Leto XXI., št. 217
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ljubljana, torek 17» septembra 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ameriško
oboroževanje
J*
Medtem ko se odločilna faza spopada med velesilama osi in Veliko Britanijo bliža svojemu vrhuncu, se pozornost obeh vojnih taborov in ostalega sveta vedno boli obrača v Zedinje-ne države Severne Amerike. Razlogov za to pozornost je več, predvsem pa jo obračajo nase ukrepi Washingtona na obrambnem področju. Tri stvari namreč odkrivajo ti ukrepi: neposredno skrb za varnost Zedinjenih držav samih, težnjo po čim hitrejši izvršitvi ogromnega oborožitvenega programa, ki naj Zedinjene države povzdigne v eno najmočnejših oboroženih sil na svetu, ter popolno zavarovanje obeh Amerik pred kakršnokoli možnostjo zunanjega vojaškega posega tako s tihomor-ske kakor z atlantske strani. Na zunaj manj vidno se v ozadju vsega tega obo-orožitvenega vzpona spleta zaenkrat š nedoločna in nejasno sodelovanje obe anglosaških velesil, Velike Britanije i: Zedinjenih držav. Mostovi tega sodelovanja so bili vrženi predvsem z nedavnim obrambnim sporazumom med Zedinj enimi državami in Kanado ter z odstopom nekaterih britanskih oporišč v Ameriki Zedinj enim državam.
Ameriški veleposlanik v Franciji Bullitt, ki se že par mesecev mudi v Ameriki, je v enem svojih poslednjih govorov prikazal ta razvoj z naslednji-nr besedami: »Ne gredo morda Zedi-države v vojno, temveč vojna se bolj približuje Ameriki.« Znani a... . .ški »časopisni kralj« Hearst pa je razvojno črto ameriške politike pred nekaj tedni takole označil: »Ali in kdaj nas bo vojna zajela, je težko reči, toda ako naj tvegam prerokovanjem, sem mnenja, da bo odločitev padla najkasneje v enem letu.«
Vsi novejši ameriški ukrepi vojaškega značaja kažejo, da se hočejo Zedinjene države zavarovati za vsak primer in proti vsaki možnosti zunanjega ogražanja. Izhodišče te zaskrbljenosti je v upoštevanju možnosti, da preneha angleško vojno brodovje tvoriti tako zvano »prvo ameriško Maginotovo linijo« na Atlantskem oceanu, ki je eden izmed obeh glavnih obrambnih zidov Amerike proti posegom z drugih kontinentov. Iz upoštevanja te možnosti izvaja Amerika dva zaključka, ki odgovarjata njenim življenjskim interesom: potrebna je vojaška podpora Angliji, da se ta »prvi ameriški obrambni zid« ne zruši, ali vsaj ne zruši prezgodaj; potrebno je nadalje ogromno oboroževanje. ki naj ustvari najugodnejše pogoje lastne obrambe.
S teh dveh vidikov je treba presojati ameriške obrambne ukrepe od prvih pc-eetkov po izbruhu sedanje vojne do danes. Odkrivajo tudi načrtnost, ki odgovarja dosedanji politiki ameriškega prezidenta Roosevelta. Ako se Roose-velt sredi svoje tretje volilne borbe za državnega predsednika ne straši stopnjevanja svoje kampanje za čim popolnejšo oborožitev Zedinjenih držav ne glede na potrebne žrtve, se da iz tega sklepati, da njegova oboroževalna politika ni nepopularna. Za to govori tudi okoliščina, da se zunanjepolitični in obrambni pogledi Rooseveltovega proti-kandidata pri predsedniških volitvah, republikanca Willkiea. v glavnem ne razlikujejo od Rooseveltovih. Samo tako si je mogoče razlagati nagli tempo, s katerim se uvajajo v Ameriki daljnosežne vojaške novosti, ki bi še pred kratkim vzbujale odpor ogromne večine ameriške javnosti.
Po podatkih, ki so bili doslej objavljeni. je ameriški kongres odobril Roo-seveltu v razdobju poslednjega leta skoro 20 miliiard dolarjev rednih in izrednih vojaških kreditov, kar znaša v naši vrednosti mnogo nad tisoč milijard dinarjev. S temi sredstvi hočejo oborožiti kopno vojsko dveh milijonov mož, nabaviti rezerve tankov, topov in streliva. ter okrog 19.000 letal. Del tega ogromnega zneska je dalje določen za ojačenje vojne mornarice, razdeljene v dve samostojni brodovji. tihomorsko in atlantsko Poročila iz Washingtona zatrjujejo, da je vojno ministrstvo že izdalo naročila za gradbo 201 nove ladje, s čemer se bo število ameriških vojnih ladij povečalo na 650 Med novimi ladjami bo' 7 velikih oklopnic po 45.000 ton. 27 križark in 115 rušilcev, kar bo skupno povišalo tonažo ameriške vojne mornarice za okoli 70 odstotkov. Seveda bo zahtevala izvedba tega programa še orecej časa.
O razmahu ameriškega oboroževanja je nedavno pisala tudi italijanska pol-službena zunanjepolitična revija »Rela-zioni Internazionali«. Naštela je naslednje. za razvoj mednarodne politike Zedinjenih držav značilne dogodke in pojave v mescu avgustu* 1. povečanje proizvodnje v arzenalih in tvornicah orožja z neprekinjenim obratovanjem v treh menjavah po osem ur; 2. novi dogovori za zagotovitev zalog kuriva in kavčuka; 3. obrambni dogovor s Kanado ter takojšnji začetek dela v skupni obrambni komisiji; 4. pooblastilo pred-
Srdite zračne borbe nad Londonom
Angleži so vrgli v boj več sto lovskih letal - Borbe so bile največje in najbolj ogor cene, kar jih je kdaj bilo - Napadi se neprestano nadaljujejo
New York, 16. sept. j. (AR). Po poročilih vojaških opazovalcev iz Londona je bilo težišče včerajšnjih letalskih borb nad Anglijo ne toliko v bombnih akcijah nemškega letalstva, kolikor v zračnih borbah, ki so bile največje in najbolj ogorčene v sedanji vojni. Angleško letalstvo je zlasti v drugem navalu nemških bombnikov, ki je prišel nad Anglijo neposredno dopoldne, vrglo proti nasprotniku več sto svojih lovskih letal. Za nemško letalstvo je prišel ta napad precej nepričakovano in so se skupine nemških bombnikov sprva umaknile. Kmalu nato pa so se formacije nemških bombnikov ponovno uredile in to pot se je več skupinam posrečilo prodreti prvo angleško zaporno črto ter prileteti nad London, kjer so bile vržene bombe. Toda tudi tu so se dvignile proti napadalcem izredno močne formacije angleških Spitfirov in Hurricanov, ki so nemške bombnike in spremljujoča jih lovska letala obsule s strahovitim strojniškim ognjem. V zračni borbi so nemška in angleške formacije nenehoma izpreminjale višino in krajevni položaj. Nemška letala so se, ko so odvrgla bombe, zopet umaknila proti vzhodu in jugovzhodu.
Berlin, 16. sept. j. (TOP). Pri včerajšnjih napadih nemškega letalstva na britansko prestolnico so se razvili zelo šte-
vilni ta ogorčeni zračni spopadi, ker so Angleži očitno zbrali okrog Londona vse svoje razpoložljivo lovsko letalstvo, da bi ojačili obrambo pred nemškimi bombniki. Ta ugotovitev se potrjuje tudi s tem, da nemški bombniki, ki so včeraj napadli Li-verpool, skoraj niso naleteli na nikakršno obrambo angleških lovcev. Navzlic tej nenavadni in, kakor zatrjujejo z merodajne-ga mesta, tudi presenetljivi koncentraciji britanskih lovcev pa se je nemškim bojnim letalom vendarle spet posrečilo v štirih zaporednih silovitih napadih zasejati smrt in razdejanje na London. Napadi so se osredotočili v prvi vrsti na londonske doke, kjer so izbruhnili veliki požari, zlasti v Albertovih dokih in Indian dokih. Letalci so tu opazili požare velike jakosti. V Woolwichu je bil uničen vodovod. Dalje je bila uničena neka električna centrala in neka postaja za črpanje vode, ki sta bili obe od bomb v celo zadeti.
Dočim so nemški bombniki v polni meri Izpolnili zadane jim naloge, pa Je imelo spremljuioče jih lovsko letalstvo to pot dokaj težji posel kakor običajno. Tudi vreme je bilo za angleška letala ugodnejše. Navzlic tem neugodnim okoliščinam je nemškim letalom uspelo sestreliti 71 sovražnikovih aparatov, dočim je nemško letalstvo izgubilo 34 letal.
nevi neprestani 1 ¥ Londonu
Angleška poročila o nemških napadih v nedeljo in ponedeljek — Do vše^aj opoldne štirje alarmi
London, 16. sept. s. (Reuter) Do danes opoldne so nemška letala že štirikrat napadla London. Prvi trije alarmi so trajali 35, oziroma 45 in 39 minut. V nobenem izmed teh alarmov pa sovražna letala niso dospela nad središče Londona. Le pri četrtem napadu, ki je sledil opoldne, je več sovražnih letal prodrlo do prestolnice. Tedaj je tudi protiletalsko topništvo v središču mesta stopilo v akcijo. Slišati je bilo oddaljene detonacije eksplozij, ki so jih povzročile bombe. Kolikor je znano so nemška letala vrgla bombe na ne Ivi trgovski del londonske periferije.
Pri prvih treh napadih so bile nemške formacije zavrnjene, preden so dosegle mesto samo. Prva formacija je štela ckrog 50 bombnikov. Pri tem je bilo opaženo, da so letela nemška letala tesno drugo ob drugem, ne pa v dolgi vrsti kakor ob priliki dosedanjih napadov. Takoj ob obali jih je sprejel silen zaporni ogenj protiletalskega topništva, dalje v notranjosti pa so jih napadli še angleški lovci in jih po polurni borbi prisilili, da so se obrnila.
Slično se je zgodilo pri drugem in tretjem napadu, dočim so pri četrtem napadu nekateri bombniki prodrli nad London.
LOndOn, 16. sept. j. (Reuter) Popoldne ob 14.12 je bil dan že četrti letalski alarm tekom današnjega dneva. Sovražna letala so vrgla več bomb na razne okraje mesta. Razen Londona pa so sovražna letala obiskala tudi še razna mesta v londonski okolici ter bombardirala cilje ob severovzhodni in severozapadni obali.
London, 16. septembra, s. (Ass Press). Današnji četrti letalski alarm se je pričel ob 14.10 in je tra ja i skoro polne štiri ure. Letal samih zaradi nizkih oblakov sicer ni bilo videti, pač pa so bile nad oblaki hude letalske borbe in slišati je bi i o stalno streljanje strojnic. Od časa do časa je stopilo v prestolnici v akcijo tudi protiletalsko topništvo.
Zvečer peti alarm
London, 16. sept. s. (Reuter.) V splošnem je imela nemška letalska aktivnost nad Anglijo danes manjši obseg. Letalsko ministrstvo javlja, da so bile vržene bombe tekom dneva na več točk v Angliji, da pa ni bila povzročena velika škoda in število žrtev je bilo majhno. Novinske agencije javljajo, da so napadi veljali v glavnem severozapadni in severovzhodni Angliji.
Zvečer je bil v Londonu dan petič letalski alarm.
Angleško poročilo o bojih v nedeljo
London, 16. sept. j. (Reuter.) Uradno javljajo, da ie bilo včerai sestreljenih skupno 185 nemških letal. Komunike letalskega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost pravi o včerajšnjih napadih med drugim:
V začetku popoldneva ie velika formacija nemških letal preletela angleško cba-lo v Kentu ter poizkušala prodreti na London. Protiletalsko topništvo ie otvorilo ogeni in oretsreglo napadalce, ki so iih
m	i,
sedniku Rooseveltu, da sme takoj vpo-klicati civilno gardo; 5. odobritev obvezne vojaške službe za moške v starosti od 21. do 31. leta; 6. začetek vojaških del na Pacifiku ter končno sporazum z Veliko Britanijo glede odstopa važnih oporišč proti predaji 50 starih rušilcev. Po mnenju navedene revije približujejo ta dejstva Zedinjene države evropskim vprašanjem, ustvarjajo ozračje za nove zapletljaje in napenjajo i lok na Tihem oceanu proti Japonski.
ba potem odpeljana. Sedai so se prebivalci s hiš v okolici katedrale smeli zooet vrniti v svoie domove.
Dve bombi v kraljevi palači
London, 16 septembra s. (Reuter). O včerajšnjem borrbardiranju buckinghamske kraljeve palače poročaio še nekaj podrobnosti. Obe eksplozivm bombi k' ju je vrglo nemško letalo na palačo, sta bili tem-pirani in doslej še nista eksplodirali. Ena izmed bomb je pad'a na travnik poleg palače, druga pa je zadela kopalnico v zasebnih prostorih kraljice Ponoči s< obe bombi odstranili iz bližine palače ter ju postavili poleg ribivka v dvorskem parku.
Letalo, ki je napadlo palačo je bilo eno iz skupine 30 bombnikov tipa D^rnier. ki so se v višini 6 000 m popreje zanietli v borbo z lovci Spitfire. Letalo je bilo sestreljeno.
Zboljšana obramba Londona
Tokio, 16 septembra, s. Poročevalec agencije Domej iz Londona javlja o včerajšnjih letalskih bitkah nad Londonom, da se je očividno angleštca letalska obramba izboljšala. Nova balonska zapora, ki povzroča da morajo leteti bombniki mnogo višje nego doslei. povzroča nerr^kim letalom nove preglavice Pa tudi zaporni ogenj protiletalskega topništva nad Londonom je mnogo močnejši, kakor je bili
i&
pred tednom dni. Angle?ka protiletalska obramba je sedaj tako opremljena, da bi se bilo to pred tremi mesci zdelo še nemogoče.
Šolanje avstralskih pilotov
Melbourne, 16 septembra. AA. (Reuter.) Avstralski ministrski predsednik Menz:s je izjavil, da bo zaradi ojačenja letalstva do konca t. m. odprtih še sedam novih pilotskih šol.
Akcija angleških letal nad Nemčijo
London. 16. septembra, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju: Preteklo noč so angleška letala zopet napadla vojaške objekte v Berlinu.
Dalje so bili izvedeni novi nočni napadi na koncentracije vojnega materiala, tovorne čolne, ladje in doke v Hamburgu, VVil-helmshavenu, Antvcrpenu. Vlissingenu, Ostendu. Dunkerqueu, Calaisu in Boulog-neu. Druge edinice so bombardirale železniška križišča v Hairunu. Osnabnicku. So-stu in Krefeldu ter tovorne kolodvore v Hamburgu. Pri Ijmuidenu so bombe zadele neko vojaško preskrbovalno ladjo, dve drugi taki ladji pa sta bili zadeti v bližini ho<'and=ke obale.
V Le Havru so bili napadeni doki in ladje. Tako ladje ob pomolih kakor tudi pomoli sami so bili zadeti.
razen tega naša lovska letala nad obalo zapletla v močne borbe. Kasneje Dopoldne so sovražna letala izvršila dva manjša napada v okolici Portlanda in Sout-hamptona. Tu ie bilo razdejanih nekaj hiš in zanetenih precei manjših požarov, ki pa so bili kmalu omejeni. Število žrtev ni znatno. Nekatera letala so si izsilila oot do londonskega področja, kjer so bila zapletena v borbo od novih formacij naših lovcev. Na več točkah v londonskem področju so bile vržene bombe. Nadalje so padle bombe na številnih krajih jugovzhodne Anglije. Nastali so številni majhni požari in kakor se je izvedelo, so bile v raznih distriktih poškodovane hiše. V distriktih severno od Londona ie bilo povzročeno dokaj škode na upravnih in industrijskih poslopjih. O številu žrtev še ni podrobnosti, toda oo številkah, ki so bile doslei iavliene. število žrtev ne bo zelo veliko.
Pohvala obrežni obrambi
London, 16. septembra. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo je izdalo naredbo na vse letalske eskadrile, ki so piideljene obrežni obrambi. Naredba izraža moštvu vseh eskadril priznanje vojnega kabineta za nesebično, požrtvovalno in odločno službo.
Streljanje preko Kanala
London, 16. sept. s. (Reuter) Davi je nemško težko topništvo preko Kanala zopet obstreljevalo Dover ta okolico. Oddane pa so bile samo štiri salve ta po 10 minutah je streljanje ponehalo. V trenutku, ko se je začelo bombardiranje so bile ravno ulice v Dovru polne ljudi. Bombardiranje pa ni povzročilo velike škode. Ubit ni bil nihče, 11 oseb je bilo ranjenih.
Angleški težki topovi so preko Kanala oddali okrog 20 salv.
Dež
London, 16. sept. s. (Reuter). Popoldne je začelo nad Kanalom močno deževati. Po več tednih primeroma lepega vremena je nastopil znaten vremenski preobrat.
Ameriška ugibanja o nemškem vpadu
New Y«tk, 16. sept. br. (CBS) Ameriški liisti tudi danes mnogo razpravljajo o vprašanju, kdaj se bo pričel nemški napad na Anglijo. Včeraj so se razširile vesti, da se bo nemški vpad pričel danes. Po drugih vesteh je bil odgoden za nekaj dni. Listi opozarjajo, da je angleški ministrski predsednik pretekli teden napovedal, da bo sedanji teden odločilnega pomena za veliko bcirbo med Veliko Britanijo ta Nemčijo. Meteorološka poročila iz Evrope pa kažejo, da bo vreme nad Kanalom ta teden zelo neugodno ter da bo morje nemirno. Spričo tega prihajajo »Herald Tribune« do zaključka, da nemške invazije v Veliko Britanijo ta teden še ne bo.
Odstranitev bombe izpred katedrale sv. Pavla
London. 16. sept. s. (Reuter.) O odstranitvi tisočkilogramske bombe, ki je ogrožala katedralo sv. Pavla, poročaio nekai novih podrobnosti. Pri delih za odstranitev bombe ie sodelovalo pod vodstvom kanadskega oficiria Davisa pet vojakov. Bili so na delu nepretrgoma 72 ur.
Medtem so oblasti odredile evakuacijo vse okolice katedrale sv. Pavla, da bi preprečile žrtve, če bi bomba eksplodirala. Prav tako so se morali izseliti prebivalci vseh hiš v ulicah, po katerih je bila bom-
---^--~ - ---
Nemška poročila o napadih v nedeljo in ponedeljek Napadi na angleške ladje
Berlin, 16. sept. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Dne 15. ter v noči med 15. in 16. septembrom so nemška letala navzlic slabemu vremenu uspešno nadaljeval z napadi na London. Bojna letala so metala bombe na doke in pristaniške naprave. V Bromleju so bili zadeti plinski rezervoarji, kakor tudi neko skladišče olja, nato pa železniške postaje in industrijski predeli, ki so važni za vojno industrijo v Woolwichu. Povsod so bili povzročeni požari. Prišlo je do letalskih spopadov. Vržene so bile tudi bombe na pristaniške naprave v Dovru in Portlandu, kjer je bilo zažgano neko skladišče olja. Razen tega so bile vržene bombe na letalsko tovarno v Southamptonu.
Vzdolž Irske in Škotske so bile vržene bombe na trgovske ladje. Potopljeni sta bili dve ladji s skupno 17.000 tonami. Ena ladja je bila težko poškodovana. Potopljena je bila tudi ena ladja v Rokavskem prelivu, ki je imela 8.000 ton. Bojna letala so izvedla napad tudi ,na Birmingham, kjer so prav tako povzročila požare. Nadaljuje se polaganje min.
Britanska letala so poskušala ponoči napasti nekatere kraje v zapadni Nemčiji. Metala so bombe na stanovanjske četrti j in je bilo v nekem kraju zadetih več zgradb in ena šola. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih. Na Berlin ni bilo napada. Protiletalske baterije in lovska letala so zbila po eno britansko letalo, obrežne baterije in ogledniški čolni vojne mornarice pa so zbili tri sovražnikova letala. Včeraj je bilo zbitih 97 sovražnih letal, 43 nemških pa se ni vrnilo.
Berlin, 16. sept. br. (Štefani) O včerajšnjih letalskih napadih nad Veliko Britanijo so listi objavili danes nekaj podrobnosti. Nad Veliko Britanijo je prišlo do velikih spopadov z angleškimi letali. Očitno so Angleži koncentrirali okrog Londona večino svojih lovskih letal. Nemški bombniki so včeraj izvršili 4 velike napade na London in okolico. Odvrgli so nešteto bomb na mesto, v katerem je izbruhnilo več novih požarov. Tudi arzenal v Woolwichu je bil znova zadet. Razdejana je bila tudi neka električna centrala. Neko nemško letalo je v Severnem morju napadlo večjo petrolejsko ladjo. Ladjo je zadelo nekaj bomb in se je potopila. Pri napadu na Lincoln so Nemci bombardirali posebno tamkajšnje letališče ter razdejali več hangarjev in druge vojaške naprave.
Berlin, 16. sept. j. (TOP) Nemški bombniki so v nedeljo popoldne napadli pristanišče Portland ta tamkajšnje petrolejske depoje. Izbruhnili so ogromni požari z visokimi plameni ta stebri črnega dima ki so jih nemška letala na povratnih poletih še dolgo lahko opazovala
2000 vagonov bomb
Berlin, 16. septembra, j. (DNB). Polsluž-bena nota, ki je bila izdana ob koncu prvega tedna ojačenega nemškega letalskega delovanja proti Angliji, prinaša pregled doslej doseženih rezultatov. Nota ugotavlja, da je londonsko prebivalstvo med 7. in 15. septembrom polovico vseh dni prebilo v stanju letalskih alarmov. Nemška letala so v tem času kakor silen plaz zmetala na London 22 milijonov kg bomb, ki so uničile tovarne, pristanišča, arzenale, železnice, skladišča, depoje hrane, kar je vse občutno zmanjšalo vojaško silo Velike Britanije.
Potopljena angleška ladja
Berlin, 16. septembra, j. (DNB). Neko nemško bojno letalo, ki je vršilo službo na
morju severozapadne od Irske, je včeraj uspešno napadlo neko angleško tankovsko ladjo. Več nemških bomb jc zadelo v celo in se je parnik v kratkem potopil.
Goring nad Londonom
Berlin, 16. sept. br. (Štefani) Kakor oiano vodi letalsko ofenzivo proti Angliji osebno maršal Goring. V poslednjih 24 urah se je hotel sam prepričati o učinkovitosti nemških letalskih napadov na južnovzhod-no Anglijo in London. Zato se je z nekim bombnikom, ki sta ga spremljali dve lovski letali, sam odpravil čez Kanal. Bil je tudi nad Londonom in je nekaj časa kražil nad njim.
Ko se je vrnil, je novinarjem izjavil, da se je na lastne oči prepričal o silnem razdejanju, ki so ga povzročila nemška letala. Nemški letalci so znova dovršili legendarna dejanja, kakor se je to zgedilo pri pohodu na Poljsko in v vojni preti Franciji. Nemško letalstvo bo v resnici docela pripravilo uničenje poslednjega nemškega sovražnika. Povračevalni napadi, ki so jih doslej izvršili nemški bombniki, so tudi najboljši dokaz, da nemško letalstvo obvlada ozračje nad Anglijo.
Bombardiranje Ulstra
Stockholm. 16. sept. br. (Štefani.) »Stock-holms Tidningen« poroča, da so bili včerai tudi kraji v severni Irski bombardirani Glavno mesto Ulstra Belfast pa tudi drugi kraji v tei pokrajini so bili močno bombardirani. Skoda ie znatna, vendar ni bilo večjih človeških žrtev.
Napadi na francosko obalo niso večji
Berlin. 16. sept. i. (DNB.) Angleška Poročila trdijo, da ie britansko letalstvo pričelo zračno ofenzivo proti vsem pristaniščem na drugi obali Rokavskega preliva. Vojaški strokovnjaki v Berlinu pripominjajo k tei angleški trditvi, da bembardi-ranie francoske kanalske obale te dni ni bilo prav nič močnejše kakor v vseh minulih dneh. ko so britanska letala vsako noč razen tega napadala tudi Berlin.
Bombe na nizozemsko mesto
Amsterdam, 16. sept j. (TOP) Kakor poroča holandska brzojavna agencija, je minuli noči angleško letalo vrglo 8 eksplozivnih in 5 zažigalnih bomb na mesto Halsteren. Pri tem je bilo hudo poškodovanih 12 delavskih hišic. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
Nemške informacije o razpoloženju Londončanov
Berlin, 16. septembra. AA. Posebni vojni dopisnik DNB-a poroča: Včeraj ta danes zjutraj so bile zelo srdite zračne borbe nad Anglijo in Rokavom. Prvič po daljšem času se je zdelo, da so Angleži opustili navado kar obrniti izgube, t. j. javljati svoje izgube kot nemške, nemške pa kot svoje. Prenehali so s tem v toliko, da so od 79 angleških zbitih letal napravili 179 nemških zbitih letal. Kakor se vidi, se tokrat niso zadovoljili z navadno obr-nitvijo izgub temveč so šili daleč čez to mejo, ki je bila doslej pri njih v navadi. To so verjetno napravili zaradi tega da bi vsaj za trenutek potolažili vedno večje nezadovoljstvo in nerazpoloženje prebivalstva Velike Britanije. Da obstoja tako nezadovoljstvo angleških množic, priznava
Nadaljevanje na Z, str«


sedaj celo ameriški tisk. Londonsko prebivalstvo se je lahko v nedeljo in danes prepričalo, da ničesar ne pomagajo številne nove metode obrambe Londona, četudi so zbrali večino lovskih eskadril okoli prestolnice in znatno okrepili protiletalsko topništvo. V Londonu vsi javno govorijo, da so od 168 ur v minulem tednu prebili 70 ur v zakloniščih, ki so se vrh tega pokazala še za pomanjkljiva. V Londonu vsakdo z nezadovoljstvom naglaša, da je bilo v zadnji 24 ur nič manj kot sedem alarmov. Pri takem stanju stvari in takem razpoloženju ne more angleško letalstvo storiti drugega kot izmišljevati si v svojih uradnih poročilih uspehe, da bi s trditvami o »veliki zmagi« nad Londonom potolažilo ljudi. Dosedanje iskušnje v sedanji vojni so že dovolj dokazale, da Angleži ob kritičnih položajih vedno govore o »velikih zmagah«.
Nevarnost epidemij v angleški prestolnici
Berlin, 16. sept. AA. (DNB) Po raznih poročilih, ki prihajajo iz Anglije skozi nevtralne države obstoji velika bojazen pred epidemijami. Ta strah je upravičen zaradi tega, ker so nemške bombe v mnogih londonskih krajih hudo poškodovale kanale in niso popokale le vodovodne cevi,
temveč je tudi umazanija iz kanalov na več krajih udarila na površje. Zapovrstno bombardiranje pa onemogoča popravHo kanalov.
Zaprti kinematografi
Stockholm, 16. sept. j. (DNB). Po Informacijah, ki so prispele semkaj, je izdalo angleško notranje ministrstvo uredbo, da se morajo vsi filmi, kar jih je v Londonu, oddati policijskim oblastvom. Filmski trakovi bodo zbrani ter odpremljeni iz Londona ali pa spravljeni v varnih podzemeljskih prostorih. Zaradi tega bodo z današnjim dnem prenehala s predstavami še poslednja londonska kinogledališča, ki niso že poprej zaprla vrat.
