoske vojske, premagale centralne oblasti. Poleg tega Češkoslovaška ne more aspirirati niti na to, da se njen ugled dvigne v toliki meri s tem, da bi njen predstavnik nastopil kot šef splošne konference za razorožitev, ko vendar Češkoslovaška sama s svojim zadržanjem ogroža evropski mir. V svojih nadaljnih — samo fašistov vrednih — napadih na dr. Beneša in Francijo očita »Popolo di Trieste« češkoslovaški vladi, da se napram Italiji nikoli ni vedla tako, kakor je bila dolžna. Končno meni list, da Poljska ne bo podpirala kandidature dr. Beneša, ker da med Poljsko in Češkoslovaško obstoja prepad, namreč ta, da še vedno ni rešen spor zaradi Tešina. Ti zlobni napadi na dr. Beneša, združeni z žaljivimi in omalovaževalnimi izrazi o Češkoslovaški kot taki, zasledujejo očivid-no^ namen, da bi se preprečilo imenovanje češkoslovaškega zunanjega ministra za predsednika razorožitvene konference ter so obenem izliv fašistom prirojene slavo-fobije. Ugled velikega češkoslovaškega državnika pa je v mednarodnem svetu tako splošen, da ga slični žaljivi izlivi ne morejo doseči. pisje obeh teh strank smatra, da sedanji trenutek ni ugoden za to akcijo. Berlin, 6. februarja. AA. Parlamentu je bil predložen predlog o izpremembi tiskovnega zakona. Večinske stranke predlagajo, da odgovorni urednik periodične tiskovine ne sme bili oseba, ki jo je mogoče kazensko zasledovati šele s pristankom _ dotične u; banove. S to izpremembo hočejo prepričati, da bi poslanci pod okriljem svoje imunitete objavljali v listih žaljive članke. Berlin, 6. februarja, d. V državnem zboru so v debati k drugemu Čitanju proračuna nastopili zastopniki raznih strank. V imenu državne stranke je dr. Stolper pozval Briininga, naj energično nadaljuje za-početo delo. Pripomnil je, da je treba za izvedbo velikih sanacijskih načrtov predvsem znova vzbuditi zaupanje sveta v Nemčijo in pa zaupanje nemškega ljudstva v državo. Tudi zastopnik centruma Joos se je izrazil za kancelarja. Njegovim besedam so sledili burni izgredi nacionalnih socialistov in je moral predsednik nekatere izmed njih odstraniti iz dvorane. Končno se je tudi poslanec Dingeldey v imenu nemške ljudske stranke izrazil za Briiningovo izjavo. Glasovanje o predlogu za nezaupnico so odgodili. Sestanek romunskega parlamenta Bukarešta, C. februarja, n. Včeraj so otvo-rili prvo letošnje zasedanje romunskega parlamenta. Prva seja je bila posvečena komemoraciji francoskega generala Berthelota. Predsednik zbornice Pop Čico je imel komemora-tiven govor. Nato se je oglasilo še več govornikov. Med njimi predsednik vlade Mironescu, zastopnik liberalne stranke Duca, zastopnik liberalnih disidentov Julij Bratianu, zastopnik druge skupine desidentov Florescu, Goga, Jor-ga in v imenu Židov dr. Fischer. Berthelovi rodbini in francoskemu parlamentu so poslali so-žalne brzojavke. Novi zlatniki Beograd, 6. februarja. 1. Nove jugoslovanske zlatnike po 1 in 4 dukate bodo dali v promet 1. aprila t. 1. Dober uspeh simfoničnega koncerta Včerajšnji simfonični koncert gledališkega in matičnega orkestra jo izpadel nad vse pričakovanje dobro. Koncert je dirigiral komponist Škerjanc. Podrobno poročilo sledi. Ostanek iz nesvobodnih dni Največje trpljenje in najsilnejše trpljenje prenese Slovenec, toda pred dobroto omahne. V vsakdanjem življenju je sicer silno lepo, da ima dobra beseda na Slovenca tako silno moč, v nacijonalnem pogledu pa nam je ta slabost pred dobroto že dostikrat neizrekljivo škodovala. Vsled te slabosti se je dogajalo in se še danes godi, da govori Slovenec takoj v tujem jeziku, samo če sliši prijazen nagovor tujca. Samo vsled te slabosti morejo vzdržati med nami leta in leta tuji »strokovnjaki«, pa četudi se ndso v vseh dolgih letih naučili niti besedice slovensko in četudi govore z največjim prezirom o slovenščini. Zaradi te slovenske slabosti pa ni treba niti eni dunajski tvrdki dopisovati v našem jeziku in zato ni treba niti eni izmed njih nastaviti slovenskega korespondenta. Tako odjeda slovenska slabost pred dobroto slovenskim ljudem kruh. Čisto isto pesem pa bi mogli zapeti tudi naši trgovski potniki, ki morajo prenašati čisto odvišno konkurenco tujih potnikov, ker ni tem treba znati našega jezika. Drugod po svetu pa te naše dobrote seveda ne poznajo in na Dunaju bi obsodili Slovenca kot norca, če bi hotel prodajati svoje pridelke v slovenskem jeziku. Prav tako je tudi povsod drugod na svetu, le pri nas je drugače. In ravno pri nas ne bi smelo biti drugače, ker smo mi maloštevil-nejši od drugih in bi morali zato na vsako mrvico svoje pravice paziti nad vse budno. Kajti vsaka, tudi najmanjša izguba naše pravice, se nam takoj pozna, silno pozna, a kljub temu se sami od sebe odrekamo tej veliki in povsod veljavni pravici, da mora vsak, kdor hoče za svoje blago od nas denar, nuditi blago v našem jeziku. Pa še v drugem oziru se kaže slovenska slabost pred dobroto. Brez obotavljanja, brez prigovora bo Slovenec mirno in uda-no služil tujcu, ki neusmiljeno komandira nad njim. Naj pa tujca zamenja Slovenec, človek, ki dobro z njim ravna, je tudi že konec slovenske poslušnosti. Takoj bo začutil naš človek, da ima bolj dobrega in čutečega človeka nad seboj in hipoma bo izkoristil to priliko. Na tujcu, ki ga je neusmiljeno preganjal, ni našel nobene napaka in si tudi ni upal najti je, pri domačem človeku, ki ne vlada s trdo roko, pa bo takoj našel celo kopico napak. In čim več jih bo mogel najti, tem bolj bo užival in čisto nesrečen bo, če ne bo mogel najti prave napake. Če bi naši ljudje le malo prevdarili, pa bi morali spoznati, kako silno delajo proti sebi, ker ne prenesejo dobrote od lastnega človeka. Kajti tujec komandira trdo in brezobzirno nad njimi, ker jih v svojem srcu prezira, ker nič ne čutd do njih, če pa pride na vodilno me-eto Slovenec in je obziren, potem zato, ker sočustvuje z njimi, ker hoče njim pomagati. Ali zaman so vsi njegovi napori, ker naš človek hoče imeti nad seboj človeka, ki ga tlači, ker vidi gospoda v onem, ki ne pozna nobene obzirnosti. Je to žalosten ostanek iz nesvobodnih dni, ko so vladali nad nami sami tujci, sami brezobzirni tujci in ko je postal našemu človeku poj m brezobzirnosti identičen s pojmom predpostavljenega. Pritisnjeni ob tla, si niso upali naši ljudje niti pogledati navzgor in zato je bilo vse, kar je prišlo od zgoraj prav in dobro. V resnici pa je bilo vse to za nas slabo in šele, ko je prišel domač človek, kateremu so se zasmilili upognjeni ljudje pred njim, seie tedaj je pričelo prihajati od zgoraj za nje dobro. Ali predolgo so bili ti ljudje sklonjeni in ko je prišel veliki čas osvobodi tve, niso več mogli svobodno pogledati v zrak, ker so bile zlomljene njih hrbtenice, In zato je še vse polno našdh ljudi, ki še danes ne prenesejo dobrote Najtežje pa je pri tem to, da mnogo naših ljudi sploh ne čuti, da je sramota v tem, če morajo služiti tujemu človeku, kjer bi moral ukazovati naš človek. Kajti, kjer ukazuje tujec, tam je kršena naša narodna pravica in ta pravica je last tudi vseh onih, ki služijo pod tujčevo komando Silno globoko je zagrizena ta slovenska slabost pred dobroto in noben napor ni pretežak, da se ta slabost Izkorenini. Niti to ne bi bilo prekruto, če bi za čas tudi naši ljudje na vodilnih mestih opustili vso obzirnost in komandirali prav tako kot tujci. Tako bi začutili vsi naši slabotneži od dobrote, da zna tudi naš človek biti go- Prenos trupla Hartwigove hčerke v Beograd Venec N j. Vel. kralja na mrtvaškem odru — Poslanik Spalajkovič je prevzel v imenu Jugoslavije krsto s telesnimi ostanki igral pokojni Hartwig za Jugoslovane, in veliko ljubezen, ki je je bila deležna vsa Pariz, 6. februarja. A A. Včeraj je bilo v ruski cerkvi svečano opelo za pokoj. Ljudmilo Hartwigovo, hčerko pokojnega ruskega poslanika v Beogradu. Na mrtvaški oder je poslal venec Nj. Vel. kralj Aleksander, dalje Nj. Vis. knez Pavile, jugoslovanski poslanik v Parizu Spalajkovič, jugoslovansko poslaništvo v Parizu, jugoslovanski poslanik v Haagu dr. Hristič in še mnogi drugi. Svečanega opela so se udeležili poslanik dr. Spalajkovič, svetnik poslaništva Cincar Markovič, prvi tajnik poslaništva in šef presbiroja poslanišva, predsednik študentskega društva Miljuš, vršilec dolžnosti ruskega poslaništva na Krfu Bolesin in zastopnik kneginje Jelene. Službo božjo je opravil prota Sergije, na jektenje pa je odgovarjal ruski zbor. Po opelu je imel prota Sergije lep govor, v katerem je omenjal veliko vlogo, ki jo je rodbina pri N j. Vel. kralju. Obenem »e je zahvalil Nj. Veličanstvu, da je izdal nared- bo, naj se smrtna ostanki prenesejo v Beograd in pokopljejo zraven ostankov njenega očeta. Nato je govoril naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. V imenu Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade je naglasit zasluge rodbine Hartwig in pokojnice, ki ji bo Jugoslavija ohranila trajen spomin, ker je bil njen oče velik Slovan in velik prijatelj Srbov in je v vsem življenju igral zgodovinsko vlogo. Jugoslavija se čuti sestro Rusije in zato sprejema smrtne ostanke hčerke Hart-wigove. Krsta s smrtnimi ostanki Ljudmile Hart- vvigove ostane v mrtvašnici, dokler je ne prepeljejo v Jugoslavijo. Afera italijanskega konzula v Aleksandriji Kako sta bila aretirana konzul Secchi in njegov uradnik Signorini hteval izročitev zaboja. Signorini je dejal, da je v zaboju diplomatična prtljaga in da London, 6. februarja, d. Tu vzbuja v di-plomatičnih krogih, kakor tudi v vsem kupčijskem in industrijskem svetu veliko pozornost afera, ki zelo obremenjuje diplomatsko zastopstvo Italije v Egiptu. Dne ‘2. februarja je bil namreč v Aleksandriji ob dramatičnih okolnostih aretiran zaradi tihotapstva z mamili italijanski konzul ca-valiere Secchi. Pri tem je poskusil samomor. Podrobnosti te afere so te-le: 2. februarja je lastnik hotela »Majestic« pri carinski oblasti zaprosil, da mu izroče 400 kilogramov težak zaboj, ki je bil naslovljen na italijanskega konzula. Kmalu nato je prišel tudi uradnik italijanskega konzulata Umberto Signorini, ki je istotako za- se ne sme carinsko pregledati. Carinski uslužbenci so postali nezaupljivi in so kljub temu pregledali zaboj ter našli, da je vsebina zaboja obstojala v celoti iz hašiša. Signorinija so na mestu aretirali. Izjavil je, da je delal samo po nalogu konzula cavaliera Secchija. Nato je policija odšla v stanovanje konzula, da ga aretira. Ko je konzul zagledal uradnike, se je poskušal sam usmrtiti, a se je samo lahko ranil, potem pa se je s samokresom