UDK 634.0.67:634.0.903 
STABILIZACIJA V GOZDARSTVU 
Mag. Slavka Ka v či č (Ljubljana)* 
Ka v čič , S.: Stabilizacija v gozdarstvu. Gozdarski vestnik 38, 1980, 
6, str. 257-263. V slovenščini. 
Avtorica obravnava letošnje strateške gospodarske usmeritve v Sloveniji 
ter njihov odraz v gozdnem gospodarstvu. Ugotavlja, da so stabilizacijske 
usmeritve premalo selektivne, zlasti velja to za gozdarstvo, kjer se ostalim 
proizvodnim neugodnim prvinam, pridružijo še zelo neenakomerni naravni 
pogoji. 
Ka v čič, S.: Economical stabilization in forestry. Gozdarski vestnik, 
38, 1980, 6, pag. 257-263. ln Slovene. 
The author deals with the strategic economical orientations of the 
current year in Slovenia and their reflection in the forest economy of this 
country. She states that the stabilizing orientations are not selective enough 
especially in forestry where some inevitable unfavourable elements are 
joined by very unstable natural conditions. 
1. Nujnost stabilizacijskih ukrepov 
Letošnje leto je zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in zato za uresničitev 
zastavljenih ciljev za obdobje 1976-1980 izredno pomembno. Za minuli del tega 
srednjeročnega obdobja, zlasti za leto 1979 so značilne negativne težnje (čeprav 
ne gre prezreti tudi nekaj uspehov) na področju reprodukcije, pri posameznih 
oblikah porabe, na področju obvladovanja cen, na področju uvoza in izvoza ter 
na področju obvladovanja denarja v reprodukcijskem procesu. Izrazito neugodne 
težnje na teh pomembnih področjih aktivnosti so oslabile akumulativno in repro-
dukcijsko sposobnost gospodarstva in s tem zavrle razvoj samoupravnih družbeno-
ekonomskih odnosov. Zato je leto 1980 tisto, v katerem je mogoče s korektivnimi 
akcijami ustaviti ali vsaj omiliti izrazito neugodne težnje iz prejšnjih let (predvsem 
iz leta 1979). Takšne cilje odražajo tudi resolucije (zvezna in republiške oziroma 
pokrajinske) o uresničevanju srednjeročnega plana za leto 1980. Značilnost le-
tošnjih resolucij je, da bolj kot resolucije iz prejšnjih let terjajo od delovnih ljudi 
in vseh družbenih dejavnikov stabilizacijsko ravnanje, ki se mora odraziti pred-
vsem v: 
pospešenem združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osnovah; 
racionalnejšem izkoriščanju vseh proizvodnih dejavnikov, predvsem pa v boljši 
izrabi delovnega časa, manjši rasti zaposlovanja, zmanjševanju proizvodnih stroš-
kov, varčevanju z energijo in boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti; 
hitrejšem povečevanju izvoza, raciona:lnem nadomeščanju uvoza; 
umerjeni rasti cen; 
krepitvi akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva; 
omejevanju investicij v meje razpoložljivih sredstev in njihovem usmerjanju 
v proizvodnjo, ki zagotavlja stabilnejše odnose na trgu, naraščanje izvoza in 
zmanjševanje odvisnosti od uvoza ter ustvarjanju večjega dohodka na osnovi 
uporabe znanja sodobne tehnologije in produktivnosti dela; 
* Mag. S. K., dipl. oec, VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda 
Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 
257 
zmanjševanju vseh oblik neproizvodne porabe, zlasti pa osebne, splošne in 
skupne porabe. 
V resolucijah so dane le glavne usmeritve. Podrobnejša navodila o ravnanju 
delavcev pri določanju posameznih aktivnosti pa so dana predvsem v: 
1. Zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za 
izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na 
službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propa-
gando, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov za intelektualne storitve ter izdat-
kov po pogodbi o delu v letu 1980; 
2. Zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za finansi-· 
ranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1980; 
3. Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 
1980 v SR Sloveniji. 
čeprav imajo zlasti omejitve pri izplačevanju dnevnic in nadomestil za pre-
vozne stroške na poslovanje gozdarskih organizacij združenega dela izreden 
pomen, bomo v sestavku analizirali le vp.liv dogovora o uresničevanju družbene 
usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 na plan razporejanja dohodka in 
čistega dohodka. Vzrok je predvsem v tem, da se dobro gospodarjenje v samo-
upravnih organizacijah gozdarstva mnogokrat kaže drugače kot v drugih organi-
zacijah materialne proizvodnje. 
2. Določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka 
v letu 1980 v SR Sloveniji in njihov namen 
Dogovor je, kot smo že rekli, eden izmed izvedbenih aktov resolucije. Za 
razliko od drugih aktov, ki veljajo za območje celotne Jugoslavije, velja ta dogo-
vor le za območje SR Slovenije. Za področje usmerjanja razporejanja dohodka v 
letu 1980 je namreč vsaka republika sprejela svoj dogovor. 
Dogovor vsebuje družbene usmeritve za razporejanje dohodka na sredstva za 
csebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela in 
v delovnih skupnostih. Dogovor ne posega na področje delitve sredstev za osebne 
dohodke med posamezne delavce, kar pomeni, da ne posega v sistem delitve 
po delu in rezultatih dela. Iz tega izhaja, da dogovoru ni mogoče očitati, da 
zavira izpopolnjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. Lahko bi rekli 
celo obratno. Ker se po določilih dogovora sredstva za osebne dohodke oblikujejo 
glede na velikost dohodka, bodo v temeljnih organizacijah nujno morali sprejeti 
takšen sistem delitve sredstev za osebne dohodke, da bodo več dobili tisti delavci, 
ki so k dohodku več prispevali. 
Seveda pa tudi ni mogoče zanikati, da preveliko omejevanje sredstev za 
osebne dohodke lahko privede do opuščanja sistema delitve po delu in rezultatih 
dela. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce je poleg 
drugega treba upoštevati tudi socialno varnost. Ta vidik pri razporejanju sredstev 
za osebne dohodke pa lahko pomeni angažirati prevelik delež razpoložljivih sred-
stev za osebne dohodke za delavce, ki opravljajo nižje ovrednotena dela in. 
naloge, čemur nujno sledi uravnilovka. 
V dogovoru so opredelitve glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke v 
temeljnih organizacjiah materialne proizvodnje in temeljnih organizacijah družbe-
nih dejavnosti. Vendar bomo, ker analiziramo vpliv dogovora na gospodarjenje 
gozdnogospodarskih samoupravnih organizacij, ki sodijo med materialno proiz-
vodnjo, izhajali le iz tistih opredelitev dogovora, ki zadevajo materialno proiz-
vodnjo. · 
258 
Dogovor določa v 3. členu, da naj delavci v teme:ljnih organizacijah, ko 
planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za leto 1980, upoštevajo 
usmeritev resolucije in planirajo 25% počasnejša rast osebnih dohodkov od 
rasti dohodka. Pri planiranju rasti sredstev za osebne dohodke pa naj delavci 
poleg splošne usmeritve upoštevajo še: 
nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke 
tam, kjer je rast dohodka občutno nad poprečjem in manjšega zaostajanja tam, 
kjer je rast dohodka pod poprečjem; 
primernost manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti 
dohodka, kjer je večji del rasti dohodka ustvarjen z izvozom; 
nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke v 
tistih temeljnih organizacijah, v katerih v letu 1979 niso zagotovili počasnejše 
rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka; 
nujnost sorazmerno manjšega oziroma večjega zaostajanja rasti sredstev za 
osebne dohodke od rasti dohodka v tistih temeljnih organizacijah, kjer so osebni 
dohodki sorazmerno nižji oziroma višji od poprečnih osebnih dohodkov na za-
poslenega v gospodarstvu v SR Sloveniji. 
3. Nekateri kazalci gospodarjenja gozdarskih samoupravnih organizacij v letu 1979 
in plan za leto 1980 
V gozdarskih delovnih organizacijah so združene temeljne organizacije zdru-
ženega dela, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lasti in temeljne organizacije 
kooperantov, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lasti. Ker pa se, zaradi različnih 
pogojev gospodarjenja in različnega načina proizvodnje, pokažejo ob sicer ena-
kem delu drugačni poslovni rezultati v temeljnih organizacijah združenega dela 
in drugačni v temeljnih organizacijah kooperantov, bomo gospodarjenja in plan 
prikazali :ločeno za gospodarjenje z gozdovi v družbeni lasti in ločeno za gozdove 
v zasebni lasti. 