Kratek nočni alarm v Berlinu
Berlin, 16. sept. j. (DNB) V noči od 15. na 16. t. m. je bil okrog polnoči v Berlinu dan letalski alarm, ki je pa trajal le kratko časa. Več britanskih letal se je poskušalo približati nemški prestolnici. Toda še predno so letala dosegla zaporno črto zunanjega berlinskega obrambnega pasu, so bila zaradi učinkovitega ognja nemškega protiletalskega topništva prisiljena k umiku. Na Berlin nikjer niso bile vržene bombe.
Volitve na švedskem
Pri parlamentarnih volitvah je dosegla dosedanja socialistična vlada absolutno večino
Stockholm, 16. sept. j. (TOP) Volitve v švedski parlament so dale naslednji rezultat:
Desničarji so dobili 503.408 glasov in 23 mandatov (izgubili so 2 mandata), ljudska stranka 268.902 glasov in 23 mandatov (4 manj kakor doslej), agrarci 341.353 glasov in 28 mandatov (8 manj), socialni demokrati 1,527.631 glasov in 134 mandatov (22 več kakor doslej), švedski socialisti 18.354 in nobenega mandata (izgubili vseh 6 dosedanjih), komunisti 100.349 glasov in 8 mandatov (2 manj kakor doslej). Social-no-demokratska stranka je dosegla s tem veliko zmago in razpolaga sedaj v švedskem parlamentu s 134 napram 86 mandatom vseh drugih strank. Švedska so-cialno-demokratska stranka se zavzema za politiko nevtralnosti, vendar pa obenem zahteva oboroževanje v najvišji meri.
Stockholm, 16. septembra. > (TOP). Glede na izid preliminarnih volitev v šved-
ski parlament, ki je prinesel veliko zmago Hanssonovi vladi, naglašajo \ švedskih političnih krogih, da se lahko smztarjo te volitve tudi kot pritrditev švedskega ljudstva k dosedanji politiki Hanssonove vlade. Nevtralnost, ki je bila osnovna linija dosedanje vladne politike bo ostala tudi v bodoče točka največje pozornosti. Švedska je odločena to nevtralnost držati tudi nadalje, ne da bi pri tem seveda ne upoštevala potreb časa, ki ji narekujejo, da mora biti Švedska zmerom pripravljena za primer vojne.
švedski parnik v stiski
Stockholm, 16. sept. AA. (DNB) »Nya Dagliht Alehanda« poroča, da 5600 ton švedska ladja »Laponia« plove brez pomoči po Atlantskem oceanu. Zdi se, da je brez krmila in da ji je zmanjkalo tudi goriva. Stanje ladje je zelo kritično. Stalno s signali prosi za pomoč.
Zedinjene države bodo
trle obnovo Francije
Nastop novega francoskega veleposlanika v Washingtonu
VVashington, 16. sept. e (Havas). Henry
Evles. francoski veleposlanik v Wash:ng-tonu. ie izročil svoia akreditivna pisma predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu. V svojem nagovoru ie dejal:
Moja domovina preživlja najbolj tragične trenutke v teku svoje sijajne zgodovine. Za nas Francoze, kakor vse kaže. vojna še ni končana. Grozno trpljenje, moralno kakor tudi fizično, bo še dolgo časa pritiskalo mnoge francoske državljane. Zene in otroci bodo dolgo čakali na svoje očete, ki so v težkem suženjstvu, toda kljub vsem tem nezgodam ne more francoske duhovne moči nihče uničiti in bo še vedno obstojalo francosko edinstvo. ki ie tudi že prej moralo prestati težke preizkušnje.
V svojem odgovoru ie predsedn:k Roose-velt dejal: Nenavadno sem srečen, ko čajem. da ie Francija kliub vsem nezgodam, ki so io doletele, v svoiem srcu še nadalje ohranila svoie ideale. Francozi so tako kakor moja tudi simpatija ameriškega naroda in prepričan sem. da bo francosko edinstvo, ki ie bilo tolikokrat preizkušeno, obstojalo še naprej. Zagotavljam vam. da boste v Washingtonu kakor tudi pri meni vedno imeli polno podporo v svojih prizadevanjih. da rešite vprašanja, ki so vam postavljena in da poglabljate prijateljske odnosa je. ki obstoje med našima državama.
Leon BI um aretiran
Vichy, 16. sept. s. (Ass. Press). Včeraj je bil aretiran v Vichyju tudi bivši min. predsednik Leon Blum. Odveden je bil v zapor v grad pri Riomu, kjer so že od prej v zaporih Daladier, Reynaud in Mandel, kakor tudi general Gamelin.
Vsi aretiranci so zaprti v ločenih prostorih in jim ni dovoljen noben medsebojen
stik. Ločeno se smejo nekaj ur sprehajati na dvorišču gradu.
Haloga francoske mladine
Vichy, 16. septembra. AA. (Havas) Revolucija, katero je predvidel maršal Pe-tain, bo izvedena le po vsej francoski mladini. Tako je izjavil vodja francoske mladine. Želimo, je rekel, da bi se povsod pokazala francoska mladina v delu, v telesnih in duševnih naporih in v volji za veličino. V temeljih bomo spremenili običaje v tej državi samo tedaj, če se bomo vrnili na stopinje njenega večnega duha. Če boste na vaših poteh naleteli na ovire in če boste naleteli na nepoštenje, potem to povejte. Obljubljamo, da bomo podprli vsakogar, ki bo stremel za tem, da okrog njega zavlada pravica, da bo mogoče zgraditi novo Francijo.
Protižidovske
demonstracije
ženeva, 16. sept. AA. (DNB) Iz Cler-mont-Ferranta in Niče poročajo, da je prišlo v Alžiru in Niči v petek in sobeto do demonstracij proti tamkajšnjim židoan.
Pogajanja med Vichyjem in BerHnom
Vichy, 16. sept. br. (Štefani) Davi se je sestala francoska vlada pod vodstvom podpredsednika ministrskega sveta Lavala. Na seji je zunanji minister Baudoin podal daljši ekispoze o svojih razgovorih z nemškimi diplomatskimi predstavniki, s katerimi se je sestal v Parizu, kjer se je mu- . dil poslednje dni. Razgovori v Parizu so se znova nanašali na eventualno preselitev francoske vlade v Versailles.
Indski nacionalisti pripravljeni za pogajanja
Vztrajajo na neodvisnosti Indije, borbo z vseimi sredstvi pa odlagajo za čas po koncu sedanje vojne
Bombay, 16. sept. br. (CBS) Izvršni odbor indijskega nacionalističnega pokreta je imel sejo, na kateri je Gandi govoril o odnošajih do Velike Britanije. Gandi je naglasil, da za sedaj ne namerava proglasiti državljanske nepokorščine indijskega naroda, ker noče povzročati Veliki Britaniji težav ob uri, ko prestaja najhujšo življenjsko borbo. To pa ne pomeni, da bi se indijski nacionalisti odrekli svoji zahtevi, da mora Indija postati neodvisna. Izjavil je, da je stavil angleškemu podkralju nove predloge za ustavno ureditev Indije.
Izvršni odbor je sprejel v tem Smislu tudi posebno resolucijo, v kateri pravi, da se Indijci ne bodo nehali boriti za svojo neodvisnost. Dokler pa bo Anglija v taki stiski, kakor je sedaj, ne bodo začeli borbe z vsemi sredstvi za dosego svojega cilja.
Simla, 16. sept. s. (Reuter) V tukajšnjih uradnih angleških krogih pripominjajo k resoluciji, ki jo je včeraj sprejel indijski kongres, da odpira nekatere pomirjevalne vidike napram angleški vladi. Z zanimanjem je bila sprejeta tudi Gandi jeva izjava, da ni govora o proglasitvi splošne državljanske nepokorščine v Indiji. V angleških merodajnih krogih smatrajo na-
dalje ,da pomeni odločitev kongresa o prepustitvi polnomoči Gandiju, da zaenkrat ni računati s kako nenadno akcijo.
Spopadi na meji Indokine
Vichy, 16. sept. p. Po vesteh iz Hanoja je prišlo pri obmejnem kraju Hokeju na indokitajski meji do resnega incidenta. Po spopadu z indokitajskimi obmejnimi stražami so kitajske čete maršala čangkajSka zasedle mesto Hokej.
Saigon, 16. sept. s. (Col. B. C.) Kitajski vojaki so razstrelili železniški most na meji francoske Indokine.
Letalski napadi
na čungking
Tokio, 16. sept. s. (Reuter) Letala japonske vojne mornarice so danes izvedla bombni napad na kitajsko prestolnico Cungking. Napad je bil izvršen v gosti megli. Bil je to že 40 jajponski letalski napad na Cungking.
PRODIRANJE V EGIPT
Nova faza afriške vojne — Napad na hidroavionsko oporišče na Malti Potopljena angleška podmornica — Letalski spopadi
INSERIRAJTE V ufOTRU

Rim, 16. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes svoje 101. službeno vojno poročilo, ki v njem pravi:
Nade prednje čete so zavzele Solum in prodrle dalje proti vzhodu. Okrog 50 sovražnih o klopnih avtomobilov in tankov je bilo uničenih. Na umiku so sovražni oddelki zažgali več skladišč. Spričo intenzivne akcije našega letalstva so imeli mnogo izgub.
Formacija naših letal je napadla in v strmoglavskih poletih bombardirala letalsko pristanišče v Halfaru na Malti. S točnim merjenjem je zadela postojanke protiletalskega topništva, hangarje in druge naprave. Opažena je bila silna eksplozija, ki ji je sledil požar večjega obsega. Sovražna lovska letala so se dvignila s svojih oporišč, a se niso hotela spopasti z našimi lovskimi letali, ki so spremljala formacije strmoglavcev, pač pa so napadla strmoglavce, ki pa so se takoj postavili v bran in so sestrelili eno sovražno letalo, druga pa so močno poškodovali. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so naši brzi čolni potopili neko sovražno podmornico. Skupina naših letal pa je napadla sovražno križarko in neka bomba srednjega kalibra jo je zadela v sredo.
V Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala šotore na področju okrog Gozregeda v Sudanu. Sovražna letala so napadla As-sab, Massauo, Debaroo, Asmaro in Guro. Skupno so bili včeraj 4 domačini ranjeni. Materialna škoda je bila omejenega obsega. V Matemi so oboroženi domačini presenetili in pognali v beg neko karavano, ki jo je vodil neki avstralski kapetan. Karavana je skušala prodreti na naše ozemlje.
Razširjenje vojne v Afriki
Rim, 16. sept. AA. (Štefani) »Piccolo« prinaša članek generala Bolatia, v katerem se bavi s sedanjim vojnim položajem sil osi. Ko je poudaril, da so vojni dogodki v zadnjih dneh dobili močnejši tok, je general pripomnil, da so italijanska letala nadaljevala z uničevanjem sovražnikovih pomorskih oporišč v Sredozemskem morju, Sueškem kanalu in Rdečem morju, medtem ko so kopenske sile povsod vdrle na sovražnikovo ozemlje tako v Egiptu, kakor Keniji in Sudanu. Italijanska mornarica razširja svoje delovanje na Atlantski in Indijski ocean. Medtem nemško letalstvo sistematično uničuje letalske objekte v Angliji. Ni še mogoče govoriti o odločilnem obdobju, ker bo vojna še težka, zlasti pa na italijansko-britanskem bojnem polju. Britanska mornarica v Sredozemskem morju je močno ojačena. Kenijo smatrajo kot zadnjo postojanko, ki varuje varnost Južne Afrike. V Egiptu je zbranih več kot 80.000 angleških m«ž še izpred začetka sovražnosti. Tam je Hudi zbranih mnogo mehaniziranih sredstv, prav tako pa je ojačfenje prispelo tudi iz Somalije, Palestine, Avstralije, Rcdezije in Nove Zelandije. K temu je treba prišteti še Poljake, Francoze ln španske miličnike, ki so bili v sestavu vzhodne vojske. Toda Anglija se nahaja v težkem položaju, zlasti po izjavah Rocseve^a in Wiikieja, ki sta proti vmešavanju v evropsko vojno. Nemški tisk zato pravilno svetuje Angliji, naj neha z odporom, da bi rešila tisto, kar se rešiti da. Toda dokler traja angleški odpor. bc»?ta Italija in Nemčija storili vse. kar je v njuni, da bi sovražnika popolnoma uničili.
Italijani o pomen u zavzetja
Rim, 16. septembra, a. AA. (Štefani). Italijanski listi pišejo o najnovejših ope-razijah italijanskih čet blizu Soluna. Listi poudarjajo, da so službena poročila italijanskega vrhovnega poveljstva o teh operacijah zelo kratka in skromna. Mnogoteri bralec morebiti iz teh poročil ne more v zadostni meri uvideti velikega pomena teh italijanskih uspehov, za katere pravijo listi, da jih ne morejo zmanjšati nobene nasprotne trditve britanske propagande. Ta propaganda je napovedala že več dni dogodke, katerim se ni bilo mog< če izogniti, sedaj pa skušajo dokazovati, da Solum za Veliko Britanijo nima nobenega strateškega pomena. Toda splošno je znano dejstvo iz najbližje preteklosti ki dokazuje čisto nasprotno od britanskega pojmovanja strateškega pomena Soluma.
Znano je. da so predstavniki Velike Britanije in Francije o priliki sklenitve miru v Sidu 1912, ko je billa končana italiiansko-turška vojna, odločno zahtevali, da se Solum ne odstopi Italiji. Tedaj je britanska diplomacija opravičevala to trditev, češ da je Solum življenjskega pomena za Egipt. Dejansko je Solum, pravijo listi, edina uporabljiva luka za puščavske kraje severoza- I
padnega dela Egipta Med svetovno vojno
so zapadno-evropske sile v londonski pogodbi obljubile Solum Italiji. Tcda na mirovni konferenci je zastopnik Veiikc Britanije odločno nastopil proti podelitvi Soluma Italiji. Britanski zastopnik je tedaj izjavil Ital. kandidatu Crcspiju, da Egipt niti s strateškega niti gospodarskega stališča ne more prepustiti komu drugemu solum-skega zaliva.
Vtis v Angliji
Kairo, 16. sept. j. (Reuter) Zasedba Soluma po italijanskih četah je razumljivo vzbudila v Angliji občutek zaskrbljenosti. Položaj pa vendar ni tak, da bi opravičeval tako zaskrbljenost. Treba je pričakovati še mnogoštvilne akcije te vrste, katerih razplet bo tak, da bodo morda italijanske čete brez direktne nevarnosti za našo državo izvršile še nadaljnje slične prodore.
Sodba sovjetskega tiska
Moskva. 16. sept. j. (Štefani.) Glasilo sovjetske armade »Krasnaia zviezda« -^ra-vi v svojem komentarju italijanskih vojaških operacii proti Veliki Britaniji v Egiptu, da italijanska voina mornarica in letalstvo trdno držita v rokah kontrolo nad prometnimi poti ki vodiio iz Italije v Severno Afriko. Angleško pomorsko oporišče Malto ie Italja napravila že skorai popolnoma neuporabno. Glede ne te uspehe bo Italiia nedvomno našla tudi dovoli sile in sredstev, ki iih bo lahko vrgla proti britanskem ojačenjem ki so zadnji čas prispela v Egipt Sovjetski list naglaša dalje, da ie Italija dosegla lepe uspehe tudi v Vzhodni Afriki, kjer ie zasedla izvrstna izhodišča za nadalinie operacije.
Italija in Egipt
Rim. 16. septembra. AA. (Štefani.) Kar se tiče odnosov med Italijo in Egiptom po italijanskem posredovani u po egiptskem ozemlju, ugotavljajo v obveščenih rimskih krogih, da Italiia z vstopom volne oroti Veliki Britaniji ni imela namena potegniti Egipta ali Pa drugih držav v jpopad. kakor ie bil to izrečno izjavil Mussolini v svojem govoru 10. junija. Egipt ie po svo-
ji strani večkrat kazal namen, da očrtane izven spopada, toda edino pod pritiskom Angliie se ie Egipt po naoovedu voine odločil za prekinitev diplomatskih odnosov z Italiio. vendar ie odklonil, da bi se smatral v voinem stanju oroti Italiji, kakor so to želeli Angleži. Angliia j<- iz Egipta naredila oporišče za svoie ooeinci-je proti italijanskemu ozemlju v Libiji in Vzhodni Afriki. Egiptska vlada pa ni bila v stanu upreti se temu. da bi Angleži v svoie namene uporabljali egiptsko oze--Ije. V rimskih krogih poudarja, da ie italijanska akciia naperiena proti Angležem, ki so na egiptskem ozemlju, nikakor pa ne proti egiptskemu narodu.
Alarmi na Malt!
Kairo, 16. sept. s. (Reuter) V soboto so italijanska letala zopet trikrat napadla Malto, včeraj pa je sledil zopet nov napad. Ta je bil posebno silovit. Izvedla ga je močna formacija strmoglavcev, ki so bombardirali predvsem oporišče angleških vojnih letal. Povzročena je bila le majhna škoda in žrtev ni bilo. Angleška lovska le-taal so napadla sovražno formacijo, čeravno je bila ta v veliki premoči in so menda eno italijansko letalo sestrelila.
Angleška poročila
Kairo, 16. sept. br. (Reuter) Italijanska ofenziva na egiptski meji počasi napredu-lV soboto so zavzeli Solum in Mussalo. [raj Bernu ki leži 12 km južno od So-l. Neka večja italijanska kolona je pričela prodirati proti Halfaji. Angleške motorizirane čete in letala povzročajo Italijanom silne težave. Posebno hudo je trpela italijanska kolona na poti proti Halfaji, ker so jo angleška letala ponovno ostro bombardirala.
Vse te operacije pa po zatrjevanju tukajšnjih vojaških krogov nimajo posebnega vojaškega pomena. Angleži so se iz omenjenih krajev že pred nekaj časa umaknili, ker so bili večinoma porušeni o priliki italijanskih letalskih napadov. Proti Italijanom operirajo zgolj letala in motorizirani oddelki. Glavna angleška vojska se je medtem že razvrstila precej daleč proti vzhodu, ker bi ji bile operacije v puščavskem ozemlju vzdolž libijske meje zelo otežene.
|M|V
®ra;
Ha.
Prvi vpoklici v
6c*oeo miličnikov se mora javiti v 10 dneh, prvi rekruti po splošni vojaški obveznosti pa bodo vpokSCcani sredi novembra — Pogreb predsednika parlamenta
VVashington, 16. sept. j. (AR) Po dosedanjih dispozicijah bo predsednik Rooee-velt že danes ali jutri podpisal zakon o splošni vojaški dolžnosti v Zedinjenih državah. V poučenih vvashingtonskih krogih računajo, da se bo novačenje vojnih cbvezan-cev, ki jih bo približno 16.5 milijona, pričelo sredi oktobra, dočim bodo vpoklici sledili mesec kasneje. Po sodbi ameriškega tiska bo prvi poziv obsegal približno 400.000 mož, od katerih pa jih bo v letošnjem letu dejansko nastopilo vojaško službo le kakih 75.000. Kredit 1.75 milijard dolarjev, ki ga je sedaj naknadno zahteval predsednik Rooscvelt, bo služil za kritje stroškov vojaške službe v prvem letu splošne vojaške dolžnosti.
VVashington, 16. sept. s. (Col. B. C.) Danes je bilo poklicanih pod orožje 60.000 članov ameriške milice nacionalne garde. Ostali bodo na orožnih vajah eno leto. Miličniki se morajo javiti v svojih zbirališčih v 10 dneh. Je to prvič v zgodovini, da je bila v Zedinjenih državah mobilizirana milica v mirnem času.
\Vashington, 16. sept. s. (Col. B. C.) Zaradi priprav za državni pogreb predsednika reprezentančne zbornice Bankheada so danes zastali vsi državni posli. Popoldne sta se sestali obe zbornici v kongresnem poslopju k komemoracljski svečanosti.
Pogreb predsednika Bankheada bo v Ala-bami. Udeležil se ga bo predvidoma predsednik Roosevelt. ki bo odpotoval na pogreb v posebnem vlaku.
Chicago pozdravlja WUlkiea
Chicago, 16. sept. j. (Ass. Press.) Ko se je republikanski kandidat za predsednika Zedinjenih držav Wendell Willkie v soboto peljal po chicaških ulicah, mu je prebivalstvo priredilo burne ovadje. Lassale Street, po katerih se je peljal Willkie, od povrat-ka Lindbergha s prvega poleta čez Atlantik še ni doživela takega navdušenja in takega dežja papirja in konfetijev kakor to soboto.
Pacifiška obramba
VVaShlngton, 16. sept. s. (Reuter) Danes bo tu konferenca, ki se je udeleže ameriški zunanji minister Hull, angleški veleposlanik lord Lotiam in avstralski poslanik
Zaključek plavanja v Splitu
Madžarska: Hrvatska 23:13
V konkurenci je od naših zmagal edino CiganovGč* izven konkurence pa Boršičeva z novim jugosL rekordom na 2oo m prsno — Poraz v waterpolu
Vekhazy (M) 1:01.4, 3. Curtini (H) 1:02.2.
100 m hrbtno: 1. Ciganovič (H) 1:12.5, 2. Galambosz (M) 1:12.8.
Izven konkurence je bil dvoboj dam, pri katerem so bili doseženi naslednji rezultati:
200 m prsno: Boršičeva (H) 8:22.2 (nov jugoslovenski rekord), 2. Szigeti-Varga (M) 3:23.6.
400 m prosto: 1. Acs (M) 5:59.4, 2. Du-nič (H) 6:23.7, 3. Fine (Ilirija) 6:35.
Štafeta 8X100 m mefeno: 1. Madžarska, 2. Hrvatska.
V waterpolu so Madžari zaigrali zek> borbeno. Rezultat 4:3 je bil popolnoma zaslužen. Ce bi ne bilo Vidmarja v golu, bi bila razlika Se več^a.
Split, 16. septembra.
Snoči je bilo zaključeno plavalno tekmovanje med Madžarsko in Hrvatsko. Madžari so premagali hrvatsko reprezentanco z rezultatom 23:13.
Snočnje tekme so prinesle ponoven poraz žižka, Boršičeva pa je v Izvrstni formi zmagala nad Szigeti-Vargovo v plavanju 200 m prsno. Tekma v waterpolu se je končala z rezultatom 4:3 za Madžarsko. Madžari so zmagali v vseh moških disciplinah, razen v plavanju 100 m hrbtno, kjer je bil prvi Ciganovič.
Tehnični rezultati so bili pri gospodih naslednji:
1500 m prosto: 1. Tatos (M) 20:13:6, 2. Žižek (H) 20:25.4.
100 m BMfito; JU Elemori 1404 2»
Casey. Konferenca bo obravnavala vprašanja skupne obrambe v Tihem Oceanu.
Eksplozija v ameriški
imrnl čilski tovarni
VVashington, 16.sept. s. (Col. B. C.) Ameriška tajna policija je odredila strogo preiskavo o vzrokih velike eksplozije v mu-nicijski tovarni v Kervilleu. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih pri eksploziji 47 oseb.
V Rusiji vpoklicana
Moskva, 16. sept. br. (Reuter) V Rusiji sta bila včeraj vpoklicana dva letnika. Komunike, ki ga je o tem izdala agencija Tass, pravi, da je bil ta ukrep izdan zato. da bi bil ruski narod, popolnoma pripravljen na vsak primer. »Trud« razpravlja v zvezi s tem o mednarodnem položaju in prihaja do zaključka, da se je v zadnjem času mednarodni politični položaj zelo zamotal, tako da je težko napovedati, kako se bodo mednarodne prilike razvijale v bližnjih dneh. Ukrep, ki ga je izdala vlada, je spričo tega popolnoma utemeljen. Tudi »Pravda« beleži v svojem komentarju o vpoklicu dveh letnikov ruskih obveznikov. da je bil ukrep ruske vlade povsem premišljen ter da odgovarja sedanjemu mednarodnemu položaju. ^
Moskva, 16. sept. AA. (Tass.) Letos je z medicinskih fakultet prišlo 14.475 mladih zdravnikov. V razne medicinske ustanove je bilo poslanih 6.600 mladih zdravnikov v Ukrajino. 1780 v Belo Rusijo, 420 v Karelijo, 130 pa v druge kraje. V vaške kraje je bilo .poslanih 3490 novih zdravnikov.
Oprostilna sodba v belovarskem procesu
Bjelovar. 16. sept. o. Danes je bila rra-glašena razsodba v kazenskem procesu pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. se je pričel 26. avgusta 1939 proti Martinu Kovačiču in 14 soobtožencem. Vsi obtoženci so bili v preiskovalnem zaporu nad leto dni. Obtoženi so bili zaradi krv\ ih dogodkov v vasi Vezišče. kier ie bilo preteklo leto iz zasede ubitih 8 ljudi v borbi med dvema frakcijama HSS. V procesu ie bilo zaslišanih nad 100 prič. Sodišče se je postavilo na stališče, da ni bila za nobenega obtoženca direktno dokazana krivda. Res je. da so bili mnogi obtoženci v času napada na cesti da so nekateri streljali in imeli puške, vendar pa niso za nobenega priče izrecno izpovedale, da so videle, da bi koga usmrtil ali ranil. Nekaterim pričam sodišče tudi ni verjelo. Državni tožilec ie prijavil proti oprostilni razsodbi revizijo. Vsi obtoženci so bili takoi izpuščeni iz preiskovalnega zapora.
Nemški obisk
direktorja Avale
Beograd, 16. sept. AA. Nocoj je odpotoval v Berlin na obisk vodstva nemške uradne agencije »Deutsches Nachrichten-Bureau (DNB)« ravnatelj agencije Avale Djordje Perič, ki bo za časa bivanja v Nemčiji gost DNB.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Hladno bo. Postopno se bo zvedrilo v zahodnih in severnih krajih. Pretežno oblačno bo r. južnih krajih, kjer bo tudi dežegg& ^
Huda ura nad Polhovim gradcem
Nevarnost nove poplavne katastrofe opozarja na potrebo neodložljive regulacijeBožne
in Gradaščice — V Ljubljani rekord padavin
Polhov gradeč, 16. sept.
Kakor je bila vsa ljubljanska okolica z mestom vred v soboto in nedeljo deležna močnega neprestanega deževja, tako je tudi v polhograjskem kotu oba dneva neusmiljeno deževalo, zlasti še v noči od nedelje na ponedeljek. Znano je, da obilno in dolgotrajno deževje v polhograjskih hribih spričo škriljastih dolomitnih tal, ki ne prepuščajo vode, pomeni stalno in resno nevarnost poplav. Do idiličnega Polhovega gradca se vije od južne strani divje romantična, ozka soteska potoka Božne, v katerega se steka na stotine hudourniških grap in strug na obeh strmih škriljastih bregovih. Prav nič drugače ni naprej proti Ljubljani, kamor se do Dobrove vijuga ozka dolina reke Gradaščice, v katero se Božna izteka. Ob vsakem večjem deževju se naglo napolnijo hudourniške struge z vodo in obe reki ogražata z naraslim vodovjem posamezne domačije, raztresene vzdolž obeh sotesk, ter uničujeta tistih nekaj njiv, stisnjenih med bregove, še dobro so v spominu med prebivalstvom strahovite, katastrofalne poplave v letih 1924. in 1926., ko je razbesnelo vodovje stoterih hudournikov odnašalo s seboj ln zasipalo cela naselja, domačije, mline, žage, plodno zemljo in je terjalo tudi nekaj človeški žrtev, da ne omenimo poginule živine.
