Leto LXXm*, št« 129 Ljubljana, SLOlENS \ i trnom vsak dan popoldne tzvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vnt 6 Din Z do 100 vrst a Din ISO, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, ra inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva "Hca itev. 5 rektfom 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ki 31-24. Podružnice: MARIBOR, Grajski trn ». 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova iH. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Tisoči fankcu Sommi Bitka še vedno ni prešla v odločilne faze — Najhujši nemški pritisk sle} ko prej na obeh krilih fronte PARIZ, 8 jun. s. (Havas). Po primeroma mirni noči se je včeraj bitka ob Sommi in Aisni nadaljevala s povečano srditostjo. Kakor dan preje, so vrgli Nemci v boj posebno mnogo tankov in drugih oklop nih vozil. Najhujši je bil sovražni pritisk pri Hamu in severno ter vzhodno od So-issonsa. V glavnem so zavezniške čete svoje postojanke povsod obdržale, le ponekod so bili potrebni manjši umiki prednjih oddelkov. O predoru VVevgandove obrambne linije ni niti govora. To sploh ni ozka črta, temveč širok pas obrambnih postojank, v katere nemški tanki nikjer niso globoko vdrli. Ob Sommi je posegla včeraj v boj tudi nemška pehota, ki pa prehoda preko reke nikjer ni izvojevala. Čeravno je dosedanji razvoj nemške ofenzive primeroma ugoden za zaveznike, bi bilo napačno misliti, da so Nemci že na koncu svojih moči Neprestano strašno bombardiranje nemškega topništva ob Aisni, ki je trajalo včeraj ves dan, je jasen znak, da je treba pričakovati v najkrajšem času razširienia bitke v vsem obsegu tudi na ta del fronte. Kako uspešna pa je bila doslej zavezniška obramba kaže dejstvo, da 50 Nemci samo včeraj vrgli v borbo trikrat več pehotnih divizij nego dan preje. Zavezniški vojaški strokovnjaki cenijo, da so na ta način sedaj angažirane vse rezerve, s katerimi Nemci na tem delu fronte razpolagajo. Število nemških tankov v akciji je zelo veliko. Zavezniki cenijo, da so imeli Nemci ob prihodu v Belgijo na bojišču okoli 5000 tankov. Od teb je bilo medtem 3500 uničenih ali tako poškodovanih, da so do nadaljnjega neuporabni. Toda medtem so dospele na bojišče gotovo nove nemške rezerve, tako da je računati s tem. da so imeli Nemci na bojišču ob začetku nove ofenzive okoli 4000 tankov. LONDON, 8. junija, s. (Reuter). V bitki ob Sommi in Aisni pošiljajo Nemci v boj ogromne množine novih čet in poskušajo za vsako ceno predreti Weygandovo obrambno linijo. Zavezniški vojaški strokovnjaki cenijo, da je število nemških vojakov, ki so sedaj v akciji, mnogo večje, nego je bilo ono v Flandriji. Zavezniške čete nudijo nemški vojski na vseh točkah močan odpor. Še ponoči so izjavljali v francoskem vojnem ministrstvu, da se obrambna linija trdno drži. Kakor je razvidno iz sinoćnjega francoskega vojnega poročila so se morale zavezniške čete na nekaterih mestih nekoliko umakniti, toda šele potem, ko so opravile svojo nalogo in so jim bile pripravljene nove trdne postojanke. Nemški oklopni oddelki so sicer prodrli v smeri proti reki Bresle, a ne da bi omajali zavezniške obrambne postojanke. Tudi nemški napad ob Aisni vzhodno od Soissonsa ni uspel. Francoski radio ceni, da so včeraj Francozi uničili nadaljnjih 400 nemških tankov enako kakor že prejšnja dva dni. Včeraj so posegli v akcijo na bojišču prvič tudi angleški tanki. Nemški ujetniki, ki so jih zajeli zavezniki v dosedanjih bojih, pripovedujejo, da so njihovi oddelki sedaj sploh prvič posegli v boj. Oddelki so prišli na fronto šele dan pred pričetkom ofenzive in sicer v hitrih pohodih vso pot peš iz Nemčije prav do Somme. Očividno hoče nemško poveljstvo na ta način prištediti dragoceni bencin. Dalje pripovedujejo nemški ujetniki, da grade sedaj Nemci v zaledju svojih postojank slične pasti in utrdbe proti tankom kakor jih Francozi. Doslej pa še ni znano, če so imeli Nemci s temi obrambnimi napravami proti tankom že kaj uspeha. Strateški umik s prednjih psstaf ank PARIZ. 8. jun. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo sno-či 556. vojno poročilo, v katerem pravi: Med morjem in Cheminom des Dames se je bitka v teku današnjega dne nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Naše čete so izredno pogumno zadrževale sovražnika, ki je pošiljal ne glede na izgube vedno nove množice v borbo. Naše prednje straže, ki so dovršile svojo nalogo v borbi proti nemškim oklopnim oddelkom in pehoti, so se na povelje vrhovnega poveljstva na vsej črti umaknile nekolik: zaj. Na zapadu so nemški oklopni oddelki ob gornji Bresli vdrli med naše pr^«*ojan-ke, ne da bi jim uspelo uničiti jih. Naše čete se trdno drže na teh postojankah. Po hudem bombardiranju je skušal sovražnik vzhodno od Soissonsa prodreti preko reke Aisne. Nemški oddelki, ki jim je prodor na levo obrežje reke uspel, so bili uničeni. Naše letalske sile so nenehoma napadale sovražne odde'ke z bombami in jih obstreljevale z letalskimi topovi. V poslednjih 24 urah so odvrgle nad 100 ton razdiralnih bomb na oddelke tankov in kolone pehote kakor tudi na sovražnikove prometne zveze. Naša lovska letala so nadalje uničujoče napadala sovražne letalske sile in Ščitila bomb^ke nri njihovih napadalnih akri.i?h. V zadnjih 24 urah so sestrelila 21 sovražnih letal. Nemško vojno porošii Operacije se izvajajo po načrtu južno od Ss*ctrac ter prekopa Aisne—Oise — 74 letal sestreljessih BERLIN, 8. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo je objavilo včeraj popoldne naslednje vojno poročilo: Vojaške in letalske operacije se nadaljujejo po načrtu in uspešno južno od Somme ter kanala Aisne - Oise. Na vsej fronti je bila prebita \Veygnadova črta. Oddelki nemških bojnih letal so v noči na 7. junij znova uspešno napadli britanska letališča ter so se brez izgube vrnili. Obalni obrambi nemške vojne mornarice Je uspelo na se\-erni francoski obali uničiti en sovražni brzi čoln. Skupne itgube sovražnega letalstva so znašale 6. junija 74 aparatov. Od teh je bilo 64 sestreljenih v letalskih spopadih, 10 pa i h je sestrelilo protiletalsko topništvo. 9 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Letalske sile so razdejale oddajno poslopje norveške radijske postaje IngSy pri Hammerfestu Xađporočn?kn in poveljniku kompanije nekega pionirskega bataljona Erhartn Voigtu je uspele 2. junija pri napadu na utrjeno mesto Bergues južno od Dunker-quea s pogumnim in odločnim ravnanjem s svojo udarno četo premagati neki francoski bataljon in ga ujeti. Italijansko potonilo Berlin, 8. jun. br. (DNB) V bitki na Sommi in Aisni so sc tudi včeraj popoldne sprožili novi nem\ki napadi posebno na obeh krilih, kjer je Nemcem uspelo prodreti do 20 km globoko v francosko ozemlje. Na podnvčju južno od Abbevillea je po poslednjih vesteh nemškim tankom uspelo prodreti preko reke Bresle proti Aumalu. Weygand je tam v teku noči vrgel večje oddelke francoske vojske v protinapad, pri katerem je sodelovalo tudi več »to francoskih bojnih letal. Prodor proti Aisni med Soissonsom in Gompiegneom sega prav tako 20 do 25 km globoko>. Na srednji Sem-I mi med Ammiensom in Peronneom so nemške čete prodrle 2 do 4 km globoko v francosko ozemlje, tankom pa se je ponekod posrečilo priti do 10 km na jug od Somme. Nove okoliščine, v katerih se razvila bitka na Sommi Ameriška letala prvič v borbi — Izpretnenjena nemška taktika — Področje borb pravočasno evakuirano Pariz. 8 juri br. (H3vas) Francoski vojaški strokovnjaki so sneči v svojih komentarjih o razvoju velike bitke na Sommi ugotavljali, da ie francoska voiska tudi včeraj v glavnem zadržala nasprotnika, tako da mu ni uspelo doseči nikakih novih ocUočilnih uspehov in tudi ne izkoristiti obeh manjših predorov cd Abbevillea do Blangva na zapadu in proti Aisni vzhodno od Soissona. kier ie bil njegov pritisk tudi v ttifcu včerajšnjega dne najjačji. Francoskim letalcem, ki so včerai posegli v borbo že z ameriškimi boj. ni mi letali, kakor tudi Drotitankovskemu topništvu ie uspelo izločiti iz borbe do-leg onih 400 tankov, ki so bili uničeni v Drvih urah bitke na Sommi. nadaljnje oddelke nasprotnikovih oklopnih vozov. Nemci so včerai pošiljali v borbo v pr-1 vi vrsti svoje oklonne divizije. Pozornost Je vzbudila okoliščina, da so nemški , strmoglave! le malo posegali v borbe aa i terena. Francoski voiašta strokovnjaki sodijo, da se je to zgcdiio zaradi izgub, ki so jim jih prizadejali protiletalsko topništvo in strojniška gnezda, ki so na gosto posejani v neposrednem zaledju francoske fronte v širini 20 do 30 km. Po zatrjevanju teh krogov ie bilo v prvih dveh dneh sedanje bitke sestreljenih kar 60 odstotkov vseh nemških strmoglav cev. ki so se pojavili nad francoskimi postojankami. Poleg tega pa ie treba vpefitevati še druge pomembne okoliščine, spričo katerih se nemška ofenziva na Sommi doslej ni mog'a razviti z enakim nenadnim učinkom, kakor se ie na srednji Meusi ob vdoru v Belgijo. S področja, na katerem *e berbe sedaj srdito razvnemajo, ie bilo civilno prebivalstvo pravočasno evakuirano. Tako so izostale zmešnjave na cestah, ki jih ie v Belgiji povzročil neskončni tok beguncev in ki i m ie nasprotnik uspešno izkoriščal. Poleg tega se ie fran- cosko povelistvo docela prilagodilo nemški bojni taktiki, ki ni niti več tako popolna, kakor ie bila v Flandriji, tako da se sunki nemških tankov končajo v pasteh, nemške motorizirane divizije in pehota pa se ne morejo vriniti v nastale vrzeli med francoskimi pest,jankami, ker jih francoske čete tako i po prodoru tankov sp«t zamaše. Mnogo težav povzročata tankom tudi težavni teren in okoliščina, da si v zaledju francoske fronte ne morejo obnoviti zalog oogonskih sredstev, kakor se ie to dcgaialo v Flandriii in v franc^kem obmejnem Dodročiu. Posebno vlogo igra tokrat v bitki francosko letalstvo, ki nenehcMra p dp ra vojsko in zalaga oreinie postojanke, ki jih Nemci mestoma nanadaio z boka. tudi s strelivom in živežem, ki jih spušča s padali med nie. Taka pedoora iim ie toliko boli potrebna, ker so od časa do časa izolirane. Hazđiraliio delo angleških bointiHlkov > la stotine ton razdiralnih bemb rn3i petrolejske rafinerije in tanke, železnice ia sriugc prometne naprave od Hamburga do Sa-suane LONDON, 8. jun. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo sneči o pozni uri naslednji komunike o akciij angleškega letalstva, ki je v poslednjih 48 urah nenehoma nadaljevalo svoje razdorno delo v neposrednem in daljnem zaledju nemške vojske. Ves včerajšnji in ves današnji dan kakor tudi v pretekli noči je angleško letalstvo znova v velikem obsegu rušilo vojaške objekte in prometne zveze v zaledju sovražne vojske. Skupine srednjih in težkih bombnikov so napadale posebno sovražnikove strateške točke v njegovem neposrednem zaledju. Sistematično so bili bombardirani železniški vozli in končne postaje, cestna križišča, postojanke sovražnega topništva, kolone tankov in pehote na pohoda. S teh napadalnih poletov se 5 srednjih bombnikov ni vrnilo na svoja oporišča. V pretekli noči so večje formacije težkih bombnikov znova napadle sovražne petrolejske rafinerije, tovarniške objekte, ?cV-n:ške postaje, prometne zveze in letališča v južni Belgiji in severnozapadni Nemri.fi. Vsa ta letala fo se nepoškodovana vr^i^a na svoja letališča. Letala obalnega poveljstva ter zvezna letala so bila tudi danes neprestano na patrolnih in izvidnikih poletih nnd Severnim morjem in kopnim. Eno izmed njih se pogreša. Končno so bile ?iv?hno na deTu tudi večje skupine lovskih letal, ki so v teku današnjega dne v letalskih spopadih s sovražnikom sestrelila 15 njegovih aparatov. Pogrešajo se 4 lovska letala. V dodatnem poročilu k sinečnjemu komunikeju letalskega ministrstva pravi agencija Reuter, da so angleški bombniki v noči na petek raztegnili svoje napade na vse področje od Somme do Hamburga. V Delmenhorstu in južno od Hamburga so I bile napnr'.ene petrolejske rafinerije in ; tanki. Sr=mo tam je bilo, odvrženih 70 bomb. Tudi pri Gentu v Belgiji je bilo zadetih več petrolejskih tankov. Druga skupina letal je bombardirala nemške železniške postaje in križišča. Južno od Aarhena je več bomb udarilo ob vhod v neki že'er.rJški predor. Pri Hirsonu vzhodno od St. Quentina je bilo odvrženih nad 100 bomb na železniško postajo in glavno cesto. Pri Bethuneu in v njegovi vzhodni ckolici je bila prav tako bombardirana železniška proga. Okrog Amiensa, Abbevillea in Arrasa so bile napadene nemške transportne kolone. Pri Hesdinu so bombe udarile v sredo dolge kolone transportnih vozov. Na cesti med Arrasom in Drulleusom je bila napadena kolona oklopnih vozov, ki se je pomikala proti jugu. Bombardirani sta bili letališči na otoku Nordernevu in v Arrasu. Kvm&nfke francoskega letalskega ministrstva PA1TTZ, 8. jnn. fFeuter). Francosko le-i talsko ministrstvo javlja, da so izvedla j francoska letala v zadnjih treh dneh vrsto ' bembnih napadov na nemške oddelke na ! fronti, ki so šli pravkar v napad. Samo v zadnjih 24 urah so vrgli francoski bombniki okoli 100 bomb na tanke, transportne kolone in prometne zveze. Francoski bombniki so zažgali in uničili veliko število nemških tankov. Francoska lovska letala so sestrelila včeraj 21 nemških letal. Na izvidniških poletih so francoski le-te!ci dognali, da je znamenita katedrala v Amionsu ostala doslej nepoškodovana. Nemška letala znova nad vzhodno Anglijo LONDON. 8. jnn. s. (Reuter). Ze tretjo noč zaporedoma so nemški bombniki napadli Anglijo. Kakor javlja uradni komunike letalskega ministrstva, so bili v pretekli noči alarmirani kraji v devet grofijah rb vzhodni angleški obali, in sicer od Nor'humberlanda in Durbama na severu do Fssexa in Kenta na jugu. V grofiji Catnbrdge je bil alarm dvakrat, drugič dve uri po prvem alarmu. Obakrat ie bilo slišati brnenje motorjev in streljanje protiletalskih topov. Komunike poroča nadalje, da so vrgla nemška letal na več mestih bombe, vendar so povzročila le malo materialne škode, človeških žrtev pa sploh ni bilo. Pač pa je v vzhodnem Suffolku treščil na tla neki nemški bombnik. Neka hiša je bila pri tem porušena, več drugih je bilo poškodovanih. Dva člana posadke nemškega letala sta se pri padcu letala ubila, +retji pa je bil ranjen in je bil ujet. Bombe na Cherbourg in Le Ha vre Berlin, 8. junija e. DNB poroča, da so preteklo noč nemške letalske eskadride bom- -bardirale celo vrsto letališč v srednji in v vzhodni Franciji. Računajo, da je bilo uničenih večje število letal. Kljub hudemu og- f nju protiletalskega topništva sta bili bombardirani s težkimi bombami pristanišči Cherbourg in Le Havrc. NJa pristaniških napravah je bilo opaziti eksplozije in velike p žare. Pariz. 8. junija s. (Reuter) Zgodaj davi je bilo slikati v Parizu streljanje protiletalskih topov. Letalskega alarma v Parizu ni bilo. pač pa v zapadnem delu srednje Francije, kjer je trajal 40 minut. LONDON. 8. junija, s. (Reuter). Nemško I letalo, ki ie ponoči preletelo neko mesto v južnovzhodni Angliji, je obstreljevalo mesto s strojnicami. 2rtev ni bilo. Ismet Ineni v Trakiji CARIGRAD, 8. junija. AA. (Reuter). Predsednik republike Ismet Ineni je v spremstvu ministra za narodno obrambo odpotoval v Trakijo, da pride v stik s turško vojsko in prebivalstvom. V uradnih krogih poudarjajo, da potovanje predsednika turške republike nima nobene zveze z mednarodnim položajem, marveč je to le običajni letni obisk predsednika republi-| ke v pokrajinah, ki so blizu Bolgarije in Grčije. _.. Vladarski jubilej kralja Karola Danes poteka deset let, odkar se -je NJ. Vel. kral,j Karol n. vrnil v Ru-munijo, željno pričakovan in navdušeno sprejet od vsega, rumunskega naroda. Nade, ki so Jih stavili vanj, so are izpolnile v polni meri. Njegov nastop je postopoma odstranil vso usodno politično di-sčlno povojne dobe in država je v teku teh desetih let njegovega vladanja dobila značaj moderne, dobro urejene in močne vladavine. V tem času Je zavezniška Rumunija dobila novo ustavo, ki je odstranila dotedanje zmešnjave in udarila temelje državi na načelu zahtev novega časa. Ustanovila se je domoljubna fronta Narodnega preporoda, ki je zajamčila politično edinstvo države. Obenem s temi važnimi i spremembami se je zboljšala javna uprava in ustvaril čvrst uradniški kader, ki budno pazi na koristi naroda in države. Kralj Karol II. je posebno pažnjo posvetil narodni prosveti ter socialni vzgoji rumunske mladine. Njegova ustanova je domoljubna »Straža« ki je poglobila narodno zavednost v najširših plasteh ru-mnnskega ljudstva. Vse te preosnove so se v zadnjih desetih letih krer-o odrazile v gospodarskem in finaričnem stanju države, ki je krenilo na pot popolnega ozdravljenja. Glavna zasluga kralja Karcla II. pa je zgraditev obrambne sposobnosti Rumunije in n; ne vojske, ld je danes dobro oborožena in organizirana straža miru na se-veiovzhoJnih mejah Balkana. Obramba državnih meja je zagotovljena z mogočnimi utrdbami, ki tako ob vseh rumunskih 1 mejah in z vso pravico nosijo ime kralja inieiatorja. Rumunija slavi kraljev jubilej z zaupanjem in hvaležnostjo za veliko delo in nas narod se pridružuje častilkam. ki jih zavezniški narod danes naslavlja svojemu domoljubnemu vladarju. Mackenzie Klng o borbi do kraja OTTAVVA, 8. jnn. s. (Reuter). V govoru po radiu je dejal sinoči kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. da se sedaj pričenjajo po vsem svetu vedno bolj zavedati velikega pomena sedanje vojne, če bodo posegle v vojno proti nam nove sile, je nadaljeval Mackenzie King. nam bodo prišli gotovo na pomoč novi in stari prijatelji. Vsa Kanada se bo branila z dušo in srcem do zadnjega, da reši svojo kr-I ščansko civilizacijo in svebodo. Japonska vojna politika TOKIO, 8. junija. A A. (DNB). Glede na novi razvoj vojnih dogodkov v Evropi je predsednik stranke Sejukaj Kuhara izjavil: 1. Treba je izpremeniti smer japonske zunanje politike, ki je bila do zdaj izvajana v odnošajih z Anglijo in Ameriko. 2. Da se pospeši vojna na Kitajskem, mora Japonska izdati vzhodno od Singa-poora primerne ukrepe proti ladiam drŽav, ki so sovražnice Japonske. Japonska mora zahtevati tudi umik čet vojskujočih se držav iz Kitajske. 3. Poskrbeti ie treba za nopolno nhrpm-bo rlržnve. Letala, podmornice in tanke bo treba graditi pod državnim nadzorstvom. Pospešena ffra-4*sja križark v Rusiji MOSKVA. 8. junija, br. »Krasnf flot' j je objavil daljšo razpravo kontreadmirala Gagarina o izpopolnitvi ruske vojske in vojne mornarice. V njej ugotavlja, da je vojna v Evropi prisilila Rusijo, da sedaj pospešeno ojačuje svoje oborožene sile, da bodo popolnoma pripravljene za primer, da bi bilo treba z orožjem braniti ruske življenjske interese. Predvsem pa se je na vso moč pospešila gradnja lahkih križark, s katerimi bo ruska vojna mornarica kmalu razpolagala v prav velikem številu. Ladje se grade po najmodernejših gradbenih načelih, tako da ne bodo ne gleda konstrukcije in strojev ne glede oborožitve in brzine niti najmanj zaostajale za ena-1 lomi vojnimi ladjami zapadnih veleatL »SIOVENSKI RARODc, sobota, S. Janlja !•«>. SrOV. 129 Ecosevelt za občo vojaško obveznost Prezidest se je solidarizira* s senzacionalno zahtevo newyorskega lista NEW YORK, 8. junija, br. (Havas). >New York Times« je objavil včeraj uvodnik, v katerem se je odločno zavzel za uvedbo obče vojaške obveznosti v Zedi-njenih državah, ki je doslej Američani sploh še niso poznali. List je v tej zvezi med drugim naglasil: »Napočil je čas, ko se bo moral ameriški narod zaradi svoje lastne obrambe odMčiti za sistem obče vojaške obveznosti. V dobi miru smo bili vedno odločno proti taki militaristični politiki in ne bi nanjo nikoli pristali. Toda logika najnovejših dogodkov nas nujno sili k takemu pogumnemu preokretu v našem mišljenju«. Članek je zbudil v ameriški javnosti pravo senzacijo in mnogo popoldanskih listov ga je ponatisnilo. Ko so se'včeraj popoldne ameriški novinarji zbrali v Beli hiši, jim je Roosevelt na njihovo vprašanje o tej stvari izjavil, da mora pohvaliti new-yorški list, ki je javnosti tako pogumno predočil stvanri položaj, in da odobrava njegovo stališče. V zvezi z odločitvijo vlade, da odstopi fcapadnim zaveznikom vsa letala in orožje ameriške vojske, ki jih trenutno lahko pogrešajo, je prezident opozoril novinarje na zakon iz leta 1919., po katerem so mogle Jedinjene države že tedaj prodati Veliki Britaniji in Franciji vse svoje razpoložljivo orožje. WASHINGTON, 8. jun. s. (Reut.) Morna- riško ministrstvo je vrnilo letalskim tvor-nicam 50 bombnikov-strmoglavcev, naročilo pa je zanje v isti vrednosti pri tvornicah nova letala. S to transakcijo dobe ameriške tvornice možnost, da vrnjene bombnike, ki so posebno dragoceni, takoj prodajo Angliji in Franciji. V kratkem bosta tako ameriška mornarica kakor tudi vojska izvedli še več sličnih transakcij v prid zaveznikom. Vojne ladje USA odhajajo na Jug NEW TORK, 8. jun. br. (Štefani). Z nekega ameriškega pomorskega vojnega oporišča je odplula v pretekli noči križarka »Equita« proti Južni Ameriki. To je že druga ameriška vojna ladja, ki odhaja formalno na obisk v južnoameriške luke. Ze pred dnevi je krenila na enako pot križarka »Queensyd«. V mornariškem ministrstvu se je izvedelo, da bodo v kratkem odposlali v južnoameriške vode še nekaj nadaljnjih vojnih ladij. Ameriški listi v svojih poročilih o tem slej ko prej vztrajajo pri svojih trditvah, da odhajajo edinice ameriškega atlantskega brodovja v Južno Ameriko dejansko zato, da bi bile vladam posameznih južnih republik na razpolago v primeru kakih nujnih ukrepov proti peti koloni. Normalizacija odnošajev med Rusijo in Francijo Ruska vlada pristala na imenovanje Labonnea za francoskega poslanika v Moskvi Pariz, 8. jun. br. fHavas) ZunanJe mini-nistrstvo je objavilo, da ie bil Labonne imenovan za noveca rednega veleposlanika v Moskvi. Snoči ie bila francoska vlada obveščena, da je ruskj komisariat za zunanje zadeve pristal na njegovo imenovanje. Ze pred dnevi je imel odprav-nik poslov francoskega veleposlaništva v Moskvi v tei stvari daljši razgovor z Mo-lotovom. ki oa si ie pristanek na imenovanje Labonnea začasno še oridržal. Francoski diplomatski krogi ugotavlja. Jo, da le bilo imenovanje novega rednega veleposlanika v Moskvi prvi diplomatski akt francoske vlade, odkar je tudi resor za zunanje zadeve v Revnaudovih rokah. Zasluga predsednika vlade bo, če se bodo seda? diolomatski odnošaji z rusko vlado spet normalizirali. Labonne ima za seboi že pestro diplomatsko karijero in spada med naisoosob- } nejše francoske diplomate. Bil ie že poslanik v Mehiki, veleposlanik v Madridu in generalni rezident v Tunisu. V 1. 1926 ie bil tudi poslaniški svetnik v Moskvi, tako da mu je diplomatski teren v Rusiji že znan. Cripps v Sofiji in BukareSti SOFIJA, 8. jun. s. (Havas). Novi angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps, je dospel v Sofijo v četrtek. Med J tem je imel razgovore z bolgarskim mini-I strskim predsednikom Filovom in zunanjim ministrom Popovom. Danes odide Cripps v Bukarešto, kjer ostane dva dni kot gost tamkajšnjega angleškega poslanika. V ponedeljek se vrne Cripps v Sofijo, od koder odpotuje v torek z letalom v Moskvo. Letala in tanki iz Amerike Zavezniki naročili v ameriških tvornicah že 8oeo letal in stotine tankov Washingion, 8 junija s CReuter) Neki član angleško francoske komisije za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah je snoči sporočil, da sta Anglija in Francija naročili v Zedinjenih državah sedaj že 8000 letal. Preieli pa sta doslej 2000 letal. Toda le del teh letal jc bil že odposlan v Anglijo in Francijo in jih jc nekaj tudi že v akciji na boji>ču. Ostala so zaenkrat samo pravno prešla v last zaveznikov. Sedaj pa so bili izdani potrebni ukrepi, da se dobava ameriških letal in letalskih motorjev zaveznikom v bodoče čim bolj pospeši. Zavezniki so izdali tc dni ameriškim letalskim tvornicam nova velika naročila Samo neka velika ameriška tvornica je prejela naročila za 26 milijonov dolarjev in sicer za bombnike-strmoglavce in lovska letala, ki jih bo dobavila Franciji in Holandski Vzhod ni Indiji. Ottawa, 8. junija s. (Reuter) Angleška vlada je naročila v kanadskih tvornicah 300 tankov najnovejšega in posebno velikega tipa. Tvornice jih bodo pričele izdelovati že danes. Zaradi nadaljnje pospešene gradnje tankov v Kanadi za angleško vojsko, pride v Anglijo posebna študijska komisija kanadskih inženjerjev. Vojaške priprave Italije Nove rimske napovedi o vrhuncu italijanske intervencijske kampanje — Tudi Vatikan se pripravlja — Odnosa j i z Rusijo RIM, 8. jun. (Dr. O. A.) Po soglasnem mnenju mednarodnih opazovalcev bo prihodnji teden najkritičnejši in bo morda prinesel končno odločitev Italije. Iredentistična propaganda zavzema medtem zmerom ostrejše oblike. Rim je danes ves preplavljen z lepaki, na katerih se zahtevajo Korzika, Malta in druge točke na Sredozemskem morju. Dopoldne je bil svečano odkrit spomenik maltskemu iredenti-stičnemu voditelju Mizziu. Ob tej priliki je prišlo do demonstracij proti Veliki Britaniji. Vsi govori so Izzveneli v odločni zahtevi: Malta mora pripasti Italiji. Zanimivo je, da so po višjem nalogu odstranili z zidov vse lepake, v katerih so bile naštete italijanske revindikacije tudi napram nekaterim balkanskim državam. Vsa vojna propaganda je v resnici naperjena Izključno proti zaveznikom. Za vsako posamezno italijansko rcvindikacijo so se v Rimu že ustanovili posebni akcijski odbori. Tudi Vatikan se pripravlja na vojno. Pa-lazzo dl Santa Marta se že preureja, tako da bo služil angleškemu in francoskemu poslaništvu pri Vatikanu, ako bi se morali poslaništvi umakniti Iz Italije. Vatikanska skladišča se preurejajo v protiletalska zaklonišča. Vatikanska knjižnica in arhiv sta Se zaprta. Italijanski listi se nič več dosti ne bavijo T Balkanom. Nocoj citirajo le nemško pol-alužbeno 5>B6rsen-Zeituner^. ki ponovno izraža skupno željo Nemčije in Italije, da bi se v južnovzhodni Evropi ohranil mir. Italijanska intervencija bi imel- nedvomno resne posledice za ves vzhodni del Sredrzcmlia in tud' dežele ob Cmem morju. Sofijski poročevalec »Giornala đ'Italia« citira nocoi mnenie uglednega bolgarskega publicista prof Genova ki uoa. da bo mogoč-* vendarle Še nadalie ohranit-' mir na Balkanu ter obeležuje po-ložai takole* »Turčiia in Egiot sta v posebnem položaju in 1e malo verietno da bosta mogli ohraniti svoio nevtralnost ko se bo volna razširila na Sredo^mlie Ni mnacče naoovedat; kakšno stališče bi v takem primeru zavzela Rusija, morala pa bo nedvomno braniti svoie interese, kajti vojna, v kateri bi bila soudeležena tudi Turčija, bi nujno sprožila vprašanje Dar-danel. a Rusija ne bi moela ostati pasivna, ko bi se načela vprašanja, ki so v tesni zvezi z njenimi življenjskimi interesi.