ac Posamezna številka stane 20 vinarjev. *s#b
St. 67.	Maribor, S4. junija, 1919,	Letnik II.
MALE NOTICE.
Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Poeamesne številke 20 V. — Po pošti se list ne posil a
Koroške meje dolo šene ?
Bera, 20. junija.
Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Svet petorice ministrov za zunanje posle je imel v sredo popoldne sejo v palači orsayski. Razpravljal je predvsem o mejah med Poljsko in Ukrajino v Vzhodni Galiciji. Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, so te meje že določene končno vel javno tako, da bosta obe interesiram vladi dobili o tem uradno obvestilo. Nadaljni
predmet je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem. Kakor se govori, je tudi v tem vprašanju že izrečena zadnja beseda. Končno so se pečali z določitvijo mednarodnega Statuta za Gdansko. V ta namen so mešani komisiji, sesto-ječi iz civilnih in vojaških funcijonarjev, poverili nalogo, izdelati načrt pravilnika in odstraniti vse\ težkoče, ki bi se pojavile. (LDU).
Nova nemška vlada.
Berolin, 21. junija.
Novo ministrstvo obstoji izključno iz večinskih socialistov in centrarmi pod predsedstvom bivšega delavskega ministra-Bauerja. Minister za zunanje, stvari je predsednik sociahio-demo-kratične stranke Müller, državni bramimi minister ostane Noske, zastopnik ministrskega predsednika in državni finančni minister je postal Erzberger. Narodna skupščina se snide v nedeljo popoldne ter bo ob tej priliki vlada zaprosila
za pooblastilo v svrlio podpisa mirovne pogodbe. Mirovno pogodbo bo podpisala nova mirovna delegacija. Ministrska’ kriza je nastala tudi v Pruski, ker smatrajo demokratični člani vlade odklonilni sklep svoje stranke obvezen tudi zase. Večinski socialist,' ministrski predsednik Hirsch, minister za notranje stvari Heine, finančni minister Südekum hočejo odstopiti, ker so proti podpisu mirovne pogodbe. (UDU).
Odstop romanske vlade.
Bukarešta, 21' jun.
Rumuhski dopisni urad „Dacia“ javlja: Novi ministrski predsednik Maniu je izjavil, da se je odstop Bratianove vlade že davno pričakoval, toda ne zaradi banatskega vprašanja, kakor se
v obče sodi. Nova vlada bò sestavljena iz zastopnikov vseh strank ter bo skušala čimprej rešiti agrarno reformo, na kar bo dobila Ramu-nija volilno reformo na najširši demokratični podlagi. (LDU.)
Narodna banka kraljevstva SHS,
, Beograd 23. junija.
Priprave za osnovanje Narodne banke kraljestva SHS, naše velike emisijske banke, napredujejo. Definitivno izdelani načrt zakona o banki
se je pretresoval v finančnem ministrstvu, kakor tudi o dosedanji srbski Narodni banki. Zakonski načrt bo v kratkem predložen Narodnemu predstavništva.
^'idov dan.
Na Vidov dan leta 1389, so car Lazar in najboljši srbski vitezi žrtvovali »a ravnem Kosovem poijmsvoje življenje za srbsko očetnjavo.
Turki, krivica in nasilje so navalili na srbsko zemljo, da jo oropajo svobode, da ji dvignejo na prestol krivico in nasilje. In vse, kar je bilo v Srbiji častnega, je junaško pogledalo smrti v-oči.