Razumljivo je, da je bilo spričo nevarnosti stalnih poplav zadnje deževne dni prebivalstvo polhograjske okolice v resnih skrbeh, da se ne bi katastrofe izpred 14 oziroma 16 let spet ponovile, saj se nekateri še do danes niso opomogli od takratnega opustošenja in škcde. V soboto je lilo ves dan po že itak premočenih tleh, ki se še od zadnje poplavne nevarnosti pred 14 dnevi niso niti malo osušila. V nedeljo je spet deževalo ves dan. Težki oblaki so se, gnani od močnih vetrov, podili od juga ter niso obetali nič dobrega. V noči od nedelje na ponedeljek pa se je odprlo nebo in lilo je v močnih curkih z najhujšo silo, ki jo je še pospeševal silen vihar. Prebivalci v samotnih grapah vzdolž Božne od Polhovega gradca proti črnemu vrhu pripovedujejo o strašnih urah, ki so jih preživeli. Nihče ni spal, vsi so z grozo in strahom prisluškovali besnemu divjanju vode, ki je drla spričo silnih nalivov v Božno od vseh strani, lomila spotoma skale, krušila škri ljevec, podirala drevesa — vse je kazalo, da se bodo ponovile grozote sodnih dni iz let 1924 in 1926. Prav v zadnjem trenutku, ko se je razbesnelo vodovje Božne do meje najhujšega, je z jutrom naliv pojenjal, vendar trpijo posestniki veliko škodo zunaj domov.
Nešteto starih in novih hudournikov je uničilo že itak skromne njive ajde, repe in koruze na položnih straneh sicer močno strmih bregov Božne. Mnogo hujša pa je škoda, ki jo je napravila že od potoka Božne trikrat narasla Gradiščica od Polhovega Gradca do Dobrove. Davi je avtobus avtopodjetnika Vehovca, ki vzdržuje zvezo med Polhovim Gradcem in Ljubljano, naletel na nenavadne ovire in so potniki doživeli nekaj mučnih in za naše cestne razmere močno škandaloznih prizorov Narasla Gradaščica je že pri Polhovem grad-cu na široko poplavila travnike in njive, vse do Dvora. Do tod namreč je dolina Gradaščice precej široka. Voda je stala čez njive koruze in repe ter je ponekod pljuskala do hiš, prav do ceste. Od vasi Dvor pa je nastopil avtobus pravcati kri-žev pot. Dolina se možno zožuje in narasla voda je spričo nezavarovanih bregov preplavila cesto na nekaterih mestih. Avtobus je brodil vodo, ki je segala preko osi-šča koles in to seveda prav počasi, saj šofer zaradi kalne vode ni mogel prav presoditi, ali je cesta samo poplavljena, ali pa je morda razrita od hudournikov, ki vseskozi svobodno derejo preko ceste v rečno strugo.
Pri naselju Logu, na dnu takozvanega Guglovega grabna, je pa hudournik cesto popolnoma razdrl v vsej širini ter jo zasul s peskom in skalami, da je vsak prehod z vozili nemogoč, če ne bi bila speljana preko dvorišča domačije nad strugo hudournika zasilna cesta, bi avtobus sploh ne mogel nadaljevati vožnje. Najhujše pa je bilo pri šujci, tam, kjer se dolina Gradaščice razširi in odpre proti Dobrovi in Ljubljani. Tod se je voda razlila na široko preko njiv in travnikov ter v dolžini več ko sto metrov drla preko ceste v višini pol metra in še več. Skoraj se ni dalo določiti cestne smeri in je avtobus le z veliko previdnostjo speljal do mostu pri žagi ter dalje do Dobrove. Narasla voda ob vsej poti je dodobra opustošila, če že ne čisto uni-
čila velike komplekse plodne zemlje, posejane s koruzo, ajdo, repo in drugim. Opu-stošeni so travniki, razrite so ceste, pa tudi pri hišah in gospodarskih poslopjih je voda marsikaj pokvarila in uničila.
Nastale poplave, ki bi se ob nadaljnem deževju brez dvoma razvile v ponovno katastrofo, spet načenjajo nerešeno vprašanje nujne regulacije Gradaščice, Božne in vseh večjih hudourniških pritokov. Po poplavnih katastrofah pred 14 leti so bili sicer zregulirani nekateri večji pritoki Božne na ta način, da so bili postavljeni trdni jezovi, ki zaustavljajo prenagel do-
tok vode. Regulacijska dela pa se pozneje niso nadaljevala po določenem načrtu in sta ostali do danes Božna in Gradaščica brez regulacije. Prav tako nezavarovana je tudi cesta od Polhovega gradca do Dobrove, ki bi se že davno morala obdati s primernimi betonskimi škarpami. V interesu vsega prebivalstva od najbolj samotnih grap od Polhovega gradca do Dobrove in še čez je, da se pred leti začeta regulacijska dela vseh polhograjskih voda čim prej nadaljujejo, kajti s tem bo za vselej odstranjena nevarnost večnih poplav, katerih škoda postaja iz leta v leto neprecenljiva!
Silni mmi nalivi v Ljubljani
Strop se je zrušil v hlev
Težko breme je podsulo IO glav živine, a na srečo razen
teleta ni zahtevalo žrtev
Ljubljana, 16. septembra Ko se je pretekli petek nebo zjasnilo, smo se v pričakovanju dobrega vremena že nekam oddahnili od zadnjih močno deževnih dni. Od sobote do davi pa je ponovno deževalo takorekoč noč in dan. Naliv se je
bov. Na Fužinah je davi ob 7 dosegla Ljubljanica 2.20 m nad normalo Od Fužin do Zaloga so široki kompleksi njiv in travnikov ob Ljubljanic: globcku pod vodo. Tudi na Barju je Ljub'janica izstopila ter močno poplavila Hauptmanco ter mnogo
vrstil za nalivom, vmes so divjali hudi vi- j njiv pri Lipah Prav tako jf voda na ši-
harji, spremljani od močnega grmenja.
Najhujši nalivi so se izlili nad Ljubljano v noči na ponedeljek Nad Ljubljano so se izlile velikanske množine vode kakor menda letos še nikoli V pretekli noči je padlo nad Ljubljano okrog 59 mm padavin, kar pomen; svojevrsten rekord. Razumljivo je. da so zaradh tolikšnega deževja pričele naglo naraščati reke. Posebno močno je narasla Ljubljanica največ zaradi narasle Gradiščice, ki je privallila ogromne množine vode izpoa polhograjskih hri-
roko preplavila polje pri Bevkah in Blatni | Brezovici. Močno opustošene in ponekod popolnoma uničene so njive krompirja, koruze in ajde Škoda na poljih je zlasti na barjanski strani zelo ol čutna.
Tudi Sava je ponoči narasla za poldrugi meter, ni pa napravila posebne škode. Če bi danes deževalo še naprej bi se lahko razvile velike poplave, vendar je k sreči že v jutru posijalo sonce in zd> se. da bomo vendarle že dočaka,i dolgo obetano vedro jesen.
Celju je grozila velika povodenj
Voda je narasla za 3V2 121 in povzročila veliko škodo
Celje, 16. septembra Zaradi deževja v zadnjih dneh, zlasti pa zaradi hudih nalivov v noči od nedelje na ponedeljek so začeli Savmja in njeni pritoki v pretekli noči hitro naraščati Do jutra je voda narasla za 3.50 m nad nor-maio. Savinja je v spodnji Savinjski dolini na raznih krajih prestopila bregove ter se razlila po travnikih in poljih. V Celju je poplavila del glavnega drevoreda v mestnem parku, Masarykovo nabrežje in cesto pod Stari mgradom. Vogla j na se je razlila po poljih in travnikih od Grobelnega do Celja ter zalila Čret in Zavodno pri Celju in Cesto na grad s tamkajšnjim naseljem vred. Koprivnica je poplavila del Dolgega polja. Tudi »Otok« pri izlivu Suš-nice je bil pod vodo. Sušnica se je razlila čez Glazijo, na Babnem in deloma tudi na Ostrožnem pa je Ložnica povzročila poplavo. Voda je zailila tudi cestišče in hodnik za pešce pod viaduktom pri hotelu »Pošti«. Tam so morali postaviti zasilno brv, da so omogočili osebni promet. Kleti v mestu in
okolici so po večini polne vode Narasla Savinja je dopoldne nosila velike količine lesa in poljskih pridelkov Škoda, ki jo je povzročila poplava, je zelo velika Tudi tokrat se je pokazal učinek regulacije Savinje pod Celjem v dejstvu, da je voda hitro odtekala Če bi ne bil del Savinje že reguliran, bi bilo Celje doživelo katastrofalno poplavo.
Ker je dež danes pojenja', je začela voda upadati. Nevarnost še večje poplave je zaenkrat minila.
Tud[ Pesnica in Drava • • •
Maribor, 16. septembra
Veliki nalivi v zadnjih dneh, so povzročili, da so potoki silno narasli ter poplavili velika območja njiv in travnikov. Pesnica je na več krajih izstopila, prav tako potoki s Pohorja. Tudi Drava je pričela naraščati in je na Dravskem polju ponekod že prestopila bregove. Da niso nalivi pojenjali, bi bile nastopile velike poplave.
Dravinjska dolina spet pod vodo
Naliv je čez noč spremenil pokrajino v jezero
Poljčane, 16. septembra.
V razdobju enega mesca je zadela Dravinjsko dolino že druga nevarna povodenj. Deževati je začelo v nedeljo zvečer okrog 20. ure, najprej rahlo, kmalu pa se je vlilo kakor da se je utrgal oblak. Lilo je neprestano do 4. ure zjutraj in Dravinjska dolina se je spet znašla pod vodo. Od Konjic pa tja dol do Makol je bilo videti kakor veliko jezero.
Voda je prestopila bregove že ponoči. Posebno hudo je narasla Brežnica, ki je najprej udarila na plan, nato pa še Dra-vinja, ki je z vso silo pridrvela izpod Pohorja. že ponoči so bili alarmirani gasilci. Okrog treh zjutraj je zatulila sirena Ma-gerlove tovarne, kjer je voda odnašala les. Gasilci so jadrno prihiteli na pomoč.
Voda je ponovno napravila občutno škodo našim kmetovalcem, ki jim je njive in travnike precej na široko zajela, kar se zgodi zadnje čase skoraj ob vsakem letnem času po večkrat. Zato ni zaman tako nujen klic po regulaciji Dravinje. Zadnji poljski sadeži v zemlji, na katere je stavil kmet poslednje nade, so s to povodnjijo podvrženi uničenju. Krompir, izkopan ob zadnji povodnji, gnije v kleti; kar ga pa je ostalo še v zemlji, ga čaka sedaj ista usoda. Pesa, repa, ajda, vsi ti pridelki so deloma uničeni. Voda je zajela mnogo njiv koruze in fižola, medtem ko so buče odplavale kdo ve kam. Po vodi plavajo tudi kosi lesa in razni drugi predmeti.
Zaradi izredno naglo naraščajoče vode so bili preplavljeni mnogi cestni prehodi in je bil celo promet z vozili na več mestih ogrožen. V Studenicah je obtičal v vodi avtobus Poljčane—Makole—Ptuj in se nevarno nagnil. Vendar so se potniki pravočasno spravili iz avtobusa. Seveda so se morali sezuti in primerno zavihati obleke, da so mogli po vodi na varno. Lušečka Vas, Spodnje Poljčane in Pekel so bili od Poljčan, s katerimi jih veže most, popolnoma odrezani, ker je tam do pol km ceste preplavljene, šolarji odtod niso mogli v šolo. Izostali so zaradi visoke vode tudi dijaki mariborskih šol, ki se vozijo z vlaki, ker niso mogli na vlak. Pod vodo je bila deloma konjiška proga. Voda buta z vso silo v poljčansko električno centralo, ki v dopoldanskih urah ni mogla dajati toka in se lahko zgodi, da bomo zvečer spet v temi. Tako silnega naliva, ki bi čez noč spremenil pokrajino v jezero, že dolgo ne pomnimo.
(NSERIRAJTEV^t JUTRU*1!
Ljubljana, 16. septembra
Danes popoldne se je zbirala pred hišo posestnika Čarmana na Vodnikovi cesti pred Dravljami množica radovednežev, kajti okrog 3. se je pripetila malce nenavadna nesreča, ki bi bila lahko imeila težke posledice.
Kar na lepem se je namreč utrgal strop v Čarmanovem prostornem hlevu v katerem je bilo ta čas 10 goved. Sam Čarman je imel popoldne opravka na polju in je ostala doma samo njegova hčerka pri kuhinjskih posllih. Ni bilo še dolgo, odkar so spravili živino s paše v hlev, ko je iz-nenada zahreščalo tramovje popokale so vezi med zidovji in z velikim truščem je zgrmol v hlev strop podstrešja, na katerem so bile shranjene velike zaloge slame in sena. Vsa prestrašena je hitela po pomoč k sosedom, na kar so po dolgem trudu
odprli vrata v hlev. zastavljena s tramovi Bil je to na vsak način zelo razburljiv prizor, saj se je zdelo v prveir trenutku, da je vsa živina zgnetena ali zadušena pod skladi tramovja, opeke in sena. V resnicic pa je bilo ubito samo 10-mesečm, tele, dvoje krav je obležalo nepoškodovanih, toda močno omotenih pod težkim bremenom. Ostali živini pa se po čudežnem naključju ni nič zgodilo in so jc brž segnali na prosto.
Sosedje in draveljski gasilci so najprej s tramovi podprli zidove, da se ne bi zrušili pošteno razmajani od pretrganih železnih vezi.
Potem so si dali d^sti opravka z odmetavanjem sena, pod katerega težo se je najbrž strop tudi vdrl. Hlev )e bil zgrajen pred 40 leti in prot' takšnim nezgtidam pač ni bil zavarovan Posestnik Čarman je oškodovan za najmanj 20 tisočakov.
Gospodinjska šola za
gospodinje
je z lepim uspehom zaključila peto šolsko leto
Ljubljana, sredi septembra
Vsako leto po deset mescev je v gospodinjski šoli na Privozu izredno živahno. Okoli 15 gojenk — včasih več, včasih manj — se uri tu v kuhanju in vseh drugih vednostih, ki morajo dičiti dobro gospodinjo, zlasti pa še gospodinjo v gostinskem obratu. Preteklo je pet let, odkar so prve gojenke usmerile negotove korake proti poslopju, v katerem naj bi se odslej vsako leto vršil desetmesečni tečaj, v katerem bi učenke dobile potrebno znanje, da bi lahko same vodile gospodinjstvo v domačih gostinskih obratih. V teh petih letih si je šola pridobila sloves praktične in ne predrage strokovne šole, ki popolnoma ustreza svojemu namenu. V vseh petih letih so se v njej izpopolnjevala tudi dekleta drugih stanov, ne samo hčerke gostilničarjev. V šoli so si pridobile dobro, temeljito podlago za pripravljanje finejših in preprostih jedi. Seznanile so se razen z domačo tudi še s srbsko in dunajsko kuhinjo, vadile so se za najrazličnejše okuse, za zdrave in bolnike, za eno, tri in tudi za dvajset oseb hkratu.
Ni važno samo dobro kuhati, gospodinja mora vedeti tudi dobro in lepo postreči. Postrežbi posvečajo v šoli posebno važnost. Gojenke so se vadile streči pri skupnem obedu, navadnem in boljšem z gosti, ki so vabljeni vsak četrtek proti majhni odškodnini. • Vadile so se vzorno streči s
porcijami tako, kakor je treba streči v gostilni. vadile so se v strežbi zajtrka, pred-južnika in skupne popoldanske južine. Postrežbo je vodil strokovnjak restavrater g. M. Karba.
Dobra gospodinja vč tudi sama nakupovati, vč, koliko sme izdati za to in ono, ve, kako naj s pridom uporabi jedi, ki so ostale od kosila ali večerje. Dobra gospodinja vč tudi pomivati posodo, prati in likati pp-rilo. Vse to je vsako leto v učnem načrtu gospodinjske šole na Privozu. Teoretični pouk dobivajo učenke o prehrani in živilih, učijo se kletarstva, mlekarstva, zelenja-darstva, računstva s kalkulacijo, poslovnega spisja, knjigovodstva za navadno gospodinjstvo in za gostinske obrate, postrežbe gostov doma in v gostilni. O zdravstvu in negi dojenčkov predava zdravnica in gojenke imajo praktične vaje v Domu kraljice Marije.
šola je namenjena v prvi vrsti bodočim gospodinjam v gostilniških in letovišCarskih obratih, vendar pa so dobrodošla tudi dekleta iz drugih stanov in poklicev. V šoli je tudi internat; vodi ga upraviteljica. ki ima mnogo smisla za težnje mladine in ji povsod rada pomaga z nasvetom in dobro voljo. Pouk se bo letos začel 1. oktobra. Vse informacije in prospekte dobite nfe, Privozu štev. 11., kjer se vsako sredo in soboto med 10. in 12. uro vrši tudi vpisovanje v šolo. Obisk te šole moremo prav zares le toplo priporočiti.
Letošnja selitev ptic
je popolnoma odvisna od vremenskih prilik
Bled. 16. septembra
Hladno in deževno vreme cb Velikem Šmarnu je pregna'o z Gorenjskega večino letoviščarjev. Ko je nato spet neko'iko ro-sijalo solnce. je bilo morda že marsikomu žal, da se je dal preplašiti in je pred dežjem zbežal v mesto. Kmeti e so se veselili, da bodo lahko v lepem vremenu soravili otavo. obetali pa so si tudi ugodno žetev ajde. ki je v nedavnih lepih dneh bujno cvetela. Čeprav ie bil prvi krajec pokonci, kar je po ljudski veri dobro znamenje, je takoj po Malem Šmarnu spet deževalo. In včerajšnjo nedeljo in preteklo noč smo tudi do Gorenjskem imeli hude nalive, nebo pa ie še vedno oreoreženo z oblaki, da se ne obeta ugodna jesen.
Ptice selivke so se pričele odpravljati na pot v poslednjih solnčnih dneh pred Malim Šmarnom. Med tem ko so rjavi srako-perji odleteli tiho, neopaženo. so se sive pastiričice poslavljale precej vidno. Jate teh dolgorepk so posedale med Malim Šmarnom po gorenjskih tratah, se sprele-tavale in mahale z dolgimi repki. Prav tako so se živahno poslavljale lastovke. Med dežjem po Malen Šmarnu, ko so kmetje spet žalostni gledali na pokošeno. po travnikih gniječo otavo. so posedevale po električnih vodih iate lastovk. Bržčas je bi!o med njimi mnogo takih, ki so že priletele iz oddaljenejših krajev in so ori nas počakale. da se jim pridružijo tudi one. ki so se izvalile pri nas.
Tudi divji golobi so postali po zadnjem
deževju, zlasti odkar je planine pobelil nov sneg. boli in boli vidni. Menda ie Drecej sivih divjakov, kakor pravimo Gorenjci diviim golobom, priletelo s manin. kjer so si dozdaj polnili golše s sladkimi gozdnimi sadeži. Seveda to ne pomeni, da nas bodo divji golobi že zapustili. Ce bo aid-obrodila. kar ie dvomljivo, bodo golobje ostali pri nas še precei dolgo Če oa ajde ne bo. se bodo golobje vrnili v planinske gozdove, nekaj Da se iih bo pomaknilo Dro-ti jugu.
Vsa ptičja selitev zavisi od vremera. Prve so odletele stare kukavice, mlade se selijo pozneje. Potem so odleteli kobilarii, srakoperji in sive pastiričice. Rjave pastiričice (»fliske«) ostanejo pri nas čez zimo. Lastovke oa gotovo še niso vse odletele. Selijo se v več oddelkih in to je krivo, da pozne transporte tako rado zaloti slabo jesensko vreme in morajo zaDozne"kam oo-magati dobri liudie. Vsekakor pa bo glavni del lastovk letos bržčas kmalu na varnem
Lovci, ki lovijo po poljih, bi morda že kaj vedeli povedati o selitvi prepelic, ki prav ta čas najrajši letijo čez naše kraje. Do glavne selitve, ko hitijo s severa na jug večje ptice, je še precej daleč. Najboli pozorni na glavno selitev so lovci in sicer zaradi kliunačev. ki so pa zadnja leta pri nas žal do malega izostali. Izbrali so si drugo pot. Le malo kljunačev je bilo videti zadnja leta pri jesenski in pomladni selitvi.
M.G.M. film
| Film cmamljive lepote —
ljubavna romanca z najidealnejšim ljubavnim parom Hollywooda
Robert Taylor in Hedy Lamarr: KRALJICA TROPSKIH NOČI
I
Ne zamudite! Danes ob 16., 19. in 21. uri
KINO MATICA — teh 22-41
Kulturni pregled
Pisatelj France Bevk petdesetletnik
Da bi človek imel petdeset let življenja in okoli šestdeset svojih objavljenih knjig, bo tudi med večjimi narodi redkost, kaj šele med Slovenci. To se je zdaj primerilo Francetu Bevku. Nekaj nad trideset let piše njegovo pero, ki je povprečno obogatilo naše slovstvo skoro za dve knjigi na leto. Količina bi seveda malo zalegla, če bi ne bila v pravem sorazmerju s kakovostjo. A to sorazmerje po splošni sodbi obstoji. Bevkovo delo še ni zaključeno, vendar ne bo odveč, ako ob tej priliki opozorimo javnost na to, kar je Bevk do zdaj ustvaril.
France Bevk je iz tistih koncev, ki so Slovencem dali Staniča, Gregorčiča, Pa-gliaruzzija - Krilana, Gradnika, Preglja, Feigla, Lovrenčiča i. dr. Rodil se je 17. septembra 1890 v Zakojci pod Porez-nem na Goriškem. Otroka in deška leta je sam lepo popisal v »Začudenih očeh« (Ljubljanski Zvon, 1936). Pisateljska slast in strast je pognala že v ljudski šoli, ko je pisal »strašne povesti« na hrapav papir; »strašne« so mnoge ostale tudi pozneje. življenje mu je že takrat sipalo skušenj in doživljajev, da jih je komaj zmagoval. Nabral si je umetniško zakladnico, ki ji do danes še ni videti dna. Oče je čevljaril, sin pa je meril više. Nekaj mesecev je bil trgovski vajenec v Kranju, a ta poskus se je izjalovil. France je znova pomagal doma. S sedemnajstim letom je odšel na učiteljsko pripravnico v Pod-goro pn Gorici, z nje v Koper na sloven-
sko učiteljišče in od tod z istim zavodom v Gorico, kjer je leta 1913 napravil učiteljsko maturo. Ta trda leta vzorov in bojev, ko se je mladenič boril za poklicno učenost, za svojo umetnost in za ravnotežje v burnih vrtincih Erosovih, so z redko odkritostjo zajeta v »Sužnju demona« (Ljublj. Zvon, 1925).
Po maturi je učiteljeval v Orehku, nato v Novakih pri Cerknem in se oženil. Notranji viharji so še razsajali, kakor priča »Beg pred senco« (Ljublj. Zvon, 1926). V »Domu in svetu« je objavil pesniške obsodbe avstrijskega vojnega divjanja. Avstrija ga je vrgla leta 1917 v žrelo vojaškemu zmaju. Kot preprostega pešca ga je zmaj vlekel s seboj od Galicije do Odese in nazaj. Od leta 1921 dalje živi največ v Gorici. Tu je urejeval »Mladiko«, »čuka na pal'ci«, pozneje »Naš glas«. Vodil je »Narodno knjigarno«, predsedoval »Goriški Matici«, ki ji je še zmerom odbornik, in skrbel največ s peresom za književne izdaje »Goriške Matice«, »Luči«, »Biblioteke« in podobnih podjetij. Kratko dobo je prebil v Trstu. Mnogo je potoval, po Italiji do Neaplja in otokov pred njim, letos skoraj do Taranta, po Španiji do Barcelone in Madrida, po Franciji do Pariza in Rouena, po Bolgariji do Sofije in Varne, po češki do Prage, po Jugoslaviji do Dubrovnika in dalje v notranjost.
V javnosti se je Bevk začel oglašati kot učiteljišnik s pesmimi in prozo. V teku let je sodeloval skoraj pri vseh slovenskih
mesečnikih. Njegove knjige so izhajale pn najrazličnejših založbah vseh smeri v Jugoslaviji in Italiji. Izbrane spise izdaja Jugoslovanska knjigarna. Vezana in nevezana beseda sta se v Bevku dolgo kosali za prvenstvo. Pesmi so obetale tvorca, ki je izšel iz moderne, a je imel dovolj lastnega stržena. Po svežih »Pastlrcih pri kresu in plesu« (1920) so »Pesmi« (1921) razkrile pesnika globokih občutij. Goriška gruda in goriški človek sta spregovorila novo besedo. Vojni dogodki so dvignili domače bolesti v nov sijaj. Ljubezenske izpovedi so naravne, odkrite in močne. Izraz se poganja v izrazito, kleno preprostost.
Po tej zbirki je Bevk marsikaj spesnil,
a črtica, novela, povest in roman so stopili v ospredje. V teh se je sprva opiral na Ivana Cankarja, ki ga je v srednji šoli kar požiral, in na vidnejše tuje mojstre. Vojna mu je nasula novih snovi, ki so vpile po samostojnem oblikovanju. Tako so nastali »Faraon« (1922) in »Rabiji« (1923) s simbolnimi in naturalističnimi protesti »Tatič« (1923) spominja na va-jenška leta. »Povesti o strahovih (1933) združujejo ljudsko izročilo z dušnimi pretresi »Gmajna« (1933) in »Samota« 1935) razgaljajo z realistično brušnjo tajna trenja na vasi »V mestu gorijo luči« (1936) je novela o usodah služkinj, žitje nebogljenih in izkoriščanih je zajeto v »Dan se je nagibal« (1939). »Legende« (1939) o cerkvah v Julijski Krajini so umešene s kvasom realističnih in romantičnih črtic Ja življenja naših ljudi.
Novo bogastvo je Bevk razgrnil v povesti Najmočnejše so vaške in kmetske povesti. V »Jakcu in njegovi ljubezni« (1927) je mož pozitivna, Micka negativna vrednota gorske vasi »Hiša v strugi« (1927) sveti v vrtince, ki so po vojni pod-miljaU cerkljanska posestva. »Kresna noč« (1927 in 1935) kaže v Juretu in Svet-ki dvojico, ki se brezupno bori za človeško dostojanstvo. V »Viharju« (1928 in 1935) hrujejo dušne in morske vihre med našimi ribiči ob Adriji. V »Krivdi« (1929 in 1934) hlapec Drole omreži kmetsko samico Ano ob mrtvoudnem možu, a sin Jože ga ubije. »Kamnarjev Jurij« (1931) riše povojne usode kraške vasi ob morju, »žerjavi« (1932) so vipavske Aleksandrinke. Povesti »Veliki Tomaž (1936), »Dedič« (1933), »Huda ura« (1935 in 1939), »Srebrniki« (1936) in »Ubogi zlodej« (1937) vsaka po svoje zrcalijo strasti in tokove, ki snujejo ali uničujejo, gradijo ali rušijo blagor in zlo po goriških gorah.
