6. številka. Ljubljana, sredo 10. januarja. X. leto, 1877.
Izli*,* vsak 4iM,n, isVMmii ponuneljke in dneve po praznicili, ter velja po pošti prejeman za a v s tr o - o ge r h k e dežele za celo leto 16 gld., za pt>l leta H gld. U četi; leta 4 gid. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za celo leto 13 gHU, za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1  gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom M računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za ]ijake velja znižana cena in sicer.  Za Ljubljano za ćetrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsto B kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. DoptBi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d ni š t vo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši št 3 »gledališka stolna". Opr&vništvo, na katero naj rfe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL
Iz iztoka
nam tudi denašnji dan nij še prinesel pričakovane odločitve.
Zadnja poročila iz Carigrada v Pariz 8. t. m. pravijo, da se obravnavanja še nadaljujejo, in da se bode konferencija še večkrat sešla, predno pooblastenci pretrgajo diploma-tične zveze. Drug telegram v Berlin pa poroča, da so 7. t. m. evropski poslaniki raz-govarjali se pri Ignatievu ter sklenili, da v konferenciji 8. t. m. izreko, da svoja terjanja nespremenjena vzdrže in da kratko in malo nobenih koncesij več no dade.
Tretji telegram oficijozno iz Carigrada pak pravi 8. januarja tako: V denašnjej seji konference je italijanski zastopnik Corti pobil in ovrgel dokazovanja, katera je bil Savfet-paša v zadnjej seji razvil. Salisburv je podpiral Cortija. Vendar Turki nij so nehali odbijati nekaterih točk, a udeleževali so se pogovorov o garancijskem vprašanji, posebno o organizaciji nadzorne komisije. N a-daljevanje v posvetovanji se je odložilo na sredo. Sploh se misli, pravi ta telegram, da bode konferenca le še malo sej imela.
Tako imajo ne mara oni časniki uže prav, ki se norca delajo iz te diplomacije, da po-Bnemlje slabe komedijante, ki, da bi več gledalcev v svoje predstavo privabili, napovedujejo, da jutri „zadnjikrat" igrajo, potem napovedo pa še „nepreklieljivo zadnjikrat", a igrajo vendar potem kasneje še kar prosto in res zadnjikrat. Tudi diplomacija je bila uže za ponedeljek „zadnjikrat" napovedala se.
Da bi se iz ysega tega mir naredil, nij verjetno ni onim več, ki ga za vsako ceno žele. Celo magjarski „llon" je prisiljen z Žalostjo priznati, da bode odslej ruska vojska izpolnjevala voljo Evropo. Dobro. Večina av-
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Misa M. C u mm in h, poslovenil J.)
Tretje poglavje.
(Dalje.)
Tme vendar od tega časa nij bil nekdanji možak. Vstal je za deset let postaran in njegova moč je bila tako oslabela, da je mogel opravljati le kako razmerno lehko delo. Takrat mu je njegov blagosrčni prijatelj in prejšnji gospodar preskrbel službo, ki jo je sedaj opravljal; razen tega pa je prisluževal Se lep denar s tem, da je drva cepil, sneg razmetaval in druga prilična opravila opravljal. -
Imel je sedaj okolo petdeset do šestdeset let, bil je krepkega života z obličjem, katero
strijskih prebivalcev, zlasti mi vsi Slovani, bodo rusko vojsko blagoslavljali, kadar udere s slovansko in krščansko zastavo v Dulgarijo, brate svoje in naše osvobodit. Če dalje magjarski „Ilon" in za njim nemško judovska „N. Fr. Pr." divje pridigovata: „Tri zelenej mizi v Carigradu smo sedeli poleg Rusije, a v Bulgariji si bodemo nasproti stali," — je vse to šoviniziranjo neškodljiva magjarska in judovska jeza, slepa strast, ker po sreći magjarski kričači nemaj o oblasti voj-skovoditi naših armad v kraje, kjer nemamo nič iskati, nego prijateljstvo tamošnjega naroda in prijateljstva vrle Rusije.
Politični razgled.
NotriADje dežele.
V Ljubljani 9. januarja.
V Uvšavnem zthoru hoče vlada še le v marcu predložiti postave o ponovljenji nagodbe z Ogri. Tako poroča „Presse". Ali ,,P. L." ne veruje tega, vendar določnejega ui on povedati ne zna.
M>4*lnnMti§i*!ii deželni zbor je sklican na 15. februarja t. 1.
Ovzbor se snide uže 10. t. m., a do 20. javnih sej no bode imel. Do tedaj meni magjarsk list, naj bi vlada če ne do nagodbe vsaj do kacega sklepa prišla.
Vupuiije dLrAttTe.
O ruskih pripravah za vojsko časniki mnogo pišejo, ali le površno, ker ruska vlada je pametna dovolj, da ne pove kaj in kako dela. Kot gotovo se le to poroča, da se zdaj nova armada 150.000 mož snujo, ki se bode v teku januarja v Desarabiji sestavila.
V Omotjoro je iz Rusije poslano ži veža za tri mesece dovolj. Car sam je dal 20.000 cekinov, carska familija in generali tudi večje svote. Orožja se jo poslalo za vse dozdaj dorasle neoborožene in mašinisti so poslani, ki bodo popravljali spridene puške.
Kuinuši.*!** minister Sturdza je dal ostavko. Imel jc oddel javnih del.
Francoske vlade časnik objavlja, da, se je odstavilo 8 prefektov, šest pa prestavilo,. oziroma na novo imenovalo; dalje se je po-milostilo 54 obsojenih komunardov.
