Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun ne^ delj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr O-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, zà večkraten natis primeren popust. i Posamezna štev. stane 10 h.! Stev. 229. Telefonska številka 65. Celje, v četrtek, dne 7. oktobra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Štajerski deželni uradniki. n. Mislil bi človek, da je štaj. dež. odbor pravičnejše postopal pri name-ščenju deželnih uradnikov na Spodnjem Štajerskem, kjer tvorijo Nemci komaj osmino prebivalstva navzlic znanemu nasilnemu sistemu ljudskega štetja po spodnještajerskih mestih in trgih! Pa kaj še! Kako bi tudi mogel drugače postopati odbor, kateri si drzne že več let sem predlagati deželnemu zboru podporo za „Südmark" in „Schul-verein" po 400 kron, kateri pomaga s štiritisočkronskimi podporami raznih nemških študentenheimov na Sp. Štajerskem vzdrževati fikcijo, da so potrebne za domače nemštvo 3 gimnazije, torej na 16 tisoč Nemcev že ena srednja šola! Poglejmo kamorkoli, v bolnišnice, v kmetijske šole, na srednje in meščanske šole, povsod sami Nemci, ki pomagajo s svojo konzumno, davčno in duševno močjo v marsikaterem manjšem kraju Nemcem, da se vzdrže na krmila. Poleg narodnega ne smemo pozabiti na gospodarski moment: z nastavljanjem samo nemških uradnikov gre našemu že itak ubožnemu narodu vsako leto na tisoč kron, kaj pravim, na stotisoče kron v z gubo. In iz te vsote rastejo miijoni, ki marljivo in vstrajno pomagajo graditi steber za stebrom nemškega mostu do kraljeve Adrije! Pa k posameznostim! Zadnjič citirani nemški listič („Deutsche Wacht") je trdil, da imamo na Sp. Štajerskem že preveč slovenskih živinozdravnikov! Je sploh nekak monstrum, ako se v obče nastavljajo pri nas nemški živi-nozdravniki, ki se ne morejo popolnoma nič ali pa le slabo sporazumeti s prebivalstvom. Njihovo delo se na ta način omeji tudi le na golo, v največ ' slučajih škandalozno slabo izvrševanje prakse, kaj več pa tak živinozdravnik za povzdigo živinoreje in kmetijstva itak ne stori. Prvič nima potrebnega znanja jezika, drugič pa mu na gospodarskem prospehu „slovenskih psov" kakor nas kot svoje kruhodajalce izvolijo imenovati nemški uradniki na Sp. Štajerskem, itak nič ni. Lahko si torej mislimo, kake razmere vladajo v tem oziru pri nas, ker imamo izmed 18 deželnih živinozdravnikov na Spod. Štajerskem 12 Nemcev in le 6 Slovencev, seveda na slabših in težavnejših mestih! V ptujskem, mariborskem, ljutomerskem in konjiškem okrajnem glavarstvu sploh ni nobenega slovenskega živinozdravnika! Štajerska dežela ima pri nas dvoje toplic v svoji lasti, Rogaško Slatino in Dobrno. V Slatini je nastavljenih 7 uradnikov, samih Nemcev seveda; v Dobrni je vodja dr. Hiebaum tudi Nemec. Več uradnikov tam, zdi se mi, na žalost dobròtljivega deželnega odbora ni. Vkljub temu, da Slovenci in Slovani sploh v teh deželnih toplieah puščajo na leto stotisoče kron, zasledujejo vendar nastavljenci zagrizeno nemško politiko; vidiš jih pri vsaki volitvi kot Nemce, voli se celo v imena dežele za Nemce, pruske pritepence in prihajače proti domačemu slovenskemu prebivalstvu. Po taki metodi uči štaj. dež. odbor Slovence ljubezni do skupnosti domače dežele ... Menite morda, da je pri bolnišnicah in hiralnicah kaj bolje? Med oskrbniki 5 spodnještaj. deželnih bolnišnic je jeden Slovenec; uradništvo je seveda povsod morda z dvema ali tremi izjemami nemško. Na boljše plačana mesta se Slovencev tako ne pusti. Da so zdravniki povsod sami Nemci, to je za boljše in temeljitejše razumevanje potrebno. Sicer pa, kaj leži na tebi, uboga, ponižna slovenska para, ki si daš rezati jermene z lastne kože, da te tujci tepejo, ako pogineš? Istotako sta oskrbnika na dež. hiralnicama v Ptuju in Vojniku Nemca; osobito v Vojniku tvori deželna hiralnica najtrdnejši steber podirajočega se vojniškega nemškutarstva ... Na ptujski deželni višji gimnaziji, s katere se je z nečuvenim pritiskom in nasilstvom gnalo slovenske dijake, sta izmed 9 profesorjev samo 2 Slovenca (jeden za slovenščino, drugi za veronauk); na mariborski vinorejski šoli so sedaj samo nemški učitelji, istotako na deželnih meščanskih šolah v Celju in Radgoni sami Nemci. Kako ti spoštovanja vredni nemški pedagogi s slovenskimi fanti postopajo, tega je polno slovensko časopisje. In ali naj še grem naštevat nemškntarskih učiteljev in učiteljic, ki se nam vrivajo na neizmerno škodo slovenskega ljudskega šolstva na Sp. Štajersko? Dalo bi se še dobiti tuintam gradiva. Vendar pa je že iz navedenega razvidno, da je nemški klic „več nemških deželnih uradnikov" neizmerna fa-rizejščina in zasmehovanje slovenskega naroda. Naj se nabrano gradivo s primernim komentarjem predoči našemu ljudstvu in radi bi videli tistega Slovenca, ki bi ne spregledal in prav jasno čutil, zakaj dobiva klic po ločitvi od Giadca