34. številka Delavec izhaj« vsak petek s datomom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32*—, za pol leta K16*-, za četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 50 Tin. naročnina v inozemstvo sorssmerno več. Foilljatve nanredniitvo In apravnižtvo Uabljana, Šelnbnfgova ■llM itev 6. B, oadstr. Telefon It 22S. Pavialni franke v drSavl SHS. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1920. VII. leto. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavaj o^ milimeter vrstica in m-car pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin.,-pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za nune izjave itd. stane mm vrstica K 1’— Reklam, so poštnine proste. — Nelrankira-na pisma se ne sprejemajo. Etbin Kristan v Ljubljani, Naš stari prvoboritelj sodrug Etbin Kristan je zopet med nami. Te2ko smo ga pričakovali vsi. končno se je po več kakor šestletnem trudapolnem delu med proletariatom v Ameriki zopet povrnil v našo sredino. V pondeljek dne 16. t. m. se je raznesla po Ljubljani vest. da pride sodrug Etbin Kristan ob osmi uri zvečer s tržaškim vlakom. Razveseljtva vest, dasi brez vsake agitacije se je raznesla po mestu kakor blisk, ki je kakor elektrl-zujoče učinkoval na misli ljubljanskega delavstva, katero se ie v velikem številu zbralo pred kolodvorom, da pozdravi do-šlega svojega priznanega voditelja. Ko je prisopihal vlak in je izstopil naš Etbin, mu je vse hitelo nasproti, vsakdo mu je hotel stisniti roko. Došla je na peron južnega kolodvora tudi delavska godba iz Most pri Ljubljani, koja ga je pozdravila z marzeljezo. Od kolodvora proti hotelu Unionu se je razvila povorka z godbo na čelu. Množice delavstva so naraščale. Iz balkona hotela je sodrug Etbin Kristan nagovoril delavstvo in se mu je zahvalil za presrčen sprejem. Ob navdušenih živijo klicih se Je delavstvo na to razšlo. V hotelu samem pa se je vršil prijateljski sestanek zaupnikov političnih, gospodarskih in strokovnih organizacij, ki so bili navzoči. Pri sestanku je sodr. Etbina Kristana pozdravil najpoprej sodrug Prepeluh, potem t>a sodrug Bukšeg iz Zagreba. Obe. ma se je sodrug Etbin Kristan zahvalil ter podal v kratkih potezah nekaj smernic socialističnemu delu. Čilega sodruga Etbina Kristana pozdravljamo najprisrčneje tudi mi. Rudarske zadruge in njih pomen. Leta 185)6. je buržuazija stare Avstrije v svojem tedanjem parlamentu sklenila zakon o rudarskih zadrugah. Namen buržuazije, zlasti pa rudniških magnatov, je bil s pomočjo takih zadrug separirati rudarje od pokreta ostalega proletarijata. Skratka, hotela je za rudarje ustvariti nekaj specifičnega, nekaj, kar bi jim služilo kot podlaga za nekaj posebnega, nekaj, na kar naj bi rudarji bili ponosni! Prišlo pa je drugače. Da bi se uresničila nakana rudniške gospode so rudarskim zadrugam dali formo prisiljenega jopiča. Vsakdo, kdor je stopil v delo pri kakem rudniškem obratu je moral nositi ta jopič, vseeno če se mu je prilegal ali ne. To in mnogo drugih rudarjev neprijaznih lastnosti te inštitucije je bil povod, da sp ru-r darji, katerim je bila namenjena, takoj ob porodu rudarskih zadrug rudarji spoznali, da so dobili v sladkor zaviti pelin, da nova inštitucija nima večje vrednosti kakor žegen sv. Blaža, ki kakor znano, nič ne škoduje in nič ne koristi. Ali posluževati so se rudarji te inštitucije vse eno