Pri dopolnilnih volitvah v Itnlifattmka zbornico so voljeni Visconti-Venosta, Booghi pa Micheli.
\fisi rifu- novo izvoljenega turškega poslanika za Berlin, Kalil-Serif-paše noče sprejeti, nego ga zaradi njegovega prejšnjega vedenja v Parisu smatra za „neljubo osobo1'.
V I*ermtfi se boje lakote in so se vse luke perzijskega zaliva zatvorile, da se žito ne more izvažati.
Dopisi.
Is Noveffti rnesttt 7. jan. [Izv. dop.] Zadnji „Slovenec" je prinesel iz Novomeške okolice neki dopis, v katerem* se dopisnik pritožuje o zaspanosti, ki po njegovih mislih biva v narodnej našej čitalnici. Res, da so nekateri naših udov ubogim nemčurjem tukajšnjega kazina s svojimi izdatnimi duševnimi močmi pomagali pri veselici, katero so napravili v korist pogorelcev Jablanskih, vendar smo prepričani, da so to storili samo v blagem namenu, podpirati omenjene pogorelce. Sicer smo v principu proti vsakej podpori nasprotne nam stranke uže za tega del, ker vemo, da se v onih krogih najsvetejše naše težnje p s ovaj o in neusmiljeno teptajo. Želeli bi zarad tega, da se mladi naš svet one to-varšije popolnem varuje in večkrat zahaja v naša društvu, ter tako ohrani sebi in družim narodno zavest in narodno čuvstvo. Ako pa gledaš na moči, katere se napotijo v nein-čurskem nam nasprotnem taboru, najdeš, da je društvo kazina do sedaj zelo hiralo, ali dobilo je lansko leto lovce, katerih častniki so večjidel pevci in tedaj marljivi podporniki onih krogov, o katerih mirno sodeče naše do-
je naraxa precej debelo izrezala, ki pa je vendar izrazovalo obilo blagosrčnosti. Bil je sam na sebi tih in zamolčljiv, živel je rad sam za se, znan je bil le malo ljudem v mestu, ter je imel le enega dobrega prijatelja, cerkve-nika sosednje cerkve, prestarega moža, ki so ga navadno držali zo vrtoglavega in nepiiljud-nega človeka.
Ko smo zapustili Jerico, bila je nuno pri večerji; a sedaj vrnivši se k njemu jo vidimo stegnjeno na velikem stolu spati, zagr-neno s toplo odejo in glavico položeno na blazino. True sedi tik nje; suho nje ročico drži v velikej svojej pesti ter zdaj pa zdaj popravi odejo krog nje. Teško sope ; h kratu se vzdigne, potem nagloma govori; nje Banje so gotovo nemirne. True posluša pozno njene besede, katere močno izreka: „Oj, ne storite! ne storite! Ne vtopite moje inačice!" potem zopet s strahovitim glasom: „0 joj! vzela me
bode! vzela me bode!" potem se glase nje besede ganljivo, žalostno in resnobno: „Dragi, dragi, mili stari mož, pustite me ostati pri vas! pustite me ostati tu!"
Debelo solze se svetijo v Trucman Flin-tovih očeh ter d ero doli po razoranih njegovih licih j potem položi debelo svojo glavo na blazino, primakne Jeričini obraz k sebi ter jej gladi dolgo nepočcsnne lase. Tudi on glasno misli — kaj pa pravi?
„ Tebe vzeti! — ne, tega ne bode! Pri meni ostati! — ostala bodeš, to ti obljubim, ti uboga tičica! Popolnem osamljena na tam velikem svetu — osamljeu sem tudi jaz! — Če je božja volja, ostaneva skupaj."
Četrto poglavje.
Jo v starostnih, v otočjih letih ves
naš up
Podpora drugih; milosti učiti nas: Prirodi nalog prvi jo, e.ovoštvu ta.
Mlada Jerica je našla prijatelja in po-
mače občinstvo neugodno misli in tudi misliti mora.
Kolikor je v omenjenem dopisu, kar se tiče travest je lepe cerkvene pesni „tantum ergo" in posmehovanja o nebohodu Marije resničnega ali ne, sedaj ne bodem preiskoval, če je reč res taka, je naloga državnega pravilnika uradno ustaviti tako protizakonito postopanje, a ne naše ni vaše.
Glede čitalničnih veselic se glediščne predstave v našej čitalnici precej dobro in z veliko živahnostjo igrajo, to nam pa dopisnik vendar ne bode zameril, da čitalnica od l.jan. nij mogla več nego eno veselico praznovati in sicer na novega leta dne praznovati, saj je komaj sedem dnij preteklo in zopet napravi čitalnica tombolo s plesom in kakor se v zadnjem »Slovenskem Narodu" bere, obhajala jih bode pred pustom celo šest, gotovo veselo po ročilo o marljivem delovanju čestitega odbora Za Vodnikov spomin se pripravlja sijajna beseda, kar nam tembolj zadostuje, ker dobro vemo, s kakimi težavami se je treba boriti zarad pomanjkanja izdatnih duševnih močij in ker Novomesto uže več let spomina slavnega našega pesnika obhajalo nij.