« Rusko-italijanski odnošaii so postali po zaslugi Berlina v zadnjem času spet popolnoma korektni in ni pričakovati, da bodo nastala kaka nova nasDTOtia med obema državama, marveč se bodo vsa sporna vprašanja pravočasno sporazumno uredila. Za Italijo sprejemljivi pogoji? RIM, 8. jun. e. V teku včerajšnjega dne se se v rimskih diplomatskih krosih razširile vesti o novih pogajanjih za zbliža-nje med Italijo in Francijo ter Anglijo. Francoska vlada naj bi predložila Italiji nove sprejemljive pogoje za ureditev vseh spornih vprašanj. V teh krogih je v tej zvezi vzbudil prav posebno pozornost radijski govor francoskega predsednika vlade Paula Revnauda. V novinarskih krogih posebno opozarjajo tudi na dejstvo, da je bil Is vlade izločen Daladier, ki ga je italijanski tisk ostro obsojal zaradi govora o priliki njegovega potovanja po Korziki, ko je izjavil, da Korzika nikdar ne bo italijanska. Italijanske ladje v nevtralnih lukah NEW TORK, 8. jun. s. (Reuter). Zastopstvo italijanske prekooceanske paroplovne družbe v New Yorku je včeraj javilo, da je prejelo direktno iz Rima nalog, da naj vse italijanske ladje, ki so oa odprtem morju, takoj odplovejc v nevtralne luke in da naj -»nbena ladja, ki je še v luk., ne odpluje. Šanghaj, 8. jun. AA. (DNB) Odhod itali- janske 20.000tonske potniške ladje vCoute Verde« je odgoden za nedoločen čas. RIBI* 8. Jun. e. Italijanski parnik »Conte Biancamano«, ki je na poti v Italijo, je dobil ukaz, naj ostane v luki Balboi ob Panamskem prekopu. Parnik »Principesa Mari a« caka na nadaljnje odredbe v Mon-tevideu. Parnika »Fausto« in »Adamello«, ki sta odplula iz Buenos Airesa, sta zaplula v Montevideo, čeprav pristanek v tem pristanišču ni bil predviden. V pristojnih italijanskih krogih izjavljajo, da je bil ves italijanski prekomorski promet z včerajšnjim dnem ustavljen. Službeno razlogi za to niso bili objavljeni. RIM, 8. jun. s. (Reuter). V italijanskih vladnih krogih zanikajo poročila iz New YorkaT da bi bile dobile italijanske ladje na odprtem morju nalog, da odplovejo v nevtralne luke. Poslednji Italijani zapuščalo Malto MALTA, 8. jun. AA. (Havas). Malto zapuščajo Se poslednji Italijani Zaradi kampanje proti peti koloni ln proti vohunstvu priporočajo oblaustva, naj ima vsakdo pri sebi izkaznico s fotografijo. Papež ostane v Vatikanu VATIKAN, 8. jun. A A- (Štefani). Poročajo, da je papež Pij XII. izjavil, da se v letošnjem poletju ne bo oddaljil iz Vatikana. Centralizacija italijanske finančne politike RIM, 8. jun. br. (Štefani). Generalni direktor finančnega ministrstva Camfora je bil imenovan za generalnega ravnatelja italijanske narodne banke. V finančnih kro gih je to imenovanje vzbudilo precejšnjo pozornost, ker bo omogočilo najtesnejše sodelovanje italijanskega emisijskega zavoda s finančnim ministrstvom. Popolna centralizacija finančne politike je bila potrebna v prvi vrsti zaradi bližnjega vstopa Italije v vojno. Zbiranje bakra v Italiji RIM, 8. julija. AA. (Havas). Na osnovi odredbe državnega podtajnika za vojno proizvodnjo se bodo morali vsi bakreni predmeti izročiti posebnemu uradu za zbiranje starih kovin. Odredba ne velja za tuje državljane. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da se za bakrene odpadke plača 12 lir za kg. za posodo in druge predmete iz bakra pa 20 lir za kg. Cesta ob Sueškem prekopu zaprta KAIRO, 8. jun. br. (Štefani). Vojaške oblasti v Egiptu in še posebej na področju od Sueškega prekopa izdajajo dan za dnem nove varnostne ukrepe. Tako je vojaški guverner Sueškega prekopa sedaj prepovedal sleherni privatni avtomobilski promet po cesti vzdolž prekopa cd Port Saida do Sueza. Angleške krlžarke v Kategatu RIGA. 8. jun. br. (Štefani). Tz Stockhol-ma poročajo, da so bili ljudje ob zapadni švedski obali včeraj priča hude borbe treh lahkih angleških križark z nemškimi bomb niki in strmoglavci. Eskadrilja angleških križark je nepričakovano vdrla skozi nemška minska polja v Skageraku in se pojavila že v Kategatu v neposredni bližini Švedskih teritorialnih voda. Zaenkrat ni bilo mogoče dognati, s kakšno posebno nalogo je tvegala ta prodor. V Kategatu pa so jo izsledila nemška izvidniška letala in kmalu nato jo je napadlo nekaj skupin nemških bombnikov. Križarke so se v borbi oddaljile od Švedske obale, tako da ni bilo mogoče ugotoviti, kako se je bitka končala. Potopljeni ladji MADRID. 8. junija, br. (Štefani). V bližini Cap Finisterre je bil torpediran in potopljen 230tonski finski parnik »Snat«. Večji del posadke se je rešil. Na Atlantskem oceanu je bil potopljen tudi švedski 1100 tonski parnik »Embler«. Nemški predlog kralju Leopoldu London, 8. junija e. Belgijski zunanji minister Spaak je včeraj sporočil Churchillu, Halifaxu in predsedniku nizozemske vlade, da je nemška vlada predložila kralju Leopoldu načrt sporazuma o novi ureditvi Belgije. Po nemških predlogih bi bil kralj Leopold na čelu nove belgijske vlade in uživati vso podporo nemške vlade. Ni znano, ali je kralj Leopold sprejel te predloge ali je stavil svoje. Angleški poslanik iz Bruslja v Berlinu LONDON, 8. jun. s. (Reuter). Po informacijah, ki jih je dobilo angleško zunanje ministrstvo, je angleški poslanik pri belgijski vladi, ki je sredi bojev v Flandriji izginil, sedaj živ in zdrav v Berlinu. Madžarska vlada zahteva nova pooblastila BUDIMPEŠTA, 8. junija, br. (Štefani). Ze od lanskega septembra ima madžarska vlada posebna splošna pooblastila za ukrepe političnega in vojaškega značaja v primeru, da bi Madžarski grozila neposredna vojna nevarnost. V kratkem ji ta pooblastila zapadejo. Zato je zbornici predložila načrt zakona, po katerem naj bi se ji ta pooblastila podaljšala za leto dni. Obenem pa je parlamentu predložila se poseben zakonski predlog, po katerem naj bi dobila splošna pooblastila za izredne ukrepe tudi na vseh gospodarskih področjih. Zbornica bo o obeh predlogih razpravljala že te dni. Trgovinska pogajanja med Švedsko in Nemčijo prekinjena BERLIN, 8. junija. (DNB). V Berlinu se je zadnje dni mudila trgovinska delegacija Švedske vlade, ki se je z zastopniki nemškega gospodarskega ministrstva pogajala za novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama. V prvi fazi pogajanj, ki se je včeraj zaključila, je bil dosežen načelni sporazum, po katerem se bo promet blaga povečal. Pogajanja se bodo glede nekih perečih vprašanj v kratkem še nadaljevala. Seja zbornice za TOI Živahna rasprava o poslovanju obrtniškega odseka ter njegovega predsednika g. Ivana Ogrina Ljubljana, 8. junija Dopoldne je bila plenarna seja zbornice za TOI, ki jo je ob 9. otvoril predsednik Ivan Jelačin. Pozdravil je zbornične svetnike in ugotovil, da je seja sklepčna. Barsko upravo je na seji zastopal načelnik Dragotin Trstenjak. Opravičil se je podpredsednik Ivan Ogrin. V predsedstvenem naznanilu je predsednik sporočil, da je banska uprava odobrila zbornični proračun za 1,1940. po katerem se za kritje zborničnih potrebščin v tekočem letu odmerja in pobira S^c doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka ter &% na doklada na 50 % minimalni družbeni davek po čl. 86. zakona o neposrednih davkih. V kuraturij banovinske poklicne posvetovalnice je zbornica imenovala za namestnika zborničnega predstavnika Ivana Ogrina zborničnega svetnika Antona Merharja. Ministrstvo pravde je na predlog zbornice imenovalo častne' sodnike pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti. V posvetovalne industrijske odbore je zbornica imenovala svoje čiane, kakor tudi v davčne odbore. Zbornica je pristopila kot član k Jugoslovensko - bolgarski zbornici, Jugoslovensko-rumunski zbornici in Jugoslovensko-madžarski zbornici v Beogradu. Od svoje parcele v katastralni občini Karlovško predmestje je zbornica prodala 252 m- zemljišča mestni občini ljubljanski za regulacijo Dolenjske ceste. V imenu nadzornega odbora je zbornični svetnik g. Zadravec poročal o računskom zaključku za 1.1939. Predlagal je. naj se računski zaključek odobri, razen računskega zakliučka in poslovanja obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrti. Ugotovilo se je. da predsednik obrtnega odseka ni skliceval sej in je vodil docela samovoljno vse posle. Predsednik Jelačin ie podal pojasnila k temu predlogu in omenil, da je g. Ogrin predložil banski upravi pismpn odgovor na vse očitke nadzornega odbora glede nerednega poslovanja v obrtnem odseku. Zbornični svetnik Ivan Rebek je izjavil, da ni namen članov obrtnega o'seka, da bi ovirali delovanje zbornice v teh težkih fcaroh. Poudariti pa mora. da je predsednik obrtnega oiseka. Ivan Ogrin protizakonito poaftODal in "'a je samovo1 jno ravnal, ko ni sklical potrebnih sej in je tudi i na včerajšnji seji obrtnega odseka ono> megočil sprejetje vseh predlogov. Samo-J voljno je razpustil obrtniška zdmžmja ter « ni upošteval želje članstva. Reorgamz..o: |a obrtniških združenj je potrebna, toda upoštevati je treba koristi in intciese obrtnikov, česar pa Ivan Ogrin ni storil. Predsednik Jelačin je obžaioval. ker podpredsednik Ivan Ogrin ni navzoč, da bi sam odg-cvarjal na očitke, predse !bistvo zbornice pa je upoštevalo avtonomijo obrtnega odreka m je olsck oziroma njegov predsednik odgovoren za pravilnost ali nepravilnost v potovanju. Zbornični svetnik g. Iglic je izjavil, da da. niti plenum ne more ukrotiti g. Ogrina ln da obrtniki ne morejo glasovati za sprejetje računskih zaključkov in posl< nje obrtnega odseka. Zbornični svetnik g. Krejči je bi! kot član finančnega oda < proti temu. da bi se £lascvalo za o.lobrit 5V poslovanja obrtnega od?eka. ce3 da se mora napraviti v tem odseku končno red. kakršen je v ostalih odsekih. G. Zadravec je podprl Igličev predi g. naj se ločeno glasuje za sprejetje računskega zaključka obrtnega odseka. Zbornični svetnik Ivan Rebek je ponovno naštel vs*e nepravilnosti, ki jih je zagrešil predsednik obrtnega, odreka Ivan Ogrin ter poudarjal, da takega pos-'ovrurja ne more plenum odobriti. Zbornični svetnik g, Hrastelj je predlagal, naj plenum odobri račune vseh odsekov, izglasuje pa naj nezaupnico predsedniku obrtnega odseka g. Ivanu Ogrin'i. Zbornični svetnik dr. Rekar se je sinil jal s tem. da se Ogrinu izreče nezau ca. člani obrtniškega odseka pa naj si takoj izvolijo novega predsednika. Zbornični svetnik g. Zadravec je pripomnil, da je Ivan Ogrin že včeraj mirno sprejel nezaupnico, ki mu jo je dala večina obrtnega odseka. Po tej debati je btl Sosrla/mo Sprejet predlog, da se odobrijo račun^i zaHiui ki in poslovanje vseh od-ekov. razen obrtnega odreka in da se izreče predsedniku obrtnega odseka Ivanu Ogrinu nezaupnica, nadaljnje poslovanje obrtnesra odseka Pa Se poveri podpredsedniku obrtnesa cdseka zborničnemu Svetniku e. Hohnjeeu. Sledile so ostale tečke dnevnesa reda plenarne seje. Ob zaključku redakciie jo seja še trajala. Mesarji predlagajo ponovno podražitev mesa Tr?e, da bodo sicer morali ustaviti svoje obrate Pritožbe konzuntentov Ljubljana. 7. junija. Šele pred tedni so bile maksimirane cene me^a. slanine in masti v dravski banovini. Konzumenti so maksimiranje cen pozdravili, ker so mislili, da se bodo zaradi nje cene ustalile ter da ne bodo več mogoče zlorabe in dvoumnosti. S tem sicer ni rečeno, da so bili morda vsi zadovoljni z višino cen. kaiti določene maksimirane cene so pomenile prav za prav uzakonitev dotle i najvišjih cen. ne da bi bila z njimi predpisana kakršna koli pocenitev. Konzumenti so se tudi pritoževali, da nekateri mesarii maksimiranja cen niso debro razumeli, češ. d3 so začeli prodajati meso dražje, čeprav so ea pred maksimiranjem prodajali ccne:e. Maksimirane cene so Um to omogočile, ker ie bilo meso prei malo ceneiše. Številni konzumenti se pa tudi pritožujejo krajeAmim proridraginjskim odborom, da nekateri mesarii prodaiaio meso slabša kvalitete po cenah boljših vrst. Konzument pri nakupu težko ugotavlja, ali mu ie prodajalec računa! p-a v ali ne. zlasti še če ne ve natančno napamet vseh cen. Konzumenti spričo nedavnega maksimiranja cen sedaj nikakor niso mogii p;i-čakovati, da bodo mesarji zahtevali ponovno podražitev. Mesarii so poslali na bansko upravo vlogo in v nji predlagali podražitev skorai vseh vrat mesa in masti. Svoio zahtevo utemeljujejo s podražitvijo živne. Trde, da se je klavna živina podražila zaradi velikega izvoza za 50 odstotkov in da zato ne morejo prodajati mesa po sedanjih cenah še nada'i e. ker trpe celo izgubo. Ce bi oblasti ne ustregle njihovim zahtevam, bodo prisiljeni ustaviti obratovanje. Konzumenti mislijo, da so na pristojnem mestu, ko so določali maksimalne cene. imeli pri rokah zanesljive podatke o naših tržnih razmerah zato ne more i o razumeti, zakai mesarii predlagajo zvišanje cen že po nekaj tednih. Po maksimiranju cen. to se pravi zadnje tedne._ se živina tudi ni več tako zelo podražila. Izvoz živine ie v resnici velik in splošno je znano, da je klavne živine malo naprodaj. Zato so bili tudi uvedeni brezmesni dnevi. Konzum mesa ie zaradi uvedbe dveh brezmesnih dni na teden nedvomno nekoliko manjši. To pomeni, da imajo mesarji nekoliko mani prometa. Povsem verjetno ie. da ie zaslužek mesarjev v teh časih manjši. Da pa preživljajo tako hude čase. kakor navaiaio v vlogi na bansko upravo, se pa vseeno ne zdi povsem verjetno, zlasti ne. da bodo prisiljeni stavkati. V teh časih so se morali sprijazniti s poslabšanjem razmer pripadniki mnogih drugih poklicev in stanov, ne le mesarji. Ne bomo se mnogo zmotili, če trdimo, da najbolj trpe konzumenti. Dandanes mora biti pripravljen sleherni na žrtve, ko je dan za dnem v ospredju vprašanje »biti ali ne biti« — skupnosti in ne le posameznikov. Morda se konzumenti motijo, če mislijo, da mesarii doslej še niso stradali, tudi ne po maksimiranju cen mesa. nedvomno pa je. da še ni nihče umrl od lakote. Časopisi doslej tudi ni px*ročalo pri nas o globah kršiteljev odredb proti navijanju cen. Lahko bi n. pr. poročali, da ie bilo nedavno kaznovanih 10 mesarjev z globo do 5000 din in 30 dni zapora, ali je iz prizanesli i vosti molčalo. Upanje je torei. da mesarji vseeno ne bodo ustavljali obratov, čeprav jim oblasti ne bodo mogle ustreči. Ne moremo verjeti, da bi med mesarii ne bi1 o uvidevnih mož. ki uvidevajo. kako potrebno je. da v teh časih nosijo vsi stanovi složno izredna bremena ter da ne pozabljajo na višje interese. Ne le iz strahu pred konfmacijo. kaznijo, ki 1e določena za spekulante in navijalce cen. temveč zave-dajoč se, da sedanji čaai zahtevajo žrtve od vseh. bi naj mesarji ne vztrajali tnko trdovratno pri ponovni podražitvi mesa. Vprašanje je. ali bi bila nova podražitev sploh še znosna. Po predlogu mesarjev bi se nai govedina I. vrste (zadnji de'. - pn-vago) podražila od 16 na 18 din II vrste od 14 na 16. pljučna pečenka od 20 na 24 din, meso za zrezke, beefsteak celo na 30 din. bržola brez privage na 22. ledvice na 16. mešani vampi na 12. mozga] na 20 in loi na 3 do 10 din kg. Telečjo mc~o s privago bi se nai podražilo od 16 na 20 din. jetra na 24 din in te'etinn brez kosti celo na 24 do 32 din. Sv.niinn 1 vrste bi se po tem r>redlo~u podražila celo za 5 din ali za 25 rdstotkov. na 24 din kg. Ledvice bi se podražile od 19 na 26 din in mast na 2-1 din. Predlagana ie torej občutna podražitev, ki bi konzumente prizadela še tem boli, ker se ie me>o že podražilo v kratkem času za 50 odstotkov. Konzumenti so nekaj časa mnoso pričakovali od protidra-ginjsklh odborov, dokler se niso pronicali, da so to le posvetovalni organi, ki sami od sebe ne morejo ukreniti nič učinkovitega. Ko so pa bile nedavno izdane nove odredbe, s katerimi so bile uvedene zelo stroge kazni za spekulant? — prisilno delo in konfinacija — so konzumenti začeli upati, da bo poslej konec konjunkture za tiste, ki bi radi bogateli v teh časih. Čitali so tudi. da ie pravosodno ministrstvo izdalo navodila sodiščem, naj pohite s m očesi proti spekulantom. Iz vsega tesa konzumenti sklepajo, da bodo oblasti začele res odločno stonati na nr-ste vsem. ki brezvestno izkoriščajo sedanje i/redne razmere. Ljudem, ki so vajeni lahkega in hitrega zaslužka, prisilno delo in konfinacija nedvomno ne diši, čeprav bi naibrž nekaterim koristilo, če bi postali nekoliko boli vitki po gimnastiki pri javnih delih. Pojdimo pogledat, kako je v Kočevju! V nedeljo 9. t. m. priredi »Putnik« propagandni izlet na Kočevsko, in sicer v Kočevje. Kočevsko reko in Borovec. Ker prebiva v tem predelu naše banovine zaveden slovenski rod, naj bi se člani CMD poslužili ugodne prilike ter pohiteli v Kočevsko Švico, kakor imenujejo ta predel zaradi naravnih krasot. Vodstvo družbe priporoča ljubljanskim članom, naj se t<^ga izleta udeleže. Prijave sprejema »Putnik*. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Film poln čarobne muzike, krasote 1001 noči ALIBABA V glavnih vlogah: Eddy Cantor June Lang V dopolnilo: barvana Šaloigra. Predstave: danes ob 1 9. uri, jutri ob 5., 7., in 9., v ponedeljek ob U9. uri J Prihodnji spored: Ljubezen dr. Meighana Boji okrog Narvika Pariz, 8. jun. A A. (Havas) Tukaišnle norveško poslaništvo objavlja tole sporočilo vrhovnega poveliništva norveške voi-ske: Južno od Rornbachena v pokrajini Narvik napadalo naše čete Se naprei sovražnikove postojanke. Severno od Rornbachena so naše čete prodrle na več krajih ter popravile svoie postojanke. »•v. 129 >SLOVENSKI NAROD«, aoboU, 8. Junija »40. Sfran 3 Prilagajanje k izpremenjenim gospodarskim razmeram Iz poslovnega poročila o delovanju Zbornice za TOI v Ljubljani, Ki je imela danes plenarno seje Ljubljana, 8. junija Iz poslovnega poročila o delovanju zbor niče za TOi v Ljubljani od novembra 1939 do junija 1940 posnemamo naslednje splošne podatke. V razdobju preteklih 7 mesecev je zbornica skušala predvsem olajšati gospodarstvu v dravsKi banovini prilagoditev na izpremenjene gospodarsKe razmere v svetu, ki jih je povzročila gospodarska vojna in blokada. Go^pouarske razmere na zborničnem področju so se razvijale pod vtisom in v ozračju velike borbe velesil na severo-zapadu, ki je povzročila v gospodarstvu popoln preobrat. Ukrepi vlade so bili usmerjeni na to, da se državno gospodarstvo obdrži za vsako ceno v ravnotežju in da izredne izdatke krijemo z izdatnejšimi dohodki iz davčnih virov. Vlada se je trudila, da zaščiti interese širokih slojev prebivalstva pred posledicami naraščajoče draginje. Naše izvozno blago je našlo povsod dobre odjemalce, kljub temu je izvoz v preteklem letu porasel samo za skromno polovico milijarde dinarjev od 5.075 milijonov na 5.521 milijonov din ter zaostaja še daleč za izvozom L 1938., ko je dosegel 6.272 miljonov din. Uvoz pa je nazadoval tudi malone za pol milijarde. Danes moremo govoriti tudi pri nas že o sistemu dirigirane in kontrolirane zunanje trgovine. Dovoz industrijskih surovin je bil V zvezi z najrazličnejšimi težkočami. I>a bi se omogočilo enotno vodstvo gospodarske in trgovinske politike, je bila spomladi osnovana direkcija za zunanjo trgovino. Uspeh vidimo v tem, da so se pri direkciji osnovali kot posvetovalni organi razni strokovni odbori, v katerih sodelujejo praktični gospodarstveniki pri reševanju raznih vprašanj naše gospodarske in trgovinske politike. Važne nove trgovinske pogodbe V trgovinsko-političnem pogledu je bil najvažnejši dogodek sklenitev trgovinske pogodbe z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, šele ta pogodba nam je odprla vrata do važnih sovjetskih surovinskih tržišč, predvsem nafte, železa, bombaža in volne, katerih uvoz je zaradi blokade vedno bolj otežkočen. S to pogodbo sta bila ustvar jena okvir in pravna podlaga za bodoči razvoj gospodarskih odnošajev z ogromnim ozemljem Sovjetske Rusije in njegovimi neizčrpnimi viri surovin. Tudi v prvih treh mesecih tekočega leta je saldo zunanje trgovine izkazal aktivo v višini 435.3 milijona din, dočim je bil lani ob koncu prvega četrtletja saldo za 137.7 milijona din pasiven. Naš izvoz v letošnjem letu je po količini v prvih treh mesecih za 107.157 ton ali 12.97^ manjši, po vrednosti pa večji za 674.1 milijona din ali 57.4%. Naš uvoz pa je v prvih treh mesecih letos po količini za 47.660 ton ali 15.6% manjši, a po vrednosti za 299 milijonov din ali 22.8% manjši. Izvoz v klirinške države je znašal lani 66.8%, dočim je uvoz dosegel celo 76.2% celotnega našega uvoza, kar pomeni, da prihaja nad tri četrtine uvoza iz klirinških držav. V takih okoliščinah se je tudi devizna situacija v državi vedno bolj komplicirala. Med ostalimi pogodbami, ki so bile sklenjene v tej dobi z inozemstvom, je omeniti dogovor s Francijo glede novega plačilnega prometa. Naše finančne obveznosti do Francije znašajo na leto okoli 250 milijonov din, ki jih bomo v tekočem letu poravnali z izvozom pridelkov in surovin. Tudi z Rumunijo je bil sklenjen nov sporazum, ki je likvidiral prejšnjo nabavo nafte za 75% v kliringu in 25% v svobodnih devizah ter se sedaj vrši celoten obračun v svobodnih devizah. Uprava državnih železnic je predložila tarifnemu odboru načrt za povišanje železniških tarif, ki obstoji iz dveh delov, ln sicer iz predloga za linearno povišanje prevoznik stavkov, ki naj donese 315 miljonov din, ter preklasifikacije robe, katere uspeh se ocenjuje na okroglo 100 milijonov din. Odločitev o povišanju tarif bo prihodnji teden. Posledice naraščanja cen Naša najvažnejša gospodarska panoga, ki obsega gozdno eksploatacijo in lesno trgovino, je imela v drugi polovici leta rastoče povpraševanje po blagu. V zadnjih mesecih smo dosegli v izvozu po količini za okoli 28r'r, po vrednosti pa za okoli 26% več kakor v 1.1938. Povpraševanje po vseh vrstah žitaric je povzročilo, da je cena pšenice poskočila v teku enega tedna za celih 40%. Cene žitaric na našem trgu so se skokoma dvignile in dosegle višino, ki pomeni za dravsko banovino izredno podražitev življenjskega ininima. Zaradi poplav v žitorodnih krajih so okoliščine za novo žetev dokaj nepovoljne. Skok cen žita pomeni za delavstvo in mestno prebivalstvo v Sloveniji izredno novo obremenitev, ki se ceni na 50 milijonov 4*rn na leto. Oskrba s surovinami in položaj na denarnem trgu Mnogo skrbi in dela povzroča zbornici stalno vprašanje oskrbe podjetij s surovinami in pogonskimi sredstvi. Skoraj 60% tmportiranih surovin, ki jih uvaža Jugoslavija, odpade na predelavo v Sloveniji. Ta številka najbolj jasno kaže. kako kočljiv je postal položaj za predelujočo industrijo v Sloveniji. Valovanje na denarnem in kreditnem tržišču se je pomirilo. Zadnjo preizkušnjo so denarni zavodi prestali brez večjih pre-tresljajev. Od meseca avgusta lani do konca leta je bilo izplačanih okrog 1.400.000 din vlog in je skupni znesek hranilnih vlog padel na 10.145 milijonov din. Samo dejstvo, da nam pol milijarde zapadilh vlog nI bilo dvignjenih, govori dovolj zgovorno, da se je položaj umiril in ob stalni mobilnosti denarnih zavodov promet normaliziral. Zaposlitev delavstva je bila vse doslej zadovoljiva in stalna. V marcu je bilo v službenem razmerju 97.160 oseb. Celotna zavarovalna mezda za 61.422 delavcev je znašala 1,794.921 din, za 33.738 delavk pa 746.296 din, torej sk'ipaj 2.541.217 din ter Je bila za 127.295 din ali 5% večja kakor v marcu preteklega leta. S socialno-politič-nega stališča je najvažnejša tekstilna industrija, ki zaposluje v Sloveniji 16.827 ljudi. Njej sledi kovinska industrija z 8200 zavarovanci, katerim je treba prišteti še okoli 2000 zavarovancev rudarskih bratov-skih skladnic. Na tretjem mestu je gradnja železnic in cest s 7057 nastavljenci, na četrtem mestu pa gozdno-žagarska industrija s 6982 zavarovanci. Skupno je pri industrijah, ki predelujejo les, zaposlenih 11.163 delovnih moči. tako da ji pripada prav za prav drugo mesto. V prometnem pogledu je omeniti predvsem uveljavljenje važne nove uredbe o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah, ki bo stopila v veljavo 1. oktobra 1940. Za razvijanje prometa in s tem za celo gospodarstvo je uredba izrednega pomena. Po anketi zbornice glede te uredbe bo zbornica v smislu sprejetih predlogov izdelala svoje pripombe in jih dostavila železniški upravi, da bi mogla izvršiti potrebne spremembe in dopolnitve, še preden stopi uredba v veljavo. Razmere v prometu Drugo važno anketo je zbornica priredila glede preklasifikacije blaga. Zbornica smatra, da je preklasifikacija blaga zelo tvegan ukrep. Glede prometnih omejitev in redukcije vlakov je zbornica posredovala pri železniški upravi in zahtevala, da se vrne v promet vsaj 54 ukinjenih vlakov. Z novim voznim redom je bilo šele vrnjenih v promet 21 potniških vlakov, med tem ko je zbornica zahtevala, naj se vrne v promet 25 potniških vlakov. Glede dostavljanja vagonov se je položaj nekoliko zboljšal. Poslovno poročilo obširno obravnava vprašanje davčne reforme in vse njene akcije v tem pogledu. Državno gospodarstvo je bilo s 1. aprilom urejeno z uredbo o dvanajstinah za štiri mesece april—junij. Obenem je bila objavljena uredba o financiranju banovine Hrvatske. S 1. aprilom je bila uveljavljena tudi nova fiskalna izvozna carina na 46 skupin naših glavnih izvoznih predmetov. Obremenitev izvoza je zadela mnoge izvoznike. e Davki v Sloveniji Tekoči davki se v Sloveniji redno plačujejo, zaostali davčni dolg pa je ostal nespremenjen. Med direktnimi davki je na prvem mestu družbeni davek, ki daleč presega vse ostale vrste davka in znaša 40.6 milijona din. Na drugem mestu je zgrada-rina, ki daje za 35 % večji donos od zem-ljarine. Tudi pridobnina presega za 20% zemljarino. Za naše razmere je značilen donos uslužbenskega davka, kjer nosi Slovenija nad eno četrtino deleža v vsej državi. Predpis vseh davkov, ki se sumarno knjižijo, je znašal lani 199.1 milijona din. Svtrano pa je bilo plačano na ta predpis 146.8 milijona din. Minister za kmetijstvo je izdal uredbo o hmelju, ne da bi zaslišal zainteresirane zbornice. K načrtu pravilnika je zbornica precizirala svoje stališče. V 1.1939 smo izvozili 1,561.543 litrov vina v Nemčijo, 20.874 litrov na Češko in manjše količine na F»oljsko in Nizozemsko. V prvih štirih mesecih 1. 1940 smo izvozili v Nemčijo 487.294 litrov vina. V okolišu Ljutomera in Ormoža so še danes prav velike količine neprodanega vina. Zbornica IZREDNO LEP IN VSEBINSKO GLOBOK FRANCOSKI FILM o lepi, mladi siroti, ki je zašla v slabo velemestno družbo, v družbo ljudi, ki izkoriščajo bedo in slabost mladih, neizkušenih deklet... — Najboljši umetniki franc. filma v glavnih vlogah: lepa Gaby Svlvia, Francotse Rosay, Paul Cambo, Micbel Simon. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri jutri (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne ter ob 15., 17., 19. in 21. uri POTOK SOLZA Kino Union, tek ZZ-Z1 In zopet se boste od srca nasmejali pri sijajni francoski burki Premiera danes! Kino Matica, FERNANDEL v vlogi namišljenega barona ^j^^^jg^g^^^^^^^^ii^^^^^^^^ tel« 2l'24 FIlm humorja, godbe in plesa predstave ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17 19. in 21. uri %~4 Razkošna in bogato opremljena originalna španska opereta polna divnih melodij, prirejena po znameniti komediji bratov tjuintcro V* glavni vlogi znamenita španska pevka Estrellita Castro. — Za film priredil: Benito Perejo. — Glasba: Antonio Utiintero. Najboljši španski film sezone, v katerem se odlično odiaža juiujaški temperament ognjevite ljubezni, zdravega humorja in bohemske duhovitosti KINO SLOGA tel. 27-30 — Premiera danes ob 16.. 