morali in radi dvoreznosti njenega ustroja in delokroga kompetence In inkompeten-ce. Lahko bi v danem slučaja podjetniki to inštitucijo izrabili proti onim, koiim je bila baje namenjena kot zaščitna stanovska organizacija. Tam, kjer imajo delodajalci glavno besedo, in preko čemer delavstvo ne more ničesar ukrepati, tam delavec svoje zaščite ne bo našel nikoli« to je stara neizpodbitna resnica. VI splošnem pa so rudarji, zavedajoč se dejstva. da tvorijo rudarske zadruge pravi cate ooklje, ki delajo napotje vsakemu napredku v največ slučajih urejevali svoje Dlačilno in delovno razmerie brez nlih. Najbolje dokazuje brezpomembnosi rudarskih zadrug to, da so se nove, napredne države Cehoslovaška in Avstrija — na pritisk delavstva, uposienega v rdi darstvu požurili in vrgli zakon o rudarski hzadrugah in s tem seveda tudi rudari ske zadruge v staro šaro. Namesto tega so v Cehoslovaški republiki z zakonom z dne 25. februarja 1920. državni zakon Štev. 143 in v avstrijski republiki pa isto. tako z novim zakonom upostavili pri obran tih obratne svete. Rudarske zadruge saf ostale tudi vnovi Jugoslaviji le v Slo* veniji, kajti na Hrvatskem in v SfevoiriSL v Bosni itd. te inštitucije sploh nikoli inidj niso. Edina Slovenija v Jugoslaviji se še lahko ponaša z preostanki države, ki }0 šla vsled svoje trohnelosti rakom žvižgal, Ako bi v naši Jugoslaviji imeli tafp državni zbor, ki bi res reprezentiral Dudi LISTEK. JJb. Lajovic: — Knjige, časopisi in čitanje. (Dalje.) Največ življenskih sokov, ld jih potrebuje naša duša, najdemo ko.t smetano $ posnetega mleka v knjigah takozvaue krasne, lepe literature ali beletrije, v pes • niikih in pisateljskih delih. Češki pesnik, Jan Kollar. je nekoč dobro povedal, da je vsak narod kakor posoda človečanstva. Pripadnike enega naroda vežejo medsebojne podobnosti in ista zanimanja in v narodu zagleda vsakdo samega sebe kot v zrcalu in to zrcalo xnu točno pove, kakšen naj bo človek, kje je cilj človeškega bitja. Zato seveda mora vsakdo vedeti, kako je narod živel, kako se je razvijal, za kaj je bojeval, kam je na poti svojega napredka že prišel, kakšne cilje ima še pred seboj. Samo na ta način Je mogoče, da vsakdo samega sebe izpopolnjuje in če mogoče izpopolni. Zgodovina našega naroda, a ne samo politična zgodovina, temveč tudi zgodovina njegove omike, njegove književnosti morajo postati naša last predno se končno-veljavno odpravimo na življensko pot. ki jo Je hodil narod pred nami. jo moramo hoditi ml in ki jo morajo nadaljevati naši potomci. Seveda pridobimo neprimerno več, če primerjamo zgodovino lastnega naroda z zeodovino drugih narodov, presodimo vse in poberemo najboljše. V resnici zgodovina Je učiteljica življenja. Toda vse to, kar v takih knjigah čitamo je premislil, prečutil in preživel pesnik pisatelj. Zato nas pesnikovo ali pisateljevo delo znanstveno na prijeten način obogati, ali pa nas osveži duševno in po-krepi v temeljih obče človečnosti ali človečanstva. Potrebno pa Je, da znamo čtivo prav izbirati, kakor moramo na drugi strani krmiti telo 7 zdravo, času Drimerno in prebavljivo hrano. Citanje nam namreč ne sme biti luksus, temveč nujna potreba žive duše. Knjige so pa tako raznovrstna! Tu moramo upoštevati vso skušenost, vsa avtorjevo voljo in moč njegovega duha, kakor Je svet zapopadel in kakor nam o njem pripoveduje. Mogoče nam