Iz 4 rnonilia 4. januarja [Izv. dop." Čitalnica naša je napravila na Silvestrov večer po starej navadi veselico z bogatim programom in reči moram, da so se vse točke v občo zadovoljnost vršile.   Petje, posebno pa mešani zbori, pri katerih so domoljubne naše gospice sodelovale, dopadalo je vsem zbranim ; največjo pozornost pa je vzbudil samogovor iz Stritarjevega „Oresta", katerega je izvrstno predstavljal g. K. — Sledila je potem igra: „Živo-mrtva zakonska"  pri katerej  nij bilo smeha konca ne kraja in katero so naši izurjeni diletantje izvrstno igrali. — Po igri bila je potem šaljiva loterija z mnogovrstvimi lepimi in šaljivimi dobitki, katera je trajala skoraj do ene po polu noči. Mladi svet začel je potem rajati in začetek novega leta s plesom praznovati, stareji možaki so ga pa v spodnjih prostorih grajskih pri Čaši vina praznovali in napivali si na lepšo in Slovanom ini-lejo bodočnost.
V zgodnjem jutru smo se že le ločili, da si zberemo novih moči za drugi dan, ker čakal nas je prevažen posel — bil je občni zbor in volitev novega odbora. — Zadovoljna sme biti čitalnica naša z vspehom, katerega je v preteklem letu imela, bodi si financijalno, bodi si duševno. — Poleg vseh zdatnih stroškov, katere je imela posebno pri predstavi operete
Tičnik" in pri kegljanji na dobitke, ostalo jej je vendar čistih 70 forintov, — za naše kraje in razmere res lep denar! — Vršila se je potem volitev odbora in čestitamo si lahko vsi dru-tveniki k takemu odboru : kajti prepričani smo uže naprej, da bode novi odbor delal po svojih močeh in te ima v izobilji — samo v prospeh naše domače stvari. — Voljeni so pa: g. Kuralt, predsednik, g. Dev, podpredsednik, g. Skrb', tajnik, g. Roptiitc, blagajnik in gg. Dr. Pavlic, Šuštar^ič in Starina, odborniki. — Zastopana je tedaj v odboru inteligencija in mestjanstvo črnomaljsko. Res da so žalibog mej našimi mestjani nekateri takovi hlistri, kateri mislijo, da so si z vstopom v čitalnico kupili tudi pravico v odboru sedeti; kateri bi bili radi predsednik itd. vse v enej osobi in se potem takoj, ko vidijo, da jih v odboru ne moremo, izbrišejo iz čitalnice, — je nekoliko tacih čudnih tičev, ali zagotovljeni naj bodejo, da zarad njihovega izstopa ne bode čitalnica propala in ko bi se zarad razžaljene častilakomnosti celo na glavo postavili ali pa celo mej nemškutarske Turke šli! Novemu odboru pa zakličem: Živeli in dobro delovali v svrho naše narodne prosvete!
Od Iloroviiice 8. jan. [Izv. dop.] Glavni občni zbor našega bralnega društva, 8. t. m. bil je nepričakovano dobro obiskan. Novi odbor sestoji iz sledečih gg.: Anton Ju govec, župnik kot predsednik, Ivan Majaron, podpredsednik, Josip Košir, blagajnik, Janko Ržen, tajnik Odborniki: gg. Lavoslav Zaletel, Franjo Papler in Ivan Borštnik. Članov šteje društvo blizu 30 in napravi v teku predpusta 2 veselici. Sestava odborova opravičuje nado, da bode društvo odslej najbolje prosperiralo. Delujmo složno naprej v narodnem slovanskem smislu!
Iz Gorlct; 8. januarja [Izv. dop.] Dolgo se je motalo vprašanje, kedo bode v Gorici prihodnje tri leta županil; danes se je razmotalo. Dr. De peri s, odvetnik in dež. odbornik je voljen z večino glasov: IG zoper O (katere je dobil Dr. Luzemberger) in dva poedina. Počakajmo ces. potrjenja, predno iz-pregovorimo kaj o novem županu. — Dr. De-peris kot voditelj liberalne stranke ima veljavne  nasprotnike mej  vladnimi privrženci,
t z  v|«»r i r|n  dne 8. januarja,   j Izv. dopis.] Dne 7. t. m. se je v našem trgS, kakor navadno vsako leto v podporo in povMigo domače dekliške šole napravila tombola, katera je bila od domačinov, kolikor jim je ljubezen do šole dopustila, dovoljno  obiskovana. — A vendar ne vem, je-li na vsem slovenskem Štajerju jednaki veter veje v obziru vzajemnega delovanja na polju narodne omike, ali 1«' samo nekatere posamezne kraje ta čudoviti Sanium ustrahuje. — Kdor je kedaj po naših  krajih potoval, bode strmel,  ako mu objavim, da tudi v našem trgu sapa razprtije, dasi bladno, a vendar občutljivo  brije. — In če se bodo reakcijonarni koraki še bolje pospeševali, tedaj uže denes lehko belemu svetu objavim  ter zagotovim, da urneje nego po brzojavu dirjamo v nam pripravljeno „Rum-pelkaminer" nazadnjaštva. — A pri tej obžalovanja vrednej nejedinosti je še ipak zabilježiti vesela istina, da še mnogo dobrodejnega duha za razvitek narodne šole tukaj veje in to ne le v trgu, temveč tudi v okolici gornje savinjske doline. — To dokazujejo narodnjaki naši pri vsakej priložnosti — ne boječ se jezikov in opovirov stare služinčadi. — Ženska naša mladež še mnogo potrebuje in mnogo ji je želeti, da dospe do tiste izobraženosti, katera se terja dandenes od vsake gospodinje. Uže pred nekoliko leti je tukajšnji vrli gospod župan Goričar, vsikdar vnet za narodno šolsko stvar, izprožil hvalevredno idejo, naj bi se v podporo in povzdigo dekliške šole vsako leto tombola napravila. — Občinstvo  se je omenjene zanimivosti vsikdar rado udeležilo, samo letos se jih je nekaj izneverilo; a to nič ne de, vsaj vemo, da se s časoma tudi ljudje spremene. — Pa korajža velja! Gospod Goričar, dober oče šolski mladeži, je stvar vedel zopet tako urediti , da je bil znesek podpore zdatnejši od lanskega leta. Prisrčna mu hvala! — In tako se bode zopet nežna mladež lebho vadila v ročnih delili — ter se enkrat tudi hvaležno spominjala na prijatelje in dobrotnike mozirske narodne šole. — Tako podvzetje bodi vsem slovenskim šolskim občinam, kateri složnost poznajo, — živo priporočeno ! —
Iz <i< rutlcui 8. jan. [Izv. dop.] Prijatelj  domačih pesnij  porabi rad vsako pri-kateri mogoče da ne bodo držali rok križem; I ložnost, da sliši le znane mu glase, živo ga
akopram bi bilo strašno malenkostno, ako bi se volitev brez prav posebnih razlogov ovrgla.