19 in 21. uri. jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri POT K SLAVI se je obrnila na odločilne činitelje s prošnjo, da se pridobi za izvoz ljutomerskih vin v Nemčijo primeren kontingent, da se omogoči vnovčevanje velikih zalog. Krošnjarska nadloga se je stalno množila, zato je zbornica z velikim zadoščenjem sprejela uredbo o prepovedi krošnjarjenja za določene sreze. Zbornica je še prosila, naj se prepoved razširi na vse področjt Slovenije. Zbornica je opozorila pristojne, da nabavljalne zadruge državnih uslužbencev spremenile svoja pravila v tem smislu, da more postati Član takih zadrug vsaka oseba ne glede na to, ali je v državni službi Za izvrševanje poklica gospodarskega svetovalca na področju dravske banovine je banska uprava doslej izdala šest dovolil. Velika zadolženost gostinskih obratov Statistika tigovstva v Sloveniji kaže, da je bilo pri vseh 29 združenjih trgovcev 1. maja včlanjenih 9086 samostojnih trgovcev in trgovk, žtevilo vajencev je znašalo 978. vajenk pa 806. skupaj torej 1784. Zaposlenih pomočnikov je bile 1893, pomočnic pa 2729, skupno 4622. Za trgovsko izobrazbo imamo dve trgovski akademiji, štiri dvo-razredne trgovske šole in 10 nadaljevalnih šol. Na obeh akademijah je skupno 461 učencev in učenk. Na obeh akademijah in vseh štirih dvorazrednih trgovskih šolah je bilo vpisanih 380 moških in 566 ženskih obiskovalcev. Abiturijentski tečaj zbornice za TOI obiskuje 32 dijakov in 76 dijakinj. V desetih nadaljevalnih šolah je 603 vajencev in vajenk. Brez strokovnega pouka je še vedno 479 trgovinskih vajencev. Glede tujskega prometa v Sloveniji kaže letna statistika, da bi imeli rekordno turistično leto 1939, če ne bi bil tujski promet v avgustu zaradi izbruha vojne nenadoma odrezan. Inozemskih turistov smo imeli 4582 manj kakor prejšnje leto, to je 55.828 napram 60.410 v 1.1938, pač pa je nekoliko poraslo število domačih turistov, in sicer na 139.477 napram 137.303 v 1. 1938. Naraslo je število tujcev iz klirinških držav. Z anketo o kapaciteti naših gostinskih obratov v turističnih krajih se je ugotovilo, da je v Sloveniji na razpolago 5403 sob in 10.823 postelj, zadolžitev gostinskih obratov pa znaša 87,591.000 din. Zbornica je ukinila dve tretjini obstoječih obrtniških združenj ter je izvršila veliko komasacijo. Pred ukinitvijo je bilo 151 združenj, od teh je bilo ukinjenih 105, tako da je ostalo še 46 obrtniških združenj. Zbornica bo skušala izvesti reorganizacijo obrtniških združenj. Zahteve sadjarjev in vrtnarjev Kako bi se z uspehom dvignilo nase sadjarstvo Sadjarji in vrtnarji so postavili na svoji redni letni skupščini dne 2. junija t. L nastopne zahteve: 1) Določbe lovskega zakona naj se tako spremene, da bo mogel občinski odbor v onih občinah, kjer je sadjarstvo gospodarska panoga, odrediti, da se mora zajec iztrebiti. Iztrebiti ga mora lovski zakupnik. Sadjarjem v ostalih krajih naj bo zagotovljeno povračilo dejanske škode brez posebnih stroškov in strogih formalnosti. Pri spremembi lovskega zakona naj sodelujejo zastopniki kmetijskih zbornic in sadjarskih društev. Za predsednike odškodninskih razsodišč naj se postavljajo samo osebe, ki so tudi praktični sadjarji. 2) Banska uprava naj podvzame potrebne ukrepe, da se bo banovinska naredba o čiščenju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev z dne 7. L 1939 povsod strogo izvajala. 3) Obvezno škropljenje proti San-Jose kaparju bo rodilo uspeh le tedaj, če se bo izvajalo v okuženih okoliših v vseh nasadih brez izjeme. Ker pa so pokončevalna sredstva in drevesne škropilke sorazmerno drage in si jih mali in srednjeveliki posestniki zaradi občutne denarne stiske pri najboljši volji ne morejo nabaviti, je neizogibno potrebno, da priskočita prizadetim kmetovalcem na pomoč država in banovina z izdatnimi denarnimi podporami, škropljenje naj opravijo pod strokovnim vodstvom posestniki sami. Banska uprava naj odredi fito-patološki pregled sadovnjakov v vseh okrajih ter izda v primeru okužbe potrebne ukrepe. 4) Ce namerava oblast saditi obcestne nasade, naj v ta namen podeli kmetovalcem drevje brezplačno. To drevje bodo kmetovalci oskrbovali sami po navodilih oblasti. Drevje in pridelek naj bosta last kmeta, na čigar zemljišču raste. 5) Občutna ovira za dobičkanosnejSi razvoj sadne trgovine je pomanjkanje primernih sadnih shramb (sadnih skladišč) pri naših kmetovalcih. Z ureditvijo sadnih skladišč na zadružni osnovi bi se stroški za producenta znatno znižali in sadje bi bilo mogoče prodajati tudi pozimi, ko je navadno ugodnejša konjunktura kakor jeseni. Taka skladišča bi bila najuspešnejši regulator cen na domačih in tujih tržiščih in bi bila velikega pomena za povečanje konzuma — prvenstveno namiznih jabolk. Nudila bi uspešno orožje v tekmi z inozemskim, zlasti z ameriškim blagom, ki si osvaja jugoslovenska tržišča proti koncu zime tem lažje ln uspešnejše, ker doma- 1 čega blaga v tem Času primanjkuje. Mero-dajne oblasti prosimo, da nudijo našim sadjarskim podnižpicam in zadrugam izdatno denarno pomoč za gradnjo zadružnih sadnih skladišč. Ponavljamo ponovno našo zahtevo, da se zgradita v Mariboru kot v najvažnejšem jabolčnem središču v državi, kakor tudi v Ljubljani, čim prej centralni skladišči s hladilnimi napravami. Taka skladišča bodo donašala ogromne koristi našim sadjarjem in izvoznikom, služila pa bodo tudi potrebam tranzitnega prometa s sadjem v druge države. 6) Produkciji zelenjave v Sloveniji, osobito v Ljubljani in okolici, je treba posvečati posebno pažnjo in začeti akcijo v dveh smereh, oa se začne propaganda za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom in da se iz-posluje na merodajnih mestih pospeševanje in organizacija izvoza zelenjave iz Slovenije v južne, posebno primorske kraje ob času, ko je tam primanjkuje. Omogoči naj se tudi izvoz v inozemstvo. Vse to naj se doseže z ustanovitvijo posebnih zadrug, Ureditev tržnih razmer po naših mestih in trgih je nujna, da se olajša domači konsum zelenjave in sadja. , 7) Ker je sadnih sušilnic izredno malo, je nujna naloga državnih in banovinskih oblasti, da gradnjo sadnih sušilnic z izdatnimi subvencijami omogočijo in vsestran sko pospešujejo. Isto velja tudi za brezalkoholno sadno produkcijo, ki je iz znapih razlogov prav v naših krajih potrebna čim večje moralne in gmotne podpore od strani oblasti. 8) Sadne sušilnice naj se izpopolnijo in oskrbijo s potrebnim inventarjem za do- cepljevanju drevja in o obiranju in shranjevanju sadja. 15) Za pospeševanje sadjarstva naj nastavi dva potovalna učitelja za sadjarstvo. 16) >:Prizad« naj čim prej imenuje vsaj dva svoja delegata za pospeševanje sadjarstva in sicer enega za Dolenjsko in enega za Belo Krajino. 17) V svrho poglobitve pouka o sadjarstvu in vrtnarstvu ter pouka o zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin, naj se nastavijo posebni sadjarski in vrtnarski strokovnjaki. 18) Da bo mogoče širiti res zdrave in rodovitne sadne vrste, naj vsaka podružnica komisijsko določi drevesa, od katerih ne sme jemati cepiče. Taka drevesa naj se *idno označijo. 19) Za logaški okraj naj se določi v sadnem izboru odlično domačo jabolko »sev-ko«. ki jo upeljujejo tudi v sosednih krajih Italije. 20) Organizira naj sp dobava cepičev hrušk, ki so dobre za sušenje. 21) Naj se ponovno izda -»Sadni izbor* v besedi in sliki. 22) Prepove naj se prodnja rnznih eks traktov za napravlianje umetnega sadjevca. Ti ekstrakti kvariio cene sadjevcu in po tudi sicer brez vsake vrednosti za človeško prehrano. 23) Prepove naj se kuhanje žganja i/ kupljenega sadja (fig. rozin in slično). Posebne zahteve drevesničarj ev 1) Vzgoja sadnega naraščaja se mora vršiti po določilih in enotnih smernicah, ki jih predpiše banska uprava v sporazumu z drevesničarji za vse drevesnice. 2) Predpiše naj se pravilen način prodaje, kontrolirajo strokovno in fitopatološ-ko vse enkrat prijavljene in odobrene drevesnice brez pose'one prijave. Priznani in morda obvezni organizaciji naj se prizna sodelovanje pri kontioli in pravica, da sme po sklopu izvršiti to tiifh točeno od uradne kontrole in o tem poročati. 3) Nastavi naj se posehen referent za vzgojo sadnega naraščaja, ki ima notrebno znanje in prakso in ki naj vodi ter kontrolira vse drevesnico, javno in piivatne ter usmerja vzgojo tako. da ie v prid sadjarstvu. Kontrola mora biti stroga toda vzgojna. 4) V načelu nimajo drevesničarji ničesar proti javnim drevesnicam, belijo, da c--**--nejo in vršijo plemenito tekmo. Vseknknr se pa ne da tajiti, da so prav javn^ drevesnice povzročale v preteklem dese*letju pri prodaji sadnega naraščnia dumping, ki *• porazno vplival na piivrtno podjetnost, da je ta danes močno opešala in crroz* pomanjkanje dobrega sadnega naraščaja« Zahtevajo, da se preneha z dosedrr.jo prakso podpor in dotacij, ki so omogočale neprimerno nizke cene. daleč pod vzgojnimi stroški. Vsaka javna drevesnica mora biti vzor tudi v pogledu rentabilnosti. Vrednim fn potrebnim kmetskim sadjarjem nnj se zlasti v primeru nezgod dajejo suhv^nen* sa nakup sadnega naraščaja, ki se izpl?.ča.?o oni javni drevesnici, kjer bo dotični k drevesca prejel. Na ta način bodo pod-x>ro prejemali res vredni in potrebni in bo ista otipljiva, dočim je do danes imel korist od znižanih cen vsak, tudi nepotrebni. življenje v gorenjskem revirju Živahno kulturno delo na Jesenicah — Močan osebni in avtomobilski promet — Stavbna delavnost — Mir in sloga med občani Jesenice. 7 luniia V mesecu maiu ie skora? neorestano deževalo, le zadnio soboto nedelio in no-nedeliek v mesecu smo imeli lepo solnčno vreme, ki ie zvabilo nešteto oriiateliev narave v preleoo okolico in na olanine Minulo nedeljo ie bilo na Planini — Sv Križ. na Golici Rožci in na drugih obmejnih vrhovih rekordno število izletnikov in planincev Naše planine so dostopne vsem priiateliem prirode Vsak nai vzame seboi legitimacijo s sliko oo'Heno od pristoinih društev in krajevnih podružnic SPD. pa se bo lahko svobodno gibal po Triglavskem ooeoriu in na Karavankah. Kljub težkim in mračnim dnem sokolsko, kulturna in snortna društva kreoko in uspešno delujejo Sokol ie v mnuli gledališki sezoni vprizoril opereto »Vse ?a šalo«, narodni igri »Deseti brat« in *>Mi-klovo Zalo«. Vse predstave so moral v č-krat ponoviti in so bili vrli sokolski igralci, pevci in godbeniki zaposleni vs? nedelje od novega leta do srede meseca maja. Siiaino sta uspela tudi koncerta, ki so jih priredili pevsko društvo >-Sava« in združeni pevski zbori z Jesenic in Ja-vornika. Promet na naših cestah in železnicah ie zelo živahen. Po cestah hite dolge vrste nameščencev Ln delavcev v tovarno na delo in nazaj na svoje domove, v rocol-danskih in večernih urah oa se sprehaja ob Prešernovi cesti. Trgu krali a Aleksandra in Gosposvetski cesti nešteto liudi vseh starosti in poklicev Po cesti drče nešteti avtomobili in motocikli proti Kranjski gori. Ljubljani. Bledu in obratno. Največji osebni in avtomobilski promet ie bil v nedelio 26 maja. ko je šlo na tisoče ljudi in vozil na Planino — Sv. Križ in v Zgornjo Savsko dolino. To nedeljo so imeli izletniki Iz LiiTbljane in drugih krajev priliko uživati sladkosti jeseniškega cestnega prahu. Tudi na železnici je osebni in tovorni promet zelo močan. Osobito vlaki, ki voziio de'avstvo proti Bledu in Bohinju, so vedno prenatrpani s potniki. Zaradi izrednih razmer bo letošnja stavbna sezona slabša kakor prejšnja leta. Dograjena je velika garaža za avtomobile KID v Delavski ulici. V gradnji je bolnišnica Bratovske skladnice v zapadnem delu mesta. To poslopje.* ki bo eno najlepših in največjih na Gorenj- še ni primeril noben omembe vreden incident Ljudie različnih svetovnih nazi-ranj med seboi dostojno in korektno občujejo v raznih zadevah Skoraj popolnoma so izostali osebni Dolitični in mtd-verski pieoiri. ki so do!so visto le: slabili nt.še življenjske sile in z istruoiiali ozračje V teh težkih dneh smo res Jugo=lo-vani in pripravljeni na vse. kar bi utegnilo priti; zavedajoč se. da ie e močnim, zdravim, in kulturnim narodom k: ž'.ve v bratski slogi odmerjen svoboden prostor pod solncem. Krrarka 1 3 4 p 6 7 8 9 10 11 13 14 1-5 r>. hA 16 17 18 19 20 1 21 p si km — 23 24 i 25 26 27 28 HM 29 30 31 32 33 -34 mačo predelavo sadja. (Kotli za kuhanje marmelade, lupilniki za sadje, stilizatorji J skem, bo v ponos in kras našemu mestu za napravljanje sSudosoka.) j V bližini mestnega ubožnega zavetišča 9) vaseh naj se prirejajo tečaji o-vla- ^adi leP° enonadstropno vilo brivski ganju in pakovanju sadja ter tečaji za vkuhavanje sadja in izdelavo sokov. 10) Podružnicam SVD naj oblasti dovolijo trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja, kakor ga dobivajo vinogradniki za slajenje mosta in čebelarji za krmljenje čebel. 11) Industrijska podjetja naj opozore svoje delavstvo, da ne bo delalo Škode sadjarjem. . 12) SVD naj po možnosti skuša dobiti v pregled razne nasvete in navodila, ki se objavljajo v raznih listih o sadjarstvu in vrtnarstvu m jih po potrebi popravL Ce se to ne da doseči, naj objavi napake v svojem glasilu, da bodo člani opozorjeni na pogrešna navodila, 13) Glede obiranja sadja izdani predpisi naj se strogo izvajajo, da ne bo nezrelo sadje kvarilo cene drugemu sadju. 14) Banska uprava naj organizira potujoče tečaje o sajenju jn čiščenju ter pre- mo j ster g. Janko Mežnarič, g. Jakob Hribar pa gradi pri svoji nisi v bližini ceste kralja Petra veliko ključavničarsko delavnico. V bližini igrišča KID na Savskem nabrežju in Podmežakljo ie v gradnji več stanovanjskih hiš in vil, katerih temelji so bili izkopani že minulo jesen. To je v glavnem vse. kar se letos gradi na Jesenicah. Težke razmere so gradbeno delavnost močno zavrle. Povpraševanje no stanovanjih ie zelo veliko, ker število delavcev in nameščencev stalno narašča. Skoda, ki jo bodo zaradi slabe stavbne sezone utrpeli obrtniki, bo zelo velika. Gradbena industrija in obrt dajeta delo neštetim drugim sorodnim obrtim in če ta ni zaposlena, je obstoj tudi drugih obrti ogrožen. Jeseničani so znani kot veseli in živahni ljudje. Tudi težki časi niso njihovega značaja skoraj nič iznremenili. Ljudstvo se obnaša povsem disciplinirano ter se v vsem pokorava odredbaui obbsti. Tu m Pomen besed Vodoravno: 1. Družinski član, 5. srbsko moško ime, 9. žensko ime, 11 nepoštenjak, 12. krajevni prislov, 13. vzklik, 14. agregatno stanje vode, 16. vzklik, 17. moško ime, 19. vrsta opice, 21. grški modrijan. 23. del voza, 25. kovina, 26. osebni zaimek 27. meško ime, 29. zver, 30. večerno zvonjenje, i>3. italijansko mesto, 31, dragi kamen. Navpično: 1. Slovanski blagovcstai':. 2. muslimanski bog. 3. moško ime. 4. pr^ llog, 5. mesto v Srbiji, 6. sorodnik, 7. država V USA. 8. belgijsko mesto, 10. itelijrnska kolonija, 14. športnik, 15. francosko mesto, 17. oreb-ni zaimek, 18. grško božanstvo, 20. planina v Srbiji, 2. mestece v Kotorskem zalivu, 24. ptica, 26. ločnica, 28. veznik, 29. neparen, 31. osebni zaimek, 32. egipčansko božanstvo. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Jalovec, 8. Jules, 10. red, 12. Krk, 14. in, 15. vas, 17. ar, 18. torek, 20. tvoj, 21. mana, 22. papir, 24. vi, 26. Kot, 27. ti, 23. ena, 30. Koc, 31. Haiti, 34. Karpati. Navpično: 2. ajd, 3. Lu (lutecij), 4. oltar, S. v«, 6. Esk, 7. Grintavac. 9. fikrlatica, 11. en, 13. Ra, 15. vojak, 16. Semit, 18. top, 19. kar, 23. polip, 25. in, 27. to, 29. aha, 90. kit, 32. Ar (argon), 33. ta. Postani In ostani član Vodnikove družbe! ' Stran 1 »SLOVENSKI RABO D«, •obotm, 8. junija 194C. Sfev. 120 Danes ob 20.30 in v nedeljo ob filma največjih senzacij, grozovitih scen in erotičnih konfliktov OBLAKOVE ROKE ZDRAVNIKA-FANTASTA v glavni vlogi PETER LORRE PREMIERA ZA LJUBLJANO! MOSTE ■■■^■■■H 14.30, 17.30 in 20.30 uri premiera DOŽIVLJAJ LVr opozarja svoje članstvo na društveni pesiz-et, ki bo jutri v nedeljo. 27bor bo cb 7. zjutraj na Taboru. Velja za moško in žensko članstvo ter moški in ženski naraščaj. Zdravo! Uprava. —lj Nov grob. V visoki starosti SO let je umrl davi v Ljubljani g. Maks L;.lleg\ davčni nadupravitelj v pok. Pokojni je bil splošno znan in je bil več let tudi mestni občinski svetnik. Zapušča soprogo Ivo roj. Meden, sinova Erika in Branka, hčerko Valesko por. Veter ter velik krog prijateljev in znancev. Pogreb bo v ponedeljek ob 16.30 izpred zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku blag- spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —lj Letalski nap^d na Ljubljano. Kako se obvarujemo pred stiahotami letalskih napadov, vidimo na razstavi, ki jo je danes ob 11. župan dr. Adlešič otvoril na velesejmu v paviljonu >Nc. Mestni zaščitni urad je priredil to aktualno poučno razstavo z namenom, da pokaže, kako se z najmanjšimi stroški obvarujemo pied posledicami letalskih napadov čim najbolj učinkovito. Razstavo so pripravili vsi odseki mestnega zaščitnega urada s sodelovanjem vojaških ter državnih in banovinskih oblasti in zavodov, gasilske zajednice za drav. banovino ter s sodelovanjem tvrdke Bata in drugih razstavljalcev. Razstava nam prikazuje prav vse, kar moramo vedeti o uspešni zaščiti ter o samopomoči pri letalskih napadih. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. brez vstopnine. Na razstavi bodo strokovnjaki razlagali razstavljene predmete ter njih uporabo. Razstava ima tudi zato za Ljubljano in vso Slovenijo velik pomen, ker jo je mestna občina sklenila razviti v stalno Šolo za vso zaščito pred letalskimi napadi. lj— Razstava monumentalnih slik iz slovenske zgodovine, delo slikarja Goj-rnira A. Kosa. bo odprta še ves prihodnji teden. Razstava ie deležna največjega zanimanja občinstva. Ogledalo sd jo ie tudi že rekordno število šol iz Ljubljane in podeželja. —lj Javna zahvala. Podpisani odbor se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste vsak po svojih močeh prispevali k počaščen j u nagega letošnjega >Materinskega dne«. Vsak najmanjši dar je bil hvaležno sprejet in vknjižen na pristojno mesto. Odbor bo vestno poskrbel, da se bo z nabranimi prispevki pomagalo res najbednejšim materam. Vsem darovalcem, ki ste na tako lep način izpričali svojo srčno kulturo. Še enkrat: Najlepša hvala! — Odbor Kola jugoslovenskih sester, Ljubljana. lj— Važno za lastnike in vozače motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike in vozače motornih vozil, da smejo obratovati samo z onimi avtomobili, avtobusi in motocikli, ki 00 za L 1940 komisijski pregledani in odobreni za javni promet ter opremljeni z evidenčno tablico za L 1940. Zato poziva uprava nolicije prizadete lastnike in vozače, naj pripeljejo svoja še nepregledana motorna vozila k pregledu, ki bo izjemoma še 19. junija od 11. do 12. v Ljubljani na Bregu št. 20. dohod z Novega trga. —lj Železniški upokojenci, rentniki In vdove v Ljubljani in okolici se vnovič opozarjajo, naj v svojo lastno korist čimprej dvignejo svoje vojne knjižice v računski pisarni ljubljanskega glavnega kolodvora. 8 seboj je treba prinesti zadnji odrezek o prejemanju pokojnine. —lj Zl*ta Gjungjenac, najpriljubljenejši gost našega gledališkega občinstva, bo po daljšem presledku zopet nastopila v naši Operi v nedeljo 9. t. m. kot Fraskvita. Vse dosedanje predstave te sijajne operete z njo in na&m Fraaclom y glavni** vlogan so bile razprodane, zato opozarjamo zlasti podeželsko občinstvo, naj al v predprodaji preskrbi vstopnice, ki so prvič po globoko znižanih cenah. lj— Vse prijatelje cerkvene glasbe opozarjamo na koncert, ki ta bo izvajal pojutrišnjem v ponedeljek ljubljanski Zvon v iranČiškan&Ki cerkvi iJose^tn ki koncTla Lcoo slišali najra-'.i^Deise m*1-3a*ta zbore nabožne vsebiue. iv a<> yh v teku desetletij napisali naši skladatelji. Sodeloval bo tudi prof. Pavel P-anćisaj kot solist na orglah. Kuncert bo v ponedeljek 10. U m. ob pol to. zvečer v frančiškanski cerkvi. Predprodaja vstopnic in koncertnega sporeda v knjigarni Glasbene Matic« lj— Uubitelje komorne glasbe ooozar-jamo na komorno produkcijo Gla^b.ne akademije dne 10. jun ja ob ^* 19. v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu bodo slavna komorna dela Coreliija. TartinLa, Brahmsa in Dvora ka, ki jih t od o izvajali slušatelji Burger. Gresorc. Loserjeva. Bradaceva. Zalokar in Žižmond. Ves program ie naštudiral z izvaia ci prof. Jan Slais, voda oodelka komorne glasbe. Vstopnina proti programu. —lj Dolgi prs»ti povsod. Stojjinu Šubicu je nekdo ukradel s kolesa na dvorišču Na-bavljalne zadruge na Masarvkovj cesti 140 din vredno dinamo svetilko, znamke >Ri-nian«. — Prav taka svetilka je bila ukradena tudi Srećku Plesku in sicer s kolesa, ki ga je imel v veži kina Kodeljevo. — Jožefa Matol, stanujoča na i£apuski cesti 4, je prijavila, da ji je tat ukradel iz stanovanja 100 ciin vredno uro budilko. — Marija Koce pa je prijavila, da ji je crzen že par izmaknil na živilskem trgu iz roCne torbice denarnico s 180 din. —lj »Pot k slavi« je razkošna in bogato opremljena španska filmska opereta, prirejena po znameniti komediji bratov* Joa-quina in Serafina Quintero. V tem prelepem filmu nastopa znamenita španska lepotica in operna pevka EstrelLta Castro, ki nam pokaže vso ognjevitost južnjaške-ga temperamenta, ki se posebno odraza v oivnih ljubavnih melodijah in prelepih plesih. Ne manjka niti zdravega humorja in vesele duhovitosti, saj poteka, vsebina tega filma med mlado, bolierusko nastiojeno mladino, ki išče sproščen ja v glasbi, pri plesu in v vinu. Estrellita Castro je prava gledališka in filmska umetnica, ki bo z lepoto svojega glasu očarala slehernega gledalca. Premiera tega izreclno lepega filma je danes v kinu Sloga. 1186 lj— Dražba trebljenja mcsln;h jarkov na Barju bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v barjanski šoli. 250-n. —lj Kupimo nov ali rabljen premakljiv drobilcc. Ponudbe na mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani. 254- n —lj Gostilna Martine Z>r. Si&ka* Jutri piska v papriki: — Koncert! 253-n <$$q( e\tti ca DANES: Sobota, 8. junija: Medard JUTRI: Nedelja, 9. junija: Primož in Fe-licijan DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Barnaba KINO SLOGA: Pot k slavi KINO UNION: Potek solza KINO MOSTE: Orlakove roke zdravnika- fantasta ln Doživljaj ene noči KINO SISKA: Alitaba RAZSTAVA G. A. KOSOVIH MONUMENTALNIH SLIK V JAKOPIČE VEM PAVILJONU odprta od 9. do 19. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED JUGOSLOVENSKI ZIMSKO - ŠPORTNI SAVEZ skupščina ob 8. v beli dvorani U n iona OTVORITEV SMREKA RJE VE RAZSTAVE ob 11. v Galeriji Obersnel, Gospo-svetska cesta 3 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvršcva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrševa cesta 62.1., telefon št. 27-29. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 8. junija: Severna lisica. Izven. Znižane cens od 20 din navzdol Nedelja, 9. junija: Necpravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Ponedeljek; 10. junija: zaprto ★ O P K K A Začetek ob 20 ur! Sobota, 8. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje Borisa Popova Nedelja, 9. junija: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek. 10. junija: Plesni večer šole Mete Vidmarjeve. Izven Iz Celia —c Sokolsko društvo Celje matica poziva člane in članice, da brez izjeme prinesejo člansko legitimacijo v pregled v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Tam bodo ob sredah od 16. do 20 in ob četrtkih od 20. dalje člani uprave, ki bodo legitimacije pregledali. Po členu 6 pravilnika o nošenju članskega znaka bo društvo izdalo vsakemu posebno potrdilo o pravici do nošenja znaka Legitimacije morajo biti pravilno potrjene, da je članarina plačana vsaj za tekočo polovico leta. Brez potrdila o plačani članarini je legitimacija neveljavna. Kdor nima take legitimacije, tudi ne sme nositi znaka Bratje m sestre, ki legitimacije še nimajo, naj prinesejo s seboj fotografijo, da se jim more izdati nova legitimacija. Ob navedenih urah lahko članstvo poravna tudi članarino, če je še ni. Današnje prilike nam nalagajo strogo previdnost, zato pričakujemo, da *e bodo vsi člani in članice brezpogojno odzvali pozivu društva Društvo bo vodilo poseben zapisnik o pregledanih legitimacijah. —c Koncert Celjskega pevskega društva ▼ proslavo 801etnice skladatelja Rista Savina bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so ženski, moški in mešani zbori, samospevi in klavirske skladbe Rista Savina. Klavirske skladbe bo igral priznani pianist, pedagog in skladatelj g. Pavel Sivic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, ki bo tudi spremljal samospeve in zbore. Kot solisti bodo nastopili gdč. Marija Tiranov* in tenorist g. Andrej Jarc is Ljubljane ter Članica CPD> gdč. Cirila Karbova. Vstopnice bo v prodaji v Coričarjevi knjigarni. Udeležite se tega umetniškega in slavnostnega koncerta v čfrn večjem številu! —c Tretji šolski nastop gojencev Glasbene matice v Celju se bo pričel drevi ob sedmih v Mestnem gledališču. Vstop je prost samo s sporedom —c Sprejemni izpiti na drž realni gimnaziji S klasičnimi vznorednicami v Celju bodo v torek 25 *n sredo 26 m Dne 25-t. m. naj pridejo k sprejemnemu izpitu po možnosti učenci ki se nameravajo jeseni vpisati v klasične vzpotedniet Prcsnjo za sprejemni izpi*. koJkovano z 10 din. je treba predložiti najpozneje do 2J t. m. Prilogi sta rojstni h«t in izpričeval- o dovršeni ljudski soli. K sprejemnemu izpi< pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem sluei in na celi poli, ie priložiti krstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole ter morebitno izpričeva'o viSje osnovne sole. — Snreiemale se bodo učenke, rojene v letih 1927. do 1930. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka zvedela, kdai bo delala izpit. Izpiti bodo 24. in 25. jimija ob 8. v poslorjiu drž. učiteljske šole na Resljevi cesti št. 10 Borzna poročila Čarih. 