riše ljudi, ki so živeli pred davnimi časi, popisuje stvari, ki se od naših razmer ostro ločijo in ki Jih sicer dnevno srečavamo, Da ne opazimo s svojimi nevajenimi očmi na njih bogastva, ki edino inore utešiti glad naše duše, pesnik nam s svoto zgovornostjo pričara doslej nepoznano življenje, o katerem moremo samo sanjati. Naj naštejem nekaj imen naših naj-priljubljenejših pisateljev in pesnikov. Naj večji pesnik France Prešeren- Simon Jenko, Franc Levstik, Jože Jurčič, Joža Stritar, Franc Erjavec, Fran Levec, Mesa* cinger, Janez Trdina, Ivan Tavčar. Ivan Cankar, Simon Gregorčič, Anton Medved, Franc Finžgar, Detela, Dragotin Kette, Pagliaruzzi, Oton Župančič, Joža Lovrenčič, Vladimir Levstik in mnogo; drugih. Nekaj tujerodnih, pri nas znanih imen: Homer, največH epik Grkov. Ovi-dii. Rimljanov, modemi romanopisci kot Zola, Maupassant, Tolstoj, Dostojevski, Maksim Gorkii. Arzibašev. Dickens. Tha« keray in tisoče drugih. Naj prebiramo sta-« re pravljice, ali pa moderne novele, ali čustva kipeče pesni, ali drobne črtice, V vsaki najdemo kleno, zrelo zrnce, Iz svojega spoznanja in življenja Je stvoril Msa-telj sliko bodisi v vezani ali nevezani besedi. v prozi ali v verzih, ki nas potegne za seboj, ki našo dušo povzdigne. Kadar jo čitamo, tedaj znova doživljamo stališča, pred nami vstaja življenje kakor ga vidi on, prihranjena pa nam je trpkosf resničnega doživetja, kakor ga ima seboj pesnik, navržena pa skušnja, ki slelJ iz dogodka in za katero se mimogrede obogatimo. Da pa je skušnja prava :n resnična, za to pa jamči bistri in prodj« rajoči duh pesriika-pisatelja. Hoče nas obogateti za mnogo življenskih skušenj, to je, kar podaja pisatelju pero v roka (Dalje prih.) stvo 111 bi imel le količka! zmisla za delavske razmere ter potrebe, bi Unija slovenskih rudarjev že zdavnaj bila potom socijaino demokratične frakcije predložila državnemu zboru osnutek zakona po vzoru onega v čehoslovaški in avstrijski republiki. ki daje rudarjem pravico nadzorstva in souprave rudnikov. Po rudarskih zadrugah o takih rečeh še ni govora. V Jugoslaviji še niti volilnega zakona nimamo o ustavi, ki je predpogoi vsake organizacije države še niti govora ni, tako da še danes ne vemo. ali bo organizacija države centralistična ali bo slonela r,a podlagi samouprave posameznih pokrajin. Dokler pa ti predpogoji niso ustva-jeni, toliko časa tudi p kaki zakonodaji ne more biti govora spričo popolnoma nezmožnega in nesposobnega narodnega predstavništva. Zakon o rudarskih zadrugah, kakor rečeno, je v Sloveniji še v veljavi, in da bo ironija popolna, se bodo 22. t. m. vršile volitve v II. skupino, ki jih razpisuje za ta dan okrožni rudarski urad v Celjt. Farsa-z rudarsko zadrugo skupino 'I. se bo to rej, nadaljevala. Da je rudarska zadruga unikum tieporabnega inštrumenta, dokazuje dejstvo, da je tudi po prevratu ostajal pomen rudarske zadruge le na papirju. kajti vsa pogajanja in vse obravnave, bodisi z upravami rudniških podjetij. bodisi z vlado, so se vršile po-.nn zaupnikov strokovne organizacije. Iz vsega, kar smo navedli je torej razvidno, da bodo tudi sedanje volitve kakor vse prejšnje le formalnega značaja. In le, da se zadosti zakonu Je Unija slovenskih rudarjev naročila svojim podružnicam. da postavijo kandidate. Zdi pa se, da v zadnjem času postaja rudarska zadruga politikam, dasi nihče ne more