čimdalje več popularnosti. Našim gg. deželnim poslancem pa priporočamo, naj pri proračunski razpravi prav resno in odločno obra-čnnijo s celim deželnim odborom . . . Kajti take razmere morajo enkrat do-zoreti do pojavov, ki bodo povsem podobni pristni meščanski vojni na škodo kulturnega in gospodarskega napredka dežele. Uvedba vinarstva na šentjurski meščanski šoli. Predlog dež. posi. dr. Kukovca za iz-polnjenje kmetijske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. Z ustanovitvijo kmetijske šole v Št. Jurju ob J. ž. se je deloma zadostilo živahno ojičuteni potrebi na Sp. Štajerskem. Avtonomne korporacije in zasebni zavodi tekmujejo s podporami za bodoče gojence zavoda, da bi na ta način pripomogli istemu do blago- dejnega razvoja v prid domačemu kmetijstvu. Splošno pa vlada veliko razočaranje, da ne odgovarja zavod po svoji sedanji ureditvi in učnemu načrtu dejstvu, da je Sp. Štajerska v prvi vrsti vinorodna dežela. Želja, da bi so upeljalo vinarstvo na kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. ž., je tedaj splošna. Stavim predlog, deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da stori primerne korake za izpopolujenje kmetijske šole v Št. Jnrju ob Juž. žel. z uvedbo pouka o vinarstvu in stavi deželnemu zboru primerne predloge. V Gradcu, dne 30. sept. 1909. Dr. Vekoslav Kukovec. Po zagrebškem procesu. V torek 5. t. m. se je v Zagreba zopet doigral odlomek hrvatsko-srbske tragedije: po sedemmesečni razpravi proti Rrbskim „veleizdajalcem" se je končno izrekla obsodba: 31 obsojenih na 184 let težke ječe, 22 oproščenih. Sodbo je nestrpno pričakoval ves kul-turni svet in strmi danes nad nečuveno in strašno grozoto obsodbe. Na Hrvatskem je justica le v rokah madjar-skih vlastodržcev; le vplivu na sodniški stan se je imel Khuen zahvaliti, da proti opoziciji ni bil brez uspehov. Ko so to videli hrvatski rodoljubi, so sklenili v saboru postavni načrt o neodvisnosti sodnikov. A ogrska vlada, ki jo drži edino le korupcija, je dosegla, da ta postava še do danes ni dobila sankcije. Edino tako je mogoče, da so bili sodniki v zagrebškem procesu le slepo orodje madžarskih mo-gočnežev, in le pod gospostvom teh vlastodržcev je bil mogoč proces, kakor se je pravkar doigral v Zagrebu. Med vsemi monstroznimi politično-tendenč-nimi je ta vsekakor na prvem mestu, ker tako cinično in neprikrito se ni še nikdar zlorabljalo pravnih norm. Že obtožnica je unicum kot dokument. Ne da bi se navedla dejstva za posamezne obtožence, je državni pravdnik LISJTEK. Polaganje računov. Češki spisal J. S. Machar. — Preložil A. S. Na to-le sem se danes spomnil. Bilo je to v drugem gimnazijskem razredu. Nekoč v marcu. V pondeljek je prišel prvo uro pater Dorovin v razred — teden se nam je toraj pričel z veronaukom — odložil s pomočjo uslužnega dečka kràsno zimsko suknjo, odvezal svileni ovratni robec, položil pred sebe svojo zlato uro, srebrno to-bačnico, parfumovani žepni robec in notes, se vsel, popravil obe krili na sredi razčesanih las in pogledal po razredu. Njegove modre oči so se svetile s svojim mrzlim in oholim leskom izza zlatih naočnikov, namrdnil je nekoliko svoja krasna usta in oznanil s svojim milim glasom, katerega bi ma lahko zavidal marsikak pevec: — V sredo imamo sveto spoved, v četrtek sveto obhajilo. Potem je celi dan prosto. Sveta spoved je polaganje računov pred Bogom, in imate samo pasiva, (tukaj se je pater Dorovin ko-ketno zasmejal svojemu dovtipu in njemu na uslugo se je zasmejal celi razred) bodete predložili pasiva bogu. Izprašujte svojo vest in svoj spomin, najboljše je, da se izprašujete na večer, ko ste že gotovi s svojimi nalogami in pripravljanjem, izprašujte si jih rano pred sveto mašo v kapelici — opozarjam v ostalem mnoge na to, ki se tam niti ne prikažejo; toda je že dobro, kdor ne išče Boga v njegovem domu, tega ne bó iskal Bog, kadar mu bode šlo hudo in pri skušnji se na to spomnimo — tedaj, izprašujte svojo vest rano v kapeli in kadarkoli imate prost čas. Nimam nič proti temu, če si hoče kedo svoje grehe napisati na listek, kot je to običaj pri vas, toda nauči se jih naj na pamet. Spovedovali se boste pri Sv. Jožefu, pri Sv. Hen- riku, pri Frančiškanih in pri Sv. Pavlu. Naj se vsak oglasi, kam če iti. Vsak si naj priprayi spovedni listek in si ga da od očeta potrditi. Tedaj:--in pater Dorovin si je napisal imena, ter cel razred, se je razdelil na štiri skupine — formalne priprave za „polaganje računov" so bile gotove. In pater Dorovin je začel predavati. — To je dobro, da je v četrtek prosto — menil je moj sosed — rešimo se latinščine in matematike. — V latinščini bi morala biti pismena naloga in tako odpade — radostil se je nekdo za menoj. — Najboljše bi bilo, če bi bila spoved vsak teden enkrat. To bi bilo življenje — menil je zopet eden v sprednji klopi. Pater Dorovin je prestal predavati. Nastala je tihota. — Nimam