8. junija. Beograd 10, Pariz 9.70, London 17. New York 446, Milan 22.50, Madrid 45., Berlin 178.25 Stocknolm 100.25, Sofija 4, BujsaredU 2.24, »•v. i2g »SLOVENSKI NAROD«, »obota, 8. junija 1940. Stran 5 Radio in letalstvo Pomen radiotehnike za varnost letal v mira in vojni Zanimiva jc vloga, ki 1o ima radio v sodobni letalski tehniki Človek je prevladal nad naravo, osvojil zrak in izpopolnil letalo do take stopnje, da lahko danes letalo preleti tisoče in tisoče kilometrov, noseč na svojih jeklenih krilih po več ton tovora. Edina zapreka je bil zrak sam. čigar struje in razna gibanja so doslej močno ovirani ali pa često sploh onemogočala letenje po ZTaku. Varnost letenja se je močno povečala, ko so znanstveniki spretno izkoristili v to svrho elektromagnetične valove s pomočjo radiogoniometrov |n avtomatskih rad iokom pa sov. Obenem je bi'o z organizacijo meteorološke službe izključeno vsako neprijetno iznenađenje med poletom. Posebno dobrodošel je bil zvečani koeficient sigurnosti za razvoj in napredek potniškega letalskega prometa. Če nas torej slučaj privede v pilotsko kabino večmotor-nega potniškega letala, bomo vsekakor ostrmeli, ko bomo zagledali v njej tablo s številnimi instrumenti za upravljanje leta-'a v mogU in sploh v slabem vremenu. Poleg žiroskopa (instrument, ki kaže. da je letalo izgubilo predpisano smer), višinomera. variometra. brzinomera. magnetskega kompasa in drugih prepotrebnih instrumentov bomo našli tudi kompletno radijsko postajo in radiogoniometer Ti instrumenti služijo pilotom, da tem lažje in bolj sigurno upravljajo svoja letala v megli, noči ali sploh, kadar je vreme slabo. Nehote bi ostrmeli nad popolnostjo teh instrumentov, ki so mnogo pripomogli do varnega potovanja po zraku, kakor tudi da se je letalo uveljavilo tudi kot prometno sredstvo. Na vseh večjih in stalnih letališčih imajo že urejene posebne radiogoniometrične postaje, ki skrbe za varen pristanek ali polet potniških in drugih letal Če pogledamo, kako je v tem pogledu na letališču »Beograd« v Zemunu, bomo videli, da ne zaostaja radio-goniometrična postaja prav nič za inozemskimi. Na koncu letališča stoii majhna ko-čica. okrog katere je nekaj kovinskih stebrov. V tej k^Č'ci sedi človek z in^trumen-ti in zemljevidi. Preko nevidnih elektromagnetnih valov votli skozi vsemir letala k njihovim ciljem. Kadar prično jesenske megle zastirati letališče, spušča isti človek letala z absolutno sigurnostjo na tla. Oglejmo si torej v javnih potezah organizacijo radiogoniometrične službe, da bomo mogli vsaj delno spoznati pomen elektromagnetnih valov za potrebe letalstva. Radiogoniometrična postaja bazira na lastnostih okvirnih anten, da sprejemajo naj-jačji zvok, kadar so usmerjene v smeri, kjer se ta oddaja. To je torej osnova te priprave. Za upravljanje letala imamo tri načine. Prvi način je ta. da ima letalo samo ^nre-jemno in oddajno radijsko postajo. Telegrafist na letalu javlja radiogoniometričnim postajam, v kateri smeri leti. Ko dobi zvezo s to postajo, odda dogovorjeni znak. Postaja na zemlji ki je prejela dogovorjeni znak letala, javi to tudi drug'm radiogo-n:r>metričnim postajam, da ugotove. kje se letalo nahaja. S pomočjo okvirnih anten torej, ugotavljajo postaje, odkod prihaja zvok. odnr-sno letalo samo. Vse to javljajo p-vtem postaji, proti kateri letalo leti. S presekom žarkov določi ta točno pozicijo le-t^a ter mu obenem tudi javlja kraj, kjer je bilo v trenutku, ko je radiogoniometrič-nm postajam oddal svoj znak. Drugi način upravljanja se uporablja na letalih, ki so opremljena tudi z radiugonio-metrom. V tem primeru se radiotelegrafist javlja le eni izmed postaj na zemlji, a ta ima potem nalogo, da na isti dolžini oddaja odgovarjajoči znak. S svojim radiogonio-metrom telegrafist lovi smeri, ki jih javljajo postaje na zemlji, ter jih riše na zemljevidu. S tem, da se te daljice med seboj križajo v isti točki, je že točno podano mesto, kjer je letalo v istem trenutku, torej v presečišču vseh teh daljic, ki jih javljajo radiogoniometrične postaje na zemlji. Tudi s pomočjo radioreflektorjev se da voditi letalo, kadar nastopi megla, noč ali slabo vreme. Prej opisana načina sta zahtevala precej časa in izvežbanosti telegrafist0.^ zato se se začefli posluževati enostavnejše priprave, namreč radioreflektorjev. Na obalah morja so posebni svetilniki, ki kažejo ladjam smer. Človeški kostruktivni duh je prav iste postavil tudi na letali-čih. vendar pa so ti letalski svetilniki različni od morskih, kajti namestu svetlobe oddajajo elektromagnetne žarke. Ti radioreflek-torji se dele v direktne in vrteče. Prvi namreč oddajajo le v eno smer, medtem ko drugi dajejo znak le tedaj, kadar so usmerjeni na sever, ter se obračajo s hitrostjo 2° na sek. Vsekakor sta obe vrsti dober pripomoček za varnost letenja. Direktni radio-reflektorji pa imajo še to lastnost, da se da dobiti s kombinacijo Morsejevih znakov samo v eni smeri zvok, ki ga oddajajo prekrižane antene, ter tako točno zazna telegrafist v letalu, ali je letalo izgubilo pravo smer. Kot zadnja izpopolnitev radiotehnike v službi letalstva je pač avtomatski radio kompas. Vsi ti načini so služili za upravljanje letala v gotovem intenererju ter v horizontalni liniji. Sedaj pa je treba izvesti tudi pristanek, ki pa ga vreme in nevidljivost terena preprečujeta Tudi ta problem so učenjaki na tem polju rešili s pomočjo elektromagnetskih valov. Obstoja več načinov pristajanja, a vendar se bomo omejili samo na princip tako zvanega spuščanja »ZZ« Za sam pristanek je pripravljena posebna priprava, ki točno označuje smer, v kateri mora letalo pristajati, ter v trenutku, ko letalo to pripravo preleti, preneha oddajati svoj znak S tem pilot točno zazna položaj, kjer se nahaja, ter pusti svoje letalo mirno drseti proti zemlji. Moremo pa popolnoma z gotovostjo trditi, da ni samo poštno in prometno letalstvo pridobilo mnogo z izumom teh radijskih priprav, pač pa še prav posebno vojno letalstvo. Če pogledamo samo izvidniško letalstvo, bomo uvideli, da bi bilo njegovo delovanje izredno težavno, odnosno skoraj nemogoče, brez pomoči radia Vse, kar vidi izvidnik iz svojega izvidni^kega letala, lahko s pomočjo radia še isti trenutek sporoči oddelkom vojske, ki operirajo na zemlji Organizacija uporabe lovskega letalstva sloni danes na dirigiranju z zemlje. V trenutku, ko prekoračijo sovražne letalske armade najskrajnejše opazovalnice tik fronte, se dvignejo lovske eskadrrle ter se s po- močjo radijskega javljanja usmerijo proti sovražnim bvmbarderskim eskadnlam. Jas- no se vidi, da je res tako tudi v sedanji evropski vojni vihri. Nad Severnim morjem stalno patrulirajo skupine vojnih letal, ki svojim poveljništvom ves čas javljajo svoja opažanja. V primeru, če se na morju pojavi kak parnik sovražne narodnosti, pošljejo ta patrolna letala takoj poziv najbližji bombarderski formaciji, ki izvrši svojo nalogo Neizpodbitno je dejstvo, da predstavlja sedanje letalstvo tako v vojni kakor v miru izredno važen faktor. V miru zmaguje nad prostorom, veže zemlje, katere ločijo oceani ali visoka, neprehodna planinska pobočja, prenaša ter zbližuje kulture sosednih narodov, v vojni pa predstavlja močno ofenzivno sredstvo ter čuva svobodno nebo, ki ga čisti sovražnih letalskih formacij. Pri vsem tem nikakor ne smemo pozabiti, da pripada velik delež pomena, ki ga ima letalstvo za vse človeštvo na zemeljski povr šini. tudi izumom moderne radiotehnike, ki se ji je po dolgem in trudapolnem prizadevanju in eksperimentiranju končno vendarle posrečilo najti sredstva, namreč letališke radijske instrumente, s katerimi je dana prilika letalcem, da morejo tudi ponoči, v megli, oblakih in neurjih, popolnoma s sigurnostjo leteti skozi zemeljsko atmosfero. Naredba o zatemnitvi Kako se otežkoča ponoči sovražnim letalcem orientacija Beograjska »Politika« objavlja večkrat članke, ki poučujejo ljudstvo, kako se naj ravna v raznih situacijah vojne. Priznati moramo, da je objavljanje takšnih aktualnih člankov za ljudstvo zelo koristno. Zato smo skienili tudi ml objaviti naredbo o zatemnitvi, ki velja za področje dravske banovine. Vsi narodi imajo o zatemnitvi že dolgo časa zakonite predpise in med njimi je naredba o zatemnitvi, ki velja za področje dravske banovine, najmlajša. Ima pa prav zaradi tega to preoV nost, da je najboljša, ker vsebuje več predpisov, kakor druge zadevne naredbe m je sestavljena po izkušnjah, ki jih je že prinesla tokratna vojna. Ta naredba ima naslednje določbe- Splošna določila Namen zatemnitve je onemogočiti oziroma otežkočiti sovražnim letal cm orientacijo pri poletih nad našim ozemljem. Zatemnitev je treba izvajati tako, da se javno in zasebno življenje kakor tudi gospodarstvo in premet ne prekinja ter da se razvijajo kolikor mogoče nemoteno. Odredbo za zatemnitev izda za območje dravske banovine po najkrajši poti ban, za posamezne upravne okoliše pa po potrebi sre ki načelniki in starešine državnih krajevnih policijskih oblastev. V primeru, da se taka oblastvena odredba ne izda pravočasno, veljajo predpisi o zatemnitvi v slučaju nočnega letalskega alarma sami po sebi. V mobilnem in vojnem stanju uvedena zatemnitev ima trajen značaj in traja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Za zatemnitev skrbe in odgovarjajo osebe ali organi, ki objekt ali delne določene prostore, katere je treba zatemniti, dejansko uporabljajo oz. upravljajo. Stroške za t emn je valnih naprav nosijo, kolikor ni z zakonitimi predpisi ali s po-godhnmi drugače določeno, v .prejšnjem odstavku omenjene osebe in organi. Strcške zatemnjevalnih naprav po vežah, stopniščih, liodnikih in drugih splošno dostopnih prostorih zasebnih his nosi hišni lastnik c::iroma oseba, ki ima vso hišo v najemu ali ki jo v celoti uživa. O učinkovitosti zatemnjevalnih naprav se je treba po objavi te naredbe prepričati s po'zkusi, ki naj se izvrše v zelo temnih nočeh. Vse zatemnjevalne naprave je treba hraniti tako, da so vedno pripravljene za uporabo. Prekrški te naredbe se kaznujejo ne glede na to, ali epadajo pod odredbe drugih kazenskih predpisov, po čl. 60, točka 2., zakona o notranji upravi z globo 10 do 1000 din oziroma, če se globa rte plača v določenem roku, z zaporom ori 1 do 20 din. Prav tako se kaznujejo tudi osebe, ki zatemnitve motijo ali preprečujejo. Kako se izvaja zatemnitev Med zatemnitvijo je dopustna potrebna razsvetljava prostorov in objektov, preprečiti pa se mera vsako prihajanje direktnih svetlobnih žarkov v prostor, kjer bi bili vidni opazovaJcu iz zraka. Električni tok ne sme biti ukinjen. Svetila, ki za normalni potek javnega, za-ebnega in gospodarskega življenja ter prometa niso potrebna, se v času zatemnitve ne smejo uporabljati. Vsa ostala razsvetljava, tako v notranjosti objektov kaker tudi na prostem se mora zatemniti tako, da izstopajoča svetloba ni več vidna iz daljave 500 metrov. Zatemnitev se doseže z zastiranjem ali zasenčenjem svetil, z zastiranjem ali prekrivanjem svetlobnih odpitin prostorov. Zatemnitev svetil Po omenjenem načinu zatemnimo vsa svetila na pro?tean, ki bodo v uporabi v času zatemnitve, kakor tudi svetila v notranjih prostorih poslopij, naprav in vozil. Svetila je treba torej zatemniti tudi v onih prostorih, ki se le prehodno uporabljajo (veže, stopnišča, hodniki), ki morajo biti razsvetljeni zaradi varno ti prehoda, pa tudi v kleteh, shrambah itd. Svetila zastremo aii zaslonimo tako, da so njihovi žarki iz zraka v navpični in poševni smeri docela nevidni, njihov svetilni učinek zmanjšan, možnost tvorjeaja odsevov pa izključena. Svetila zatemnimo ali z znižanjem svetilne jakosti ali za z zastiranjem izstopajočih žarkov, eventualno tudi s primerno kombinacijo obeh postopkov. To dosežemo z znižanjem napetosti električnega toka; z uporabo svetilnih teles manjše svetlobne jakosti; z uporabo svetlobnih filtrov in opleskov, ki zadržujejo svetlobne žarke; z zastiranjem s senčniki, zaslcni in svetlobo usmerjajoCimi napravami (z zaslonkami, strešicami itd.). Kot primeren optični filter je treba smatrati le prosojni (ne pa prozorni) sivomodri filter. Kot tvorivo za filtre in zaslone je treba uporabljati papir, lepenko, pergamentni papir, goste tkanine, drobne žične mreže, bakelit in podobne umetne snovi, glino, porcelan, steklo, ter laike in opleske. Vsa. ta tvoriva morajo bi U trpežna, v kolikor je potrebno, obstojna proti toploti in ognju ter — če se uporabljajo na prostem, tudi odporna proti učinkom vremenskih izprememb. v običajnem obsegu se v času zatemnitve ukine, pač pa je treba namestiti posebno zasenčena ln zastrta svetila, na vseh važnih križiščih, ulicah in ostalih zunanjih prestolih, kjer je to potrebno. V ta namen Je treba na obstoječe uliCne svetil- ke pritrditi primerne zaslonske naprave. Ta zasenčena svetila smejo Izžarevati le indirektne žarke v smeri navpično navzdol, tako da je okoliški prostor pod svetilom enakomerno razsvetljen z razpršeno svetlobo sivomodre barve. Ce bi poleg tega Se obstojala možnost odsevov v ozračje, je treba take površine prekriti ali preple-skati. Ta svetila pa morejo biti opremljena z vidnimi označbami (n. pr. v obliki stranskih svetlobnih rež), ki voznike opozarjajo na smer ulic in na posebne nevarnosti na cestah, n. pr. na ovinke, prehode, važna križišča itd. Svetila vozil Z zgoraj omenjenimi sredstvi je treba zastreti m zatemniti tudi svetila vozil, ki morajo biti razsvetljena med vožnjo, kakor tudi, če stoje na krajih, kjer parkiranje ni dovoljeno. Vozila naj uporabljajo le najpotrebnejše luči, ki pa morajo biti zastrte ali zasenčene. Žaromete vozil je treba zastreti tako, da izstopajo žarki direktne sveti o be v tankem pramenu, ki je proti vodoravni smeri nagnjen za nekaj stopinj navzdol. Poleg posebno izdelanih naprav te vrste se je možno posluževati tudi primernih pokrival s svetlobno režo. ki jih nataknemo čez žaromete. Reža je pri motornih vozilih široka 5 do 8 cm in visoka 1 cm, pri žarometih koles pa 4 cm oziroma 1 cm. Svetlobno jakest uporabljenih svetil je treba tako zmanjšati, da svetloba iz daljave 500 m ni več vidna, vendar pa mora svetloba zasenčenega žarometa segati vsaj 100 m pred vozilo. Za znižanje jakosti svetlobe je treba uporabiti prosojen sivomodri filter, ki naj se namesti (prelepi) čez svetlobno režo .Polna svetloba žarometa se sme uporabljati le zunaj strnjenih naselbin na odprtih cestah; v mestih in naseljih se sme brez izjeme uporabljati le zmanjšana svetloba, prav tako tudi pri srečanju vozil na odprti cesti. V primeru, da miruje vozilo na prostoru, ki ni določen za parkiranje, mora imeti prižgano žarnico za parkiranje. Zadnje rdeče luči je treba zasioniti na podoben način (seveda brez uporabe sivomodrega filtra) ali pa z nekaj cm dolgo cevjo iz debelega papirja, lepenke aH pločevine. Taka cev se natakne vodoravno na zadnjo luč. Rdeča svetloba izsterpa na ta način le v vodoravno .cmer za voz'lom, dočim je od strani in iz višine zasenčena. Pri dvokolesih je treba zadnji blatnik pre; leskati v dolžini 20 cm z belim ople-skom. Pri svetilih vodnih vozil je poleg stranskih in vrhnih zaslcnov uporabljati tudi vodoravne zaslone, da se onemogoči zrcaljenje in odboj svetlobnih žarkov na vodi. Zatemnjena vozila morajo voziti skrajno previdno in smejo v naseljenih krajih uporabljati le zmanjšano hitrost (največ 10 km na uro). Signalna svetila Na podeben način je treba zasenčiti in zakoniti tudi signalna svetila, ki urejajo promet in ki služijo za valne označbe. Med taka svetila spadajo promotni znaki želez-n'škega in cestnega premeta, označbe postajališč ce tne železnice, rešilnih postaj, zlravnikcv. lekarn, cestnih prehodev, zaklonišč, telefonskih govorilnic, dalje tuda označbe cestnih cel in popravil na cestah itd. Vsa ta svetila ostanejo r.ied zatemnitvijo v obratu veniar pa je njihova svetilna jakest zmanjšana, izstepajoči žarki pa tako zaslon jeni, da je svetloba vk'na le iz prometno-tehnične smeri. Tovrstna svetila je treba zas'oniti s strešcami in zasloni, ki onemogočajo izstopanje žarkov navpično in poševno navzgor. Reklamna razsvetljava knkor tudi ra-^svetljava svetlobnih ur, svetlečih napi: o v in izložb se med zatemnt-vijo uk ne. Da pa se občinstvu olajša orientacija in je meječe najti zaželene lokale in trgovine, je treba v zatemnjene izložbe namestti gori .jim predpisom ustrezajoče svetlobne označbe ali napise sabe svetilne jakosti. Uporaba ročnih in žepnih svetilk in prižiganje vžigalic na odprtih prostorih nI dopustno. V nu;nih primerih je dovo'jena uporaba za-lonjcnih in sivomodro zestr-tih ročnih svetilk z razpršeno svetlobo. Za večjo varnost prometa je treba cestne prehode, nevarna križića, izpremembe v cestnem nivoju, odprta stopnišča itd označiti z omenjenimi svetlobnimi znamenji ter z opleski. v ta namen je t ?ba prepleskati robove pločnikov, cestne kamne, prehodne prometne ene, drogove, drevesa in ograje ob cestah, pa tudi nasipe vogale itd. z menjajočim se črno-belim opleskom ali pa z opleskom s svetlobnimi barvami. Ti opleski morajo biti odporni proti učinkom vremenskih sprememb trajni in v temi dobro vidni. Zatemnitev svetlobnih Med svetlobne odprtii * prostorov spadajo vrata, okna vrhnje svetline, steklene stene in strehe ter ostale odprtine pošlo* pij In vozil, ki služijo za vstopanje svetlobe v dotični prostor. Zaradi zatemnitve-jih je treba zastreti s svetlobo nepropustnimi pripravami, tako da je onemogočen izstop svetlobe lz poslopij v zunanji prostor. Možna pa je tudi uporaba delne zatemnitve svetlobnih odprtin in delne zatemnitve sv«- til. Zatemnitev svetlobnih odprtin je treba izvršiti na vseh poslopjih tako s cestne kakor tudi z dvoriščne strani na svetlobnih odpitin ah enih prostorov, v katerih je potrebna nezmanjšana no ima! na razsvetljava (torej v stanovanjskih prostorih, uradih, šolah, delavnicah, trgovskih :n podobnih obratih, bolnicah, gostinsk h obratih, zabaviščih, g^edal-Ščih itd.). Kot sredstva, ki omogočajo tovrstno za-menitev, naj se uporablja jo predvsem že ob toječe zastiralne naprave, kakor lesen? in železne naoknice, žaiuzije, roloji, gosti zastori in zavese. V primeru, da take na-piave ne zadoščajo za potrebno rrero zatemnitve, jih je treba z dodatnimi pestop-ki izpopolniti. V ta namen služi zastiranje s temnim papirjem in raznimi zavesami ter z opleskanjcm steklenih delov. Kjer šc to ne zadostuje, oziroma kjer sploh :ii naprav, je treba svetlobno odprtino opremiti s posebn mi zatemnitvenimi zastori in zasloni. Ti so lahko iz temnega zatemnitvenega papirja ali iz tenkih plošč lepenke, lesa, pločevine, iz umetnih snou zahtevala dov'cj enajst intervencij. Med njimi sta b;,a dva princi, ko sta oboleli osebi, stari nad štirinajst u t. Vsi bolniki so bili za kra.j''o aH daj'o deho oddani v ljubljsnsko bolnico in jih ie * bolezen že prestalo brez najmanjših D"sle-d:c, trije pa so se v okrbi in ie venetao, da bodo tudi ti iz:li z zdraho k-žo. Pretekli teden se je pojavil na topVki ?ob v petem oddelku zopet en primer obolenja ter jt bila učilirca radi razkuženja zaprM pet vini. Zdravnik dr. Slavko Gnnn jc odredil potrebne varnostne ukrepe ter je narceii učiteljstvu. naj \sako jutro ugotovi, če nI me rda mod učenci kdo. ki ka.".e ta ali oni znak obolenja, n. pr. glavobol s povišano temperaturo, bolečine v grlu, ee ie morda bruhal, da mu take in podobne bo"n ke. takoj pošljejo v pregled. Po zdravn»kovem ^-.nemu imamo opravka z lažjo ooiiio me-ningilisa, ki ob skrbni nepi- ne pusti po-beuih posledic, doeim je znano. Jj i* drugod, v kulturno višje organiriranih državah izmed sto slueaicv b'izu 60 takih Vi se končajo s smrtjo, ostali pa ogi »se. (slepe, ali ostanejo kako drugače pokvarjeni za vse življenje. — Šolska vest Na me^ean-ki šeli je nastopila s'u/bo diplomirana filoz^fki idč. Jauh Frančiška iz Ljubljane. Pred konc3?t3m dinske pesmi v Loki škofja Loka, 7. junija Mladinski pevski zbori škcf jeloškega okraja bodo priredili jutri ob 16. v telovadnici deške ljudske šole v škofii Loki velik koncert narodnih in mladinskih ume'-nih pesmi. Doživeli bomo praznik pevske kultiue, kakršnega v trj obliki pri nas ni bilo. Razumljivo, da vlada za k >ncert neobičajno zanimanje, saj bo nrslopllo 11 pevskih zborov ljudskih in meščanskih šoi domačega okraja. Vseh pevcev in pevk bo okrog 400, kar najlepše pove, da se tu li pevskemu pouku v naših šolah posveča mnogo pozornosti. Skofja Loka sama bo dala tri pevske zbore, iz pokra.iine pa bodo zastopani kraji: Selca, Bukovica, Poljane. Trebi ja, C:»brk. Trata, Zabnica in Reteče. Vsak zbor bo zapel po :ve, ti pesmice, končno pa bo;lo znpeii vsi zbori skupno narodno > Gorenjsko t, Pevovodje pevskih zbrov bodo učitelji in učite!jiee domačih šol. Mladi pevci bodo prispeli v škof jo Loko jutri zjutraj. Dopoldne ob 10.30 bo matineja za mladino in p^poldna nastop. Ne dvomimo, da bo škofja L oka svojo gostoljubnost izkazala tu i tckra.c ai da bo napolnila konecitno dvoiano, kakor mladi pevčki zaslužijo. Kot znak složnega dela naj omenimo, da se je pridružila koncertu tudi pevska družina državne meščanske mežane šole v škofji Loki, ki bo prav tako nastopila. Imeli bomo tedaj jutri pravcati praznik nr.£c pesmi, ki naj zajame s svojo lepoto vse, ker nam bo v današnjih resnih Časih tem bolj v sproš-o-nje in veselje. Vabljeni! V kavarni ekradeo Skofja Loka, 6. junija Nenavaden lov so imeli te dni v škofji Loki. Iskali so žeparja, ki je izmaknil v kavarni šoferju Juriju Štucinu listnico z vso gotovino. Bila je sreča v nesreči, da si bili orožniki takoj na mestu in tako tatu že imajo. Potekala pa je stvar, ki ie vzbudila mnogo govoric, takole: Orožniki so prišli v kavarno napovedat policijsko uro, pa je pristopil k njim Stucin s sporočilom, da mu je ukradena listnica s 600 din. Orožniki so takoj prepovedali izhod vsem geste m in prišlo je do o.c3bne preiskave, ki pa ni rodila uspeha. Ze ie kazalo, da tatu ne bodo prišli na sled. ko so se domislili dveh, ki sta bila par minut prej zapust'la kavarno. Pohiteli so z avtom za moškima. Prvera so došli na su-škem mostu in je bil zelo pre?er.ečen, ko je zaznal za vzrok. Ker mu niso mn^li ničesar dokazati se je orvi o?iiroKercc srm vsedel v avto. češ. da bo videl, kdo je kriv. Do starevn^in drugega osnm^er^a, Franca K., so se prlro1 jr/i prav ted?»j. ko je sveto zatrjeval, da r»-ma s tatvino nikake zveze »Ako ne verjamete pa m2 pro!šč:te<*. se ie zaoral Frrrcel To sc tudi z^rdi'o in reror'n je b;io rrese^eč--n^e. ko ir'Vl:1! Iz Franee+ov"h soodn^h bl^č. poH r*r-'-;m kolenom pet bankovcev. Frr»nr*e. ki bil prei ze'o samozavesten, ;p cirps^^o povedal, da je krrdcl zfolj zato, ker io 7 *nr9vfl dr^r. ki mu £a ie b^a ž.rna d?.Ta Ni hotel, do bi drma zvedeli za njegovo zapravi}r»n-e. Srucinove list vre se jc polastil v kavarni in r^esel na stranllče. Jo odvrgel dtenar pa rtisnil v °,octio b^č^'^o. Frnnfe je m^^ja, da ie Hilo v listr>irM ^e 500 din Štuc'n pa ve. da i:h je bilo 600 ker je bil to njeftov zaslužek ori avtu Pri nadn'jn*em zasliševanju ie nrišTo na da^ to. da ie F^a^ce okra^el Stur:na že rred letom fini T?daj sta b^a v sk1ad;šču n? loSkero kolodvoru. TskćTa s4a zaboie in Štnrin ie zeuhil 300 din, ki jih ie France pobral in utajil. Sfucinu. čeprav ga je vprašal po denarju, "i hotel oriznati svoie nai<^be Obe tatvini Franceta sedaj haido tHHta, tem bolj. ker ima France svojo hišico in se mu prav res ne bi bVo treba podržati "a tako "mazana tla. France zatrjuje, da bo vso škodo poravnal. Nekoliko n^rno, kajti vso stvar ima že v rokah sodišče. Iz K^rr^ika Gledališče mlad:h. Drevi ob 20 30 bo gostovalo v Kamniku v dvorani Narodne čitalnice »Gledališče mladih* s C.n-karjevo igro »Lepa Vida«. V cosameznih vlogah bo nastonil naš najm'ajši igralski red. ki mu vsi obetajo še najlepšo bodočnost. Vs'opnice za to zanimivo predstavo se dobe že v p^edproJaji v trgovini K. Ska.a. SOKOL Sokol I. — Tabir va'-u svoie članstvo 'n naraščaj — moštvo in žens vo. nai se zbere v nedeljo 9. t. m. ob 7. zjutrai na Tebom za peš izlet časovne narave. Povratek ot> 12. Naia_čaj dobi posebna na-\ vodila. Stran 6 »SLOVENSKI NARODc, sobote, s. mqa ms. »•». 129 Kult čajkovskega v sedanji Rusiji Obširen celoletni program za izvajanje del velikega skladatelja Tubilej čajkovskega lOOletnico njegove-* i rojstva, so slavili v Sovjetski Rusiji t narodni praznik, poseben prireditveni jot pa je izdelal še obsežen načrt za islavo v vsem letu. Predvsem je prire-:a velika osrednja razstava v krasnem skovskem Puškinovem muzeju, kjer je }0 prikazano življenje in delo Petra Ilji-. Čajkovskega. Razstavo bodo najbrže zneje prenesli v muzej Čajkovskega v :nu, severozapadno od Moskve. Tam si Čajkovski 1. 1892 najel malo hišico, ki > jo po njegovi smrti preuredili v skla-.teljev muzej in tam začeli zbirati raz-1 razkropljene spomine na Čajkovskega, kopise, dopise itd. Razen tega muzeja i biLi urejeni še drugi manjši, nekakšne >družnice tega muzeja, tako v rojst-: cm kraju skladatelja v Votkinsku na Uralu in v Kamenici v Ukrajini, Peter Ejič Čajkovski Razen tega pripravljajo razstavo v Moskvi in drugih mestih, ki bodo posvečene posameznim strokam stvaritev Čajkovskega- Tako pripravlja moskovsko Veliko gledališče razstavo oper in baletov čajkovskega. podobno namero pa ima tudi operno gledališče Stanislavskega. Moskov- ska filharmonija prireja v državnem kon-servatoriju v Moskvi razstavo jubilantovih simfoničnih komornih del. Za manjša mesta so pripravili potujoče razstave in ana izmed potujočih razstav je namenjena tudi za tujino. Pripravljajo društvo za kulturne stike Sovjetske Rusije s tujino. V Moskvi je prirejen tečaj za kvalificirane referente, ki bodo predavali o življenju Čajkovskega. Tečaj obiskuje 50 tečajnikov. — Mnoge ulice in trge bodo imenovali po Cajkovskem, kakor tudi nekatere zavode in novo koncertno dvorano ▼ Moskvi, ki je bila pravkar otvorjena. Razpisane so bile nagrade za najboljda predavanja o Cajkovskem in m najbolj posrečeno znanstveno delo ter za znanstveno popularno razpravo o Cajkovskem. Izšla bo podrobna kronika o življenju Čajkovskega, v kateri bo opisan skoraj sle-hrni dan skladateljevega življenja, objavljena Čajkovskega korespondenca z drugimi skladatelji itd. Čajkovskega skladbe bodo izšle v novih izdajah, ker so bile stare izdaje že skoraj povsem razprodane. Letos bosta izšla prva dva zvezka akademske Izdaje del Čajkovskega. Izdelane bodo tudi nove gramofonske plošče, na katerih bodo posneta najvažnejša dela Čajkovskega. Ruska operna gledališča, slave jubilej Čajkovskega z vprizoritvijo njegovih oper in baletov, a ne le njegovih popularnih del >Evgenlja Onjegina«, »Pikove dame« in »Labudjega jezera«, temveč tudi drugih manj znanih, tako da ne bo skoraj nobe-ga gledališkega dela, ki bi ne bilo vpri-zorjeno. Moskovski konservatorij bo vpri- zoril tudi scene iz oper Čajkovskega in prav tako glasbeni zavod v Moskvi. Razen tega bodo po vsej Sovjetski Rusiji vse leto prirejali koncerte Čajkovskega simfoničnih in komornih skladb. Prof. Igum-nov in pianista Kamenski ln Jocheles, laureat zadnjega sovjetskega natečaja, bodo priredili tretji klavirski koncert. Od te skladbe je bil doslej znan samo prvi del. V zadnjem času so pa ugotovili, da obstojata kot samostojni skladbi Andante in Finale kot drugi in tretji stavek tega koncerta. Letos bo torej ta koncert izveden prvič v celoti. Jantar in Darwinova teorija Kakor je imel jantar nekdaj velik pomen za mednarodno trgovino, tako ga ima seda] za znanost Pred milijoni let je bila obala Baltiškega morja povsem drugačna kakor dandanes. Tedaj so rasla tam mogočna drevesa, Iz katerih se je cedilo mnogo smole. Iz te tercijarne smole pragozdov je nastal na čudovit način, ki ga kemija še vedno ni po- je bil jantar cenjen že prej med Feničani, ki so ž njim živahno trgovali, pa tudi Egipčani, Grki in Rimljani. Prastare jantarjeve okraske najdemo celo v Tibetu. Svoj sloves si je jantar obdržal Se v srednjem veku, pa tudi pozneje. Tako n. pr. Jantar, pridobivanje v dnevnem kopu na obali Vzh odnega morja jasnfla, jantar, surovina, s katerim se je začela razvijati nemška trgovina. Iz nepojasnjenih razlogov se jantar pojavlja edinole ob Baltiškem morju in nikjer drugod na svetu. Zato je postal tudi tako dragocen. Jantar so naši davni predniki zelo cenili, kar dokazujejo arheološke najdbe. Iz jantarja so izdelovali nakit za krasotice, ki so živele pred 15.000 leti. Podjetni prodajalci iz pokrajin ob Baltiškem morju so pozneje menjavali jantar za zlato in drugo drago blago. Le po zaslugi jantarja so se razvfll trgovski stiki med takrat napredno južno Evropo in severnimi pokrajinami. Trgovski cesti, po katerih so trgovci z jantarjem prenašali svoje tovore, sta držali srednjo Evropo, ena pa tudi skozi vemo, da je sama markiza Pompadour nosila jantarjev nakit in da si je celo sama izrezala nekaj medaljonov. Zanimivo je, kako so jantar pridobivali. Najprej so ga našli slučajno v kosih na morskem dnu. Pozneje so ga ribiči začeli loviti s pomočjo mrež. To je bilo naporno delo in pogosto je trajalo več dni, preden se jim je posrečilo najti kos jantarja. Šele v novem veku so ugotovili, da se jantar nahaja v posebni modri glini, katerih številna ležišča leže na obali Baltiškega morja. Pozneje so pridobivali jantar mnogo lažje naravnost Iz zemlje. Modro glino so kopali z ogromnimi bagri in jo presejali. Približno v toni zemlje je po kilogram jantarja, ki ga je pa treba se nadalje čistiti. Izdelki iz jantarja so zelo različni. Naj- Jantar, iskanje v morju kraje. Jantar so tovoriH celo do Jadranskega morja in tu je bil cenjen celo mnogo bolj kakor zlato. V poznejših dobah je bilo po jantarju precejšnje povpraševanje zlasti med muslimani, kajti njihov prerok je tp snov posebno cenil in je predpisoval svojim vernikom, da morajo upo-jmMJati rožne vence iz jantarja. Prav tako r bolj znani so ustniki za smodke in cigarete ! in ženski nakit. Iz jantarja izdelujejo tudi ' platnice za knjige, šahovnice, plakete, uporabljajo ga pogosto urarji, vidimo ga za okrasje v cerkvah In Is njega izdelujejo tudi talismane. Obiskovalce na razstavah jantarjevih izdelkov je presenetil tudi model jadrnice* izdelan v. celoti is jantarja. Izdelovalo ga je 30 mož cela tri leta. Njegova vrednost je okrog tričetrt milijona din. Jantar je postal znamenit tudi v znanosti In nekateri učenjaki se sklicujejo nanj, ko pobijajo znano Darwinovo teorijo o razvoju živih bitij na zemlji. Prav zaradi jantarja je postala Darwinova teorija tako omajana, da o nji več na mnogih šolah ne predavajo. Rekli smo namreč, da je jantar Darwin nastal iz drevesne smole. Tedaj, ko se je še ta smola cedila v pradavnini, je pogosto zalila mala živa bitja, ki so tedaj živela, n. pr. metulje in razne žuželke. Pri proučevanju teh okamenelih živali iz pradav-nine so prišli do presenetljivih ugotovitev. Tako je bila n. pr. čebela, ki jo je zalila smola pred milijoni let, popolnoma enaka, kakršne so čebele dandanes. Na to se sklicujejo učenjaki, ki zavračajo Darvvinovo teorijo, češ. da bi morale biti žuželke pred milijoni let drugačne, če so se razvijale iz manj popolnih bitij v popolnejše. 