raztolmačiti, kakšen dobiček bodo z rudarsko zadrugo imeli. Zastopniki Komunistične struje se namreč trudijo, da bi dobili rudarsko zadrugo v svoje roke. tako se nam vsaj poroča. No. če mislijo pristaši komunistične struje, da se bo njihova pozicija s posestjo rudarske zadruge ojačila in da je bolje napravljati iz karikature, kakršna je rudarska zadruga, politi-kum namestu, da bi rudarji pokazali složnost napram složnemu kapitalizmu, je to njihova stvar. Zavedalo pa se naj. da jim eventuelne „zmage“ pri rudarski zadrugi prav od srca privoščimo, ker vemo, da ostane pomen rudarske zadruge za delavstvo podoben ničli tudi v bodoče ravno-tako kakor je bil ničla dosedaj. Kakšnega boja od strani Unije slov. rudarjev za rudarsko zadrugo naj nihče ne pričakuje, ker bo morala stara, cehovska rudarska zadruga itak v doglednem času izginiti. To bo ena izmed prvih nalog rednega državnega zbora. Dogovarjajo se. Dočim se delavstvo med seboj po nepotrebnem preklja zaradi raznih brezpomembnih stvari in čenč, se zastopniki raznih podjetij pridno dogovarjajo, kako bi znižali plače. Nedavno tega so imeli zastopniki to-varen posvetovanje. Zastopane so bile papirnica v Vevčah, tovarna za lep, kemična tovarna v Mostah. Kolinska tovarna kavinih primesi, cinkarna v Litiii in še nekaj drugih. To je bila konferenca, oziroma sestanek, na katerem so si na-vzajem kazali plačilne liste. Sestanek se je vršil v pisarni kemične tovarne v Mostah. Gospodje so bili mnenja, da le Že seda! prišel čas za krajšanje delavskih plač. Poskusiti so hoteli za enkrat skrčili plače za 10 odstotkov. Med tem pa le pri- šlo podraženje premoga in prevoznih ta-rifov na železnicah. Gospodje so se zavedali, da bo imelo to kot posledico splošno naraščanje cen vsem življenski.u potrebščinam, zato so milostno opustiii izvršitev nameravanega dogovora. K tej stvari se bomo še povrnili. Za danes navaiamo to dejstvo le ad infor-mandum delavstvu. Okrožna konferenca strokovnih organizacij v Mariboru. V nedelio. dne 25. iuliia 1920 se le v ..Delavskem domu“ v Mariboru vršila konferenca strokovnih organizacij mariborskega okrožja, katera je bila od strani podružnic v okrožju potom delegatov jako dobro obiskana. Za strokovno komisijo za Slovenijo je prisostvoval sodrug To-kan, za osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok sodrug Hlebš, za osrednje društvo lesnih delavcev sodrug Zore. za osrednie društvo kemičnih delavcev sodrug Rojc in za društvo tiskarjev sodrug Mlinar. Železničarji se konference ofici-jelno niso udeležili, kar se bo ob priliki pojasnilo. Dnevni red konference'je bil: 1. Poročila, tajniško, blagajniško in kontrole. 2. Zedinjenje strokovnih organizacij. 3. Organizacija in taktika. 4. Volitev okrožne strokovne komisije. 5. Razno. Konferenci je predsedoval sodrug • Hojnik, ki ob 9. uri dopoldne otvori konferenco ter pozdravi delegate podružnic in zastopnike glavnih odborov osrednjih društev, nato poda besedo tajniku okrožne strokovne komisije sodrugu Cehu. Sodrug Ceh izčrpno poroča o splošnem pokretu strokovnih organizacij v mariborskem okrožju, o stanju članstva istih kakor tudi o zelo številnih mezdnih gibanjih, koja so razen v enem slučaju na celi črti prinesla delavstvu . lepih uspehov. Kakor rečeno se je ponesrečilo le eno mezdno gibanje, kar so pa zakrivili indiferentni delavca, ki so se dali od