nič proti temu, če se študentje hočejo zabavati. Bog je dal ljudem jezik, da bi govorili. Toda svetoval bi jim, da se zbero kje drugje in ob drugem času, morebiti v nedeljo popoldne in nekje na lietni* — in zopet se je koketno zasmejal svojemu dovtipu in celi razred uslužno za njim. V sredo, na dan spovedi, v običajni četrturni pavzi med deseto in ednajsto uro, nastal je v razredu grozen krič in ropot. Dva iznajdljiva dijaka sta prinesla napisane grehe in jih dajala prepisovat za odškodnino jednega krajcarja. Dal je ta in oni in prepisovalo se je pridno. Prihajali so drugi in hoteli tudi prepisati, toda posestniki grehov so se branili zelo energično. Tu je začel posredovati neki diplomatični fantič v tem smislu, da bi se dalo prepisati vsem, kajti ta se lahko revanžira pri češki nalogi, oni zopet pri matematični pismeni, drugi zopet drugače — z všepetavanjem, in potrebno je gojiti kolegijalnost. Posestnika grehov sta se dala pregovoriti, * Letna — kraten park v Pragi. žalostnega spomina Accnrti dvignil splošno obtožbo zoper vseh 53 Srbov, da bi mogel morebitne dokaze zoper enega uporabiti tudi protim dragim. V direktnem nasprotju s § 232 in 235 kaz. proc. reda se je obelodanila obtožnica kot brezplačna priloga vladnih listov, da bi se vplivalo na priče. Obtoženi so večinoma sedeli 2 do mesece v zaporu, predno so izvedeli za vsebino obtožnice. Preiskovalni sodnik je zasliševal pač obremenitve, a nobene razbremenilne priče. Proces je trajal celih 6 mesecev, predno se je zaslišala prva razbremenilna priča. — Voditelj procesa je zlorabil svojo uradno oblast, da kaj takega v Evropi še nismo doživeli. — Omenjamo samo neštevilna discipliniranja obtožencev in zagovornikov, sistematično utesnjevanje v uporabi postavnih obrambnih sredstev, zapriseženje kronske priče Nastiča, dasi se po § 161 kaz. zak. ne sme zapriseči, nihče, ki je osumljen sokrivde itd. O sodniški časti, o sodniški resnobi ni bilo v celi dolgi dobi tega famoznega procesa niti sledu. Edina svoje vrste so tudi sredstva, s katerimi se je hotelo dokazati vele-izdajo. Raba cirilice, srbskih barv, grb srbske cerkve je figurirala kot dokaz za veleizdajo, dasi zakon z dne 14. maja 1887. izrecno priznava enakopravnost srbske cerkve. Kot daljni dokaz za veleizdajstvo nekaterih obtožencev je služilo tudi to, da so imeli v svojih hišah sliko srbskega kralja. Veliko naših Nemcev bi moralo biti obtoženih zaradi veleizdajstva, ki imajo v svojih hišah sliko nemškega cesarja in vpijejo: Heil Hohenzollern! Pod temi auspicijami seveda ni bilo pričakovati, da zmaga pravica in da bi bili obtoženci oproščeni. Vendar sodni dvor ni imel poguma postopati pri obsodbi tako kruto, kakor je bilo prvotno nameravano. Državni pravdnik je v obtožnici predlagal vseh 53 na smrt, v plaidoyeru že samo — 5. Sodišče se tudr temu ni drznilq ustreči in ni nobenega obtoženca obsodilo na smrt. Kontrola Evrope je vplivala! Tudi sicer je konec procesa fiasko za aranžerje (ogrska vlada in ban Rauch!), ker niti se je posrečilo opravičiti pred Evropo nepostavni režim na Hrvatskem, niti razbiti hrvatsko - srbsko koalicijo. Vsak boj zahteva žrtev in tako je tudi boj hrvatsko-srbske koalicije za prava Hrvatske zahteval nadaljne srbske žrtve. Za hrvatsko srbski narod začenja s 5. oktobrom nova velika doba, ker zmagala je ta dan sila zavesti skupnega dela, skupnih ciljev za napredek skupnega naroda na vseh poljih kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja. Te zavesti ne zruši tudi sodba v zagrebškem procesu. Politična fcponifca. Štajerski deželni zbor. Iz Gradca, 6. okt. Socijaldemo-kratični poslanec Horvatek je utemeljeval svoj predlog, naj se vlado pozove, da predloži drž. zboru postavni načrt, po katerem ima prevzeti država vse stroške za ljudske in meščanske šole. Govornik je izvajal, da si je država pridržala vso oblast nad šolstvom in da ima pri današnjih razmerah od šolstva tudi največ koristi. Zato naj še prevzame tudi stroške za ljudsko in meščansko šolstvo, posebno ker grozi že mnogim revnejšim občinam vsled visokih izdatkov za šolstvo gospodarski propad. - Pomisleki, da bi utegnila šola potem postati še bolj klerikalna kakor je itak žf, so prazni. Tudi Nemci bi baje na tak način le profitirali, ker bi dobili potom države vpliv na šolstvo tudi tam, koder so danes v deželnih zborih slovanske večine. Pri glasovanju se je pokazalo, da so glasovali za predlog le socijalisti in Slovenci, vsled česar je predlog propadel. Nemški nacijonalci so izjavili, da iz narodnih in naprednih (!) ozirov niso mogli glasovati za predlog, potem pa tudi ne iz gospodarskih ozirov, ker bi potem morala vzdrževati šolstvo „pasivnih" dežel na škodo nemških davkoplačevalcev. Naš deželni proračun sicer jasno kaže, da Štajersko ni ravno eno najaktivnejših dežel . . Wastianov predlog za podporo železnici na Schöckl pri Gradcu se je odkazal