822 potresov na leto Največ potresov na svetu je nedvomno v sovjetski srednji Aziji, kjer so jih zabeležili lani 822. Izmed njih jih je bilo 16 večjih. Največji izmed teh potresov je bil lani v Garmu (Tadžikistan), kjer je maja razrušil celo skale in povzročil veliko škodo. Tadžikistan sploh slovi v Sovjetski Rusiji po svojih številnih potresih. Katastrofalni potresi so bili tam v letih 1908, 1911 1930 in 1936. Porušena so bila mnoga naselja in življenje je izgubilo več tisoč ljudi. V Sovjetski Rusiji je 25 postaj za opazovanje potresov. Po njihovih raziskovanjih sprevidimo, da je potresov v srednji Aziji vedno več. Zato je bil sprejet načrt za izdelavo podrobne seismografične statistike, da bi tako pridobili potrebno gradivo, na podlagi katerega bi usmerjali kolonizacijo prebivalstva, kajti potrebno je, da se izogibajo krajem, kjer so redno številni hujši potresi. Kavčug iz solnčnic V zavodu za kemično tehnologijo v Moskvi se že dolgo pečajo z vprašanjem, kako bi pridobivali iz listov so ln črnce kavčuk. Že pred leti je bila objavljena v ruskem strokovnem listu vest, da se jim je v resnici posrečilo izločiti iz listov soln-čnice sinov za izdelovanje kavčuka in sicer v dovolj veliki množini, toda ta kavčuk ni bil posebno dober, ker je bil pre- krhek. Po tem uspehu, s katerim sicer niso bili posebno zaidovoljni, so napeli vse sile, da bi odstranili iz solčnice snovi, ki vplivajo na kavčuk, da je prekrhek. Ti poskusi so bili zdaj kronani s popolnim uspehom in ruskim strokovnjakom se je posrečilo pridobivanje dobrega kavčuka iz listov solnčnice. Z enega Hektarja s soln-čnicami posejanega polja, pridobe okrog 25 kg kavčuka. Diagnoza po 800 letih Strokovni zdravniški časopis poroča, da so v Kijevu nedavno odpr:i marmornati sarkofag, v katerem je bilo okostje velikega kneza Jaroslava Modrega Ta knez je živeJl pred 900 leti in niegovcga izvora je prvi ruski zakonik »Ruskaja pravda«. Okost je so v Leningradu zelo natančno proučili. Ugotovili so, da je ostala lobanja dobro ohranjena. Veliki knez. ki je umrl v starosti 75 let, je imel še popolno ohranjeno zobovje. Drugo okostje se je pa znatno razlikovalo od normamc konstitucije. Ugotovili so deformacije stegnenice, ki je bila zra ščina s kolenskim členkom. To soglaša S poročili kronik, ki govore, da je bil Jaro-slav šepast. V leningrajskem rontgenolo-Škem zavodu so že prejšnje čase preiskovali telesne ostanke raznih historičnih oseb. Tako so na pr. pri pregledu telesnih ostankov kneza Andreja Boguljabskega, ki je živel pred 800 leti, ugotovili, da je umrl nasilne smrti. Sodobna znanost je torej napredovala tako, da je mogoče ugotoviti diagnozo po 800 letih. Peti evangelij najden Orientalski antični oddelek ambrozijan-ske knjigarne v Milanu je zadnje čase središče pozornosti teološkega, zgodovinskega in filozoskega raziskovanja, kajti msgr. Giovanniju Galbiatiu se je posrečilo odkriti doslej povsem neznani apokrifni evangelij sv. Janeza. Učenjak ga je odkril pri proučevanju starega arabskega zakonika. Evangelij ima 270 strani in je pisan v stari asirščini na svilenem papirju. Jezik in slog evangelija dihata duh prvega krščanstva in evangelij opisuje dogodke, ki jih v drugih evangelijih ni. Radio in vera 821etni duhovnik ameriške kolonije Moravskih bratov v Buenos Airesu reverend Addison E. Da\vis stopa v pokoj, rlil je duhovnik 58 let. Izjavil je, da je religija izgubila svoj veliki pomen v vsakdanjem življenju. Prejšnje čase je bilo mnogo lažje buditi zanimanje za vero, sedaj je pa silno težko, ker se ljudje preveč pečajo z radiem in avtomobilom. Reverend Daviš je prepotoval v svojem ž' vi jen ju za svojimi verniki 320.COO km in -:e zdaj re-aigniral nad verniki. 01» 300 letnici Rubensove smrti Umetnik, ki je doecgci, po čemer je stremel Minilo je 300 let, odkar je umrl največji slikar na prehodu iz 16. v 17. stoletje Peter Pavel Rubens. Kje se je Rubens rodil, m bilo točno ugotovljeno. Kot rojstni kraj Homerja je hotelo veljati sedem mest, za Rubensov rojstni kraj pa trt mesta. Po nekem starem poročilu se je Rubens rodil v Antorfu, drugi zgodovinarji pa dokazujejo, da je Rubensov rojstni kraj Koln. Končno pa po najnovejših raziskovanjih proglašajo za Rubensov rojstni kraj mestece Siegen ▼ WestfalijL Rubens je bil vzgojen v samostanu jezuitov v Antorfu, ni pa ostal dolgo tam. Ljubezen do slikarstva, ki mu je bila prirojena, ga je kmalu privedla k slovitemu slikarju Adrienu van Noortu, kjer se je učil polna štiri leta. Potem se je izpopolnjeval še pri mojstru Veniusu, kjer je zopet delal štiri leta, končno pa se je podal študirat v Italijo. V Benetkah se je posvetil študiju Tizianovih del in umetnin Pavla Veronskega, kar Je imelo velik vpliv na njegov nadaljnji umetniški razvoj. Njegova nadarjenost je kmalu zaslovela po vsej Italiji. Rubensova dela so se zdela kakor odkritje povsem novega sveta. Presenečala so s svojo kompozicijo, pa tudi s tehnično dovršenostjo, najsi je šlo za velika platna ali male študije. Zato si je prizadevalo mnogo plemičev, ki so ljubili umetnost, da bi si pridobili Rubensa, in med njimi je bil tudi sam kardinal Borghese, ki je hotel, da bi Rubens stalno delal na papeževem dvoru. Rubens bi nedvomno ostal v Italiji, če bi ga tam ne dosegla žalostna vest o hudi bolezni njegove matere. Naglo se je odpravil domov, toda matere ni več našel žive. Rubens se je nameraval vrniti v Italijo, toda tedanji belgijski vladar Albreht ga je vprav zasipal z naročili in Rubens je bil privezan na svojo domovino kot dvorni slikar. Toda umetnik takšnega kova ni mogel delati le kot navadni obrtnik, zgolj po naročilu. Življenje na dvoru Ru-bensu ni bilo dolgo všeč, zato se je preselil v Antorf, kjer se je 1.1609 oženil z Isabelo Brant. Od te dobe se je usmerila njegova umetniška pot še bolj naglo navzgor. Rubens je bil na višku svojih ustvar-jajočih sil. Okrog velikega mojstra so se zbrali številni učenci, ki so postali pozneje sloviti slikarji, kakor Van Dyk, Jordaens Van Hoeck, Snvders, Van Diepenbeck in drugi. Rubens je zapustil svetu nad 2000 slik. Nekateri celo domnevajo, da jih je bilo 4000. Nekatera izmed njih presenečajo tako s svojim obsegom kakor po Izvedbi sami. Rubensa so pogosto primerjali s Shakespearom in nedvomno po pravici. Dovolj je že, če si ogledamo eno njegovih največjih del >Sodni dan«, da sprevidimo, kako velik mojster je bil, koliko fantazije in pesniške pronicljivosti se je skrivalo v teh Mlchelangelovih barvah. V resnici. Rubensove slike so izraz novega življenjskega nazora. V njih vidimo velikega duha. polnega strastnega odnosa do življenja in močnega čustva tvorca, ki je bil res talentiran, kakršnih je v zgodovini zelo malo. Občudujemo tudi njegovo mnogostranost, saj se je uveljavil v vseh slikarskih strokah v resnici moistrsko. Peter Pavel Rubens Rubens je bil ne le kot slikar, temveč kot človek izredno srečen mož. Velike umetnostne uspehe in bogastvo so dosegli le redki umetniki. Zato je Rubens tudi gledal na življenje z zdravim optimizmom in veliko življenjsko silo. Njegova delavnost mu je prinesla veliko bogastvo, tako da je lahko ob večeru svojega življenja dejal nekemu alkimistu, ki ga je prosil za podporo pri njegovih poskusih, da bi delal zlato: »Mojster, celih 20 let prihajate prepozno. Jaz sem že pred 20 leti s čopičem in barvami našel pravi, resnični kamen modrih.« Rubens je umrl 60 let star in pokopali so ga v cerkvi sv. Jakoba v Anversu. Ko se zvezda utrne • •. V eni uri prodre v naše ozračje skoro milijon meteorjev Eden izmed najlepših pojavov, ki ga opažamo na nočnem nebu, je tako zvano utrinjanje zvezd. Vemo sicer, da se zvezde ne utrinjajo, temveč so to le poleti meteorjev. Kakor iskra švigne pred našim pogledom raziarjeni meteor in v naslednjem trenutku že izgine. V nekaj sekundah, včasih celo v nekaj desetinkah sekunde, se odigra pred našimi očmi miniaturna nebesna katastrofa, namreč karambol zemlje z drugim nebesnim telesom. To tuje nebesno telo, ki sreča našo zemljo, je seveda mnogo manjše od zemlje. To so drobci gmote, ki priromajo k nam iz medzvezdnih neskončnih prostorov in se spoje, ko zaidejo v zemeljsko ozračje, z mnogo večjo in močnejšo gmoto zemlje, če že prej ne zgore zaradi trenja. lobl 4 milijard sveč. Meteor, ki tehta en gram, žari kakor večernica, 12 kg težek pa skoraj kakor polna luna. Morda se zdi čudno, kako je mogoče, da meteorji dajejo tako veliko svetlobo v primeri s svojo gmoto, toda vedeti moramo, da ne žari meteor, temveč zrak ob tienju z meteorjem. Meteorji, ki padajo skozi brezzračni prostor, ne dajejo nobene svetlobe. Cim gostejše je ozračje, skozi katerega pada meteor, tem večje je trenje in tem večjo svetlobo oddaja izpodnebnik. Trčenja zemlje z meteorji niso velika nevarnost, čeprav gre za velike množine energij. Izpodnebnik, ki tehta poldrugi gram in leti s hitrostjo 100 m v sekundi, ima isto energijo kakor 10 kg nitroglice-rina. Bolid, ki tehta 12 kg, ima pri hitrosti Meteorsko žrelo v Severni Aiiconi Meteorji nrilete pogosto tako naglo, da jih opazovalec niti ne opazi. Pogosto se tudi zgodi, da laik misli, da je videl komet, toda kometi se ne gibljejo na tak način po obzorju. Zamenjava med meteorji in kometi je mogoča zaradi tega, ker imajo meteorji tudi pogosto rep. Pojav meteorjev je mnogo navadnejši ter bolj pogost kakor kometov. Računajo, da prodre v naše ozračje v eni uri okrog milijon izpodnebnikov. Velika večina jih ostane neopaženih. Precej jih prodre v zemeljsko ozračje na polovico zemlje, osvet ljene s solncem, zato jih ne moremo videti, mnogo pa v zapuščenih krajih ali pa jih zakrijejo oblaki. Tako jih opazimo le 5 do 10 izmed milijona v eni uri. Kdor je imel priložnost opazovati meteorje v njihovem letu, je lahko izprevidel, da jih je zelo malo svetlih. Le okrog 10 izmed milijona jih žari tako, da osvetlijo nebo kakor polna luna. Velika večina meteorjev so le majhni drobci, miligramska zrna. Meteorji druge velikosti, ki so svetli kakor zvezde Velikega voza, niso večji kakor 12 miligramov, dajejo pa svetlobo 4000 sveč. Svetloba meteorjev narašča naglo v primeri z njihovo gmoto. Tako navaja dr. Guth, da daje izpodnebnik, ki tehta 1 g, že svetlobo pol milijona sveč, valila meteorji, ki jih imenujejo bolide, pa dajejo seveda Še mnogo večjo svetlobo. Tako n. pr. zažari bolid, U je 12 Kg UWt 50 km na sekundo, 20 ton energije, ki ustreza 20 tonam nitroglicertna. Zato se ne smemo čuditi, kakšno ogromno škodo je napravil izpodnebnik 1.1908 v sibirski tajgi. Veliki meteorji, bolidi, pogosto eksplodirajo. Eksplozije so včasih komaj slišne, včasih pa tudi tako močne, da žvenketajo šipe v oknih kakor pri topovskem strelu. Le redko se dogodi, da bolid doseže zemeljsko površino. Večina meteorjev se razkroji že v ozračju. Kljub temu pa nismo povsem varni pred bombardiranjem iz medzvezdnih prostorov. Težak bolid, ki trešči na zemljo, ima enak učinek kakor moderna težka bomba. Židje v Jugoslaviji O Židih, ki žive v Jugoelaviji, niso b*le doslej objavljene nobene točnejss številke. To je treba pripisovati tudi temu, da prav v naši državi židje ne igrajo tako velike vloge kakor v drugih balkanskih državah. Pri nas žive židje po veČini v večjih mestih, kjer imajo znaten vpliv, imajo pa tudi velika posestva v Banatu, cenijo, da živi v Jugoslaviji okrog 70.000 zidov, izmed njih 15 tisoč v Beogradu, 10 tisoč v Zagrebu, 8500 v Sarajevu. 6.300 v Sutoo-tku, 4.000 v Novem Sadu, v Bftolju. Skop-lju in Osijeku po 3.000, ostanek pa v manj- M m*** te m ~-" Sbfc 120 »SLOVENSKI RAROD«, sobota, S. Junij* JMO. SffCM 7 Ali res ni mogoče redno vzdrževanje cest? Nekaj pripomb o zboljšanju naših cest Ljubljana, 8. junija Čeprav se letos ne vrste tako pogosto pritožbe nad slabimi cestami, vendar to ne pomeni, da so se razmere kaj spremenile. Pritožbe so sedaj prav tako upravičene in razlogi, zakaj ni bolje, so utemeljeni menda tudi tako kakor prejšnja leta. Vedno so se izgovarjali, da za redno vzdrževanje ni dovolj kreditov, odnosno da niso ob pravem času mobilizirani, s podobnimi izgovori pa se marsikdo ni mogel nikdar zadovoljiti. Letošnji prvi pomladni meseci, ko je bil čas pomladnega posipavanja cest, so bili precej suhi. Suhi nasip posipa vati na suhe ceste, če ga ne povaljajo, lahko več škoduje kakor koristi. Nasipni material je drag in bi bil zavržen, če bi ga posipavali po suhih cestah, ker bi se ne prijel. Ko so ceste razmočene, je treba hiteti, a dela sami cestarji v kratkem času ne zmorejo. Pripeti se tudi, da ne smejo posipavati, ko je za to ugoden čas, ker nimajo po-sipnega materiala. Kupi gramoza sicer leže ob cestnih jarkih, a »formalno« jih tam še ni in cestar se jih ne sme lotiti. Zato v tej pomladi mnoge ceste niso bile posute — ni bilo vremena ali ne gramoza. Lahko si torej vsaj »azlagamo. zakaj nekatere ceste niso bolje vzdrževane. Morda bi kdo mislil, da letos ni takšna nesreča, če so ceste nekoliko slabše, češ, promet z motornimi vozili ni tako živahen kakor prejšnja leta, saj je v zasebnem prometu mnogo manj vozil in tudi inozemskih avto-mobilistov ni. To vsaj nekoliko drži. Upoštevati pa moramo, da bi morale biti ceste vsaj uporabne. Čeprav bi bil še tako slab promet na njih. Cest pa tudi ne uporabljajo le avtomobilisti. Letos si na pristojnih mestih prizadevajo, da bi čim bolj poživili notranji tujski promet ln ne smemo pozabiti, da je Slovenija tujsko-prometna dežela. Na letošnjem občnem zboru Društva za ceste je bilo tuđi naglašeno, kako potrebno je skrbeti za cestno omrežje pri nas v infrresu narodne obrambe. Razlogov je torej dovolj, da bi vzdrževanju cest v Sloveniji pripisovali več pozornosti ter resne skrbi. Ob tej priliki as nameravamo terjati kakšnih posebnih kreditov za naše ceste. Opozoriti je treba le na pomanjkljivosti, ki bi jih lahko odpravili brez vsakih posebnih kreditov in o tem bi tudi ne bilo treba pisati. Za najnujnejša popravila so vendar redni krediti tu ter so dovolj visoki, čeprav so še tako skromni. Nerazumljivo je, zakaj je tako zanemarjena državna cesta št. 2 v odseku Naklo— Podvin. Cesto so v tem odseku modernizirali šele lani. Cestišče je bilo sprameksi-rano — tako zvana površinska obdelava — in z ureditvijo so bili zadovoljni vsi uporabniki cest. Ta utrditev cestišča je povsem ustrezala lažjemu prometu. Vedeti pa je treba, da samo površinska obdelava cestišča ne more biti tako trpežna kakor n.pr. betonski ali asfaltni tlak. (Vemo tudi, da jim dela precej preglavic celo najboljši cestni tlak na neki cesti, kajti še preden je bilo delo dobro končano, je raz-pokal kakor ilovnata zemlja med sušo.) Ne moremo veijstf, da niso že tedaj, ko so oddajali to delo, računali s tem, da bo treba cestišče redno vzdrževati. Navada je tudi, da se podjetje pogodbeno zaveže vzdrževati cestišče določen čas po končanem delu, dokler se lahko pokažejo pomanjkljivosti morebitnega nesolidnega dela. Ne vemo, kako je bilo to urejeno za dela na cesti med Naklom in Podvinom. Dejstvo je, da je ta odsek ceste zelo zanemarjen in ga očitno ne vzdržujejo, vsaj tako ne. kakor bi ga morali. Modernizacija cestišča je zahtevala precej stroškov. Ali je bil denar vržen proč? če ceste niso nameravali po preureditvi redno vzdrževati, nedvomno. Takšno cestišče je treba popravljati sproti, sicer bi bila preureditev brez pomena. Dokler so kotanje še majhne, jih je lahko zakrpati, kar tudi ne zahteva posebnih stroškov, čim je pa cesta tako zanemarjena kakor sedaj, so popravila že skoraj nemogoča, vsaj brez velikih stroškov ne gre več. Na pristojnih mestih so že prejeli pritožbe zaradi te ceste in upamo, da vendar ne bodo pustili, naj propade, kar je bilo pridobljeno s precejšnjimi žrtvami. Mimogrede naj ob tej priliki omenimo, da se avtomobilisti tudi zelo pritožujejo nad nasipom čez cesto med Ločico in Vranskim na državni cesti št. 49. Ta nasip že mesece ograža varnost prometa z motornimi vvozili in je čudež, da se še ni pripetila hujša nesreča. Nasip ni viden od daleč, kar lahko postane usodno ponoči. Nekateri avtomobilisti so ušli nesreči za las. ko se jim je Se v zadnjem trenutku posrečilo zavreti. ikcfJdeško občinsko gospodarstvo Novi preračun izkazuje 81o^ooo izdatkov — 125% občinske doklade škofja Loka, 7. junija Novi škofjeloški občinski proračun, po katerem se bo uravnavalo občinsko gospodarstvo do 1. aprila 1941, določa 810.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Letošnji proračun je za 35.500 din višji od lanskega, kar davkoplačevalci ne bodo občutili, ker se je dvignila osnova za predpis davčnih doklad na državne neposredne davke od lanskih 207.509 din na 310.593 din. Prav iz tega razloga je bilo tudi sedanjim mestnim očetom mogoče, da so znižali doklade od lanskih 150% na 120%. O škofjeloški občini je znano, da ni bogata. Vsi njeni izdatki in vse njene potrošnje morajo biti zategadelj uravnane po načelih skrajno previdnega in smotrnega gospodarstva, ki ne dopušča ničesar, kar bi merilo na besedo — razmah! Letošnji proračun je v svojem bistvu enak z lanskim, vendar pa so v njem tudi izpre-membe. o katerih sodimo, da bodo zanimale širšo javnost. Izdatki so razdeljeni v dve glavni skupini: med osebne, ki znašajo 114.400 din in so za 17.000 din višji od lanskih ter na materialne 695.600 din. za 185.000 din višji od lanskih. Glede na naraščajočo draginjo, ki tudi škofji Loki prav nič ne prizanaša, je občinski odbor u videl potrebo po zvišanju prejemkov mestnim uslužbencem. Tajnik, pomožni tajnik, blagajnik, zvanič-nik in trošarinski organ bodo prejeli skupno 58.650 din (lani 52.700 din), za redarja, ki ga pa trenutno v mestu sploh nimamo, je določenih 10.800 din in prav toliko tudi za cestarja. 1600 din je določenih za babico in mrliškega oglednika in 11.400 din za sestre v občinski ubožnici. Paznik občinske klavnice prejme 7200 din, nagrade davčnim in finančnim organom za izterjevanje občinskih doklad znašajo 10.950 din. Za nepredvidena pisarniška dela je določenih 3000 din. Partija šesta, ki je med najobsežnejšimi s svojimi 20 pozicijami, obsega materialne izdatke vseh vrst za pisarno, časopise, članarine, bolniško in pokojninsko zavarovanje uslužbencev, strokovne tečaje in podobno, skupaj 41.550 din. Za vzdrževanje grobnice občinskega dobrotnika, rajnega Klobavsa je določenih 1000 din. Vzdrževanje katastrske uprave velja 2400 din. sreskega načelstva 21.400 din, vzdrževanje gasilske čete 2000 din, poraba električnega toka velja 20.000 din. vzdrževanje električnega omrežja pa 10 tisoč din. Za ekipo protiplinske obrambe I je določenih 10.000 din (lani 1000). Znatni zneski so namenjeni narodni presveti. Za ljudsko šolo 111.315 din, za meščansko 14.330 din in anuiteta 103.580 din. Podpora športnim organizacijam bo znašala 300 din, Rdečemu križu 200 din, za obvezno telesno vzgojo se bo izdalo 500 din. Kakor lani je ostal tudi letos v proračunu znesek 150.000 din za sanacijo Mestne hranilnice, postavka bo ostala še nadaljnjih osem let. Za gradbeno stroko je dolčenih 39.800 din in sicer za občinske ceste 12.SOO din, za mostove 3000 din. za zgradbe 4000 din, za kanalizacijo 6000 din, za škropljenje občinskih ulic 4000 din in za regulacijo Mestnega trga lO.OOO din. Prispevek za občinski kmetijski sklad znaša 1200 din in za veterinarski sklad 7000 din. Znesek 1000 din za protituberkulozni dispanzer je vsekakor več kot skromen. Znižan je prispevek ubožnemu skladu na 70.000 din, podpore v obliki zaposlitve pa bodo znašale 5000 din. Trgovina, obrt in turizem ostanejo pri vsoti 12.000 din, med izdatki iz postavke občinskih podjetij pa naj omenimo, da stane vzdrževanje klavnice 15.0O0 din. adaptacija pa 10.000 din. Začasni izdatki za gramoz bodo 15.000 din. Rezervmi kredit znaša 6725 din. s čimer so izdatki po proračunu izčrpani. Dohodki od predpisa 310.593 din na vse neposredne državne davke bodo znašali 388.241 din. pobirale pa se bodo tudi občinske takse in trošarine. Od akoholnih pijač vseh vrst upajo dobiti 200.000 din, od živine 21.100 din, trošarina na industrijsko obutev bo dala 12.000 din, d očim je trošarina na bombaž, volno in njih preje, kakor tudi na zajčje dlake in kože in na konfekcijo ukinjena. Občinske takse iz partije tretje obsegajo 33 pozicij z zneskom 38.400 din. Taksa na pse v znesku 125 din (razen za čuvaja) ostane, kakor tudi taksa na motorna vozila. Dohodki od občinskih posestev in podjetij bodo znašali 116 tisoč 700 din, razni dohodki pa 29.959 din. Med temi naj omenimo subvencijo Mestne hranilnice v znesku 20.000 din. Sestavni del občinskega proračuna tvorijo proračun ubožnega sklada z vsoto 100.000 din. proračun veterinarskega sklada z zneskom 15.500 din in proračun odkupnine osebnega dela z 10.000 din. Omenimo naj, da so se zvišale tudi podpore občinskim ubogim. MANICA: Beseda o naši bolnici O potrebi razširjenja nase ljubljanske bolnice se je porabilo že mnogo črnila, prirejali so se shodi in sestanki, oglašali so se razni posamezniki. Ni dolgo, ko smo bili v neki družbi in se je spet načelo to vprašanje. Tedaj pokaže nekdo name: >Glejte jo! Ta se je že tolikrat zatekla v bolnico, da ima že skoro svojo domovinsko pravico tam. Naj še ona katero zine!« Na ta predlog me ostalo omizje z glasnimi pritrjevaJnimi vzkliki napade od vseh strani. Jaz se udam: >Pa naj bo, ampak — ne mislite, da prihajam a kako novo iniciativo. Ne. ne, saj bi tudi ne uspela in o tem so itak že dovolj pisali in govorili drugi. Povedati hočem samo par suhih dejstev, ki naj služijo v nekakšno ilustracijo razmer, ki se časovno stopnjujejo v tem zavoda. I. Leto 1931. v mesecu avgustu. Ženski ki-rurgični oddelek. Velika dvorana v I. nadstropju. Postelja pri postelji, včasih tudi katera prazna, a ne za dolgo. Bolnice različne, bolezni vsakovrstne, saj veste, kakor pač nanese. Takole po večerji je po dvorani običajno na«tal glasen živiav. Na m reč med tistimi bolnicami, ki so bile toliko pri moči, da se jim je hotelo kramljati. Poleg moje postelje je leža'a deklica kakih sedemnajstih let. K njej je hodila v posete mladenka iz drugega konca bolniške dvorane. Očividno jo je bolela noga, kajti zelo je šepala. Ta deklica je včasih legla ki svoji prijateljici :n potem sta kramljali pomo v noć. Nekoč ko spet lazita druga poleg druge, vstopi zdravnik. Ko ju opazi skupaj, se pošteno razhudi: 'Kaj pa to? Saj sta vendar že odrasli dekleti, pa še tako otročji. Pomislita vendar, kako nezdravo in neoigienično je, če ležita skupaj dva bolnika in še celo oba z ranami, kakor vidrv«. Takoj, pri tej priči narazen!« Ogorčeni zdraimik napravi pri tem z roko tako odločno kretnjo, da se pose t niča vsa preplašena izmota izpod odeje in odšepa v svojo posteljo. Skoro se mi zasmili, toda — zdravnik ima prav. II. Leto 1934. v oktobru. Seveda spet kirur-gični oddelek. Bila sem v II. nadstropju, v sobici drugega razreda, kjer stojita le dve postelji. Razen moje sotrpinke, nimam z bolniki nikakega stika, še le, ko toliko okrevam, da se upam po stopnicah, ležem s palico v roki v prvo nadstropje in na povabilo zdravnika stopim v veliko bolniško dvorano. Zelo osupnem, ko opazim na ne- i katerih posteljah ležati dva bolnika. To mi menda zdravnik bere z obra-za, kajti kot v nekakisio opravičilo začne: >Vidite, ako je sila. pa damo po dva skupaj. Kaj hočemo! Bolnikov vedno več, j bolnica pa noče postati večja. Treba se je t stisniti. Sicer pa kljub temu skrbimo za higieno in snago čim najbolj mogoče I« Zdravniku prikimam in moRe sočustvujem, z ubogimi trpini. m. Leto 1936. meseca novembra. Kirurglč-wi oddelek, kajpada. Imam drugi raasred. Sobica, v kateri sem nastanjena, ima dve postelji in otomano. Otomana je tudi zasedena, pravilno bi rekla: zaležana. Tisti večer, takole par dni po moji operaciji, stoji poleg mene zdravnik — prav tisti, o katerem grovorim v gornjih drveh odstavkih — in mi pripravlja injekcijo. Tedaj pa z naglo kretnjo vstopi bolniška sestra. >Gospod doktor, tista od tam doli, saj veste, tretja postelja desno, stoji tu pred vrati in po vsej sili hoče k vami« »Ali že spet sitnari,-«- nevoljno za godrnja zdravnik, se urno zaobrne in stopi v predsobo. Sobna vrata pusti odprta. >Kaj hočete.« vpraša trdo. Zdajci začujem ženski glas: >Gospod doktor, naj ne zamerijo, toda jaz sem vajena, da ležim sama. Za vse na svetu ne morem zaspati, če leživa drva skupaj. Naj gospo*' doktor zapovedo, da mi pripravijo posteljo kjerko!i —t ^Utihnite že enkrat,« jo prekine zdravnik. >Kaj bi bilo. če bi bili vsi bolniki taki sitneži kot vi! Pravite: nisem vajena. O, tudi drugi najbrž niso vajeni, tudi drugi bi imeli rajši posteljo zase. vendar se lepo vdajo, ko vidijo, da ni drugače. In celo taki. ki so težko bolni, pa vse potnoe. Vam pa vendar ni posebno hudega, pa sitnarite! Le nič si ne izmišljajte! Kar lepo pojdite spat tja. kamor vam je odkazano n potem prosim mir. če hočete sami sebi dobro !c Nato stopi doktor spet k meni in molče nadaljuje prekirjeno delo. Jaz oa se zazrem v njegov resni obraz in ugibam: >Ali je ta človek spremenil svoje prvotno zdravniško mišljenje ? . . . Ne, nikakor ne! Ampak — klonil je. Klonil je pod silo razmer. Tako. Povedala sem . Rejenčki v hrvatskih kmetskih družinah Vzgoja na kmetih je cenejša it* boljša kakor v dečjil* domovih Zagreb. 