ker jim je bila svoboda in east milejša od krvi in življenja. Sila je vzela častnim junakom življenje, a večna Pravica je podelila njihovim imenom nesmrtnost, srbskemu narodu pa visoki vzgled, nauk in nado za vsa pokoljenja. — Junaštvo in žrtve kosovskih junakov so bile seme iz katerega so klili vse čase branitelji srbskega imena in srbske svobode. Starina Novak, seljak Tadija, despot Zmaj, Kara-Djordje, vojvoda Gli-gor in vsi nešteti junaki in borci srbskega imena in srbske svobode so vzklili iz kosovske krvi, a potočili so svojo kri, da iz nje požene nov naraščaj junakov in borcev. — Te setve in žetve So držale Srba kljub strašnim nasiljem in ljutim krivicam vek za vekom, ohranile so njegovo ime svetlo in častno, dale so mu moč, da kroti nasilje in pobija krivico. Ta sila je napela mišice junakov na Mišaru, pri Deligradu, pri Šumatovcu, pri čelopeku, pri Kumanovem, pri Bitolju, na Bregalnici, pri Ceru, pri Rudniku, pri Kosmaju in pri Kajmakčalanu. — In seme, posejano po po teh krvavih njivah, je rodilo vse lepše, vse sijajnejše sadove: ustajO izgnancev, kneževino Srbijo, kraljevino. Srbijo. — Zato se te dni vsak Srb z► hvaležnostjo in ponosom spominja junakov in borcev za svobodo in pravico, hvali in slavi njih nesmrtna dela, svoje srce pa napaja z vero ma še boljšo žetev, na še sijajnejšo bodočnost Srbije, ker prošlost kaže, da je Seme dobro in da je žetev postopoma boljša. — Kara-Djprdje-vemu potomcu in našemu rodu pa je odločena ■čast in slava, da dedovino vekov poveliča, kakor še ni bila poveličana. S krepko silo svojih nesmrtnih predhodnikov in Sledeč njih vzvišenemu vzgledu, bomo dovršili, daj Bog, veliko delo, na katerem šo delali vsi oni, ustvarili smo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zapustili svoji deci dedoyino večjo in sijajnejšo. Ponosni in hvaležni se spominjamo junakov in borcev srbskega imena. Spominjali se jih bodo tudi poznejši rodovi in jih blagoslavljali z besedami: Večno jim ime, večen jim spomin!
Skrbite za red in mir.
j s
V	trenotku večjih neredov pritisnejo na nas na eni strani Italijani in na drugi strani Nemci in Madžari. 'Zato bi vsak nered našo narodno gorje le povečal in nas pokopal morda za vedno.
Vplivajte torej vedno in povsod v korist miru in reda, tako med civilnim prebivalstvom, kakor tudi posebno med vojaštvom. Zavedajte se, da potrebujemo zaenkrat še močno armado, da pa bo armada v glavnem taka, kakoršno je zaledje. Ureditev dobrih razmer med civilnim prebivalstvom je predpogoj samozavestne in disciplinirane armade. Kadar bodo naši vojaki videli, da vsi Slovenci brez izjeme delajo na to, da bi naša ožja domovina ostala disciplinirana, močna, trdna in nedostopna vsem hujskačem, takrat ne bodo poslušali besed raznih pustolovcev.
Odgovor Nemški Avstriji.
Pariško časopisje poroča, da sé završuje od- -govor mirovne konference na dr. Rennerjeye pripombe: ki bo predan nemško-avstrijski delegaciji najbrže takoj, ko še vrne Wilson iz Belgije.
V	duhu okvirne note, katero so zavezniki izročili Nemčiji, vidi nekak migljaj, naj se tudi Nemška Avstrija ne vdaja , prevelikim nadam, da bodo premenjeni prvotni mirovni pogoji.
Prodiranje en tent inih armad na Madžarsko.
Iz Dunaja se dne 21. junija poroča:
-Zadnje dni so se vršila tukaj posvetovanja ententinih državnikov in armadnih poveljnikov, na katerih je bilo sklenjeno, da prične ententa obširno akcijo proti Madžarski. Od vseh strani prihajajo semkaj angleške čete, ki bodo udrle na Madžarsko. Napad na Madžarsko bo izvršen od vseh strani, od zahoda bodo prodirale angleške j in francoske armade, od severa čehoslovaške, ! od vzhoda rumunske in od juga jugoslovanske j čete., Ententa je sklenila, da zatre sedaj no bolj-j ševiško vlado Bele Kuna ter zopet ripostavi red-
- Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo nam je poslalo ta le oklic: Ob priliki zadnje nesreče na Koroškem začetkom maja in tudi sicer se je pokazalo, da se je nevarni protidržavni duh razširil tudi med našim ljudstvom in med našo armado. Petletna vojna in neizmerno trpljenje vsakega posameznika in celih narodov je uničilo ali vsaj zelo oslabilo moralno silo narodov. Tok časa meri še vedno na razdiranje. Razni vplivi od zunaj in pomanjkljivosti v novi nastajajoči državi pospešujejo to razpoloženje.
Naš narod je majhen, stisnjen kot klin med dva sovražnika, ki iščeta kako da izrabita vsako našo slabost. Slovenije, da tudi-Jugoslavije pod bolj ševiškim režimom si ne moremo predstavljati.
ne razmere na Madžarskem.