železničnemu odseku. Za njim je utemeljeval slovenski svoj predlog za podporo po toči oškodovanim posestnikom v celjskem okraju poslanec Terglav. Le na koncu je prečital nemški predlog s prošnjo, da se od-kaže finančnemu odseku. To se je z glasovi Slovencev, kršč. socijalcev in veleposestnikov s 37 proti 35 nemško-nacijonalnim glasom tudi zgodilo. To je bila prva blamaža nacijonalcev v današnji seji. Posi. dr. Jan k o vi č je utemeljeval svoj predlog za 5 letno podaljšanje roka za povrnitev deželnih in državnih brezobrestnih posojil za nove nasade po vinogradih. Ubogim posestnikom naj bi se ta posojila sploh odpisala. Dr. Jankovič je govoril razun enega slovenskega stavka nemški. Predlog se je odkazal finančnemu odseku; objednem se je sprejel tudi predlog istega poslanca za izvolitev 15 članskega vinarskega odseka. Poslanec Pišek je utemeljeval svoj predlog za podporo laškemu okrajn. Tudi ta predlog se je odkazal finančnemu odseku. Med poročili iz različnih odsekov je omenjati, da se je dovolila občini Bolehnečici 155 odstotna obč. doklada. V zadevi zveze rogaške železnice s Krapino je predlagal železniški odsek, naj bi se dalo tvrdki Gfrerer, Schoch in Gro?smann, kot graditeljici rogaške lokalne železnice za znesek 47.800 K, katerega je tvrdka plačala za železniški projekt Grobelno — deželna meja, prijoritetnih akcij; ta znesek se"tvrdki izplača po otvoritvi nove železniške zveze s Krapino. Drago blamažo so si danes odnesli nemški nacijonalci na koncu seje. Dr. Verstovšek je zopet vložil slov. interpelacijo zaradi onesnaženja Pake vsled odpadkov Woschnaggove usnjarije v Šoštanju. Citai jo je seveda zopet sam slovenski; nemške nacijonalce je pa slovenščina tako razburila, da so odšli iz dvorane z nemškimi klerikalci in veleposestniki vred. Po nekaterih spopadih je dež. glavar moral sejo zaradi nesklepčnosti zbornice zaključiti. A to po krivdi Nemcev kot večine samih! Vidi se, da se pri njih zagrizenost pari z neumnostjo in nerodnostjo! Prihodnja seja se naznani pismenim potom, a se vrši najbrže v petek. Iz drugih deželnih zborov. Koroški. Sprejel se je predlog dr. Waldnerja, da se upelje v deželni kmetijski šoli praktičen in teoretičen poduk za domače živinozdravilstvo. Posi. Pichler je stavil v imenu pravnega odseka predlog, da deželni zbor protestira proti imenu „Celovec" za nemški Klagenfurt pri dvojezičnih napisih na železničnih vozovih. Poslanec Burger je še stavil dodaten predlog, da se za Koroško ne smejo izdajati dvojezični vozni listki. Po protestu Grafenauerjevem je deželni zbor predlog sprejel. Koroško nemštvo je sedaj rešeno! — Istrski. 12. t. mes. ima italjanskp - slovanski odbor za narodni sporazum v Istri prvo sejo v Poreču. Drobne politične novice. Tridesetletnico trozveze obhajamo danes. Kako daleč je padla Avstrija v teh 30 letih nemškega prijateljstva, to itak razmotrivamo v ciklu naših člankov o vsenemštvu. Pogajanja v Pragi glede de-lazmožnosti češkega dež. zbora, ki so se pred dvema ali tremi dnevi znova začela, so se po današnjih poročilih konečno razbila. S tem je usoda češ. dež. zbora najbrž zapečatena. Wahrmundovaafera. Poroča se, da se bode prof. zbor nem. vseučilišča v Pragi zavzel za Wabrmundova predavanja. Torej še stvar ni končana. Vojna na Maročanskem. — Španjolci so se že streznili pijanega veselja nad uspehi španske armade pri Melilli. Kaže se namreč sedaj, da se zamota Španija najbrž v vojsko s sultanom, kar bi stalo ogromne žrtve v krvi in denarju, a bi ne imelo nobenega dobička za Španjolce. Dnevna hroniha. u Bedna Italija. V prvi polovici letošnjega leta se je izselilo iz Italije 226.432 oseb, med tem ko se jih je preteklo leto izselilo v istem času samo 64.112. Meseca julija preteklega leta se je izselilo 6416, v letošnjem juliju pa 13.522 oseb in sicer v Brazilijo 523, v La Piata 2077 in v Združene države 10.842. u Srelni poizkusi. V Carigradu ravno sedaj preskušavajo različne sisteme kanon. Do sedaj so se udeležile tvrdke Krupp, Ehrhardt, Skoda, Saint Chamont in Schneider. Tudi druge tvornice so dobile vabila, da naj vpo-šljejo do 14. poskusne topove. o Amnestija v Bulgariji. Car Ferdinand je v proslavo obletnice bulgar-ske nezavisnosti odpustil 79 osebam spoznano jim kazen. o Prva kopališčna zdravnica v Marijinih Varih bode nastavljena drugo sezono. Pravijo, da je že za to imenovana neka dr. Marija Jawinicken. o Spomenik svetovni pošti je izdelal v Bernu poznani francoski kipar René Saint Marceau. o Najnovejša dela Gerharda Haupt-manna. Poznani nemški pisatelj Gerhard Hauptmann bode po celi Nemčiji čital odlomke iz svojih najnovejših del, kakor „Anabaptisti", „Telemah" in „Emanuel Quint". o Glavna skupščina hrv. sokola, in sicer peta, se bode vršila 3. novembra v Zagreba. o Zdravstvene uredbe na Primorskem bode pregledal referent zdravstvenega odseka v avstrijskem mini-sterstvu notranjih