Vsled neprestanega deževanja je postala lepa Gorica prava blatna vas.
spominjajoče domovine in naroda, koji jim je dal življenje, kojega duševno življenje in značaj izražujejo. liadostno posluži se take priložnosti, ako mu je dano,  slišati domače
krovitelja; in dobro je bilo, da ga je našla, ker stradanje in zanomarjenje ste jej bili skoro spodkopali žalostno življenje, ter bi bili končali vse njene skrbi.   Prvo jutro, katero je doživela v Truejevi hiši, izbudila se je z močno mrzlico, glava in vsi udje so jo boleli in kazala so se vsa znamenja hude bolezni. Ozrla se je ter videla, da je sama v sobi; a v peči je močno gorelo in pripravljeno je bilo za za-juterk. V par trenotkih se je zavedela, kje da je in kaj se je zgodilo ž ujo; soba namreč zdela se jej je popolnem ptuja, ker videla jo je prvikrat pri svetlem diovu. Sreča se jej je izrazovala v suhem obrazu, ko se je spominjala dogodb prejšnjega večera ter je mislila na blagosrčnega starega Trueja in novi dom, katerega je našla pri njem. Vstala je ter šla k oknu gledat, če prav se jej je v glavi hudo vrtilo ter se je tako opotekala, da je komaj stopala.   Zemlja je bila pokrita s snegom in
vihar je še zmerom razsajal. Kot bi bil sneg Jerici zaslepil oči, h kratu namreč nij nič videla, v glavi se jej je vse vrtilo, omahnila je ter padla na tla.
Trenotek pozneje je prišel Trueman ter se je močno prestrašil, ko je zagledal Jerico na tleh; kmalu pa je našel temu pravi uzrok, kajti opazil je bil uže po noči, da je zelo bolna in čudil se nij, da je omedlela, ko je skusila hoditi. Položil jo je v posteljo in kmalu se mu je posrečilo, da se je zopet zavedala; a tri tedne nij mogla drugače sedeti, če je True nij vzel v naročje. True je bil okoren skoro pri vseh stvareh, to pa nikakor ne, ko je skrbel za svojo majheno rejenko. Izveden je bil precej v boleznih ter je bil na svoj način nekak zdravitelj in strežnik; in če prav nikdar nij imel dosta opraviti z otroci, vendar ga je njegovo toplo serce vodilo na pravo pot ter ga učilo vse, kar je bilo treba Jeri-
činem zdrav j i in mnogo več ljubezni, kot so jej je kedaj prej skazali.
Jerica je bila zelo potrpežljiva. Časih je budila cele noči ter trpela najhujše bolečine in najstrahovitejši dolg čas, da je morala tako dolgo v postelji ležati, in vendar nij le enkrat vzdihnila ali zaropotala, da ne bi prebudila Truemana, ki je poleg nje na tleh spaval, če je mogel se znebiti toliko skrbi za njega, da njo, da bi bil spaval. Ko je časih trpela hude bolečine, nosil jo je Trueman cele ure na naročji. In celo takrat delalo se je Jerici boljše kot je v resnici bilo, ter je na videz zadremala, da jo je položil v posteljo ter sam nekoliko počival. Nje srčice je bilo polno ljubezni in hvaležnosti proti svojemu prijaznemu pokrovitelju; premnogokrat je premišljevala, kaj bi mu lehko storila, ko bi zopet ozdravila, in čudila se je temu, ali se bode mogla kedaj naučiti dobro delati.   True jo je moral
moči, gledati domače obraze, ponujajoče narod ne umotvore zbranemu svetu. Veselje pa tudi in hvaležen vsacemu drugemu, kateri dobrovoljno seznanja občinstvo s takimi umotvori.
Veselilo nas je tedaj, ko smo po tukajšnjih časnikih čitali program koncerta, kojgea je naredil kvartet graških gospodični 7. t. m. v vi težke j dvorani, ker so bile v ta program tudi slovenske pesni Zapuščena H. J., Kukavica G. J. in Ples G. J." sprejete in brez daljnega pomisleka podali smo se na navedeni dan tudi mej zbrane poslušalce.
Kakor ne bode nihče izmej občinstva te stopinje v življenji obžaloval, tako je ne bomo tudi mi obžalovali.