spravil nad policiste in prišlo je do spopada, med katerim so konzula ukrotili in aretirali. Dvesto pet in štrideset milj na uro z avtomobilom Novi hitrostni rekord Angleža Campbella — »Pri vožnji s tako hitrostjo ima človek občutek, da pada« London, 6, februarja. AA. Včeraj je kapetan Malcolm Campbell s svojim avtom »Modra ptica« dosegel v Daytanabeachu hitrost 245-73,6 milj na uro in tako prekosil dosedanji svetovni hitrostni rekord na kopnem 231-4 milj na uro, ki ga je dosegel sir Henry Segrave na istem kraju. Čeprav je imel Cambell pred povratno vožnjo pol ure časa, da preišče svoj avto, tega ni storil in pokazal tako veliko zaupanje, ki ga ima v svoj avto. Campbellov uspeh je pozdravila množica z velikim navdušenjem. Po vožnji je Campbell izjavil, da je videl v drugi vožnji slabo in da je komaj razločil, kam je vozil. Ko je vozil s tako veliko naglico, se mu je zdelo, kakor da bi padal. Campbell prepisuje svoj veliki uspeh čudovitemu avtu in njegovemu motorju ter meni, da je ta uspeh ponovno dokazal supremacijo angleških strojev in angleškega materijala. »Modra ptica« se je sijajno izkazala. Končno je Campbell rekel, da bo poizkušal doseči še večjo hitrost, če se bo vreme in stanje peska izboljšalo. Campbell, ki ima za seboj zelo burno karijero, se je pričel udeleževati motornih tekem leta 1905. V vojni je služil pri letalstvu. Svoje premoženje je porabil v mirnih časih za poizkuse raznih rekordov in je leta 1928 dosegel svetovni hitrostni rekord na kopnem. Segrave je v svojem avtu »Zlata streli-ca« prejšnji svetovni hitrostni rekord zboljšal za 24 milj. Campbellov avto je opremljen z Napier motorji, ki so se zelo dobro izkazali pri tekmi za Schneiderjev pokal. Anglija ima sedaj svetovne hitrostne rekorde: na kopnem, v zraku in na vodi. Svetovni hitrostni rekord v zraku 357 milj na uro je dosegel letalski vodja Orlebar. Preteklo leto je dosegel Segrave z motornim čolnom Miss England II hitrost 98 milj na uro. Zakon o popisu prebivalstva in kmetij Določbe o organizaciji Ljudsko štetje se začne 1. aprila t. 1. — popisnega dela popisovalcih. Sestaviti te morajo popisni občinski odbori. Njihovo sestavo in njihove dolžnosti bo določil pravilnik na podlagi S 14 tega aakona. Beograd, 6. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o popisu prebivalcev in kmetij (gospodurstvo in živina) na dan 31. marca 1931. 5 1. Na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije bo popis prebivalstva. S tem popisom te bo ugotovilo številčno stanje prebivalstva, kakor bo o polnoči od 31. marca na 1. aprila. Samo popisovanje se začne 1. aprila ob 8. zjutraj istočasno v vsej kraljevini in mora biti končano do najdaljc 20. aprila t. 1. § 2. Poleg prebivalstva bodo popisane tudi vse kmetije (gospodarstvo in živina) ter vsa prebivališča v mestih v vsej državi, posebno zgradbe in stanovanja. , 5 3. Ta popis vodi oddelek za sploino statistiko pri predsedništvu ministrskega sveta za banovine Dunavsko, Moravsko, Vardarsko In Zetsko ter za področje uprave mest* Beograda, neposredno za banovino Dravsko, Savsko in Primorsko potom statističnega v ada v Zagrebu, za Vrbasko in Urinsko banovino pa potom statističnega urada v Sarajevu. , , 8 A Za čim boljšo izvršitev popisa bodo v vsaki banovini sestavljeni banski popisni odbori, ki bodo preko okrožnih inšpektoratov in sreskih načelstev dobili nadzorstvo nad deli popisovanja ter se brigali za pravilen in neoviran tek dela. Na čelu odborov so bani poedinili banovin. Sestava in pravila o delu banovinskih odborov bodo predpisana s posebnim pravibiikom na podlagi 8 14 tega zakona. Na čelu odbora za popis prebivalstva v področju uprave mesta Beogradu stoji uravnik Beograda. _ 8 5. Popis vršijo občinske oblasti po odrejenih tujci in da je slabost pred dobroto samo lastnost hlapčevskega mišljenja. In to spoznanje je treba doseči, ta samo-soodar'da ni komand« nobena posebnost I zavest mora zavladati, ker dokler ne bomo tujca. Potem bi morda vendar spoznali, da j prenesli dobrote, tako dolgo tudi nismo •mo tudi glede komande enakovredni • • svoboden narod. § 6. Javni nameščenci, duhovniki in drugi pismeni državljani, ki jih bodo določile občinske oblasti, morajo sprejeti nase dolžnost popiso- . . .... 8 7. Občinska oblastva sc morajo pobrigati, du dobijo popisovalci v primeru potrebe brezplačno stanovanje in prehrano v občini, kjer bodo popisovali. Razen tega bodo dobili popisovalci, ki bodo delali v drugi občini, nego sami stanujejo, povrnjene stroške potovanja iz državne blagajne. 8 8. Ko bo popis Izvršen, morajo popisovalci dati materijal občinskim popisnim odborom, ki bodo materijal pregledali. Če bodo občinski odbori videli, da je popis točen, ga bodo potrdili, nasprotno pa, če ne bo točen, ga morajo popru-viti in izpopolniti. Popisni odbori mestnih ob- in morajo materijal najpozneje do 10. aprila '31 poslati neposredno obči državni statistiki v b.n-gradu, oziroma statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu. Kmečke občine morajo v istem roku predati popisni materijal Breškim načelstvom, ki ga morajo poslati oddelku obče državne statistike pri predsedništvu ministrskega sveta v Beogradu, odnosno statističnemu uradu v Zagrebu in Sarajevu in upravi mesta Beograda. „ 9. Vsakdo je dolžan povedati resnico o vsem, kar ga vprašajo. Popisovalci in člani popisovalnih odborov se smatrajo v opravljanju popisovalnega dela za javne nameščence. Popisovalni organi imajo pravico, da na svojem področju in pri izvrševanju dolžnosti prihajajo v vsako hišo in r vsako stanovanje in pregledajo vsako gospodinjstvo. 8 10. Vsi individualni podatki, zbrani pri popisovanju, se bodo shranili kot uradna tajnost. Služili bodo samo splošnim statističnim svrham in se ne smejo uporabljati za nikakšno obremenjevanje prebivalstva, bodisi a davki, bodisi a dokladami. ... | 11. Kdor ae namenoma iaogne popisovanju ali kateri osebi v tvojem atanovanju odreče podatke ' ali da neresnične izjave ali »e drugače pregreli proti določilom, ki jih navaja ta zukon in drugi predpisi o popisovanju, in tisti, ki bi pri takem delu pomagali ali oteževali izvrševanje popisovanja, širili neresnične vesti, bodo kaznovani z denarno kaznijo 10 do 500 Din v korist občinske blagajne, v primeru neizterljivosti v določenem roku pa z zaporom enega do 20 dni in z odgovornostjo za morebitno škodo. § 12. Vsi organi, ki so jim poverjena dela pri popisovunju, so dolžni varovati uradno tajnost o dobljenih podatkih (8 10). Zoper one, ki se pre-greše s kršitvijo tajnosti ali drugače nad določbami, ki so navedene v tem zakonu ali drugih predpisih o popisovanju, bodo obsojeni po odredbah iz prejšnjega paragrafa. § 13. O kaznih in storjeni škodi (§8 11 in 12) bo sodilo splošno upravno oblastvo po odredbah zakona o notranji upruvi. § 14. Pravila in navodila, kako nuj se izvede popisovanje po tem zakonu, in vse obrazee predpiše predsednik ministrskega sveta s pravilnikom. 8 15. Izdatki za popisovanje, za obrazce in pravilnik in izdatki iz drugega odstavka § 7 gredo na breme proračuna splošne državne statistike predsedništva ministrskega sveta. 8 16. Ta zakon stopi v veljavo In dobi obvezno moč na dan objave v »Službenih novi-nali«. Seja VZS Beograd, 6. februarja. AA. Vrhovni zakonodajni svet je zasedel včeraj od 16. do 19. ure. Na seji je bil zaključen pretres predloga zakona o gledališčih. Seje so se udeležili kot referenti v imenu prosvetnega ministra inšpektor Krstič in upravnik narodne biblioteke Milan Zečevič, v imenu pravosodnega ministra načelnik Kugler, v imenu ministrstva za gradnje inšpektor Maslač. Prihodnja seja bo danes ob 16. Na dnevnem redu bo debata o zakonu o razširjenju zakona o ribarstvu kraljevine Srbije na črno goro in pretres pravilnika o razkuževanju. Imenovanje Beograd, 6. februarja. AA. S sklepom finanč-miuistra je na predlog uprave državnih monopolov in s soglasjem predsednika ministrskega sveta postavljen za monopolskega pristava v 1/8 tobačne tovarne v Ljubljani Vojislav Seniii v Sarajevo. Nove državne rudarske šole Beograd, 6. februarja. AA. Minister za gozdove in rudnike je na podlagi členov 2. in 3. točka 12 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929, in čl. 3 zakona o ustroju državne uprave z dne 8. juniju 1923, ter čl. 1 uredbe o ministrstvu za gozdove in rudnike oddelka 8 rudurstva, ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal uredbo o ustanovitvi državnih rudarskih šol v Knjažcvcu v Moravski, in v Zenici v Drinski banovini. Četrti zvezek tarif Beograd, 6. februarja. AA. Četrti zvezek tarif za prevoz počusnovoznega in brzovoznega blaga med postajami na jugoslovanskih in nemških železnicah stopi v veljavo 15. februarja t. 1. Ta zvezek vsebuje posebne vozninske postavke med posameznimi postajami za določeno blago, ki se predaja v vagonskih tovorili. Med temi predmeti so les, jajca, meso, usnje, rude (svinčene, kromove itd.) in zlasti suhe slive. Dve razstavi nemških umetnikov v Jugoslaviji Beograd, 6 februarja. 1. Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla bodo meseca aprila in maja t. 1. nemški umetniki priredili dve veliki umetniški izložbi. Eno v Beogradu, drugo pa v Zagrebu. V Beogradu so osnovali že poseben odbor, v katerem sta ministra Marinkovič in Maksimovič ter poslanika v Beogradu von Hasel in v Berlinu Baludgžič. Vse španske univerze zaprte Madrid, 6. februarja. AA. Ker so se v zadnjem času na raznih španskih vseučiliščih ponovili incidenti, je kralj podpisal ukaz, da je treba vsa španska vseučilišča zapreti za dobo enega meseca. Namen ukaza je ta, da vlada odstrani even-tuelna ognjišča neredov pri predstoječih parlamentarnih volitvah. Izpod vislic pobegnil Carigrad, 6. februarja. AA. Kakor poročajo iz Akšama, se je posrečilo nekemu obsojencu, ko je bil že pod vislicami, ubežati krvniku in izginiti v množici. Stražniki so oddali na begunca več strelov. Drobiž z vsega sveta London, 5. februarja. AA. švedska narodna bunka je včeraj znižala obrestno mero na 'i%. London, 5. februarja. AA. Kapetan Malcolm Campbell je dosegel včeraj v Davtonabeaeliu s svojim avtom »Blueliird« nov svetovni hitrostni rekord na kopnem. Vozil je s hitrostjo 245 milj na uro. Buenos Aires, 6. februarja. AA. Ministrstvo za delo proučuje načrt o organizaciji brezposelnih In skuša najti sredstva za pobijanje brezposel-nosti. . Pariz, 6. februarja. AA. Za miss Evropo je bila izvoljena pozno snoči francoska kraljica lepot« Jeanne Juilla. _ Lucknov, 6. februarja. AA. Davi je umrl Pan-dit Motilal Nehru, ki je prispel semkaj na zdrav-ljenje v spremstvu Gandhija in njegovega sina. Parit, 6. februarja. A A. Iz Tirdasa poročajo: Na obronkih Pirenejev se je včeraj utrgal plaz snega in pokopal pod seboj pet ljudi. Dva sta mrtva, trije hudo ranjeni. London, 6. februarja. AA. Na snočnji seji spodnje zbornice je zakladni minister Snowden zanikal vst, da bo vlada najela veliko posojilo za razvoj dežele. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 6. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za Jutri: Najbrže oblačno in sneg, temperatur* pod ničlo, napoved nezanesljiva. Narodna šola 1. G. Masaryka \ Zg. Tuhinju V romantični Tuhinjski dolini severovzhodno pod Menino planino leži hrivoska vas Zgornji Tuhinj, znana po izvozu lesa. In v tej prijazni vasici stoji hrani, ki je posvečen velikemu prijatelju slovanskih narodov in iskrenemu prijatelju naše širne domovine T. G. Masarjku. Na Svečnico ob 11. uri dopoldne se je vršila glede na podelitev tega naziva tuk. šoli velika svečanost, katere so se udeležili g. ing. Sev-čik, konzul češkoslovaške republike kot zastopnik prezidenta gospoda T. G. Masaryka, njegova gospa soproga, ataše češkoslovaškega konzulata iz Ljubljane g. Jan Ev. Novak s svojo soprogo, zastopnik kraljevske banske uprave Dravske banovine prosvetnega oddelka banski šolski nadzornik g. Fortunat Lužar, sreski načelnik iz Kamnika g. dr. Ogrin, sreski nadzornik g. Gustav Lukežič iz Kamnika, predsednik županske zveze g. NandeNovak iz Vrhpolja, župan tuhinjske občine in predsednik krajevnega šolskega odbora iz Laz g. A. Burkeljca in drugi domačini. Pred šolo, ki je bila z venci okrašena, so pričakovali goste šolska mladina, celokupni učiteljski zbor, domači fantje in dekleta v narodnih nošah, člani gasilnega društva v kroju, na čelu jim njih požrtvovalni načelnik J. Ka-dune, člani občinskega odbora in člani kraj. šol. odbora z veliko množico ljudstva. Po kratkem nagovoru in po izročitvi krasnih šopkov po gospodični učiteljici Brandstetterjevi gospema konzulovi in atašejevi, se je ljudstvo podalo v šolsko dvorano, katera je bila jako okusno opremljena. Poleg slike našega milega vladarja kralja Aleksandra je visela slika prezidenta T. G. Ma-saryka, katero je podaril šoli konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani. Učenci so zapeli jugoslovansko narodno himno pod vodstvom učitelja g. Accetta. Po pozdravu je upravitelj g. Svete v vzne-šenih besedah orisal pomen slavlja in zasluge prezidenta T. G. Masaryka. Po neprestano trajajočih ovacijah T. G. Masaryku je prečital udanostno brzojavko, naslovljeno na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pozdravni brzojavki, naslovljeni na prezidenta T. G. Masaryka in na prosvetnega ministra B. Maksimoviča. — Ljudstvo je sprejelo vsebino brzojavk z velikim navdušenjem in z vzkliki. Po končanih pozdravnih nagovorih je stopil na oder konzul g. ing. Ševčik, ki je v lepi slovenščini opisal delovanje T. G. Masaryka za svobodo slovanskih narodov izpod avstro-ogr-skega jarma. Nato so učenci zapeli »Kje dom je moj«. Govorili so še dr. Ogrin, F. Lužar. G. Lukežič in Novak Nande. Po himni je bila svečanost zaključena. Goste so povabili na banket. Gibanie v rudarskih revirjih Narodna strokovna zveia sklicuje javen shod. — Izseljeniški komisarijat svari brezposelne rudarje pred izseljevanjem. — Konterenra v ministrstvu socialne politike. Trbovlje, 6. februarja. Kakor je »Jugoslovan^ že poročal, bodo Lmeli rudarji v kratkem več zborovanj, da se posvetujejo, kak*, bi se rešili iz neznosnega položaja, v 'caterem se nahajajo vsled dolgotrajne krize. Prvi tak shod napoveduje Narodna strokovna sveža za soboto, dne 7. februarja ob 16. uri v dvorani gostilne Forte na Vodah. Na temi shodu se bo v glavnem razpravljalo o odipovedi kolektivne pogodbe delavstvu, dalje o korakih, ki »o potrebui, da se obstoječa kriza omeji in končno bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje volitev zaupnikov II. skupine. — Zanimivo je, da vabi Narodna strokovna zveza na ta shod vse organizacije in vse stanove iz tukajšnjega in sosednih rudarskih revirjev, ki so vsled krize prizadeti. Ta shod obeta biti velika manifestacija jugoslovanske narodne in državne miselnosti v rudarskih revirjih, kajti delavstvo in ostalo prebivalstvo v rudarskih revirjih hoče jasno in odločno povedati, da ljubi svojega kralj« in svojo lepo jugoslovansko domovino, da pa ravno tako prosi vse merodajne faktorje, da mu v teh težkih časih pomagajo. Pred vsem so zaprosile rudarske organizacije odločujoče čini tel je, da se preskrba 600 brezposelnim rudarjem v inozemstvu zapo«lo-Viitev. Zal ipa ministrstvo ni moglo ustreči prošnji, kakor se vidi iz pasma izseljeniškega komisa rijata na ministrstvo za socijalmo politiko. V tem piarnu se pravi: Izseiljeoiški komisarijat ee je intereairal pri Francoskem generalnem društvu za emigracijo o možnosti nastavitve 600 naših delavcev v Franciji (druge države za to sploh ne pridejo v poštev), prejel pa je na žalost sporočilo, da ni nobenega upanja, ker bodo prišli v tekočem letu v poštev kot izseljenci v Francijo samo sezonski poljedelski delavci (največ za obdelovanje sladkorne repe) tor opekarniški delavci. Vseh skupaj bi se teh potrebovalo do 4000 delavcev. Radi tega je priporočljivo, da se o tem takoj obveste delavske organizacije v Trbovljah s strani ministrstva, da bi se delavci ne podajali v Francijo, Belgijo, Luxeniburg, Holandsko ali Nemčijo v nadi, da bi tam našli zaposlitev. Toda še slabše! Naš daselijemtski zastopnik v Dllsseidorfu »e obrača na nas s prošnjo, da se bi našla pri na« zaposlitev našim v Nemčiji brezposelnim delavcem v domovini, ker je zavladalo v Nemčiji močno gibanje protii tujim detlavcem. — Izseljeniški komisar dr. Aranicky m. p.« OčK'id n o so ta neugodna poročila izseljeniških komisarijatov povzročila, da je Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravlija sklenilo sklicati širšo konferenco zastopnikov zainteresiranih državnih oblasti i,n organizacij, da se prouči vprašanje brezposelnosti v drugih državah, kjer se nahajajo na delu naši delavci. Ta konferenca se vrši dne 16. februarja ob 16. url v ministrstvu za socijntno politiko. Sklicanje te velike konference Je dokaz, da se je vlada odločila z v»o resnostjo pristopiti k reševanju tega perečega rudarskega problema. Marenberg dobi carinarnico Z zidanjem prlčno v zgodnji pomladi. — Njo gospodarska važnost zn Urarsko dolino. Marenberg, 5. februarja. Že čez nekaj mesecev bo stalo na zopet otvorjeni carinski cesti, ki veže Dravsko dolino z Eibisvvaldom v Avstriji, tik ob meji, ponosno poslopje — nova carinarnica. Kdor pozna razmere v Dravski dolini, bo razumel, kolike gospodarske važnosti bo za obmejne prebivalce sploh, posebej pa še za trgovske centre naše doline, kakor so Marenberg, Muta in Vuzenica, ki si bodo gospodarsko brez dvoma na ta način opomogli. Pa tudi ostalo obmejno prebivalstvo je zainteresirano na tem, da se poslopje čim prej dogradi in da začne poslovati. Vse obmejno prebivalstvo vzdolž Kozjaka se je moralo do sedaj posluževati carinarnice bodisi v Dravogradu ali pa v Mariboru, kar je bilo glede na terenske razmere neugodno. Zato pa je bilo tudi nujno potrebno, da se carinska cesta preko Radina zopet odpre in da se postavi ti" Radinu carinarnica. 21. septembra lanskega leta se je vršil ko-misijonelni pregled prostora, kjer naj bi novo poslopje stalo ter so prostor tudi izbrali. Pro- stor je prodala gostilničarka Kresencija Fri'c in meri 750 m*. V takratni komisiji so bili kot predsednik g. Kostič Nikola, Sef odseka za carine Dravske fin. direkcije, ing. Menciger Leo, teh. višji svetnik kot zastopnik mili. za zgradbe ter g. Palko, župan občine Gornja Vižinga, na čigar ozemlju bo carinarnica stala. Načrte za stavbo je izgotovil ing. Pavlin. Ministrstvo financ je nakup zemljišča tudi odobrilo ter votiralo tudi potrebni znesek, da se z zgradbo carinarne lahko čimprej prične. Dela se bodo pričela v zgodnji spomladi, tako da bo carinama že pred jesenjo lahko začela poslovati. Carinama bo stala ob cesti tik meje, v njej pa bo, kakor se trdi, tudi o delek finan čne kontrole Sv. Trije Kralji, ki dosedaj nim:> primernega prostora. Kor bodo rabili pri zgradbi carinskega p<’ slopja večje množine lesenega materijala, b bilo primerno, da se vse to nabavi duektn pri okoliških kmetih, ki imajo zadostne urno žine lesa na razpolago ter ga bodo predali tud ceneno. Končno se je uresničila želja obmejnemu prt bivalstvu, da dobe potrebno carinami, ki b‘-povzdignila v gospodarskem pogledu ves ma-ronberški okraj, posebno pa še kraje na levem bregu Drave vzdolž Kozjaka. Pračlovekovo bivališče na Olševi Prvo poročilo o tretji ekspediciji v svetovnoznano Potočko zijalko Nocoj je predaval pod okriljem Prirodoslovne sekcije Muzejskega drušva v mineraloškem institutu na univerzi prof. Brodar iz Celja o tretji ekspediciji v Potočko zijalko. Njegovo predavanje je bilo tem bolj važno, ker je to prvo poročilo v javnosti o raziskovanju v preteklem poletju. Predavanje so spremljale številne skioptične slike. Ekspedicija prof. Brodar, prof. Stalite, akademik Dihi, učitelj Kmecelj in 5 domačinov je delalo na terenu 38 dni, in to od 8. julija do 14. avgusta. Vreme je bilo ves čas izredno slabo. Kljub temu pa je bila ekspedicija pridno na delu. Porabila je za hojo dnevno nekaj manj ko 2 uri od Sv. Duha, kjer je bil glavni stan, k jami in nazaj. Delala je dnevno 7 in pol ure in je bilo vseh delovnih ur 1430. Prekopanega, preiskanega in odvoženega je bilo nad 300 m* materijala na 155 m*. Kopalo se je po načrtu od vhoda jame proti notranjosti povprečno 2 m globoko. Najgloblje so segle plasti 3-3 m. Ker svet pred vhodom v jamo strmo pada, je bilo mogoče kopati le terasah, v glavnem po vertikalni metodi. Predavatelj je nato na podlagi skic pokazal, kakšna je bila površina pri vhodu v jamo za časa prvega poseta po pračloveku in kakšna je danes. Nato je prišel na opisovanje posameznih plasti in njihove vsebine po kronološkem redu. Opisal je 7 plasti, od katerih smatra 3 glavne kulturne plasti z ognjišči in sledovi pračlove-škega bivanja. Zanimiva so bila izvajanja o kamnitih izdelkih pračloveka, o jami tujih kamenin, ki jih je pračlovek zanesel v jamo in o izrednem nakopičenju kosti jamskega medveda za steno. Kako ogromno število kosti je pri vhodu jame nakopičeno, je razvidno iz tega, da je bilo ugotovljenih na pol kubičnega metra prostora nič manj kot 20 medvedjih lobanj. Vse to