zadev, min. svetnik vitez Haberle, ki je že odpotoval v Trst. o Četrti urednik „Srbske riječi — obsojen. V Sarajevu je bil minuli teden obsojen odgovorni urednik „Srbske riječi" Simo Mitrovič na dva meseca ječe. Zanimivo je, da eden izmed obeh člankov, radi katerih je bil obsojen, svoj čas niti konfisciran ni bil. Sedaj so štirje uredniki „Srbske riječi" v ječi. o Vprašanje prestolonasledstva v Srbiji. Glasilo naprednjakov „Pravda" objavlja uvodni članek, ki trdi, da ima Srbija sedaj dva prestolonaslednika, princa Jurija na podlagi ustavnega zakona in princa Aleksandra na podlagi kraljevega nkaza. Našteva se različne možnosti, ki bi utegnile nastopiti. Konečno pravi člankar, da bi se v slučaju smrti ali odpovedi kralja Petra ustanovili dve stranki: ena za princa Aleksandra a druga za princa Jurija. o Redko naključje. Bodočega leta 1810 se dogodi redko naključje, da pade veliki petek in praznik Marijinega oznanjenja na eden dan. To se je zgodilo zadnjikrat leta 1429, in oni dan so imenovali „veliki praznik". Ker. se veliki petek ne da preložiti, ne bode praznik Marijinega oznanjenja na 25. marca, ampak šele 4. aprila 1910. razred se je razdelil v dve veliki skupini, in pri vsaki je jeden čital, a drugi so pisali. — Sem se lagal. Sem bil sladko-sneden. Nisem hodil k maši. Nisem spoštoval svojih profesorjev. Sem imel nečiste misli. — — Toda jaz jih nisem imel — je zarudel eden. — I samo napiši, čim več grehov imaš, tem lepše je. Če jih bodeš imel malo, ti pri frančiškanih ne dado odveze! — govoril je neki izkušeni mladenič. — Sem se slabo učil. Sem dvomil o obstanku Boga. Nisem veroval v čudeže. — Jeden se je ujezil: — To bi ne smeli reči. To lahko nese tisti pater rabeljnu na ušesa! — (Rabelj = Do-rovin.) — Nesmisel! On mora molčati. Saj vendar obstaja spovedna tajnost — tolažil ga je sodijak. — Lepa tajnost! Lani se je neki četrtošolec izpovedal, da je bil pri pu-nicah in Dorovin ga je poklical in mu dal nekaj za to! — Razkladal je neki repetent. — Ne brusite jezikov! Naprej t Ne bomo gotovi! — priganjal je zopet drugi. — Sem svoje sodijake navajal k laži. Sem bil pri maši razmišljen. Sem se posmehoval pohabljencem. Sem govoril lascivne reči. — — Kaj je to, lasciven? — prašal je neki naiven fantiček. — Eh, molči in piši! — je dobil za odgovor. — Sem bil dobrim svetom nepri-stopen. Sem svojeglavno živel v grehu. Sem klel. Sem sledil slabim vzgledom. Sem svoje profesorje ukanjeval. — — Toda človek, ti imaš vse tako zmešano, lahko bi bil te grehe malo uredil po sorodnosti. Jaz že vidim, kakšno nam tisti pater zaigra! — je opomnil neki kritik. — Jaz sem dobil tako od jednega tretješolca, — branil se je posestnik grehov. — In če ti ni to po volji, sestavi si sam grehe! — dostavil je razžaljen in hotel nehati. — Dalje, dalje! — odzvalo se je v zboru — lahko si to uravnamo pri prirodopisu. — — Sem živali mučil. Se nisem postil. Sem bil v slabi tovaršiji. Sem nespodobne knjige čital. Sem pri molitvi zaspal. Sem druge k brezbožnosti navajal. Nisem rad v šolo hodil. Nisem veroval v najsvetejšo Trojico. Nisem siromaka obdaroval. Sem svojim sodi-jakom nagajal. — — No, menda bo dosti! — — Smo že gotovi. Pač še nekaj: se nisem v šoli dostojno vedel.--ir Računi so bili sestavljeni. Vest in spomin izprašan. Ob dveh popoldne smo bili pri Sv. Jožefu na Jožefovem trgu. Nekoliko menihov v temnih rujavih habitih se je vselo v spovednice in od nas je vsak delal z nogami in komolci, da bi prišel preje na vrsto, no, in spovedo7ali smo se. Oče duhovnik je pihal kot lokomotiva in dišal po šnofovcu kot kaka trafika. Prečitali smo svoje grehe, poslušali jednakomerno in neprijazno pod-učenje, dobili celo vrsto očenašev in češčenamarij za pokoro, dobili odvezo, dali si podpisati listek in se vsedli v cerkveno klop. Moral bi izmoliti deset očenašev in istotako češčenasimarij. Ni se mi jih ljubilo. Premišljeval sem. Močen v veri že itak nisem več bil, pa tudi ne dosti smel k grehu. Nerad bi bil spravil Boga ob te očenaše . . . Zraven mene je sedel dober fant. Molil je svojo pokoro, da so se mu ustnice tresle. — Ti, poslušaj! — — Kaj? — — Moli očenaše in češčenamarije zame! Vsakih po deset. Dam ti pet krajcarjev. — — Daj sem — in stegnil je roko. Štajerske novice. u Nemška blamaža v včerajšnji seji štaj. deželnega zbora, katero je zakrivila neumnost in zagrizenost nemške večine, Nemce sedaj hudo boli. Da se nekoliko maščujejo in pa v nemški javnosti svoj poraz popravijo, hočejo sedaj odklanjati vse slovenske predloge, osobito pa dr. Kukovčev predlog za meščanske šole. Proti takemu postopanju seveda odločno protestiramo. Napetost je v Gradcu sedaj tolika, da se govori celo o odgodenju deželnega zbora. Danes namestnik posreduje, vendar pa ne verjamemo, da bi voči-gled nemški stupidni zagrizenosti kaj opravil. Dr. Kukovca včeraj zaradi ■občnega zbora Zveze slov. posojilnic ni bilo v