Radujemo se marveč, ter smo prav hvaležni gospodičnam za izvrstno petje. One so zbranim pokazale, kake umotvore da ima naš narod glede pesnij in melodij, kako čuvstvuje in živi, ka ti umotvori nij80 samo za kmete pripravni, ampak, da se smejo na vsakem javnem odru, pred meščanom in plemenitašem uspešno pokazati. To je istina, o katerej smo se prepričali tudi ta krat do dobrega, ker so bile vse tri pesni od zbranega občinstva z živahnim priznavanjem sprejete.
Hvala in slava vrlim trem sestram gpč. Čampinin in gpč. Galovič! Sezite čestokrat [»o slovanskih pesnih, ker vam je stvarnik podaril tako velik in lep dar, in ker — imena to nekoliko spričujejo, vaša kri nij celo tuja slo-vanskoj krvi.
Domače stvari.
— (Andrej Volkar), Slovenec iz Kamnika, je bil te dni v Pragi promoviran za doktorja prava.
— (Trgovski ples) bode letos v Ljubljani v kazini prvega februarja. Zakaj ne na neutralnih, nenemških tleh ?
— (Prvih pravil) ižkega bralnega društva vlada nij potrdila. Pravila prenarejena so zopet vladi v potrdilo predložena.
— („Der dumme Kerl von Lai-bacha), ki se pa sam imenuje „Laibacher Tagblatt" pripoveduje svojim potrpljivim bralcem, da so naše slovenske „s on d erge 1 liste" to, da želimo Slovenci s Hrvati zedinjeni biti pod svitlo krono habsburško. Po tem tacem so ravno tako želje nemškutar-jev, nas ponemčiti, v zvezi z Nemčijo ohraniti, z Rusijo v vojno spraviti še vse hujše „son-dergelttste" naših protivnikov.
— (Pomlad.) Vreme ima imamo zopet dalje časa uže tako toplo, da rasto po okolici baje užo vijolice, glasnice pomladanske.
čestokrat zapustiti ter iti po svojih opravilih; tako je bila prvo tedne svoje bolezni po gostem sama, vendar je bilo tik nje vse, kar je potrebovala; tudi jej je po gostem ukazoval, naj ostane v postelji, dokler se sam ne vrne. Nazadnje je jo mrzlica tako hudo zgrabila, da se Je.i jo mešalo, in nekaj dnij se nij zave-vedala, kdo da jej streže. Neki dan se je, po dolgem mirnem spanji prebudivši se, zopet zavedela ter je ugledala ženo, ki je tik nje postelje sedela in šivala.
Jerica je v postelji poskočila kvišku, da bi pogledala tujko, ki nij zapazila odpreti jo oči. a sedaj je zastrmela prvi trenotek, ko je videla, da se Jerica giba; zaklicala jej je: „Dete drago, vlezi se! vlezi se!" in položila svojo roko mehko na njo, da bi podpirala svojo prošnjo.
i Daijo prih.)
— (Postonjska čitalnica) bode napravila v nedeljo 14. t. m. veselico v prostorih gosp. Ignaca I) o k s a s programom : 1. Petje; pesmi: »Moj dom", poje zbor, „ Večerna", če-tverospev, „Slovenska dežela", poje zbor, „Solza", četverospev. 2. Smešen kuplet. 3 Tombola. 4. Ples. Odbor čitalniški vabi uljudno občinstvo k mnogoštevilni udeležbi.
— (Pobožni sleparji.) Piše se nam: Po deželi se klatijo uže dalje časa neki kupci, kateri kupujejo stare srebrne pase od naših premožnih kmetic. Da dobijo dosti vredne pase za slepo ceno, zato lažejo ljudem, da se pasi potrebujejo za lepšanje neke podobe matere božje. Kraj kje je ta mati božja povedo ti možakarji kakor jim ravno prav hodi. Nekaj kmetskih žensk so ti ptiči, dunajski Žid je, UŽe osloparili. Mi opozorujemo naše kmetske ljudi, naj ne verjamejo tem lopovom, nego če hočejo take pase prodati, da jih prineso v Ljubljano, kjer se njim bodo pošteno po vrednosti izplačali pri poštenih zlatarjih.
— (B r a n d s t e 11 e r j e v i rudokopi) se bodo te dni prodajali na prošnjo Upravitelja konkursne mase, dr. Lichtensterna, ekse kutivnim potem. Rudokopi z vsem vkup so cenjeni na 21.000 goldinarjev, zaprti Frice jih je pa svoje dni hotel prodati za en milijon. Predlanskem je naš list tožiti hotel, ko smo rekli, da so 40.000 gold. vredni.
— (Ormužko okrajno učiteljsko društvo) je v seji 4. t. m. sledeče gg. v odbor izvolilo: Prvosednik Kovačič Štefan, nadučitelj v Središči. Tajnik Sinko Josip, učitelj v Središči. Blagajnik Štuhec Anton učitelj pri sv. Bolfangu. Odbornika: Eberl Anton učitelj pri Veliki nedelji in Kosi Ivan učitelj pri sv. Lenartu. Za podpredsednika je odbor g. Eberla in za poslanca k ,,Lehrer-bundu" g. Strekla, učitelja v Središči izvolil.
— (Zmrznil) je na planinah zgornje štajerskih pri Muravi drvarski hlapec Anton llošnar iz Kranjskega in je bil na starega leta dan mrtev najden.