strani podjetnika izrabljati kot stavkokazi. Shodov se je v poročilni dobi vršilo v mariborskem okrožju 178. Bili so to sami shodi podružnic strokovnih organizacij. Tudi blagajniško poročilo je podal sodr. Ceh. Na predlog kontrole se okrožni strokovni komisiji podeli odveza. K drugi in tretji točki'je povzel besedo sodrug Tokan, V poldrugo uro tra jajočem govoru je orisal pot, po kateri se mora delo strokovnih organizacij kre-tati; razložil Je tudi razmerje strokovnih organizacij v Sloveniji napram drugim v ostalih pokrajinah s posebnim ozirom na potrebo skupnega dela in ustvaritve enotne fronte. Dotaknil se je tudi sistema orispevkov in podpor. Sološno le bil ves govor zelo podučen. Konferenca je Izvajanja sodruga Tokana vzela z odobravanjem na znanje. Na to ie bila soglasno sprejeta resolucija, obsegajoča protest proti rovarenju podjetniških krogov zoper osemurni delavnik. Govoril je nadalje s. Zore in še drugi delegatje. Po izvršenih volitvah so se rešile še nekatere stvari internega značaja, nakar je bila dobro uspela konferenca ob pol tretji uri popoldne zaključena. Naprej in neumorno delajmo za raz-voi in procvit naših strokovnih organizacij, ker s tem najbolje delamo v interesu proletarijata. UftM U® Ml rudarjev je na svoji seji z dne 9. avgusta 1920 izključilo iz Unije slovenskih rudarjev sledeče dosedanje člane in sicer v Hrastniku: Pate Anton I, Pate Anton II, Pate Jože, Kačič Feliks, Alt Jože. Pekljar Alojzij, Gričar Ivan; Gričar Filip, Kepa Franc in Gunzei Alojzi!: v Trbovliah: Rinaldo Robert. Zupan Jože (tesar), Rems Ivan, Saje Franc. Webar Karol in Dimic Ivan. Vsj navedeni so bili izključeni radi neprestanega delovanja proti interesu strokovne Organizacije rudarjev in radi neprestanega obrekovanja zaupnikov ter širjenja izmišljenih neresnic o njih. Kako so imenovani sistematično izpodkopavali zaupanje članstva v Unijo, dokazuje tudi to, da so razširili vest, da je unijski načelnik utekel v Švico ter da je odnesel s sebdj vso unijsko blagajno, dasi se imetje Unije nahaja plodonosno naloženo v varnih denarnih zavodih. Hudobnemu obnašanju in zavestnemu rovar-ieniu se ie moralo napraviti konec, zato naj razsodno članstvo vzame na znanje, da je na predlog podružnic v Hrastniku in Trbovljah načelstvo na Imenovani seji gori navedene izključilo. Ena sama kapitalistična unija! Priobčuiemo naslednji članek bratske ameriške »Prosvete«, ker se tiče nravtako tudi nas delavcev v Jugoslaviji. Eden najboljših buržoaznih urednikov v Ameriki le nedvomno Arthur Brisbane, uredniški šef Hearstovih listov. Lahko se reče. da ie nailiberalneiši med ameriškimi liberalci in nekateri njegovi članki — kritike socllafoilh razmer — so tako briljantni, da lih Dodpišc vsak sociialist. Mož ima v resnici široko duševno obzorje in njegova posebnost ie v tem. da ie skrajno toleranten in odkritosrčen. On stoii na stališču, da ie sociializem dober — ampak ne še zdai. temveč enkrat no tisoč letih, ko bodo Hudie boli civilizirani. Kapitalizem mu le veliko zlo — toda naiboliše zlo. kar lih imamo danes. To zlo se da oo njegovem mneniu »izboljšati« z raznimi reformaciia-mi. In kadar Brisbane piše o reformah, tedaj zaoiše marsikatero bridko resnico o svojem razredu, katero le škoda prezreti. Te dni ie Brisbane v enetn svojih člankov vzel na piko socialističnega karikaturista Arthurja Younga. čigar izvrstne karikature v njegovem listu »Good Mor-ning« (New-York) zbujajo veliko pozornost Pred kratkim Je Young narisal tri de-beluharle. ki se drže za roke in Dlešeio na zemljevidu sveta: debeluharii so zaznamovani kot kapitalistična Evropa. Amerika in Azila Pod sliko le oa zapisano: »Ena sama kapitalistična uniia. toda delavci moralo biti razdelieni v nebrol upji in strančic.