Gradcu. a Najsvetejšega, kar imajo naši gg. duhovniki, se je dotaknil g. dr. Kukovec, ko je vložil' svoj predlog glede bernje. „Str." kot — Kmečki list seveda zagovarja duhovniško stališče. Ako bi se gg. duhovniki in pa mežnarji obnašali tako kakor se spodobi in ne bi oznanjevali boja in sovraštva proti naprednim svojim faranom — pa dobro; naprednjaki bi jim dajali tudi še zanaprej zahtevano miloščino. Danes pa je stvar drugačna. Primera z advokatskimi tarifi sicer šepa, častita „Straža". Kajti advokatje ne beračijo okrog kmetov, da bi» se prepirali in $>ravdali. Ako si kdo dostikrat po nepotrebnem privošči ta šport, potem ga naj tudi plača! Konečno pa nam ni znano, da bi klerikalni odvetniki delali zatonj. Saj vodja slov. klerikalcev dr. Šusteršič je celo s kmečkim denarjem postal milijonar. „Str." bi torej priporočali več spretnosti pri obrambi najsvetejšega duhovniškega žaklja! a Nemški poslovni jezik v štajerskem deželnem zboru. Vsled včerajšnjih dogodkov (glej poročilo) ka-nijo Nemci znova predlagati zakonito določitev nemščine kot poslovnega jezika v štaj. dež. zboru. Naše stališče, ki smo ga v tem vprašanju zavzeli, ostane seveda nespremenjeno. Nemškonacijonalni volilni imeniki. Znana nemškonacijonalna klika v Mariboru ima vedno težje stališče. Kakor smo že poročali, so letos sestavili iz strahu pred socijalisti popolnoma nepostavni volilni imenik v 3. razredu. Ta nemška samolastnost je vedla do interpelacije socij. poslancev v deželnem zboru. Radovedni smo, če si bo namestnik sploh — upal na to interpelacijo odgovoriti. z Danes zvečer važna seja polit, društva „Naprej" ob 8. uri v „Narodnem domu". — Toda ua tvojo čast, da jih v resnici moliš namestu mene, razven svojih! — — Moja častna beseda. — Dal sem mu pet krajcarjev. In sedel sem še nekoliko časa z blaženim čutom, da nisem Boga spravil ob te očenaše. Potem sem šel iz cerkve. In za menoj hitro sodijak, ki je bil sedel na drugi strani onega, ki je za moje grehe delal pokoro. — Koliko si mu dal ? — me hitro vpraša. — Pet krajcarjev za deset oče-našev in deset češčenihmarij — odgovorim. — Goljufija. Jaz sem že odmolil tri očenaše in tri češčenamarije in ko sem videl, da si se ti odkupil, odkupil sem se tudi jaz. Ali me je ogoljufal! Za teh sedem ostalih je hotel imeti šestico in jaz sem mu jo tudi dal. Ne-sramnež! —Zffl&k ^ V četrtek je bilo obhajilo^ in celi dan prosto. a Občni zbor „Zveze slov. posojilnic". K izvolitvi novega odbora je pripomniti, da je bil izvoljen soglasno. a Priča & Eramar, nova slovenska trgovca z galanterijskim blagom in toaletnimi potrebščinami priporočamo slovenskemu občinstvu v mestu in okolici. Njuna dobro založena trgovina v novi posojilnični hiši na oglu Krožne in Graške ceste je že otvorjena. Skrbimo za lastne trgovce! a Narodna zbirka. Da skončamo kolikor mogoče račune in bi se lahko objavil končni izid „II. narodne zbirke štajerskih Slovencev", se obračamo do vseh onih, katerim smo poslali pole za nabiranje, s prošnjo, da nam blagovolijo iste kakor hitro mogoče doposlati. Razdelitev se bode vršila sporazumno z „Narodnim svetom spodnještajerskim" o Božiču. „Klub naprednih slov. akademikov" v Celju. a Shod državnih uradnikov v Celju. Osrednja zveza avstrijskih društev državnih uradnikov skliče za nedeljo, 10. oktobra 1909 v vseh večjih krajih shode, na katerih se bode raz-govarjalo o časovnem avancementu. V Celju se vrši ta shod za Spodnješta-jersko v hotelu „pri Zlati kroni" ob 4. uri popoldne. a Prodaja hiše v Celju. Bichlovo, prej Regulovo hišo na Ljubljanski cesti je s pekarijo vred kupil dobernski Kürbisch. a Slepar v Celjn. Te dni so prijeli na celjskem kolodvoru sleparja, ki je gotovo samo od svoje dobre obrti živel. Bil je neki Šandor Bichler, 21 letni Madjar iz Budimpešte. Prišel je bil ob 6. uri zvečer v Petričkovo kon-ditorijo na Velikem trgu in kupil nekaj malenkosti. Ko mu je blagajničarka dala iz desetkronskega bankovca 9 K, jo je mahoma opozoril na neko drugo stranko, da ji naj postreže. Blagajničarka je šla, a Bichler je porabil to priložnost ter z bankovcem in kronami ušel. A to pot mu ni zneslo. Policija, koji so ga javili, ga je prijela, predno si je mogel poiskati drug delokrog. a Star tat. Celjsko okrožno sodišče je sprejelo pod svojo streho nekega bivšega orožnika Drevenšeka, ki si je s tem preganjal dolgčas, da je praznil po cerkvah in gostilnah pušice in nabiralnike. Vlovili so ga na podstrešju gostilne „Deutsches Haus" v Šoštanju. Pri sebi je imel 20 K. a Vojaški novinci so prihajali včeraj zvečer in danes zjutraj v Celje, da služijo tri leta cesarja. Po celem mestu odmeva petje in veselo ukanje, dasi je marsikateremu pač pri srcu hudo. Slovenski fantje, ohranite tudi v vojaški suknji in v nemški vojaški službi, ljubezen za svoj slovenski rod in zahajajte v Celju v slovenske gostilne ter v slovenske družbe. a Za „Narodni sklad" je daroval g. Martin Ocvirk, posestnik v Mali Pirešici zasluženi honorar pri Savinski posojilnici v Žalcu K 25'20. Vrlemu našemu somišljeniku iskrena zahvala! a Nedeljski shod v Žalca. Kakor smo že javili, se vrši to nedeljo ob 3. uri pop. pri Hodniku v Žalcu političen shod Narodne stranke. Poročala bodeta gg. dež. posi. dr. V. Kukovec in drž. posi. Franjo Roblek. Pozivamo vse somišljenike v okolici in Žalcu, da se udeležijo shoda in agitirajo za udeležbo. — To nedeljo se vrši tudi ob 8. uri zjutraj shod v Dramljah. a Telefonska zveza Bosne z Avstrijo. S 1. jan. 1910 se otvori tele-fonična zveza Dunaja s Sarajevom. a Konzumno društvo v Št. Jurjn ob Juž. žel. je napovedalo konkurz. Društvo so ustanovili in tako „vodili" klerikalci, da je sedanji odbor takoj napovedal konkurz. O stvari še natančnejše poročamo. • a Iz Hrastnika. V tukajšnji Bir-tičevi gostilni je nastal v nedeljo prepir radi povsem malenkostnega vzroka med rudarjem Stanislavom Bregarjem in rudarjem Leopoldom Pogačnikom. Tekom prepira je zabodel Pogačnik Bregarja nekolikokrat v pijače, da najbrž ne bode ukreval. Da bi se vendar večnim pobojem že prišlo v okom ! a Iz straha pred pnško. ki bi mu jo bili te dni dali, si je zabodel rudar Matija Geršak iz Hrastnika nož v prsi. Prepeljali so smrtno ranjenega v Celje. a Iz Brežic. Brežiški nemškutarji so začeli zopet izzivati. Pretečeni teden so napadli uslužbenci trgovine del Cott dva sokola iz trgovine g. Ferenčaka, ko sta se vračala mirno od telovadbe iz „Narodnega doma" domov. V nedeljo je zopet učenec trgovca del Cott brez vsacega vzroka na javnem trgu oklo-futal najmlajšega učenca tvrdke Uršič in Lipej. Policija vseh teh napadov ne vidi, ozir. noče videti, posebno kar se tiče del Cottovih uslužbencev, ker imajo v filijalki g. del Cotta (pri Krajliču) baje izvrstno žganje. Kakor hijene pa prežijo brežiški policaji na Slovence, posebno kmečke fante, če bi se kteri malo oglasil in res da ni varno več v Brežicah po noči hoditi samemu brez orožja. Trgovca del Cott pa opominjamo na tisto dobo pred enim letom, ko so padali iz nebes neki listki s tremi križci. Vse kar se je na svetn enkrat že zgodilo, se še zopet lahko ponovi in če prav boli. u 200. vodstvena seja Ciril-Metodove družbe se je vršila včeraj 6. tm. v Ljubljani. V Trstu se je zglasilo zopet silno veliko število otrok, tako da so se morali otvori ti trije novi razredi. Na šoli v Krminu (Goriško) se otvori drugfi razred. Važni sklepi so se storili glede dveh novih otroških vrtcev na Štajerskem, istotako glede ljudske šole v neki jako važni štajerski postojanki. — Za Božič izda Družba prve umetniške razglednice, ki jih je naslikal naš umetnik Žmitek. — Obravnavalo se je več predlogov za podpore, pred vsem šolam. Razgovor je bil o Ciril-Metodovem znaku, ki ga izda Družba v kratkem. Konečno se je med drugim razpravljalo tudi o veliki narodni slavnosti, ki se naj priredi povodom Družbine petindvajsetletnice prihodnje leto v Ljubljani. — Naj pri t#j priliki zopet omenimo, da se stavijo na našo Družbo iz vseh narodno ogroženih krajev vedno večje zahteve, ki so vse tako važne, da bi se jim moralo ugoditi, ako nočemo trpeti prevelike narodne škode. Zato, rodoljubi, zbirajte prispevkov za Družbo in navdušujte pri vsaki priliki k požrtvovalnosti! n Iz Radgone. Ponesrečil se je na radgonskem kolodvoru železniški delavec Fitzko s tem, da mu je pri nalaganju vinskih sodov padel 360 kg težek sod na prsi in mu zdruzgotal ogrodje. Pravijo, da se je to zgodilo v naglici vsled priganjanja. Revež je umrl za vožnje v bolnišnico in zapusti ženo z več otroci. u Iz Slov. Blstriee. Tukajšnji trgovec Anton Pinter ima na Gornji Bistrici podružnico, v kateri ni nikogar, kakor blagajničarka, ter dva učenca Herg in Železnik. Ta dva sta vsak dan nosila izkupilo v mesto. V ponedeljek proti 9. uri jih je pa med potom nekdo napadel in jima iztržek vzel. Do sedaj za roparjem ni ne sluha ne duha. u Slov. višjegimnazijalcl v Mariboru si štejejo v dožnost, da se javno zahvalijo sledečim dobrotnicam in dobrotnikom, ki so bili tako dobri, da so nam pomagali pri prireditvi v prid dijaške kuhinje. Predvsem se zahvaljujemo g. dr. Mlakarju, da je prevzel pokroviteljstvo. Največ zaslug pa si je pridobila vrla gdč. Ja-godič, ki je z dejanjem in nasvetom mnogo pripomogla k uprizoritvi. Iskrena hvala tudi gdč. Franji-Stojani Marino-vi, gdč. Lujizi-Zinki Pučelikovi in go-spei Marinovi. Iskrena hvala gospo-dičinama Schreinerjevi in Štupci, gospodu Jaužekoviču za podarjeno mleko in sploh vsem, ki so pripomogli k uspehu. — Po predstavi so vposlali sledeči še denar kot vstopnino: g. dr. Firbas 10 K, g. dr. Lemež 4 K, g. dr. Sernec 2 K in gosp. Pleteršnik 2 K. Hvala! — Hvala tudi slavni „Posojilnici" za brezplačno dvorano! Mariborski slov. višjegimnazijei. u Iz Maribora. V poročilu „Čast narodnim Mariborčanom" „N. D." štev. 225 sta se pomotoma izpustili g. dr. V. Kac in „Neimenovani" (g. V.), katera sta se prijavila naravnost v Ljubljano. Vsi drugi so se prijavili potom tukajšne moške podružnice, ki se bodo tudi za naprej potrudila, da nas bode v Mariboru več, kakor „21" brambovcev. a Anketa za oskrbo obrtniškega naraščaja se je vršila včeraj v Gradcu. a Jesenski sejem v Graden je bil v nedeljo zaključen. Ako bi ne bilo zrakoplova, ki je edini najbolj zanimal tukajšnje prebivalstvo in tujce, bi bil sejem letos tudi v slučaju lepega vremena slabo ^biskan. Večino je deževalo, radi tega je promet veliko trpel. Sčasoma bode izgubil ta sejem zanimanje prebivalstva, ako se ne bode posrečilo prirediteljem zvezati s tem velike razstave, ki privlačijo tudi od drugod mnogo interesentov. Na sam „tingi-tangi" pač Slovenci nimajo nobenega povoda hoditi, sosebno radi tega ne, ker se vedno povdarja nemško nacijonalstvo, v prid kteremu je dalo vodstvo po fantičih, pobirati lani „für die armen Deutschen in Laibach". Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. —i— Deželni glavar — odstopil! o Gradec, 7. okt. Štajerski dež. glavar grof Attems je vsled včerajšnjih dogodkov v dež. zboru odstopil. Prišel je v hud konflikt z lastnimi somišljeniki zaradi postopanja proti Slovencem. Sodba v veleizdajniškem procesu. o Zagreb, 7. okt. Državni pravdnik je umaknil ničnostno pritožbo proti oproščenju 22 obtožencev. 10 je že izpuščenih, 12 so jih pa navzlic prošnji braniteljev še obdržali v ječi C0- Odgodenje češkega deželnega zbora. o Praga, 7. okt. Češke in nemške politične kroge sta obvestila ministra rojaka Žaček in Schreiner, da bode sobotni min. svet sklenil odgodenje češkega dež. zbora. Nasilstvo ruskih birokratov. o Varšava, 7. okt. Na posebni ministerski odlok so vladne oblasti zaprle vse poljske šole „katoliškega društva". Ogrska kriza. z Budimpešta, 7. okt. „Budapest" poroča, da pojde Wekerle danes na Dunaj in da ga sprejme jutri cesar v avdijenci. Vendar pa je dvomljivo, da bo jutri padla odločilna beseda. z Budimpešta, 7. okt. „Budapesti Hirlap" piše, da se kujejo zopet različni načrti za rešitev krize. Imenuje je zopet zelo pogosto Lukacsevo ime. Morebiti bode sledila Wekerlovi avdijenci Kossuthova. Sploh pa označuje sedanji politični položaj splošna negotovost; nikdo ne ve, kaj bo. Nekateri so pripravljeni na velika presenečenja. Princ Jurij t ruski armadi. z Beligrad, 7. oktobra. Novi ruski poslanik je naznanil kralju Petru, da je ruska vojna uprava pripravljena sprejeti princa Jurija kot konjeniškega stotnika v jeden gardni konjeniški polk v Petrogradu. Car mu namerava tudi dati na razpolago primerno letno apa-nažo. Poslanik je v tej zadevi obiskal tudi princa Jurija; cé bode ta šel na Rusko ali ne, ni znano. Obletnica aneksije v Belem-gradu. d Beligrad, 7. okt. Povodom obletnice aneksije Bosne in Hercegovine so izšli vsi listi s črnim robom; v člankih so izražali največjo nezadovoljstvo z neuspehi srbske zunanje politike. S hiš so vihrale črne zastave, v šolah ni bilo poduka, odpovedane so vse zabave. Vlada je odredila vse varnostne odredbe, da bi ne došlo do demonstracij proti Avstro-Ogrskemu. Telika nesreča v rudniku. o London, 7. okt. O strašni nesreči v vankouverskem premogokopu poročajo iz Novega Jorka sledeče podrobnosti: Vsled eksplozije jamskih plinov je nastal požar, ki je trenutno napolnil cel rudnik z žarečim morjem. Ob času eksplozije je delalo 60 rudarjev v jami; 40 ni bilo več zmožno zbe-žati, ostalih 20 je pa s# težki m opeklinami še srečno dospelo na dan. Spravili so jih takoj v bolnišnico in menda mnogi ne bodo ostali pri življenju. koroške vlade, katera je bila že davno obljubila, da bo podpirala gradnjo nove justične palače v Celovcu. V zadnji seji celovškega občinskega sveta se je namreč prečitalo vprašanje dež. vlade, da li bi dala mestna občina brezplačno prostor za gradnjo. To bi bilo ravno tako potrebno kakor da se zida nov poštni in brzojavni urad, kar je že zagotovljeno. z Iz Podkloštra. Ivan Gaberšček iz Primorskega, ki je pri tukajšnji gradnji elektriške centrale zaposlen, je nosil neopravičeno orožje. Ker je ono obenem prepovedano, ga je orožnik zaprl. Koroške novice. z Smrtna obsodba. Pri sedajšnih porotni obravnavah je bil v Celovcu tudi eden zločinec na smrt obsojen. 22 letni drvar Mosgan, ki je 14. avg: umoril starega kočarja Greinerja, bode končal na vislicah. z Nova justična palača. Sedaj se bode torej vendar uresničila beseda Ppimopshe novice. d Napredni kandidati v kmečkih občinah so v goriški okolici: Fran Obljubek, župan v Kojskem, Anton Kl an ci č, župan v Podgori, Peter Medvešček,nadučitelj v Sv. Križu. Na Krasu: Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu in Alojz Štre-kelj, državni poslanec in posestnik v Komnu. Na Tolminskem: Andrej V r 10 v e c, posestnik in trgovec v Tolminu in FranMiklavič, pos. v Kobaridu»