— (Iz Trsta) se piše, da je bil tam te dni Osman-paša, vjetnik črnogorskega kneza in se je odpeljal potem v Carigrad.
— (Nagla smrt.) V soboto je pri ru-dečem mostu v Trstu peljal nek fakin ročni voziček ; naenkrat ga je mrtvoud zadel, da je namah zgrudil se in izdihnil dušo. Star je bil 42 let.
— (Tatvina na kolodvoru.) Piše se nam: Pretekli mesec so tatje 12 vagonov na kolodvoru v Kauiži po noči odprli, ter mnogo moke in sukna odnesli. Še le ko so drugič prišli, so jih čuvaji se streljanjem odpodili.
— (Bogat drvar.) Iz Celovca se piše, da je te dni tam umrl neki Kari Gartner, ki so mu „drvarjev Kari" rekli, zarad tega, ker je uže od nekdaj služil si kot drvar živež. Vse je mislilo, da je jako ubožen, in kako se je ves svet začudil, ko je po smrti zapustil 10.000 gold. av. v. Sorodnikov nema nič, da bi se lepe dedščine veselili, in je drvar svoje zadnje dni vse v oporoki zapisal na nekega znanca, ki se mu je bil zadnje dni prikupil. Nauk iz tega: tudi z drvarji bodi prijazen.
— (Strah.) Piše se nam: V C. na Dolenjskem je prišel dne 3. t. m. okolo dvanajste ure po noči fant od vasovanja domov. Pot ga pripelje do pokopališča. Luna se je skrila ravno za oblake, tedaj nij bilo natanko okolo videti. Videl je pa vendar do vrat po-kopališčinih. A zdaj zagleda pred pokopališči-nimi vrati — strah.   Bilo je  nekaj črnega.
Precej mu pride na misel, da je kak duh; vendar dobi toliko poguma, da nabere v roke kamenja in začne strah kamenjati. Ko vrže prvi kamen, ga dobro zadene, pa kamen odleti, kakor od lesa. Pa zdaj je še le strah velik, zdaj ! Zdi se mu, kakor da bi prihajal strah zmirom bliže in da je pošast zinirom večji. Ko mu strah do kraja srce prešine, vrže kamenje od sebe in beži spat. Drugi dan ob treh z jut ni j pa vstane vaški mesar in gre iz hiše. Ko pride ven, ozre se proti pokopališču, ki stoji ravno pri cesti. Tudi ta pred vrati vidi nekaj črnega stati, a ne misli na strahove in duhove, temuč meni, da je volk. lTrno gre v hišo po samokres, ki ga je imel nabitega. Ž njim gre ven na cesto, stopi malo bliže, pomeri in ustreli. Ko sosedje zaslišijo pok, urno vstanejo in gredo ven gledat, kaj je. Mesar, s pridevkom Bavec, pa uže kriči: Hitite skupaj, hitite! Volka sem ustrelil, pa no vem, če je uže poginil, ali se je le potuhnil V Hitro zgrabi vsak sekiro, vile, ali kar je mogel kdo v roke dobiti. Ali zdaj se pa nobeden no upa naprej gledat, če je volk še živ. Primejo se tedaj za roke in gredo tako z velikim strahom bližje. Ko pridejo blizu, udari jeden s palico po strahu, kolikor more. Pa kaj je V Kos — lesa okroglega, kakor mož čez pas debelega, in kak poldrag komolec dolgega, katerega je bil nekdo nalašč zvečer na cesto po konci postavil.
— (V s peki n e in S k u t. ar s k i h šol. Iz Trcbovelj se piše „S1.": V rokah imam nek list, ki bi imel biti pri vas Kranjcih še v navadi, tako imenovani „Ehemelđzettel", ali po slovenski ženitovanjska oglasnica. Cujte, kako se ta „unicum" glasi: „LOblihes Gemetnđeamtl (iohorsanisto .1. .1. ion Padeš gOmoinde St. Georgen II. Nr 51 Bittet um dio < Jal'olikeit, um dio Erlaubnis zu Hairaton, Alt 27 Jahre, In Arboit Hrastnik, (Jeineinde Trifail, bittet er um Erlaubnis zu scliikon Genieindeamt St Crucifl am 2. Jiinner 1H77 Der Burgermoister" In za to šušmnrijo moral je g. županu plačati še 5 gld. Zvedel som, da je učeni tajnik pri županiji sv. Križa v Svibnem 1. t. m. svojo službo nastopil. Oj srečni oni kraj, ki ima župana, ki niti brati, niti pisati ne zna, pač pa ima sebi na pomoč tajnika, ki priproste ženit o vanj 8 ke oglasni ce spisati nij kos. Ali bi ne bilo pametneje, da bi se take reci spisovale v domačem umevnem jeziku V
Razne vesti.
* (Učiteljic) je v Cislajtaniji na javnih in privatnih šolah nad G.500. To število pa bode vedno raslo, kajti kandidatinj je zdaj nad 3000. Pestalozzi pravi, da je ženski spol uže po naravi poklican k učiteljstvu; to se je dovolj uvažilo, kajti tudi učence, ne samo učenke, se mu uže izročajo v odgojo.
* (Strašen mraz.) V Vologdi na Ruskem je padel toplomer 19. in 20. decembra na 43 stopinj mraza. Stene hiš dajo tako malo varstva, da kurjenje nič ne izda. Naj-starši ljudje se ne spominjajo, da bi bil mraz uže kdaj tako hud.