Promet z Medjimiirjem ustavljen. J
Kakor poročajo iz Beograda, je po nalogu višjih oblasti do nadaljnje naredbe ustavljen vsak promet z Medjimurjem.
Razne novice.
Umrla sta : V rezervni bolnici št. 2 vojak Vogrinc Gregor; pogreb se je vršil v nedeljo dne 22. junija ob 16. uri in Marija Stepančič, Kasern-gasse 2. pogreb se je vršil včeraj, v pondeljek, dne 23. junija ob pol 15. uri.
\fidül/ dali. Regent Aleksander je dal glavnemu odboru za priredbo vidovdanske proslave v Ravanici svojo obljubo, da bo osebno prisosto-val tej prvi svččanosti po ujedinjenju.
Za „Akad. dom“ v Zagrebu je daroval g. Edmund Konjedič 20 E. Srčna hvala!
Odvetnik dr. Rudolf Ravnik, koroški Slovenec, je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarckove ulice v Sodnijsko ulico št. 14, I. nadstr., (pred sodnijo) v Mariboru.
Demisija ministra za verstvo. Beogradske „Večerne Novosti“ prinašajo vest, da bo minister za verstvo dr. Alaupovič podal ostavko.
Zastopnik Avstrije pri naši vladi. „Wiener
Zeitung“ prinaša uradno naznanilo, da je imenovan za nemško-avstrijskega zastopnika v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sekcij ski načelnik Oton Klinburg.
Nova vlada na Italijanskem, italijansko ministrstvo Orlanda je odstopilo, ker mu je zbornica z ogromno večino glasov izrekla nezaupnico. Kralj je poveril seštavo novega kabineta Francesco Nitti-ju, ki je sestavil nov kabinet. Za zunanjega ministra je imenovan Tittòni, za ministra za osvobojene (odrešene?) pokrajine pa Cesare Nova. O novem ministrstvu prerokujejo italijanski listi, da je mrtvo rojeno dete.
Viljema pripeljejo v pariške zapore. Sj poročilih iz Pariza bodo dne 1. julija pripeljali bivšega nemškega cesarja Viljema kot državnega vjetnika entente v pariške zapore.
Ameriška pomoč za otroke v Mariboru. Nakaznice za prehranjevalne dodatke za otroke do 10 let se bodo izdajale v pisarni za izdajo krušnih kart (poslopje magistrata v pritličju, kjer je bil prej zgiaševalni urad) za začetne črke A^G jutri v sredo, dne 25. junija, H—L v četrtek, due 26. junija, M—R v petek, dne 27. junija, S—Ž v soboto,.. dne 28. junija, vsakokrat predpoldne od 9. do 11. ure. Pokazati se mora nakupovalna izkaznica. Izdaja prehranjevalnih dodatkov se vrši od pondeljka, dne 30. junija naprej in bo tozadevno izšlo še" natančnejše obvestilo. Sprejeti predmeti sé smejo porabiti samo za otroke, katerim so nam en j 6ni. Podaritev ali prodaja se bo kaznovala in sicer bo kaznovan dajalec in jemalec. Odvzeta bo tudi nakaznica in z njo pravica do nadaljnjih prejemkov.
Finančni pplsm dunajskega mesta. Usoda ponosnega Dunaja, ki je bil pred meseci še pre-~ stolnica mogočnega avstrijskega cesarstva, sedež Habsburžanov, središče avstrijske industrije, vrvenje avstrijskih narodov, to milijonsko mesto, kamor so' se stekali vsi zakladi mogočne države, je zapečatena, Dunaj je obsojen na razsul, postal bo sčasoma to, kar je bil še pred 70 leti, Dunaj izgublja polagoma svoj blesk in sijaj. Tudi finance Dunaja so žalostne, kajti primanjkljaj mestne občine znaša 403 milijone, kron. Zna-
čilno za usodo mesta je dejstvo, da so postali vsi mestni obrati pasivni.
Potni promet S Celovcem. Kr. komanda dravske divizijske orlasti javlja: Promet potnikov v Celovec je dovoljen z 18. junijem. Potniki, namenjeni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega glavarstva, oziroma policijskega ravnateljstva, in sicer izdajajo dovoljenja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ter okrajno glavarstvo v Celju- in v Mariboru. To dovoljenje vidira vsakokrat komanda dravske divizijske ,o-blasti v Ljubljani, oziroma mestno poveljstvo v Mariboru in Celju. Kot potno dovoljenje zadostujejo izkaznice istovetnosti, opremljene s sliko. Pripomnjeno pa mora biti na istiii izrecno dovoljenje za mesto Celovec. Vsak potnik mora 1 v teku treli dni zapustiti Celovec. V izvaurednem slučaju dovoli mestna komanda v Ćelovcu največ dvadnevno podaljšanje. Potovanje v Celovec je dovoljeno edino le preko Dravograda, Sinčevesj, 'in sicer le za kraje južno od Drave. Zà potnike iz krajev, ležečih severno od Drave, izdajo poveljniki odredov pripustnico za Celovec samostojno. Za pregledovanje potnih listov jo ustanovljena kontrola v Sinčivesi in v Dravogradu. Potna dovoljenja v Celovec se bodo izdajala le popolnoma zanesljivim pripadnikom našega kraljevstva. (Opomba uredništva: Priporočamo posebno našim trgovcem, da razvijejo čim živahnejšo kupčijo s Celovcem.)
Onevnine za uradnike in javne nastavljen«.
Ministrski svet je 19. t. m. razpravljal o začasni ureditvi uradniških plač do definitivne ureditve uradniškega vprašanja. Minister dr. Kramer je. predlagal, naj bi se-v pokrajinah bivše avstro-ogrske monarhije poleg draginjskih doklad izplačevalo uradnikom, učiteljem in duhovnikom brez posesti 10 K dnevnine, a za vsakega otroka po 2 K dnevno. Oni državni nastavljenei, ki niso v svojstvu uradnikov, torej tudi sluge, bi dobivali ! po 6 K na dan za se, a za vsakega otroka po j po 2 K dnevno. Upokojenci bi dobivali po 5 K, f vdove in sirote po 4 K dnevno. Razprava v mi-I nistrskem svetu o tem vprašanju še ni zaklju-! čena, da se zvßajo dohodki državnih uradnikov I in nastavljencev.
Šolski zakon in učiteljske piace. Odbor za iz-
premembo zakona o „narodnih“ — reete ljudskih f-r šol v Srbiji je končal svoje delo in tedni pride zakon pred plenum. S tem zakonom so urejene učiteljske plače popolnoma tako, kakor je bistveno zahtevalo učiteljstvo samo. Temeljna plača 2400 dinarjev, 8 triletnic po 300 dinarjev in deveta 200 dinarjev. Jugoslovanski klub je hnel v odboru kot svojega zastopnika prof. Vesenjaka. Posebna določba ugotavlja, da se ista regulacija plač izvede tudi v bivših avstro-ogrs-kih pokrajinah.
Izseljevanje V Ameriko. Amerikanska vlada je prepovedala tujcem naselitev v Ameriki in si-
cer za dobo štirih let. V Ameriko se ..lahko potuje le za zelo kratko dobo in v dokazano potrebnih opravilih.
Ngv Ä na progi ^arihor—Ljutomer. z ju-;'
trajšnim dnem, dne 25. junija, se uvede na progi Maribor—Ljutomer tretji mešani vlak, ki odhaja iz Maribora ob 10.38 in prihaja v Ljutomer ob 15.26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11.01 in prihaja v Maribor ob 16.08. uri.
Brzovlak Dunaj—Trsi Z jutrajšniin dnem, se uvede na južni železnici med Dunajem in Trstom zopet brzo vlak. Potujoče občinstvo bo upeljavo brzovlaka gotovo iskreno pozdravilo. Da bi le tudi cene bile bolj zmerne.
Uozni red za celo Slouenijo, veljaven od dne 1. junija t. 1. za vse proge Slovenije z najvažnejšimi priključki ostalih prog Jugoslavije sta izdala Ignacij pl. Kleinmayer & Fedor Bamberg v Ljubljani. Cena K 2.20, po pošti K 2.40.
Zvišanje poštnih pristojbin, po poročilu iz
Beograda se v ministrstvu za pošto in brzojav izdeluje načrt za zvišanje vseh poštnih tarifov v Jugoslaviji. Pristojbine bodo znatno zvišane.
Agrarna reforma. Ministrski svet je sklenil, da razpošlje na vse pokrajinske (deželne) vlade okrožnico, naj se izjavijo glede razdelitve zemljišč med prostovoljce. Zahtevajo se točni podatki, da more vlada urediti to vprašanje.
SV8Že Žemlje se dobe v Radgoni vsak dan in sicer komad samo po 30 v. Ali bi se tudi v Mariboru ne bi dale cene znižati ? Če je to mogoče v Radgoni, mislimo bi bilo tudi v Mariboru.
Cene za meso v Novem mestu. Mestno žu- j
panstvo je določilo najvišje cene za meso, katerih mesarji od 15. t. m. dalje ne smejo prekoračiti in sicer: govedina za sprednje dele po 10 K za 1 kg, za zadnje dele po 12 K za 1 kg; | teletina po 10 K za 1 kg in svinjina po 12 K j za 1 kg. Vsak prestopek teh določil bo ostro kaznovan. Srečni Novomeščani, ki imajo tako ceno meso! Mariborski mesarji so bolj dragi; ali bi tudi ti ne mogli nekoliko znižati cen, saj še itak dovolj zaslužijo.
Petrolej V Ljubljani, v vseh ljubljanskih špecerijskih trgovinah se dobi petrolej brez vsacih izkaznic v prosti trgovini, v poljubni množini. Liter petroleja stane 5 K 40 v, oziroma kilogram 6 K 40 v.
Demobilizacija Amerike. Do danes so v Ameriki demobilizirali 2,534.000 ljudi. Od novembra so prepeljali v Amèriko 57.000 častnikov in
1,293.000	mož.
Poštna zveza z Ameriko se je zopet odprla. Dostava pisemske pošte je sedaj še hitrejša kot je biia v mirnem času, ker vozi pošto orijent-ekspresni vlak Pariz—Beograd.
Hud nemžurski petelin je železničar-zavirač Oerny, ki stanuje v Brodili ulici št. 5. Öerny je že delj časa „bolan“, a ga neprestano vidiš na ulici v družbi najbolj Zagrizenih vsenemškili in nemčurskih kokotov. Ti stičejo glave skupaj in šuntajo. Doma pa se prepira in psuje Slovence. Zakaj se take ljudi, ki so nam samo v nadlogo, ne vrže preko meje?.
Uprav sramotne plače imajorixg‘G\ ske nastav-
ljenke manufakturne tvrdke Worsche v Gosposki ulici. Neka blagajničarka, ki ima vendar zelo odgovorno mesto, je bila „nastavljena“ z mesečnimi — 100 Iv! To je znesek, ki je za današnje razmere prav malenkosten,- To bi še za en teden ne bilo preveč, ne pa za štiri!
Kinematograf. Dobili smo in objavljamo: Po-prašamo gospo di’. Gustinovo: Zakaj daste tiskati letake dvojezično in slovansko besedilo na drugem mestu?
POZOR!
Biči iz usnja . .	K	2-50
jermenjef za čepe .	7?	2-50
goži za čepe . .	n	250
kose 70—100 etn		
dolge ä K12-— do	»	16 —
brusni kamni ä .	j?	2-50
srpi à KT5~50, 6’—	7?“	6 50
glavni robci lepo		
pisani ä . . .	77	16.—
moške predpasnike		6 —
ženske predpasnike	7?	4-—
K 12 — do .; .	7?	16.—
oxford srajce za		
fante . . . .	».	45-—
plavotisk, cefiri, oxfordi, platno bolo, klot črni battati. — Razpošilja po colom kraljestva
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNIUŠEK.
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust.
Hiša s velikim vrtom se proda. Hugo ‘Wolfova- ufi'cä Ì2f Maribor.
1146— SÌ
Svinjske kapljice preti svinjski ličiti
priporoča lekarna P. PRÖL, Maribor,' Glavni -trg. Gena steklenici 2 K. Ce hočete ohraniti svinje zdrave, naročite takoj te izborne kapljice. .1161—79
Obleke
od preproste do vsakovrstne naj-finejSe, domače, dobrö in vestno delo, vsake velikostir izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITER,
Maribor, Dravska ulica-St. 15, (pri slarem mostu). 7Ì9

Govorite povsoi slovensko!
Nemčija sprejela mirovno pogodbo.
Ob sklepu uredništva smo dobili naslednjo j mirovne pogoje, izvzemši, da se Viljema in aem-obvestilo:	j ških generalov ne zahteva pred svetovno sodiš-
Iz Dunaja skozi Maribor v Ljubljano potujo- J če. Clemenceau je pa oogovoril, da ne sprejme či francoski kurir je poročal: Iz Berolina v Ver- I nobenih nemških pogojev, nakar so Nemci spre? sailles je odposlala nova nemška vlada brzojav- f jeli mirovne pogoje v celoti/ ko, v kateri naznanja, da Nemčija sprejme vsej