Zgodovinske povesti so: »Umirajoči bog Triglav« (1930) o zatonu poslednjih poganskih sledov v Kobaridu, »Burkež gospoda Viterga« (1931) o smešni krinki s prikritim jokom, »Stražni ognji« (1939) o turških bojih na Vipavskem in ob Idrijci in »Pravica do življenja* (1939) o prvem tolminskem uporu iz leta 1627.
V meščanskih povestih je pisatelju duše-siovno poglabljanje glavna stvar. V »Muki gospe Vere« (1929) družba sproži plaz, ki pokoplje dva nezavedno naveličana zakonca. »Julijan Sever« (1930) slika umiranje jetičnega zaročenca. V povojno moralno pogorišče dregata »Gospodična Ir-ma« (1930) in »Mrtvi se vračajo« (1935). Pregled mrgoli od naslovov — pa niso vsi. To in ono je ostalo v kakšnem mesečniku.
Iz povesti se je Bevkova umetnost razrasla v zgodovinski vaški in meščanski roman. Pradedje ob Soči in njenih pritokih so nosili podobna bremena kakor danes njih sinovi. »Znamenja na nebu« se dele v zgodovinsko trilogijo o tolminskih tleh v 13. in 14. stoletju: »Krvavi jezdeci« (1927), »škorpijoni zemlje« (1929) in »Črni bratje in sestre« (1929) so čustveno razgibana zgodovina dveh rodov, sinov in vnukov matere Agate. V isti okvir sodi »človek proti človeku« (1930) o Cerklja-nih Jerku in Ireni, ki se zapleteta v spor med furlanskimi plemiči in patrijarhom Bertrandom.
Vaškega romana se je Bevk lotil v »Smrti pred hišo« (1925), ki jo je pozneje predelal v »Ljudi pod Osojnikom« (1934), o gorskem tršu, grabečem grunte za sinove. Psihološko zelo globok je »Vedomec« (1931), kjer po umoru vest do zloma tlači Roka in Jelerja. »železna toča« (1932) je burkanje gorske vasi ob gradnji žeteraiic j?o Baški dolini*
DomaČe vesti
Nikar zavlačevanja!
Gospod nrednik, pred mesci so listi objavili vest, da so nekateri kraji v okolici Ljubljane, ki spadajo v takozvani Mrši mestni gradbeni okoliš, pomaknjeni v prvi draginjskl razred. Razume se, da je vest v teh težkih časih, ko še imovitejšl ljudje s težavo zmagujejo svoj življenjski proračun, vzbudila med državnimi nameščenci in upokojenci mnogo veselih nad. Prizadeti so na finančno direkcijo vložili prošnje za ureditev prejemkov na novi osnovi.
Listi so medtem poročali, da banovina svojim nameščencem in upokojencem že izplačuje prejemke po novem in jim je izplačala tudi že razliko od lanskega aprila. Finančna direkcija pa doslej na nobeno vloženo prošnjo ni izdala rešitve. Na osebne intervencije smo dobili odgovor, da se jo finančna direkcija obrnila na finančno ministrstvo po navodila v tej zadevi. Čudno se nam po pravici zdi oboje: prvič, da neki zakonski ukrep, ko je sprejet in objavljen, ne začne kar avtomatično veljati, temveč je potrebna še neka korespondenca med podrejenimi in nadrejenimi instancami — t 1 ' "-T- - - - > *\ i j LA. ._t , — drugič pa, da direkcija po nekaj mescih od finančnega ministrstva ni mogla dobiti nikakega odgovora. Ker nam v sedanjih časih ne more biti vseeno, kdaj bo zadeva rešena, prosimo prizadeti gospoda finančnega ministra, naj podrejenim organom izda nalog, da v takih primerih poslujejo malo hitreje.
Pri tej priliki naj še zavrnemo mnenje, ki se po gostokrat čuje, kakor da bi bila ram stanovalcem ljubljanske okolice oskrba s življenjskimi potrebščinami kaj lažja in cenejša kakor v me« u samem. Pogled v avtobuse, tramvaje in \lake, ki vozijo iz mesta proti Gorenjski, vas lahko prepriča, da ljudje lz bližnje in daljne, okolice izvažajo življenjske potrebščine iz Ljubljane. V okolici je na ta način življenje še za dobršno spoznanje dražje kakor v mestu, zakaj na vasi človek ne more rfobiti od kmeta niti zadostne količine mleka, a kaj šele drugih živil. Prav zato so nam državnim nameščencem In upokojencem iz okolice po pravici za malo zdi, da pristojne instance naše življenjske zadeve tako malomarno zavlačujejo.
Naknadno vpisovanje
v Robislov enoletni trgovski tečaj, s pravico javnosti,
Ljubljana, Trnovska ul. 15.
se vrši še vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Najnižja šolnina, ker se zavod nahaja v lastnem poslopju. Učni uspehi prvovrstni.
* Spominski dan proboja solunske fronte. V nedeljo je minilo 22 let, odkar so junaške srbske čete z dobrovoljci pod poveljstvom regenta Aleksandra prebile solunsko fronto in zagospodarile nad planinskimi verigami Kožuha, Sokolca in Dobrega polja. Po vsej državi so stari borci v nedeljo proslavljali spomin na dan, ko so se odprla vrata v svobodo. V slavnostni uvorani Bojevniškega doma v Beogradu je praznoval v nedeljo beograjski pododbor (druženja rezervnih oficirjev in bojevnikov ivojo slavo. Prisotni so bili najuglednejši možje iz beograjskih vojaških in vladnih krogov. Podobne proslave so bile tudi po drugih mestih, tako v Novem Sadu, Nišu in Skoplju. Povsod so bile dvorane oficirskih domov prenapolnjene in govorniki so poudarjali pomen zgodovinskega dne, ko si je naša hrabra vojska z nadčloveškimi napori utrla pot k zmagi.
Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja.	Reg. S. br. 15485/35
+ SOIetnica Donavskega kola jahačev.
V nedeljo dopoldne so odkrili na dirkališču Donavskega kola jahačev pri Carevi ('npriji v Beogradu doprsni kip pokojnemu Vladislavu Ribnikarju. S tem je bil obenem proslavljen zlati jubilej Donavskega kola jahačev. Svečanosti so poleg ostalih odlič-: ikov piisostvovali odpolanec Nj. Vel. kralja Petra II. in zastopnik vlade. Pokojni Vladislav Ribnikar je bil med prvimi ustanovitelji kola ter s svojima bratoma ustanovitelj in prvi urednik »Politike«. Z od-kritjem spomenika na dirkališču so se člani Kola jahačev oddolžili njegovemu spominu in izrazili najboljše priznanje njegovemu delu.
♦	Slovesna otvoritev mostu čez Muro Pri Petanjcih bo v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri. Most bo slovesno otvoril g. ban dr. Natlačen, blagoslovil pa ga bo lavantinski knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. pripravljalnemu odboru predseduje soboški župan Ferdinand Hartner.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telef. 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oedelek. (—)
KOPALNA SOL ZA /VCCB PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM OZEBLINAM, din 3.-6.-ml 2r R O G E R I J A
JUBLJANAr MARIBOR;
*	Velik uspeh gospodarske razstave v Mladenovcn. Letošnja gospodarska razstava v Mladenovcu je prava revija gospodarstva vse dunavske banovine. Za razstavo in sejem plemenske živine je največje zanimanje po vsej banovini. Mladenovac je kakor majhna slika napredne, zadružniške in odlično organizirane Danske. V nedeljo si je ogledal razstavo tudi predsednik vlade živinorejcev, ki so, čeprav siromašni, tudi letos pokazali odlične uspehe. Najboljši živinorejci so dobili lepe nagrade.
Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po zaprtju, prinese uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prijetno olajšanje.
Reg. S. br. 15485/35
*	Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbira predmetov poljubna! Učnina zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovskl tečaj in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 43-82). (—)
*	Krst 16 jadralnih letal v Zagrebu. V nedeljo popoldne so v Zagrebu na svečan način krstili 16 novih jadralnih letal. Svečanosti je prisostvoval tudi ban dr. šubašič z mnogimi uglednimi predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Botrovali sta soprogi g. podpredsednika vlade dr. Mačka in bana dr. šubašiča. Za zgraditev jadralnih letal je bilo potrebnih 23.400 ur dela.
*	Nov oficirski dom v Prizrenu. V Prizre-nu so v nedeljo na svečan način blagoslovili in otvorili nov oficirski dom. Svečanost je bila izvršena v navzočnosti številnih vojaških dostojanstvenikov in oficirjev prizren-ske garnizije.
*	Davčni kontrolor ukradel 700.000 din. Beograjska policija je prijela davčnega kontrolorja iz Ivanjice Miroslava Humarja, ki je nenadno izginil iz Ivanjice, z njim vred pa iz davčne blagajne 700.000 dinarjev. Z denarjem je prišel Humar do Beograda, kjer ga je prepoznal detektiv v trenutku, ko je vstopil v 2. razred brzovlaka.
*	Otrok padel v apneno jamo. V Dobravi pri Krškem je padel v apneno jamo komaj 16 mesečni nezakonski sinko Alojzije Fabjančičeve in utonil. Izmaknil se je bil varstvu stare matere, ki je delala na polju. Otroka so šele našli, ko so se vrnili domači s polja.
*	S sekiro je odsekal dve srlavi. V Toma-
šincu pri Varaždinu sta umrla žalostne smrti brata Martin in Zvonko Mlinarič. Zapustila sta osem nedoraslih otrok. Niun sosed. 38 letni Ciril Brusar. je pred tr^mi mesci kupil nekai zemliišča in ea nričel krčiti. Zemljišče je mejilo z Mlinaričsvim in soseda sta opazila, da se Brusar pri krčenju ni tečno držal meje Nastal ie prepir. iz prepira pretep in Brusar ie v iezi pograbil sekiro ter z enim zamahom rdse-kal mlajšemu Mlinariču glavo. Starejši je
priskočil na pomoč svoiemu bratu, a ea ie takoj doletela ista usoda. Ubijalec se je sam javil orožnikom.
* Volkovi poklali preko 150 ovac. Po bosanskih planinah je letos že šestič snežilo. Niti najstarejši ljudje pod planinami Vla-šičem in Vranico ne pomnijo, da bi ob tem času zapadlo toliko snega. S snegom prihajajo v dolino cele črede sestradanih volkov. ki prizadevajo kmetom občutno škodo. V eni sami vasi travniškega sreza je blizi štirideset volkov napadlo stajo kmeta Pav-loviča. Pastirji in osi so zbežali ored glad-nimi zvermi, volkovi pa so zadavili -'eč ko 150 ovac. V neki drugi vasi so poda vili volkovi 23 ovac in goveda.
Iz Ljubljane
u— Krompirja dovolj po 1.50 din. Mestna občina je skušala preprečiti neupravičeno podražitev krompirja s tem, da je prepovedala prodajo krompirja na trgu dražje ko po 1.50 din za kg. Tržno nadzorstvo cen sicer ne more maksimirati, lahko jih pa regulira tako, da ne dopusti dovoza na trg in prodaje blaga dražje, kakor ona določi. Res je zaradi tega ukrepa popustil dovoz krompirja na ljubljanski trg. Da pa ne nastane pomanjkanje, je prehranjevalni odbor mestnega sveta sklenil, da nabavi večjo količino krompirja in ga razdeli med ljubljansko prebivalstvo. Ta krompir je že kupljen in pride te dni v Ljubljano. Prodajna cena na drobno je določena na din 1.50. Dobil ga bo lahko vsakdo. Razdeljevala ga bo neposredno mestna občina iz svojih skladišč. Podrobnosti o tem bodo objavljene v dnevnikih. Nikakor se ni bati pomanjkanja krompirja niti njega podražitve.
u— Pri prodaji drv na Gruberjevem nabrežju se dogajajo razne nedopustnosti. ki imajo za posledico, da se že itak visoke cene drv še dvigajo. Mestno poglavarstvo opoz~r.'a na čl 2. in 3. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne -špekulacije ter na čl. 9 mestnega tržnega reda, po katerih je strogo prepovedano vsako neupravičeno draženje cen di om, tako s strani prodajalcev, kakor tuii posredovalcev oziroma pr ekupčevalcev. Upravna oblastva in policija bodo krivce občutno kaznovale z globo in" zaporom. Takisto je prepovedano zadrževanje že prodanih drv na trgu. Zato mora prodajalec drva, čim jih proda, takoj odpeljati kupcu na dom. Kmetje, ki pripeljejo drva na trg. se ne smejo z naloženimi vozovi ustavljati po ulicah zaradi sklepanja kupčij, ampak morajo drva peljati naravnost na Gruberjevo nabrežje, ki je določeno za trg z drvi.
Dr. Franc Brandstetter
Šubičeva 3., I. nadstr.
zopet redno ordinira
u— Razpis novega stalnega abonmaja Torek. Odziv na razpis letošnjega gledališkega abonmaja v narodnem gledališču v Ljubljani je izredno živahen. Vsak dan oblegajo gledališko pisarno trume abonen-tov v želji, da si zagotovijo čim ugodnejše sedeže. Povpraševanje po njih je napolnilo domala že vse abonmaje, le v redu A in B je še nekaj sedežev na razpolago. Uprava gledališča opozarja, da uživata ta dva abonmaja poseben popust in da sta kljub temu deležna istega števila predstav in gostovanj kakor drugi abonmaji. Vsak abonma ima na teden po eno dramsko ali operno (operetno) predstavo. Abonma bodo plačevali abonenti v desetih mesečnih zaporednih obrokih. Ker je zanimanje za sedeže v stalnih abonmajih posebno veliko, je sklenila uprava gledališča razpisati nov stalni abonma in sicer red Torek. Cene za ta abonma so iste ko za reda Sredo in četrtek. Reflektante vabimo, da si pravočasno zagotovijo sedeže po izberi. Prijave sprejema blagajna gledališča v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 17. do 18. t. m.
u— Tramvajske tračnice na križišču treh cest Gradišče - GorupOva - Cesta 29. oktobra bodo morali izmenjati, čeprav je še le nekaj let od tega, odkar je bila otvor-jena in razširjena tramvajska proga na Vič Tračnice so tod položene v zelo ostrem ovinku, a so vsled obrabljena tako trpele, da so na nekaterih mestih žlebovi že odslužili in se koles tramvajskih vozov z oglu-šnjočim cviljenjem kljub večkratni dnevni maži obrabljajo celo ob podolgovatih kamni tih kockah, ki obrobljajo tramvajske tračnice. Nove so že navozili ter razložili v
Dobro ohranjen VACUUM APARAT cca 300 do 800 Utrov» 2, VeČjl stiskalnici za sadj° in večje sode kuPim* Ponudbe s točnim opisom poslati na	FRANC KHAM, LJUBLJANA, delikatesna trgovina, Kongresni trg.
Meščanska sodobnost, ki jo razjeda brezdušno hlastanje po užitkih, je snov romana »V zablodah« (1929). Na ozadju vojnega meteža na Goriškem in od Galicije do Odese se godi roman »In sonce je obstalo« (Ljublj. Zvon, 1931). »človek brez krinke« (Ljublj. Zvon, 1934) je muka bolnega moža, ki prisostvuje izbiranju svojega naslednika za zakonsko postelj.
Te bežne označbe pričajo, kako obsežni in novi so nihaji Bevkove umetnosti. Ljubezen, kruh, delo in borba so gibala te umetnosti, ki ji je Julijska Krajina glavno torišče; vendar se često razrašča po vsem slovenskem ozemlju in objema vsega sodobnega človeka.
Bevk piše tudi za gledišče. Znane igre so: »Kajn«, »Materin greh«, »Koroški tihotapci« in »Partia šaha«. Mladinsko slovstvo je obogatil z vrsto prav dobrih povestic, kakor: »Jagoda, »Lukec in njegov škorec«, »Kozorog«, »Tovariša«, »Pa-stirci«, »čarovnica čirimbara«, »Pester-na«, »Grivarjevi otroci«, »Plešimož«, »Peter Klepec« i. dr. Pažnjo zaslužita dva lepa potopisa: »Izlet na špansko« in »Deset dni v Bolgariji«. Vsega izvirnega dela ni mogoče še pregledati in našteti, ker je to in ono razsejano po listih ali je izšlo s šifro ali psevdonimom, časovnim potrebam so ustregle prireditve »Brat Frančišek«, »Mlada Zora« i. dr. S prevodi je širil važna poljska (Orzeszkava: »Kmeta vzar«, Reymont: »Pravica« i. dr.), bolgarska (Vazov: »Pod jarmom«, I—H, in dr.), češka (Karel čapek: »Hordubal«), ukrajinska, ruska in lužiškosrbska dela in pisal sestavke o slovanskih slovstvih in pisateljih. Skrbno je sestavljal bibliografijo slovanskih izdaj v Julijski Krajini.
Bevkovo delo je že do zdaj tako pomembno in obširno, da se je za njegovo petdesetletnico sestavila daljša razprava, ki bi obsegala posebno knjižico, če hi časi
ne bili za take podnete prenerodni, življenje je Bevka trdo kovalo in ga še kuje. Ker je kremen, se iskri, jarko in daleč, in ker je tudi jelko, poje, zdravo in močno. Tujini ni neznan. Več njegovih črtic in povest »Kresna noč« so prevedene v italijanščino in marsikaj v nekatere druge jezike. Z mnogimi slovanskimi narodi ga vežejo osebni stiki. Naš zapad vidi v njem največjega sodobnega kulturnega delavca in enega prvih slovenskih pisateljev. Na mnoga leta!	Andrej Budal.
Zapiski
Otvoritev, razstave slik Rika Debenjaka. V nedeljo dopoldne je prof. Saša šantel otvoril v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov razstavo slik nadarjenega, naši širši javnosti še premalo znanega umetnika Rika Debenjaka. Razstava je privabila v Jakopičev paviljon zastopnike oblasti in lepo število domači umetnosti naklonjenega občinstva, med njim tudi mnoge slikarje. Delo tega umetnika, ki ga težka bolezen zadržuje v bolniški postelji, je s svojimi očitnimi kvalitetami in z nekim prikupnim osebnostnim pečatom, ki leži na vseh njegovih stvaritvah, vzbudilo upravičeno pozornost. O razstavi in umetniku bomo še priobčili podrobnejšo oceno, za sedaj samo opozarjamo nanjo in priporočamo obilen obisk. Bolni umetnik je s svojim delom zaslužil pozornost in moralno, pa tudi materialno pomoč našega občinstva. Ta pomoč mu bo najboljša tolažba v mukah bolezni in duhovna opora na poti k ozdravljenju in k novemu delu, o katerem neugnano snuje. Razstava je odprta vsak dan od devetih dalje.
Za napredek hrvatske gledališke umetnosti. Ban Hrvatske je izdal nekatere nove uredbe, ki se tičejo napredka gledališke umetnosti na Hrvatskem. S posebno ured-
bo je ustanovil tri nagrade za najboljše dramatsko delo, ki ga bodo igrali v treh hrvatskih gledališčih. Zagrebško gledališče je dobilo Demetrovo nagrado v znesku 15.000 dinarjev, osješko Reljkovičevo nagrado v znesku 10.000 dinarjev in splitsko v enakem znesku Maruličevo nagrado. Druga uredba določa ustanovitev posebnega poverjeništva za ocenjevanje gledališko-umetniških dejanj. Z nadaljnjo uredbo je bil ustanovljen koncertno gledališki urad banovine Hrvatske, ki bo prevzel nadzorstvo nad koncertnim in gledališkim življenjem v vsej banovini. Poslej bodo mogle gledališke uprave samo preko tega urada najemati umetnike izven Hrvatske in iz inozemstva, prav tako bo ta urad odločal o vseh koncertih umetnikov in ansamblov iz drugih banovin Jugoslavije in iz inozemstva.
Nova številka revije »Obzorja«. Pravkar izišla številka v Mariboru izhajajoče revije za leposlovje, umetnost in publicistiko »Obzorja« prinaša lirične pesmi Janka Glaserja in Branka Rudolfa, pripovedno prozo Miška Kranjca »Nedeljsko popoldne«, kritični članek dr. Jože Glonarja »Slovenski pripovedniki med Nemci«, v katerem se bavi zlasti z nedavno izišlo zbirko »Slowenische Novellen«, nadalje članek Spectatorja »K zlomu Francije«, prevod iz knjige Luisa Adamiča »Moja Amerika«, Branka Rudolfa polemični »Odgovor brez humorja dr. Jože Glonarja o Starih žalostnih«. Med poročili ocenjuje dr. Dragotin Cvetko delo ljubljanske opere. V Zapiskih polemizira Lojze Oblak s prof. dr. Robičem in njegovim v »Obzorjih« objavljenim »Orisom filozofije vojne«. Izmed ocen omenjamo Jaroslava Dolarja poročila o obeh letošnjih pripovednih knjigah Slovenske matice in o zbirki »Pogledi«, Fran šijanec pa ocenjuje Steletovo »Ptujsko goro«.
Najnovejši francoski velefilm	je v nepričakovani meri zadovoljil vse
_ w # .	m obiskovalce, ki soglašajo, da je film odličen
Slačili U t f 1 P	1 in da Danielle Darieux še v nobenem filmu
*	ui bila tako očarljiva. — Kot dodatek pred-
(Battement de Coeur)	vajamo odlično koncertno risano šalo
VESELA ŽETEV. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21
I
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna dunajska komedija z Gusti
\M	AU ITI* A DD ATI TTH1714 Huber in Hans Holtom
nAnuAI\£ 1A rnllll infirl v ostalih vlogah: The«
Lingen, Hermann Tliimig, Rihard Romanovsky. — KINO SLOGA, tel. 27-30.
1
Goru po vi ulici in bodo z obnovitvenimi deli pričeli prav v kratkem. Tramvajski promet hočejo urediti med deli s prestopanjem potnikov, nekatera dela pa bodo opravili tudi po polnoči, ko tramvaj ne vozi.
u— Iz policijske kronike. Motorno kolo ie nekdo odoeljal Jakobu Seeoviču iz Kleč. Motocikel ie rdeče oleskan znamke »Herkules« in ie vreden 4000 din. V nedeljo zvečer med 15. in 17. je neznan tat vlomil v izložbeno omarico trgovca Pete-linca na sv. Petra našimi 7. na ta način, da ie z dletom odstranil SDodnio leseno steno omarice. Pobral ie iz izložbe 35 fu-catov raznovrstnih gumbov in naoravil škode za okrog 1.000 din. Čudno, da ga ni nihče zalotil Dri delu. sai ie v tem času na nasipu precei prometa. Smo še v jeseni, oa vendar že kradsio zimske suknje Iz avtomobila, ki ie čakal nred Keršičevo kavarno v Šiški, ie izginila Ivanu Zdraviču 1.000 din vredna zimska suknja. Prav tako novo zimsko suknjo. Da še uro. nekai obutve pa več kosov obleke in Derila ie nekdo odnesel v noči na 13. t. m. iz sta-novania Josina Šinkovca v Brankovi ulici. Skupna škoda Dresesa 3.000 din.
u— Abonma v gledališču je vir izobrazbe, najplemenitejše zabave in dokaz o kulturni stopnji lastnika. Gledališče s svojimi predstavami je zbirališče omikanega sveta in duhovne inteligence. Predstave so kulturni in družabni dogodki, ki bi jim morali prisostvovati vsi sloji. Zavedajmo se svojih dolžnosti do svoje umetnosti in obi-skujmo gledališče, katerega umetniška raven je priznana! — Reflektanti na abonma naj si čim prej zagotovijo sedeže po želji. Prijave sprejemajo v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. vsak dan razefc nedelje do 18. t. m.
u— Pevce in pevke, ki bi bili pripravljeni. sodelovati pri nekaterih opernih predstavah v letošnji sezoni kot pomožni zbor vabimo, da se zglasijo danes ali jutri vselej ob 19. v opernem gledališču.
u— Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 18. septembra 1940 ob devetih dopoldne v skladišču, na Poljanskem nasipu štev. 40/1. nadstropje. Interesenti so vabljeni. (—)
u— Redek lovs«i plen. Pred Verbičevo trgovino v Stritarjevi ulici se je včeraj popoldne nagnetlo radovednega občinstva, ki ga je privabila svojevrstna razstava: izlo-žen je bil redek primerek divjega merjasca, ki tehta nič manj ko 170 kg. Zverino, ki je s svojo čredo prizadejala precej škode kmetom po bližnjih predelih Dolenjske, je v nedeljo popoldne ustrelil pri Lipljenah v grosupeljski okolici mladi manufakturist g. Peter Fabiani iz Ljubljane. V občini št. Jurij pri Grosupljem so kmetje zadnji čas trpeli mnogo škode od nerescev, ki so zlasti objestno lomastili po njivah koruze, pa so najemniki lova napravili pogon, že v četrtek so bili v soseščini ustreljeni trije divji prašiči, samica in dva mladiča, tako da so se okoličani oddahnili, ker jim ne bo treba prečuti vse noči in prežati na divjad. Zdaj je padel še merjasec, ki po pravici vzbuja občudovanje občinstva. Meso divjega prašiča daje okusno pečenko, po kateri bodo Ljubljačani gotovo radi posegli zlasti v teh časih, ko nam strogi režim brezmesnih dni daje malo prilike poslatic in razkošja.
u— Vrsta nesreč. Pod vlak je padel 19 letni sodarski pomočnik Franc Kralj, zaposlen v Zagrebu. Te dni se je mudil doma na dopustu, včeraj pa se je hotel vrniti v Zagreb. Na kolodvoru je tako nesrečno padel pod vlak, da mu je kolesje odtrgalo levo nogo in so ga moral takoj prepeljati v bolnišnico. V Zigmarici pri Sodražici je padel s kolesa 13 letni Pogorel ec Ivan in si zlomil nogo. Hude rane po glavi je dobil trgovski pomočnik 24-letni Ernest Aljančič. V nedeljo zvečer ga je nekdo z nožem napadel v gostilni. Avto je podrl in poškodoval zidarskega pomočnika Alojza Košuto iz Poljan pri Št. Vidu. Iz neznanega vzroka se je napila lizola neka 16 letna pevka v Kranju. Ivana Štif-tarja, sina čevljarskega pomočnika iz Trebnja je včeraj dopoldne udaril konj v desno lice in ga močno poškodoval. Na Gosposvetski cesti v Ljubljani je neznan mote rist podrl 39 letnega delavca Pogo-revca Alojzija. S stopnic je padel in se poškodoval po vsem telesu pleskarski pomočnik Marenčič Stane. Z motornega kolesa je padel in se hudo pobil Jurkovič Albert, strojnik pri Čemažarju. Vsi ti poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico.
u— Za odra»le kakor za doraščajočo mladino je obisk gledališča neizčrpen vir plemenite zabave in izobrazbe. V teku gledališke sezone imajo obiskovalci priložnost, da se seznanijo z najpomembnejšimi deli iz domače in svetovne dramatike in operne literature. Velike ugodnosti, ki jih nudi celoletni abonma, omogočijo vsakomur obisk vseh predstav in sicer po najugodnejših plačilnih pogojih v lOmesečnih obrokih. Zagotovite si pravočasno primeren sedež! Reflektante opozarjamo, da je razpisan nov stalni abonma Tore*. Brezobvezne informacije v veži dramskega gledališča, kjer sprejemajo tudi nove abonente od 10. do 12. in od 15. do 17. ure vsak dan do 18. t. m.
u— Jezikovni tečaji. Zveza akademsko izobraženih žensk priredi tudi letos tečaje tujih jezikov v lastnih prostorih (Novinarski dom v Gosposki ulici 12). Zveza vabi vse, ki se zanimajo za tečaje, naj se javijo pri tajništvu v društveni sobi vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure ali pismeno z navedbo naslova in jezika.
u— Srednja glasbena šola. Razdelitev pouka bo za vse gojence v torek 24. septembra ob 16. uri v Hubadovi dvorani. Prisotnost gojencev je nujna, drugače ne bo mogoče upoštevati želje gojencev glede urnika za predmete z individualnim poukom.
u— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« — šole za družabni ples v Kazini - Zvezdi bo v ponedeljek 30. t. m. z začetniškim tečajem. Oficielni otvoritveni večer nadaljevalnih tečajev bo pa v torek, 1. oktobra. Informacije in vpisovanje začetnikov proti legitimiranju od 25. t. m. dalje v Kazini. (—)
Iz življenja na deželi
PLANINA. Nedavno se je od nas poslovil komandir žandarmerijske Staniče gosp. Pavle Cerjak, ki si je v teku dveh let službovanja pri nas pridobil splošno spoštovanje, zaradi izredne sposobnosti v službi pa je bil dvakrat odlikovan. Po rodu je iz Like, od koder je prišel pred 7 leti v Slovenijo in je služboval v logaškem vodu na raznih stanicah. Leta 1935 mu je bilo poverjeno vodstvo stanice v Novi vasi in so ga Bločani brž vedeli ceniti po njegovih sposobnostih. Ko je prišel v Planino, je takoj začel delovati pri Sokolu. Iz naših krajev je bil zdaj premeščen na lastno prošnjo in bo poslej vocJl žandarmerijsko stanico Orašje. V Planino pa je prišel komandir narednik šešek. Obema vrlima orožnikoma želimo, da si vsak na svojem službenem mestu pridobita isto spoštovanje in zasluge kakor na dosedanjih postojankah.
Iz Zagorja
z— Občina je pred kratkim delila moko po znižani ceni, pa je bilo spet mnogo nezadovoljstva med siromašnimi občani. Krušna moka je bila po 3.75, bela po 4.25 din kg. V prvi vrsti je bila namenjena brezposelnim, občinskim revežem, staro-upokojencem, pa tudi novoupokojencem, ki imajo veliko družino in majhno pokojnino. Kakor mnogokrat ob takih prilikah, so tudi tokrat dobili moko ljudje, ki so dobro preskrbljeni za življenje, marsikateri revež, ki ni imel dovolj krepkih komolcev, pa je odšel praznih rok. Splošno pomilovanje je zbujala 861etna kolašiea iz Podkraja. ki ima komaj 112 din mesečne pokojnine, pa je zastonj prišla v dolino. Eventualno bodočo delitev bo treba pripraviti malo bolj skrbno in pravično.
z— V enem dnevu ubil dva uničevalca poljskih pridelKov. Posestniki v Vinah so že dolgo tožili, da so na poslu jazbeci, pa so obvestili upokojenega rudarja Antona Jurco iz Toplic, ki je na glasu najspret-nejšega lovca na jazbece, in ga prosili pomoči. šel je in že čez dva dni zalotil dva jazbeca, ki sta prišla za plenom. V sredo je bil dolgo na preži, pa je enega izmed prijateljev poljskih pridelkov ustrelil, drugi pa se je skril v pripravljeno luknjo, iz ka terega ga je lovec z ognjem spravil pred smrtnonosno puško. Obe živali sta bih zelo debeli, kar priča, da sta imeli dobre dni. Odnesel ju je domov in ju odri, kožo pa napel na deske, saj so bile jazbečje kože lani po 100 din. Ker je tudi meso užitno, če je dobro pripravljeno, je vsa njegova velika družina za delj časa preskrbljena z mesom, ki ga je bila v tej draginji sicer malokdaj deležna. Ker primanjkuje sladkih hrušk, jazbeci letos uničujejo zlasti koruzo.
Iz Ptufa
j— Za tujski promet. V našem mestu smo že dolgo časa pogrešali hotel, ki bi ustrezal vsem tujsko-prometnim zahtevam. Zadnje dni smo tudi v tem pogledu napredovali. Bivši Osterbergarjev hotel, ki ga ima zdaj v zakupu g. Kajfež, so čisto prenovili in ga udobno opremili.
j— Pogreb pokojne g. Alojzije dr. Jurte-love se je vršil v petek popoldne na mestno pokopališče. Spremljali so jo vsi, ki so jo poznali. Polnoštevilno so se pogreba udeležili tudi stanovski tovariši njenega pokojnega soproga dr. Frana Jurtele. Bodi rajnki lahka domača zemlja!
Iz Kamnika
ka— Sokolski film bo predvajan drevi v kinodvorani. Film je bil posnet ob priliki sokolskega nastopa, ki je bil letos 1. septembra. Letos je sokolska prireditev uspela nad vse pričakovanje moralno kakor tudi gmotno. Br. Miloš Kramar in Valter Stuzzi sta vso to prireditev filmala in dala film na razpolago našemu Sokolu. Filmati sta pričela na kolodvoru sprejem gostov, nato sta filmala celotno povorko in nastop na telovadišču. Ker sta filmala vsak za sebe in na različnih mestih, boste imeli priliko videti v filmu ves Kamnik. Razumljivo je, da je za to v Kamniku velikansko zanimanje. Poleg letošnjega sokolskega na/-stopa bo predvajan še film z lanskega nastopa in zabavni film s samimi znanimi obrazi. Pridite!
ka— SoKolske legitimacije morajo biti za leto 1940. overovljene s posebnim žigom. Zato Sokolsko društvo Kamnik poziva vse, ki še niso predložili svojih legitimacij, da to store takoj, ker bodo sicer legitimacije brez te štampilike neveljavne.
R
torek 17. septembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12: Veseli češki pevci in godci plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi
—	13.02: Sramel kvartet »Skrjanček«. — 14: Poročila. — 18; Pester soored radijskega orkestra. — 18.40: Vzgojne vrednote krščanstva (dr. S. Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (g-Drago Potočnik). — 20: Godba za zabavo (plošče). — 20: Ruske romance poje ga. Helena Horvat, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes igra balalajko g. VI. Pique.
—	21.15: Solistični koncert: čelo solo igra prof. čenda šedlbauer, spremlja prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 19. 40: Narodne pesmi. — 20.15: Violinski koncert. — 20.45: Petje. — 21.15: Skladbe za čeJo. — 22: Plašče. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Operne arije in ■ šlagerji. — 20: Rezervirano za prenos. — Praga "0.15: Pester glasbeni spored. — 21.35: Skladbe za klavir in orkester. — 22.10: Lahka go^ba. — 23: češki skladatelji. — Berlin 19.15: Koncert solistov in orkester. — 22.10: Pester glasbeni spored. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Vesela godba. — 20.30: Orkestralni koncert. — 21.30: Komorne skladbe. — 22.10: Mali orkester. — 23.15: Ples.
Iz Celfa
e— Na U. drž. realno gimnazijo v Celju.
katere vodstvo je prevzel novi direktor g', Ivan Bračko, so bili s I. drž. realne gimnazije v Celju premeščeni naslednji profesorji ln suplenti: Julij Antič, Mirko Bi-tenc, Franjo Cetina, Marija Dolganova, dr. Kajetan Gantar, Ida Guštinova, dr. Rudolf Hanželič. Eleonora Kernčeva, Anton Kn&p, F "n Kovačič, Marija Krečičeva, Ana Kuni čeva, Jože Mavčec, Ivan Mlinar, Fr^nc Peternel Milan Potokar, Janko Presker, Zdenka Serajnikova. dr. Pavel Strmšek, Cvetko ščuka, Marjan Tavčar, Dimitrije Vučenov, dr. Karel Zelenik ln Alojz Zupan.
e— Splošni šahovski turnir Celjskega šahovskega kluba se prične v sredo 25. t. m. Prijaviti se je treba v turnirski knjigi v klubski prostorih.
e— Sokolske župne tekme v odbojki bodo v nedeljo 22. t. m. na igriščih Sokolskega društva Celja-matice na dvorišču mestne osnovne šole. Na tekme opozarjamo vse župne edinice. — Izbirna kolesarska dirka župe bo v nedeljo 22. t. m. v Celju. Dirka bo na 25 km dolgi progi. Zbor vseh udeležencev bo ob 8. zjutraj na Glaziji.
e— Za superiorja misijonske hiše lazari-stov na hribu sv. Jožefa je imenovan g. Gregor Flis, doslej superior misijonske hiše pri Srcu Jezusovem v Ljubljani. Dosedanji superior g. Leopold šrnid ostane še da-Ije v misijonski hiši na hribu sv. Jožefa v Celju.
e— Maksimiranje cen drv za kurjavo v Celju. Mestno poglavarstvo je določilo najvišje tržne cene za prostorni meter drv vključno poslovni davek na razkladaLni postaji v Celju za proizvajalca in trgovca z drvmi na drobno proti takojšnjemu plačilu: bukove in gabrove cepanice I. vrste 1 prostorni meter 112.50 din (seženj 450 din), II. vrste 110 (440). m. vrste 94 (376) itd. Kupcu na dom postavljena drva po trgovcu je treba računati prevozne stroške po medsebojnem dogovoru, medtem ko proizvajalcu drv ne pritiče nobena odškodnina za prevoz drv v mestu Celju. Posebej se sme računati pribitek zaradi obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec še dolguje za di-va. Kdor se bo pregrešil proti tej odločbi, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5.000 din.
e— Celjska policija je zapienila 2.900 kg Slanine. Celjska policija je našla v nekem skladišču na Mariborski cesti v Gaberju okrog 2.900 kg slanine, last Žida Marcela Steinerja iz Sombora. Steiner je hotel prodajati to slanino po 25.10 din kg, medtem ko znaša maksimalna cena slanine v Celju 22 din. Policija je vso slanino zaplenila, Steinerja pa zaradi navijanja cen ovadila sodišču. Pri pregledu celjskih in okoliških pekarna so ugotovili, da teža kruha in peciva ponekod ni odgovarjala predpisani teži. Ti peki bodo seveda kaznovani. Policija in tržno nadzorstvo nadaljujeta svoje delo ne glede na razne intervencije v prid
špekulantom in verižnikom. Take intervencije bi bilo treba v interesu prebivalstva in stvari same odločno preprečiti ter z vsemi močmi podpreti one, ki vodijo borbo proti verižnikom in izkoriščevalcem.
Iz Maribora
a— Na državni učiteljski šoli v Mariboru
se morejo po odloku ministrstva prosvete vpisati tudi tiste učenke, ki so bile spreje-pa označene kot nadštevilne. Vpisovanje bo v sredo dne 18. septembra ob 16. uri.
a— 5 milijonsko posojilo bo najela mestna občina mariborska pri Mestni hranilnici v Mariboru. Posojilo bo kratkoročno in bo služilo za nakup pšenice in moke za mestno prebivalstvo. V svrho kritja posojila bo mestna občina zastavila hranilnici kupljenje zaloge moke ln pšenice, in ne bo za to posojilo jamčila z mestnim premoženjem. Dne 1. januarja 1941 prejme mestna občina drugo polovico posojila najetega pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani in sicer 2 milijona din, kar bo istotako služilo za nakup rezervne hrane.
a— Trgovskemu in obrtnemu naraščajo v Mariboru. Za ženski obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v Cankarjevi šoli počenši s ponedeljkom 16. t. m. Za moški obrt n.-trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v klasični gimnaziji, počenši s ponedeljkom 16. t m. (—)
a— Dva nova avtobusa znamke MAN
bodo nabavila Mestna podjetja za avtobusni promet, šasiji sta že kupljeni, karoseriji pa bo izdelala tvrdka Pergler v Mariboru in bosta stali 250.000 din. Nova avtobusa bosta služila za avtobusni promet na progi Maribor—Murska Sobota.
a— Avtomobilska nesreča mariborskega industrijca. V bližini Virovitice se je s svojim avtomobilom ponesrečil znani mari-borsk industrijec 561etni Anton Tavčar, kateremu se je vozilo na nekenl ovinku prekucnilo in ga pokopalo pod seboj g. Tavčar, ki je obležal nezavesten, ima zlomljeno hrbtenico. Pri nesreči je dobil lažje poškodbe tudi neki trgovec z živino iz Va-raždina, ki se je s Tavčarjevim avtomobilom peljal proti Varaždinu. Težko poškodovanega g. Antona Tavčarja so prepeljali v mariborsko bolnišnico, od koder so ga davi odpremili v graško kliniko. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Tragična nesreča g. Antona Tavčarja je zbudila po vsem Mariboru globoko sočustvovanje z njegovo usodo.
a— Obstreljen. Neki vinogradniški čuvaj je v Vinarski ulici z lovsko puško obstrelil 171etnega trgovskega vajenca Franca škri-beca. stanujočega v Gregorčičevi ulici 37. šibre so zadele nesrečnega fanta v obe nogi. škribeca so odpremili v bolnišnico. V teku je preiskava, ki naj dožene. ali je bil vinogradniški čuvaj upravičen, da je rabil orožje.
Beograd. Vojna škoda 43S.50 bL (439 — 440), 4°/« agrarne—(53). 4°/« severne agrarne 52 den.. 6% begluške 77 bL. 6% dalm. agrarne 69.50 — 70. 8°/o Blair 99.50—100.50. PAB 194 — 196 (195).
V nedeljski številki smo objavili podatke o gibanju cen v trgovini na debelo. Indeks Narodne banke, ki se nanaša na cene v trgovini na debelo, je v avgustu poskočil od 108.3 na 121.2 in je bil pri tem za 44.4 točke ali za 58% višji nego lani v avgustu.
Sedaj so nam na razpolago tudi številke o gibanju cen v trgovini na drobno. Pov-pr;^čni indeks cen v trgovini na drobno za 10 glavnih mest v Jugoslaviji, ki je znašal v juliju llo.l točke (1930 = 100), se je v avgustu dvignil na 123.5 točke. Ker je znašal lani v avgustu 89.3, je povišanje v primeri z lanskim letom doseglo 34.2 točke ali 38.2%.
Naraščanje indeksa cen v trgovini na drobno sledi, kakor znano, s časovno za-
kasnitvijo gibanju indeksa cen v trgovini na debelo. Zato kaže indeks cen na drobno sorazmerno manjši odstotni dvig nego indeks cen v trgovini na debelo. Pa tudi v posameznih mestih je gibanje indeksa cen prav neenako. Tako je od lanskega avgusta indeks cen na drobno v Cetinju narasel za 40.6%, v Ljubljani za 39.7%, v Novem Sadu in Beogradu za 35.5%, v Zagrebu in Banja luki pa za 31.2%.
Sama indeksna številka, ki kaže podražitev v primeri z letom 1930, pa je najvišja v Nišu in Novem Sadu, kjer znaša 130.7 odnosno 130.6 točke; v Beogradu znaša 126.5 točke, v Ljubljani 121.8, v Splitu 119.9, v Cetinju 112.5, v Sarajevu 110.1 in v Banja Luki 109.4.
Gospodarske vesti
= Nadaljnje omejitve proizvajanja predmetov iz gumija. Kakor smo že poročali so v trgovinskem ministrstvu pripravili načrt za nadaljno omejitev proizvajanja predmetov iz gumija. Po najnovejšim informacijah iz Beograda je trgovinski minister v sporazumu z banom Hrvatske že podpisal odlok, s katerim je prepovedana uporaba gumija za izdelavo vseh vrst obutve iz gumija, torej tudi specialne obutve iz gumija za delo v vodi (dosedanja prepoved se je nanašala samo na Izdelovanje čevljev in podplatov iz gumija). Z novo naredbo je nadalje prepovedano izdelovati iz gumija predmete za obutev, predvsem pa je prepovedana izdelovanje zunanjih in notranjih gum za avtomobile ter predmetov za ovijanje starih avtomobilskih gum. Izjemno je dovoljena uporaba gumija za specialne vrste obutve, o čemer pa odloči glede vrste in količine trgovinsko ministrstvo. Nadalje je izjemno dovoljena uporaba gumija za izdelovanje zunanjih gum za tovorne avtomobile, avtobuse ter za avtomobile v službi vojske in v javni službi. Tudi glede količine in glede izdelovanja teh gum izda dovoljenje trgovinsko ministrstvo. Končno je dovoljeno izdelovanje onih vrst gumijastih plošč, ki so potrebne za stroje, aparate ter za tehnične in medicinske instrumente in tvorijo sestavni del teh naprav. Gornja prepoved bo stopila v veljavo v treh dneh, glede izdelovanja avtomobilskih gum pa v 10 dneh po objavi v »Službenih novi-nah«. Ustavitev izdelovanja bodo ugotovila krajevna upravna oblastva, ki bodo tudi popisala že izdelane predmete in najdete količine surovine.
= Preskrba dravske banovine z žitom
in moko. Zbornica za TOI poroča: »Prizad* je odobril za dravsko banovino kontingent 1000 vagonov žita in moke, da bi ie za dobo intenzivnejšega prometa moglo prebivalstvo Slovenije v zadostni meri ob-Jkrbeti s krušno moko. Priporoča se zato rsem trgovcem, trgovskim mlinom in drugim ustanovam, da nemudoma kupijo za svoje potrebe v okviru tega kontingenta žito odnosno moko. Opozoriti morajo pri Ser, svoje dobavitelje, da zaprosijo »Prisada za odobritev izvoza kupljenega blaga t dravsko banovino.
= Cena pšenici v dravski banovini.
banska uprava odreja na podlagi nivodil Prizada. da se l!ahko za pšenico, ki je pridelana v dravski banovini, zviša ceia za 27 din pri met. stotu. Navedeni prbitek predstavlja izenačenje cene do-m£i:e pšenice s ceno vojvodinske pšenice, ki e zaradi voznine do slovenskih postaj za oliko dražja.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo strokovnih knjig, 2 dežnih plaščev, vijakov, matic, zakovic in podložnih ploščic, glinaste peči, mazilnega in pogonskega olja, mreže iz medeninaste žice, obesnih verig, koksa in lignita, orodnega jekla in svetlopisnega papirja, do 30. septembra za dobavo izolacije, žice, okroglega in kvadratnega železa, pisarniškega potroš-nega materiala, jamskih akumulatorskih svetilk, vijakov s 6 oglato glavo in matic.
= Licitacije. Dne 18. septembra se bo pri dravski delavnici v Ljubljani, Koba-ridska ul. sklepala pismena pogodba za dobavo raznih vijakov, zakovic, okovja, žice, pocinkane pločevine, prejice, smir-kovega platna, karbida, cina, svinca in dr. Dne 21. septembra bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba št. 213 ofer-talna licitacija za nabavo terapevtične rentgen aparature za centralno ambulan-co drž. železnic v Ljubljani.
Borze
16. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 50. v Beogradu pa ie bil promet po 51.05. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji danes popuščali in ie Vojna škoda no-tirala 441 — 444 (v Beogradu ie tečai še boli popustil in ie bil zabeležen promet po 439 do 440). V ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji; London 178.27
—	181.47. New York 4425 — 4485. Curih 1010.07 — 1020.07. Berlin 14.70 — 14.90. Tečaji na svobodnem trgu; London 220.46
—	223.66. New York 5480 — 5520 Curih 1248.17 — 1258.17
Curih. Beograd 10. Pariz 9.80. London 16.75. New York 439. Milan 22.15. Madrid
40. Berlin 175.40._
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 441 — 444. 4°/o agrarne 51 den.. 4°/o severne agrarne 52 den.. 6% begluške 78 bi., 6% dalm. agrame 70.75 bi.. 6°/» šumske 70 bL, 7% stabiliz. 94 den.. 7°/o invest. 99 den. 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 94.50 den. 8% Blair 98.50 den.; delnice; Narodna banka 7800 bi.. PAB 188 den.. Trboveljska 290 — 300. Gutmann 45 den.. Sečerana Osijek 205 den.. Jadranska 400 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
Chicago, 16. septembra. Začetni tečaji: pšenica; za sept 75.75. za dec. 76.875. za maj 77.25; koruza; za sept. 63.625. za dec. 56.875.
+ Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenic2: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 300 — 302.50. Rž: baška 357.50 — 360; ban. 355 — 357.50 Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 340 — 342.50. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka ln vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otr»bi: franko mlin brez skupnega davka ln vreč. 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 445.
ŽIVINA
+ Mariborski svinjski sejem (14. septembra). Pripeljanih je bilo 418 prašičev in svinj, prodanih pa 186 komadov. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari praski 80 do 130 din, 7 do 9 tednov stari 130 do 170 din, 3 do 4 mesce stari 200 do 33G din, 5 do 7 mescev stari 350 do 500 din, 8 do 10 mescev stari 510 do 700, leto dni stari pa 720 do 950 din. Svinje so se prodajale po 8 do 10.50 din za kg žive teže in po 12 do 16 din za kg mrtve teže.
Prva konfisiacija zaradi špekulacije v Ljubljani
Ljubljana. 16 septembra
Policijska uprava v Ljubljani je bila po svojih zaupnikih že pred nekaj tedni opozorjena, da je trgovec s špecenjo in kolonialnim blagom Franc Schnabel. ki ima svojo prodajalni' na Tvršev cesti za Bežigradom, preje! vagon bele moke — pošiljko, ki je bila za njegove poslovne razmere nenavadno velika. Moka je prispela
v	Ljubljano sredi prejšnjega mesca, a je Schnabel ni dvigni'1, temveč jo je pustil v nekem javnem skladišču, da jo prihrani za poznejši čas. Policija je skoraj mesec dni skrbno zbirala podatke in ugotovila da je moka v Schnablovi trgovin' že zdavnaj pošla in da je trgovec celo svoje stalne od-jemalcec odpravlja1 praznih rok. češ. da ne premore niti praška bele moke. Te dni je policija napravila preiskavo in našla nekaj nad 10 ton najboljšega blaga Policija je vso zaloge zaplenila obenem pa je v smislu strogih odredb proti špekulantom in navijallcem cen odredila konfinacijo Franca Schnabla.
Uradno sporočilo, ki smo ga zvečer prejeli, se glasi: Uprava policije je dne 16. septembra odredila konfinacijo Franca Schnabla, trgovca z mešanim blagom na Tyrše-
vi	cesti št. 43, na osnovi 61. 1. uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulacije na prisilno bivanje in prisilne deio za tri mesce v vasi Koprivniku srez Kočevje.
Skupno z mestnim tržnim nadzorstvom je uprava policije uvedla tudi strogo postopanje proti pekom, ki zlorabi ;aio zadrege na živilskem trgu. Pri rev ziji so naleteli na nekega peka v mestu, k? je prodajal pecivo pod težo. Policija je krivca kaznovala z globo 2000 din.
Nemški tedenski pregled vojnih operacij
General Gleise-Hortenau o dosedanjem razvoju vojne
med Anglijo in Nem&jo
razmejitev
Sofija, 16. septembra. A A. (DNB). Danes dopoldne je začela z delom v Dobriču mešana rumunsko-bolgarska tehnična komisija za izvedbo odredb pogodbe v Crai-ovi. V tej mešani komisiji so zastopani pristojni civilni in vojaški organi obeh držav. Istočasno sta začeli z delom tudi dve podkomisiji, od katerih ima ena svoj sklež prav tako v Dobriču, druga pa v Tutraka-nu. Neodvisno od tega deluje mešana komisija za določitev nove mejne črte, v kateri je kot glavni predstavnik Bolgarije polkovnik Trifunov. Tukaj ne mislijo, da bi delo komisije za razmejitev naletelo na kakšne posebne težave, ker se meja, določena s pogodbo, v celoti točno sklada z nekdanjo rumunsko-bolgarsko mejo do leta 1912. Kakor je znano, bo južna Dobrudža izročena Bolgariji v 4 etapah s tem, da bo zasedba četrte in zadnje cone končana 1. oktobra ob 10. dopoldne.
Izselitev Nemcev iz Besarabije
Berlin, 16. septembra AA. (DNB). Člani odbora, kateremu je b la poverjena preselitev Nemcev iz Besarabije, so s pomožnim oddelkom, ki jim je bi) dodeljen v službo, prestopili včeraj pri Galacu rumunsko-sov-jetsko mejo. Takoj po prihodu prvih odposlancev so se v posameznih krajih Besarabije začele tehnične priprave za izselitev Nemcev. Na ladji »Jupiter« je glavni komisar za preselitev Nemcev, poveljnik divizije SS Kores, sprejel delegata sovjetske vlade za preselitev Nemcev majorja Tal-nikova. Nemški delegat je sporočil pristojnemu sovjetskemu poveljstvu pozdrav nemške vlade in poudaril prijateljske odnose med Nemčijo in SSSR. Izrazil je svoje prepričanje, da se bo sodelovanje med nemškimi in sovjetskimi organi, ki jim je poverjena preselitev Nemcev iz Besarabije, gibalo v prijateljskem duhu in v skladu s prijateljskimi odnosi, ki vladajo med obema državama.
šp&mM minister v Berlinu
Berlin, 16. sept. br. (DNB). Danes dopoldne je prispel v Berlin španski zunanji minister Serrano Suner, zet generala Franca. Na anhaltski železniški postaji, ki je bila okrašena s španskimi ln nemškimi zastavami, ga je sprejel zunanji minister von Ribbentrop v družbi španskega veleposlanika Monterosa ter zastopnikov vojske, oblasti in stranke. Na postaji so bili tudi vodilni člani berlinske organizacije španske falange ter španske kolonije. Serrano Suner se je svojim spremstvom odpeljal v hotel »Adlon«, kjer se je nastanil. V Berlinu se bo mudil več dni.
Postani in ostaničlan Vodnikove družbe!
Berlin, 15. sept. AA. (DNB.) Strokovni sotrudnik za vojaška vprašan i a nemškega poročevalskega urada, general von Gleise Hortenau. je objavil tedenski pregled operacij. v katerem pravi;
Bitka nad angleškim otočjem ie dosegla, vsaj kar se tiče števila letalskih sil. ki se je udeležujejo, svoj višek, pa četudi sa mogoče samo zdi. da dosežene stopnje ni mogoče prekoračiti. Prolog k tei novi fazi nemško-angleške vojne v zraku in na morju predsrtavlia napoved nemškega političnega in vojaškega vodstva, da se pripravlja »bitka povračila«. Še ored nekoliko dnevi je predsednik angleške vlade s pohvalo naglasil. da angleških letalcev orav nič ne iezi. če se morajo vrniti z vsem tovorom bomb v primerih, kadar ne morejo doseči vojaških ciljev. Toda v Nemčiji niso imeli tega vtisa, kar ie bilo že povedano v govoru vodje Nemčiie V Nemčiii so nasprotno morali vedno boli ugotoviti, da angleško vojno letalstvo napada in ruši vedno boli zgradbe in obiek-te. ki nimajo Drav nobene zveze vojno in vojnim gospodarstvom ter za vodstvo vojne sploh niso nobenega pomena. Pred kratkim objavljeno sporočilo o zahrbtni uporabi zažigalnih Dloščic doka^jie da sa angleško ooimovanie o vojaških rbiaktih v zračni borbi vedno boli približuie pojmovanju o voiskovaniu. kakršnega so Angleži pokazali leta 1914 ko so se pripravili. da bi pomorili starca, žene in otroke z lakoto.