« To karikaturo ie vzel Brisbane na rešeto in piše: »Smešno le. če se kapitalisti razburjalo. kadar delavci govore o eni sami veliki uniii. Vsakdo ve. da kapital Je ena sama uniia! Vsi inteligentni Hudie v Združenih državah — izvzemši nekoliko častnih izjem -• so hlapci kapitalistov Kapitalisti iraalo dobre možgane in lahko naiamelo naiboliše advokate, vseučiliščne profesorje in urednike časopisov — in zato so močnejši od delavcev. Kapitalisti se ne teoeJo med sebol marveč pomagalo drug drugemu. Pisatelj teh vrstic 1e videl sprevodnika Tia poulični železnici, ki ie Dahnil židovskega tovarniškega delavca z veliko ouio v rokali z voza in zarežal nam niira: »Marš od tukai. smrdobaUOba sta delavca. ampak sprevodnik menda misli, da ie nekai več kot židovski tovarniški delavec. Kadar kapitalist vidi drugega kapitalista z veliko culo v roki. ea ne sune od sebe. temveč mu reče: »Dai. da ti pomagam, ker kapitalisti moramo držati skiupai.« Kapitalisti so združeni v eni sami veliki svetovni uniii zato. ker imaio toliko pameti, da se zavedaio. da moraio pomagati druz drugemu. n ko hočeio imeti uspeh pri svo-iih podietiih.« Vse te besede so zlata zrna resnice. Brisbane — ki sicer ne pove. da li se tudi on prišteva med one častne izieme. ki niso hlapci kapitalistov — pravi odprto, da ■kapitalisti so organizirani v eni sami svetovni uniii zato da ložie izkoriščate delavska liudstva vsepovsod. Primera o cestno-železniškemu sprevodniku in tovarniškemu delavcu ie pa žalostni dokaz, zakai delavstyo še nima ene same svetovne uniie Brisbane nravi z drueimi besedami delavcem: Prav le. če se vam slabo eodil Sai ste sami krivi. Zakai ne držite skupai kakor drže kapitalisti? Zakai se kavsate in prepirate med seboi. namesto da bi nastanili složno in solidarno v eni sami. veliki delavski arjmadi?! Delavci, vzemite si ta nauk k srcu! Izvoznice — geslo v bojih za vlado v Belgradu. Dolgo časa so se prepirali in posve-Tovali v Belgradu. kdo bo vladal, no in končno so prišli do zaključka. Vladio ie sestavil Vesnič. . iz vlade sta oa izstopila Protič in Davidovič. Osebe niso za nas važne, zakai ali ie minister Peter ali Pavel. to ne šteie mnogo, oač pa to. kai in kako dela v vladi, v čigavem interesu dela. Nova vlada le meščanska, tore! bo tudi delala meščansko politiko. Drugače ne more biti. zakai od konla'ne morete zahtevati da spleza za drevo in obira češ-nie. Ali to bi nas še ne oresenečilo tako silno, če ne bi vedeli, za kai so se prepirali Dri sestavljanju nove vlade. To ie res šoeciialiteta jugoslovanskih državnikov. Zediniti se niso mogli glede agrarne reforme, kdo nai izvaža živila ter glede volilne pravice za konstituanto. Vse te stvari so važne in skoro moramo trditi, da le, trenutno naivažneie vDraŠanie izvoza živil. Kai Da ie pravzaprav z izvozom živil? Jugoslaviia ie kmetiiska država, ki pridela dovell živil, toliko, da iih lahko izvaža. To gospoda ve. zato se trga za pri-vlieeii izvoza. Protič in Korošec sta