3.1. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela in plan za leto 1980 
Za gospodarjenje z gozdovi v družbeni lasti je v SR Sloveniji oblikovanih 58 
temeljnih organizacij. V letu 1979 je bilo v teh temeljnih organizacijah zaposlenih 
4543 delavcev. Iz planskih aktov za leto 1980 izhaja, da se bo število zaposlenih 
povečalo za 1 %. 
V letu 1979 je bilo iz gozdov v družbeni lasti ustvarjenega 1,264.752 tisoč 
dinarjev dohodka. Planiran dohodek za leto 1980 je 1,453.434 tisoč dinarjev ali 
15% več od realiziranega v letu 1979. 
V lanskem letu je bilo za osebne dohodke porabljenih 590.913 tisoč dinarjev 
ali 47% realiziranega dohodka. S planom za leto 1980 je predvideno da bodo 
porabili za osebne dohodke 45% dohodka. Planiran obseg sredstev za osebne 
dohodke je 652.795 tisoč dinarjev oziroma 10% več od porabe v letu 1979. 
Planirani mesečno razporejeni dohodek za osebne dohodke na zaposlenega je 
le za 9% večji od realiziranega v letu 1'979. V letu 1979 so bili poprečni mesečni 
osebni dohodl<i 10.839 din. Del dohodka, ki so ga delavci v teh temeljnih orga-
nizacijah namenili za svojo skupno porabo je znašal 98.404 din, plan za leto 1980 
pa je 106.189 tisoč dinarjev, ali za 7% več od realizacije leta 1979. Sredstva za 
akumulacije, ki so bila v letu 1979 oblikovana v višini 98.736 tisoč din, so zavze-
mala 8% dohodka. Plan za leto 1980 predvideva da bo tovrstnih sredstev za 
42% več od leta poprej, ali 140.068 tisoč dinarjev. Delež sredstev za akumulacije 
naj bi se torej v letu 1980 dvignil na skoraj 10 %. 
259 
3.2. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah kooperantov v letu 1979 in plan za leto 1980 
čeprav zavzema količinska proizvodnja v gozdovih zasebnega sektorja prek 
50% celotne proizvodnje gozdnogospodarskih delovnih organizacij, je doseženi 
dohodek v temeljnih organizacijah kooperantov, ki gospodarijo z zasebnimi goz-
dovi, precej nižji kot pa v temeljnih organizacijah združenega dela, ki gospodarijo 
z gozdovi družbenega sektorja. Vzrok je predvsem v tem, da opravijo v temeljnih 
organizacijah kooperantov večino proizvodnje kmetje lastniki gozdov, v temeljnih 
organizacijah združenega dela pa delavci. Delo delavcev plačujejo iz sredstev za 
osebne dohodke, torej iz dohodka, delo kmetov pa iz celotnega prihodka in 
pomeni za temeljno organizacijo kooperantov materialni strošek. To je tudi vzrok, 
da je v temeljnih organizacijah kooperantov zaposlenih trikrat manj delavcev kot 
v temeljnih organizacijah združenega dela. 
V letu 1979 je bilo v temeljnih organizacijah kooperantov doseženega 493.421 
tisoč dinarjev dohodka. Plan za leto 1980 predvideva 21 % povečanje, število 
zaposlenih pa naj bi bitlo večje za 6 %. 
Sredstva za osebne dohodke so znašala v letu 1979 170.510 tisoč dinarjev, 
kar je 35% dohodka. Plan za leto 1980 predvideva za osebne dohodke 33% 
dohodka ali 198.013 tisoč dinarjev. Poprečni mesečni osebni dohodki so bili v 
letu 197911.714 din, v letu 1980 naj bi se povečali za 9%. 
Ceprav so za leto 1980 planirana sredstva sklada skupne porabe manjša kot 
so bila realizirana v letu 1979 (indeks je 95), je predviden obseg sredstev za 
akumudacijo le za 16% večji od doseženih tovrstnih sredstev v letu 1979. To 
pomeni, da je predvidena rast sredstev za akumulacije celo nižja od predvidene 
rasti dohodka. 
3.3. Gospodarjenje v gozdarstvu SR Slovenije v letu 1979 in plan za leto 1980 
V točkah 3.1 in 3.2 smo prikazali kolikšen obseg dohodka so dosegli v temelj-
nih organizacijah združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lasti in 
kolikšen v temeljnih organizacijah kooperantov, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni 
lasti. Poleg obravnavanih samoupravnih organizacij pa so v gozdarske delovne 
organizacije združene tudi temeljne organizacije tako imenovanih stranskih de-
javnosti (gradnja gozdnih cest in vlak, prevoz lesa, mehanična delavnice ipd.). Ker 
imajo tovrstne dejavnosti na poslovanje gozdarske delovne organizacije manjši 
vpliv in ker se tu ne pojavljajo posebnosti kot pri glavni gozdarski dejavnosti, 
poslovanja teh temeljnih organizacij ne bomo posebej obravnavali. 
Gozdarstvo SR Slovenije (seštevek gozdarskih delovnih organizacij) je v letu 
1979 doseglo 2,648.877 tisoč dinarjev dohodka. Iz obrazcev P-80 je razvidno, da 
planirajo za leto 1980 doseči 3,118.159 tisoč dinarjev dohodka, kar je 17% več 
od realizacije leta 1979. Ta dohodek bodo realizirali z 4% večjim številom za-
poslenih. 
Tolikšno povečanje števila zaposlenih v gozdarstvu je odstopanje od dose-
danje prakse. Gozdarstvo je bilo vrsto •let nazaj med tistimi panogami dejavnosti, 
kjer je bilo število zaposlenih skoraj konstantno. Za osebne dohodke je bilo v 
letu 1979 razporejenega 47% dohodka oziroma 1,257.458 tisoč dinarjev. V letu 
1980 predvidevajo porabiti za osebne dohodke 46% dohodka oziroma 1.427.040 
tisoč dinarjev. V letu 1979 so znašali poprečni mesečni osebni dohodki 10.920 din, 
za leto 1980 pa so planirani 11.893 din ali 9% višji od doseženih v letu 1979. 
Manjši porast poprečnih mesečnih osebnih dohodkov od porasta dela dohodka, 
ki je namenjen za osebne dohodke (kjer je indeks 113) je posledica večjega števila 
zaposlenih: 
260 
Sredstva za akumulacije so v letu 1979 znašala 220.011 tisoč dinarjev oziroma 
8% dohodka. Iz predvidevanja za leto 1980 izhaja, da bodo sredstva za akumu-
lacije obsegala 10% dohodka in bodo znašala 312.641 tisoč dinarjev. 
4. Skladnost rasti dohodka, sredstev za osebne dohodke, sredstev za skupno 
porabo in za akumulacijo z opredelitvam! v slovenski resoluciji in dogovoru v 
gozdarstvu SR Slovenije in odstopanja od tovrstnih kazalcev v gospodarstvu 
SR Slovenije 
V resoluciji je predvidena rast dohodka v letu 1980 v primerjavi z letom poprej 
za 22 %. V gozdarstvu je planirana rast dohodka: 
- v dejavnosti gospodarjenja z gozdovi v družbeni lasti 15%, 
- v dejavnosti gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti 21 %, 
- v gozdarstvu Slovenije 17%. 
Torej odstopa gozdarstvo pri rasti dohodka od resolucijskih določil. V gospo-
darstvu Slovenije planirajo povečati dohodek za 25 %. Iz tega izhaja, da bo 
gozdarstvo doseglo v letu 1980 (seveda če bodo predvidevanja tudi uresničena) 
slabše finančne rezultate kot gospodarstvo SR Slovenije. 
V letu 1980 naj bi bila rast sredstev za osebne dohodke nižja od rasti dohodka 
za 25%. V dogovoru je opredelitev, da vpliva na rast sredstev za osebne dohodke 
poleg rasti dohodka tudi poprečni razporejeni del dohodka za osebne dohodke v 
letu 1979. 
Koliko lahko gozdarstvo upoštevajoč obe omejitvi dogovora (rast dohodka in 
poprečne osebne dohodke v letu 1979) v letu 1980 poveča sredstva za osebne 
dohodke in kolikšno je predvideno povečanje, vidimo iz naslednjih podatkov: 
TOZD 
TOK 
Organizacije 
gozdarstvo skupaj 
% povečanja osebnih dohodkov 
po dogovoru 
12,00 
14,06 
13,10 
planiran 
10 
16 
13 
V gospodarstvu SR Slovenije predvidevajo povečati obseg sredstev za osebne 
dohodke za 24 %. 
Predvidena rast sredstev za osebne dohodke v posameznih gozdarskih TOZD 
ne ustreza dogovoru. Usmeritvam je skladna samo rast sredstev za osebne do-
hodke v gozdarstvu kot celoti, odstopanja pa so v posameznih dejavnostih, in 
sicer v temeljnih organizacijah združenega dela navzdol, v temeljnih organizacijah 
kooperantov pa navzgor. 
Zaradi različnih pogojev pridobivanja dohodka v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela predvideva dogovor možnost usklajevanja razmerij v razporejanju 
dohodka na ravni delovne organizacije. Zato so se lahko delavci pri sprejemanju 
planskih aktov za leto 1980 dogovorili, da bodo v tistih temeljnih organizacijah, 
kjer so pogoji za pridobivanje dohodka slabši, namenjali za osebne dohodke večji 
del dohodka, v tistih temeljnih organizacijah kjer so boljši pa manjši del dohodka. 
Iz podatkov v poglavju 3 je razvidno, da dosegajo v gozdarstvu zaradi razlik v 
lastništvu gozdov, s katerimi gospodarijo posamezne samoupravne organizacije 
in zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev v temeljnih organizacijah, pri 
sicer enaki kvaliteti in kvantiteti dela, ra211ične poslovne rezultate. 
261 
Zato so se delavci v vseh samoupravnih organizacijah, združenih v gozdno-
gospodarske delovne organizacije odločili planirati, ne glede na različne rezultate 
poslovanja, enako rast poprečnih osebnih dohodkov. Posledica takšne odločitve 
pa so v nekaterih organizacijah skromna sredstva za akumulacije. Zato morajo 
odločitev o enaki rasti sredstev za osebne dohodke spremljati tudi odločitve o 
združevanju sredstev za razširjenje materialne osnove dela. Kajti brez združevanja 
sredstev ni mogoče zagotoviti temeljnih organizacijam, ki delajo pod slabšimi 
pogoif poleg osebnih dohodkov tudi enakomeren razvoj. 
V resoluciji je tudi napotilo, koliko lahko naraščajo v letu 1980 cene in živ,ijenj-
ski stroški. 
L:ivljenjski stroški naj bi bili v letu 1980 višji kot so bili v letu 1979 za 19%, 
poprečni osebni dohodki pa 15%. To pomeni, da smo se zaradi stabilizacijskih 
ukrepov odločili, da bodo realni osebni dohodki nižji za okrog 4%. Ker je rast 
osebnih dohodkov vezana na rast dohodka, ki je po posameznih temeljnih orga-
nizacijah različna, življenjski stroški pa bodo narasli za vse enako ne glede na 
osebne dohodke, je znižanje realnih osebnih dohodkov zelo različno. V gozdar-
stvu, kjer predvidevajo kar za 10 indeksnih točk manjšo rast osebnih dohodkov 
od rasti cen življenjskih potrebščin, bodo realni osebni dohodki nižji kar za 9,5 %. 
To pa je še enkrat več kot predvidevajo usmeritve za leto 1980. Zlasti so takšna 
predvidevanja problematična zato, ker iz podatkov o letošnjih gibanjih izhaja, da 
dohodek v gozdarstvu ne bo večji kot je predvideno s planom, medtem ko je rast 
cen precej večja kot smo pričakovali. 
s. Zaključek 
Gospodarska gibanja v letu 1979 so bila takšna, da so stabilizacijske usmeritve 
za leto 1980 nujne. Toda stabilizacijske usmeritve premalo upoštevajo različne 
pogoje poslovanja in dela v posameznih organizacijah združenega dela in med 
posameznimi panogami dejavnosti, zato posamezne temedjne organizacije raz-
lično občutijo stabilizacijske ukrepe. To pa ni posledica slabega dela v preteklosti, 
ampak predvsem pogojev poslovanja, na katere delavci v organizacijah združe· 
nega dela ne morejo vplivati, vsaj v krajšem času ne. Problemi se zlasti pojavljajo 
v tistih panogah dejavnosti, kjer so eden izmed proizvodnih dejavnikov tudi 
naravni pogoji. Naravne pogoje ni mogoče tako hitro spremeniti, da bi bili rezultati 
vidni takoj. Ker pa so naravni dejavniki tudi omejeni, jih ni mogoče povečati. De-
lavci v teh organizacijah imajo malo možnosti povečevati dohodek, pa se morajo 
kljub temu v enaki meri kot delavci v temeljnih organizacijah, kjer so možnosti za 
pridobivanje dohodka večje, držati sprejetih usmeritev pri razporejanju dohodka. 
Med organizacije, kjer so naravni pogoji bistven proizvodni dejavnik, sodijo tudi 
organizacije, ki gospodarijo z gozdovi. 
V temeljnih organizacijah kooperantov pomeni boljše poslovanje tudi večji 
delež kmetov v doseženi prodajni ceni. Večji delež kmetov pa je prikazan kot 
materialni strošek, ki znižuje dohodek. Iz tega izhaja, da bi morali zaposleni 
delavci v temeljnih organizacijah kooperantov kmete odpraviti s čimmanjšim mož-
nim deležem. Le na ta način si namreč lahko povečajo svoje osebne dohodke. 
V temeljnih organizacijah združenega dela bi morali delavci zaradi interesa 
dosegati čimvečji dohodek, organizirati proizvodnjo samo v gozdovih, kjer so 
proizvodni pogoji takšni, da omogočajo pridobiti nadpoprečen dohodek. Upošte-
vanje samo dohodkovnega principa pri gospodarjenju z gozdovi pa bi lahko 
dovedlo do devastacije gozdov. 
262 
Ker v dogovoru pri razporejanju dohodka ni določil, iz katerega bi bilo raz-
vidno, da lahko gozdarske organizacije združenega dela delijo dohodke drugače 
kot druge organizacije združenega dela, je edini izhod, da delavci znižujejo realne 
osebne dohodke. Ker pa ni mogoče zniževati osebnih dohodkov pod določen 
minimum, je realno pričakovati v gozdarstvu kršitev resolucijskih določil in določil 
dogovora. V gozdarstvu so pogoji dela izredno težki, kar povzroča stalno pomanj-
kanje delovne sile. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gozdarstvu bolj zni-
ževali kot v drugih panogah dejavnosti, se bo fluktuacija delavcev povečala. To 
lahko resno ogrozi izvrševanje planskih obveznosti v pridobivanju gozdnih lesnih 
sortimentov. Stvar presoje pa je, kaj je družbeno škodljivejše: 
ali delavcem v gozdarstvu, ki delajo pod težjimi pogoji kot so v poprečju 
gospodarstva SR Slovenije in kjer so naravni pogoji tisti, ki ne omogočajo pove-
čevati dohodek, dovoliti večjo rast osebnih dohodkov kot izhaja iz dogovora, 
ali pa se strogo držati določil dogovora in rast osebnih dohodkov prilagoditi 
rasti dohodka, tvegati zmanjšanje proizvodnje in s tem surovinsko osnovo za: 
lesnopredelovalno industrijo. 
Literatura 
1. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980. 
Ur. list Slovenije številka 1/80. 
2. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 s komentarjem. 
Delavska enotnost, Ljubljana 1980. 
3. Bilten št. 2, Odbor udeležencev o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 
1980. Ljubljana 198(). 
4. Obrazci P-80 gozdnogospodarskih organizacij v SR Sloveniji. 
KONČANO JE NOVO POMEMBNO GOZDARSKO 
TERMINOLOšKO DELO 
V maju je izšel slovar gozdarskih tehniških izrazov v petih jezikih. V njem je 
obdelano področje izkoriščanja gozdov, gozdnih gradenj in drugih tehničnih de-
javnosti v gozdarstvu. Gozdarski strokovnjaki bodo lahko posamezne izraze našli 
v slovenskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, nemškem in angleškem jeziku. 
Sestavil ga je prof. Zdravko Turk ob sodelovanju strokovnjakov z vseh jugoslovanskih 
gozdarskih visokih šol. 
Različni vhodi bodo omogočali, da bo iskalec lahko iz kateregakoli jezika poiskal 
ustrezni izraz v kateremkoli drugem jeziku. Slovar ima 4000 gesel na 300 straneh 
85 formata. Pripravljali so ga nekaj let in je temeljito pripravljeno leksikografsko 
delo, katerega potrebo in vrednost bosta stroka in čas zagotovo visoko ovrednotila. 
Koristil bo vsem, zato si ga nemudoma oskrbite (Inštitut za gozdno in lesno gospo-
darstvo Ljubljana, Večna pot 2, telefon 061/264-761) 
263