V nasorotiu s tem voina poročna posebno naglašaio. da so v zadnjem tednu nemški napadi na London četudi so *e oia-čili. naperjeni izključno proti objektom lei so važni za vojskovanje. Tudi v uradnih nemških komentarjih se vedno in ponovno naglaša. da nemško voino letalstvo ne želi drugega kot zmanjšati in uničiti vojni oo-tencijal Velike Britanije.
Istotako ie gotovo, da moraio vedno močnejši nemški napadi občntno spravljati v nered vsakodnevno meščansko živlie-nje v Veliki Britaniji Gl^de tega ne morejo nikogar pomiriti besede olepševanja in pomirievania ter be«ed» sovraštva pr"1-ti Nerrč-'ii. Borixi med N^rrčiio in Veliko Britaniio je že davno prekoračila meie vseh pojmov in predstav zadnjih mesce*/ in ie v zadniem tednu dos^ln obse? ir učinke, ki jih ne pomni io Sedai ie celo prebivalec v Berlinu. Hamburgu. Londonu
in Liverpoolu. ki se skriva v podzemska zaklonišča, postal borec. Sedaj šele iz dneva v dan in celo iz ure v uro začenja svet razpravljati o vprašanju premoči v zraku. Delovanje nemškega letalstva ie že sedf i nesorazmerno večie od sovražnega. Nemška letališča se vrstijo v brezmeini vrsti od Norveške ob vsej obali Severnega morja do Rokavsikega preliva, kier so takore-koč ored nosom Londona, in do konca obale Francije. Angleži morajo, če hočeio doseči Porurie. preleteti znatno daljšo razdaljo. Ce se upošteva vse to. posebno oa razdalja med eno in drugo prestolnico, nri-demo do sklepa, da ie koeficient učinka angleškega in nemškega bombni':." iste kapacitete približno 1:10. če ne 1:15. Iz dosedanjega poteka borb smo ža videli, da angleški lovci SDloh ne poskušajo več zadrževati nemške bombnike v primorski pokrajini južno od Londona. Prve večie borbe med angleškimi in nemškimi letali se bijeio navadno šele nad farnim Londonom Silni zamah sedanjih nemšk;h napadov na Angliio sledi očivHno tudi iz dejstva. da je prvi maršal Nemčije Goring prispel s svoiim štabom na zaoadno francosko obalo. odkoJer osebno vodi letalske operacije.
Predsednik angleške vlade Churchill je v svoiem govoru, ki ga ie ored kri tki m imel na radiu, pripovedoval o pripravah Nemcev za izkrcanie na angleškem otočju. Dejal ie. da nevarnost ored r/krcaniem ne bo minula niti naimani zaradi iesenske in zimske megle. Kar se tiče nemških operacij s kopnega, so doslej izpregovorile šele nemške obalske dalinosežne baterije, ki so pripomogle k pornšeniu angleške luke Dover, kjer so morale umolkniti tamoš-nie baterije. Nemški daljnosežni tooovi zadenejo na daliavo 40 km zelo Precizno določeni cilj. Sooredno s to veliko dramo na svetovni pozornici se nadaliuie tudi pomorska voina. ki i o vodijo nemške kri-žarke. nemški rušilci. podmornice, napadalni čolni in letalstvo. V mescu avgustu sta vojna mornarica in letalstvo, ki sta združeni v nerazdvoinem bratstvu, poslali na dno morja čez 70.000 ton nssor-tnega brodovia. v prvih 12 mescih voine pa ie bilo^ uničenih pet in pol milijona ton sovražnega brodovia. od katerega vsa i tri milijoni ton odpadejo ra angleško mornarico.
Angleški zažigalni lističi
Ženevskemu listu »La Suisse« poroča njegov poročevalec iz Berlina.
»Izredno slabo vreme preteklega tedna je obvarovalo Nemčijo velike nesreče, Angleže pa ob uspeh, ki so si ga obetali od svojega najnovejšega izuma. Gre namreč za znane listke iz celuloze, ki imajo na sredi zrnce fosforja ter tvorijo enega izmed najnevarnejših zažigalnih sredstev. Prednosti teh lističev so v tem, da jih posamezno letalo lahko pripelje in raz-meče do 250.000, ter v tem, da se njih uničevalno delo neda odkriti, dokler ni nastal že požar. Pri toploti nad 15 stopinj se fosfor vname in takoj zagori celulozna ploščica z močnim plamenom, visokim do pol metra. Lističi so imeli nalogo, da zapa-lijo nemška polja, zlasti pa gozdove, ne toliko, da povzročijo škodo, marveč da izzovejo preplah med ljudstvom ter oma-jejo borbeni duh nemškega naroda. Zamisel je bila nedvomno zelo iznajdljiva, kajti znano je, kako lahko se vnemajo severno-nemški borovi gozdovi, zato je tam strogo
prepovedano kaditi ali kuriti v gozdovih ob obham vremenu. Kadar pa je vreme vlažno in mrzlo, so ti lističi popolnoma neškodljivi in kakor rečeno, Angleži niso imeli sreče pri poskusu s temi lističi.«
»V ostalem pa to ni bil prvi -ngleški poskuc. Večjo mrržino lističev so angleška letala razsejala že 12. avgusta, toda nemške opasti niso hotele obiaviti ničesar o njih. tako si tudi sovražnik ni bil na jasnem o njih učinkovitosti. Cez nekaj tednov pa ?o Angleži poskus ponovili, nadeja j oč se, da bodo razširili preplah po Nemč.iji tik pred pričakovanim napadom na Anglijo. Vreme je ta afinr:5estvem požig začasno onemogočilo, s Hmer pa nevarnost še ni odstranjena. L?stiči namreč ohranijo svojo učinkovitost lahko po več mescev. Vkljub največji skrbi in prizade-vanaju oblasti, kljub pomoči vojske, strankinih organizacij, delavskih čet ?t» šol. je popolnoma nemogoče najti in pobrati vse stotiseče lističev, kolikor so iih angleška letala razsula po nemških tleh.«
Italijanski list o položaju Turčije
Turinska »La Stampa« priobčuje članek o prizadevanju Anglije, da za vsako ceno zavleče Turčijo v vojno. Članek pravi:
»Poročila Iz Turčije niso tolažljiva za Angleže. Oni so danes globoko prepričani, da se bo usoda njihovega imperija reševala v vzhodnem delu Sredozemskega morja, zato so njihovi napori v Turčiji popolnoma razumljivi. Toda Turčija je Londonu zopet odgovorila, da se noče spustiti v vojno, razen ako bi bila napadena sama ali pa če bi napad veljal grški TrakijL V Ankari naglašajo, da bi udeležba Turčije v kaki vojni na Balkanu ali ob Črnem morju na strani Anglije neminovno dovedla do spopada z Rusijo, kar bi pomenilo konec Turčije, pa tudi konec angleškega imperija. Turški politiki stoje na stališču, da bi vojna med Rusijo in Turčijo kot angleško zaveznico nujno sprežila spopad med Rusijo in Veliko Britanijo na vsem azijskem prostranstvu od Tibeta do Sredozemskega morja. Ce pa bi Sovjetska zveza udarila
na britanski azijsko-afriški sistem, bi udarila silno in odločno. V Ankari zato poudarjajo, da je treba na vsak način in za vsako ceno onemogočiti vojno med Turčijo in Sovjetsko zvezo.
Angleži pa ne mislijo tako. Oni predvsem žele poldrugi milijon turških veja-kov, oblast nad Bosporom in Dardanelami ter nad grškimi otoki, ki bi bih poverjeni Turkom v varstvo. London trdi, da turško stališče ni pravilno, marveč da Churchill ravno nasprotno želi popolnega sporazuma med Ankaro in Moskvo ter da bi Angleži pri takem sporazumu prav radi kumovali. Britanski diplomati in gospodarstveniki izvajajo silen pritisk na Turčijo, da bi se ta, čeprav za ceno svojega prestiža, pomirila z Rusijo. Smoter angleškega prizadevanja je jasen. Gre jim samo za to, da si pridobe Rusijo, račun pa bi morala plačati Turčija. Kot nadomestilo Izgub v korist Rusije, ponujajo Angleži Turkom odškodnino v Evropi ali v arabskih deželah.«
Na Hrvatskem odločno preganjajo
špekulacijo
Zanimiv primer špekulantske verige z vagonom moke
Zagreb. 14. septembra Novi ukrepi proti špekulantom z živežem na Hrvatskem so kai kmalu odkril1' velike zaloge življenjskih potrebščin. Naenkrat se ie izkazalo, da imaio trgovci oo vsem Hrvatskem dovolj moke. da oa se ii je cena ponekod zvišala za 100%. Zagrebške »Novosti« prinašajo zanimiv primer, kako ie moka prehajala iz rok v roke. pri čemer ii ie cena neprestano rasla. Milan Bašič. trgovec in tajnik Zveze pekovskih obrtnikov, ie kupil od pančevskega mlina vagon moke »0« in to moko takoi prodal Dragotinu Domitroviču oo 4.45 din za kg. Bašiča ie stal kilogram te moke z vsemi stroški vred največ 4 din. Domitrovič ie bil že boljši trgovec. Isto moko. ki je ni niti videL je prodal naprei po 6.50 din kg. Kupil io ie Stjeoan Weiss. ki ie -ioko takoj prodal Wolfu in Wolnerju oo 7.25 d:* za kilogram. Ves ta čas ie ležala moka v enem in istem skladišču in nobeden izmed kupcev, ki iim ie donašala tako leoe dobičke. je ni niti videl. Tako bi šla ta verižna trgovina naorei. če bi ie ne prekinila oblastva. Takih verig ie v Zagrebu vse polno. Vsi kupci Bašičeve moke so bili prijeti in bodo poslani na prisilno uelo v Dolnji Lapac. Od tod bode z drugimi vred
odposlani v razne vasi tega sreza. Tu lsodo morali živeti ob siromašni hrani, kakršno uživajo kmetie po teh krajih.
Oblastva so prijela še enega krivca, pekovskega obrtnika Milivoia Corka. zaradi utaje moke. Corko ie bil obvestil urad za nadzorstvo nad cenami, da ne more več peči kruha, ker mu ie zmanjkalo moke. Oblastva so napravila pri niem preiskav ~> in našla devet vreč moke. Corko bo »oslan na prisilno delo v Udbino. Tako bo odšlo iz Zagreba na prisilno delo 11 trgovcev ve-rižnikov.
Podobna borba proti verižništvu se vodi tudi oo ostalih mestih banovine Hrvatske. Tako so oblastva odkrila pri trgovcu Vili-mu Deutschu v Cakovcu 15.000 kg fižola in 3.000 jajc.
Katoliška akademija na Slovaškem
Bratislava, 16. septembra. AA. (DNB) V Trnovu je bila v prisotnosti predsednika vlade Tuke, prosvetnega ministra Sivaka, predstavnika Vatikana monsignera Vurct-ja ter škofov Jamtusa in Carskega ustanovljena katoliška akademija.
Trenutek odskoka s
padalom iz zadetega aero-plana
Nemški »mastrler-ter Beobachter« Je objavil zanimivo risbo, ponazarjajo-6o trenutek zračne borbe nad angleško prestolnico. — Pilot angleškega lovskega letala »Spltflre«, ki ga je zadel sovražni Izstrelek, se pripravlja na odskok iz letala s padalom. Iz angleških vojnih poročil jasno izhaja, da polagajo v Lodonu veliko važnost na takšno reševanje letalcev
Londonski dnevi v vojni
Gneča v vozilih — ,„Preselje vanje" v jutranjih urah
Rimska »Tribuna« objavlja preko Švedske vtise o vsakdanjem življenju v Londonu, odkar je angleška prestolnica dnevno predmet napadov nemških letal. Poročilo pravi med drugim:
čim se trgovine zapro, hitijo prebivalci v svoja stanovanja v predmestjih. V avtobusih in v podzemski železnici je velika gneča, ker želi priti vsak čim prej pod domačo streho. Nekateri listi so prenehali izhajati, ker so bili njih prostori, razdejani. Tako js n. pr. bilo poslopje »Daily Ex-pressa« zadeto od bombe in popolnoma porušeno. V vzhodni četrti Londona je četrt milijona prebivalcev brez strehe. Ti ljudje so se začasno nastanili v prostorih podzemne žcleznice.
Madžarska telegrafska agencija podaja sliko, ki jo nudi London v ranih jutranjih urah. Med 5. in 6. uro, ko se jame daniti, se nudi očividcu v Londonu slika, ki spominja na preseljevanje narodov. Vse se vrača iz nočnih zaklonišč v stanovanja. Ko zatulijo sirene in odpiskajo alarm, se vsujejo na ulice gruče ljudi. Skoro vsak nosi posteljnino na hrbtu ali na glavi. Le redkim je videti, da niso zaspani, ker bo prebili noč v zaklonišču, šele doma se lahko vsakdo mirno naspi, toda na poti domov marsikdo obstane na ulici aH pa spleza na kakšno treho, s katere motri razdejanje, ki so ga med nočnim obiskom povzročile sovražne bombe. V nekaterih delih mesta so brez elektrike to plina.
o zraenih bitkah zadnjega tedna nad Anglijo
Znani ameriški graditelj letal Severski, po rodu Rus, obravnava dosedanje rezultate zračnih bitk med Nemci in Angleži ter prihaja do nastopnih zaključkov.
Zračna borba, ki se odigrava med Nemčijo in Anglijo, ni uvod v boj za Anglijo, marveč že začetek borbe, del glavnega napada na Anglijo, če Anglija izgubi bitko v zraku, bo izgubila tudi vojno, vsaj kolikor se tiče angleškega otoka. '
VI" '' * \J-J. J r	'	3 r
\ ... i i . / ,
Dokler nemške zračne sile ne morejo povzročiti velike škode na Angleškem in dokler se Angleži pred letalskimi navali uspešno branijo, tako dolgo bo položaj
ugoden za obrambo. Beseda o »bliskoviti vojni« se zdi, da je v tem pogledu zgrešena. Današnji strateški položaj nad Anglijo bi se boljše označil z besedo »obleganje«. To zračno obleganje ima lahko tri svrhe: okupacijo in osvojitev angleških otokov, iz-stradanje Anglije s pomočjo zračne blokade ali pa uničenje britanske industrije in prometnih žil, ne da bi bila pri tem potrebna okupacija. Toda naj bo namen kakršen koli, za Nemce ostane cilj vedno isti: uničenje britanskega letalstva. Bitke v zraku lahko trajajo še tedne in celo mesece. Na koncu se bo moralo pokazati, kdo je v tem močnejši, in prav to je tisto, kar bo odločilo sečanio vojno.
Gamelin, Daladier, Seynaud le Mandel
Rimski »Messaggero« poroča v dopisu iz Vichyja o štirih jetnikih francoske vlade na dvorišču graščine Chazeron v Franciji. Vsak dan se na grajskem dvorišču pojavijo štirje jetniki sedanje francoske vlade: general Gamelin, bivši ministrski predsednik Daladier, njegov naslednik Paul Reynaud in bivši notranji minister Mandel. Vsi štirje napravijo sprehod popoldne, običajno drug za drugim.
V četrtek popoldne se je pojavil na dvorišču najprej general Gamelin. Njegov sprehod je trajal približno dvajset minut. Korakal je z dolgim vojaškim ritmičnim korakom. Za Gamelinom je prišel na dvorišče
Daladier. Oblečen je bil v suKnjič, kakršnega je imel na sebi, ko je še hodil na fronto, na glavi je imel stari sivi klobuk. Da-ladierov obraz kaže po sodbi italijanskega dopisnika sledove skrbi in nemira. Daladier je ves čas nervozno kadil cigarete in je držal roke v hlačnih žepih.
Kot tretji se je na dvorišču pojavil Paul Reynaud, ki je stopal zelo hitro. Za njim so pripeljali na sveži zrak še Georgesa Mandela, ki je bil precej siromašno oblečen. Mandela so šele nedavno pripeljali z avtomobilom iz Marseillea, kamor je dospel iz Maroka, kjer je bil na ukaz Petai-nove vlade aretiran.
Sovjetski manevra
v okolici Odese
Kakor beležijo ruski listi, še vedno trajajo manevri sovjetske vojske v področju Odese. Manevre vodi osebno maršal Budjo-ni. Maršal Kulik, drugi namestnik ljudskega komisarja za obrambo, pa se je odpeljal iz sibirskega vojnega okrcžja v Irkutsk, kjer so se pravkar začele vojaške vaje on-dotnih edinic. Ob istem času se vrši inšpekcija čet v kavkaškem področju.
Kaj govori francoski
poslanik v Ameriki
Francoski poslanik v Washingtonu Ha-ye, je te dni izročil poverilnice prezidentu Rooseveltu in je pri tem imel nagovor, v katerem je poudaril, da je Francija doživela največji poraz v svoji zgodovini, zato se je morala ukloniti neizprosnemu dik-tatu zmagovalca.
General Wawel
Osrčje Londona

ki je bilo v zadnjem časa ponovno bombardirano od nemških letalcev
50 delavcev mrtvih, 200 ranjenih
Sabotažo! čin v ameriški tvorni ©i dinamita
poveljnik britanske oborožene sile na Bližnjem vzhodu
V ameriški tvornici dinamita »The Hercules Powler Company« v Kenvilleu, New Jerseyu, se je prošli teden primerila strahovita eksplozija, ki je zahtevala nad 50 mrtvih in okoli 200 ranjenih.
Pri eksploziji, katero je po vsem videzu povzročila sabotaža, so bila uničena ogromna skladišča mirnicije za puške in topove. Večje število mrtvih je še vedno pod ruševinami in jih odkopavajo. Razvaline odstranjujejo s pomočjo parnih lopat. Ranjence odvažajo v bolnišnici v Dovru in Morristownu, vendar nimajo mnogo upanja, da bi jih mogli dosti ohraniti pri življenju.
Pilot brez nog
Mr. Bader, eden najbolj popularnih letalcev
na Angleškem
Eden najbolj popularnih angleških letalcev je nedvomno mr. Bader, splošno znan kot »pilot brez nog«. Se 1. 1931. je bil Bader eden najbolj čislanih zračnih akrobatov na svetu. Zadela ga je nesreča: zlomil si je obe nogi, ki so mu jih morali odrezati. Kot invalid je moral dati slovo aktivni letalski službi.
Da ne bi ostal pohabljen, si je dal napraviti umetni nogi iz kovine. Takšen si je kmalu pridobil spretnost, da je lahko začel voziti avtomobil. Toda avtomobil ga ni mogel zadovoljiti, že čez devet mesecev se je predstavil komisiji za civilne pilote
in je napravil skušnjo z izvrstnim uspehom. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je mr. Bader ponudil svoje usluge vojaški oblasti, ki ga je takoj reaktivirala.
Pred nekaj meseci se je pokazalo, da tudi umetne noge človeku lahko koristijo. Bader je letel po zraku. V motorju je nastal defekt in letalo je treščilo na zemljo. Pri tem je ostal Bader cel in zdrav, samo noge mu je udarec na zemljo z vil. Poklical je nekega mehanika in ta mu je kovinski nogi kmalu naravnal nakar se je Bader čez nekaj časa zopet dvignil v zračne višave.
Londcreganom streže j© v kleti
čajanka med alarmom — Omnibus zletel tri metre
visoko v zrak
Ko so Nemci minulo sredo napadli London, sta bila kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta ravno na ulici. Dan je bil znak za alarm ln kralj ln kraljica sta se s svojim spremstvom umaknila v najbližjo policijsko stražnico, kjer so jima v zaklonišču postregli s čajem.
Kakor poroča »New York Herald Tribune«, je bilo več postaj v Londonu poškodovanih o priliki zadnjih napadov. Tovorni, a tudi osebni promet je zaradi tega nekoliko utesnjen. Zaradi neprestanih nemških napadov iz zraka je londonsko prebivalstvo primoranc oditi vsak večer ob
osmih v kleti ali zaklonišča ter jih zapustiti šele zjutraj, ko se naredi dan. V hotelih so preuredili poslovanje, ki odgovarja današnjim razmeram. Gostom strežejo samo še v kletnih prostorih.
Goteborški trgovski list poroča o učinku neke nemške bombe. Zračni pritisk odvržene bombe je dvignil velik omnibus tri metre visoko v zrak in ga zopet položil na tla. Pri tem se je vozilo s takšno močjo pritisnilo k zidu, da so se stene vdale. Neki angleški list primerja opustošenje v Londonu s položajem v Dunkerqueu v dnevih evakuacije.
Dvajset do trideset hiš v okolici tvorni ce je zaradi eksplozije porušenih, detonacija pa se je slišala 12 milj daleč. V trenutku eksplozije je bilo v tvomici osem ton brezbarvnega smodnika. Tvoraica je izdelovala smodnik in razstreliva ne samo za Ameriko, ampak tudi za Veliko Britanijo.
ANE
T A
Potemkin, novi miljenec Katarine n. je šel po stopnicah carske palače in je srečal grofa Orlova, ki je šel gori.
»Kaj je novega na dvoru?« je vprašal došlec odhajajočega.
»Nič posebnega,« je odvrnil Potemkin. Jaz odhajam, vi pa prihajate.«

SAK DAN ENA
& r.

»Ti, ta dva tamle sta prav gotovo dvojčka.«
»Nikar ne budali, kdaj pa si še videla, da prihajajo na svet takšni dvojčki!«
(»Colliers«)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Detektivski roman
»Brzojavila sem mu, naj nikar nič ne ukrene, dokler ne pridem,« je odvrnila Karolina. »S prvir.'. letalom sem pohitela k njemu — a prišla sem prepozno. Tisti dan, ko mi je nazadnje pisal, je bil zapustil Monte Carlo. Dognala sem, da je šel potem v neki kraj na italijanski obali. Ko sem dospela tja, sem slišala, da so bili prejšnji dan pokopali neznanega Angleža, ki je bil pri jadranju utonil. Med njegovimi papirji ni bilo nikjer nobenega naslova, a gotovine so našli pri njem dovolj, da so ga lahko pokopali.«
Glas ji je drhtel, vendar je krepko stiskala ustnice. Za nič ni hotela pokazati prijateljicam, koli-kanj ji je hudo.
»Snoči sem se vrnila,« je nadaljevala, »in davi sem vas povabila k sebi.«
»Ljuba Karolina,« je rekla Judy, »sama vidiš, kako smo potrte. To je vse, kar morem za zdaj reči o tvoji nesreči. Rada ti prepustim polovico svojega »lepotnega salona«. Obogatela z njim ne boš, toda stvar ni napačna, verjemi mi.«
»Dobra duša si, Ju.dy, a saj sem vam že povedala, kaj mislim storiti. Svoj denar hočem dobiti nazaj!«
Oči so se ji bliskale in sleherna črta njenega obličja je izražala odločnost.
»To vendar ne more biti res tvoj namen,« je dejala Nancy. »Kako hočeš dobiti svoj denar nazaj?«
»Ali si lahko mislite, zakaj sem vas vse tri povabila k sebi? Skupaj smo hodile v šolo. Celo v Brigdeanu, kjer je večina deklet iz premožnih rodbin, so nas prištevali med najbogatejše In kaj je doživela od tistih dob vsaka izmed nas? Ti. Nancy. in ti, Bunty? Odrasle ste bile v gotovosti, da boste lahko zložno živele ob svojih dediščinah. Pa je naneslo drugače. Po krivdi moških ste izgubili denar. Bunty je zdaj šoferka in hkratu opravlja za dr. Beckla strojepisna dela, Nancy pa mora trpeti, da ji stopajo na prste, ker uči v Arkadiiskih dvoranah nerodne osle plesanja. Ti, Judy, si bila najsrečnejša izmed nas vseh. Svoje dobre ameriške dolarje si zaupala angleškemu soprogu. Pognal jih je hitreje kakor ti njega. Čudim se le, da si ostala tu na Angleškem, ko se ti je to zgodilo.«
»Pokaj bi se človek vozil domov,« je rekla Judy in spomin na ta hudi čas ji je zasenčil veseli obraz, »posebno še, ako nima več doma.«
»Ne bom obujala starega gorja,« je dejala Karolina, »a resnica je, da je vsako izmed vas oropal kak moški. Zato hočem nam vsem vrniti del tega, kar smo izgubile.«
»Kako misliš to storiti?« je vprašala Bunty, večja izmed dvojčic.
»Na prvi mah se vam utegne zdeti prismojeno,« je dejala Karolina, »toda časa za premislek sem imela dovolj, in če mi hočete pomagati, bo stvar jako preprosta.«
»Kaj naj torej storimo?« je maloverno vprašala Nancy.
»Ugrabile bomo milijonarja, ki je obogatel s kavčukom, in ga držale toliko časa uietega, da plača, kar terjamo: štirideset tisoč funtov — deset tisoč za vsako izmed nas.«
Macraejevi sta se molče spogledali, Judy pa je udarila v glasen smeh.
»Ljuba Karolina, hollywoodskih filmov ne smeš jemati za resne. Vem, da ne misliš tako!«
»Pač, tako in nič drugače,« je hladno odvrnila Karolina; »sicer je pa stvar preprostejša, nego se vam zdi. Takoj vam povem, kako napravimo. Če vas nemara moti moralna stran, pomislite, ali se je mož, ki je nagrabil milijon, kdaj ustavljal ob nravstvene pomisleke. Ako ga je zaslužil s kavčukom, je najbrže tudi pobasal del mojega denarja. Me štiri smo bile zmerom složne. Vse štiri smo bile prevarane in zdaj si vzamemo košček svoje bivše lastnine nazaj.«
»Najprej uiemi svojega milijonarja,« se je za-smejala Judy, »nato ga lahko primeš za niegov zločin. To je takisto, kakor bi človek oropal Petra, da plača Pavlu dolg.«
»Čudno, da tako govoriš, je vzkliknila Karolina in stopila k oknu. »Možu je namreč res Peter ime. Prav zdaj ga odtod lahko vidite.«
Vsa tri dekleta so planila k oknu. Pred eno izmed nasprotnih hiš je stal med vrati mož in je Čakal taksija, po katerega mu je bil šel vratar.
»Peter Grey,« je rekla Karolina, »najnovejši milijonar.«
»In najmlajši tudi, bi dejala,« je pripomnila Judy.
Peter Grey je bil, če so njegove finančne razmere opravičevale ta opis, za lastnika milijonov, ki jih je bil sam pridobil, vsekako še zelo mlad na oko. Nosil je brezhibno dopoldansko obleko, progaste hlače in visok cilinder. Zdravje in vedrina sta mu odsevala z zagorelega obraza. Po njegovi vitki postavi in dobri drži bi mu bil človek od daleč prisodil trideset let, ako ne še manj. Ko si ga pa bliže pogledal, si zaradi rezkih črt okrog ust in zaradi odločnega izraza oči nehote dodal še kakih osem let. Stal je ob vhodu, kjer je stanoval, ter si zapenjal sive rokavice, ne sluteč, da ga z one strani ulice opazujejo štiri žarke dvojice oči.
Če bi ga bilo presenetilo že to zanimanje za njegovo osebo, bi bil najbrže še vse bolj iznenaden, da je mogel slišati, kaj so govorili o njem v nekem drugem stanovanju, kamor je bil pravkar namenjen.
William Mason in njegova sestra Vera sta imela etažno stanovanje v eni izmed stranskih ulic, ki se odcepijajo z Edgware Roada. Bili je rad omenjal, da bi to stanovanje, ko bi ležalo petnajst metrov dalje, spadalo še v Maida Vale; tako pa je bil njun naslov za pisma še »Hydepark«. Tudi on je ime' okoli štirideset let, ali njegovi lasje so bili tak* premešani s sivino in v njegovih črtah je bilo n»-kaj tako izžitega, da bi mu jih bil skoraj prisodi petdeset. V samih rokavih je proučeval dirkalie »tipe« nedeljskih listov. Vrata so se odprla in te-ra je stopila v sobo.
Napovedujejo se nove
uredbe o prehrani
Enoten kruh iz pšenične In koruzne moke? - Živilske nakaznice v Sloveniji — Ustanovitev banovinskega prehranjevalnega urada — Razpis notranjega posojila
Kakor Doroča »Slovenec«, bo vla^a ore-magala sedanje težave v prehrani z novimi uredbami o preskrbi prebivalstva z živili. Po teh uredbah bo — pravi »Slovenec« »preskrbljeno, da bo oo vseh dr'ih države dovoli žita in moke. Ugotovljeno je. da bo letošnji pridelek koruze zelo dober in da bo koruza tudi dozorela. Po uredbi bo določeno, če bo ootrebno Veli mešani e Pšenične moke s koruzno. ' ko da bomo dobili v vsei državi enoten kruh in enotno ceno.«
Na sobotni konferenci, ki ie bila na banovini in o kateri smo že poročali, ie predsednik vlade — kakor dalie »osneni"mo po »Slovencu« — poudarjal, da »mora banska oblast z vso strogostjo nastopiti proti špekulantom in onim trgovcem ki zbirajo velike zaloge. oa iih nočejo prodati prebivalstvu. Pozival ie oblast »naj se ne straši uporabiti tudi internacijo in zakon o zaščiti države.«
Nadalje poroča isti list. da ie uredba o šestmiliiardnem investiciiskem Dosoiilu že pripravljena. Vsako leto se bosta od te vsote oorabili dve milijardi za iavna .ela. Dočirn so načrti za ostalo državo že izdelani. se bodo za Slovenijo šele določili. V kakšnem obsegu bodo izvedena javna "e-la v Sloveniji. »Slovenec« žal ne pove
Vlada ie nadalie dovolila 100 milijonov obratnega kapitala kot brezobrestno posojilo večjim mestnim in industrijskim občinam za prehrano prebivalstva Upamo. da bodo nrišle tu orven^veno v no-štev številne občine v dravski banovini, ki imaio v resnici industrijski značaj. Poleg naših večjih mest so to še posebei "Trbovlje. Zagorje. Hrastnfic. Jesenice. Raj-henb urg. Kranj itd.
Za nakuD žita in moke si ie banska uprava v Ljubljani zagotovila ori Bt.no-vinski hranilnici. Dri Poštni hranilnici in Narodni banki 51 milijonov kratkoročnega kredita in ie dobila od vlade pooblastilo za najetje aprovizacijskih posojil v skupnem znesku 100 milijonov diniariev Ta posojila bodo kakor oravi »Slovenec«, predvsem morali prispevati »tisti domači denarni zavodi, ki doslei še niso imeli prilike. da sodeluieio ori prehrani tr-Hval-stva.« Pri banski upravi bo ustanovljen poseben prehranjevalni urad bi bo imel svoje podružnice oo deželi.
Kakor znano, ie dobila Gospodarska zveza rekvizicijski privilegii in je prevzela s tem skrb za razdelitev žita in moke. *
»Slovenec« napoveduje nadalie racioni-ranie potrošnje, torei uvedbe živilskih kart za moko. kruh. krompir, fižol. olie. mast. meso. mleko. riž. sladkor in petrolei ter eventualno tudi za meso in drva ob istočasnem maksimiranju cen za vse območje dravske banovine Razen tega nai bi se za izvoz iz Slovenije pobirali posebni izvozni prispevki, v kolikor bi bile izvozne cene višje od maksimiranih domačih cen. Ti prispevki nai bi se stekali v poseben aprovizacijski sklad.
Kakor iavliaio zagrebški listi, bo dobila banovina Hrvatska od 100 miliionskega kredita za industrijske kraie 29.5 milijonov. Konferenca strokovni ako v ori Han-ski oblasti ie izdelala načrt za razdelitev banovine na posamezna orehranbena področja. da bi se organizacija orehrane mogla čim bolje izvesti. Oblastveno se bo vodila posebna skrb za dovoline dobave moke. kruha krompirja, fižola, masti itd.
BELE
Pred 22 leti
V	nedeljo je preteklo 22 let, odkar so zadrhteli pod ognjem srbskih topov masivi Kožuha, Sokola in Dobrega polja, preko katerih se je vila v živi kamen vsekana solunska fronta. Bila je to predzadnja faza krvave jugoslovenske epične borbe za asvobojenje in zedtajenje. Takrat pred 22 leti so jurišaJe divizije jugoslovenske vojske postojanke sovražnikov in utirale pod vodstvom kralja Zedinitelja pot k svobodi nam vsem, ki danes živtmo pod krovom naše kraljevine.
V	teh težkih in usodnih čas^ ko moramo biti vsak trenutek pripasSJani dati na glavo bojni šlem in stisniti ▼ roke brzo-metko, se spominjamo legij naših padlih borcev, ki so umirali kot cvet jugosloven-skega naroda s pesmijo na uistih ta žarom v očeh. Bili so to fantje in možje, ki takrat niso vpraševali, kakšna naj bo toliko za-željena osvobojena domovina in kakšna bo njena notranja ureditev, nego samo, kako
elito in močna naj bo. V tihem spominu na vse te brezimenske padle žrtve naše -. obode, kujemo v svojih srcih novo odločnost in nezlomljivo voljo braniti ta čuvati o zadnjega utripa naših src meje naše skupne domovine ter svobodo in neodvisnost našega rodu.
Zagreb sa prehrano
Zagrebški župan in občinski odbor sta vzela akcijo za preskrbo prebivalstva z živili energično v roke ter se poslužila praktične poti sodelovanja zagrebških trgovcev in obrtnikov, ki so izdelali glede organizacije primeren načrt in bodo sodelovali pod nadzorstvom mestnega poglavarstva pri nabavi in razdelitvi živil. Kakor smo že oročali je mestna občina najela posojilo 50 milijonov dinarjev za financiranje apro-vizacije in za vzdrževanje javnih kuhinj :er razpečavanje kruha po znižanih cenah med siromašno prebivalstvo. Sed-ij je mestna občina uvedla za prehranbo socialno akcijo enkratni socialni prispevek in pa davščino na potrošnjo v javnih lokalih po 21. uri.
Socialni prispevek bodo morali plačati vsi, ki imajo preko 70.000 din letnega dohodka, po progresivni stopnji, ki bo znašala 3 do 40 odstotkov osnovnega državnega davka. Najnižji prispevek bo 210 din, ljudje z dohodki 200.000 na leto bodo plačali 3600 din, pri še višjih dohodkih se prispevek dviga do 48.000 din Gostilniška nočna davščina bo znašala od 10 do 20 odstotkov po lokalu. Vse druge prostovoljne socialne davščine v Zagrebu bodo odpravljene, ker sta po mnenju občine omenjena dva obvezna prispevka, k' bosta dala predvidoma 6 milijonov din. zadostna za osiguranje prehrane zagrebških siromašnih slojev. Poleg drugih ukrepov je občina sklenila zvišati tudi mezde mestnemu delavstvu.
Pritožbe ljubljanskih
mestnih delavcev
Krščansko socialna »Delavska pravica« poroča, da je ljubljansko mestno delavstvo izročilo mestnemu poglavarstvu spomenico, v kateri se pritožuje, da se njegov položaj v materialnem ta pravnem pogledu staJno slabša. Ljubljansko mestno delavstvo je danes v manj ugodnem položaju, kakor delavstvo v zasebnih podjetjih. Zanj ni nobenega enotnega službenega reda, ne pragmatike in tudi ne kolektivne pogodbe. Kdo lahko postane stalen in kdo ne, je prepuščeno volji odločujočih faktorjev. Poprej so mestni delavci dobivali mezdo v kuvertah z natančnim obračunom vsak petek. Sedaj je to ukinjeno ta uvedeno je mesečno izplačevanje. Dočim so zasebna podjetja v zadnjih letih mezde zviševala, jih je mestna občina 1. 1937. temeljito reducirala z utemeljitvijo, da je treba rešiti mestne finance in da bo redukcija trajala le leto dni. Toda ona traja že tri leta ta danes mestno delavstvo prejema le še 50 odstotkov one kupne moči, ki jo je imelo pred redukejio. Delavstvo se tudi pritožuje, da njegove organizacije in njegovi zaupniki na svoje prošnje in vloge običajno ne dobijo niti pismenega niti ustmenega odgovora.
Končno napoveduje spomenica, da se bodo morali mestni delavci obrniti na bansko
upravo za posredovanje, ako ostane mestno poglavarstvo nedostopno za njihove pritožbe.
Seja mladine JRZ
v Ljubljani
Beograjsko »Vreme« poroča, da je bila v nedeljo ob 10. uri dopoildne v hotelu Uni-onu širša seja banovinskega odbora omla-dine Jugoslovenske radikalne zajednice za dravsko banovino. Seji je prisotvovalo okoli 200 delegatov in več bivših poslancev SLS. Sejo je vodil predsednik omladine JRZ v dravski banovini g. Rudolf Smersu. Glavni referent je bil ravnateilj Jugoslovanske tiskarne inž. Sodja, ki je govoril o programu omladme JRZ. V svojem govoru je še posebej podčrtal zvestobo slovenskega dela mladine JRZ kralju, knezu namestniku, vsemu kraljevskemu domu in celi naši Jugoslaviji
»Katoliški laiki in socialne reforme"
»Katollčki tjednik«, glasilo sarajevske nadškof i je, razpravlja pod gornjim naslovom v daljšem članku o nalogah vernega katoličana v današnjih časih. Pravi, da mora biti katoličan predvsem do skrajnosti socialno pravičen v svojem zasebnem življenju ta povsod, kjer on odloča. Poleg tega mora biti v javnosti prvoboritelj za zdrave socialne reforme; povsod mora širiti socialno miselnost ter se zavzemati za spremembe na bolje. List nato nadaljuje:
»Predloge je treba tudi praktično izvajati z vztrajno, organizirano akcijo. Treba je delati povsod, v podjetjih, v ustanovah, zadrugah, sindikatih in drugih organizacijah. Ni treba, da bi moralo to biti na izrazito katoliški osnovi. Sodelovati morajo z vsemi, ki so dobronamerni, in to povsod: v politiki, v narodnih ta delovskih akcijah, v starovskih organizacijah. Ako so duhovniku v tem pogledu morda vezane roke, laiku niso.«
Odmevi
iz masonske polemike
V Beogradu krožijo med občinstvom razni seznami dozdevnih članov masonske lože v naši prestolnici. V teh seznamih je navedeno, da so člani masonskih lož tudi podpredsednik JNS Jovan Banjanin ter člani ožjega glavnega odbora JNS dT Kosta Ku-manudi, dr. Slavko Šečerov in dr. Dragu-tin Kojič. Sedaj objavljajo beograjski listi izjavo omenjenih članov JNS ki pravijo da niso bili nikdar člani katerekol' masonske lože v Jugoslaviji. Obenem pa pozivajo v tej izjavi merodajne činitdje naj objavijo imena vseh masonov, da se bo jugosloven-ska javnost lahko prepričala, kdo je res član te organizacije.
Nemci v Rumuniji
Ob priliki razkosanja Transilvanije objavljajo nemški listi svoje podatke o nem-štvu v Rumuniji. Po teh podatkih je živelo v Veliki Rumuniji okrog 800.000 Nemcev, od tega 90.000 v Besarabiji, 80.000 v Bu-kovini ta nad 500.000 v onih predelih, ki so po svetovni vojni pripadli Rumuniji od Madžarske. Z zmanjšanjem Rumunije so odpadli Nemci v Besarabiji, Bukovini in na Sedmograškem, vendar jih je po nemških računih še vedno v Rumuniji okrog 600.000.
Inozemski delavc* v Nemčiji
Dasi se Italija nahaja v vojnem stanju, Je vendar letos prišlo na delo v Nemčijo več italijanskih delavcev nego d-ruga leta. V poljedelstvu je sedaj zaposlenih v Nemčiji okoli 50.000 Italijanov, po raznih industrijah južne, jugozapadne in srednje Nemčije pa 26.000 italijanskih kvalificiranih delavcev. Od slednjih je pretežni del dobil delo v rudnikih, znatno število jih je zaposlenih pri gradbenih deflib na železnici, v opekarnah, kamnolomih in kovinski industriji. Razen teh je Se od lanskega lota zaposlena precejšnja skupina Italijanov v »trojni in avtomobilni industriji Najem italijanskih delavcev se vrši strogo po načrtu. Nemško ministrstvo za delo ima x Ri-
I Sodelovanje med banovinami za ureditev položaja zasebnih nameščencev
Agencija Avala, dopisništvo v Ljubljani, objavlja:
Ban dravske banovine Je danes naslovil na bana banovine Hrvatske pismo sledeče vsebine:
»Savez hrvatskih privatnih namješte-nika« v Zagrebu je poverjenemu Vam banskemu oblastvu predložil predloge, kako naj bi se spričo naraščajoče draginje zavaroval gospodarski obstoj zasebnih nameščencev, ki večinoma žive še ob starih plačah, plačujejo pa svoje potrebščine po novih cenah in so zaradi tega v svoji eksistenci resno ogroženi. »Savez« želi med drugim, da se v Zagrebu osnuje gospodarski svet, s katerim bi predstavniki zasebnih nameščencev mogli biti v neprestanem stiku, da se uvedejo kazenske sankcije za kršitev kolektivnih pogodb, da se zvišajo plače z draginjskim dodatkom, ki naj bi bil v vseh nameščenskih kategorijah enak, in da se nameščencem, ki se
jim cdpove služba zaradi selitve podjetja v drugo banovino ali celo v inozemstvo, odobri posebna višja odpravnina. Končno je »Savez« izrazil željo, naj bi do slične akcije prišlo tudi v drugih delih države, da bi se tako dosegla socialna pravica, za vse zasebne nameščence v državi enaka
Ker je položaj zasebnih nameščencev v dravski banovini sličen onemu v banovini Hrvatski, izjavljam, odzivajoč se se pozivu »Saveza hrvatskih privatnih namje-štenika« v Zagrebu, da se bom drage volje pridružil vsaki akciji, ki bo merila na to, da se s tesnim sodelovanjem med posameznimi banovinami po vsej državi enotno reši vprašanje pravičnega standarizi-ranja dohodkov zasebnih nameščencev, a še zlasti, da se nameščencem, ki bi se jim odpovedala služba zaradi selitve podjetja v drugo banovino ali v inozemstvo, zagotovi posebna višja odpravnina
Odpadke naj bi zbirala šolska mladina
Umesten predlog za odpomoč pomanjkanju sirovin
Od učitelja na deželi smo prejeli tale izvajanja z vsekakor uvaževanja vrednim
predlogom:
Naši časopisi so zadnji čas polni člankov o pomanjkanju sirovin za našo industrijo, ker so pomorska pota zaprta. S tem pomanjkanjem se utemeljuje tudi porast cen mnogih industrijskih izdelkov, kar je seveda upravičeno samo toliko, kolikor ne gre porast cen na račun brezvestne špekulacije, ki se je pri nas razbohotila do take popolnosti, da ji vsi papirni uradni ukrepi ne morejo do kože.
Časopisje pa je mnogo razpravljalo tudi o raznih nadomestkih za uvožene slrovtae, v čemer so mojstri posebno Nemci ln Italijani, ki si znaj„ pomagati iz zadrege. Pri njih ima posebno veliko vlogo zbiranje različnih odpadkov, kar Je zlasti v Nemčiji odlično organizirano.
Tudi pri nas se je mnogo govorilo o tem, navajali so se celo milijoni katere zavrže-mo z raznimi razbitimi steklenicami, pločevinastimi škatlami, cunjami, starim železom in podobni rečmi. Toda kakor vedno preko teh ugotovitev nismo prišli, ker se ni nihče potrudil, da bi vzel organizacijo zbiranja v svoje roke. Zbirati so začeli le staro železo, kjer so pa spet pobrali boji del zaslužka razni prekupčevalci.
Danes, ko so se spet odprla vrata naših ljudskih šol, imamo v rokah močan aparat, takorekoč že organiziran po vsej naši deželi, ki bi to delo opravljal z največjo lahkoto in temeljito. To se pravi, odpadke naj bi nabirali ljudskošolski otroci pod vodstvom in s pomočjo učiteljstva, posebno podeželskega, ki še nikdar ni odreklo pri takih in podobnih akcijah. Organizacija res ne bi bila pretežavna. Neko višje obla-stvo morda banovina, bi moralo stopiti v stik s tvornicami, določiti cene in način prevoza ter dati vsem upraviteljstvom podrobna navodila V podrobno organizacijo se seveda na tem mestu ne moremo spuščati, ker nam tega prostor ne dovoljuje.
Upraviieljstva bi nato določila gotov mesec za zbiranje določenih odpadkov, katere naj bi otroci med tem časom hranili doma Na določen dan nato bi nabrani material prinesli ta pripeljali v šolo, kjer M se stehtal ta takoj odpremil dalje na postajo. Morda bi delalo več šol skupaj zaradi lažjega invagoniranja in cenejšega prevoza. Delo bi opravili otroci sami, posebno oni iz višjih razredov.
To akcijo, ki naj bi bila enkratna, to se pravi z dnem oddaje odpadkov zaključena, bi bilo seveda treba izvesti še pred zimo, ker bi pozimi obiranje oviral sneg.
Oglejmo si na kratko še koristi te akcije:
1.	Učiteljstvo ima prav zdaj mnogo preglavic z nabavo šolskih potrebščin, posebno zvezkov za šolske naloge, ker starši nimajo denarja. Marsikje učitelj premišlja, ali naj naroči zvezke ali ne, ker ne ve, če bo potem zbral denar od otrok. S to akcijo bi se dala otrokom možnost, da bi si denar sami zaslužili ln morda bi Se kaj ostalo za razne druge namene.
2.	Otroci so tisti, ki vedo za vsa groblja, kjer ležijo razni odpadki, saj so po njih že stokrat stikali Ta groblja bi se na mah izpraznila vseh porabljivih predmetov, pa tudi okoli hiš in po podstrešjih bi izginila vsa nepotrebna navlaka. To bi koristilo tudi lepoti ta higieni hiš in celih naselij. Seveda bi bilo potrebno nekaj pažnje, da bi otroci ne odnesli tudi takih predmetov, ki imajo večjo vrednost kakor odpadek, kar se je često dogajalo nad nabiranju starega železa!
3.	Tudi vzgojen pomen bi bil velik, saj bi otroci enkrat tudi v praksi videli pomen štednje ta uporabnosti sirovin.
4.	Pri vsem tem pa bi naša industrija le dobila nekaj sirovin, kar bi spet koristilo ljudstvu, če bi seveda naša Industrija ne obrnila vsega skupaj samo sebi v korist.
Učiteljstvo je izvedlo že mnogo preko-ristnih del, od katerih so navadno imeli več koristi' drugi ljudje kakor učiteljstvo.
mu posebno pisarno, ki deluje v tesnem sporazumu z italijanskimi oblastvi
Razen Italijanov je tudi precej delavcev iz drugih držav še vedno v nemški službi. Pred vsem so obilno zastopani Slovaki, ki jih je kakih 30.000. Razdeljeni v na različne panoge: 14.000 iih dels v industriji, ostali pa v gradbenih delih in deloma v kemični industriji. Pretežni de1 Slovakov je na delu v biva Avstriji Jugoslovenov, Bolgarov in Madžafov je vsak'b po kakih 5000, ki so zaposleni pri gradnjah, deloma pa tudi v rudnikih. Pri tem niso šteti oni tuji državljani, ki so, kakor n. pr. naši westfalski izseljenci, trajno zaposleni r Nemčiji
Belgijski begunci
Essenska »Nationalzeitung« poroča iz južne Francije, da Je tam še vedno preko 100.000 belgijskih beguncev, za katerih po-vratek se močno prizadevajo belgijske oblasti, pa tudi Francozi sami si žele odhoda teh množic. Po podatkih belgijskega ministrstva narodnega zdravja se je do 25. avgusta t L vrnilo iz Francije preko 900.000 beguncev in vsak dan ie vedno prihajajo novi vlaki z vračajočimi se rodbinami. Vrnitev teh belgijskih stotisočev izdatno podpira tudi nemika vojaška oblast, ki daje na razpolago vsa mogoča prometna sredstva ter se vsakem pogledu trudi, da reši begunsko vpraianje ie pred zimo.
Nekdo pač mora delati na vasi za splošno korist, in to je danes edino učitelj. Kako ga za to nagrajajo, ne vprašamo danes. Enkrat bo morda tudi to urejeno. Zato bi ne bilo napačno, če bi to akcijo izvedlo v svojem delokrogu kar naše učiteljsko združenje ter bi enkrat tudi zasluga za izvedbo ostala našemu učiteljstvu. Mislimo seveda za enkrat samo našo banovino, kateri bi se pač lahko pridružili še ostale, če bi akcija lepo uspela.
S OKO 1
Glavna skupščina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije bo po sklepu celotne sa-vezne uprave, ki je zborovala 7 in 8. t. m. v Beogradu, v drugi polovici oktobra tudi ▼ Beogradu. Obsegala bo letos z ozirom na izredne prilike samo delovni ded. Važna točka dnevnega reda bo vsekakor razprava o vsesokolskem zletu ki je določen za prihodnje leto Izredne razmere ne dovoljujejo, da bi se zgradil stalni stadion v Beogradu. zato bo moral zletni odbor postaviti in urediti posebno zletišče, kjer naj bi bile javna telovadba in tekme Vprašanje nastaja, ako bo to sploh mogoče. Zato bo sa-vezno načelstvo stavilo glavni skupščini primerne predloge, kako bi se zlet na drugačen način priredil, ne da bi bilo potrebno zgraditi stadion.
Povratek v telovadnice Z nastopom hladnejšega vremena se selijo društva in čete zopet v telovadnice Kar krepko bo treba letos pričeti z delom, da bomo povsem v najrazličnejših vrstah sodelovati pri veliki zletni javni telovadbi itd. Proste vaje so bHe deloma predpisane že letos, toda v polni veljavi so za vse oddelke za prihodnje leto Tudi savezna uprava je na svoji zadnji seji sklenila, pozvati vse pripadnike k najintenzivnejšemu delu ▼ telovadnici Nihče naj torej ne ostane na strani; zlasti vadite!jski zbori naj se v zlet-nem letu izpopolnilo m naj poprimejo s podvojeno močjo za deto!
Poziv Sokolom odvetnikom. Tajništvo SKJ poziva potom »»Sokolskega glasnika« vse brate, ki so po poklicu odvetniki, naj svoj naslov čimprej prijavijo savezu v Beogradu, poštni predal 342.
Najboljši telovadec Sokola Petrovgrad II. br. Radica Jevremov, po poklicu elektrotehnik, se je pri telovadbi smrtno ponesrečil. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in ns mestu preminil. Umrlemu svojemu Slani: je priredilo društvo izredno lep pogreb, kjer so se mnogi govorniki poslovil! od tako tragično umrlega brata.
Tečaj v župi Varaždm četudi ie varaž-dinska župa po sili razmer izgubila svoje prostore v Varaždinu, ie vendar izvedla vse ono kar je zapovedano od r a veza. Pod vodstvom župnegs načelnika br Suligoja so imeli obrambni tečaj v sokolskem domu v Čakovcu in ga je obiskovalo iz 6 edinic 20 bratov. Po tečaju so odšli vs tečajniki na Pohorje r sokolsko kočo, kjer so izvedli še razne stvari, ki jih v telovadnici ni bilo mogoče opraviti
Sokolske kreditne zadruge? Svoječasno, v mirnejših od današnjih dni so sokolske župe pričele ustanavljati svoje kredtne zadruge. Izpremenjene razmere ne dopuščajo, da bi se to delo nadaljevalo, toda od ustanovljenih delujejo vse št;rr kranjska, mariborska, splitska in zagrebška.
Nov starosta češkega sokolstva Izredna seja odbora Češke Obce Sokolske v Pragi je prinesla izmeno staroste ČOS Ker dr. Truhlar, dosedanji starosta, že delj časa ne more izvrševati svoje funkcije zaradi internacije, je bil na njegovo mesto izvoljen njegov dosedanji prvi namestnik, dr. Jan Keler. Kot podstaroste so bili izbrani dr. Karel Šaucr. dr. Jan Stole in dr. Antonin Hfebik.
Iz Novega mesta
n— Delovanje novomeške udje zaščito otrok. Novomeška unija za zaščito otrok Je prav marljivo na delu. V sedanjem času si je unija nadela nadvse plemenito nalogo lajšati bedo siromašnih, nepreskrbljenih otrok ta mater, kakor tudi poučiti naše podeželsko ljudstvo o splošni higieni in negi otrok. V ta namen je imela unija že več koristnih predavanj po našem siro-mošnem podeželju kjer so bili otroci ob takih prilikah tudi obdarovani z raznimi koristnimi predmeti, ld so družinam najbolj potrebni. O priliki redkega poroda Kle-menčičevih trojčkov z podgorjanske vasice Hrušice, o katerih je »Jutro« že poročalo, Je unija nabrala pri novomeških tvrdkah In raznih gospeh za trojčke prav lepa darilft. Prošnjam unije se Je odzvalo precej dobrih src, ki so darovala za trojčke koristne predmete. Ponovno so se izkazale tvrdke Kobe, Medic, Penca, Povh in Morela, katerim se uinija v imenu trojčkov in matere prav prisrčno zahvaljuje. Trojčki so bili bogato obdarjeni s perilom, koški, milom ln ostalimi potrebnimi stvarmi. Prav tako pa unija ni pozabila na krstno pogačo. Trojčki so zaenkrat z vsem dobro preskrbljeni, kar je v veliko veselje in bodrilo rtroenaini materi.
^ I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ITT*
INSE3URAJTE V »JUTRU"!
ZAKAJ UPORABLJAM
novi
Puder Tokalori
KNEGINJA SALJATRUBECKAJA1
Ta puder se dobiva v tako mnogih modernih, priljubljenih nijansah.
Finejši in lažji Je. kakor vsaka druga vrsta pudra, ki Jih poznam.
Uživam v njegovem edinstvenem. pravem cvetnem vonju.
Ugotavljam, da se obdrži na licu ves dan. Nobena druga vrsta pudra nima te skrivnosti »kremske pene«.
Ohrani mi polt svežo in lepo ln to celo v vetru in dežju.
Prepričana sem. da za nobeno ceno ne bi mogla ku-^ti boljšega pudra.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 21.: Romeo in Julija Otvoritvena predstava. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 22.: Romeo in Julija. Izven.
Ponedeljek, 23.: Pohujšanje v dolini šent-florijanski Premiera. Premierski abonma.
Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. Red sreda.
Četrtek, 26.: Pohujšanje v dolini šent-florjansl?i. Red četrtek.
Petek, 27.: zaprto.
Dramska sezona se bo začela 21. septembra. Za premierski abonma bodo uprizorili Shakespearjevo tragedijo v petih dejanjih »Romeo in Julija« v režiji dr. Bratka Krefta in inscenaciji inž. arh. E. Franza. Delo v novem mojstrskem prevodu Otona Župančiča, ki bo uvrščeno v letošnji repertoar, je ena izmed najbolj poetičnih Sha-kespearjevih umetnin. Jezikovno, oblikovno ta vsebinsko izvirniku enakovredna prevod Je nov dokaz o nedosegljivi prevajalski sili Otona Župančiča. Delo »Romeo in Julija« bo dalo kot uvodna predstava sezoni posebno močan in slovesen poudarek. Vlogo Romea bo igral Jan, vlogo Julije pa bosta izmenoma igrali Vida Juvanova in Levarjeva. Otvoritveno predstavo bo odigrala Juvanova.
Naslednja predstava letošnjega repertoarja bo Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji prof. šesta. Zanimivost te predstave bo nastop gospe Sancinove v vlogi Jacinte. Vlogo Petra bo igral Jan, župana Cesar, v vlogi Zlodeja pa bo nastopil Peček, ki šteje to kreacijo med svoje najpomembnejše odrske stvaritve. V ostalih vlogah je zaposlen večji del moškega ta ženskega ansambla. Premiera bo v ponedeljek za premierski abonma.
OPERA
Sreda, 25.: Fidelio. Otvoritvena predstava.
Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 26.: zaprto. Petek, 27.: zaprto.
Sobota, 28.: Grof Luksemburški. Opereta.
Premiera. Premierski abonma
Uvodna predstava v operno sezono se bo vršila v sredo 25. t. m. Uprizorili bodo Beethovnovo opero »Fidelio« pod muzi-kalntm vodstvom dr. švare ta v režiji šef režiserja Cirila Debevca. Glavno žensko partijo bo pela novoangažirana članica Tea Laboševa, ki Jo pozna rnuše občinstvo po njenih nastopih kot Santuzza v »Cavalle-rl rusticani« ta kot »Tosca«. Z obema gostovanjema je dokazala mnogo obetajoče pevske in lepe igralske kvalitete.
Prva opereta, ld jo bo uprizorila v letošnji sezoni naša opera, bo znano klasično delo »Grof Luksemburški«. Dirgc-cija opere si je nadela nalogo, da bo m*£-la občinstvu samo prvovrstna operetna dela z opernimi močmi v glavnih partijah. »Grof Luksemburški« je muzikal-no, kakor tudi po libretu opereta Vinkih kvalitet, v kateri bosta velik dogodek pevca glavnih partij, ga. Sonja Ivančičeva v partiji Angele ter Franci kot graf luksemburški. Po velikem uspehu v vlogi Lih dje Lammermoorske Je uprava angažira-la go. Ivančičevo za letotajo satana
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Službo dobi
Beseda k Oln daves Din. za Miro ali lajanj« naslova 5 Din Naj man iS' snesek 1? Oln
Postrežnico
pridno, pošteno, iščem za takoj. Kotnikova 17, m. nadstr.	25629-1
Starejšega sodarja
ki bi hotel opravljati tudi druge -osle (popravljanje sodov za kisanie zelja). Sprejme Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64.
25265-1
Tapetniške
pomočnike
dobre blazinarje ln vešče za dela pri privatnih strankah sprejme mo takoj aH K. Wesiak, Cankarjeva ul.
pozneje. Maribor, 2.
25229 1
Večja trgovina
na deželi sprejme trgovskega učenca z primerno šolsko brazbo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in marljiv«.
25251-44
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din
Vsako prepisovanje
na stroj prevzamem na dom. Nasov pustiti ~ ogl. odd. Jutra.
25601-
Italijansko
konverzacijo
It pouk dajem po zmernih cenah, oziroma po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.
25598-4
Postrežnica
Priprosto, pošteno, delavno žensko sprejmem za par dni v tednu. — Naslov v vseh posl. Jutra.	25596-1
Zlatarskega
pomočnika
za blžuterijo, urnega ln vestnega delavca. Išče Zlatarka, k. d., Zagreb, Dežellčeva 29. 25605 1
Frizerko
v lzpomoč sprejmem. Istotam se sprejme tudi vajenka. Pr. Cokan, Breg, št. 1. Ljubljana.
25615-1
Delavca (ko)
za vrt sprejmem takoj. Cvetličarna Šimenc, Selen burgova ul. 1.
25621-1
Elektromonter
se sprejme takoj. Bogataj, Kongresni trg 19.
25617-1
Mlado postrežnico
sprejmem za dve url dnevno od 8. do 10. dopoldne. Pogoj čista ln poštena. Clgaletova ul. 4 1., desno.	25558-1
Službe iste
ad janje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro &il
Prodajalka
mešane stroke išče primerne službe, evente-elno blagajnlčarke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.
25399-2
Plačilna natakarica
z večletno prakso želi nameščenja v restavraciji ali kavami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna«.
25287-2
Upokojenec
vojni uradnik, dolgoletni blagajnik, z znanjem srbohrvaškega ln nemškega jezika, trgovske korespondence, knjigovodstva, išče primerne službe, tudi samo nekaj ur dnevno, v pisarni, skladišču, lr.kaso, vratar. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra j>od »Zaupen«.	25593-2
Kuharica
gospodinja išče službo za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 25624-2
Pek
z obrtno pravico, samski, išče zaposlitve. Ponudbe na jjodr. Jutra, Celje, pod »Podjeten«.
25623-2
Vajenci (ke)
Vajenca
za steklobrusažko ln steklarsko obrt sprejme takoj »Spectrum« d. d.. Celovška c. 81.
25628-44
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Za nameščenje
nujno potrebujete znanje stenografije ln strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem učilišču Robida. Ljubljana, Trnovska ul. 15. Vpisovanje in pojasnila v pisarni, šolnina nizka.	25613-4
Prodam
Seseda 1 Din. davek ;< Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din
Prodam
več vagonov apnenega prahu, tudi na drobno. Cena 18 din za 100 kg L. Debevc, apnenica Tržič.	25600-6
Prodam
3 okna 110, 2 manjši, dvoje vrat, nekaj pote-sanega iesa, vse v skoro novem stanju ln poceni. Bernard šetina, De-pala vas 31, pri Trzinu.
25612-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vreče za moko
85 kg in 50 kg in druge velikosti vreč iz jute kupujem m plačam najvišje dnevne cene. — LEDEKO, Sombor, Zlatna Greda ul. broj. 9.
25428-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
24310-7
Parni kotel
40 do 60 kv. m, 8 do 10 atm., v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod »57.000«.	25604-7
Več voz hlevskega gnoja
kupim. Ponudbe z navedbo cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Gnoj«.	25620-7
Dobro peč
Lutzovo a', i kake druge vrste, le dobro ohranjeno, kupim. Plantarlč Stojan, škofja Loka.
25614-7
Avtd^ moto
Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
dobro ohranjeno, do 200 ccm, novejše tipe, kupim in plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Motor«.
25246-10
Motor
na lesni vpojni plin od 70 do 100 konjskih sil, postavljen za dva mlinska kamna ln za običajno m-etev 38 col premera kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo zadnje cene poslati na tllja Kosa-novlč, D. Lepac.
25198-10
Motorno kolo
Puch, 250 ccm, malo rabljeno, rabljeno, radi odhoda Iz Slovenije, prodam za gotovino. — Ogleda se pri Lasanu, Moste, Pokopališka 14.
25594-10
Avto 01ympia
cabrlollmuEJlna, gume nove, dobro ohranjen, naprodaj. Cena nizka. Ogled: Ostrožnik, pasaža Nebotičnika. 25626-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio prodajalca
kateri se razume tudi na popravila, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«.
25489-9
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Posojila
lajemo našim članom io varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zava rovani. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana. Dvor žakova 8. Iščemo poverjenike.	199
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din
Dobro vpeljana
pekarija
donosna, v centru mesta Kranja se odda. Poizvedbe v Prešernovi ulici 8, Kranj. 25609-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zobna ordinacija
dobro opremljena in vpeljana, se odda v najem. Naslov v vseh poel. Jutra.	25597-17
Posest
sP
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din._
Parcela
za zidanje vile v bliži-ln tramvaja se proda. Informacije pri Zupan Miroslav, stavbenik, Voš n Jakova ul. 6, Ljubljana (telefon 2163).
24755-20
50
dvaAa€ab
S URH) HE2D8VEZNO OSlfDOl
PDI
IGN.VOK
UUaUAHA. TAVtfABJEVA »
ŠPORT
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oin
Opremljeno sobo
v centru mesta, s strogo separiranim vhodom iščem .za 1. oktober Plačam do 500 din. Po nudbe pod značko »So-iden« na ogl. odd. Ju tra.	25610-23a
oho odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
čedno, oddam gospodu, po potrebi s klavirjem. Nas-kJv: Hladnik, Tržaška c. št. 26-11. Stan ln dom.	25999-23
Prazna ali
opremljena soba
se takoj odda. Predo-vlčeva ul. 38, Moste.
25595-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v centru mesta. — Naslov, v ogl. odd. Jutra.	25606-23
Sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj. Dvoržako-va 6, priti.	25627-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Prazno sobo
. pritličju, s posebnim vhodom iz stopnišča. Iščem za 1. oktober v Poljanskem ali št. Pe-terskem okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba«.
25616-23a
Malo sobo
Išče mirna gospodična. Zmerna cena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto 22«. 25618-23a
Visokošolec
išče lepo prostorno sobo v centru Ljubljane s posebnim vhodom. Najraje popolna oskrba. Kopalnica, centralna kurjava zaželjena. Ponudbe na naslov »El-ka«, Celje.
25622-23a
Hiša
z dvema sobama, kuhinjo, shrambo ter nekaj zemlje ugodno naprodaj. Lega lepa, ob prometni cesti 15 minut od kolodvora Brežice. Naslov v vseh posl. Jutra.
25608-20
Kolesa
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din
Prodam
ugodno skoro nov radio-aparat Hornyphon »Ultra Princ«, 4 cevni, ter črno obleko (smoklng) za srednjo postavo. Bolgarska ul. 17-1., levo, ogled med 12. in 14. uro.
25611-11
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din.
Dvosobno
stanovanje
za oktober oddam. Vr-hovčeva ul. 12.
25619-21
Živali
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Psa, resastega
ptičarja
dreslranega, prodam po zelo nizki ceni. Globev-r.ik Ivan, škocijan.
25607-27
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din
Lokomobilo in
gater
kupimo skupaj ali posamezno. Ponudbe z opi som in navedbo cene na Zadruga, Kneza Pavla 6-1, Beograd, 1-2.
25602-29
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Večje količine
medu ln namiznih ja bolk kupim. Prosim za ponudbe. Rudolf Eben španger. Bjelovar.
25603-33
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - julevii Ljubljana. Wolfo'£ ulica
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln nas tolažili ob težki izgubi naše preljube sestre, oziroma svakinje in tete, gospe
Entme Seemann, roj. Kosler
jo obsuli s cvetjem in poklonili vence ter spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna hvala.
Sv. maši zadušnici se bosta brali v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 18. t. m., ob pol 9. uri, v cerkvi Sv. Frančiška istega dne ob 7. uri.
Ljubljana, dne 16. septembra 1940.
Žalujoči ostali
Še o nedeljskih športnih rezultatih
v nogometu, lahkiatletiki, plavanju in drugih panogah — Nemčija je v lahko-atletskem dvoboju premagala Italijo 94.5 : 83.5
Ljubljana, 16. septembra Včerajšnja nedelja je bila splošno kljub slabemu vremenu športno zelo razgibana. Nadaljevale so se tekme za nogometno prvenstvo v vseh treh ligah, v Zagrebu je bilo državno prvenstvo naših lahkoatletinj, v Mariboru so se sestali slovenski lahko-atleti, v Splitu pa je bilo v soboto in nedeljo na sporedu mednarodno plavalno srečanje med Madžarsko in Hrvatsko. O vseh teh prireditvah in njih izidih smo podrobneje poročali že včeraj. K posameznim bi bilo danes pristaviti še tole:
V hrvatski ligi, kjer sta morda nekoliko presenetila poraz Bačke po varaždinski Slaviji v Subotici in visoka zmaga Con-cordije nad osiješko Slavijo, je stanje v tabeli po včerajšnjih tekmah naslednje:
Concordija	5	4	1	0	18: 5 9
Hajduk	4	4	0	0	19: 4 8
Gradjanski	4	3	1	0	20: 2 7
Hašk	5	3	1	1	15: 8 7
Slavija (V.)	5	2	1	2	7:12 5
Split	5	2	0	3	8:18 4
Slavija (O.)	5	1	1	3	8:21 3
Bačka	5	1	0	4	6:12 2
željezničar	5	1	0	4	7:17 2
Sašk	5	0	1	4	2:12 1
Kljub mednarodni tekmi			proti		Rumuniji
je HNS določil za prihodnjo nedeljo ligaške tekme, v katerih se bodo spoprijeli: Concordija z Gradjanskim in Hašk s Sa-škom v Zagrebu, v Osijeku Slavija z Železničarjem, v Splitu Split z Bačko, ln v Varaždinu Slavija s Hajdukom.
Tudi v srbski včeraj ni bilo posebnih presenečenj. Medtem ko sta beograjska kluba BSK in Jugoslavija gladko odpravila svoja nasprotnika, sta ostala dva Je-dinstvo in Bask na tujem terenu odnesla po eno točko. Pričakovati je bilo tudi, da bo Bata položil orožje pred Slavijo v samem Sarajevu. Tako ima tablica srbske lige do nadaljevanja tele številke:
BSK	6	5	0	1	21: 4	10
Jugoslavija (B.)	6	4	1	1	16: 7	9
Bata	6	3	1	2	13: 8	7
Gradjanski (S.)	6	3	1	2	12:17	7
Vojvodina	6	3	0	3	14:14	6
Slavija (S.)	5	2	1	2	15: 8	5
Jugoslavija (J.)	6	2	1	3	11:14	5
Jedinstvo	6	2	1	3	6:13	5
ŽAK	6	1	1	4	7:21	3
Bask	5	0	1	4	6:15	1
Prvi del plavalnega dvoboja med reprezentancami Madžarske in banovine Hrvatske v soboto zvečer je po svojih rezultatih nedvomno nekoliko razočaral pristaše našega plavalnega športa. Poudariti pa je treba takoj, da so bili madžarski repre-zentantje v vseh točkah sobotnega sporeda v zelo dobri formi. Z največjim zanimanjem smo pričakovali, ali bo uspelo našemu Žižku na 400 m prosto revanžirati se Madžaru za poraz v Szegedinu. Dvoboj je žižek tudi v Splitu izgubil, in kakor pravijo poročila, bržkone zgolj zaradi slabe taktike, čas, ki ga je dosegel Madžar Ta-tos (4.49,5) je njegov najboljši letošnji rezultat. Podčrtati je še treba uspeh madžarske štafete na progi 4x200 m prosto, čas 9.10,8 je boljši od evropskega rekorda. Tudi hrvatska štafeta je s svojim časom 9.25,4 plavala boljše od obstoječega jugo-slovenskega rekorda. Svetla točka tega večera za Hrvate je bila waterpolo tekma. V prvem polčasu so Madžari vodili 2:0, a je v drugem polčasu nato Hrvatom uspelo izenačiti in celo doseči vodstvo 3:2, kar so Madžari kasneje spet izenačili. Med našimi so bili najboljši Curtini, Giovaneli in Samardžič. Rezultate lahkoatletskega državnega prvenstva za ženske v Zagrebu smo že priobčili. Na tem mitingu so se Slovenke prav dobro izkazale, zlasti velja to za Brandsteterjevo, šentjurčevo, Pri-boškovo, Murausovo in Lovšetovo. Dobri rezultati so bili doseženi zlasti v skoku v daljavo, kjer so kar štiri lahkoatletinje
preskočile 4 m in se je zmagovalka Sent-jurčeva zelo približala petim metrom. V teku 60 m je Brandstetejeva tekla samo
za eno sekundo slabše od rekorda. *
V	soboto in nedeljo je bil v Banjaluki tenis turnir za prvenstvo vrbaske banovine. Presenečenje tega turnirja je bil finale v moških singlih, kjer je Radovanovič premagal državnega prvaka Branoviča 2:6, 6:3, 6:4, in 6:4. V finalu moških parov sta zmagala Bojovič in Bogdanovič nad parom Radovanovič in Branovič (6:4, 1:6, 10:8 in 6:0).
V	Beogradu so bile včeraj gorske moto-ciklistične dirke v Košutnjaku. Najboljši čas dneva je postavil v kategoriji sport-skiih motorjev 500 ccm Zagrebčan Aleksander Hribar. Dirk se je udeležil tudi naž znani dirkač Mariborčan Aleksander Gle-bov, ki je v obeh dirkah, kjer je nastopil, in sicer 250 ccm in 350 ccm zmagal.
Veslaške tekme na Adi Ciganliji za prvenstvo Beograda po se končale zmago »Bob« kluba. * • ~ . „
Mednarodni lahko atletski dvoboj v Torinu
V	včerajšnjem mednarodnem športu je treba zabeležiti lahkoatletsko zmago Nem-
čije nad Italijo. Končni rezultat je Ul 94.5:83.5. Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati, zlasti se je izkazal Italijan Lanzi, ki je na 400 m s časom 46.7 dosegel letošnji najboljši svetovni čas. Na 200 m je zmagal Nemec Mellerowicz z 21.5. V skoku ob palici sta bila prva dva Nemca Glotzner in Haunzwickl, ki sta preskočila 4 m. Enako je zmagal v teku 400 m čez zapreke Nemec Mayer s časom 54,3. Na 5000 m so bili prav tako uspešni Nemci, kjer je Eitel bil prvi s časom 14:51,12. V dobri formi je letos nemški metalec kladiva Storch, ki je v Torinu še izboljšal svoj preteklo nedeljski rezultat v Helsinkih. Vrgel je kladivo 57.71. Na 8000 m je zmagal Italijan Lanzi s časom 1:50. V metu krogle je bil prvi Nemec, ki je vrgel kroglo 16.60 m. V štafeti 4 krat 100 m je zmagala za dve desetinki sekunde Italija pred Nemčijo z odličnim časom 40,6. Pri skoku v daljavo so vsi tekmeci preskočili 7 m in je bil prvi Italijan Mafei, ki je skočil 7,36 m. V teku 100 m so vsi štirje tekači dosegli enak čas, in sicer 10,7. Prvi je bil Melerovvicz. V metu diska je zmagal Italijan Consolini, vrgel je disk 50.24 m daleč. V teku na 10 000 m so bili spet uspešni Italijani, kjer je bil Beviacqua prvi v času 31:00. V štafeti 4 krat 400 je zmagala Italija s časom 3:12.8, na 400 m pa kot smo že omenili Lanzi s sijajnim rezultatom 46,7. V metu kopja sta bila končno oba Nemca pred Italijanoma in je zmagovalec Loose vrgel kopje 63.85.
Včeraj je bila tudi mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Slovaško. Zmaga Nemčije 1:0 (0:0) predstavlja nrav za prav uspeh Slovakov.
Motorne dirke
v Maribora
v nedeljo 22. t. m.
Veliko medkiubsko motociklistično in avtomobilsko dirko priredi v nedeljo 22. septembra motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru na tezenskem dirkališču. Startali bodo najboljši dirkači iz vseh športnih centrov naše države. V primeru slabega vremena bo dirka v nedeljo 29. septembra.
Kolesarska dirka
okoli Pohorja
Slovenj Gradec 16. sept.
V soboto se je mudil v Slovenjem Gradcu g. Ivo Otrin, tajnik Slovenske kolesarske zveze, ki je obljubil, da bodo na prireditvi Koroške kolesarske podzveze dne 29. septembra 1940 štartali naši najboljši kolesarji, in to: Peternelj, Gartner, Pod-milščak, Golob <n ostali. Pričakuje se kompletni nastop Mariborčanov in če tem pridamo še domačina Gregoriča vidimo, da bo na dirki okoli zelenega Pohorja tekmoval res cvet našega kolesarskega športa.
Iz športnih krogov je izšla želja, da bi prireditelj priredil ob tej priliki avtobusni izlet okoli Pohorja, tako da bi bil odhod avtobusa takoj za dirkači; vodstvo podzveze je stopilo že vstik z avtobusnimi podjetji. Kdor se želi udeležiti lepega izleta naj ne odlaša s prijavo, ker bo na avtobusu prostih le nekaj mest.
Razpis
Vm. pohorskega gozdnega teka
SSK Maraton priredi v nedeljo 22. t. m. VIII. pohorski gozdni tek za poedince ln moštva trojic, s startom ob 11. uri pri Ruški koči in ciljem pri Pohorskem domu Proga je dolga ca 4.700 m ter gre po glavni poti od starta do cilja. Pravico starta imajo tudi neverificirani člani klubov včlanjenih v J. A. S., razen članov stoječih pod zabrano.
Moštva se sestavijo iz prvih treh na cilj dospelih atletov vsakega kluba. Vsak tekač prinese svojemu klubu število točk odgovarjajočih zasedenemu mestu. Točke treh se seštejejo ter zasede prvo mesto klub, čigar moštvo ima najmanj točk.
Nagrade prejmejo: a) Prvi naslov: Pr-
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Počitnice doma
Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma ? našo patentirano ultra violetno obsevalko On ^inal Rub. Po par obse vanjib dobite lepo spon no riavo pot Zahte •/ajte prospekte! Jugo patent LJubljana Dvoi rakova 8 Sprejmem« zastopnike	23571 37
Nekadilec
postanete
v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodjivim sredstvom »Nikocinol« Velika steklenica din 70- mala din 60, pošilja f>o povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, D^oržakova 8. Iščemo zastopnike.
200
Od Vas ie
i visno, ^ imate obleko
vedno '"»t novo zato jo pustite redne Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica SveUoiikainlca

KOKF
□udi
OKVA
l Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
•lestni pogreom iavuo Občim Uubliana
Umrl nam je v 71. letu starosti po dolgi in mučni bolezni naš dobri oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ostanek Franc
železniški uradnik v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. url z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Družine v Mostah 19. t. m. ob 8. uri.
Ljubljana, 16. septembra 1940.
žalujoči rodbini: Ostanek France in Delkin Slavko ter ostalo sorodstvo.
vak pohorskega teka) za leto 1940 in darilo; drugi: darilo; tretji: diplomo; b) I. moštvo prehodni pokal in diplomo; II. moštvo: diplomo; III. moštvo: diplomo; Pokal brani SSK Maraton iz leta 1938.
Nagrade se dodelijo prvim trem le v primeru, če starta 5 ali več tekačev, oziroma moštev. Ako startajo samo 4, dobita prva dva, ako manj prvi pod a) in b). Prijave s prijavnino 5.— din za osebo je poslati po klubih na naslov: Smerdel Jože, Maribor, Gosposka 23. do 18. septembra 1940.
Za prijavljene tekače, ki ne startajo. plača pozneje matični klub din 10.—, istota-ko plača klub din 10.— za tekača, ki ga prijavi po 18. septembru. Klubi izven Maribora ne plačajo prijavnine, razen v primeru navedenem v prednjem stavku. V ostalem bo tekmovanje po pravilih in pravilnikih JAZ. (Klube opozarjamo na izletniške karte.)---
Razpis
medklubske kolesarske dirke,
ki jo priredi Slov. športni klub Maraton v Mariboru v nedeljo 22. t. m. na vrhu Pohorja. Start je ob 11. uri na novi cesti Reka—Sv. Areh pri odcepu k Pohorskemu domu. Proga vodi po novi cesti do bližine Ruške koče, kjer zavije nato na gozdno cesto ter vodi po njej do Pohorskega doma na cilj. Proga je dolga 12 km.
Pravico tekmovanja imajo pravilno verificirani vozači kategorij A in B Nagrade: Prva šestorica plasiranih prejme lepa darila. Razdelitev daril bo po končani dirki v Pohorskem domu.
Dirka se po pravilih in pravilnikih Kolesarske zveze kr. Jugoslavije ter po ce-stno-policijskih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Protesti se sprejemajo 15 minut po prihodu na cilj s pologom din 30.—, ki se vrne, če je protest utemeljen. Dirkači se morajo javiti na štartu vodstvu dirke najpozneje do %11 ure. Dirka bo ob vsakem vremenu. Prijave s prijavnino din 10.— je poslati na naslov: SSK Maraton, Maribor, Koroška c. 26.
Motoklub Ilirija. V sredo 18. t. m. klubski večer v restavraciji Bricelj na Kode-ljevem. Zbirališče ob 8. zvečer- pred kavarno Miklič.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes je ob %7. seja sekcijskega odbora, ob 7. pa članski sestanek. Radi nedeljskega klubovega mitinga je udeležba odbornikov kakor tudi vseh atletov strogo obvezna.
Lepo uspele tekme
strelskega okrožja
Neugodno vreme je v soboto in nedeljo sicer nekolike oviralo strelske tekme okrožnih strelskih družin, kjlub temu pa je celotna prireditev pod spretnim vodstvom zelo zadovoljivo uspela. Organizacija tekme je biLa pod veščim vodst. podpredsednika okrožja Milana Sterlekarja in Franca Pihlerja, tehnični odsek pa je vodil g. Rudi Deržaj. Zbralo se je okrog 160 strelcev, kar dokazuje red in disciplino v strelskih vrstah. Ljubljanska strelska ekipa, v kateri so bili gg Franjo Per, Minko Hainri-har in Joco Kostanjevec, si je pod vodstvom Frana Pera priborila prehodni pokal ljubljanskega strelskega okrožja.
Doseženi so bili vobče zelo lepi rezultatu 1. zmagovalna tarča. Prvi je bil g. kapetan Per Franjo s 196 točkaim 2. Ločniškar Hin-ko iz Kranja s 184 točkami, 3 Kostanjevec Joco s 182 točkami, 4. Hajnrihar Minko s 173 točkami in 5 g Rozman Franc iz Kranja s 150 točkami.
2. ekipna tarča, na katen so tekmovale strelske družine medsebojno v ekpah po trije strelci: Prva je bila ekipa ljubljanske družine, dobila je predhodni poka! s 557 točkami. Druga je bila ekipa kranjske družine — gg. Ločnikar Hinko. Kcšnik Stanko in Rozman Ivan. Priborila si je 514 točk. Tretja je bila ekipa Št. Vid nad Ljubljano — Čeme Ivan, Peršin Ciril in Šilrer Alojz. Priborila si je 323 točk in preieia krasen pokal. Četrta je bila ekipa Novo mesto — gg. Košir Stanko, Koncil ja Anfon in Kova-čič Franc z 270 točkami. Peta ie bila ekipa Slovenski Javornik — gg Jammk Josip, Golob Franc in Pivk Jakob z 257 točkami. Šesta je bila ekipa Škofljica — gg Comino Ciril, Žmuc Franc in Jamnik Josip z 208 točkami.
Borba med posameznim' družinami je bila zelo huda, toda viteška in je pokazala veliko sposobnost in disciplino strelcev, tako posameznika kakor celote. Odlične rezulltate so dosegli tudi strelci na narodni tarči, na splošni tarči, na tarči »Krm«, kjer so tekmovali mladeniči izpod 18 let starosti. Odlični strelci so prejeli krasne nagra^ de, oziroma lepe strelske kolajne. Zvečei po 20. je bila v restavraciji na glavnem ko lodvoru razdelitev nagrad in je ;mel ob tej priliki podpredsednik okrožja g Milan Ste^ lekar lep nagovor na tekmova'ce.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj s Ljubljani