* (Mavrico) so videli zadnje dni decembra, v Londonu. Z zgornje Štajerskega, iz Kapfenberga pa so piše, da so jo tudi tam videli 5. t. m.; razprostirala so jo črez celo dolino in je trajala nad 20 minut. — Tudi v Ljubljani so jo nekateri ljudje videli zadnje dni pr. leta. Lepa zima.
* (Viharji.) Na zapadni obali Francoskega razsajajo strašni viharji. Ljudje so povsodi v največjih skrbeh in akoravno vse mogoče počno, je škoda vendar ogromna. Parobrodska zveza mej Francosko in Angleško je pretrgana.
* (O g e r s k i š t u d e n t j e) so dali Abdul-Kerimu narediti častno sabljo. Na držaji je na eni strani zapisano: „I)eus, exercituum pellator, fortissime esto menim;" na drugi pa je miti božja in napis: „Maria mater Dri, Patrona 1 lungaria-, suh tmini praesidhun COtt-fugio". Dalje se bere: MagyarirjuaigAbdnl Ke-rimnek, Djunisi gvBz&nek 1876" t. ,j. Ogerska mlado/ Abdnl Kerimn, zmagalcu pri Djunisi 1876.   Sabljo so mu nesli trije Študentje.
* (Hrabri naši Nemci.) Da so Prusi in drugi Nemci, kateri imajo bastardirano slovansko ali pa fraukovsko kri v sebi, res hraber narod, to so dokazali. Ali kaki so naši nekateri, to kaže, na pr. mali dogodek, da je 1. t. ni. blizu Linca na jnvnej cesti slaboten nemšk fant druzega nemškega fanta napadel z nožem, ko sta z mnogimi druzimi nemškimi od maše domov šla, ali nobeden se nij upal noža jemati mu, temuč vsi so zbežali, tako, da je lehko protivnika zaklal. Linška „Tagesp.u in „N. Fr. Pr.'1 imenujeti to ,,Cy-nismus und Feigheit". Mi konstatiramo, da se mej Slovenci to nij zgodilo.
Dunajska borza 0. januarja. Enotni dri. dolg v bankovcih      61 gld. -■"» Enotni drž. dolg v srebru 67 55
1860 drž. posojilo 111
Akcije narodne banke H07
Kredi,ne akcije 140
London 1*6
Napol. 10 C. k. cttkini 5
Srebro 114
kr.
70 70
06
98 75
DorŠko olje
iz sale kilovili Jeter,
iz Bor gena na Norvegskeni;
rumeno 1 steklenica BO kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 Btekle-niča 80 kr.; se žoleznim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju  izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
Za M. Vilharjev spominek
so dalje darovali ti-lo čč. gg., gospo in gospodične
1 n —
1 n -
1 n -
1 „ —
1 * —
1 „ —
1 „ -
2 „ —
— „ $0
— . 50
Prenos ... 74 gld. 30 kr.
Franjo Škofic v Kostanjevici   .   .   . 1   ■   — ■ Andrej Golli   „          „ ... Ivan Kalin      „          „ ... Pere Vavp-'tič „          „ ...
Ivan Saje v Št. Jarneji.....
Peter Jeraj v Kostanjevici .   . .. . Fr. Avguštin v Kostanjevici    . . Gustav Omahon v Kostanjovici   , < Karel Kndež, deželni poslanec, v S t
Jarneju........
Valentin Burnik v St. Jarneju... —
Ivan Tavčar       „        „v       ... —
K. Jančigar, kaplan v St. Jarneju . 1
Josip Ptkovec v Št. Jarneju   ... 2
Franjo Zagorec „        „         .... 1
E. Korošičeva „ „ . . — Alojzij Majzolj „ „ . . . — P. Androjeva „ „ . . . — P. Zagorčeva „ „ . . . — Anton Majzelj „        .         ... —
Jože Oblak v Ljubljani..... 1
Peter Corno „      „ ..... —
V. Č.            n       n ..... ~
Jarnej Cerne „      „ ..... —
A. St........ -
F. Fajdiga  „      „ ..... —
A. Velikanje v    „ ..... —
I. Potočnik „      „ ..... —
S. Nolli       -      „ ......
Vesela  druščina   pri Urbančku na
Jezici.......... 2
Vesela druščina v St. Petru* ... 3
Franja Kavčičeva v Zagorji    .   .   . —
Ivanka .JJilčeva     „    „        .   .   . —
Urška Sabčeva      „     „        .  .   . —
Marijana Sabčeva na Kalcu    .  .   . — vkup
Vsem tem darovateljem
50 '20 50 50 30
90 10 40
23 20 20 50 20
30 30 30 30
(58—46)
Gabriel Piccoli,
1r>kar, na dunajskej cesti v Ljubljani.
•MM*
LoterlJiie srečke.
V Gradci 6. jan.: 47. 58. 85. 74. 14. Na Dunaj i   6. jan.:   47. 46. 55.   4. 7.
Št
ev. 1765G.
(4—1)
Razglas,
Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom od 10. decembra 1876 št. 8374
20. januarja 1*77
kot taisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesto Ljubljana in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledavali.
To se posestnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled omenjeni dan ob 10. uri do polu dne v tukajšnji živinozdravilnici na poljanskem predmestji prične.
Mestni magistrat v Ljubljani,
4. januarja 187 7.