priča, da je bila pri tein na delu človeška roka. Med živalstvom v plasteh Potočke zijalke je navajal predavatelj poleg jamskega medveda še volka, alpskega svirca, žuželko kožokrilca in polže. V plasteh že izven območja jame je predavatelj ugotovil debelo plast s kostmi jamskega medveda, ki pa so bile izredno trhle. Kulturnih ostankov v tej plasti ni bilo. Pač pa je zanimiva nad to plastjo ležečo do 1 m debela plast grušča in humusa, ki je vsebovala številna zelo razprostranjena ognjišča brez vsakih znakov dobe. Le pri vhodu tik pod travnato rušo je bil poleg širokega ognjišča ugotovljen rjavi medved in jelen ter so bile najdene črepinje velikega lonca. To ognjišče izvira iz nam najbližje zgodovinske dobe. Predavatelj je na koncu izjavil, da je z uspehi dosedanjega dela v jami, kjer je zakopanih na tisoče medvedov, lahko zadovoljen in da so z njim v skladu tudi gmotne žrtve. Toda dela je še in za mnogo delavcev. V jami smo šele v početku z delom. Potočka zijalka krije gotovo še mnogo zanimivega, saj je ena največjih jam te vrste v Evropi. Za zaključek je pokazal predavatelj še zimske slike Potočke zijalke in opozoril na prirod-uo znamenitost, t. j. na ledene kapnike, tako-zvane ledene kije, ki nastajajo v izredno ugod-niah okolščinah samo v alpinskih jamah. Potočko zijalko 1700 m visoko na Oljševi nad Solčavo, to je 450 m višje od najvišje naselbine v Dravski banovini (Sv. Duh) je odkril kot paleolitsko postajo (postaja iz starejše kameni-te dobe, ki sega desettisočletja nazaj) prof. Brodar iz Celja jeseni leta 1928. Njegovo od- kritje je vzbudilo veliko senzacijo med evrop skimi znanstveniki. Dunajski prof. in direktoi prirodopisnega muzeja na Dunaju J. Bager, znani strokovnjak na področju paleolitika, je ta koj odpotoval v Celje in se je kasneje v sprem stvu prof. Brodarja ogledal jamo ter izdal sku paj z Brodarjem publikacijo o novo odkriti postaji. Domačo javnost pa je seznanil z odkritji prof. Brodar z raznimi članki in predavanji. Kultura pračloveka iz Potočke zijalke je do bila posebno znanstveno ime Olehewien in spa da v zadnjo inedledeno dobo. 2e dosedanja od kritja so dokazala, da je bila jama bivališče pračloveka. Ker obsega jama 5000 m* površine in je dosedaj prekopan le neznaten del, povsod pa so bile v jami ugotovljene kulturne plasti, je pričakovati, da se bodo našle še kosti pračloveka samega. Seveda bo treba v to svrho še mnogo gmotnih žrtev in sistematičnega dela Sokol in čitalnica Slov. Bistrica, februarja. V vseh naših mestih so bile v zadnjih de ceuijih preteklega stoletja in tudi v letih preii vojno čitalnice edino prebižališče, kjer so s« lahko shajali in izobraževali Slovenci. Čitalnice so imele prvotno namen, naučiti slovenščine meščanstvo. Ta smoter so čitalnice tudi dosegle. Imamo društva, kjer so leta in letu bile seje v nemškem jeziku, ker slovenskega niso obvladali toliko, da bi se lahko vsega pogovorili. Bili so to navdušeni in požrtvovalni rodoljubi, posebno meščani, a slovenščine niso znali. Pri nas v Slovenski Bistrici so ustanovili čitalnico 1. 1868. in je ena najstarejših čitalnic na prejšnjem Spodnjem Štajerju. Igra la je v dobi narodnostnih bojev vlogo, kakršne ni moglo nobeno drugo društvo, in nobeden naroden prosvetitelj ne bi mogel v renegatskih gnezdih brez čitalnic doseči uspeha. Slabeti je pričela čitalnica 1. 1913. ko se je ustanovi' Sokol. Moči »o se cepile. V obeh društvih s< delovati isti ljudje. Ob pričetku vojne je dru^tve no življenje sploh zaspalo, sokolske zapisnik« sej in druge stvari pa so morali skrivati pr čebelnjakih, da jim niso vsega zaplenili. P< preobratu se je društveno življenje zopet raz mahnilo in obe društvi sta delali dolgo časi roko v roki. Ker pa je čitalnica izgubljala čini dalje na pomenu in je svojo nalogo končala, je tudi — zaspala. Zelo živahno deluje še čital-niški orkester in njena knjižnica, ki pa živita oba samostojno in brez stikov z matičnim društvom. Čitalnica šteje danes okoli 70 članov, a Soko] 284 članov in mislim, da bi bilo edine pametno in primerno, da bi čitalnica svoje de lo končala, se razšla in svojo imovino in i>”'en-tar prepustila Sokolu, ki vrši itak vsa njena dela. Na likvidacijo se je itak že mislilo ali do sklepa ni prišlo nikoli. Kazunrljivo je, da bi bil tak korak le koristen, ker na ta način kot je sedaj se cepljnjo samo sile in denar. V malih mestih, kot smo mi, pač ni prostora za društva, k: životarijo r’ tako močnem in naraščajočem Sokolu. VI. V. G. Razširjajte Jugoslovana! Ouida: Kneginja Zurova. »Da,« je rekla, »toda ne morem prenašati tistega zraku.« Njena ponija sta jo odpeljala v Condamine, kjer je bila v gosteh pri gospe pl. Pichegru. Dva dni pozneje se je tudi od tu poslovila, rekoč da ne more dlje ostati, ter rekla Franciji zbogom. Dolgo pa ni Zurov zdržal v kraju, kjer je bil prvič v življenju izzvan in tako izzvan, da je moral izzivanje mirno požreti. Bil je uverjen, da so tudi drugi razumeli besedilo one pesmi o vitici, kakor jo je on razumel. In ker je bil nezaupnega značaja, je videl v vsakem smehljajočem se pozdravu prijateljev norčevanje in škodoželjnost. i ,Do®ti bolje se mu tudi v Parizu ni godilo v tem po-f -i M- PrisPe*a še pred njim zgodba o vi- i° . arkua je začela o tem govoriti takoj pri prvem pose u. »lo je ta Corrfeze na svoj muzikaličen način bral levite. Upajmo, da boste od zdaj naprej vljudnejši 8 svojo »vitico«, in manj bodeči. Radovedna sem, kako se bo ta izpreobrmtev pokazala. Ali da postanete bogomolec ali pa da opustite posečanje nočnih kavaren! To bo najza-bavnejša burka vsega leta.« Morda je bil Zurov sklenil, da postane vrednejši svoje žene, toda ko je šel od Sonnazove, je gotovo zavrgel vse dobre sklepe. Domišljal si je, da bi se mu vsa Evropa smejala, če bi manj razvratno živel. Rekli bi: »Glejte, to je napravil Corrfeze s svojo moralno pridigo!« Zurov je preživljal Čudno krizo. Vse ženino obnašanje je bilo takšno, da mu je nehote vsilila spoštovanje do sebe. Včasih mu je bilo, da bi šel k njej in ji rekel: »Odpustite mi in molite zame.« Toda Vera, ki ni znala brati v njegovem srcu, se je zdrznila, kadarkoli se ji je približal. Zapazil je, kako ji je zopern, zato jo je pustil rajši samo in se udal staremu, nebrzdanemu življenju. Nekaj dni pred prihodom Zurovih v Pariz je Cor-rfcze odpotoval na Dunaj, dasi je v tem letnem času bival navadno v prestolici ob Seini. Vedel je, da je zagrešil neprevidnost, ko je takrat zapel pesem o vitici in da se je dal zanesti od svoje nravi. Poznal je hudobijo sveta, ki je imel zdaj primeren povod za sramotilna sumničenja proti Veri. In samo zato, da bi je ne srečal in ne podžigal sumničenj, je zbežal iz Pariza. Vendar pa ni mogel vkljub temu zaustaviti govoric opravljivcev. Zurov je bil dolgo časa v nevednosti glede zgodeb, ki si jih je pripovedoval svet. Gospa pl. Sonnaz je prevzela nalogo, da ga o tem pouči. »Tako je,« mu je dejala, »take stvari si ljudje pripovedujejo, vi pa niste nič o tem slišali. Takoj sem nekaj zaslutila že tedaj, ko je odbil povabilo v Svirl Kateri pevec bi odbil kar tako brez vsakega vzroka tako donosno ponudbo? Pa tudi v Ischlu sem nekaj sumila. Na nepristopne gore je lezel, samo da je ubral cvetko zanjo.« »Kaj bo to,« je dejal Zurov, »mož je vendar zgolj pevec! Ali mislite, da bi se mogla tako ponižati?« »Ni ugovora,« je odgovorila gospa Jeanne, »da je vaša soproga vzor svojega spola. Je to druga sveta Elizabeta. To ve ves svet, vendar pa je bila skoraj še otrok, ko je imela svoj prvi doživljaj s tem mojstrom vseh don Juanov. Da vas opozorim na nekaj, ali veste, kdo je tako nenadoma zvabil Noisetto v Pariz takrat za tiste dobrodelne slavnosti? Ne, tega vi ne veste, Noisette vam ni povedala. On je bil» »On da je bil! To bi bila prevelika drznost!« / »Pa je tako. Jaz sem takoj zaslutila; zakaj on je bil vedno na mestu, ko je kneginja potrebovala pomoči. Zadnji dokaz: njena vožnja po morju in rešitev pred Villa-franco.« Zurov je udaril z nogo ob tla: »Tega ne verjamem, ne morem verjeti.« Markiza se je smejala. Zakrila si je z rokami oči ter se še bolj naslonila na divan, na katerem je sedela. »Kogar hočejo bogovi pogubiti,« je rekla. »Saj veste, kako se dalje glasi.« Opazovala je skozi prste svoje roke kneza, ki je nemirno korakal gori in doli po sobi. »Ne tako burno,« mu je zaklicala. »Ob moje vaze in bibelote se zadevljete, razbili boste moje dragocenosti, česar vam jaz vendar nisem napravila. Kdo bi si mislil, da vkljub videzu tako ljubite svojo ženo. Toda jaz sem vedno govorila: »Naj le zve, da se s kom drugim razume, pa boste videli!« V Zurovu je vrelo, ko je šel od nje. Ves dan je hodil okrog temnega obličja. Hudo je bil zadet v svoji nečimernosti, ne vedoč, koliko tega naj verjame in kaj naj napravi. Ko se je zvečer napravljal za veliki obed, ki ga je dal ruski poslanik, je vedel vprašati pri ženi, če ga more sprejeti. Tega ni že več mesecev napravil. Vera je bila pripravljena za odhod. Nadela si je trak Katarininega reda, okrog vratu pa je imelo poleg biserov tudi opalno ogrlico z zvezdo in metuljem. Naši Javnosti! fte od nekdaj j« gmotni položaj »loven-Aega visokošolakega dijaštva dovolj žalosten; le malo jili je namreč, ki bi imeli v«aj najpotrebnejšo podporo za osebno vzdrževanje in študij, kajti oni dobri časi, ko ie večina revnih akademikov uživala gostoljubje različnih premožnih družin, so minili. Načeto »pomagaj si sam« velja še posebno sedaj v povojnih časih. Zavdajoč se tega, da si moramo predvsem sami akademiki pomagati, je Zveza slušateljev Aleksandrove univerze (ZSAU) ustanovila letos odsek »Akademski podporni fond« (APF), katerega namen je, iz obresti fonda podpirati revne akademike in jim tako omogočiti študij. Mislimo, da se vsakdo zaveda, kako po: trebna je ta nova ustanova! Kajti tako bi se omogočil študij akademikom revnejših slojev, da ne bi sčasoma, kakor razmere sedaj kažejo, postail študij na univerzi privilegij samo premožnejših stanov. Ker bi pa iz malih vplačil, ki jih akademiki pla-čaj o isami v APF prepočasi r tis tol kapitan, se obračamo na našo javnost z vljudno prošnjo, naj blagovoli po svojih močeh podpirati ak. podporni fond. Za načelstvo: Kolman Fr., cand. luris; Kukovič Kazimir, iur. — Dr. Anton Korošec, honorarni profesor beograjske univerze. Iz Beograda porogajo, da js imenovan za honorarnega profesorja za za-drugarstvo na fakulteti beograjske univerze t. dr. Korošec, bivši minister in predsednik vlade. — Ciril Metodovi podružnici v šiški priredita v nedeljo, dne 8. februarja v restavraciji Rei-ningshaus predpustno veselico. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Poslopje Zakladne bolnice bodo podrli. Iz poslopja stare Zakladne bolnice v Zagrebu so preše'ili že vse bolnike v začasno bolni ri sv. Duhu. V stari bolnici na Jelačičevem trgu so ostali samo Se tuberkulozni bolniki, katere bodo namestili v bivši bolnici za kužne bol. zni pri Higijenskem zavodu. Te dni se bo vršila licitacija za rušenje stare bolnice, s čimer bodo pričeli že sredi tega meseca. Zanimanje za zemljišče, na katerem je bila doslej bolnica, je precej veliko. Oblina bo dobila zanj okoli 25 milijonov Din. — Vprašanje brezposelnosti in naši delavci. Minister za socijalno politiko in narodno zt,T-av-je Nikola Preka Je sklenil sklicati širšo konferenco zastopnikov zainteresiranih državnih oblasti in družb, da se prouči vprašanje brezposelnosti v tujih državah, zlasti v tistih državah, kjer se nahajajo na delu naši delavci. Konferenca bo 1*5. t. m. ob 16. v ministrstvu za soci-jalno politiko in narodno zdravje. Udeleže se je zastopniki ministrstva za kmetijstvo, trgovinskega ministrstva, prometnega ministrstva, ministrstva za gradnj zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva in zastopniki centrale Industrijskih korporacij, dalje zveza združenih delavskih sindikatov, centralni odbor za posredovanje dela, izseljeniški komisarijat in sekre-tarijat splošnega delavskega saveza. _ Kaznovani uradniki poljedelske široke. Poljedelski oddelek banske uprave Savske banovine je poslal ministrstvu za kmetijstvo poročilo o kaznovanju uradnikov poljedelske stroke v letu 1930. Kaznovan je ing. Ivo Zoriči*, bivši poljedelski svetnik in sreski kmetijski referent s premestitvijo s sreske uprave v Pak-racu k Breškemu načelstvu v Dolnjo Dubico; premeščen je z dekretom kr. banske uprave, ker je ing. Ivo Zoričič, banovinski uradnik. Dalje je kaznovan Adalbert Leskovar, višji kmetijski referent v Daruvarju z opominom radi tega, ker ni vzdrževal zadostnega stika z gospodarskimi ustanovami. Kontraktualni nad-vrtnar Ivan Štruc je dobil od občega oddelka banske uprave Savske banovine strog ukor. Jesenice Ktrossmaverjeva proslava. Tukajšnja meščanska šola kakor tudi deška in dekliška osnovna šola so na slovesen način proslavile 116-letmco rojstva velikega Jugoslovana vladike Stross- mayerja. . , ,r Nova sokolska uprava na Jesenicah. V nedeljo se je vršila v Kranju seja sokolske župne uprave, na kateri so se imenovale uprave po-edinih društev, spadajočih o Gorenjsko zupo. V upravo sokolskega društva Jesenice so bili imenovani starešina br. dr. Maks Obersnel, gen. taj KID; podstarosta br. Cop Jaka, železničar; načelnica s. Nada Šega, učiteljica; načelnik br. Pristov Janko, tov. uradnik; prosvetar br. I'rafijo Klavora, učitelj; kot člani uprave pa br. Buh Anton. tov. uradnik; br. Cop Srečko, tov. uradnik, br. Črnko Viktor, tov. uradnik; brat flumer Lovro, priv. uradnik, br. Ogrin hudi, tov uradnik, br. Potrato, mestni tajnik, sestra Ravnik Pepca, br. Štebih Mirko, tov. uradnik, br. Truhlar Josip, tov. uradnik, br. Ulčar Janko, železničar; namestniki br. Božič Jože st., tir. Čebulj Jože, br. Gogala Ivan, br. Kleč Rado, br. Ozvald Rudolf, br. Polajnar Jože, br. Ravbar Avgust, br. Sušnik Matija, br. Vovk Fr. ;n br. mg. phr. Žabkar Jože; revizorji br. Gorup Stane, br. Napokoj Ivan, br. Šega Ivan; namestnika revizorjev br. Mežik Rihard in br. Zorec Stane. Upravi želimo tudi v novem poslovnem letu obilo sreče in uspeha! Vreme. Leno! Smuka izborna. Novi grobovi. V soboto zvečer je umrla po daljšem bolehanju gdč. Stana Bogataj. Pokopali v je iskal svojo ženo vsepovsod, kjer jo je končr.o našel pri teti In zahteval, da se vrne domov, Ker *e je žena branila, jo je napadel z nože,n In jo težko ranil, kakor tudi njeno teto, ki ji 9 prišla na pomoč. b Tragedija inlade vdove. Pred leti je spoznala mlada zagrel 'anka Angjela D. nekeg sli karja, ki jo je tudi vzel za ženo. Toda mlada žena se je kmalu zaljubila v drugega. Slikar ni m „el verjeti, da ga žena vara, toda kmalu se je prepričal, da je res tako. To ga je tako razžalostilo, da je pobegnil od doma, naslednji dan pa ao dnevniki poročali, da Je sp-'1 strup in bil takoj mrtev. Pred dnevi je mlado vdovo zapustil tudi njen prijatelj, in vdova se je zaradi tega pred dnevi zastrupila. b Skočila je i* 4. nadstropja. V četrtek okrog 2 je v Kumičičevi ulioi v Zagrebu skočila iz 4. nadstopja 85-letna Danica Pintarič. Prišla Je k svojd prijateljici v poset, tam pa je nenadoma vstala In skočila skozi okno. Nihče ne ve, ' je vzrok temu samomoru. Človek in religioznost. O tej zanimivi temi bo predaval jutri v nedeljo ob pol enajstih dopoldne g. prof. dr. Stanko Gogala. Predavanje, ki ga priredi slavistični klub DSFF, bo, kakor vsa dosedanja, gotovo vzbudilo veliko pozornost med n a Sim občinstvom. Dvorana Filharmonične družbe, vstop prost. Poročeni v Ljubljani v decembru 1930. Sire Ludvik in Hauptman Pavla, Tauber Karel in Furlan Gabrijela, Lekše Jožef in Petrin Antonija, Pipp Alojzij in Kolar Slava, Metod Gregorc in Antonija Dernovšek, Vekoslav Baudek in Amalija Habjan, Ivan Kolarič in Marija Zore, Jožef Povše in Ana Dodig, Franc Trekman in Frančiška Velkavrh, Ivan Pečan in Kristina Tršek, Franc Gartnar in Antonija Sitar, Anton Jezeršek in Bogovoljka Gamerc, Tone Černe in Tilda Radolič, Ciril Gravnar in Alma Drufovka, Franc Zoran in Ljudmila Tihel, Ivan Cotič in Angela Eržen, Jožef Žontar in Anica Frankovič, Franc Presetnik in Ana Knez, Alojzij Golobič in Marija Martinšek, Stanislav Kavčič in Marija Zorko, Lazarini Pij in Lehmann Emilija, Kramar Vladimir in Podboj Draga, Jeretina Jožef in Krajšek Cirila, Frank Ivan in Zakovšek Ivanka, Samuda Ivan in Košane Terezija, Oman Oto in Gruden Vera, Malgaj Alojz z Legat Jelo, Magister Josip z Krišjak Rozo, Privšek Albin z Koršič Elizabeto, Miki Ivan z Golub Julijano. Na Viču: Valenčak Jožef in Velkavrh Albina, Grden Valentin in Klemenčič Apolonija, Muhič Franc in Kosi Antonija, Košak Vinko in Ocepek Emilija. V Št. Vidu nad Ljubljano: Koželnik Franc in Jakilič Marija. ■ Da bi prišel v bolnico. Pred gostilno Košak v Kopitarjevi ulici je zaužil vojni invalid France K. večjo količino oetove kisline, nato odšel v gostilno in naprosil natakarico, naj mu postreže z vodo. Ko mu je natakarica dala vodo, jo je izpil in odšel. Pred gostilno pa so je onesvestil in padel na tla. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer se je zavedel šele včeraj zjutraj. Izkazalo se je, da je K. použil strup zato, da bi prišel v bolnico. Sličen eksperiment si je že večkrat dovolil. Pretep in nesreče. Borštnar Franc, 241etni posestnikov sin iz Laz pri Šmartnem pri Tuhinju, je šel vasovat v Zg. Tuhinj. Pri vasovanju se je srečal s Francem D. Nastal je prepil in pretep, v katerem je D. vrgel Borštnarja s tako silo ob tla, da si je pri padcu zlomil levo nogo. — Stanežič Branislava, 221etna dijakinja, stanujoča v hotelu Miklič, udeleženka prednjaške-ga sokolskega tečaja, se je smučala v Ratečah. Pri smučanju je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Pavlič Ivan, 181etni ko-larski vajenec iz Dobrunj, je brusil klino za oblič. Nesreča je hotela, da mu je spodrsnilo in Je padel na tla, pri čemer se je zabodel s klino v desno roko. — Makuca Ivana, 221etnega' hlapca iz Zasipa, občina Dovje, je hudo poškodoval po vsem životu električni tok. Vse pone-arečence so prepeljali v bolnico. ■ Poskušen vlom v trnovsko župnišče. V noči od četrtka na petek so vlomili neznani tatovi v trnovsko župnišče in odnesli nekaj drobiža. Tatovi so se splazili v župnišče s pomočjo lestve In po njej tudi odšli, lestev pa pustili pri župnišču. ■ Številne tatvine. Černetu Ignaciju, zidarju, Moste, Koroščeva ulica 12, je bilo na hodniku na vogalu Šelenburgove in Knafljeve ulice ukradeno več kosov zidarskega orodja v vrednosti 100 Din. — Rot Pavli, poštni uradnici v Stiški ulici 1, je bila ukradena iz zaklenjene kletne drvarnice pletena ročna košara b knjigami v vrednosti 200 Din. — Dijaku Arnšku Janku le bila ukradena tz mlekarne Ravnihar na Miklošičevi cesti aktovka s knjigami v vrednosti 250 Din. — Delavcu Novincu Francu Je bilo ukradeno iz zaprte verande njegovega stanovanja Pred konjušnico kolo »Puch«, vredno 600 Din. — V Rokodelski dom v Komenskega ulici se je vtihotapil neznan tat in je ukradel v škodo uprave, pomočnika Torkarja, vajenca Pavšiča in Ivana Riharja več kosov obleke in par čevljev v skupni vrednosti 900 dinarjev. Trbovlje Obrni zbor Društva rudniških nameščencev. V nedeljo ob pol 9. uri se vrši v društvenih lokalih rudniške restavracije na Vodah redni občni zbor Društva rudniških nameščencev z običajnim dnevnim redom. Med drugim se bo poročalo tudi o delovanju Zveze in Pokojninskega zavoda za nameščence. Pregled motornih vozil. Pregled motornih vozil, t. j. avtomobilov in motociklov bo v torek 17. februarja od 13. do 17. ure na trgu pred cerkvijo. Kočevje Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v soboto dne 7. februarja ples v vseh prostorih hotela »Trst«. Vstopnina: 10 Din; za družino 25 Din. Začetek ob 8. uri zvečer. Ples se vrši ob priliki društvenega izleta v Kočevje pod vodstvom gg. profesorjev. Vsi vljudno vabljeni. Bled Kino Bled predvaja danes in jutri ob običajno določenem času krasen ruski film ČEKA (Tajna sila). r>8° Nadzorstvo nad kanalizacijskimi deli je pre-▼iel domačin gospod inž. Plemelj Berti. Našemu kino-podjetniku bi priporočali, da bi poleg sedanjih filmskih dram predvajal tudi kak poučen film, k) bi bil namenjen naSi šolski in sokolski deci. Izpreinemba ▼ učiteljski službi. Pred kratkim je bila premeščena Stanislava Debeljak, učiteljica v Ribnein pri Bledu, v Braslovče. Na njeno mestu pa je Imenovana z miistrskiin odlokom učiteljica gdč. Jakobina Žitko, novinka i* ’ Ljubljane. Mcinbcz1 m Instalacija novega stolnega dekana. Danes zjutraj <;b 8. uri bo knezoškof dr. Karlin izvršil v stolnici instalacijo novega stolnega dekana dr. Maksa Vraberja. m Mariborčanke za parnik »Kraljica Marija«. Za novi luksusni parnik »Kraljica Marija«, ki bo krščen dne 21. t. m. v Splitu, je mariborsko žensko društvo izvršilo krasno vezeninsko opremo za osem kabin. Ročna dela, ki so bila te dni odposilana, so izvršena po slovenskih, hrvaških, srbskih in dalmatinskih narodnih motivih. Delo je vodila ga. Ašičeva. m Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov vabi svoje člane, da se v čim večjem &te-vilu udeležijo prireditve podčastniškega podpornega društva danes v soboto zvečer v Narodnem domu. m Odhod gojencev Glasbene Matice v Beograd. Jutri, v nedeljo odpotuje 250 gojencev mariborske Glasbene Matice v Beograd, kamor bodo dospeli v ponedeljek zjutraj ob 8'20. V Beogradu živeče Slovence opozarjamo na ta nedvomno edinstveni poset z željo, da bi se polnoštevilno udeležili njihovega koncerta. m Zborovanje narodnih železničarjev. Jutri ob 9. uri dopoldne bo v Narodnem domu letni občni zbor tukajšnje organizacije narodnih železničarjev s sledečim dnevnim redom: poročilo predsedstva, poročilo nadzornega odbora, poročilo delegata oblastnega odbora iz Ljubljane, volitev novega odbora in slučajnosti, m Ustanovitev podružnice društva »Ogenj«. V četrtek zvečer je bil v hotelu »Pri Zamorcu« ustanovni občni zbor mariborske podružnice društva Ogenj* za sežiganje mrličev. Občnega zbora se je udeležilo precej ljudi in kot predavatelj tudi delegat zagrebške podružnice prof. dr. Zarnik. Zbor je otvoril časnikar Viktor Eržen, vodil pa ga je odvetnik dr. Reisman. Po predavanju im debati so izvolili ta- Mestnem gledališču. V torek 10. t. ni. ob 20. uri gostujejo člani ljubljanske drame z znano Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«. Predprodaja v knjigarni Goričar in Leskovšek. * Snežna poročila prihajajo od povsod in so prav ugodna. Jutri pojde vse polno smučarjev v hribe, zlasti pa na celjsko kočo. * Smrtna kosa. V začasni vojni bolnici je 5. t. m. umrl 21-letui redov 2. čete 39. peš polka Štifta? S. Stiftara, muslimanske vere in doma iz Suve Reke pri Prizrenu v Vardurski banovini. * Dobave mesa za celjsko garnizijo. 13. februarja ob 11. se bo v pisarni komande celjskega vojnega okrožja vršila javna licitacija za dobavo mesa celjski garniziji. Natančneje na oglasni deski mestnega načelstva. * Razne nesreče. 58 letna Sluga Marija iz Gaberja je pri delu padla in si zlomila desno roko. 4 letna rudarjeva hčerka Lapornik Steli iz Sv. Krištofa nad Laškim je padla po stopnicah in si zlomila levo roko. 61 letnega prevžitkarja Hrapota Jakoba iz Gornjih Grušovelj je sin v prepiru udaril po glavi in ga lažje poškodoval. 18 letna delavka Pfeifer Angela iz Jurkloštr« si je pred tedni zabodla roko ob lesu. Prišla je v celjsko bolnico, katero pa je prezgodaj zapustila. Doma se je rana poslabšala in je nastopilo zattrupljenje krvi. Mo- rala je ponovno v bolnico. Kmeta Drenskega Ivana iz Kostelca pri Pregradi je lani na Štefanovo kmet Krsnik Dominik zabodel z nožem v hrbet. Zdravil se je doma, v zadnjem času pa sc je rana poslabšala in je moral v celjsko bolnico, kamor so prepeljali vse gori navedene ponesrečence. * Dva zagonetna vloma v eni noči. V noči od četrtka na petek so neznanci vlomili v pisarno Dve rfežlii nesreči Vače pri Litiji, G. februarja. Pred nekaj dnevi se je lOletni Mrčunov Franček igral z dinamitno patrono, katero je izmaknil svojemu polbratu. Ta je namreč zaposlen v kamuolomu pod Vačami. Najbrže mu je pomotoma še ostala patrona v žepu, kar je postalo usodno za otroka. Franček je postavil patrono na pečnjak v sobi pri peči, za katero je sedela njegova mati in brat Rudolf. Prižgal je in kmalu na to je sledila silna eksplozija. Francka je težko poškodovalo po rokah in obrazu ter so ga morali takoj prepeljati v bolnico. Ostalim se ni drugega pripetilo, le silen strah so morali prestati. Trbovlje, 6. februarja. Gdč. Metka Brandsteter, učiteljica na tukajšnji meščanski šoli, je vršila predvčerajšnjim v šolskem laboratoriju eksperimente z laboratorijskimi preparacijami, obstoječimi iz žveplene kisline in cinka, ki je v steklenih zaprtih kemijskih posodah nepričakovano razvil močan plin, ki je povzročil eksplozijo steklene posode, katero je ponesrečenka držala v roki. Brand-steterjeva je zadobila na roki v zapestju težko opekline, ki so tembolj opasne, ker je jedka solna kislina prodrla do okostja. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Tone Cizelj, ki jo je napotil v ljubljansko bolnico. Zločinski napadi Ormož, 6. februarja. Ko se je 17-letna šivilska vajenka š. vračala zvečer iz obrtne šole v Ormožu, domov na Strmec, jo je na Lešnici napadel neki moški, in jo vrgel na tla. ^ ki je precej močna, se ga je ubranila in vstala To je pa napadalca tako razjezilo, da je dekle udaril najprej s kamnom po glavi, nato pa vzel nož in vajenko po obrazu in roka1! ;rezal. Rane na >razu so težke in se vajenka zdravi v tukajšnji bolnici. Š. trdi, da je napadalca dobro poznala in da je to posestnik H., kar pa ta taji. Pri sodniji se bo 'var razčistila Zagorje Dva vola sta padla i* vlaka, ki je bil namenjen v Italijo med postajo Zagorje in Kresnicami. Prvi se je ubil in so naročili pozneje mesarja, ki je vola razkosal in so prodajali meso po 4 Din kg. Ker je bilo meso preveč krvavo, je bil odjem minimalen. Za ubitega vola je zvedel tudi neki Matevž, ki je prišel na mesto še pred mesarjem in si je izrezal iz stegna 3 kg mesa. Pozneje so ga aretirali in oddali v sodne zapore. Drugi voj, ki je padel .iz vlaka blizu Kresnic, je ostal živ in ga ima v hlevu tamošnji iuvaj. direktorja realne gimnazije. Odprli so vse omare in predale, vendar niso ničesar vzeli s seboj. V isti noči so bržkone isti storilci vlomili v pisarno upravitelja okoliške deške narodne šole. Tudi tu so odprli predale, prilastili se pa niso ničesar In so celo denar pustili ležati, ki se je nahajal v nekemu predalu. Kaj da so vlomilci iskali, ni jasno, vendar pa upa policija, da jih kmalu izsledi. Dva drzna vloma na Bledu Bled, 5. februarja. Bled nima v zimskem času običajno nikakih kriminalnih senzacij. Vse gre svojo mirno pot, ne meneč se za drugo kot za vestno premotrivanje bodoče tujske prometne politike. Pri gradnji hotelov je zaposlenih ogromno število delavcev, ki si trudoma služijo svoj ubogi kruh. Pred kratkim jih je bilo odslovljeno precejšnje število. Tavali so po Bledu brez zaslužka. Baš v tem trenotku sta se zgodila dva vloma, ki sla po izvedbi storjena precej primitivno, vendar pa zelo predrzno. Prvi vlom je bil v pisarno in ostale poslovne prostore Zdraviliškega doma. Pred kratkim je šel tajnik zdravniške komisije g. inž, Ulrih po opravkih v svojo pisarno v Zdravniški dom. Hoteč odpreti vrata, je potisnil ključ v ključavnico, toda vrata so bila odznotraj zaklenjena. Takoj sc mu je zdelo, da ni vse v redu. Poklical jc ključavničarja, da jih je odprl z vitrihom. Pisarna je bila v največjem neredu. Omare, predali miz so bile odprte, okrog in okrog pa polno razmetanih aktov in drugih pisarniških predmetov, kar je pričalo, da jc bil v pisarni nepovabljen gost — vlomilec. Ko je g. inž. nadalje pregledoval ostale prostore Zdravniškega doma, je opazil, da jc vlomilec vse premaknil, po tleh je bilo veliko rdečih vžigalic, znak, da je bil vlomil ponoči. Bil jc v shrambi, kjer mu tudi ni bila sreča mila. Vse jestvine je lustnica že prej pravočasno umaknila. Vlomilce je moral ponovno v pisarno, kjer je skušal s škarjami odpreti nekak predal, pri čemer je iste zlomil, napravil je še več druge škode, vendar pa ni mogel ničesar odnesti, ker so bile vse vrednosti že jeseni odnešene v Blejski dom, kjer jc v zimskem času pisarna zdravniške komisije. Vlomilec je pisarno zaklenil, pustil v vratih ključ ter izginil v noč. Bržčas še isto noč je isti vlomilec izvršil vlom v vilo llscuheim, ki leži ob jezeru blizu Grajske kopeli. Vila stoji popolnoma na samem, zato jc umevno, da je vlomilec vršil svoje delo povsem nemoteno. Obiskal jc vse sohe ter premetal vse naokrog. Kaj in koliko jc odnesel, se bo ugotovilo šele kasneje, ko pride lastnik vile z Dunaja, ki je bil o vlomu takoj obveščen. Komenda Moste. Da so liioščanski gasilci pridni in požrtvovalni, je že splošno znana stvar. Ni še dolgo, kar so postavili svoj dom, pa se je že dvignilo iznad njega lesno ogrodje stolpa. Kakor vse kaže, si bomo spomladi že lahko ogledali tudi notranjo ureditev doma. Le tako naprej 1 Roditeljski sestanki. Starše, ki so se priglasili za roditeljske seBlanke, obvešča šolsko upraviteljstvo, da se bodo isti pričeli koncem februarja ali takoj v začetku marca. Vršili se bodo po popoldanski službi božji. Kolki. V naši fari dobiš vse kar hočeš, le kolkov ne. Ali ne bi morda pošta ali kaka trafika poskrbela zaiije? Zadnja not odvetnika dr. Golfevščka Murska Sobota, 5. februarja. 2. t. m. je preminul v sanatoriju na Golniku zelo priljubljeni član tukajšnje družbe odvetnik dr. Josip Goljevšček. Sredi njegovega udejstvovanja ga je v 47. letu pobrala zavratna jetika. Prepeljali so ga v Mursko Soboto in ga dne 4. t. m. ob 4. uri položili na katoliškem pokopališču k večnemu počitku. Iz hiše žalosti se je vil dolg sprevod, na čelu katerega je stopala četa vojakov, za njo pa dolga vrsta kolegov in uradnikov iz mesta ter iz bližnje in dalnje okolice, Sokoli v kroju z zastavo ter ogromno ljudi. Mrtvaški voz je bil docela pokrit s prekrasnimi venci. Ob grobu se je poslovil od ljubega druga sodnik dr. Farkaš z ganljivim govorom. Nato je zapel sokolski pevski zbor dve krasni žalostinki in se na ta način poslovil za vekomaj od ljubega brata. Ker je bil pokojni rezervni častnik, je četa vojakov oddala njemu na čast tri salve. Ob ganljivih prizorih ni ostalo nobeno oko suho. Tako veličastnega pogreba, katerega bi se udeležilo toliko inteligence, tukaj ne pomnimo. Žalujočim naše sožalje. Nenavaden samomor Trdovraten samomorilec, ki se jc obesil — na postelji. Jesenice, 6. februarja. V preteklem tednu si je na Jesenicah — Fužine vzel mlad človek življenje, in to na jako nenavaden način. Bil je to Janez Dovžan, tov. delavec in star komaj 28 let Bil je že brez roditeljev in drugih bližnjih sorodnikov. Živel je sam, v službi pa je bil pri tukajšnjih tovarnah KID. Bil je precej trdovraten samomorilec. Ne’ sč se je že hotel zastrupiti, vendar so ga pravočasno rešili. To pot pa je stvar izpeljal popobio-ma drugače. Na svojem stanovanju si je zabil v poste’' > dva velika žeblja, ^ rivezal Z' is, ki si ga je med tem del okoli vratu in se nato prevalil preko postelje ter se na ta način obesil. Pokopali so ga na mestno pokopališče. Zdi se, da je vzrok samomora trenutna duševna zmedenost, kar kaže tudi list, ki ga ie še napisal pred smrtjo. Radovljica Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo 8. t. m. ob pol 16. uri Špicarjevo komedijo »Odločilni možje«, ki je pri prvi uprizoritvi napolnila dvorano iu povzročila mnogo zabave in smeha. Ker je igra zelo lahko uprizor-ljiva, opozarjamo na njo okoliška društva, ki goje dramatiko. Žiri Gasilska prireditev. Na Svečnico so priredili marljivi žirovski gasilci veselico v gostilni pri Petronu. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav zadovoljiva. Cisti dobiček je namenjen za kritje stroškov nove motorne brizgalne. Plese i šola. Sokol je preskrbel plesnega učitelja iz Ljubljane, ki poučuje moderne plese v Sokolskem domu vsak večer od srede do nedelje. Šmartno pri Litiji Strossmajerjeva proslava ob 116-letnici rojstva velikega jugoslovanskega vladike - apostola se je vršila na obeh naših osnovnih šolah v Šmartnem in Kostrelnici z deklamacijami in govori. Poroka. Poročena sta bila v nedeljo 1. februarja v tukajšnji dekanijski cerkvi g. Jože Planinšek, vulgo Šimenček, posestnik iz Zagorice pri Šmartnem in gospodična Marija Brunček, posestniška hčerka iz Štange. V nedeljo 8. t. m. bosta pa poročena g. Anton Jurič, posestnik iz Velike Kostrelnice in gospodična Terezika Ambrož iz Riharjevca. Obilo sreče Temeljito posipavanje ceste iz Šmartna proti Litiji se je te dni pričelo, toraj naša prošnja v »Jugoslovanu« ni bila zaman. Običajni letni kramarski in živinski sejem bo letos v Šmartnem na pustni torek 17. februarja. Št. Jurij ob južni železnici Smrt. V celjski bolnišnici je umrl GSletni kovač in posestnik Florijan Fekonj a. Obisk župnega staroste. V nedeljo popoldne je obiskal starosta celjske sokolske župe doktor Smertnik prednjački tečaj tukajšnjega društva. V lepem nagovoru je želel obiskovalcem tečaja obilo uspeha in jih navduševal za društveno delo. nalo pa je predaval o zgodovini telovadbe. Ceste v trgu so v zelo slabem stanju. Najslabša je cesta od železniškega prelaza do šole. Če le malo dežuje, je takoj, predvsem na križiščih, blata do gležnjev. Nova cesta. Prejšnja cesta proti Sv. Jakobu je bila le za silo. Poleti pa so začeli graditi, največ po zaslugi našega neumornega g. Drofenika, novo, ki bo nekoliko krajša, ker je bolj smotreno izpeljana, čez zimo so morali seveda delo prekiniti. Do sedaj je zgrajene do 2 km. Električna luč na železniški postaji. Dobro leto je že, kar ima naš trg električno razsvetljavo in ni je skoraj več hiše v trgu, ki je ne bi imela, le na železniški postaji še brlijo petrolejke. Skrajni čas je že, da bi se odpravila nepraktična razsvetljava s petrolejem fn napeljala elektrika. Občinski račun in račun ubožnegn sklada okoliške občine za leto 1930. Je sestavljen In je na vpogled občinstvu na županstvu do nedelje 8. t. m. Nova gospodinjska šola. Poslopje nove gospodinjske šole, za katero se Je vršil dolgotrajen boj, je v glavnem dpzidano. Aprila bodo nadaljevali dovršilna dela. Poslopje stoji poleg kmetijske šole, pod katere okrilje nov« lola »pada. CNrolta y hlevu med cunjami in blatom Zločin zverinskega očeta in njegove priležnice ~ Imela sta zaprta v hlevu dva nedolžna otroka, ki so ju našli v strašnem stanju Jauče pri Litiji, 5. februarja. Pod Jančami, ki je turistom zelo priljubljen izletni kraj, leži vasica Besnica. Pred leti se je preselil v vasico neki Jakob B. in si tam uredil svojo kovačnico. Seboj je pripeljal tudi svojo ženo Marijo, ki mu je rodila štiri otroke, ki še vsi žive. Zaradi napornega kmetskega dela in zato, ker je živela v težkih razmerah, je žena Marija pred dvema letoma zbolela. Strašna bolezen jo je priklenila v posteljo, iz katere ni stopila že nad dve leti. Mož zavrgel bolno ženo in otroke Kovač Jakob se je bolne žene in tudi štirih otrok, ki mu jih je dala, kmalu naveličal. Premišljeval je, kako hi se žene in otrok znebil, sklenil je prodati svoje malo posestvo v Gaberju. Dobil je kupca, katerega je znal tudi pregovoriti, da se je obvezal, da bo skrbel do smrti tudi za njegovo bolno žeuo. Tako je kovač Jakob zagrešil pravzaprav prvi zločin, zavrgel je svojo bolno ženo namesto, da bi se za njo pobrigal, jo oddal v bolnico ali karkoli. Namesto bolne žene, mlado priležnico Kakšne namene je kovač imel, se je kmalu izkazalo, ko je po tej kupčiji vzel k sebi neko mlajšo žensko in živel z njo v divjem zakonu, svojo pravo ženo je pa prepustil usodi, njej sami in drugim v nadlego. Toda tudi vseh štirih otrok ni hotel trpeti v hiši in posrečilo se mu je oddati dva svojemu bratu, ki prebiva v neki bližnji vasi. Dva otroka, triletno Francko in šestletno Ančko, je pa obdržal pri sebi. Skupno življenje s priležnico ni bilo brez posledic. Rodila mu je otroka, ki pa je kmalu po porodu umrl. V veliko napotje sta pa bila Jakobu in njegovi ženski otroka, ki sta ostala v hiši. Začela sta uboga otroka trpinčiti na vse mogoče načine. Ravnala sta z njima nečloveško. Dajala jim nista hrane, tako da sta otroka stradala in pretepala sta otroka, kadar sta le mogla. Otroka v živinskem lilevu Sosedje so opazili, kaj delata Jakob in ženska s Francko in Ančko. V vasi so že dolgo šušlja- li o nečloveškem ravnanju z otrokoma, najbolj je pa vaščane čudilo, da nista otroka nikoli pri-Bla iz hiše. O tem so zvedeli tudi orožniki, kaj- ti opozorili so jih, da se dogajajo v hiši »kovačevih dveh« prav čudne stvari. Koncem januarja so zato orožniki potrkali na kovačeva vrata in ga vprašali, kje ima otroka. Pregledali so vso hišo, toda o Francki in Ančki ni bilo duha ne sluha. Orožniki so kovača trdo prijeli in ko je ta spoznal, da ne more nič več prikrivati, je po kratkem molku priznal, da ima oba otroka v živinskem hlevu. Ležišče v koritu v cunjah in blatu Orožniki so pogledali v hlev, kjer so našli poleg živinčeta v strašnem stanju IMetno Francko in 6letno Ančko. Oba otroka sta bila na pol gola, ovita le s cunjami, ki so bile ponesnažene in mokre. Otroka sta imela oči zalito s krvjo, kar je pričalo, da sta prejokala dneve in dneve. Tresla sta se od mraza, njuni zanemarjeni telesci sta pričali, da sta sestradana. Otroka, ki sta nudila skrajno žalostno sliko in sta se zasmilila orožnikom v dno'duše. Ležala pa sta v hlevu za vratmi v nekakem koritu iz desk, v katerem so bile cunje in blato. Tu sem ju je vrgla zločinska roka očeta in čakala sta, da ju strašnega trpljenja reši le smrt. »V štali bosta otroka preje umrla!« Da sta otroka prebila d e J j Časa v takem stanju in da ju je oče na ta nači n že dolgo trpinčil, priča to, da 3 leta stara Francka sploh ne more hoditi, temveč se samo plazi po tleh kakor žival. Njeno izstradano telesce in njen spačen obraz sta grozni priči očetovega zločina. Otrok ne zna tudi govoriti, temveč izpušča samo obupne glasove, ki so podobni bolj živalskim nego človeškim. Ravno tako izstradana je tudi nijena sestrica 61 o t na Ančka, ki je pa oglušela. Vse govori zalo, da sta se hotela kovačeva dva otrok čini preje iznebiti. Da je temu tako, govori tudi dejstvo, da je Jakobova pniležnica ob neki priliki izjavila: >V štali bosta otroka preje um rila!« Vsa vas in okolica je z zadoščenjem sprejela vest, da je končno pravica vendar le posegla v zločinsko početje kovača in njegove ženske. Ugonobila sta najbrže za vedno telesno in duševno oba otroka, za kar bosta prejela gotovo najstrožjo zasluženo kazen. Danes na Taboru BOHEMSKI Brez posebnih vabil S. K. ILIRIJE Danes na Taboru K4RI\IEYAL S. K. ILIRIJE Brez posebnih vabil Za gospodarsko pobratimstvo s Češkoslovaško Pred dnevi smo že na tem mestu poročali o sedanjih trgovinskih pogajanjih med našo državo in Češkoslovaško v Pragi. Središče vsega našega gospodarskega zanimanja je še vedno stalno uprto v Prago, kjer se kuje gospodarsko bratstvo obeh prijateljskih držav. Jugoslovansko, kakor tudi češkoslovaško časopisje pripisuje tem pogajanjem izredno važnost. V resnici tvorijo ta naša pogajanja s Češkoslovaško najzanimivejšo in najaktualnejšo epoho našega gospodarskega snovanja. Posebno pa so ta pogajanja važna že radi tega ker posegajo baš v dobo, ko epidemija gospodarskih depresij posega tudi že v one države, ki so dosedaj ostale izolirane in neokužene. Med temi poslednjimi državami je seveda tudi naša Jugoslavija, ki sicer junaško, vendar r velikimi žrtvami prenaša to gospodarsko bolezen. Kakor smo že zadnjič v kratkih besedah naglasili, so naši gospodarski odnošaji s prijateljsko republiko v skrajno poraznem razmerju. Naša država je na eni strani izvrsten odjemalec češkoslovaške industrije, čaka pa na drugi strani že dolgo časa na to, da bi se ustvarila primerna protikupčija, kajti Češkoslovaška od-Jemlje jedva eno tretino protivrednosti iz naše države, kar mi iz Češkoslovaške uvažamo. Mi smo izvozili, na podlagi statističnih podatkov za prvih deset mesecev preteklega leta v Češkoslovaško za 350 milj. dinarjev blaga, uvozili pa smo iz Češkoslovaške v prvih enajstih mesecih za 930 milj. Kč raznih izdelkov. To se pravi, da zaznamuje naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško za prvih deset mesecev ogromno pasivnost. Mi bi se seveda morali v danem slučaju tudi zadovoljiti s takim nerazmerjem, če ne bi opažali na češkoslovaških tržiščih Gospodarske vesti X Glavna skupščina delničarjev Narodne banke. Dne 8. marca t. 1. se bo vršila glavna skupščina delničarjev Narodne banke. Dnevni red vsebuje med ostalimi točkami tudi izvolitev šestih novih članov upravnega sveta. X Za organizacijo pomorskega kredita. Pred časom smo v našem listu naglasili potrebo, da so preide tudi pri nas k prepotrebni organizaciji pomorskega kredita. Kakor smo obveščeni, je zagrebška Zbornica za TOI naslovila na posamezne paroplovne družbe v naši državi okrožnico, ki se nanaša na organizacijo pomorskega kredita. Na podlagi odgovorov, ki jih bo Zbornica prejela, se namerava konstituirati društvo pomorskih strokovnjakov in juristov, ki naj bi izdelalo osnutek uredbe pomorskega kred'la v naši državi. . X Novi železniški pragovi. Prometno ministrstvo je razpisalo dobavo 510.000 hrastovih, bukovih in borovih železniških pragov, ki se bodo porabili v prvi vrsti za normalne železniške tire po vsej državi, da bodo lahko vozile tudi lokomotive najnovejše konstrukcije, ki smo jih dobili iz Nemčije na račun reparacij, pa so morale doslej stati, ker so na mnogih progah pragi že trhli in gnili. Borzna poročila dne 6. februarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 6. februarja. Amsterdam 22-785, Berlin 13*4775-13*5075, Bruselj 79113 Budimpešta 9 9014, Curih 109590, Dunaj 7-9576do 7-9876, London 275-59, Newyork 56-505-o6*705, Pariz 22239, Praga 107*49—168-29, list 2968^ do 296*99. . , no „r- . Zagreb, 6. februarja. Amsterdam 22*7o5 do 22-815, Dunaj 795"76—798-70, Berlin 13-4775 do 13-5075, Bruselj 79113 bi., Budimpešta 988-64 do 991-64, London 275-59 bi., Milan 295'877 do 297877, Newyork ček 56-505—56-705, Pariz 221-39—223-39, Praga 167-49—167-29, Ztirich 1094-40—1097-40, Bukarešta 33-75 d. Beograd, 6. februarja. Berlin 13-4775—13-5075, Bruselj 789-63—792-63, Budimpešta 988-64 do 991-64 Curih 1094 40—1097 40, Dunaj 795-76 do 798-76* London 275-19—275-99, Milan 295-8250 do 297-8250, Newyork 565050—56-7050, Pariz 221-39—223-39, Praga 167-49—168-29. Dunaj, 0. februarja. Amsterdam 285 84, Beograd 12-5525, Berlin 169-30, Bruselj 99-28, Budimpešta 124-23, Bukarešta 4-2315, Kopenhagen 190-25, London 34-5813, Madrid 7235, Milan 37-30, Newyork 71165, Pariz 27905, Praga 21-06. Sofija 5-1560, Stockholm 190-40. Varšava 79-71, Curih 137 51. Curih, 6. februarja. Pariz 20-2925, London 25-1475, Newyork 517-50, Bruselj 7220, Milan 27.095, Madrid 52-60, Amsterdam 207-95, Berlin 12310. Milan, 6. febr. Beograd 3370, Pariz 7490, London 928125, Newyork 191025, Bruselj 266-50. Amsterdam 768-675, Berlin 454-325, Dunaj 268-425, Stockholm 511-50, Oslo 510-50, Kopenhagen 510"50, Ztirich 396-075, Sofija 13-75. Praga 56-55, Budimpešta 333, Bukarešta 11*33. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 6. februarja. Dri. papirji: 7% Inv. pos. 86 50—87, vojna škoda ar. 420 bi., ka- konkurenta — Madjarske, ki uživa tamkaj ne-broj gospodarskih ugodnosti, ki so za nas nedosegljive. Češkoslovaška, ki pokriva le eno petino našega izvoza, je uvozila v prvih enajstih mesecih preteklega leta iz Madžarske za polnih 825 milj. Kč, predvsem moke in živine, torej več kakor trikrat toliko, kakor iz naše države. Medtem ko je Češkoslovaška uvozila iz Madjarske za 324 milj. moke in žitaric, je od nas kupila le za 188 milj. tega blaga. Še bolj očitno je to razmerje pri živini. Madjarska je Češkoslovaški dobavila za 190 milj. Kč živine, medtem ko smo mi dobavili jedva za 32 milj. Kč živine. Te številke bi nam bile vsaj deloma razumljive, če bi bila Madjarska za češkoslovaško blago boljši kupec, kakor mi. To pa ni slučaj, pač pa je resnica baš nasprotno. Kakor smo zgoraj omenili smo mi iz češkoslovaške dobavili blaga za 930 milj. Kč, Madjarska pa v istem razdobju za 919 milj. Kč. Kako važno je jugoslovansko tržišče za češkoslovaško industrijo prikazuje dejstvo, da je češkoslovaška industrija importirala v našo državo za pol miljarde Kč industrijskih izdelkov, tekstilna industrija Češkoslovaške pa za celih 250 milj. Kč, kar znaša skoraj polovico češkoslovaškega izvoza. Te vidike imajo naši trgovinski zastopniki pred očmi za časa praškega zasedanja. Te razlike pa morajo tudi našim češkoslovaškim bratom služiti v nalogo, da se te stvari znivelirajo in da naše bratstvo postane v resnici popolno in si zasigura tudi na gospodarskem polju ono legendarno tradicijonelnost, ki veže na nacijo-nalnem, kakor tudi političnem polju oba naroda. sa 420 bi., feb., marc, april, maj, junij 416 do 417-50, 4% agr. obv. 50 25-50-50 (52, 50’50), 7% Bler 80-50-80*75 (80*50-80*75), 8% Bler 91*75—92*50, 7% pos. hip. 80—80*12 (80*25, 80*12). — Banke: Ilrvatska 50 d., Praštedio-na 975-980, Udružena 193-194, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68*50 d. — Industrije: Šečerana Osijek 185—295, Trboveljska 339 do 339*50 Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 6. februarja. 1% inv. pos. 87—87*50, 4% agr. obv. 49*50—50*50, 7% pos. drž. hip. b. 80*50-80*75, 7% Blaire 81*25, vojna škoda prompt. 420—421, uit. febr. 416—416*50, uit. junij 417—418. Dunaj, 6. februarja. Bankverein 16*45, Kred. zavod 46*70, Dunav-Sava-Adria 14*70, Prioritete 92*45, Trbovlje 42*60. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 6. februarja. 7% Blaire 80—80*75. Nevvjork, 6. februarja. 8% Blaire 91—92, 7% Blaire 80—80*75, 7% pos. drž. liip. banke 79*50-80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet 2 vagona oglja. S&€>vt Prva zmaga Hajduka. Včeraj smo poročali, da je igral splitski Hajduk svojo prvo tekmo na ameriških tleh. Tekma sicer ni bila na programu, toda ker se je parnik »Oropešac za delj časa ustavil na otoku Jamaici, je Hajduk rade volje sprejel poziv, da odigra tekmo proti reprezentanci glavnega me-staJamaice. Hajduk je zmagal po krasni igri s 4 :0. Pro-tivnik je nudil v začetku močan odpor. Izvrstni sta bili pri Hajduku ožja obramba in napad. Igra je bila za domačine ogromno presenečenje, ki dosedaj sploh niso vedeli o jugoslovanskem nogometu. Proti koncu je navdušenje gledalcev doseglo višek in je moštvo Hajduka le 7. največjo težavo zapustilo igrišče. Tudi sprejem sam je bil izvan reden. • Mednarodna tekma Zagreb—Beograd. 15. t. m. se vrši v Zagrebu mednarodna tekma Zagreb-Beograd. Postava Zagreba se ni določena, dočim je beograjski podsavez imenoval naslednje igrače: Spasič, Gazzari, Tošič, Dimi-trijevač, Ivkovič, Djokič, M. Jovanovič, Valok, Vojinovič, Virič, Tomaševič, Ačimovič, Cupič, B. Marjanovič in Zečevič. Skupinski tek za prehodni Streharjev pokal na Pohorju. Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi dne 15. februarja 1931 skupinski tek za prehodni Streharjev pokal. Vsaka »kupina sestoji iz treh smučarjev istega kluba, ki morajo biti verificirani pri JZSS. Tekmuje se po pravilih JZSS. Start dne 15. febeuirja ob pol 8. uri zjutraj pri koči na Klopnem vrhu, cilj pri Mariborski koči. Razglasitev proge in žrebanje vrstnega reda posameznih skupili se vrši na predvečer pri Klopnem vrhu. Prijavnina za skupino 20 Din. Prijave sprejema do 14. februarja 1931 dopoldne g. Bureš v Vetrinjski ulici, poznejše prijave proti dvojni pri-Klopnem vrhu: inž. Rungaldier Ervin, tehnični javnini. Vodstvo tekiue: Predsednik in sturtnr pri vodja: prof. Šilc Joško, časomerilec in zapisnikar pri Klopnem vrhu: Bureš Medo, časomerilca na cilju: dr .Bergoč Joško in Gajšek Dore, zapisnikar na cilju: Cingerli Ljubca, sodnik in zdravnik: dr. Sckula Jože, nadzornik proge: Drofenik Herbert. Patrulja, ki doseže najboljši čas, ei pribori v prehodno posest srebrn prehodni pokal Lojua Streharja, lastnika kavarne »Astoria« v Mariboru. Oni klub, čigar patrulja si pribori trikrat zaporedoma, ali 5 krat v presledkih, postane trajni lastnik pokala. Drugo in tretje plasirane skupine prej* mejo diplome. Vsak tekmovalec mora imeti nahrbtnik in obremenitev ca. 5 kg. Objava doseženih rezultatov se vrši pri Mariborski koči, ofi-cijelna predaja pokala v Grajski kleti v Mariboru, čas oficijclne predaje se sporazumno določi. Pokal bo razstavljen v trgovini Kovačič Ivan v Slovenski ulici. Po končanem skupinskem toku se vrši šaljiva štafetna tekma na 3 km s 5 predajami. Vsaka štafeta sestoji iz 5 članov, ki jih določi žreb. Pravico tekmovanja imajo vsi smučarji in smučarke vseh starosti in vseh klubov, neglede če so verificirani. Start pol ure po končanem skupinskem teku pri Mariborski koči. Cilj istotam. Rok za prijave do začetka tekme, prijavnina 5 Din za osebo. Objava rezultatov in razdelitev nagrad pri Mariborski koči. Prve tri štafete dobijo »praktična« darila. Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi v nedeljo, dne 8. februarja krmarsko vožnjo i/. Klopnega vrha, čez Roglo, Planinko, Jezerski vrh v Ribnico. Zbirališče dne 7. februarja zvečer na Klopnem vrhu. Krmarja: gg. Bezlaj in Majer. Ker pokriva Pohorje suh pršič, vabimo vse smučarje, da se udeležijo v čim večjem številu. Smučarji — tekmovalci, člani zimskošportnega odseka SPD Maribor, ki se nameravajo udeležiti skupinske tekme dne 15. februarja na Pohorju, naj se do 10. februarja javijo v trgovini g. Bu-reša radi sestave skupin. “Radio Ljubljana, sobota, 7. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.80 Radio orkester. 18.30 Dr. Reya: Nekaj o vremenu. 19.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Prenoe družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma. — Vmes poročila in časovna napoved. 20.30 Valčikova ura Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 8. februarja. 9.00 J. Okorn: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 Dr. Savnik: Gospodarski odnošajii med Jugoslavijo in Grčijo. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in 'poročila. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetske žene žalost in veselje. 15.30 Dolenjske šege in navade v pesmi in besedi (izvajajo člani Prosvet. društva iz PrečneV 20.00 Proslava 601eitnice pisatelja Fr. K«. Finžgarja (prenos iz Uniona). 21.30 Koncert pevskega zbora z Viča: Slovenske napitnice in zdravice. 2*2.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 7. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Porodila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Zagreli, nedelja, 8. februarja. 9.00 Prenos iz Bohinja. 17.00 Godatlni kvartet. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Beograd, sobota, 7. februarja. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 19.00 Jazz orkester. 19.30 Rim. 20.00 Prenos opere. 21.30 Novice. Beograd, nedelja, 8. februarja. 9.00 Prenos iz S uborno cerkve: 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.30 Narodne na harmoniko. 18.00 Narodne pesmi. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere. mu Oglasi socijatne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismeno odgovore priložite znamko. Obrezovanje sadnega drevja čiščenje, ter urejenje novih sadnih nasadov prevzame sadjarski strokovnjak. Naslov v upravi. 581 Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »JugosIovana<, Gradišče 4. Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi >Ju-goslovana«. — Cena Din 6*-. J Mila Favai, trg. z dežniki in nsnjeniim izdelki v Mariboru naznanja cenj. odjemalcem, da se jc preselila iz Slovenske ulice v Gosposko ulico IS v spodnje prostore tvrdke »Cliicc, poleg Ilgerja. V naprej sc toplo priporoča. ■ (•■MHIIMMIIIIiMtTTn Načelstvo in nadzorstvo »Elektr. zadruge za Sp. in Zg. šiško v Sp. šiškk javlja tužno vest, da je 4. t. m. odšel v večnost njen član nadzornega odbora, gospod Ivan Podočnik udiuiu. kapetan I. razr. v pok, in posestnik v Zg. šiški Pogreb predragega pokojnega zadružnega sodelavca in blagega tovariša bo v soboto, dne 7. februarja ob pol 5. Uri popoldne iz državne bolnice v Ljubljani. Ljubljana, 6. februarja 1931. umniiniHniuiumuuiiuiiniiin milimi Razširjajte »Jugoslovana«! Razp is Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo centralne kurjave, vodovodne in električne inštalacije za zgradbo ob Gajevi ulici v Ljubljani. Proračun in načrti se dobijo pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50’—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 23. februarja t. i. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani