3 nč.
97. številka.
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 13 avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOBT"
izhaja po trikrat na teden ▼ Šestih tedanjih ob torkih, 6ati>tklh in sot»ot>aal*. Zjutranje izdanje izhaja oh 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane; /a ledenmesae . t. 1.—, iiven AVHtriJs t. 1.60 za tri meaec. , . 3.— • . . 4.50 za pol leta . . „ 6.— . » * ».— r* vse teto . . . 12.— • n n 18.— Naročnin« Je plačevati naprej m aaročbe brez priložene naročnine se oprava ne ozira.
Posiuni&ie številke se dobivajo v pio-riajalnioah tobaka v Irntu po a nvč. izven 1'r.sta po 4 ovc.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifa t petita; za nanlove i debelini črkami se plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništva ulioft Caserma št. 13. Vsako pisno nora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejamajo. Rokopisi ae no vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglane spre-jowa npravniitvo ulica Molino pic-flolo hir, 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnine.
Glasilo slovenskoga političnega društva za Primorsko.
„r edinosti J* mme".
Slovensko ljudstvo in slovenski pismeni jezik.
(Zvršetek.)
Najstareji spomenik — naravnost povedano — novoslovenskemu jeziku v razlikovanje od sta-roslovenskega ali cerkvenega jezika so takozvani „Monumenta Frisingensia"; isti so zajedno naj-stareje slovanske starožitnosti sploh, kajti nobeno drugo slovansko pleme ne more pokazati kaj sta-rejega. „Monumenta* izvirajo, če že ne. iz devetega, gotovo pa iz desetega stoletja po Kristovem rojstvu.
V teku stoletij se je razvil jezik, kakoršnega nahajamo v „Monumentalis Frisinguensiis", oni jezik, kojega so pisali Trubar, Dalmatin in drugi in kojega so položili v popolni prevod sv. pisma iz leta 1584. V istem letu je izišla tudi prva slovenska slovnica po Adamu Bohoriču.
To so podlage za organični razvoj in popol-njevanje sedanjega pismenega jezika slovenskega. Kakor za nemščino, tako je tudi za slovenščino reformacija eminentne slovstvene važnosti, kajti ista je bila neposrednji povod prevajanju sv. pisma na slovenski jezik. Pomočjo vsem razumljivega narodnega jezika, oziroma pomočjo knjig, sestavljenih v tem jeziku, hoteli so pridobiti ljudi za novi nauk ter jim vcepiti istega. Ali pa se je moglo zgoditi tako, ako bi bile knjige pisane v nerazumljivem, za silo skovanem umetnem jeziku ?
Modro računaje in na korist svoji lastni stvari obrnili so se reformatorji do narodnega jezika, dobro vedoči, da le to more koristiti novemu nauku ali novi veri! Zaželjene posledice tudi res niso izostale! Skoro dve tretjini Slovencev prestopili so k novi veri in to v malo letih. To pa bi se gotovo ne bilo zgodilo, ako bi bili reformatorji oznanjevali svoj nauk v kojem tujem in nerazumljivem jeziku in ako bi bili v istem jeziku pisali svoje verske knjige! Spomnimo se le, kako žilavo so se Slovenci držali sporočil poganstva, d&, deloma so jih morali kristijaniti pomočjo meča, in to
PODLISTEK.
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski Spisal Avg. k. e n o a ; poslovenil Cvetko.
Najin ponos je bil le enkrat hudo razžaljen v štajerskem uiestu Brežicah. Ponosno sva stopila v brežiško krčmo, šla skozi priprosto sobo ter kre-nola v drugo gospodsko, pred naju pa se je postavila močna Slovenka, natakarica, ter pripomnila zelo razžaljivo: „To je soba za gospodo*. Ni torej čudo, da nama vdari kri v mlada lica, kajti midva, pesniška raciuana, sva mislila, da sva nekoliko več negoli drugi smrtni ljudje, a glej! n«ju ic:a llica za „profauum vulgus". Potem sva izvedela, da so naju imeli nekje za Garibaldinca, drugod za po-tiyoca delavska pomočnika; kako sva jih varala v svoj romantični obleki. Med tem sem stisnil zobe, sunil Mico nežno v rebra in odgovoril lakonično : ,Tudi mi smo gospodje", ter sva dospela tako v zavetišče brežiškega boljarstva (aristokracije). Za jedno mizo je sedelo pet ljudij, srkajocih mestno pivo. Najznaineniteja oseba med njimi je bila tre-bušasta, plešasta, in velikih motnih očij. Na debelem nosu so sedela očala, brada je bila stisnjena v o\ ratnik, a na zatilniku je čepela avstrijska uradniška kapa. „Gospod okrajni predstojnik", na-
le zato, ker se večinoma nemški o z n a n j e-valci vere niso hoteli potruditi, da bi zveličavno vero oznanjevali ljudstvu v njega lastnem jeziku.
Iz povedanega mora izprevideti sleherni pametno sodeči človek — ako noče, da ga imenujemo zabitega in borniranega —, da je jezik Trubarjev in drugih slovenskih reformatorjev vsakako moral biti jezik slovenskega ljudstva, da torej niti ni bil izvzet iz živega narodnega jezika, ampak da je narodni jezik sam postal pismeni jezik.
No, dosedanji pismeni jezik je v svoji ukupnosti — jezik Trubarjev, vsled česar je trditev, da je slovenski jezik le tvor umetnosti, ne le o* majena, ampak naravnost bedasta in neumna! Toda, s tem ne bodi rečeno, da je slovenščina tri stoletja sem ostala popolnoma nespremenjena, ta-korekoč odrevenela, ne, ista se je razvijala naravno, kakor vsaka druga organična tvorba, toda se ni spremenila. Duh, oblika, iz kratka: skoro vse je ostalo isto. Razlika med sedanjim pismenim jezikom in med Trubarjevim je malenkostna, (M, celo veliko manja, nego med sedanjo pismeno nemščino in med jezikom Lutrovim.
Jasno je tudi, da so se mnoge ptuje besede, ki so 2e služile našim literatom iz 16. stoletja, nadomestile z domačimi boljiuii izrazi, in da se je pazilo, da ne pridejo nove tujke v jezikovni zaklad. Slovenski jezik odklanja tujke, ne tako nemščina! V nemščini niti ne morejo izhajati brez tujk, prešle so iste že preveč v mezeg in kri naroda. Od todi prihaja jeza Teutward \Vede-a na vspešnem izrivanju ptujih besed iz slovenščine.
Toda ne gledć na vse gori rečeno, imamo najjasneji dokaz za to, da je slovenski jezik lastnina vsega naroda — v družbi sv Mohorja. Imenujte nam koji drugi narod, ki bi se mogel ponašati toli velikanskim slovstvenim društvom ! D&, celo Nemci, ki so veudar velik narod, morajo zaostati v tem pogledu za malim narodom slovenskim!
Družba ima okroglo 75.000 členov, povprečno spada torej že na vsakih 17 Slovencev po je-
den člen; vsaki člen dobiva od družbe po 6 knjig, vsega skupaj izdala je torej ,družba sv. Mohoraw n. pr. letos 450.000, skoio pol milijona knjig, tako, da spada na vsakega tretjega Slovenca po jedna knjiga.
Ali ni to impozantna, spoštovanja zahtevajoča literarna družba ?!
8edaj pa vprašamo: Ali bi pristopal slovenski kmet k tej družbi in plačeval letno členarino, ako bi bile knjige pisane v jeziku, kojega nasprotniki označujejo za „novoslovenskega1* ? To je najbolji dokaz, kako neveljavna je trditev naših narodnih nasprotnikov, da je namreč naš pismeni jezik le umetna pletenina, nerazumljiva ljudstvu!
DOPISI.
živali so ga drugi, previjal se je sem in tje. Torej nemška birokratična družba. Nemili pozdrav na pragu vzbudil je v naju neko struno opozicije, ter odločila sva, da bodeva govorila le hrvatski. Na prvi mah premeril naju je „Bezirksvorstand" glupim okom ter vzdignel svoj nos, kakor da je najina prisotnost okužila zrak. Razgovor birokratov se je ustavil za hip, ko pa sva brez obzira snela svoje telečake in si izbrala vsak svoje mesto, ko sva začela piti najbolje vino in jesti pečeua piščeta, so »tiskali birokrati svoje glave ukup, lukaje izpod klobuka na naju in šepetajo; a ko sva vpletala v svoj hrvatski govor izraze kakor .konstitucija*, „Garibaldi", .Napoleou", zarudel je „Bezirksvor-staiul" kakor rak, začel dihati kakor parostroj, plačal svojo čašo piva iu odišel jezno, za njim pa vsa čreda. Tako sva zapodila brežiško boljarstvo; moj Albert je izpil na slavo te zmage čašo ljutomerskega vina, jaz pa sem se veselil od srca, da se je vtopil v tej Leti še zadnji spomin izgubljenega vzora.
Nočem vam biti nadležen opisajć naše daljnje potovanje. Nečloveški izmučena prišla sva na dom Albertovih sorodnikov v Kranj. Kakor da bi se preseli! v drug svet — v raj. Pred menoj je bila vsa krasota kranjskega gorovja, vsi oni strmi vrhovi, obraščeni s temno jelovino, vsi hladui klanci,
Iz spodnja okolica. (Izv. dop.) Bilo je v nedeljo dne 2. avgusta popoludne. Odpravil sem se na izlet proti Bazovici, kjer so imeli onega dne, kakor sem poizvedel, takozvani vsakoletni shod in ples. Dasi so se speujali od vseh vetrov in zbirali oblaki na nebu, vendar me to ni plašilo. Vzel sem svoj dežnik in hajdi peš v Bazovico !
Prišedši v vas, našel sem tam že veliko množico raznega ljudstva, posebno mnogo njih iz spodnje okolice. Le-ti pa, mislim, niso prišli radi plesa (kakor tudi jaz ne), ampak radi dobre kapljice, katere je dobiti po Bazoviških gostilnah. Oziraje se, kakor tujec, na levo in desno, zapazil sem na neki hiši velik nov napis, — čital sem: .Trat t or i a ali a citti di Trieste" in zopet niže : .Gasthaus zur Stadt Triest" — in zopet sem se oziral, ali ne zapazim morda kje ob strani kak slovenski napis. Zastonj! Mesto te ga sem opazil na vogalu hiše zopet nov velik napis: „Stalagio". Obstal sem, mislč sam pri sebi: Za Boga svetega, od kedaj pa to ?! — Kar me je nekdo potrkal po ramenu; bil je prijatelj, ki me je obgovoril: He, bratko, ue čudi se! To je na novo odprta ,L o c a n d au, odprl jo je neki Ita-
peneči se potoci, svitlozelene goljave, na vrhovih brd bele cerkvice — a zraven tega na holmcu staro — starodavno mestece. Tu se še vidijo pod mahom ostanki starega mestnega zidu, tam se vspe-nja pod oblake na sivi pečini propadli stolp, kjer so nekdaj mučili Čarovnice, tu stari grad davnih kranjskih vojvod, tam starodavna gotičua cerkev, polna kamenitih vitezov in zmajev. Iu ko padajo na večer žareči žarki na gorske vrhove, ko slišiš na daleč, kako se glasč srebroglasni zvonovi! Nikoli ne pozabim jednega prizora — večernice. Že se je mračilo; pod temnimi oboki gotične cerkve drhtćle so sveče, orgije so bobnćle čudno kakor grom, po cerkvi so klečale kmetice. Izpod bele peče se jim je rudečilo polno, plemenito lice, pri žaru sveč so se jim lesketale črne velike oči, a iz grla se je razlegala stara slovenska pesem. Take skladnosi, takega nežno-priprostega, a vzvišenega soglasja nisem slišal nikjer v svojem življenju. V kotu skrit, gledal sem ta narod, poslušal to petje, in bil sem globoko ganjen. Ko sem potem poskušal brati Schiller-ja, bilo mi je vse drugače. Premišljeval sem in premišljeval, ter se nazadnje vprašal : Je-li Sckiller za to gorenjsko podnebje ? Nisem znal odgovora na to vprašanje, a kmalu sem našel odgovor.
(Pride še.)
lijan, doma tam daleč od Korana! Kolikor iein poizvedel, pišese za C u c a g n a (Kukanja). Nekdo mu je že namignil, zakaj ni priredil tudi slovenskega napisa, ali odgovoril mu je : d a tega ni treba. Dobro, rekel sem prijatelju : Torej tudi nas Slovencev ne treba v njego?o .Locando*! Idiva naprej! In začela sva stopati počasi dalje med šumečo množico, pogovarjajo se o tem in onem. Pustivši za seboj ono prazno „Locando", dospela sva na veliko dvorišče gosp. Urbančiča v gostilni „Pri lipi', kjer so imeli domači fantje ples. Jako zadovoljno sem namignil prijatelja na narodno nošo domačih deklet in onih fantov, koji so bili reditelji plesa. Jako iznenađen sem bil tudi, ko sem videl nad seboj okrog in krog vihrati večinoma naše slovenske trobojnice. Toda le za trenotek in srce se mi je jelo krčiti od jeze, ko sera videl in slišal, kak6 so nekatere skupine mladeničev na plesišču v enomer prepevale oziroma rujovele skoro same umazane poulične italijanske pesmi. Pojdiva! Namignil sem prijatelja Odstranila sva se in vstopila v gostilno, v jako lepe in na novo urejene prostore g. J. Urbančiča, kjer so nam postregli s kozarcem prav dobrega terana. Tu še-le sem izvedel, da so bili oni kri-čači na plesišču večinoma iz spodnje okolice, iz Trebič in drugih vasij; razume se, da so bili vsi — puro sangue nekdanjih kratkih hlač.
Oddahnivši se nekoliko in spraznivši kozarec vina, zapazil sem v dvorani med šumečimi in glasno pogovarjajočimi se gosti veče število mladeničev, katere sem po večini poznal, da so od sv. Ivana. Nekateri med njimi so bili tudi pevci nekdaj slovečega pevskega društva „Zora". No, mislil sem si, tu bodem vsaj slišal našo pesem. Ali — glej Čuda! — ko bi trenil,zagrmeli so mi na uho čudni glasovi malo mi znane, a mislim, da prepovedane italijanske pesmi od „Lege nazional*. Za to se je vrstila druga, tretja itd. Naposled začel sem misliti že ves zmešan: ali sem še v Bazovici ali ne ? 1 To ti je bilo kvakanje, da se Bogu usmili t O vi slavni italijanski glasbeniki, kje ste, da ne slišite kako naš, po vas pokvarjeni rod kvari in žali vašo slavno muzikalno umetnost! Jaz sam sem velik prijatelj muzikalni umetnosti, ali take glasbe, takega petja, kakor sem slišal v nedeljo v Bazovici iz ust naših oko-ličanskih odpadnikov, varuj me, boginja muze! K® je neki narodnjak vprašal jed nega izmed one vpijoče družbe, zakaj da pojejo italijanski in ne slovenski, odgovoril mu je ta, da so oni, namreč njegova dražba, plačani od „Lege" nalašč v ta namen, da hodijo na razne shode po okolici prepevat, oziroma kvakat Slovence sramotilne pesmi. (Sram jih bilo, ki vsprejemajo Judeževe groše I Ured.)
Dosti mi je bilo, kajti nisem mogel več prenašati onih pokvarjenih zborov. Plačal sem, se poslovil od prijatelja ter brzo odšel proti adrijan-skem morju, misl6, da mi med potjo v večerni tihoti izginejo iz glave oni hripavi glasovi. Ali kaj še, med potjo do sv. Ivana spremljale so me spredej in zadej razne družbe okoličanskih ženskih in moških, vračajoče se proti domu, od katerih nisi slišal dražega nego neko pokvarjeno italijansko pesem. Siten, sitneji nego so jesenske muhe, dospel sem na svoje stanovanje, ne žel6 si več takega izleta. In ko rne je že prijemal zaspanec, vzdihnil sem na pol glasno: Oj ti pokvarjeni svet!
Vam, izdajice našega jezika in odpadniki od naše lepe pesmi, kličem: Sramota l In ko vas bodo kedaj naši nasprotniki (morda celč vaši lastni otroci) obsipali z grdo psovko ,ščavitt, prav bodo imeli, ker vi ste v resnici — njih orodje in njih ščavi ! 1!	S—č.
Politiike vesti.
V TESTU, dne 12. avgusta 189«.
Iz Zagrebu. Glede na vrvenje v razdvojeni stranki prava zabeležiti nam je znamenit čin: mnogoletni prvak stranke, gosp. Fran Folne-g o v i <f, je položil svoj mandat in se posebnim pismom do svojih volilcev poslovil od javnega po-litiškega delovanja. Gosp. Folnegovič, izstopivši iz kluba stranke prava, sicer že dlje časa ni posezal aktivno v politiško življenje, vendar pa je ta korak vzbudil kolikor toliko pozornosti tudi v nehrvat-skem svetu. Saj so se vse dunajske novine bavile
s tem dogodkom. S Folnegovičem je odstopil mož, ki je celih 20 let igral važno ulogo na Hrvatskem in si je stekel obilo zaslug za svojo stranko. V posleduje čase je bil prišel nekako v nHVskrižje z lastnimi somišljeniki, sosebno pa se mu je štel v zlo neprevidno sestavljeni govor v občinskem za« stopu povodom znanili dijaških demonstracij o bivanju cesarja v Zagrebu. Takrat se je bil Folue-govid postavil preveč na madjarsko stališče.
Iz Srbije. Minole nedelje se je vršil v Be-lemgradu velik sestanek radikalne stranke. Govorilo se je, da pride na sestanek do 40.000 oseb. No, ta Številka je bila gotovo pretirana, vendar pa stoji dejstvo, da je bil shod obilno obiskan in da velika večina naroda je še vedno na strani radikalcev. Po številu se torej ni skrčila radikalna stranka, pač pa ae je v nekeui drugem pogledu premenila v neugodnem zmislu: tistega ognja ni več v njej, s kojim je v prejšnjih časih vnemala mase. Nedostaje jej prejšnje okretnosti in agilnosti. In tudi dinastija jej je nasprotna še vedno. Najbolji dokaz je to, da kralj ni hotel vsprejeti v avdijen-ciji nje izvrševalnega odbora. Pozneje je kralj sicer vsprejel trojico prvakov radikalne stranke, toda vsprejel jih je le kot zasebnike, in Še te je obsipal britkimi očitanji. Slednjič je pa vendar obljubil, da ne bode nikdo trpel škode vsled tega, ker ae je morda udeležil shoda na dvoru nepriljubljenih radikalcev. Vodja radikalne stranke je obžaloval, da so okolo kralja ljudje, ki mu skrivajo resnično stanje stvari in pravo mišljenje prebivalstva. — Bodisi kakor hoče, ali tudi ti dogodki kažejo, da so razmere v Srbiji nezdrave, ker sta si v navskrižju krona in najjača stranka v deželi, vsled česar tudi ni nobenega pravega kontakta med narodom in dinastijo.
Ruski car na NemSkem. .Lokal-Anzeiger" javlja, da dojde carska dvojica ruska dne 7. septembra v Gorlitz, od koder se odpelje naravnost na lice mesta, kjer bode veliko pregledovanje vojakov. Car in carica odpotujeta še istega večera. Gbrlitz je v Sileziji. Vsakako je čudno in ne priča baš o posebno intimnih odnošajih med Berolinom in Peterbnrgom, da ae bode sestanek vršil v oddaljenem pokrajinskem mestecu in ne v Berolinu. Sluteča, da si bode svet tudi res v neugodnem zmislu tolmačil dejstvo, da se bode sestanek vršil v pokrajini, zatrjuje „Vossische Zeitung", da ni nikakega razloga za tako neugodno izvajanje. Bis-tnarckovo glasilo .Hamburger Nacbrichten* pa menijo drugače, namreč, da bode vendar-le velika ratlika med tedaj, ko je Viljelm II. v letu 1888 šel v Peterburg, in med sedaj, ko odhaja v posete na Nemško car Nikolaj II. Res je velika razlika. Le sanjav odmev iz definitivno minolih časov, vidijo se oam danes spomini na ono, „kakor zvonik visoko prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo". Mi-noli so časi, ko je ruski ugled ščitil nemške hrbte, ko je bil ruski upliv le v oporo netrškemu uplivu. Rusija je morala tedaj drago plačevati račune tistega .kakor zvonik visokega prijateljstva*, ker jo je to prijateljstvo vezalo na rokah in nogah. Z Aleksandrom III. so prišli drugi časi, žnjimi spoznavanje in za spoznavanjem smer narodne politike. „Kakor zvonik visoko prijateljstvo* z Nemčijo in pa v svojem bitstvu res narodna politika v Rusiji, sta pa dva nezdružljiva pojma. Posledica iz tega navskrižja pa ni mogla biti druga, nego da se je rapidno hladilo tisto veliko prijateljstvo, dokler se ni ohladilo popolnoma. Rusija se je osvobodila iz usodnega nemškega u-pliva; in v isti hip, ko se je zgodilo to, ko se je jela rušiti ruska podlaga svobodi Nemčije v nje gibanju nasproti OBtalemu svetu, v isti hip jel je rapidno rasti ugled in ruski vpliv, čemur je bila seveda posledica ta, da je jel bledeti nimbus Nemčije. Kdo je na koristi na tem, tega ne treba praviti ; kakor tudi ne treba zatrjati, da Rusija nima ni najmanjega povoda, da bi si zopet želela prejšnjega .kakor zvonik visokega" prijateljstva z Nemčijo. Ob takih okolnostih radi verjamemo Bis-marckovemu glasilu, ko meni, da je velika razlika med nekdaj in sedaj. Nima pa prav, ako meni, da so na tem krivi sedanji državniki nemški, in da bi bilo to daues vse drugače, ako bi bil še na krmilu on — Bismarck. Tega ni mogel preprečiti nikdo in je moralo priti do ohlajenja, kakor hitro so ruski carji stopili v tesnejo dotiko z narodom in je ruska politika, ne le na znotraj,
ainpak tudi na zunaj zadobila bolj naroden značaj* Nekdaj je Bismarck vskliknil v nemškem parlamentu: .Wir laufen Niemandem nach !" — a sedaj je pokazal Nikolaj II, da ga ni niti njega najmanja volja, da bi letal za komursibodi v — Berolinl Dasi se menda ne motimo, da bi ga ta kdorsibodi vsprejel v Berolinu z razprtimi rokami. Bismarck je tudi vskliknil nekdaj: „Wirfiirchten Niemanden, ausser Gottl" — danes kažejo vsa znamenja, posebno tisti zaljubljeni pogledi nemških očij proti Peterburgu, da se Nemčija vendar nekoliko boji nekoga, s kojim se ie bila ob vročih dneh srečala v letu 1870. Res velika in za Nemce britka je razlika med nekdaj in sedaj.
Italija v Afriki. Po dolgem prestanku uvrstiti natn je to rubriko z nova, kajti poslednji čas dogajajo se jako pomenljive stvari gledć na razmerje med Italijo in Abesinijo. Vse kaže na to, da v jeseni prične zopet krvavi ples v Abesiniji, kajti mir se bržkone ne sklene. List .Roma' sam potrjuje, da je malo nadeje do tega, da bi se sklenil mir. Menelik dobiva velike pošiljatve orožja in streljiva preko Džibutija ter zavlačuje pogajanja, samo da zadobi časa. Italijanska vlada je — tako pravi „Roma* — sklenila, kolikor možno požuriti se s pošiljanjem vojakov v Masavo. General Baldissera se vrne tja bržkone početkom septembra. General Heusch da bode zapovednik v Eritreji, Baldissera pa načelnik generaluemu štabu.
Vojna uprava italijanska je baje v velikih skrbeh, ker so domačini (črnci), ki so bili zvesti zavezniki Italijanov, vsled porazov Baratierijevih izgubili vse zaupanje v moč Italije ter ne kažejo več one slepe udanosti in pokorščine, kakor nekdaj. Tako se je par dni po odhodu generala Bal-dissere v Evropo uprl šesti bataljon črncev (Aš-karcev). Upor so sicer Italijani zadušili jako naglo, kajti prdko 30 črncev so obsodili na smrt, vse ostalo možtvo bataljona pa je dobilo vsak moi po 75 udarcev s korobačem! S tem pa še nikakor ni zajamčeno, da se baš ob času nevarnosti upor ne obnovi v veči meri!
Revolucija na Kreti. Česar se je bilo bati, do tega je došlo: uporno gibanje na Kreti razvilo se je v organizovano revolucijo na vsej črti. V Kaneji razpustil se je revolucionarni odbor, a namesto njega zasnovala se je revolucijo-nama vlada. Predsednikom iste izvoljen je izkušeni krečanski vodja Volondakis Koste-r o s. Bržkone proglasi nova vlada v kratkem združenje Krete z Grško.
Sedaj, ko je prepozno, zganil se je tudi sultan. Vsled dogodkov v Anapolisu izdal je strogi ukaz, naperjen v to, da bi se nekoliko omejilo gibanje mohamedanskega prebivalstva. Odposlal je tudi posebno komisijo pod vodstvom Zihni paše na Kreto. Naloga Zihni paši je, da prouči splošni položaj in predloge deželnega zbora ter da predlaga potrebne preosnove. Spremljata ga član ka-sacijskega sodišča Ikiades Efendi in general divizije Ibrahim paša. Le-ta je imenovan na mesto Abdulla paše vojaškim poveljnikom Krete. Vsi napori pa, koje stori turška vlada sedaj, da pomiri duhove na Kreti, ostanejo bržkone brezvspešni, kajti uporniki izvestno ne bodo zadovoljni s preprostimi koncesijami, ampak bodo zahtevali popolno nezavisnost iu združenje Krete z Grško.
lične ve*t i.
XI. redna tkupi6ina družb« tv. Cirila in Metoda vršila se je v Ljubljani dne 11. t. m. Na predvečer je bil prijateljski sestanek skupščinarjev na vrtu Ferliučeve gostilne. Na tem sestanku sta sodelovala pevsko društvo „Ljubljana" in ženski kvartet .Struna*. Bilo je čuti tudi nekoliko na-pitnic. Naslednjega dne je bila ob 10. uri sv. maša v trančišKauski cerkvi in zatem se je vršilo zborovanje v „Narodnem domu*. Skupščino je otvoril predsednik Zupan. Priporočal je skupščiuarjem, naj ohranijo ljubezen do slovenske dece in blago-naklonjenost zjedinjajoči naši družbi. Mestni župan Hribarje v izbranih besedah pozdravil skupšči-narje, vskliknivši družbi: Bog pomozi! Hribaije-vemu govoru je sledilo frenetično odobravanje. Iz obširnega poročila tajnika Žlogarja je raz-viduo, da je v letu 1895. štela družba družbenikov 11.200, podružnic pa 132. Najizdatneji prispevki so prihajali od ženskih podružnic. Poročilo tajnikovo uavdušuje občinstvo na trud in
požrtvovalnost v provspeh družbe, v blagor, narodni napredek in boljšo bodočnost naroda. Dočini „Schulverein" in »Lega Nacionale* nastopata agresivno in odtujata slovenske otroke slovenski domovini in Avstriji, bori se naša družba le za one pravice v naši šoli, katere nam dajeta naravni in državni zakon, za narodno jednakopravnost v naši soli, za kršćansko in narodno vzgojo v onih pokrajinah, kjer Slovenec bije boj za svoje ime, svoj ztiai'aj in obstanek. Naj bi živela i nadalje slovenska zavest in požrtvovalnost, kateri močan steber je in ostani družba sv. Cirila in Metoda !
Iz poročila blagajnika Ko bi ar j a je razvidno, tla je imela družba v letu 1895. 21.951 gl. 44 nč. dohodkov, troškov pa 32.903 gld. 17 nvč. Primanjkljaj znaša torej 10.951 gld. 73 nvč. Poročevalec je konečno izrazil željo, da bi mogel rodoljubom skoro odpisati narodni davek in da bi ta bremena prevzeli oni, katerih je dolžnost. Dotlej pa nam bodi geslo: Ne udajmo set
Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Tomo Zupan; v odbor pa: Anton K o b 1 a r, Luka S v e t e c in Ivan Hribar; v nadzorništvo so bili voljeni: Oroslav D o 1 e n e c, Martin Malen-š e k , Fran P o v š e, Fran Ravnikar, in Ivan Vrhovnik; v razsodništvo: Andrej Kalan, dr. Fran Munda, dr. Fran Štor, dr. Jernej Zupanec in Dragotin Žagar.
Ob V«2. uri je predsednik zaključil zborovanje. Skupščina je odposlala deputacijo k deželnemu predsedniku baronu Heimu, da izrazi udanost skupščinarjev do presvetlega cesaija.
Za sežansko podružnico družbe sv. Cirila
In Metoda je nabrala gospa Franja Gulič iz Sežane na novi maši čast. g. Jakoba Benedičiča v Tacnji pod Šmarno Goro 54 kron. — V nabiralniku gospe Dolenčeve se je nabralo 2 kroni 70 stot. Na zdar!
Osebna vsst. Novoimenovani apostolski nuncij msgr. Taliani dospel je dne 11. t. m. na Dunaj.
Radi dogodka v Loftinju. Znano je. da je Star-Cevičev klub v Zagrebu brzojavno obvestil m i n i -8 t r a-p r e d s e d n i k a o groznem dogodku v Malem Lošinju. V „Hrvatskem Pravu" čitamo govor, ki ga je tem povodom izustil predsednik kluba, dr. Frank. Glasil se je:
Gospdda! Poznan Vam je grozen čin v Malem Lošinju, ki se je dogodil te dni in kojemu je bilo žrtva plemenito mlado hrvatsko življenje — mladenič Ostermann. (Slava mu!) Peval je hrvatsko pesem ; zato so ga prijeli občinski stražarji, zvezali in umorili. Potem so ga vlekli še kacih 50 korakov do občinskega urada. (Vzkliki; zgražanje) To se je dogodilo v deželi, ki se ponaša se svojo civilizacijo, v dobi humanizma XIX. stoletja. Ta zverski zločin je grešil proti božjemu in prvemu ljudskemu zakonu: Ne ubijaj! Grešil je proti pridobitvam človeške prosvete in grešil proti našemu narodnemu čutstvovanju. Zakon božji in ljudski, kultura in razžaljeno narodno Čutstvo zahtevajo popolnega zadoščenja. V sličnih slučajih obračajo se ljudje, zahtevajoči leka, iz samega sočutstva, do mogočnikov velikih držav, kakor smo to večkrat videli povodom izgredov turškega fanatizma. Tudi predsedništvo našega kluba menilo je, da mora takoj iskati zadoščenja. V ta namen sporazumilo se je s predsedništvom delavskega kluba, a rezultat videli ste v brzojavu, ki ga je poslalo na ministra-predsednika Cislajtanije grofa Badeoija, ki se je tedaj mudil v Ljubljani. Mi smo odposlali to brzojavko v imenu naših 400 členov — smatrajoči namreč, da so tudi členi delavskega klulia hrvatskega solidarni z nami ob takih vprašanjih (burno odobravanje). O činu samem mi ni reči ničesar. Isti je tako grozen, da govori sam po sebi. Pridodati hočem samo, da se umorjeni zove Ostermann, da mu je torej ime, o kojem bi rekel baron Bukovina v Folnegovičevem manifestu, da je to človek, ki ni vezan po krvi s hrvatskim narodom m z njegovo zgodovino. Ubila pa sta ga človeka, ki se zoveta Radoslavič in S k o p i n i d, imeni torej, o katerih bi zopet rekel, da sti nedvomno spojeni po krvi s hrvatskim narodom in njegovo zgodovino. No, to nas ne more motiti, da ne bi uajostreje obsodili ta poslednja in da ne bi zajedno v svojih srcih hranili trajnega sočutja in čutstva hvaležnosti plemenitemu mladeniču, Hrvatu Oster-
mannu. (Burno odobravanje.) Uverjen, da ugodim le vaši želji, poživljam vas, da izvolite, vzdiguivši se raz sedeže in v.skliknivši trikratni »Slava Oster-mauu !*, pokazati svoje veliko spoštovanje iu globoko sočutje do umrlega nesrečnega Hrvata Oster-manna. (Vsi so odzvali temu pozivu, ter vskliknili trikrat: Slava Ostermannu!) Ko se je prečitala in odobrila grofu Badeuiju odposlana brzojavka, na-črtal je dr. Frank težavno položenje, v kojem se nahajajo Hrvatje v Istri. Spominjal se je zaslug hrvatskih poslancev v državnem in deželnem zboru za probujenje hrvatskega življa v Istri, njihovega prizadevanja za zboljšanje materijalnega stanja tamošnjega hrvatskega naroda in njihovega neumornega truda za njegov kulturni napredek. Pov-darjal je, kako nimajo zadostnih sredstev, da bi mogli zadoščevati tej krasni nalogi, kako se je v ta namen zasnovala družba sv. Cirila in Metoda, kako ta družba sijajno vrši svojo domovinsko dolžnost in kako jo je treba radi tega podpirati od vseh strani Hrvatske. To moramo storiti tudi mi, in zato je predlagal, da Starčevičev klub v Zagrebu, ki ni mogel položiti venca na rakev umorjenega mladeniča, v današnji seji določi neko svoto za svrhe družbe sv. Cirila in Metoda. (Burno odobravanje.)
Delavec Jakovljevič podpira predlog predsednikov. Vzgledovati se moramo na Ostermannu, to je, vsikdar moramo biti pripravljeni vse žrtvovati narodu hrvatskemu, ter moramo povsodi kazati to svoje mišljenje in je vsikdar odkrito izjavljati, ter povsodi gojiti svojo hrvatsko pesem. Tudi jaz sem jeden najsiromašnejih hrvatskih delavcev, a rad dam vse za plemenite svrhe družbe sv. Cirila in Metoda. Izročam Vam tu svoj prstan, ker druže g a u i m a m.
Iz tržaiue okolice nam pišejo: Ker sem či-tal v .Edinosti", da bode v nedeljo v Sy. Križu procesija, namenil sem se tja. Vreme je sicer nekaj nagajalo, kakor je letos navada, vendar sem si mislil: nič ne dfe, in hajd na pot! Vkljub nestanovitnemu vremenu izišla je procesija ter se vršila t lepem redu. Okua bila so lepo okinfiana. Vsa vas bila je v praznični obleki. Podobo Matere Božje nosila so dekleta v beli obleki, baje v taki, v kakoršni se je prikazala Prečista Devica Ber-nardki v Lurdu. Pred njimi je šlo nad sto deklet v ravno taki obleki pevaje lepe pesmi t čast Matere Božje. Krasen je bil res ta prizor, vendar jaz, star sitnež, mislil sem sam pri sebi: Kje sem Ali nitn^jo v Križu narodnih nos ? Nisem se mogel vzdržati, da ne bi vprašal zraven stoječega: Kaj ne nosijo tukaj ženske narodnih oblek o cerkvenih svečanostih? Da, da, mi je odgovoril dotičnik. Ali niste še nikoli bili v Križu o Sv. Petru in Pavlu ? Pridite, pridite enkrat, bodete videli, koliko jih je oblečenih po domače. — Zakaj pa danes ne ? sem vpraša) nadalje. Zato, mi je odgovoril, ker danes morajo biti oblečene kakor Mati Božja. Molčite, molčite, sem mu rekel: Mati Božja se gotovo ni prikazala Bernardki v gizdavi obleki, v modernem jopiču se širokimi rokavi. Tu vidim, da so napravljene za ples, ne pa za cerkveno pobožnost. Bil sem marsikje, kjer so bile procesije v čast Lurdske Matere Božje, pa povsod so bila dekleta v narodni noši. Rekši mu to, šel sem za procesijo ter si mislil: Ravno narodna obleka nas budi k pobožnosti, ker nas spominja na stanovitno molitev. Moderna obleka nas spominja na nestanovitnosti človeške, a narodna nas spominja stanovitnosti, kajti ostala je vkljub vsem viharjem do današnjih dni. Tako stanovitni bodimo mi: Bogu, narodu in cesarju!
Romar.
Žal, da je res mnogo takih! 121etni Dome-nik Zanabor, rodom iz Sežane, stanujoči v ulici Molino a vento hšt. 34, navzel si je tolikanj avite colture tržaške, da niti ne čuti več kraške krvi, ki mu se pretaka po žilah. Po vzvišenem vzgledu tržaške mulaiije jel je te dni kričati, idoči mimo šole sv. Cirila in Metoda, kjer so otroci slovenski popevali: „Digo ščavi, finila una bona volta !* Tega kraško-tržaškega paglavca prijeli so stražarji, ga odveli na komesarijat pri sv. Jakobu, kjer je bil zaslišan na zapisnik. Zatem so izročili dečaka njegovi materi, da ga kaznuje primerno. Ta junak je užil vsaj nekoliko strahu, ko je bil v družbi stražarjev in pred policijskim uradnikom,
toda koliko je takih paglavcev, sosebno v okraju št. Jakobskem, ki mečejo celo kamenje na slovea-sko deco, ne da bi jim kdo skrivil las za to. Večina starišev takih otrok pa uimajo toliko vesti, da bi take razposajance položili ua klop, ali jih vsaj stresli za ušesa.
Obfte delavsko, izobraževalno, prava-varstveno in podporno druitvo v Trstu vabi na društveni shod, ki bode dne 16. t. m v Skednju, v gostilni Katerine udove Sancin-Nemec hšt. 31 se sledečim dnevnim ledom : 1. Čitanje zapisnika : 2. Poročilo blagajnika; 3. Razgovor o stanju delavskega ljudstva ; 4. Vsprejemanje članov; 5. Volitev odbora in 6. Posamezni predlogi.
Pozor! Nek gospod je povodom XI. vel. skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pozabil svoj .brevir". B revir hrani gospod Ivan Bonač, knjigovez v Ljubljani.
Imbriani — vojskovodja ? Milanska „La Sera" priobčila je te dni vest, koje jej pa nikdo ne sme šteti v greli z ozirom na sedanjo dobo „kislih kumar". „Sera" pravi namreč, da v Rimu po tajno nabirajo prostovoljce, ki naj bi šli v pomoč upornim Krečanotn. Četi teh prostovoljcev stavil naj bi se na čelo nihče drugi uego slavni — Imbriani. „General Imbriani", kako inarcijaluo zveni to! Že zvok tega imena mora prestrašiti krute Turke. .Sera" pripominja še, da tudi leta 1808. je prihitela četa Garibaldincev Krečanom v pomoč. Jeden teh junakov pa da se je izrazil po svoji vrnitvi : „Z navdušenjem za Krečane v srcu sem šel tja, a vračam se navdušen za Turke." (!) No, saj gospoda italianissimi so še vedno navdušeni za Turke. V ostalem gosp. Imbriani in družba mislijo več na Trst iu na Trident, nego pa na Kreto. Bržkone pa jim primanjkuje drobiža, da bi napravili kojo ekspedicijo ali semkaj, ali tjakaj.
Trgatev na Ogerskem in v Italiji. Z Reke poročajo: Minolega tedna bili so strašni viharji po raznih krajih Ogerske, ki običajno pridelujejo mnogo vina. Viharji so uuičili vinograde, sosebno v bogatem kraju med Szegzardom in Kečkemetom. Vsled tega sme se komaj računati, da pridela Ogerska letos okolu 2-2 milijonov hit. vina, torej niti toliko, kolikor v lanski, slabi letini, nikakor pa 3—4V« hI., kakor je kazalo s početka. Nasprotno pa v Italiji obeta letos trta bogato trgatev. Ako torej ne poklesti nesreča iz črnih oblakov poslednji trenotek vseh nad, bode vina v obilici. Italijansko vino poplavi torej vse naše pokrajine, k*yti mnogo ga bode in, seveda, jako po ceni. Domače vino pa naj hranimo v kleti, ali pa naj ga pijemo sami! Čemu pa imamo klavzulo o vinu v pogodbi z Italijo ?!
Kolera v Egiptu. Poročila od minolega petka in sobote kažejo, da število žrtev kolere zopet narašča. V omenjenih dveh dneh obolelo je po vsem Egiptu 395 oseb, 336 jih je pa umrlo. Od teh osolele so v Kairu 3 osebe na novo, 3 pa so umrle, v Aleksandriji jih je 8 na novo obolelo 7 umrlo, v Keneju 79 na novo obolelo, in 79 umrlo, v pokrajini Girgč pa 78 na novo obolelo in 53 umrlo. — Minolo nedeljo in ponedeljek obolelo je po vsem Egiptu 268 oseb na novo, 322 jih je pa umrlo
Po obolenju zopet oživel. Iz Tunisa poročajo o naslednjem dogodku: V mestu Bardu obesili so domačina Mohameda Ben-Certija, ki je bil obsojen na smrt, ker je bil umoril Štiri osebe. Ko je minol po zakonu določeni čas, naj bi se truplo obešenega pokopalo. Toda videti je bilo, da je v Mohamedu še življenja in obešeni je res kmalu oživel popolnoma in prosil vode. Sedaj je v bolnišnici in je povsem izven nevarnosti. Kronika pa ne govori o bodoči usodi Mohamed Beu-Certija, kajti isti je z jedne strani „prestal" svojo smrtno kazen, z druge strani pa je pravo za pravo n i prestal, ker je še živ!
Okraden tat. Prodajalcu žganja Alojziju Di Angelu ukradel je predvčerajšnjem nekdo listnico, v koji le bilo 25 gld. in 10 italijanskih lir. Pred-sinočnjem pa je prijavil težak Josip Depol policijskemu komisarijatu v ulici Tigor, da mu je „lahkoživna" Marija Zetto, stanujoča v ulici Punta del Forno, ukradla listnico, v koji je bilo 15 gld. in 10 ital. lir. Izvršili so takoj hišno preiskavo na stanovanju Marije in našli so dva komada raztrgane listnice. Ker je Depol izjavi), da je to bila njegova listnica, zaprli so Marijo Zetto. Po-i licijski uradnik pa si je kose listnice ogledal neko-
liko natanjčneje in našel je komadić papirja, na katerem je bilo napisano ime D i Angelo. To je vzbudilo v njemu sum, da je utegnila listnica biti zares Angelova. Odredil je še jedno hišno preiskavo na stanovanju Marije Zetto in to pot našli so druge kose raztrgane listnice, spise, menice in druge papirje, o kojih ni bilo dvomiti, da so bili last Di Angela. Pozvali so ga na policijo in res je takoj spoznal vse te stvari kakor svojo last. Depola so zaprli še isto noč. S početka je tajil, pozneje pa je priznal, da je ukiadel Di Angelu listnico, kojo pa mu je zopet ukradla Marija Zetto.
Druga drzna tatvina. Včeraj od 12. do 2.
ure pop. vtihotapili so se nepoznani drzni tatovi s pomočjo vetrihov v skladišče vina trgovca Ivana Vojnovida, ulica SanitA hšt. 1. Tatovi so silom odprli pisalno mizo in ukradli svoto 150 gld., ki je bila shranjena tam. Policija zasleduje tatove.
Sodnijtko. Predvčerajšnjem bil je 16letni hlevar Santo Mlekuš, službujoči pri izvoščku Bo-nazzi v ulici Broletto, obsojen zaradi hudodelstva tatvine na šest mesecev težke ječe. Mlekuš je v družbi z lžletnim Friderikom Maurinom, kojega je Bonazza posinil, ukradel mlekarju Nikoli Cedo-linu, stanujočeinu pri Bonazzi, kakih 125 gld. v denaiju in par zlatih uhanov. O razpravi sta de-čaka dolžila drug druzega, češ, jaz sem samo stra-žil, oni drugi je pa kradel. Le to sta pa priznala soglasno, da sta si plen razdelila, to je, da sta dobila vsak po 49 gld. Mlekuš je vsprejel svojih šest mesecev smehljaje sel — 21 letni kotlar Ha-drijan Colautti iz Trsta, pristojen v Tržič, je nekega dne minolega maja meseca zvabil 3 in pol lotno deklico Livijo B. na svoje stanovanje, ulica del Lloyd hšt. 18 in tam jo je oskrunil. Predvčerajšnjem obsodilo ga je tukajšnje sodišče v nejavni razpravi na osem mesecev teške ječe. — 32letni dimnikar Fran Rudež iz Štorij dobil je v nejavni razpravi radi javnega nasilstva dva meseca ječe. Rudež je namreč zahteval od župana v Štorjah Ivana Zafrada 100 gld. in se grozil, da, ako tega ne stori, bode on, Rudež, nekaj razbobnal o sedanji Zafradovi ženi. — 20letna Emilija Sancin dobila je zaradi težkega telesnega poškodovanja šest mesecev težke ječe. Dekle je napadlo 28. junija pod večer pri sv. Mariji Magd. gornji svojega bivšega, nezvestega ljubega, Miho Fragiacoma, koji jo je ostavil, ne brigajoči se več niti za lastnega svojega otroka. Zapuščena Sancin hotela se je zatorej maščevati na nezvestem ljubimcu. Hotela mu je velik nož poriniti v prsi, toda Fragiacomo je ubranil sunek z roko in tako je vdobil rano le na desni roki.
Kužno bolezni v tržaški občini. V tednu od 1. do 8. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini : 12 slučajev 6špic, 6 si. škrlatice, 17 si. d4-vice in 5 si. legdrjeve mrzlice. Umrla je 1 oseba za Ašpice, 2 za škrlatico, 7 za davico in 1 za le-g&rjevo mrzlico.
Koledar. Danes (13.): Hipolit in Kasijan, mučenca. — Jutri (14.): f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 02 min., zatoni ob 7. uri 07 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 17 5 stop., ob 2 pop. 23 stop. C.
Je zmota kratka — dolg je kes.
Iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk
priobčil B\ R. P v le h.
(Dalje.)
IX.
Včerajšnja pridiga ne gre mi iz glave. Rad bi še bral, kar je o treh svetih evang. zapisano v nam priporočenej knjigi — Filotea. Danes je deževno vreme; ne pojdemo torej na dvorišče slamo plest. Kaj, ko bi prosil paznika za napo-minano knjigo, morda se nahaja v tukajšnje] knjižnici. Lahko bi si tudi prepisal ista poglavja,
da si jih zapomnim bolje.-----— —
Hvala Bogu! knjiga je vže tu; papir in svinčnik tudi imam, sedaj pa na delo!
„XI. Postara. O pokorščin i. Le ljubezen sama privaja do popolnosti; pokorščina, čistost in uboštvo so pa trije pravi pripomočki, da jo dosežemo. Pokorščina daruje naše srce, čistost nafta truplo in uboštvo nase premoženje ljubezni in službi Božji. To ko tri mladike duhovnega križa, vendar vcepljene so vse tri na četrto, katera je sveta ponižnost. Tu o teh čednostih ne govorim za take, kateri z obljubami kakega reda Blovesno se zavežejo, ker to-le redovnike same zadeva; tudi ne govorim za take, kateri z obljubami svojevoljno tem čednostim se darujejo. Obljuba sicer pridobiva VBcm čednostim obilnejše milosti in zasluge, pa vendar ni potreba, da se jim z obljubami zaveženio, da
smo jim le sicer udani. Očitno zaobljubljene postavijo sicer te čednosti človeka na pot popolnosti; vendar zadosti je tudi že, da je le priprosto spolnujemo, in dovedejo nas do popolnosti, lakaj med potom popolnosti in med popolnostjo samo je velik razloček. Vsi škoQe, duhovniki in redovniki so na potu popopolnosti, zategavolj, pa še niso popolni kar moremo žalibog videti le prevečkrat. Zatorej si prizadevajva m°ja Filotea ! da te tri čednosti vsak po svojem stanu v dejanji skazujeva. Čeravno naju ne postavijo na pot popolnosti, vendar popeljejo naju do popolnosti same. Vrh tega smo pa tako že vsi dolžni spolnjevati te tri čednosti, čeravno ne vsi enako.
Dvojna je pokorščina, prva je potrebna, druga je ! prostovoljna Po potrebni pokorščini si dolžna, da si pokorna svojim duhovskim predpostavljenim, škofu, fajmoštru in njih namestnikom. Ravno tako bodi pokorna tudi aeželskim predpostavljenim, svojemu vladarju in gosposkam, katere je On čez deželo postavil. Pokoma naj boš zadnjič še svojemu očetu in svojej materi, svojemu gobpodarju in svojej gospodinji. To pokrščino imenujemo potrebno, ker nikdo ne sme se odreči dolžnosti, da uboga tem predpostavljenim, zakaj Bog sam njim je dal po njih stanu oblast, da nam zapovedujejo in ukazujejo. Ubogaj torej njim ukazom, ker je to potrebno in tvoja dolžnost; ubogaj tudi njih svetovanji, da postaneš popolen, in če ljubezen ter modrost drugače ne ukazujeta, tedaj ubogaj tudi njih željam in nagnenjem. Ubogaj je, če tebi ukažejo jesti ali počivati; v takih rečeh ubogati ni še nobena čednost, pa vendar bi bil to precejšen pregrešek, ako ne bi ubogala Ubogaj pri rečeh ki nimajo nobene važnosti; postavim, ako ti ukažejo, da naj oblečeš to ali ono obleko, da naj po tem ali onem potu hodiš, da naj poješ ali molčiš. Taka pokorščina je že velike hvale vredna ; pa ubogaj še v teških neprijetnih in težavnih rečeh, in tvoja pokorščina je popolnoma. Ubogaj pohlevno, brez vsega izgovarjanja, veselo in brez mrmranja. Ubogaj iz ljubezni do tistega, kateri je za nas postal pokoren do smrti na knžu, in kateri je po besedah sv. Bernarda, rajši hotel zgubilti življenje kakor pokorščino.
Da se navadiš, svojim predpostavljenim lahko biti pokorna, podajaj se rada v voljo tistih, ki so tebi enaki: vdaj se njih mislim v takih rečeh, ki niso hudobne, to pa stori brez vsega prepira in brez svojeglavnosti. 8polnuj tudi rada, kar tvoji podložni želd, da to le pamet pripušča, pa ne ravnaj kruto in trdo i njimi, dokler so dobri.
Močno se moti, kdor meni, da bi bil ko mnih ali nuna lahko pokoren, ako se brani, tlBtim pokorščino ska-zovati, katere je Bog njemu za prednike postalil.
(Pride še.)
iti.
Najnovejie
Atene 12. Neprestano prihajajo semkaj množice begunov s Krete. Službeno časopisje izraža bojazen, da utegnejo stroški za begune nepovoljno vplivati 111 grške finance.
Novi York 12. Doslej je umrlo tu 226 in v Cikagu 76 oseb za solnčarico. Bolnišnice so prenapolnjene.
Pariz 11. „Agence Havas* javlja iz Aten: Združenje Krete z Grško ni bilo še proglašeno, toda sestavil se je že revolucionarni krečanski zbor, ki to stori v kratkem.
Pariz 12. Iz Aten poročajo: Turška vlada je zavrgla zahteve Krečanov t^r se boČe ravnati le po določbah pogodbe v Aleppi in pa dovoliti splošno amnistijo Grški kralj se je včeraj dolgo posvetoval z ministerskim predsednikom, vojnim ministrom in ministrom za zunanje stvari. Temu posvetovanju pripisujejo v Atenah veliko važnost. — V okraju Herakleion vlada popolna anarhija. Turki so vpepelili zopet štiri vasi. Več oseb je zgorelo.
Tv^ovlntth«	in veatl.
5'..v:i:yf >i" . •• . j-v-m G.41 -r<. '2 f"- niča /a spomlad 1396 6.79 do 6 80 —.-. Oves zu jesen 5.15-SM8 K/ »ujesen 5.42 —5 43 Koruza ih avg.-sept. 3.58—3.60 maj luni IS»7 nova f. 3.45—3.60.
J'*-'"«"....... •! ■ u*. v 6 70 685 mI 78 t o
6.80—6.90 od sO kil. ». 6.85—6.95 od Si. Kii. t. 6-90
7- - . ...i ttH kil. •01*.	I »'<\ irj ti It -' — ,--
,troa'i 2'25— 5M>.
Trg razbujen. Pšenica raste že nekoliko dni, danes zopet za 7'10nvč. Prodaja 85000 mt. st. Rž 510 nČ., koruza 5 nov., oveB 4 nvč. dražji. Vreme r dež.
.areca. Nor.v mr»<> tirdkor for. 12.60, oktoher-december 12.60, silno mlačno,
Pr^KH. O«ntritu**i ,n»vi, poatavljne * Tr«i « curino	ndpnfiiljatfv •.>•.»,H-| f. 35 SO 35.75 (Vm-nme
37.25—37.50 Četvoru. HS 50 . V itlnv.\ti ikMm. , 3975-.-Kavrti. Krtva	/r.t<i ».vi.*;.;:« /.a avgust 65"— <n
december 63.25, zopet bolje.
Hamnarp. S»uit»« .......... peptembor 54.— ra
december 52.—. za mare 1897. f. 52-—. zopet bolje.
TRST. Vsled vedneg« dežja na Ogor<kem in po toči provzročene škode je moka danes mulo ntalneji.
Mariborski mlin (Via Ghega) naznanja sledečo cene : N. 0 f. 12-20, N. 1 f. 1175, N. 2 f. 11-80, N. 3 f. 10 80, N. 4 f. 1020, N. 5 f. 9-75, N. « f. 8-H5, N. 7 f. 7-35, N. 8 f. 6--.
Economo: N. 0 f. 12 60, N. 1 f 12*20, N. 2 f. 1165 N. 4 f. 11-40, N. 5 f. 11-30, N. 6 10-60. F f. 9 20.
DunAfitkA hor»n 12 avgusta 1 h1
včeraj danes
Državni .tolj< v papirju	. . 101 60 101.60
„ „ v dr«l;u .	101 (30 101 60
Avnfcrijni<a rfntn v zlatu . , . 123 3'» 12355
B v kronah . . 101.20 101.20
Kreditne akcij* ......360 25	36130
London 10 L«t............119 70	119 70
Xapolnoni.........H.50 9.50'/,
20 mark ............11.73	11.73
100 italj. lir . .	44 25	44 20
Soba
Zahvala
Ob priliki izleta .Slovanskega pevskega društva" v Trstu združenfgH h „Tržaškim bralnim in podpornim društvom" v Komen, pri veselici istega, nabrala je bla<r. gospa Tereza Metlikovič iz Trsta, za uboge, po toči poškodovane obČinarje Krajnevasi 27 kron in 85 stotink, izmed teh daroval je gosp. Anton Klavora 1 krono. Ves ta nabrani znesek jo ona izročila podpisanemu s priporočilom, da se ga predloži slav. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani, da ga isto razdeli med potrebne uboge. Za to blagodušno dejanje izreka podpisano presrčno znhvalo in sicer v prvi vrsti vsem p. n. darovateljem, v drugi vesti pa blag. gospej nabirateljici.
Županstvo Komen, dne 10 avgusta 1896.
V imenu župana: Prelc,
Bratje Kolesarji!
hulili
Tržaškega Sokola"
16. t. m. 1896. ob
,Kolesarsko druitvo Gorica" in .Klub blcikllotov
priredite za svoje člane dne 7. uri zjutraj
dirko
iz Mirnega na Jamlje v Devin. Oglasi tistih, ki se hočejo udeležiti dirke, oddati se morajo v zaprtem pismu klubovim predsedniš-tvom v Trstu, oziroma v Gorici, najdalje do 13. avgusta 1896. dopoludne. — Dirka se ne bo vršila, ako se oglasi manj nego 5 dirkačev. — Vstopnina za dirko znaša 5 kron, ki se morajo priložiti oglasu. — Določena so 3 darila (svetinje) in pohvalno pismo. V Devinu bo banket pri gospodu Plesu. Sploh pa, podrobni načrt dirke, banketa itd., je na razpolaganje gg. članom pri društvenih predsedništvih.
Zdravo!
„ Kolesarsko druitvo Gorica* — „ Klub biciklistov Tržaškega Sokola'.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
6) Jalna tolcinloa (Postaja južne Žolnnioe.l Od dni 1. junija 1896, ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Danaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibas v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 n poštni vlak na Dunaj, zveza b Pcšto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Korinin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko— Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.85 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 n omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.51$ „ brzt.vlbk z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih.
ODHOD. 2'— popoludue v Kormin. 4-25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludue iz Nabrežine.
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T i s o če r n i cvet" (Millefiorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slu-v želodcu, kakor proti Blabemu hemoroidam. Jeden omot zu oz-0 nč, ter se dobiva v odlikovani lokami
„Ai dui Mori" Trst, veliki trg.
čajem, Če peče probavljanju in dravljanje, stoji
nUUUMRER
w
*
prostorna za jednega nli dva gospoda, prostim j uhodom, s hrano ali brez hrane, odda se v najem ; na Veduta Romagna št. 2, III.
Podrobnosti se zvo pri upravništvu .Edinosti", Via Molin piccolo št. 3, II.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v TrHtu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhtnu, rekah in na morju, proti (oči, na živeiije v vsin kombinacijah.	«000
Glavnica lii reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld- 4,000.000--
Premijna reserva zavarovanja	„„,, „.„„,
na življenje	- 18»S2B 34698
1'remi ina reserva zavarovanj*	____
proti ognju	1,632.248 22
Premijna reserva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49.465.07
Roso r vn m raspolaganje	, .jOO.OOO1— Ro»nmi .(.vilrovanja proti pre-
iniiijaiju kbilanca (A)	„ 383.822.42
Reservu'zavarovanja proti pm-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Huzorva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje .	50^.000-—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164 86
Urad ravnateljstva : Vin Valdirivo ,l»r\. » (v lastuej hiš).
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Doleuc v Trst«.