7. junija Kakor posnemamo po »Novostih«, je v javnosti v splošnem malo znano, kako skrbi zagrebška oblast za otroke, ki jih je namestila v kolonijah v Krapini, Mraclinu in pri Sv. Nedelji. Otroci so razdeljeni po kmetskih družinah, s katerimi je sklenjena pogodba. Otroka lahko sprejmejo samo tiste kmečke družine, kjer ima otrok svoje snažno ležišče z zadostnim številom perila in v čisti sobi. Hiša mora imeti vodnjak z zdravo vodo. sadovnjak, kravo in določen obseg zemljišča ter ograjeno dvorišče. Vsi člani kmetske družine morajo biti telesno in duševno zdravi in so zdravniško pregledani, če je treba, od deda do vnuka. Seveda je treba tudi otroke, preden ga izročijo v kmetsko družino, skrbno pregledati z rontgenskim aparatom in preiskati kri. da je točno zabeleženo, v kakšnem stanju je dete izročeno na deželo. Posebna zdravnica vsakih osem dni obišče kolonizirane otroke v omenjenih treh krajih, da jih zdravstveno nadzira. Sestre pomočnice iz zdravstvenih stanic v teh krajih pa stalno nadzorujejo otroke in družine. Ako otrok ne napreduje, ga izročijo v drugo hišo. kjer bolje poskrbijo zanj. Banska oblast plača za vsakega rejeneka po 200 din na mesec in daje obleko. Ako otrok zboli skrbi zanj zdravnica, v glavnem pa sestre pomočnice. Zanimivo je. da se mnoge kmečke družine naravnost tepo za banovinske rejenč-ke. V Krapini je koloniziranih 268 otrok in tako prejema ta majhni kraj 56.000 din. V proračunu banovine Hrvatske je za otroke določenih 4.150 000 din. Posamezne kmečke matere so pripravljene skrbno vzgajati po dvoje, troje rejenčkov, saj si • 600 din na mesec lahko že lepo pomagajo, posebno če imajo vsolah še ▼ razvoju in se ni enotnosti med učite! jstvom niti v šolskih predpisih. Eni se zavzemajo /a delovno šolo, drugi za strnjeni pouk in koncentracijo, predpisi in uredbe šolskih oblasti pa večkrat utesnjujejo učitelja t urnik, ki vis; na šolski stem. Za naše slovenske razmere je najprimernejši koncentracijski pouk, ki daje šoli dokaj življenja. zanimivosti in vzpodbuja učečo se mladino k vsestranski delavnosti in miselnosti. Taki vzorni nastopi »e prirejajo po vseh »rezih. Tako je tudi učiteljstvo *reza Krško 11 imelo v tekočem šolskem letu dva vzorna nastopa pod vodstvom svojega nad /omika g Martina Sterka ▼ ljudski Šoli v Št. Janžu. Prvi nastop je bH že meseca marca, pri katerem je učiteljica gdč. Kavčič obravnavala v 11 razredu učno sliko: »Zvončki kličejo pomlad«. Drugi vzorni nastop je bil 29. maja v IV ražn ljudske šole. Nastopil je učitelj g. Sašck s temo: »Naš Jadran« Lepo ućni> snov je razdelil v 4 dele. pri katerih je uporabi' vse učne predmete in razvijal vse. kar mr.rejo učenci na tej učni stopnji poim ti Lepo je razvil čut vzgoje lepote dn narave domovinsko ljubezen, socialnost itd Po nastopu se je razvila debata, \ katero je poseglo navzoče učiteljstvo Filmske zvezde urejujejo promet V ameriški državi Alabami se razvija mestece Thomasville, ki se je izkazalo zadnje čase z montažo novih prometnih signalov. župan tega mesta VVilkinson ne veruje, da se ljudje ustavljajo pred rdečo in zeleno lučjo na križiščih in se je proslavil s tem. da je uvedel svetlobne signale, kakršnih ni nikjer drugje na svetu. Da bi ljudje ne spregledali svetlobnih signalov na križiščih cest in da bi se v resnici po njih ravnali, se pokaže v Thomasvillu na križišču, ko se zasveti zelena luč, namreč, ko je dovoljen prehod čez križišče, na svetlobnem signalu smehljajoča se filmska zvezda Ann Sheridan. župan VVilkinson misli, da je ta filmska zvezda tako priljubljena, da bi sleherni človek šel zaradi njenega smehljaja v ogenj in vodo ter da mora slehernega pešca in voznika premakniti, ko zagleda njeno sliko. Hujše je pa z zaustavljanjem pešcev in voznikov, toda iznajdljivi župan si je pomagal tudi v tem primeru iz zadrege. Na svetlobnem signalu se pojavi, ko zažari rdeča luč, zopet obraz filmskega igralca in sicer Humphreva Bo-garta, ki se je proslavil v filmih groze. Pred pogledom tega igralca se mora baje ustaviti sleherni človek, tako se ga prestraši. Nova ureditev prometa se je baje izkazala tako dobro, da bo kmalu razširjena na vse ceste, ker imajo pač filmski igralci v Ameriki velik vpliv na občinstvo ter so izredno popularni. Imena, ki so postala pojmi v vsakdanjem življenju uporabljamo pogosto besede, ne da bi vedeli za njihov izvor in ne da bi nam bile dovolj jasne. To so pojmi, ki jih pogosto ponavljamo, tako da se nihče več ne spomni, da so nastali iz lastnih imen bolj ali manj slovitih ljudi. Obloženi kruh imenujemo pogosto sand-vvioh. Le redki vedo. da je ta beseda izšln iz lastnega imena. Iznajditelj obloženega kruha je bil lord Sand\vich. Ta lord je bil zelo strasten kvartopiree in zaradi tega pogosto ni utegnil niti jesti. Da h; pa vendar preveč ne zanemarjal želodca, si je pripravi! z maslom namazane hlebčke ali pa jih je obložil z raznimi koščki salam in jajc. tako da je lahko igral in jedel obenem. Z besedo mansarda »o si že mnoeri belili glave. Mnogi mislijo, da je to strokovni stavbni izraz in ne redo, da se je pisni neki arhitekt FrancOia Mansart, ki je zgradil v Parizu prvo streho odnosno podstrešno etažo, kakršne dandanes v splošnem imenujemo mansarda, Torbica pompadurka je dobila svoje ime po ljubici Ludovika XV., pa markizi Pom-padour. Manj znano pa je. da beseda nikotin izvira od imena francoskega diplomata Jeana Nicota. To je bil prvi človek. k; je v Pranciii keflil tobak. Pogosto tudi tu in tarn rabijo besedo pi ie.^snitz. toda malo ljudi ve. da ta beseda ne pomeni le mrzlega obklarlka. temveč da izvira od imena Vinc. Priessnitza, začetnika zdrav-Ijenjs z mrzlo vodo. Še cela vrsta takšnih besed je. zlasti v tehnf1'i ki Izvirajo no navadi od imen izumiteljev o^nos^o u*eu*akov, kakor n. pr.: Ampere "~att, Ohm. Volt, Zeppelin. Morse, iMosel itd. Davek za nes Upravitelj; državnih financ *> bili v vseh ča?ih iznajdljivi, ne le dandanes. Predpisovali so davke na vse, karkol isi morete misliti na svetu. V staiih časih so se ljudje morda §e bolj uprav.čeno pritoževali nad davki kekor dandanes. Kaj bi npr. rekli ljudje dandanes, če bi morali plačevati davek od la tnega nosu. kakor so ga morali v starih časih na Irskem? Občine so prejele toliko davčnih nalogov, kolikor je bilo v nj'h nos: v. Toda še »trašnejša je bila kazen za ene. ki niso davka plaćali., kratkomalo razpolovili so jim nos. V Angliji so r staiih ča*ih pobirali davke tudi cd oken. Zavzemali so stališče, da so zrak in svetloba državna last. in kdor uživa te dobrin*, naj tudi za to več plača. Po tej logiki bi morali plačati največ davka tisti, ki so živeli na prostem in so imeli le eno veliko okno. »milo nebo nad seboj«. Splch so oili angleški finančni ministri vedno najbolj iznajV.ll ji vi. Tako je eden izmed njih uvedel davek na služkinje, kar pa tudi dananes ni posebnost. ▼ dobi rokckoja je bil uveden davek na puder, ki je donošal precej dohodkov, saj so tedaj potiebovali mnogo pudra za lasulje. Nekateri celo trdijo, da je ta davek vplival na modo ter da so zaradi njega ljudje začeli opuščati lasulje. ftoniel Lesne« Krinka cz ljubezni 109 Ne da bi se zmenil za laskavo pohvalo, je Gilbert naglo obrnil sekundantu hrbet. Njegova sekundanta sta se spogledala in se pomembno nasmehnila, češ, zmešalo se mu je. Princ de Villingen je pa odšel ves iz sebe in govoreč sam s seboj. — Sežgal si je rano ... z razbeljenim železom je izžgal znamenje na svoji roki! Kako premagati takega človeka ? ... To je pravi satan! — je mrmral princ ves iz sebe od jeze. ki se ji je pa nehote pridruževalo nepremagljivo občudovanje. xxn. MATERINA IZKUŠNJA V A Po cesti v Bretagm, ki njenih belih ovinkov ni zakrivala nobena senca, je drdral eleganten angleški koleselj. Bilo je v septembru in jesen se je že oglašala, Solnce je sicer še sijalo, toda njegovi žarki niso več pripekali. . — Poglej, Liliana, kje vse se vgnezdi politika, — je dejal Renaud de Valcor veselo. Sedeč na njegovi desnici na nekoliko višjem se-.dežu je Michelina krotila iskrega konja. Za njimi je nepremično sedel sluga prekrižanih rok in tistega brezbrižnega izraza na obrazu, ki je tako značilen za dobro naučene sluge, katerim se nikoli ne pozna na obrazu, da bi slišali pogovor svojih gospodarjev. Michelina se ni zmenila za to, kar je kazal njen oče. Videla je samo njegovo iztegnjeno roko. — Šal, šal! — je vzkliknila. — Poglej, kaj storim s tvojim salon*, — je odgovoril oče. Zvil je šal v klobčič in ga vrgel v otroški razposajenosti v jarek. Michelina je zadržala konja in zaklicala : — O, ti hudobni očka! Potem se je pa obrnila k slugi, rekoč: — Alaine, skočite doli in prinesite gospodu mar- — Opozarjam te, — je dejal markiz, — da je v jarku voda in da šala ne bom več nosil. . Hči mu je jela prigovarjati, da ne sme misliti, da je že zdrav. Rana na njegovi roki se ni celila tako hitro, kakor so pričakovali. Bila je nevarnost komplikacij, zlasti če bi roka ne imela miru. Znova je zagotovil Michelino, da je roka že dobra, potlej jo je pa opozoril na to, za kar se malo prej ni zmenila. — Tisti, ki so pred dvajsetimi leti postavili ta kamen, niso imeli o tem niti pojma, — je dejal na- dobrs volj*, da bi razveselil sgego hčer« . Dekle se je ozrlo na čudan predmet. Bil je spomenik iz enega kamna, na katerem so se poznali sledovi skrivnostne keltske dobe. Moderno človeštvo že opušča nado, da bi ugotovilo pravi smisel teh primitivnih spomenikov. Ta tu je bil komaj dva metra visok kamen. Na njem je bil pripet papir, na katerem je bilo z velikimi črkami napisano: RENAUD DE VALCOR konservativni kandidat — To oznanja vašo novo slavo, gospod poslanec, — je dejala Michelina smeje. — Ne kliči me tako, prinesla bi mi nesrečo. — Mar niste izvoljeni, oče, mar ni izvolitev sijajna zmaga nad sovražniki, ki vodijo proti vam podlo kampanjo? Ah, kako sem hvaležna našim Breton-cem. Kako hvaležna sem plemenitemu srcu, ki se je umaknilo in vam napravilo mesto. Ni vedela, ali pa ni hotela vedeti, da bi igralo pri tem važno vlogo markizovo premoženje. Odstopivši posHneo je bil že star mož in zdaj je lahko v miru in zadovoljstvu živel, pa se svoji oboževani vnukinji je lahko dal skromno doto. Volilci, če že niso dobili svoje nagrade izplačane v gotovini, so pa računali na gmotne koristi za svoj kraj, zlasti pa na razširjenje conquetskega pristanišča. Toda priznati je treba, da igra tu denar vendarle najmanjši del tiste vloge, Id so si jo prilastile čim dalje bolj politične borbe. Navdušenje vsega kraja je bilo iskrena Silo jt zadoščenje y_ tem, da je bila potolažena Michelinina otroška udanost in povzdignjenje in ponos. Toda Michelina je imela tudi vzroke za žalost. Pozabljala je, na nje v tem trenutku, ko je žarečesra obraza ponosno vzkliknila: — Mar niste izvoljeni, oče ? Mar ni razglasil glas te drage Bretogne vašega imena? Imena, ki mu je sveto in ki so vam ga hoteli podleži iztrgati. — Da, izvoljen sem. — je odgovoril markiz. Toda moja izvolitev še ni potrjena. Gre za to, da bi bil proces v zadevi ponarejanja pisem v sramoto mojih nasprotnikov končan, preden bo parlament odločal o moji izvolitvi. To se pravi... končan ... zadostovalo bi, da bi sodišče odločilo, da je treba Escaldasa in Plesguena sodno preganjati. O, če bi zadela ta ničvredneža zaslužena kazen predno se sestane parlament. — Od česa je to odvisno? — Od sodnikov in izvedencev, ki ci _^u.j na počitnicah. Toda znal bom to pospešiti. — S svojim vplivom? — Z enim svojim vplivom, — je odgovoril markiz, naglasajoč besedo »enim«, — samo en močan vpliv je tu. K sreči ga imam. — In kateri je? — je vprašala Michelina. Markk je imel v mislih denar, toda pred čistim ki globokim pogledom, ki st je uprl vanj, je odgovoril: — Sgojo nssporno pravico. • • -«•.■ - - - Strem 9 »SLOVENSKI NAROD«, 8. jUflflJa 1M6. Stev. 129 Iz Kranja — Darko ft vara. v Kranju je iimrl od kapi zadet Darko švara, v najlepši moški dobi, star šele 40 let. Pokojni je brat dr. Danila švare, opernega kapelnika in Er-nesta Svare, učitelja v Litiji, po rodu je bil iz Ricmanj pri Trstu. Zaradi svoje narodne zavednosti je moral 1. 1922 zapustiti svoj rojstni kraj in se je naselil v Kranju, kjer je vodil gostilno. Zapušča dva nedo-letna otroka, od žalosti potrto mater, brata in sestre. Vsem naše i kreno sozalje: — Osebna ve*t. izpraznjeno mesto predstojnika mestne policije je prevzel v tem tednu gosp. Josip slanimr. ki prihaja iz upraviteljstva drž. polic je v Ljub'jani. — Kino Narodni dom predrvaja d revi m v nedeljo napeti film Flai?h Gordcn. Predstave so ob 17., 19 in 21. — Se ena razstava. Jutri Ob 11. bo v gimnaziji otvoritev razstave del akademskega slikarja rineta Gor jura. To bo v tem letu že tretja umetniška :azstava v Kranju, kar je jc.ko razveseljivo. Za obi3k kolektivne razstavne razstave Tineta (Jor-jupa se ne bo pobirala vstopnina. Občinstvu ogled razstave toplo priporočamo. — Kino v Straž šču bo predvajal drevi, v nedeljo in ponedeljek dva krasna filma in to: »Demonska žena« in Un.on Pacific«. Pregled predstav si oglejte v reklamnih oknih. — SK Železničar : SK Kr^nj. Vsi naši športniki pričakujejo z napetostjo jutrišnjo nogometno tekmo, ki se bo pričela ob 16. na Kranjskem igrišiu. Železničarji iz Maribora so redki gosti na kranjskih tleh, zato je zanimanje in povpraševanje po moči gostov tem večje. V irrfcrmacijo naj povemo, da je moštvo Železničarja v odflič-nj formi, kar kažejo tudi lepi rezultati v mariborski skupini, da je nedeljski nasprotnik igral neodločeno z Ljubljano (ligo) v Ljubljani in da je moštvo železničarja igralo dvakrat v Kranju in vedno zmagalo, da pa je tudi Kran^ zmagal v Mariboru. Vse to kaže, da ho to najzanimivejša tekma in da bo moral biti vsakdo prisoten ker iz debat po tekmi si ne bo mogoče ustvariti približne slike o borbi. Jesenic — Smrtna ko«a. Po daljši bolezni je v sredo v 75. letu starosti umrla ga. Marija Bajt, mati marljive sek l?ke igralke ge. Pepce Ravnikove. Pokojnica je bila blaga in dobra žena in spoštovana pri vseh, ki so jo poznali. Pogreb je bil v petek popoldne. Na poslednji poti jo je spremila dolga vrsta prijateljev in znnncev, žen in deklet. Bodi ji ohranjen lep spomini — Planincem in izletnikom. Pred dnevi je bilo v slovenskih dnevnikih objavljeno poročilo, da je poset obmejnih planin mogoč samo onim. ki se lahko izkažejo z legitimacijo SPD. Iz dobro poučenih krogov pa smo doznali, da imajo dostop na obmejne planine tudi člani gasilskih, sokolskih in nameščenskih organizacij ter TKS. če se izkažejo z legitimacijo, opremljeno s sliko ter potrjeno od navedenih organizacij. Izlet na Karavanke, predvsem na Golico, je v juniju najlepši, ko narcise pobelijo njena pobočja in poljane. — Občina gradi javna zaklonišča. Mestna občina jeseniška je začela graditi zaklonišča proti letalskim napadom. Za enkrat je v načrtu gradnja 6 zaklonišč in sicer tri notranja v osnovni in meščanski Soli in v carinarnici ter tri zunanja, in sicer pred cerkvijo, za železničarskimi hišami nasproti postaje in v bližini osnovne šole. Zaklonišče v bližini župne cerkve na oglu med Gosposvetsko in Cerkveno ulico že gradijo. Vsako zaklonišče bo imelo prostora za kakih 100 oseb. Ta zaklonišča boio vsa v bližini cerkve, postaje in šol: potrebna pa bi bila tudi na Murovi, Novi vasi ter v delu mesta, ld lezi na desnem bregu Save. — Kino Radio predvaja v soboto in ne del jo ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. popoldne) velefilm v Aljaska c. V glav ni vlogi George Raft in Dorothv Lamour Med oodatki tudi zvočni tednik. Sledi> j> Dona v cike melodije«. Iz škofije Loke — Veliko tombolo pripravlja Obrtniški društvo za 7. julij. Dobitki so deloma raz stavljeni v izložbi Okrajne hranilnice n Mestnem trgu — »Na Zakrevalje« je bil klic sokolstva preteklo nedeljo. Cmerikavo vreme je marsikoga oplašilo, a kljub temu je bila ude ležba sokolskih bratov in sester lepa. škol jeloški Sokoli m Sokoliće so z obojim na raščajei,. odšli ob 7 izpred Sokolskega doma v Selško dolino proti Lušam in napre v škofjeloško gorovje - do Zaprevalj. dobre tri ure hoda. Tamkaj so se sestali t Sokoli iz Selc, Železnikov. Gorenje vasi ir Sovodnjega, tako da je sokolska družba kar lepo narasla. Na prisotne je imel iz-podbuden nagovor starosta škofjeloškega Sokola br Horvat, nakar je zapel sokolski zbor Pesem sokolskih legij. Po triurnem odpočitku, ki je minil med prepevanjem junaških in sokolskih pesmi, med godbo in raznimi igrami, je bil ponovno zbor. Himna »Hej Slovani« je zaključila praznik sokolskega zleta nakar so se razšli izletniki v vse smeri proti domovom. Iz Trbovelf — Pozor koledarji! Kolesarji, ki so svoje bicikle prijavHi v registracijo, naj pridejo po prometne knjižice v prijavni urad občine Trbovlje. I. nadstropje, soba št. 10. — Vsem dobrim srcem. Jugoel ovenska unija za zaščito otrok v dravski banovini je objavila te dni v dnevnikih prošnjo za pomoč nezaščiteni mladini in njenim materam v primeru vojne. Krajevni odbor unije se zato obrača na vse Trboveljčane. naj po svojih močeh podpro to nabiralno akcijo, bodisi s predmeti (perilo, posteljno perilo, obleke, jedilni pribor, kuhinjska posoda itd), ali pa z denarjem. S tem bo omogočeno naši mladini, ki je bodočnost naroda, prebre-ti rajhujše dn;. ki nas morda čakajo že v najkrajšem času. Ne odklanjajte nabiralcev, ki se bodo izkazali z uradno legitimacijo tukajšnjega krajevnega odbora. — Krsti in umira,, ia. Krščeni so bili TJ1-rih Slavka. šp:lovna»k Srečko. Knez Darinka, Vahtar Tomaž, Mak Albert, Kmetic Zvonka. Umrli so: Brinar Franc, upok. rudar v Hrastniku. 65 let, Strojin Marija, vdova Ižanc roj. Kastrun, 68 let, Urbajs Franc, rudar, ki se je smrtno ponesrečil pri rudniku. Naše 5-ožalje! — Športne vesti. Nedavno amo poročali o uspehih in neuspehih domačega Amaterja v finalnem tekmovanju. Že v prvem trboveljskem srečanju s Kranjem je Amater izgubil nadmočno pozicijo in s tem dragoceno točko, ker njegova igra taktično ni bila dovolj izenačena ter igralci niso umeli zaradi slabe zvezne igre izkoristiti nekoliko prav ugodnih prilik ter so zlasti v drugem polčasu odpovedali vsled ostrega tempa nasprotnika. Poleg tega je že pri tej igri moral Amater nastopiti z dvema rezervama. V glavnem pa se je ta prva finalna tekma odigrala povsem fair brez telesnih poškodb i pri gostih i domačih. Povsem drug izgled pa je po naknadnih informacijah baje nudila revanžna tekma v Kranju. TrnoveIjčani so Mcer že v naprej bili sigurni, da bodo hudo poraženi, ker so morali na pot s štirimi rezervami. Očividci, ki so prisostvovali tekmi v Kranju, izjavljajo, da jim ves potek igre niti od daleč ni napravil onega najboljše- NAJLEPŠE ĆTIV0 Kavi jen; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravlfen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Mafeneva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— dim. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFUIVA OI» S Mestni pogrebni zavod Ob ina LJubljana Umrl je v 81. letu starosti naS ljubljeni soprog, najboljši ©če. stari oče, stric, svak, tast in zet, gospod Lilleg IHaks davčni nadnpravitelj v pokoju previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. junija 1940 ob %5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vldovdanska cesta štev. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 8. junija 1940. Žalujoči: IVA, roj. MEDEN, soproga; ERIK, BRANKO, sinova.; VAJLESKA, por. VETER, hči; IGOR VETER, vnuk; TONE VETER, set; NATA. MILICA, snahi. =ra vtisa, ki so ga bih pred tednom dni imeli Kranjčani v Trbovljah. Predvsem je ekmo označevalo nekoliko prav nesport-lih momentov. V prvem polčasu je Ama-2T igral dobro ter je moštvo SK Kranja. :i je nastopilo kompletno, izsililo komaj laskok z 1:0. V drugem polčasu pa se je ;lika temeljito spremenila. Takoj v prvin ; linutah je bil srednji napadalec A mater-ia v kazenskem prostoru zrušen na tla ter o ga morali odnesti z igrišča, kamer se ii več vrnil. Sodnik g. Lukežič pa je vse o prezrl. Par trenutkov nato je Kranj la-iiko zvišal rezultat na 2:0. Ni trajalo dolino, pa je bil že Amaterjev branil 3C šušter ežko poškodovan na nogi ter je tudi on noral zapustiti igrišče. Amater je nadaljeval Igro z devetimi igrači, .ki so pa vsi po :-edu dobili manjše ali večje praske po nogah. Pri takem stanju stvari seveda ni ^udno, da je Krenj z lahkoto dosegel zmago 4:0. kajti nastopil je dosti močnejši. Amater pa oslabljen. Vsekakor sta ti dve finalni tekmi zelo dober nauk za Amaterja, ki se bo moral temeljito pripraviti za bodoče tekme, da bo obvaroval svoj sloves. Jutri bo igral Amater na domačih tleh prijateljsko tekmo a SK Zagrebom iz Zagreba. Moštvo tega kluba je v prvem razredu Hrvatske nogometne pod zveze ter je trenutno v odlični formi Zagrebčani bodo igrali prvič v Trbovljah ter vlada za igro živo zanimanje. Tekma se bo pričela ob 16. Nedelja. 9. junija Ob 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Klavirski koncert, gdč. prof Silva Hrarovcc 9. Napovedi, poročila. — 9.15- Pisano polje (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11: Koncert lahke glasbe: Gorenjski trio, vmes poje slovenske narodne pesmi g. Roman Petrovčič s spremlje-vanjem klavirja. — 12 30- Objave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski orkester. 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Kmetijske zadruge pospešujejo kmet. proizvodnjo (dr. Jože Basa j). — 17.30: Dvo-spevi (sestri Stritarjevi) ob spremi jc van ju lutnje (St. Prek), vmes harmonika so!o (Avgust Stanko). — 19: Napovedi, poročila. 19.20. Nac ura — 19 40: Objave. — 20: Plošče. — 20.30: Pestri in orkestralni koncert. Sodelujeta gdč Vanda Z.herl in radijski orkester, dir. D. M. Sijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15 PSošče. Ponedeljek, 10, junija Ob 7: Jutranji pozdrav, — 7.05: Napodi poročila. — 7 15: Pločc*. 12: Ploščo 12.30 >če. — 12.30: Por« čila. objave. — 13: Napovedi. — 13.02 radijski orkester. —• 11: Poročila — 18: Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost (dr. H. Zajc-Lavričeva) — lb.20 Plošče, 1* 4;»: Mescčm slovstveni pregled (pr« 1 It. Vodnik). — 19 Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura - 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brc/, zamere (Fr Govckar), MALI OGLAS! ;eseds 50 par. davek posebej PreKiio. izjave oeaeoa đtn i.- 3a vek poseDej <.a pismene odgovore glede malin ogiasov je trene prtiožu znamko. — Popustov za maje ogiast oe pnzriHino. Za vveekend KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, R02ASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SEVER — MARIJIN TRG 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE ! RAzno >>seda 50 par. davek posebej Naimamši znesek »$.— din "°* PRVOVRSTNA VINA ei pristno žganje si nabavite jo sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.-•iibski prokupac > > 9.— rizling > s lolenjski cviček > > labolčnlk > > nuškatni silvanec > > ungač > > žganja: i.roptnovec k ter din 28.— slivovka > > 28.-- orinjevec > > 36.— rum > » 36.— oorovničar > > 36.— 9.— 10.- 5.— 12.-12.-- Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj. a asi Minka Videnič, Ljubljana, ^v Petra e. 38. 9. L. Oglata) Slovenski Narod n a } e e d e j i 11 MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajko vic živ ko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana. Igriška 3 (pri Drami). 1475 OTO/v\ana za din 195.— E. ZAKRAJ&EK tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva 34 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah do-oavija v moderni in solidni lz- telavl tvrdka >Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo se naročila *. L, ZA VSAKO PRILIKO aajboljas ln najcenejša oblačila ■ 1 nabavit« pri PRESKRB Sv. Petra oesta 14. M PAK ENTLANJI žuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bule — velika zaloga perja po 7.— din. Juttjaam«, Gosposvetska C. 12 Frančiškanska uL 8. 4. L> LISEJE JuGOOBAUKA POSEST Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din GOSTILNA nova hiša, stavblsča, njiva, gozd, bližina Maribora, naprodaj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Prometna točka«. 83. M. POUK beseda 50 par davek poseoej Najmanjši znesek a.— Din Strojepisni pouk .verni tečaji, vpisovanje in icetek pouka poljuben. Chri-*ofov učni zavod, Domobran-ka c 15. 73b SOBE beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, s souporabo kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali dami. Isto-tam oddam tudi kabinet. Medvedova cesta 5, zgornji zvonec 1472 S LUŽBE >eseda 50 par. lave* posebej Najmanjši znesek s.— din. STROJNIKA ~~ z izpitom išče delniška pivovarna Sarajevo za svojo filialo v Tuzli. Prednost imajo izprašani strojniki z daljšo prakso in delom v pivovarnah, posebno v obratu za izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z dokumenti, ki jih vrnemo, opisom dosedanje službe in zahtevki plače na naslov pivovarne Sarajevo. 1477 BLAGA JNIC" ARKA z malo maturo in trgovsko šolo — zmožna pisarniškega dela in strojepisja — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Devetnajstletnac. 1393 PRODAM beseda 50 par, daven posebej Nalmamši «imuw*s H.— din FOTOGRAFSKI ATELJE Fotografski atelje v mestu na Hrvatskem, brez konkurence, vpeljan, prodam zaradi odhoda k vojakom. Inventar odstopim za din 15.000.— Ponudbe na V. Jencik, Bos. Novi. 1474 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med tn medico dobite najceneje t MEDAKNl Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1 BUFFET v središču Zagreba, dobro uveden, stalni gosti, nizka mesečna najemnina, v bližini državnih uradov, takoj prodam zaradi rodbinskih razmer za 30.000 din z vsem inventarjem. Ponudbe na: Poldi Peskar, Zagreb, Vlaska 95, bufet. 1483 ŽEnlTEV Seseda 50 par. davek posebej. Nalmanlsi znesek 8.-— din SAMOSTOJNA značajna gospodična s stalnim zaslužkom in stanovanjem želi poročiti boljšega gospoda v stalni službi od 45 do 60 let. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« 1488 KUPIM Seseaa Hb oai daven Doseoe, Najmflr«* ,.,..w^.u •» din STRUŽNICO dobro ohranjeno, za obdelovanje železa in jekla, manjšega modela, kupimo. Ponudbe na elektrarno Vuhred v Vuhredu. 14S2 i!!flWfflllWWIWI!!lli]'ii!i:; SREBRO. DRAGI; KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA Tvrseva 2 (palača hotela »Slon«) RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 Najnovejše frtznre, barvanje las, trajna onduhv cija. Salon komfortno moderno opremljen. Prešernova 7 polec erlavne poŠte VabUo k LTX. rednemu letnemu občnemu zbora Savinjske posojilnice v Žalcu reg. zadr. z neoni, zavezo, ki se bo vršil dne 18. junija 1940 ob 15. uri v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. VoUtev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil ob 16. uri istega dne drug občni zbor z zgornjim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo OllA GUM ? 'NEIZKUŠENA ZAHTEVANA narodna Tiskarn* I LJUBLJANA I otajueva s th lrSX VRSTE rrSKmtM Najboljši vod.'k po radijskem svetu ie »NAŠ VAL" sporedi evropskih posta i na vm.n vaiovin, strokov^' članki roman, novela, novice s radijskega in teievizijsKega sveta, filmski pregleo, nagradni natečaj, smeSnlce. Uftaja ml petek ut |e tudi lepo llasli nisi UPKAVAi Ljubljana, Knafljev« ulica 6. i trnu na iosm ti Zo brnimo* U Za ugravo in imeralni cM Bito »ev. 120 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8. Junija IMo. Prilagajanje k izpremenjenim gospodarskim razmeram Iz poslovnega poročila o delovanju Zbornice za TOI v Ljubljani, ki je imela danes plenarno seje Ljubljana, S. junija Iz poslovnega poročila o delovanju zbor niče za TOI v Ljubljani od novembra 193y do junija 1940 posnemamo naslednje splošne podatke. V razdobju preteklih 7 mesecev je zbornica skušala predvsem olajšati gospodarstvu v dravsKi banovim prilagoditev na izpremenjene gospodarske razmere v svetu, ki jih. je povzročila gospodarska vojna in blokada. Gospodarske razmere na zborničnem področju so se razvijale pod vtisom in v ozračju velike borbe velesil na severo-zapadu, ki je povzročila v gospodarstvu popoln preobrat. Ukrepi vlade so bili usmerjeni na to, da se državno gospodarstvo obdrži za vsako ceno v ravnotežju in da izredne izdatke krijemo z izdatnejšimi dohodki iz davčnih virov. Vlada se je trudila, da zaščiti interese širokih slojev prebivalstva pred posledicami naraščajoče draginje. Naše izvozno blago je našlo povsod dobre odjemalce, kljub temu je izvoz v preteklem letu porasel samo za skromno polovico milijarde dinarjev od 5.075 milijonov na 5.521 milijonov din ter zaostaja še daleč za izvozom 1.1938., ko je dosegel 6.272 miljonov din. Uvoz pa je nazadoval tudi malone za pol milijarde. Danes moremo govoriti tudi pri nas že o sistemu dirigirane in kontrolirane zunanje trgovine. Dovoz industrijskih surovin je bil V zvezi z najrazličnejšimi težkočami. Da bi se omogočilo enotno vodstvo gospodarske in trgovinske politike, je bila spomladi osnovana direkcija za zunanjo trgovino. Uspeh vidimo v tem, da so se pri direkciji osnovali kot posvetovalni organi razni strokovni odbori, v katerih sodelujejo praktični gospodarstveniki pri reševanju raznih vprašanj naše gospodarske in trgovinske politike. Važne nove trgovinske pogodbe V trgovinsko-političnem pogledu je bil najvažnejši dogodek sklenitev trgovinske pogodbe z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, šele ta pogodba nam je odprla vrata do važnih sovjetskih surovinskih tržišč, predvsem nafte, železa, bombaža in volne, katerih uvoz je zaradi blokade vedno bolj otežkočen. S to pogodbo sta bila ustvar jena okvir in pravna podlaga za bodoči razvoj gospodarskih odnošajev z ogromnim ozemljem Sovjetske Rusije in njegovimi neizčrpnimi viri surovin. Tudi v prvih treh mesecih tekočega leta je saldo zunanje trgovine izkazal aktivo v višini 435.3 milijona din, dočim je bil lani ob koncu prvega četrtletja saldo za 137.7 milijona din pasiven. Naš izvoz v letošnjem letu je po količini v prvih treh mesecih za 107.157 ton ali 12.97^r manjši, po vrednosti pa večji za 674.1 milijona din ali 57.4c£,. Naš uvoz pa je v prvih treh mesecih letos po količini za 47.660 ton ali 15.6CĆ manjši, a po vrednosti za 299 milijonov din ali 22.8% manjši. Izvoz v klirinške države je znašal lani 66.8%. dočim je uvoz dosegel celo 76.2% celotnega našega uvoza, kar pomeni, da prihaja nad tri četrtine uvoza iz klirinških držav. V takih okoliščinah se je tudi devizna situacija v državi vedno bolj komplicirala. Med ostalimi pogodbami, ki so bile sklenjene v tej dobi z inozemstvom, je omeniti dogovor s Francijo glede novega plačilnega prometa. Naše finančne obveznosti do Francije znašajo na leto okoli 250 milijonov din, ki jih bomo v tekočem letu poravnali z izvozom pridelkov in surovin. Tudi z Rumunijo je bil sklenjen nov sporazum, ki je likvidiral prejšnjo nabavo nafte za 75% v kliringu in 25% v svobodnih devizah ter se sedaj vrši celoten obračun v svobodnih devizah. Uprava državnih železnic je predložila tarifnemu odboru načrt za povišanje železniških tarif, ki obstoji iz dveh delov, in sicer iz predloga za linearno povišanje prevoznik stavkov, ki naj donese 315 miljonov din, ter preklasifikacije robe, katere uspeh se ocenjuje na okroglo 100 milijonov din. Odločitev o povišanju tarif bo prihodnji teden. Posledice naraščanja cen Naša najvažnejša gospodarska panoga, ki obsega gozdno eksploatacijo in lesno trgovino, je imela v drugi polovici leta rastoče povpraševanje po blagu. V zadnjih mesecih smo dosegli v izvozu po količini za okoli 2Srr. po vrednosti pa za okoli 26% več kakor v 1.1938. Povpraševanje po vseh vrstah žitaric je povzročilo, da je cena pšenice poskočila v teku enega tedna za celih 40rr- Cene žitaric na našem trgu so se skokoma dvignile in dosegle višino, ki pomeni za dravsko banovino izredno podražitev življenjskega minima. Zaradi poplav v žitorodnih krajih so okoliščine za novo žetev dokaj nepovoljne. Skok cen žita pomeni za delavstvo in mestno prebivalstvo v Sloveniji izredno novo obremenitev, ki se ceni na 50 milijonov din na leto. Oskrba s surovinami in položaj na denarnem trgu Mnogo skrbi in dela povzroča zbornici stalno vprašanje oskrbe podjetij s surovinami in pogonskimi sredstvi. Skoraj 60% importiranih surovin, ki jih uvaža Jugoslavija, odpade na predelavo v Sloveniji. Ta številka najbolj jasno kaže, kako kočljiv je postal položaj za predelujočo industrijo v Sloveniji. Valovanje na denarnem in kreditnem tržišču se je pomirilo. Zadnjo preizkušnjo so denarni zavodi prestali brez večjih pre- tresliajev. Od meseca avgusta lani do konca leta je bilo izplačanih okrog 1,400.000 din vlog in je skupni znesek hranilnih vlog padel na 10.145 milijonov din. Samo dejstvo, da nam pol milijarde zapadilh vlog ni bilo dvignjenih, govori dovolj zgovorno, da se je položaj umiril in ob stalni mobilnosti denarnih zavodov promet normaliziral. Zaposlitev delavstva je bila vse doslej zadovoljiva in stalna. V marcu je bilo v službenem razmerju 97160 oseb. Celotna zavarovalna mezda za 61.422 delavcev je znašala 1,794.921 din, za 33.738 delavk pa 746.296 din, torej skupaj 2.541.217 din ter * bila sa 127.295 din sil 5& y£čj* kakflC v marcu preteklega leta. S socialno-poliUčnega stališča je naivažnejša tekstilna industrija, ki zaposluje v Sloveniji 16.827 ljudi. Njej sledi kovinska industrija z 8200 zavarovanci, katerim je treba prišteti še okoli 2000 zavarovancev rudarskih bratov-skih skladmc. Na tretjem mestu je gradnja železnic in cest s 7057 nastavljene!, na četrtem mestu pa gozdno-žagarska industrija s 6982 zavarovanci. Skupno je pri industrijah, ki predelujejo les, zaposlenih 11.163 delovnih moči, tako da ji pripada prav za prav drugo mesto. V prometnem pogledu je omeniti predvsem uveljavljenje važne nove uredbe o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah, ki bo stopila v veljavo 1. oktobra 1940. Za razvijanje prometa in s tem za celo gospodarstvo je uredba izrednega pomena. Po anketi zbornice glede te uredbe bo zbornica v smislu sprejetih predlogov izdelala svoje pripombe in jih dostavila Železniški upravi, da bi mogla izvršiti potrebne spremembe in dopolnitve, še preden stopi uredba v veljavo. Razmere v prometu Drugo važno anketo je zbornica priredila glede preklasifikacije blaga. Zbornica smatra, da je preklasifikacija blaga zelo tvegan ukrep. Glede prometnih omejitev in redukcije vlakov je zbornica posredovala pri železniški upravi in zahtevala, da se vrne v promet vsaj 54 ukinjenih vlakov. Z novim voznim redom je bilo šele vrnjenih v promet 21 potniških vlakov, med tem ko je zbornica zahtevala, naj se vrne v promet 25 potniških vlakov. Glede dostavljanja vagonov se je položaj nekoliko zboljšal. Poslovno poročilo obširno obravnava vprašanje davčne reforme in vse njene akcije v tem pogledu. Državno gospodarstvo je bilo s 1. aprilom urejeno z uredbo o dvanajstinah za štiri mesece april—junij. Obenem je bila objavljena uredba o financiranju banovine Hrvatske. S 1. aprilom je bila uveljavljena tudi nova fiskalna izvozna carina na 46 skupin naših glavnih izvoznih predmetov. Obremenitev izvoza je zadela mnoge izvoznike. Davki v Sloveniji Tekoči davki se v Sloveniji redno plačujejo, zaostali davčni dolg pa je ostal nespremenjen. Med direktnimi davki je na prvem mestu družbeni davek, ki daleč presega vse ostale vrste davka in znaša 40.6 milijona din. Na drugem mestu je zgrada-rina, ki daje za 35% večji donos od zem-ljarine. Tudi pridobnina presega za 20r> zemljarino. Za naše razmere je značilen donos uslužbenskega davka, kjer nosi Slovenija nad eno četrtino deleža v vsej državi. Predpis vseh davkov, ki se sumarno knjižijo, je znašal lani 199.1 milijona din. Svtrano pa je bilo plačano na ta predpis 146.8 milijona din. Minister za kmetijstvo je izdal uredbo o hmelju, ne da bi zaslišal zainteresirane zbornice. K načrtu pravilnika je zbornica precizirala svoje stališče. V 1. 1939 smo izvozili 1,561.543 litrov vina v Nemčijo. 20.874 litrov na Češko in manjše količine na Poljsko in Nizozemsko. V prvih štirih mesecih 1.1940 smo izvozili v Nemčijo 487.294 litrov vina. V okolišu Ljutomera in Ormoža so še danes prav velike količine neprodanega vina. Zbornica IZREDNO LEP IN VSEBINSKO GLOBOK FRANCOSKI FILM o lepi, mladi siroti, ki je zašla v slabo velemestno družbo, v družbo ljudi, ki izkoriščajo bedo in slabost mladih, neizkušenih deklet... — Najboljši umetniki franc. filma v glavnih vlogah: lepa Gaby Svlvla, Franyoise Rosay, Paul Cambo, Michel Simon. — Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri jutri (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne ter ob 15., 17., 19. in 21. uri POTOK SOLZA Kino Union, tel. 22-21 In zopet se boste od srca nasmejali pri sijajni francoski burki FEBNANDEL v vlogi namišljenega barona Film humorja, godbe in plesa Barnabe Premiera danes! Kino Matica, tel. 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri Razkošna in bogato opremljena originalna španska opereta polna divnih melodij, prirejena po znameniti komediji bratov tjuintero V glavni vlogi znamenita španska pevka Estrellita Castro. — Za film priredil: Benito Perejo. — Glasba: Antonio ^uintero. Najboljši španski film sezone, v katerem se odlično odraža južnjaškr temperament ognjevite ljubezni, zdravega humorja in bohemske duhovitosti KINO SLOGA tel. 27-30 — Premiera danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri ■■■nMiHHHBMauaHaHBaan POT K SLAVI se je obrnila na odločilne činitelje s prošnjo, da se pridobi za izvoz ljutomerskih vin v Nemčijo primeren kontingent, da se omogoči vnovčevanje velikih zalog. Krošnjarska nadloga se je stalno množila, zato je zbornica z velikim zadoščenjem sprejela uredbo o prepovedi krošnjarjenja za določene sreze. Zbornica je še prosila naj se prepoved razširi na vse področje Slovenije. Zbornica je opozorila pristojne, da sc nabavljalne zadruge državnih uslužbencev spremenile svoja pravila v tem smislu, da more postati član takih zadrug vsaka oseba ne glede na to, ali je v državni službi Za izvrševanje poklica gospodarskega svetovalca na področju dravske banovine je banska uprava doslej izdala šest dovolil. Velika zadolženost gostinskih obratov Statistika trgovstva v Sloveniji kaže, da je bilo pri vseh 29 združenjih trgovcev 1. maja včlanjenih 9086 samostojnih trgovcev in trgovk, število vajencev je znašalo 978. vajenk pa 806, skupaj torej 1784. Zaposlenih pomočnikov je bile 1893, pomočnic pa 2729, skupno 4622. Za trgovsko izobrazbo imamo dve trgovski akademiji, štiri dvo-razredne trgovske šole in 10 nadaljevalnih šol. Na obeh akademijah je skupno 461 učencev in učenk. Na obeh akademijah in vseh štirih dvorazrednih trgovskih šolah je bilo vpisanih 380 moških in 566 ženskih obiskovalcev. Abitui ijentski tečaj zbornice za TOI obiskuje 32 dijakov in 76 dijakinj V desetih nadaljevalnih šoiah je 603 vajencev in vajenk. Brez strokovnega pouka je še vedno 479 trgovinskih vajencev. Glede tujskega prometa v Sloveniji kaže letna statistika, da bi imeli rekordno turistično leto 1939. če ne bi bil tujski promet v avgustu zaradi izbruha vojne nenadoma odrezan. Inozemskih turistov smo Imeli 4582 manj kakor prejšnje leto, to je 55.828 napram 60.410 v 1. 1938, pač pa je nekoliko poraslo število domačih turistov, in sicer na 139.477 napram 137.303 v 1.1938. Naraslo je število tujcev iz klirinških držav. Z anketo o kapaciteti naših gostinskih obratov v turističnih krajih se je ugotovilo, da je v Sloveniji na razpolago 5403 sob in 10.823 postelj, zadolžitev gostinskih obratov pa znaša 87,591.000 din. Zbornica je ukinila dve tretjini obstoječih obrtniških združenj ter je izvršila veliko komasacijo. Pred ukinitvijo je bile 151 združenj, od teh je bilo ukinjenih 105, tako da je ostalo še 46 obrtniških združenj Zbornica bo skušala izvesti reorganizacijo obrtniških združenj. Zahteve sadjarjev in vrtnarjev Kako bi se z uspehom dvignilo naše sadjarstvo Sadjarji in vrtnarji so postavili na svoji redni letni skupščini dne 2. junija 1.1. nastopne zahteve: 1) Določbe lovskega zakona naj se tako spremene, da bo mogel občinski odbor v onih občinah, kjer je sadjarstvo gospodarska panoga, odrediti, da se mora zajec -iztrebiti. Iztrebiti ga mora lovski zakupnik. Sadjarjem v ostalih krajih naj bo zagotovljeno povračilo dejanske škode brez posebnih stroškov in strogih formalnosti. Pri spremembi lovskega zakona naj sodelujejo zastopniki kmetijskih zbornic in sadjarskih društev. Za predsednike odškodninskih razsodišč naj se postavljajo samo osebe, ki so tudi praktični sadjarji. 2) Banska uprava naj podvzame potrebne ukrepe, da se bo banovinska naredba o čiščenju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev z dne 7. I. 1939 povsod strogo izvajala. 3) Obvezno škropljenje proti San-Jose kaparju bo rodilo uspeh le tedaj, če se bo izvajalo v okuženih okoliših v vseh nasadih brez izjeme. Ker pa so pokončevalna sredstva in drevesne škropilke sorazmerno drage in si jih mali in srednjeveliki posestniki zaradi občutne denarne stiske pri najboljši volji ne morejo nabaviti, je neizogibno potrebno, da priskočita prizadetim kmetovalcem na pomoč država in banovina z izdatnimi denarnimi podporami, škropljenje naj opravijo pod strokovnim vodstvom posestniki sami. Banska uprava naj odredi fito-patološki pregled sadovnjakov v vseh okrajih ter izda v primeru okužbe potrebne ukrepe. 4) Ce namerava oblast saditi obcestne nasade, naj v ta namen podeli kmetovalcem drevje brezplačno. To drevje bodo kmetovalci oskrbovali sami po navodilih oblasti. Drevje in pridelek naj bosta last kmeta, na čigar zemljišču raste. 5) Občutna ovira za dobičkanosnejSi razvoj sadne trgovine je pomanjkanje primernih sadnih shramb (sadnih skladišč) pri naših kmetovalcih. Z ureditvijo sadnih skladišč na zadružni osnovi bi se stroški za producenta znatno znižali in sadje bi bilo mogoče prodajati tudi pozimi, ko je navadno ugodnejša konjunktura kakor jeseni. Taka skladišča bi bila najuspešnejši regulator cen na domačih in tujih tržiščih in bi bila velikega pomena za povečanje konzuma — prvenstveno namiznih jabolk. Nudila bi uspešno orožje v tekmi z inozemskim, zlasti * z ameriškim blagom, ki si osvaja jugoslovenska tržišča proti koncu zime tem lažje in uspešnejše, ker domačega blaga v tem času primanjkuje. Mero-dajne oblasti prosimo, da nudijo našim sad- denarno pomoč za gradnjo zadružnih sadnih skladišč. Ponavljamo ponovno našo zahtevo, da se zgradita v Mariboru kot v najvažnejšem jabolčnem središču v državi, kakor tudi v Ljubljani, čim prej centralni skladišči s hladilnimi napravami. Taka skladišča bodo donašala ogromne koristi našim sadjarjem in izvozniKom, služila pa bodo tudi potrebam tranzitnega prometa s sadjem v druge države. 6) Produkciji zelenjave v Sloveniji, osobito v Ljubljani in okolici, je treba posvečati posebno pažnjo in začeti akcijo v dveh smereh, aa se začne propaganda za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom in da se iz-posluje na merodajnih mestih pospeševanje in organizacija izvoza zelenjave iz Slovenije v južne, posebno primorske kraje ob času, ko je tam primanjkuje. Omogoči naj se tudi izvoz v inozemstvo. Vse to naj se doseže z ustanovitvijo posebnih zadrug, Ureditev tržnih razmer po naših mestih in trgih je nujna, da se olajša domači konsum zelenjave in sadja. 7) Ker je sadnih sušilnic izredno malo, je nujna naloga državnih in banovinskih oblasti, da gradnjo sadnih sušilnic z izdatnimi subvencijami omogočijo in vsestran sko pospešujejo. Isto velja tudi za brezalkoholno sadno produkcijo, ki je iz znanih razlogov prav v naših krajih potrebna čim večje moralne in gmotne podpore od strani oblasti. 8) Sadne sušilnice naj se izpopolnijo in oskrbijo s potrebnim inventarjem za domačo predelavo sadja. (Kotli za kuhanje marmelade, lupilniki za sadje, stilizatorji za napravi janje slrdojoka.) 9) P- vaseh naj se prirejajo tečaji o vlaganju in pakovanju sadja ter tečaji za vkuhavanje sadja in izdelavo sokov. 10) Podružnicam SVD naj oblasti dovolijo trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja,- kakor ga dobivajo vinogradniki za slajenje mošta in čebelarji za krmljenje čebel. 11) Industrijska podjetja naj opozore svoje delavstvo, da ne bo delalo škode sadjarjem. 12) SVD naj po možnosti skuša dobiti v pregled razne nasvete in navodila, ki se objavljajo v raznih Ustih o sadjarstvu in vrtnarstvu in jih po potrebi popravi, će se to ne da doseči, naj objavi napake v svojem glasilu, da bodo člani opozorjeni na pogrešna navodila. 13) Glede obiranja sadja izdani predpisi naj se strogo izvajajo, da ne bo nezrelo sadje kvarilo cene drugemu sadju. 14) Banska uprava naj organizira potu-jQ£ft težnji fi AB£6l^jN hm fl^Cfll^U tet eepljevanju drevja in o obiranju in shra-. ;evanju sadja. 15) Za pospeševanje sadjarstva naj nastavi dva potovalna učitelja za sadjarstvo. 16) : Prizad« naj čim prej imenuje vsaj dva svoja delegata za pospeševanje sadjarstva in sicer enega za Dolenjsko in enega za Belo Krajino. 17) V svrho poglobitve pouka o sadjarstvu in vrtnarstvu ter pouka o zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin, naj se nastavijo posebni sadjarski in vrtnarski strokovnjaki. 18) Da bo mogoče širiti res zdrave ln rodovitne sadne vrste, naj vsaka podružnica komisijsko določi drevesa, od katerih ne sme jemati cepiče. Taka drevesa naj se vidno označijo. 19) Za logaški okraj naj se določi v sadnem izboru odlično domačo jabolko -»sev-ko«. ki jo upeljujejo tudi v sosednih krajih italije. 20) Organizira naj sp dobava cepičev hrušk, ki so dobre za sušenje. 21) Naj se ponovno izda ->Sadnr izbor«-v besedi in sliki. 22) Prepove naj se prodaja raznih eks traktov za napravijanje umetnega sadjevca. Ti ekstrakti kvariio cene sadjevcu in so tudi sicer brez vsake vrednosti za človeško prehrano. 23) Prepove naj se kuhanje žganja \? kupljenega sadja (fig. rozin in slično). Posebne zahteve drevesnicarjev 1) Vzgoja sadnega naraščaja se mora vršiti po določilih in enotnih smernicah, ki jih predpiše banska uprava v sporazumu z drevesničarji za vse drevesnice. 2) Predpiše naj se pravilen način prodaje, kontrolirajo strokovno in fitopatolcš-ko vse enkrat prijavljene in odobrene drevesnice brez posebne prij:ive. Priznani in morda obvezni organizaciji naj so prizna sodelovanje pri kontroli in pravica, da sme po sklepu izvršiti to tudi ločeno od uradne kontrole in o tem poročati. 3) Nastavi naj se poceben referent za vzgojo sadnega naraščaja, ki ima potrebno znanje in prakso in ki naj vc -*a nakup sadnega naraščaja, ki se izplavajo oni javni drevesnici, kjer bo dotičnik drevesca prejel. Na ta način bodo podporo prejemali res vredni in potrebni in bo istn otipljiva, dočim je do danes imel korist od znižanih cen vsak. tudi nepotrebni. Življenje v gorenjskem revirju živahno kulturno delo na Jesenicah — Močan osebni in avtomobilski promet — Stavbna delavnost — Mir in sloga med občani Jesenice. 7 iuniia V mesecu maju "*e skorai neprestano deževalo le zadnio soboto nedelio in pojedel iek v mesecu smo imel: leno solnčno vreme ki ie 7.vabilo nešteto oriiateliev narave v prelepo okolico in na o'anine Vfinulo nedeljo ie bilo na Planin' — Sv Križ na Golici Rožri in na drueih ob-meinih vrhovih rekordno 'tevilo izletnikov in Dianincev Naš^ ola^ine «o d stop-ne vsem priiateliem ori rode Vsak nai vzame se-boi legitimaciio «. sliko ootr^eno od pristojnih društev in krajevnih podružnic SPD oa se bo lahko ^Pescti brat- Mi-klovo Za'o«. Vse pred=t->--^ so nv^al v č-krat ponoviti in so bili vrli s:koi.-ki igralci, pevci in godbeniki zano^len5 vse nedelie od novega letn do sredn meseca maja. Siiaino s*a uspela tudi koncerta, ki so jih priredili pevsko društvo Sava« in združeni pevski zbori z Jeseniv in Javo mi k a. Promet na naših cestah in železnicah ie zelo živahen Po cestah hite dolge vrste nameščencev in delavcev v tovarno na delo in nazaj na svoje dnm >ve. v i o ol-danskih in večernh urah oa ce sprehaja ob Prešernovi cesti Trgu krali a Aleksandra in Gosposvet^ki cesti nešteto l tudi vseh starosti in p k'icev Po cesti diče nešteti avtomobil: in motocikli preti Kranjski gori. Ljubljani. Bledu in obratno. Največji osebni in avtomobilski promet ie bil v nedelio 26 maia. ko ie šlo na tisoče ljudi in vozil na Punino — Sv. Križ in v Zgornio Savsko dolino. To nedeljo so imeli izletniki iz LJubljane in drugih krajev priliko uživati s'adko ti jeseniškega cestnega prahu. Tudi na železnici je osebni in tovorni promet zelo močan. Osobito vlaki, ki voziio deavstvo proti B^du in Bohinju, sj veJno prenatrpani s potniki. Zaradi izrednih razmer bo letošnja stavbna sezona slabša kaker prejšnja leta. Dograjena ie velika garaža za avtomobile KTD v Delavski ulici. V gradnji je bolnišnica Bratovske skludnice v zapadnem delu mesta. To pcslcpje. ki bo eno najlepših in največjih na Gorenjskem, bo v ponos in kras našemu mestu. V bližini mestnega ubožnega zavetišča gradi lepo enonads!ropno vi: o brivski mojster g. Janko Mežnarič. g. Jakob Hribar pa ffradi pri svoii hiši v bližani ceste krali a Petra veliko ključavničarsko delavnico. V bližini igrišča K ID na Savskem nabrežju in Podmežakljo ie v gradnji več stanovanjskih hiš in vil, katerih temelji so bili izkopani že minulo jesen. To je v glavnem vse. kar se letos gradi na Jesenicah. Težke razmere so gradbeno delavnost močno zavrle. PovT*raševanje po stanovaniih ie zelo veliko, ker število delavcev in nameščencev stalno narašča. Skoda, ki jo bodo zaradi slabe stavbne sezone utrpeli obrtniki, bo zelo velika. Gradbena industrija in obrt dajeta delo neštetim drugim sorodnim obrtim in če ta ni zaposlena, je obstoj tudi drugih obrti ogrožen. Jeseničani so znani kot veseli in živahni ljudje. Tudi- težki časi niso njihovega značaja skoraj nič izprerneniLL Ljudstvo se obnaša povsem disciplinirano ter se v še ni primeril noben omembe vreden incident Ljudie različnih svetov nin nazi-ranj med seboi dostjjno in korektno občujejo v raznih zadevah Skoraj popolnoma so izostali osebni, nolitični in med-verski prepiri, ki so do'so vi sto le: slab'.'i naš.1 ž.ivljenjske sile in zastrupljali ozračje V teh težkih dneh smo re> Jugoslovani in pripravljen' na vse. kar bi utegnilo priti; zavedajoč se. da ie »e močni *n, zdravim, in kulturnem naroiom ki žive v bratski slogi odmerjen svoboden p-rc-ster pod solncem. Kritark? 1 0 a 4 5 ti 7 8 9 [10 11 12 ! ~ 13 14 15 17 18 >%*. 10 20 BK 41 23 24 Ikj 27 28 s 29 30 31 -12 38 •34 Pomen besed Vodoravno: 1. Družinski član. 5. srbsko moško ime, 9. žensko ime, 11 neposlenjak, 12. krajevni prislov, 13. vzklik, 14. agregatno stanje vode, 16. vzklik, 17. moško Ime, 19. vrsta opice, 21. grški modrijan. 23. del voza, 25. kovina. 26. osebni zaimek, 27. moško ime, 29. zver, 30. večerno zvonjenje, 33. italijansko mesto, 34, dragi kamen. Navpično: 1. Slovanski blagovestnik. 2. muslimanski bog, 3. moško ime, 4. predi ig. 5. m?sto v Srbiji, 6. sorodnik, 7. država v USA. S. belgijsko mesto, 10. italijanska kolonija, 14. športnik, 15. francosko mesto. 17. osebni zaimek, 18. grško božanstvo, 20. planina v Srbiji, 2. mestece v Kotorskein zalivu, 24. ptica, 26. ločnica, 23. veznik. 29. neparen, 31. osebni zaimek, 32. egipčansko božanstvo. ReSitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Jalovee, 8. Jules, 10. red, 12. Krk, 14. in, 15. vas, 17. ar, 18. torek, 20. tvoj, 21. mana, 22. papir, 24. vi, 26. Kot. 27. ti, 18. ena, 30. Koc, 31. Haiti, 34. Karpati. Navpično: 2. ajd, 3. Lu (lutecij), 4. oltar, 5. ve, 6. Esk, 7. Grintavec, d. Skrlatica, 11_ en, 13. Ra, 15. vojak, 16. Semit, 18. top, 19. kar, 23. polip, 25. ln, 27. to, 29. ah* SO. kit, 32. Ar (argon*, 33. ta. Postani Iti ostani Stan Stran 4 »SLOVENSKI RARODc, sobota, S. Junija 1946. Stev. 129 Maribor Je dobil avtobuse-tranrvaje Novi avtobusi, ki jih doslej v Maribora Se nismo imeU> bodo od jutri naprej obratovali na avtobusni progi št. 1, pozneje tudi na studenških in drugih progah — Omogočeno bo hitrejše vstopanje ter izstopanje Maribor, 7. junija Tramvaj ali avtobus? To vprašanje se je porajalo tedaj, ko se je priCel Maribor v povojni dobi naglo razvijati, ko je bilo treba misliti na urejevanje ter uvedbo primernega prometnega sredstva. Tedaj sta se oblikovali v naši mariborski javnosti in v mestnem svetu samem dve struji: Prva se je zavzemala za uvedbo tramvaja, druga pa za redne avtobusne proge. Prvi so se sklicevali na to, da je tramvaj udobnejše prometno sredstvo, da imamo falsko elektrarno, s katero bo mogoče doseči zelo ugodne pogoje. Tisti, ki so zagovarjali uvedbo stalnih in rednih avtobusnih prog, pa so opozarjali na velike stroške, ki jih zahteva uvedba tramvajskih prog, in dolgotrajne priprave, ki bi bile za to potrebne. Končno so zmagali slednji. Misel tramvaja je blia opuščena. Začeli so uvajati redne avtobusne proge, ki dajejo našemu mestu neko posebno značilnost. V teku let pa je prodrlo spoznanje, da avtobusi vendarle niso isto, kar so tramvaji. Ni iste udobnosti pri vožnji. Postanki so daljši, izstopanje in vstopanje zahteva precej časa in občutno ovira hitrejšo vožnjo ter možnost uvedbe krajših postankov na posameznih postajah. V deževnih dneh je bila v avtobusih silna prenatrpa-nost. poleti silna vročina zaradi pomanjkljive ventilacije. K temu so se pridružili še drugi nedostatki. ki jih pa ni bilo mogoče popolnoma odpraviti, četudi je mest-ai avtobusni promet začel že poi prejšnjo mestno upravo uvajati zelo udobne in velike avtobuse. Posrečena misel pa je bila, da so Mestna podjetja naročila pri tvrdki »Man« šasije za priredbo velikih, prostornih avtobusov, ki so v svoji notranjosti urejeni kakor tramvajski vozovi. Domača tvrdka Per-gler je izdelala vse ostale dele vozila, v katerem se bodo potniki počutili mno^o udobneje kakor v avtobusih, ki so bili doslej v obratu. Novi avtobusi so dolgi skoraj 9 m. Višina je 1.95, v zadnjem delu 2.5 m. So zelo svetli in imajo najmodernejšo ventilacijo, ki preprečuje sleherni prepih, širina je 2.45. Po sredini je mnogo prostora, tako oa bo prehod v notranjosti zelo olajšan. V sprednjem delu je sedež za šoferja, ki je po steklenih šipah popolnoma oddvojen od ostalega dela avtomobila. Zadnji del nima sedežev, ampak je namenjen predvsem tistim potnikom, ki radi stojijo. V celoti bo v novih avtobusih prostora za 18 sedečih in 40 stoječih potnikov. Vhod bo pri zadnjih vratih, izstopanje pri sprednjih. Vrata se na zračni pritisk avtomatično o Tp5rajo in zapiraio. Tudi bo notranjost mogoče kuriti do neke temperature, šofer ne bo imel pri teh av- tobusih-tramvajih nobenega opravka s potniki. V vsakem avtobusu bo poseben sprevodnik, ki bo stal pri zadnjem vhodu, ki bo sprejemal od potnikov denar ter jim izročal vozovnice. Sprevodnik bo dajal šoferju spredaj signal za odhod s pomočjo pritiska na gumb, ki jih je v vsakem vozilu več. Notranjost novih avtobusov je zelo okusno izdelana in tudi solidno zamišljena, tako da bo vožnja v teh avtobusih izredno udobna. Prednost teh novih avtobusov je predvsem v tem, ker bo zaradi dvojnega vhoda oziroma vrat omogočeno dosti hitrejše vstopanje ter izstopanje. Spiičo tega je upati, da se bo lahko skrajšal tudi vozni čas od začetne do zaključne postaje. To pa je predvsem odvisno od občinstva samega, čim boVi disciplinirani bodo potniki, tem laže bo doseči možnost, da se sedanji 15 minut trajajoči vozni čas na progi št. 1 skrajša za pet minut, to je od 15 minut na 10 minut. Predvsem se priporoča občinstvu, da ima za vožnjo že pripravljen drobiž, da se strogo drži določenega reda, po katerem je treba pri zadnjem vhodu vstopati pri prednjih vratih pri šoferju pa izstopati. Ze najmanjše reuvaževanje teh opozoril lahko povzroči, da ne bo prednost novih avtobusov tako učinkovita, kakor bi bilo želeti v interesu čim brezhibnejšega avtobusnega prometa, V nedeljo bodo pričeli voziti z novimi tramvaji-avtobusi na progi št. 1. Cim bo izgotovljen tretji voz. bo o obratovali novi avtobusi tucii na studenški progi, ki je zelo dobro frekventirana. četrti voz pa bo v rezervi. V načrtu je skrajšanje voznega časa na progi št. 1 od dosedanjih 15 na 10 minut, kar bodo nedvomno toplo pozdravili vsi. ki si želijo čim hitrejše vožnje. Občinstvo samo pa naj sodeluje, da bo omogočilo uresničenje tega poizkusa. Prav pa je, da začnejo merodajni gospodje že sedaj misliti na to, da boio polagoma izločeni iz prometa starejši avtobusi, zaradi katerih je med občinstvom precej nerazpoložonja in upravičenih kritih. Nekaj takšnih kritik smo v našem listu že objavili. Odziv občinstva na te kritike je nadalje pokazal, kako upravičene so bile kritične misli ter opazke. Stopnje-ma naj se mesto zastarelih avtobusov uvajajo novi avtobusi, ki naj bodo kakor so ti. ki začno v nedeljo obratovati na progi št. 1 in o katerih ni nobenega dvoma, da se bodo odlično izkazali. Z uvedbo avtobusov-tramvajev je uresničena davna želja vseh prizadetih, ki jim ne more biti vseeno, kako funkcionira' avtobusni promet na mestnih, okoliških in podeželskih progah. Mariborčani iskreno želijo, da bi bili novi, udobni avtobusi čim preje uvedeni tudi na drugih progah. Zaključna dramska premiera v letsšnji sezoni Francoska veseloigra MPct v Benetke" — Po Življenje mariborskega dramskega ansambla z mladimi močmi Maribor, 7. junija Snoči je bila v Narodnem gledališču, ki je bilo precej dohro zasedeno, poslednja dramska premiera v gledališki sezoni 1939-1940. Uprizorili so znano francosko veseloigro »Pot v Benetke«, ki je žela lep ufpeh. Zanimiv potek veseloigre je pospeši] kontakt med odrom in občinstvom. Rc/iscr E. Vcrdonik ki je pokazal mnogo ambicije in spretnosti, je nekatere podrobnosti prvotne zasnove spremenil v korist predstavi. Vsi sodelujoči igralci so bili derežni prisrčnega priznanja dobro razpoloženega občinstva. Omeniti je zlasti glavne igralce gdč. Branko Rasbergcrjcvo, ki je ponovno utrdila svoj sloves odlične igralke, E. Verdonika. L. Cr-noborega in P. Rasbergcrja. Vsem je občinstvo navdušeno vzklikalo za uspešne prepričljive kreacije. Zelo okusne so bile obleke ki jih je izdelala Verdonikova modna krojačnica. To je bila poslednja dramska premiera v letošnji gledališki sezoni. Ob zaključku dramskegs repertoarja, ki mu sledita v soboto in nedeljo zaključni glasbeni predstavi letošnje sezone, sc čujejo glasovi, da bo naš dramski ansambl poziv! jen ter izpopolnjen z novimi nadarjenimi močmi. Gre za mlade talente, ki so brez kruha in ki bedo nedvomno koristili s svojim sodelovanjem napredku našega gledališča. Nekajkrat smo poudarjali, da bo moralo slej ko prej prodreti spoznanje, da naši igralci, zlasti dramski, zaradi velike prezaposlenosti ne bodo mogle vzdržati na stopnji sedanjega delovnega in tudi kvalitetnega potenciala, če se ne posreči ustvariti možnosti za pritegnitev nekaterih novib moči iz vrst nadarjene mladine. S tem bo naš dramski ansambl tako izpopolnjen, da bosta lahko nastopali kolikor toliko ločeni vzporedni garnituri, ki bosta lahko preizkušali svojo umetni;ko tvornost v plemenitem tekmovanja ter sistematskem izpopolnjevanju. Mariborski dramski ansambl je nedvomno zelo kvaliteten O tem priča tudi izjava predstavnika novosadskega gleda'išča, ki sc je nedavno mudil v Mariboru. Začuden je bil ob viso«ki umetniški stopnji naših dramskih igralcev ter jih ocenil ugodneje nego novosadski ansambl, ki je precei številnejši. Pritegnitev novih, mladih moči pa bo sloves mariborskega gledališča pomagala krepiti in množiti. Upati je da se rv.nlo pogajanja v tej smeri uspes.no končala. Mariborske In ckclfšks novica _ Drevi k akademiji mariborske sokolske župe v veliki dvorani Sokolskega doma! Pričetek ob pol 21. — V mostnem r>irku bo drevi od 20.r.0 do 22. promenadni koncert. Tucii jutri bo od 11. do 12. promenadni koncert. Svira godba Drave«. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, telefon 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, telef. 25—32. _ l/. magistrat ne službe. Napredovali so v mestni službi mestni finančni komisar dr. Alojz Zorko, uradnik Mestnih podjetij Alojz Gajšek in mestni uradnik Božidar Kolar. _ N«v upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice. Mestni svet mariborske mestne občine je izvolil nov upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice. Kakor znano, posluje sedaj Mestna hranilnica na podlagi novega pravilnika, ki določa sestavo upravnega odbora po posebnem ključu. Tretjina članov upravnega odbora pripada v smislu določb čl. 42 oz. 51 novih pravil mestnemu svetu mariborskemu, druga tretjina zastopnikom vlagateljev, zadnja tretjina pa predstavnikom strokovnjakov. _ Mestna socialna politika. V smislu sklepa mestnega sveta je bilo šest prosilcev sprejetih v tukajšnjo mestno oskrb-nišnico, sedmi prosilec pa bo oddan v hiralnico sv. Jožefa v Ljubljani. _ Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti rajonskega zdravnika jutri v nedeljo 9. junija dr. Lojze Toplak, Aleksandrova cesta 6. — Sprejemni Izpiti na n. <*ž. realni gimnaziji v Mariboru. Prošnje za sprejemni izpit za I. razred se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 21. in 22. junija. Prošnjo je nasloviti na ravnateljstva in kolko- vati z državnim kolkom za 10 din. Priložiti je tieba krstni (rojstni) list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo 24. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo sprejemali samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1927 1928, 1929 in 1930. — Mariborska industrija «e seli. Svojčas smo poročali o problemu selitve mariborske industrije iz Maribora ter o posledicah, ki jih čuti mesto ter vse njegovo zaledje v gospodar sko-socialnem pogledu. Sedaj se je preselila iz Maribora tudi čokoladna tvornica »Mirim« in sicer v Zagreb, kjer bo nadaljevala svoje obratovanje. Precej delavcev oz. delavk bo ob zaslužek. — Nabito polno gledališče je bilo včeraj popoldne in zvečer. Uprizorili so za naše vojake dve predstavi ^Vdove Rošlinke«, pri katerih so -se vojaki imenitno zabavali. Pohvaliti je treba predvsem požrtvovalnost naših igralcev in igralk, ki si zelo prizadevajo, da bi nuddli zelo hvaležnemu vojaškemu občinstvu čim lepše like. Skupno so uprizorili v gledališču do3»ej za vojake pet predstav > V do ve Rošlinke«. — Sejmske novic©. Na mariborski svinjski sejem so 7. junija prignali okoliški kmetje 214 svinj. Prodali so jih 157. Razen tega je bil prodan tudi 1 kozlič za 190 dinarjev. Cene svinjam in prašičem so bile: 5 do 6 tednov starim po 95 do 125, 7 do 9 tednov po 135 do 180, 3 do 4 mesece po 190 do 360, 5 do 7 mesecev 390 do 460, 8 do 10 mesecev 490 do 570, 1 leto po 820 do 910 din. Kg žive teže so prodajali po 8 do 10.50, kg mrtve teže pa po 12 do 15 din. — MaJi M»rit>orčani, stražarji severne meje, se iskreno ln toplo zahvaljujejo za bratski sprejem v lepem belem Zagrebu. S srci, polnimi vzhičenja, radosti in lepih spominov so se vrnili domov z iskreno željo, da bi ta bratska vez, ki jih je tako Čvrsto združila, ostala svetel 'simbol ljubezni in bratstva med Hrvati in Sloven- i cL Za, tako lep moralni in gmotni gre t prvi vrsti zahvala >Dečjemu carstvu«, ki je pripravilo tako krasen sprejem, v nedeljo popoldne pa priredilo naši deci zabavo a krasnim programom in bogato zakusko. Ob tej priliki se je jasno manifestirala bratska ljubezen malih Hrvatov in Slovencev. Gospodu Peteanu, lastniku »Velike kafane«, ki je ves čas brezplačno skrbel z bogato obloženimi mizami za prehrano 75 otrok, ee tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Za le vik o pomoč in sodelovanje se srčno zahvaljujemo tudd ravnatelju učiteljišča g. Ribaricu ln njegovi soprogi. Nadalje se zahvaljujemo našima dragima prijateljema g. Hinku Nu-č:ču in njegovi soprogi, ge. Viki Podgorski, »Narodnemu domu« " in »Slomškovi zvezi« ter »Istri«. Naša najtoplejša zahvala g. dr. I. Jakovi je viču, ki je zapustil ob priliki obiska hrvatskih književnikov v Mariboru neizbrisne sledove na 3elu bratske vzajemnosti. Prav iskrena hvala tudi zagrebškim časnikom »Hrvatskemu dnevniku«, Jutarnjemu listu« in »Novostim« za njihovo sodelovanje. »Dečjemu carstvu« pa kličemo: »Pridite skoraj k nam!« Za ženski krožek »Jadran-Nanos« — Ninca Pin-ter. — Donesek k nagi tujskoprometni propagandi. Te dni je izSla prva pomladanska številka m. letnika mariborske ilustrirane tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«. Izmed objavljenih člankov j 12) sta dva splošno propagandnega značaja, namreč »Slovenija, dežela zdravilišč, letovišč in turistike« ter »Planinske postojanke SPD in naš tujski promet«, štirje članki se nanašajo na Ljubljano, Maribor, Gorenjsko in Kranj ter škofjo Loko. Ostali članki pa delajo propagando skupno s propagandno informativnimi podatki o različnih tujskoprometnih krajih Slovenije, zlasti še za pohorsko avtomobilsko cesto. Sv. Križ nad Mariborom, Logarsko dolino. Slovenske gorice (Marija Snežna) in za stez Šmarje pri Jelšah, (knjiga prof. dr. Strmška). V celoti lahko rečemo, da prikazal je ta zvezek v sliki in besedi bistveno to, kar zmore Slovenija v tujskem prometu, številka je bogato in čedno opremljena. Prepričani smo, da bodo objavljeni članki koristili razvoju In napredku našega tujskega prometa ter budili zanimanje za Slovenijo zlasti v ostalih banovinah naše države. — Pozor pred takšnlmi kavalirjl. Tere-zika š. je prišla v Maribor po opravkih. Ko je vse lepo in dobro opravila, si je privoščila dobro večerja v neki gostilni v Vetrinjski ulici. Denarja je imela dovolj. Nenadoma se ji je približal mlajši moški. Bil je na vso moč ljubezniv in prijazen. Njegova prisrčnost je Tereziki tako imponirala, da ga je takoj povabila k mizi. Oba sta bila kmalu v sijajnem razpoloženju. Te rezi ka je bila ob svojem novem poznanstvu tako navdušena, a ni varčevala z denarjem. Pridno je naročevala jedače in pijače. Njen ljubeznivi kavalir je bil zelo navdušen za Terezikino podjetnost in ni niti najmanj ugovarjal. Kar je prišlo na mizo. vse mu je imenitno teknilo. Tere-zika je bila tako dobre volje, da je pila s svojim neznanim knvalirjem celo bratovščino. Ko se je kavalir dobro najedel in napil, je dejal Tereziki, da gre za hip na s!_ran in da se takoj vrne. Terezika ga je p**ecej dolgo čakala. Ko ga ni bilo na^aj, ga je š^a iskat na dvorišče, kjer pa je zvedela, da jo je neznanec že davno crdrkuril iz gostilne. Terezika se je vrnila v gostilno in hotela plačati svojo ceho. bridko presenečena pa je bila. ko je spoznala, da je s kavalirjem vred izginila tudi denarnica, v kateri je imela precej denarja. Pohitela je na policijo, kjer je natančno opisala svojega ^kavalirjar. za katerega se sedaj policija zelo zanima. — O tem in onem. Na Tržaški cesti je povozil neki avto 541etnega delavca Franca Petermanca, ki se je vozil na motornem kolesu, šofer je nadaljeval vožnjo, težko poškodovanega motocikl ista pa so prepeljali v bolnico. Za lastnikom dotičnoga avtomobila poizvedujejo. Med železniškima postajama v Bučečovcih in Križev cih je zašla, krava posestnika Alojzija Novaka iz Logarovcev na železniško progo. Nenadoma pa je prisopihal vlak. Zajel ie kravo in jo strahotno zmrcvaril. V žre-čah so drzni zMkovci vdrli v Kovševo gostiln?. Vlomilci so odnesli razne življenjske potrei&čme, raz>en tega tobak. V notranjost gostilne so prišli s pomočjo ponarejenih ključev. Stikali so tudi za denar:>m. ki ss ga zares dcbHi. Odnesli so gotovino za 31.000 din. Orožniki so storilcem že na sledu. 331etni posetniški sin Ivan SEžek je prišel pod težko natovorieni voz. Uižek je obležal z nevarnimi pc-škcdba.mi \a glavi. Prepeljali so ga v bolnico. ITletni posestniški sin Stanko Šalamun iz Viteza je našel naboj. Pri tem ie ravnal tako neprevidno, da mu je razmera rilo levico. Šalamun se je zatekel v bo^'co. Levico .sri je p?£ko^cval pri sekanju drv lTletni Miro Klančnik iz Teslove ulice. Poiskal je pomoč v boTnicL — Tezen^ke novice. Marljivi odbor RK si že sedaj preskrbuje sredstva za zimski čas, ko bo naša deca zelo potrebna pomoči. V to svrho bo v nedeljo popoldne na Ša bed rove m vrtu prireditev, združena s predstavo ^Rcdoljub iz Amcrik3t, ki bo nudila obilo zabave že zaradi tega, ker nastopijo prvič na odru nekatere prav stare domače korenine, da bo večja privlačnost. Upamo, da bedo piišli gledalci, pa tudi odbor RK na svoj račun. Ker naša občinska uprava ne najde sredstev, da bi škropila glavno prometno žilo Ptujske ceste, se naprošajo avtomobili^ti, da zmanjšajo brzino in ne dvigajo s svojimi vozli toliko prahu, ki nam onemogoča zračenje stanovanj :n tudi uničuje najlepše cvetlične nasade pred hišami. 30 let šole na Teznem Tczno, 7. junija Letos septembra poteče 30 let, kar je bila otvoriena šola na Teznem, ki je šele 1. aprila 1919 pričela služiti svojemu pravemu namenu. Iz prvotne dvorazrednice je nastala do preobrata trirazrednica, ki pa je postaila v svobodni domovini kmalu pretesna. Šolsko poslopje so dozidali, danes poučuje na šoli deset učnih moči Zidanje šoje je bilo vzporejeno z osamosvojitvijo občine, ko se je leta 1909 Tezno izločilo iz občine Radvsnje. Največ zaslug za zidanje šole je imel posestnik in kolar Sima Sabeder, ki je bil ob prevratu župan in ki se g* starejši Tezenčani se dobro spominjamo. Mnogo poučnega nudi kronika, zlasti do svetovne vojne, ko so bili v mariborski okolici hudi narodnostni boji. Mariborsko gledališče Sobota, 8. maja ob 20.: »Ples v maskah«. Z a a n j i č. Nedelja. 9. maja ob 20.: »Gejša«. Gostovanje g. Jos. Fovnela. Zadnja predstava v sezoni. Znižane cene. Zaključek letošnje gledališke sezone. Ustrezajoč želji onih, ki niso imeli prilike prisostvovati dosedanjim trem razprodanim predstavam Verdijeve priljubljene opere »Ples v maskah«, se bo ta opera drevi še enkrat, toda nepreklicno zadnjič vprizorila. Kot zadnja predstava v letošnji sezoni pa bo jutri v nedeljo zvečer zelo zabavna in melodiozna angleška opereta »Gejša« z gostovanjem g. Povheta in ob znižanih cenah. (. • a 4 ^ > a i * 4 • 1 * > * 1 i ▼ 1*4 f * T 1 t i . . v t ▲ g >*•»■«• Maribor. 6. junija. Prejeli smo: Po daljši neprijetni deževni dobi so prišli lepi solnčni dnevi. Cele reke Mariborčanov so usmerjene v bližnjo maribor^k^ okolico, saj nudi priroda toliko krasot in zanimivosti. Pod Kalvarijo stoii ogiotnno zidovje. ki nam zbuja slutnjo vse veličine bodočega imp^zanlnega mariborskega bogoslovja. Zato ni čudno, če se usmerjajo semkaj sprehajalci ter posebno upokojenci ugibamo, čemu bo služil ta ali oni dei veiike stavbe. Mnogim uhaja oko na vzorna posestva banovinske vinarske in sadjarske šole. ki so v neposredni bližini. Leo je pogled na cvetoče drevje ali na dolce uravnane vrste kolov ob trsih, ki oreprezaio vso južno pobočie Kalvarije. Kar nas ie starejših, ki se sami bavimo s sadjarstvom ali kakšno slično kmetijsko panoga si ogledujemo s posebnim zanimanjem tudi sosedna posestva ki pa so silno zanemarjena. Racer-dvoT. prej last admontskih menihov, je kupila banska uprava ter ga vinarska in sadjarska šela sedai polagoma preureja. Med Racer-dvorom in novim bogoslovjem je obsežno posestvo mestne župnije, o katerem pa res ni mogoče trditi, da bi bilo urejeno tako kakor se spodobi za neposredno mestno okouco V župnijskem sadovnjaku se ie zaredilo toliko mrčesa da so ga po oblastvenem nalogu morali delavci temeljito izči stili. Podirali so staro, skrivenčeno aravie mu s sekirami odločevali skorjo ter io na mestu zažigali. Nič boljše ni na njivah. Ni smotrnega gnojenia in obdelovanja zato pa so že sedai vidne razlike med župnijskimi in šolskimi deli posestva. Cerkveno drevie ima nesmotrno požagane veje in Še te tako. da so ostala po dva decimetra dcl-ga kolena ki bodo počasi odmrla m začela trohneti Ni racionalnega negovanja in zato tudi ne intenzivnih pridobitnih smotrov ter temu primernih dohodkov, lc bi jih sicer lahko nudilo cerkveno posestvo. M' r-c-'». •» *«*■«> ,^v. ? ?'. k*. vt « t i ' ii . j ~* j .i /i j' "A f i-. - * t * k i n rr v t jy- / *r m y H j ' • ,< V- * *** e ' f u fc«t! C. d~ '.^MV t ir-%r y 4' *a ».f f ik v v> *v* 1 i** ** ic ter a 6t~4» ć ' .rt i ..4 ' i ♦ *".. ' /^.K .k c ' , i—«Ci*-o ifTi. A . 7 Iz Slovenjega Gradca — Nesreče. S kolesa je padla in se občutno potolkla po nogah 241etna služkinja Angela Vrhovnik z Otiškega vrha pri Dravogradu. — Pri delu v gozdu si je zlomil levo reko 531etni kurjač pri parni žagi Anton Plazzeris iz Brezna. — V Dravogradu si je 501etni dninar Florjan Ažnoh iz Cerneč zlomil levo nogo v gležnju. — V sredo popoldne se je pripetila v Dovžah nesreča, katere žrtev je postal 311etni Lovrenc Javornik, hlapec pri Martinu Času v Dovžah. Javornik je vozil les na postajo v Dovžah. Nasproti mu je privozil neznan avtomobihst, konji so se splašili ter se pognali v dir, Javorpjk pa je padel z voza in si zlomil cesno nogo v gležnju in dobil še več drugih poškodb. — V torek je v Razborškem gozdu podiral 331etni gozdni delavec Jurij Slivnik, zaposlen pri Hubertu Haukeju, lesnemu trgovcu v Šoštanju, smreke. Pri padcu ga je eno izmed dreves tako pritisnilo, ća je debil hude poškodbe. — Pri nalaganju tramov na voz se je ponesrečil 481etni konjar Ivan Maroh, zaposlen pri lesnem trgovcu Germutu v Brez-nem. Tram mu je padel na levo roko in jo zlomil. Zdravijo se vsi v slovenjgraški bolnici. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR t Iz Garnfe Radgone Dcbre in slabe strani nove avtobusne proge. Z uvedbo avtobusnega prometa na progi Maribor — Sv. Ee-.edikt — Sčav-nica — Gornja Radgona — Murska Sobota in obratno ie bilo prebivalstvu silno ustreženo. Z novim avtobusnim prometom je mogoče, da prispeš v Maribor že ob 8. zjutraj, iz Maribora pa se vračaš šele ob 17.. ko poienjuje vročina tako. da se ti v vročih poletnih dneh ob najhujši vr:čini ni treba pariti v prenatrpanih avtobusih, podnevi pa imaš dovolj časa z a ocravke v Mariboru, kar pri dosedanjih slabih zvezah ni bilo. Teh ugodnosti novega avtobusnega prometa ie bilo zlasti prebivalstvo gprnje Sčavniške doline, ki ie bilo doslej v pogledu zvez z mestom precej zapostavljeno, zelo veselo ne glede na to, da je s to novo proso poglobljena in utrjena nova vez z gornjim oelom Prlekije in Prekmurja. 2eleli bi le. da bi ob nedeljah in praznikih vozil v poletnih mesecih avtobus nekolika bolj zgodaj tako. da bi potruki-izietriiki imeli v Mariboru zvezo z avtobusom, ki vozi na Pohorje, čigar lepote so med tukajšnjim prebivalstvom malo znane. Kar se Gornje Radgone same tiče, bi bilo želeti, da bi vozil avtobus mariborskih mestnih podjetij no slavni orometneiši ulici mimo obmejnega murskega mosta, kjer na i bi bil kratek postanek, nato pa po Spodnjem grisu. torej po glavni ulici trga. kjer so nameščeni vsi uradi. Na Spodnjem grisu naj bi imel postanek pri splošni avtobusni postaji pred gostilno prt Pošti, kjer imajo postajo vsi ostali avtobusi. Ker je tre Gornja Radgona raztresen kot dolga naselbina, ie namreč silno neprikladno, če morajo potniki ki bi želeli potovati z avtobusom, ki vozi sedaj za župno cerkvijo, hoditi po skriti cesti mimo gasilskega doma in srej vpraševa- ti, kje vozi avtobus an kje so te na novo uvedene neobičajne postaie. Tudi bi bilo v interesu prometa samega, če bi se v večjih krajih, kakor so Gor. Radgona. Radenci in Murska Sobota določile stalne avtobusne postaie ter poskrbelo za stalen vozni red. V Gornjo Radgono prihaja iz Maribora avtobus podjetja Linninger v smeri preko Ivanjcev vsak dan ob 18.. mestnih podjetij preko Sv. Benedikta in Ščavnice pa ob 18.. mestnih podiit;i preko Sv. Benedikta in Ščavnice pa ob 18.45, odhaja pa iz Gornje Radgone v smeri proti Mariboru avtobus mestnih oodjetii ob 6.15, avtobus Linninger pa ob 7. Iz Polfčan Revno življenje starke. Oblasti se zanimajo za izredno čudaško in bedno življenje starke, 801etne Marije Lancmano-ve s Srednjega brda. Življenje ženice je komaj vredno imena človeškega življenja. Jesen svojega življenja preživlja v prostoru, ki mu pravijo soba, bolje bi pa rekli, da živi v luknji kamor so v srednjem veku potiskali lopove in razbojnike. Soba je temna, vlažna in strašna umazanija ustvar ja smrad, da v prostoru splch ni mogoče vzdržati. Edino okno so zadelali z dvema deskama tako. da je notri več teme kakor luči. tudi podnevi, da potemtakem o kakem zračenju ne m«*re biti naimani*e-ga govora. Ko so vstopili orožniki v njeno »stanovanie« niso mogli vzdržati vz-duha v luknji. Pravi paradoks vsemu bi bil, ako bi načeli vprašanje higiene. Zdi pa se. da je sama tudi vsemu nekoliko kriva. Njeni sotnnovaloi trdijo, da bi lahko živela drugje, da pa n^če. Tz trmoglavosti ne! Ona zopet ve povedati drugače. V zatohlo, temačno luknio jo menda naganja.io otroci in tudi pastorek sam, baie, ne pomišlja in ji z roko kaže, kam mora. To je v vlažno in nezdravo bivališče. Starka ve tudi povedati, da n'ma v večernih urah luči. da mora prezebati in da ji tudi z vodo ne postrežejo, kndnr ;e žejna. Žalostna zgodba, ne prva. na tudi ne zadnja, ki io doživljajo prevž'tV:aril. Zaenkrat so ženici okno odprli, pastorka so opozorili, da mora postopati z njo kfko^ s človekom, svoi končni odmev pa bo imela stvar pred sodniki. \v Celici -—c Sokolsko društ\y> Cefje matica poziva člane in članice, da brez izjeme prinesejo člansko legitimacijo v pregled v društveno pisarno v mestni osnovni k>H. Tam bodo ob sredah od 16 do 20 in ob četrtkih od 20. dalje člani uprave, ki bodo legitimacije pregledali. Po členu 6 pravilnika o nošenju članskega znaka bo društvo izdalo vsakemu posebno potrdilo o pravici do nošenja znaka Legitimacije morajo biti pravilno potrjene, da je članarina plaennn vsaj za tekočo polovico leta. Brez potrdila o plačani članarini je leg'timaciia neveljavna. Kdor nima take legitimacije, tudi ne sme nositi znaka Bratje in sestre, ki legitimacije še nimajo, naj prinesejo s seboj fotografijo, da se jim more izdati nova legitimacija. Ob navedenih urah 'ahko članstvo poravna tudi članarino, če je 9e ni. Današnje prilike nam nalagajo strogo previdnost, zato pričakujemo, da sc bodo val člani in članice brezpogojno odzvali pozivu društva. Društvo bo vodilo poseben zapisnik o pregledanih legitimacijah. —c Koncert Celjskega pevskega drušfi'a v proslavo 801etnice skladatelja Rista Savina bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so ženski, moški in mešani zbori, samospevi in klavirske skladbe Rista Savina. Klavirske skladbe bo igral priznani pianist, pedagog in skladatelj g. Pavel Sivic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, ki bo tudi spremljal samospeve in zbore. Kot solisti bodo nastopili gdč. Marija Tiranova in tenorist g. Andrej .Tare iz Ljubljane ter članica CPD gdč. Cirila Karbova. Vstopnice so v pred-prodaji v Goričarjevi knjigarni. Udeležite se tega umetniškega in slavnostnega koncerta v čim večjem številu! —c Tretji šolski nastop gojencev Glasbene matice v Celju se bo priče! drevi ob sedmih v Mestnem gledališču. Vstop je prost samo s sporedom —c Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju bodo v torek 25. m sredo 26. . m Dne 25. t. m. naj pridejo k sprejemnemu izpitu po možnosti učenci, ki se nameravajo jeseni vpisati v klasične vzporednice Prošnjo zs sprejemni izpit, kolleovano z 10 din. je treba predložiti najpozneje do 23 t. m. Prilogi sta rojstni li«st in izpričevalo o dovršeni Ijudsiki šoli. K sprejemnemu izpitu bodo pri-puščeni samo letniki 1927 do 19^,0. —c Strelske vaje. Strelska družina v Celju prireja vsak četrtek ob 20. sobno streljanje v Celjskem domu, vsako nedeljo pa strelske vaje na strelišču v Pečovniku. —c Smrtna žrtev prometne nesreče. Kakor smo poročali, je padel 31 letni v Griže pri Žalcu pristojni Ernest Potcčn:k, umetni slikar brez stalnega bivališč« v nedeljo na cesti s kolesa in se hudo poškodoval. Potočnik je dobil poškodbe na g!iavi in težak pretres možganov. Prepeljali sc ga v celjsko bolnico, kjer je v sredo izdihnil. —c Nabava sokolskih k'oiev V zvezi s svoječasnim razpisom o nabavi krojev opozarja Sokolsko da ušivo Celic matica brate, da se prijavijo pri bratu Miroslavu Modicu, kjer bodo dobili podrobnejša navodila. Bratom se nudi ugodna prilika da si nabavijo slavnostni kroj z rdečo srajco ali pa nov delovni kroj. ki je sličen vojaškemu. Izkoristite priliko! —c Dve nesreči. Ko je 42Ietni posestnik Karel Pižorn iz Podgore pri Šmartnem ob Paki vozil v sredo listje, se je voz prevrnil nanj in mu zlomil desno roko pod komolcem. V Dragomilem pri Šmarju jc padel 361etni posestnik Matevž čakš z Bab-ne reke pri Šmarju s kozolca in si zlomil desno roko. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Slavi ja : Jugoslavija. V nedeljo 9. t. m. ob 16.30 se bo pričela na celjski Glazi-ji prijateljska nogometna tekma med ljubljansko Slavijo in celjsko Jugoslavijo, ob 15.15 pa se bo pričela predtekma mladin Olimpa in Jugoslavije. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 9. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčcvi ulici. Sorzna poročila Čarih, 8. junija. Beograd 10, Pariz 9.70. London 17, New York 446. Milan 22.50, Madrid 45., Berlin 178.25 Stockholm t 106.29, aottja 4, Buk«*«*!* 2.23,