osnovala Središnio zadrugo, kateri sta hotela" poyeriti monopol za izvoz živil, da po svo-iem preudarku izdaia izvoznice. Nasprotno pa so demokrati stali na stališču svobodne trgovine in zmagali. Izvoz živil bo °o tem dogovoru, ki ga ie Korošec menda Dodoisal. Protič oa ne. prost. Demokrati utemeliuieto celn to svoie stališče s tem. se ne more napraviti nekai. kar bi povzročalo znižanie cen. Posledica tega dogovora bo ta. da se cene živilom ne bodo znižale, ker iih tfodo trgovci lahko obdržali na sedanii višini, ali pa se celo zvišaio. če se bo cena na zu-aanlem trgu zvišala, ker ie nedvomno, da zunanli tre s svetovnim pridelkom letos ne' bo krit. Cene se vzdržuieio prav lahko na umeten način kakor so sc letos. Veletrgovci poskriteic pridelke: kar moreio izvozilo. izvoznic se dobi več kaikor iih ie dovoliendh. ker ne bo prave kontrole: skrito žito pa čaka spomladi in ko bo zu-nanri trg boli prazen ter se bevbližala nova žetev, na bodo povedali veletrgovci, da imaio še velikanske zaloge žita in živil. No. in zopef bo kuočiia. Med letom bodo živila skrita, zaraditeea bodo draga, soomladi bo svetovni tre prazen ln se bodo pridelki lahko prodali, doma pa bo zopet draeinia. Pri vsem tem ravnaniu bodo pa veletrgovci in banke delale imenitno kupčiio s pridelki Juaoslaviie. dočim bodo konsu-menti gladovali in drago plačevali živlien-ske potrebščine. V take gospodarske razmere nas ie zavedel kompromis med reakcionarnimi strankami in liberalci. Skraino neobzirna ie gospodarska politika meščanskih strank v .Tugoslaviii. ki stremi le za tem. da se gospodarsko okoristilo niih pristaši. da čim naiboli. proleta-riiat strada. V tem oziru, če se na ves drugi pro-erain niti ne oziramo ne. dobimo utisk. da se v teh razmerah vladaicčim strankam prav nič ne mudi za volitve v konstituanto. ker tako zlatih časov ne bodo nikdar več imeli kakor v tei brezpravni dobi. Iz strokovne organizacije. Osrednje društvo stavbinskih delavcev podružnica Ljubljana sklicuje na nedeljo dne 22. avgusta 1920 ob 9. uri dopoldne gostilna pri ..Novem svetu4*, Gosposvetska cesta, shod stavbinskiii delavcev. Dnevni red shoda je zelo važen, zato je dolžnost vsakega stavbinskega delavca, da se ga udeleži. — Načelstvo. Lesni delavci v Ljubljani, pozor! Odbor podružnice Ljubljana osrednjega dru štva lesnih delavcev in sorodnih strok sklicuje polletni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 29. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani „Mestnega doma". Dnevni red polletnemu občnemu zboru bo: 1. Poročila: a) načelnika; b) tajnika; c) blagajnika; d) nadzorstva. 2. Volitve odbora in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Dolžnost vsega članstva je. da se polletnega občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor. Kovlnarll na Mufi Pozor! Ker sodr. Peoas razširja med kovinarii na Muti o zaupnikih podr. Sv. Lovrenc neresnične vesti, kakor se ie izrazil sam. ooozarlamo cenjene sodruee na Muti. da temu govoričenju in blatenlu ne daio posluha. Osred-nie drštvo kovinarjev v Liubliani ie odobravalo naše korake, zato mislimo, da smo pregledali situacifo pravilno, da nismo stopili v stavko, katera bi bila usode-nolna za nas. — Zaupniki podr. kov. Sv. Lovrenc. Laško pri Celju. Iz zanesljivega vira smo izvedeli marsikatere podrobnosti o našem imenitnem pekovskem mojstru v Laškem. Voda mu teče v grlo, bi rekel, ker tako se jezi nad zaposlenimi delavci; najbrž zato, ker mora pecivo povečati. Mi smo mnenja, da je ta gospod pekovski mojster Fretze že zdavnaj zadosti izkoriščal in sl kupičil denar tako. da je že merodajnim oblastem odveč, in so ukazala. da mora nehati tako delati. Tisif časi niso več, kakor so bili v bivši Avstriji za take nemškutarje, ki so imeli pravico izkoriščati in na cesto metati brez usmiljenja vsakogar. Tako je tudi zdaj slučaj pri tem g. Fretzetu. ki absolutno ne trpi poštenega in organiziranega delavca, marveč se je izrazil da zaposli pri obrti le ljudi, ki niso pri nobeni org-i • nizaciji. Mi vseeno ne odstopimo od nase že podpisane pogodbe, in če to ne zadostuje g. pekovskemu mojstru Fretzetu, potem pa se še dalje pomenimo pri tozadevnih oblasteh. To bi naj zadostovalo, g. Fretze enkrat za vselej. Ako ne. bomo še kaj več sporočili. Mezdne gibanja, V, Šoštanju so se delavci ondotne žagd, tvrdke Hanke & Strojnik nahajali skoraj polna dva meseca v mezdnem gi« banju, predno se je dne 11. t. m. zaključilo s povoljnim uspehom za delavce. Mizarski mojster g. Lampret je šele sedaj na pritisk strokovne organizacije skrajšal delavni čas od 10 ur na 8 ur dnevno. Pripomniti moramo, da je gospod Lampret zelo domišljav, kajti po njegovem vedenju se mora soditi, da je mnenja, da zani naredba o osemurnem dejavniku ne velja. Tajniku osiednjega društva lesnih delavcev ie povedal, da bi ea dal zapreti, ako bi imel moč v rokah. Nam nasprotno pa se čudno zdi, da oblast ni že davno zaprla e. Lampreta, ki ie v svoli domišljavosti kršil naredbo, ki ima vsled podpisa regentovega veljavnost zakona. Pač drastičen dokaiz za to, da smejo gotovi ljudje pred nosom okrajnega glavarstva žvižgati na zakon. Kakor znano se pri delavcih takih izjem ne trpi. Da bi si gospod Lampret vsaj deloma ohladil svojo jezico, je delavcem proti jasnemu določilu naredbe o osemurnem delavniku skrajšal za dve uri dnevno plačo! Vsekakor bomo poskrbeli, da drevo domišljavosti mizarskemu moistru ne poraste do nebes. Prizadeti delavci pa naj imajo vedno pred očmi čvrsto strokovno organizacijo. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva v Laškem trgu se je po neumornem prizadevanju osrednjega društva končalo v prid in zadovoljnost delavstva. Štiridnevna stavka je zlomila odpor podjetništva in ga napravila sposobnega za pogajanja v prid delavstva. Dopisi. Delavstvo iz Kosez nam poroča; V tukajšnji opekarni, ki je last ..Kranjske stavb. družbe“, smo se delavci no neznosnem izkoriščanju vendar zavedli ter postali člani organizacije stavbinskih delavcev, ki je takoj izposlovala po svoiem predsedniku sodrugu Jarcu, da dne 7. Julija 1. 1. sklenjen dogovor velja tuli za ..Kranjsko stavbno družbo14. Vsled tega dogovora se nam je mora! izplačati v dogovoru označen 20 odstotni povišek. Obenem bo pa treba tudi energičnega nastopa, da se odpravile. Še marsikateri ne-dostatki pri tem podjetju, kar se tiče hi* gijeničnili razmer v stanovanjih delavccv in delavk. Dobro bi bilo. ko bi se malo pobrigali za to organi, ki jim je poverjeno nadzorovanje zdravstveno varnost-,nih razmer. Stavbinsko delavstvo, iznre-glej že vendar in hiti v skupno armado, da se tako otreseš nekoliko svojih izsr*-salcev in izboljšaš svoj položaj. — Delavstvo. Razno. Peti Izkaz pokrajinske strokovne ’<