9 s 133
3. F t*< 2. a. 3. 3
ni* a S m <* I u I !■-■«»
ti M
a a
5 S S S P jj£ * 9-1 0 « ' K'h
<1 — Sr a O H .? N 5 a _ F
S - P Je? 1
a'-
I W
B 3"
»T1 r-i
B S
B3 p9
c
Jedina trgovina na Dunaj i!
katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga še za 3O°/0 znižati in ta jo
KineSkesra srebra Tahrikna zalogra
11. IBctK'IlM'iniift «\ CO.,
CvLrLSij, IT&rntzierstiasse "v
■i Veljalo je na primer. ■ prej gl. MO, , 7.5U, n 7.50, - 7.50.
6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vile    „    „    . , 1 vel. žlica za juho , 1 „    „    „ mleko 1 moka skludica z žlico
sedaj gl 1.50
m   S.75
Tosizsirjvu
prej sedaj
1 posodica za turški
tobak  .   .  .   .   gl. 4.—, gl. 1.50
C mal. tas za sladkor „ 3.50, „ 1.20
l posodica za inado  „ 3.—, „ l.SO
n—,    „   2.30 3 korko s podobami  „ 3.—, kr. 90
3.—,    „   1.50 1 par svečnikov   .   „ 6.—, gl. 3.—
6.—1    ■   B«— l majolka za čaj .   „ 8.—, „ e.—
1 posoda za olje i oset „ 8.—, „ 5.— Posebno seu. «1 jii-iln pripruvno Z
6 nožev, 6 vilic, 6 žlic 6 žlic za kavo, I
vseh 24 komadov v elegantnem etuiju namesto gl. 24 samo 9 gl. 50 kr.
6 desertnih nožev, | vseh 24 komadov v 6       .     vile,    I elegantnem etuiju
i    na iiiiiutik   «»1 Oh
6        „ žlic, 6 p ostavci) v / n nože,l
namesto gl. 26 samo gl. !).75.
K «|nov«'|ša past« za čiščenje zlatnine, srebrn i no in kineskoga srebra, škatljica 25 kr., 0 škatljic gl. 1.20.
Jako lepe tase, uajollce za kavo in čaj, aervice za čaj, stojalca za pogrnene mize, girandole, posipalci za h:ud kor, čašice za jajca in garniture za jajca, poBodico za zobotrebce, sponke za Bervijete itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtovanje dopošilja ae tudi razločeni cenik brezplačno. (142—20}
101 gld. 43 kr zreka bo s turo gorka zahvala, ter ob enem želja izraz 1, naj bi onim bla gim darovalcem iz Dolenjskega še mnogo posnemovalcev sledilo.
Zagorje na Notranjskem, 4. januarja 1876.
Za odbor: II. Legat. P. T. občinstvu  se na znanje daje, da je gosp. Anton J e 1 o č n i k prevzel nalog za nabiranje doneskov za spominek M. Villiarja za Ljubljano.
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
l.isiiii«'u opritMiisI >u : G. Fr T. V Spljotll. Za drugo čotrtletje je ostalo 2 gl. 30 kr.
Umrli v LJubljani
od 1. do 6. januarja: Helena Kropar, delavca žona, f>2 1., v bolnišnici, za jetiko. — Antonija llojc,   akt. vdova,  46 L, za jetiko. Neznana žena, v bolnišnici velud slabosti. — Franc Z..pančle, delavec, 50 L, od mašine pohabljen.
— Cecilija Kegdi,  mizarjev otrok, 1 in., za sušico.
— Leopoldina Šumi, slad. otrok, 1 */i 1-. za pljučnico.
— Matoj Joras, posoBtnik, <iO 1., na mestnega gosda cesti št. 4, za splošno vodenico. — Katarina Skubic, osobenjica, 76 ),, v dež boln. za oslabelost, — Karlu Mačku, nakladalen, dekletce, 3 min., na Krakovskem nasipu za možjansko apopleksijo. — Eduard Igel, glediščnega lekviziterja otrok v sv. Florjana ulici št. 25, za davico. — Gaspar Lucardi, osobenjice otrok' star 13 let, v civilni boln. za oteklino.
Lepa vila
blizu
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—4
Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njegus.
Generali: M. C«. (Vrnjajcv. Ranko Alini|»ic-. Franjo Cali in Košta H. Proti«'-. — Vojvode: IViur V11 kotit*. Ilo/o l'olrovie. Ilija 1'lameiiac in Mai<» % ritica. — Polkovnici: Horvat 1»vic*, Orcšković, Ilija i5olak - Int ic*. Teia Hiikolic, laldemar ICc>li<*r. VlilojKo I^OMJanin. — Podpolkovnici: Hava Ciriijie, Vlaj-ković. Iiosla lluccviis Gtruja IIi«4K<»vic*. — Major 1'aja Putnilc. in arhimandrit HI. Dučić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Črne gore. Sliko je litografiral A. Bubert«
Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka.
2^5T Cena je slifei 1        SO 3sr- "^S^C
Naročbine se pošiljajo na ovo adreso :
F, «TaiiIcović>, Wien, Vili., Tiaristeiigasse Kr. 49.
Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici;   komur je lažjo, naj na correBpondenc-kui ti javi, pa so mu bo s povzetjem poBlalo.
Prepodavci, koji za gotov novec naročo najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in tranco pošiljanje.
Cena ove velike in umetniško izvedene slike je  tako inajhona,  da jo vsak kupiti more.
Brez ove slike naj ne bo nijedna obitelj, koja bo  interesuje za rat Srbijo in 2S     Črno gore s turško carevino. (319—21)
OOOOCOOOOOOGOCOOOOOOOOOOOCOCCOt
Izdatehj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne",