K številka 18, letnik 8 10.9.1998 cena 250 sit M ■i ! M . i " / 1 , :$W ^ T. NA VAČAH POKAZALI UTRINKE ŽIVLJENJA NA l • m. a «n « m ^~v ■ ZAPLETI $ NEK i&mk PfebLt* «te ' .Vi^N' ,V V, | l^uonj JAPONSKI AVTO LETA DEMIO že od 1.699.999 SIT dalje 323 F in SEDAN V VSEH MOŽNIH VERZIJAH že od 2.085.752 SIT dalje 626 s 4-imi ali 5-imi vrati samo 2.999.999 SIT 626 karavan posebno ugodno že od 3.128.438 SIT dalje TER VSI MODELI 626 z najnovejšim DITD2.0i, 16 V motorjem že od 3.223.952 SIT 323 sedan - 323 F tar-—.L A ' “ ^ Preizkusite jih in z malo sreče bo vaša tudi ena od nagrad: - konec tedna z Mazdo 323 - konec tedna z Mazdo Demio - in druge praktične nagrade - VSA VOZILA NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ - NOVITETE LAHKO PREISKUSITE NA TESTNI VOŽNJI VSAK DAN OD 8 - 18 ure, SOBOTAH 9-13 ure. - UGODNI KREDITI S FIKSNIMI OBROKI VABIMO VAS V mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 IN NA CELJSKI SEJEM OD 11 - 20 SEPTEMBRA. KAR ČLOVEK ŽELI OD VOZILA, MU JE MAZDA NAREDILA OSREDNJA KNJIŽNICA JSgfcf? J G POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠIEVIIKE: Nekaj iz vsebine POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE:61-002 TRBOVUE: 21-102 Uvodnik Naj politiki trobezljajo kolikor hočejo, da med ljudmi še živi solidarnostni čut, ne morejo zanikati. Slovenci jim to dokazujemo vsak dan sproti. KAKO SO RADEČE POSTALE OBČINA PODELILI MATURITETNA SPRIČEVALA HRASTNIK: 41-602 RADEČE:81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0009/63-31-07 rnnuucTiirui nnunin /nriupiir cnupri- C Tudi naša pobuda o pomoči Aleševčevim je obrodila, kot lahko preberete v članku, sadove. Zbrano gotovino jim bomo predali konec meseca. Za pomoč je še kar nekaj časa! Ja, in pričeli so trobezljati - politiki namreč, kaže se vroča jesen, seveda, saj bodo volitve. Minuli vikend je bilo izrečeno toliko donečih besed... Tudi sodi, predvsem prazni, donijo. Nekaj ljudstva so zbrali, večina pa je šla raje v hosto, gobe nabirat, da ne bo pomote, pa v hribe, na tekme. Skratka, malo ljudi kaj da na govore. ir Turistični delavci z obale so mi povedali, da niso kaj prida iztržili vtem vikendu, ker so organizatorji in udeleženci kar s seboj pripeljali hrano, prespali so menda pa kar doma... Žalostno, pa minister za turizem je bil zraven...jaz pa ne! Mojmir Maček Z0 LITIJA: 061/881-855 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 24. SEPTEMBRA g*-13 IZLAŠKA KAPELA SPET OŽIVELA ZAGORJE V RUŠEVINAH PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA INTERVJU-MARJAN MARINŠEK ZU\TI PRSTAN ZA NAJBOLJŠEGA STRELC/ NASLOVNICA: Prizor iz konjeniške tekme - na sliki Janka Prebil (foto MM) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multimad.o.o., Kisovec. Prodajaln trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J. M JJ rr l r J . OTVORITEV OBRTNO-INDUSTRIJSKE CONE V Kisovcu so v petek, 4. septembra slovesno otvorili obrtno cono, ki jo je pričel Rudnik v zapiranju graditi leta 1996. S to izgradnjo se poskuša omogočiti prostorske možnosti za izvajanje novih gospodarskih dejavnosti. Namenjena bo odprtju približno 300 delovnih mest in je nek del pri iskanju alternativ za nadomestilo izgubljenih delovnih mest zaradi zapiranja rudnika Jesenovo, Kanižarica in Zagorje. Po mnenju premiera Janeza Drnovška, ki je cono otvoril, Zasavje ne sme biti odvisno samo od energetske proizvodnje in je -neodvisno od usode TET 3 - potrebno delati tudi na drugih konceptih. Zato je odpiranje podobnih con tudi za ostale zasavske občine dobra orientacija in jih skuša vlada, z različnimi instrumenti ekonomske politike, spodbujati. Pritegnejo namreč investitorje, proizvodne programe in delovna mesta. Ogromno zemeljskih del so opravili (foto B. Nimac) Obrtno-industrijska cona obsega 66 tisoč kvadratnih metrov bruto površine, ki se razteza na območju nekdanjih prostorov jame Loke z okolico. Od tega je 4,4 hektarov čistih neto površin, namenjenih za izvajanje novih gospodarskih dejavnosti. Po besedah direktorja Rudnika v zapiranju d.o.o Mateja Požuna, namen Rudnika ni, da s prodajo tega zemljišča zasluži, temveč da v to okolje, kjer se rudnik zapira in se s tem izgubljajo delovna mesta, vpelje nove projekte in investitorje, ki bodo dali nov razvoj temu kraju. Celotni stroški kompleksa so ocenjeni na približno 360 milijonov tolarjev, tako da bo znašala prodajna cena približno 7.500 tolarjev na kvadratni meter. Župan, Matjaž Švagan je ob otvoritvi povedal, daje Zagorje ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki odpira nova delovna mesta. Po letu Vrvica je prerezana (foto T.B.) 1990 je v občini Zagorje kar 12 odstotkov več delovnih mest. Kisovec pa, po mnenju Švagana, postaja središče razvoja v Zagorju, saj naj bi v prihodnje pričeli tu še z izgradnjo plinovodnega in vodovodnega omrežja, z izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta ter z izgradnjo devetletke s telovadnico. Predsednik vlade, Janez Drnovšek je poudaril, da gre za odpiranje novih razvojnih kapacitet, ki dajejo perspektivo za življenje v prihodnosti. Po mnenju Drnovška smo v Zagorju priča, daje možno tudi tako težak proces, kot je zapiranje rudnika, uspešno speljati v neko novo dejavnost, brez velikih socialnih pretresov in izgub. Na septembrski seji državnega zbora, kjer bodo ponovno obravnavali zakon o državnih poroštvih za TET 3 z amandmajem o investicijski podpori, Drnovšek pričakuje potrditev oz. odločitev o gradnji TET 3. Zaradi različnih kritik te investicije, zlasti kar zadeva ekološka in ekonomska vprašanja, se na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti opravljajo še dodatna preverjanja. Predsednik pravi, da želijo biti tudi v državnem zboru prepričani o pravilnosti te investicije in preprečiti neko investicijo "na silo". Zatrdil je, da želi vlada priti do pravih odgovorov, saj jim ni do političnih investicij. Prepričan je tudi, da nobena stranka zasavski regiji ne želi nič slabega, temveč da ji želi nadaljnji razvoj. Še zadnja preverjanja o (ne)upravičenosti izgradnje TET 3 pa bodo opravljena pred sejo državnega zbora. V tem trenutku je, po mnenju Drnovška, TET 3 tisti projekt, ki se že dalj časa pripravlja, zato je za postopno prestrukturiranje Zasavja v prvi vrsti v igri še vedno ta investicija, normalno pa je, da sejo preverja. "Če bi črno na belem dokazali, da ni rentabilna, bi seji morali odpovedati in iti v nek alternativni program - tako energetski, kot seveda tudi program razvoja Zasavja", je še dodal. V tem primeru pa bi morali intenzivirati aktivnosti in hitreje pripraviti še več dodatnih programov za prestrukturiranje Zasavja. Če bi do tega prišlo, bi vlada in po prepričanju Drnovška tudi sama regija, takoj pristopila k takšnemu reševanju nastalih problemov. Direktor Agencije za razvoj, Tomo Garantini je povedal, da bo potrebno rok zapiranja rudnika Jesenovo, Kanižarica in Zagorje, kije predviden do leta 2001, podaljšati še za kakšnih pet let. Drnovšek meni, da se bo morala vlada o tem seznaniti, nakar se bodo na podlagi utemeljitev odločili in po potrebi predlagali tudi spremembno Zakona o zapiranju rudnika. Mia Južina ŽELEZNI MOST BO DOŽIVEL RENESANSO Železni most čez Savo je njega dni služil kot povezava občine Radeče s svetom, dokler ni bila izdelana obvoznica. Tako je most postal odvečen in s tem pa plečih raznih ministrstev, ki pa ga niso znala ali pa zaradi finančnih sredstev niso obnavljala. Kljub temu pa je prišlo do skupnega jezika vse od občine do pristojnih ministrstev. Te dni bodo namreč odprli začetek sanacijskih del na tem spomeniško zaščitenem železnem mostu čez Savo, ki šteje kar 104 leta. Vrednost obnove je okrog 30 milijonov tolarjev, katere naj bi zagotovili Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za kulturo, nekaj pa Občina Radeče. S tem se bo uspešno končalo štiriletno pogajanje z državo, ki je takrat obljubila sredstva za obnovo ob njegovi 1 Obletnici. Poleg tega bodo to napovedano obnovo združili z dokončanim odprtjLm ki ie urejenega cestišča Starograjske ulice» J preko mostu povezala mesto. Rudi Špan CTi Tiri KAKO JE NASTALA OBČINA RADEČE... V spomin na čas povratka izgnancev praznuje nova občina Radeče na osmega septembra svoj občinski praznik. Prvič so ta praznik obeležili leta 1995, ko so na novo pridobili status občine. Takrat se je z referendumom bivša Krajevna skupnost Radeče izločila iz skupne občine Laško. Pred tem so se že v letu 1994 pričele aktivnosti za ustanovitev nove občine. Zbrali smo nekaj misli takratnega predsednika Komisije za oblikovanje nove občine, Janeza Zahrastnika, sedanjega župana. Zapis je nastal leta 1994, torej pred ustanovitvijo občine. Radeče z okolico imajo dolgoletno tradicijo kot samostojna občina. Pomembno je, da so dobile Radeče naziv mesta že leta 1925. Tako je obstajala že pred drugo svetovno vojno, kot po njej in zatem leta 1945, vse do leta 1959, ko je bila samostojna občina ukinjena. Do tega je prišlo predvsem zaradi upravno teitorialnih sprememb, vse od ukinitve okraja Trbovlje do priključitve občini Laško in s tem okraju Celje. Po ukinitvi samostojne občine so Radeče postala prva vzorčna stanovanjska in kasneje Krajevna skupnost za celotno Slovenijo. Radeče je bila prva Stanovanjska skupnost, ki je imela svoj Statut, ki je ohranjal krajanom veliko stopnjo lokalne samouprave skozi njen razvejan sistem in z določili. Slednja so omogočala praktično popolno samostojnost pri urejanju vseh komunalnih in številnih drugih vprašanj pomembnih za delo in življenje krajanov. NA tej osnovi se je izjemno razvila krajevna samouprava in KS Radeče je v zadovoljstvo krajanov opravljala številne funkcije, pomembne tudi za okoliške KS Svibno, Jagnjenica, Vrhovo in Zidani Most. Že v času samostojne občine, ves čas skupnosti s Hrastnikom in kasneje Laškim so Radeče zadržale vse potrebne institucije. Sem sodijo Zdravstveni dom, Postaja oz. oddelek Policije, lekarna, banka. Krajevni urad, enota Elektro Trbovlje. Samostojna je osnovna šola, varstvena ustanova, pošta, Župnijski urad ipd. Vse te institucije zadovoljujejo neposredne interese in potrebe krajanov in bodo prav gotovo pomemben dejavnik za funkcioniranje bodoče občine. Sama predstavitev Radeč in seveda potreb po nastanku nove občine, pa je zbrana v njeni osebni izkaznici. Širše radeško območje skupno šteje okrog 6000 prebivalcev. Pri tem je potrebno upoštevati, da 90 odstotkov prebivalstva v celoti gravitira na Radeče, saj v njih opravlja večino svojih potreb in interesov. Več kot 70 odstotkov aktivnega prebivalstva je zaposleno v Radečah in Zidanem Mostu. Radeče ima sorazmerno dobro razvito gospodarsko strukturo brez ozira na težave, ki jih v tem času čutijo posamezna podjetja. Podjetje Radeče papir je največje zaposlitveno žarišče z večino zaposlenih iz območja Radeč in okolice. To je bil le del predstavitve, ki je občane takratne radeške skupnosti prepričal, da so se odločili za novo občino. Podobno kot v zakonu med moškim in žensko po taki odločitvi pa je potrebno živeti še naprej. Rudi Špan NOVO NA HRASTNIŠKI ŠOLI IN V VRTCU Hrastniška šola je začela novo šolsko leto nekoliko olepšana. Zamenjali so okna v prvem nadstropju stare šole in obnovili fasado. Okna so zamenjali tudi v telovadnici, obnovili pa bodo tudi fasado. V zobni ambulanti urejujejo sanitarije, v načrtu pa imajo še garažo za šolski kombi. Na Dolu so preuredili dve manjši učilnici v eno sobo za računalniški pouk. Prejšnji prostor v preurejenem stanovanjskem predelu ni ustrezal. Tja bodo zdaj prenesli šolsko knjižnico in uredili čitalnico. V hrastniškem vrtcu so v dveh prostorih na Logu za otroke prvega starostnega obdobja - za dojenčke, izboljšali tla - položili so parket. Naj še omenimo, da so imeli med počitnicami na enoti Dolinca do 30 otrok. Včasih seje število zmanjšalo zaradi vodenih koz, ki so jih že junija prinesli z Debelega rtiča, trenutno pa tega obolenja ni več. V prvih dneh so v hrastniškem vrtcu za starše vseh oddelkov pripravili lične mape, ki vsebujejo razna obvestila od glasbene šole do zavarovalniških ponudb. Priložena je tudi brošura, ki seznanja starše o celoletnem programu, značilnosti posameznih enot, o pravicah in dolžnostih staršev do vrtca in podobno. Na prvi strani brošure je zapisana misel: DOBRA VZGOJA JE NAJVEČJA DOBRINA, KI JO LAHKO ZAPUSTIMO OTROKOM. Fanči Moljk RELIKOV EX TEMPORE '98 Društvo revirskih likovnikov RELIK v Trbovljah, tudi letos organizira svoj tradicionalni EX Tempore '98. Srečanja slovenskih slikarjev ljubiteljev potekajo v Relikovi organizaciji že vse od leta 1984 dalje, letošnji bo torej 15. Na srečanje so povabili okoli 80 slikarjev iz vse Slovenije,, posebej pa še društva in člane, s katerimi ima Relik,dolgoletne prijateljske stike. Letošnje delovno srečanje v okviru Ex TempOra '98 bo v soboto in nedeljo, 19. in 20.septembra. Tema letošnjega srečanja bo Lepote Zasavja in njegova naravna in kulturna dediščina. Udeleženci bodo motive lahko izbrali prosto po svoji volji in jih upodobili v katerikoli slikarski tehniki. Vsak udeleženec naj bi izdelal vsaj dve deli in jih predložil v oceno strokovni komisiji. Ta bo najboljša dela izbrala za skupinsko razstavo, ki pa jo bodo pripravili nekoliko kasneje. Udeleženci letošnjega Ex Tempora bodo imeli skupno družabno srečanje v Planinskem domu na Kumu v soboto, 19.septembra zvečer. Vsak udeleženec bo dobil v spomin na Ex Tempore '98 praktično darilce. T.L. OSMO POPOLDNE OB CITRAH NA KORITNIKU 29.8., zadnjo soboto v avgustu, so se na Kopitniku spet srečali ljubitelji citer in ljudskega petja. Nastopajoči so prišli iz vseh koncev Slovenije - iz Sevnice, Črne na Koroškem, Rogaške Slatine, Brežic, Selnice ob Dravi, Kranja, Ljubljane, Petrovč, Velenja, Grobelnega in seveda iz okoliških krajev. Nekateri prvič, nekateri pa so že stari znanci - na primer pevke iz Kompolj, pisatelj in publicist Marjan Marinšek iz Velenja, ki ima citre za konjička in še drugi. Prvič je igral Rudi Mlinarič, učitelj citer iz Novega Mesta, prvič so pele tudi ženske pevskega zbora pod vodstvom Elze Jakšič z Dola. Spremljal jih je Peter Napret, glavni organizator in povezovalec prireditve. Za smeh so poskrbele tri upokojenke z Vrha pri Laškem, ki so igrale na ribežu, činele in tolkle po starem kovčku. Spremljal jih je upokojenec s frajtonerco. Poseben aplavz paje doživela osemnajstletna Jasmina Levičar iz Senovega, ki je dobila letos v Grižah ob trinajsti prireditvi Zlate citre naslov mojstrica citer. Doslej so ta naslov sprejeli le trije. Podeljujejo ga zadnjih nekaj let. Seveda so planinci iz Rimskih Toplic ves čas skrbeli, da se je nekaj sto obiskovalcev dobro počutilo. Domače pecivo, jedi na žaru, srečelov tudi letos niso izostali. Družabno srečanje s plesom seje nadaljevalo pozno v noč. Fanči Malik ŠOLSKA POSLOPJA SO DELOMA OBNOVILI Občina Trbovlje je v letošnjem letu zagotovila potrebna denarna sredstva za izvedbo najnujnejših popravil na šolskih zgradbah na področju Trbovelj. Vrsto vzdrževalnih oz. obnovitvenih del so opravili do začetka šolskega leta, v Osnovni šoli Trbovlje, OŠ Tončke Čeč, OŠ Ivana Cankarja, OŠ Alojza Hohkrauta ter nekaterih vrtcih. Obnovili so sanitarije, vhode V: šolo, ponekod tudi parketna tla, ogrevapje,... : i. • ,4 TT.n.čUnrr: SLAVNOSTNO PODELILI MATURITETNA SPRIČEVALA JAKOB MEDVEŠEK TRBOVLJE SLOVENIJA Nagrajenci za dejavnosti in uspeh (foto B. Klančar) Letošnji generaciji maturantov gimnazije in ekonomske šole so pripravili slavnostno podelitev 25. avgusta v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje na svež, prisrčen način. S pomočjo računalniške vodene tehnologije so vrteli šolske prizore, tako, da seje slika s podobo maturantke ali maturanta ustavila vsakokrat, ko je le-ta prispel na oder. Poleg direktorice Darke Lipičnik, so maturantom čestitali tudi vsi trije zasavski župani. Končno upravičeno, saj so gimnazijski maturantje maturo opravili vsi, 78 jih je bilo, maturantov ekonomske srednje šole pa je bilo 26, maturo pa jih je opravilo 22. Gimnazijki Beate Gerth in Simona Ferdih sta opravili zrelostni izpit z vsemi možnimi točkami, to je 32, ki pa sta spričevali dobili v Ljubljani, pred sprejemom pri predsedniku države. MM TUDI VI LAHKO POMAGATE ALEŠEVČEVIM! Do konca septembra bomo nadaljevali akcijo zbiranja pomoči za mlado družino Aleševeč iz Kandrš - del 19d, oziroma za Mišo, Sašo in Nejca. Svoje prostovoljne prispevke lahko vplačate na enotah Ljubljanske banke. Banke Zasavje in sicer na hranilno knjižico št.: 52700-620-112-338 82710-48531/48. In koliko smo zbrali doscdaj? * TP Potrošnja Zagorje 30.000,00 SIT (v obliki vrednostnih bonov) * Elektroprom d.o.o. bo družini zgradilo centralno ogrevanje v vrednosti 1.000.000 SIT. * sodelavci Zasavca 25.000,00 SIT * Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake 20.000,00 SIT * Socialdemokratska stranka Zagorje 10.000,00 SIT * Marjan Trebušak 10.000,00 SIT * Avgust Žnidar 5.000,00 SIT * Janez in Božena Prestor 5.000,00 SIT * Marija Železnik 3.000,00 SIT * Žumra Salihovič 1.000,00 SIT * Enver Silič 600,00 SIT Sicer je na hranilni knjižici nakazano 87.600,00 SIT, torej bomo imena ostalih darovalcev objavili v naslednji številki. RM. STATUSNI SIMBOL PRETEKLOSTI - RADIO Stopite kdaj v sobo vašega mladostnika, kjer bobni glasba, pa ne veste, kateri gumb od mnogih bi pritisnili na glasbenem stolpu, da bi jo utišali in si spočili ušesa? V dobrih starih časih so bile stvari preproste. En gumb, s katerim si radio vključil, in drug gumb, s katerim si iskal postaje, sem si predstavljala, ko sem se odpravljala na razstavo starih radijskih sprejemnikov v Revirskem muzeju v Trbovljah. Pa sem se zmotila. Mnogi stari lepotci, z lesenimi lakiranimi ohišji so me presenetili s številnimi gumbi, ki jim nisem vedela pomena.Lastnik zbirke, kije začela nastajati že pred 20 leti, in avtor razstave, Jakob Medvešekje razstavil prek 50 radijskih sprejemnikov.Najstarejši, RCA His Masters Voys je bil izdelan že davnega leta 1928. Istega leta pa je tudi začel uradno delovati Radio Slovenija, ki je imel 3616 naročnikov. Slovenci za svetom nismo veliko zaostajali, začudil pa me je podatek iz razstavnega kataloga, da je leta 1938 družba Columbia Broadcasting System iz New Yorka organizirala prenos koncerta Mladinskega pevskega zbora Slavček iz Trbovelj, iz studia Radia Ljubljana; v Ameriki pa je ta prenos prenašalo kar 110 radijskih postaj. Če bi radi videli, kakšni so bili radio sprejemniki včasih, ali pa bi radi le obujali spomine, potem si jih morate ogledati. Pa po podstrešju pobrskajte, mogoče imate kakšnega tudi doma. In čisto mogoče je, da še deluje. Urša Kmetec Naslovnica brošure Jakoba Medveška ZASAVSKI KONJENIKI ■ V GALOP ! Konjeniški klub Zagorje je 29.avgusta priredil konjeniško tekmo "treking", ki pomeni preizkušnjo jahača in konja, kako delujeta kot tandem. Nastopali so člani konjeniških klubov iz Trbovelj, Zagorja in Dolskega. Gre za talne prepreke, labirint, vrata, slalom okrog sodov..., skratka gre za preverjanje osnovne poslušnosti konja. Pri točkovanju pa velja, da če jahač in konj oviro premagata prvič, dobita 7 točk, v drugo štiri, v tretje eno, če pa ne gre, se odpravita na naslednjo oviro brez točk. V "trekingu” je zmagala Sabina Maček s Stello iz KK Zagorje, drugi je bil Branko Trkmič s Santo iz KK Trbovlje, tretji pa je bil Dušan Zmrzlak s Piko, KK Zagorje. V galopski tekmi okrog sodov pa seje najbolje odrezal Dušan Zmrzlak s Piko, KK Zagorje, Sabina Maček s Stello, KK Zagorje je bila druga, tretje mesto pa je zasedel Branko Trkmič s Santo, KK Trbovlje. Disciplina vožnja vpreg pa je bila zaradi samo dveh prijavljenih le predstavitvena. MM Kulturno dmštvo Cantate Čemšenik se zahvaljuje vsem, ki ste si za naš koncert v okviru III. Valvazorjevih večerov vzeli čas in nam prisluhnili. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v pripravah na koncert: Občini Zagorje ob Savi, Upravni enoti Zagorje ob Savi, Potrošnji d.d. Zagorje, Rudniku Zagorje v zapiranju d.o.o., ETI Elektroelement d.d. Izlake, GIP MTO Beton d.o.o. Zagorje ob Savi, Komunalnemu podjetju Zagorje ob Savi, Turistični agenciji Integral d.o.o. Zagorje ob Savi, Kovit d.o.o. Trbovlje, Centralni borzni družbi, poslovalnici Romi Zagorje ob Savi, Gostišču Kum Zagorje ob Savi in časopisu Zasavc. Kulturno društvo Contote NOVA KOLESARSKA TRGOVINA Sredi avgusta so Hrastničani pridobili novo kolesarsko trgovino Ciclomega, ki ima svoje prostore v nekdanjih prostorih Izletnika - pri Metuljčku ob Riklovem mostu. Je edina specializirana trgovina te vrste v Zasavje in nudi poleg koles še kolesarsko opremo in športno prehrano. Pozimi bodo kolesa zamenjali s smučmi in smučarsko opremo. Fanči Moljk foto: PRav V Medijskih Toplicah razvojno usmerjeni Turistični kompleks Medijske Toplice, ki ga je lanskega septembra kupil in začel upravljati velenjski AFining, je s 1. septembrom letos začel poslovati kot nova pravna oseba. Postal je ena od družb krovnega podjetja Afining. To ima v njem 100-odstotni lastniški delež. Zaradi pomote pri registraciji se uradno imenuje Zdravilišče Medijske Toplice d.o.o., vendar že teče postopek za preimenovanje v Medijske Toplice d.o.o., ker ne izpolnjuje pogojev za zdravilišče. To je pojasnila njegova direktorica Marina Hrnčič, ki je razkrila tudi načrte za turistično dejavnost v Medijskih Toplicah. Do konca letošnjega leta nameravajo prenoviti hotelske sobe. Prenova bo potekala postopno, da bo hotel lahko ostal odprt. Po tem posegu bo v hotelu 33 sob, prilagojenih potrebam današnjega gosta, kar pomeni eno- in dvoposteljne sobe. Večposteljnim sobam se gostje izogibajo, o čemer priča zasedenost hotela. Taje po sobah 50-odstotna, medtem ko je zasedenost ležišč slabša. Z omenjeno obnovo se želijo uskladiti s standardi, ki jih prinaša nova kategorizacija turističnih objektov. Po besedah Brnčičeve bo hotel po obnovi sob. avle in ostalega verjetno dosegel tri zvezdice, kajti štiri so težko dosegljive zaradi mansardnih sob pod streho, čeprav bo oprema ustrezala štirim zvezdicam. Obnova hotela bo po ocenah direktorice stala dobrega pol milijona mark, vendar je to le prvi del načrtovanih investicij. V mislih imajo namreč izgradnjo zaprtega bazena s spremljajočimi dejavnostmi, saj je to temeljni pogoj, "če hočemo živeti, če želimo, da iz teh toplic kaj nastane". Približno eno leto bodo potrebovali za pripravo projekta, pri naložbi pa se nameravajo obrniti tudi na pomoč kraja. Nameravajo zgraditi povsem nov zaprti bazen, pri čemer jih najbolj ovira prostorska stiska. O pokritju katerega izmed obstoječih bazenov še niso razmišljali. Kot je dejala Hrnčičeva, bo morda prišla v poštev slednja možnost, toda v tem primeru bo problem speljati infrastrukturo. Zato "se moramo res pametno odločiti, ne smemo prehitevati dogodkov". Status Medijskih Toplic kot nove pravne osebe po trditvah direktorice ne bo bistveno vplival na poslovanje. Prav tako ni sprememb med zaposlenimi. Od teh je 20 zaposlenih za nedoločen in osem za določen čas. Z letošnjim poslovanjem so zadovoljni. Sezona jim je prinesla še enkrat toliko dobička kot lanskim upraviteljem, za kar je zaslužno tudi veliko lepega vremena. Med kopalci so prevladovali Ljubljančani in Gorenjci. Dnevni rekord kopalcev so dosegli v drugi polovici julija, ko so prodali 1500 dnevnih vstopnic. K temu je potrebno prišteti še tiste s sezonskimi vstopnicami in penzionske goste. Poleg sezone jim dobiček prinese tudi december, medtem ko v preostalih mesecih uspejo pokriti stroške poslovanja. Glavni vir prihodka izven sezone je seminarski turizem, ki ga nameravajo razvijati še naprej. Seminarska soba sprejme 60 ljudi. Udeleženci seminarjev prihajajo iz Ljubljane in okolice, medtem ko največ domačih hotelskih gostov pride s Primorskega. Med tujci prevladujejo Nemci. Strategijo pridobivanja gostov gradijo predvsem na osebnih poznanstvih, v skladu s katerimi obstoječi gostje priporočijo obisk Medijskih Toplic znancem in prijateljem. Direktorica Hrnčičeva pravi, da si trenutno velikega reklamiranja ne morejo privoščiti, vprašljiv pa je tudi učinek reklam glede na vložek. Poudarja, da je najprej potrebno prenoviti hotel, šele potem je smiselno začeti z večjo akcijo predstavitve ponudbe, ki bo potencialnim gostom hkrati vcepila zavest, kje točno se nahajajo Izlake in Zasavje. Boštjan Grošelj DARJA KANDUTI IN BORZNA DOGAJANJA: Letošnji konec poletne sezone, kot kaže sedaj, pomeni tudi konec sezone porastov na Ljubljanski borzi. Zadnji avgustovske dni je bil na borzi zabeležen pravi usip cen. Borzni indeks je padel kar za 300 indeksnih točk. Skoraj zasluženi dobički so tako skopneli, tečaji nekaterih delnic pa so se že približali svojim pomladanskim vrednostim. Gonilo negativnega trenda so bile delnice Leka. Prodajali jih niso majhni investitorji, ki si velikega porasta, zaradi malo delnic, še prav gotovo želijo, prodajale sojih večje borzne hiše. To pomeni lahko dvoje, umikanje tujih naročil ali pa ugotovitev strokovnjakov, daje zaradi previsokih cen umik potreben. Vrednost Lekaje zdrvela na okoli 40000 sit. Tudi vrednost Krke seje gibala v senci vrednosti Leka. Njihova vrednost je padla pod 30000 sit. To pa je šele začetek negativnega trenda. Praksa gibanja vrednosti delnic v Sloveniji je taka, da se po močnem padcu cene vedno nekoliko poberejo in nato ponovno padejo, vendar na vedno nižjo raven od prejšnje. Koliko bosta torej vredni delnice Krke in Leka konec negativnega trenda je odvisno od njegove dolžine. V tabeli so z negativnim predznakom prikazane le še delnice Droge, za dober odstotek, pri delnicah SKB, za okoli 2 odstotka, in za prav toliko pri delnicah Heliosa. Nekoliko višji je že bil padec delnic Kovinotehne, za 7 odstotkov, in Coloija za dobrih 5. Vrednost delnic Potrošnik Celje, njihova glavna dejavnostjo trgovina, pa je zdrsnila kar za 15 odstotkov. Pri večini ostalih delnic v tabeli je še vedno razviden izjemen zaslužek. Analiza je namreč računana od L julija do 31. avgusta. Ti porasti se vzpenjajo tudi do 80 odstotkov in več. Pri delnicah Lisce se je zaslužek celo vzpel do 87 odstotkov in Cinkarne do 73 odstotkov. Večina ostalih je doprinesla okoli 30 do 40 odstotkov vee kot smo vložili. To so delnice, katerih zaupanje in promet sta na razmeroma nizki ravni. Do takšnih porastov ni prišlo zaradi trdnega vzroka, zato bodo v prihodnjih mesecih padci še večji, kot so bili porasti. Prav gotovo je sezona množičnih nakupov delnic na organiziranem trgu za letošnje leto zaključena. Sedaj je potrebno razmisliti o naložbah v kratkoročne vrednostne papirje ali obveznice, s katerimi bi si konec leta lahko znižali kapitalni dobiček, če smo ga imeli. Petkovi večeri v Valvasorjevi kapeli Jože Kotar in Nicoletta Sanzin ali bolje: klarinet in harfa - zares dober par. 28. avgusta in 4. septembra so bili, kulture in glasbe željni poslušalci, deležni dveh izvrstnih koncertov, ki sta potekala v okviru III. mednarodnega festivala komorne glasbe v Valvasorjevi kapeli na Izlakah. Od vsega šestih predvidenih koncertov pa bo na vrsti le še en petkov glasbeni poslastek in sicer 11. septembra, ki pa bo v župnijski cerkvi na Izlakah. Klarinetist Jože Kotar, po rodu Trboveljčan, pred izidom pa je tudi njegova prva samostojna zgoščenka, in harfistka Nicoletta Sanzin, ki je sedaj solo harfistka orkestra Slovenske filharmonije sta petkovemu večeru, 28. avgusta, tako po izboru skladb kot po izvedbi, dajala odmevnost mogočnosti, ki išče nežnost. Redka zasedba tovrstnih inštrumentov pa je prijetno vabila v ušesa Vokalna skupina Cantate pod vodstvom Tadeje Nimac. melodičnost harfe in prodornost klarineta izpod razgibanih prstov že poznanih glasbenikov. Da pa so glasbeno izraznost predstavili tudi glasovno, so 4. septembra nastopile pevke Vokalne skupine Cantate pod vodstvom Tadeje Nimac. V svojem repertoarju razpolagajo s skladbami od renesanse do sodobnih zvrsti, za tokratni nastop pa so pripravile vsakega malo, večidel pa so nastop posvetile slovenski ljudski pesmi. Navdušile so z okretnimi in lahkotnimi spevi in pokazale, daje petletnica obstoja dovolj, da se splača vztrajati naprej. Nastopajoči so bili od številčne in raznovrstne publike deležni mnogih čestitk, kar je tudi spodbuda razmahu komorne glasbe. RR. Foto: Tomo Brezovor 3.P0H0D KUMSKE KONJENICE Društvo kumske konjenice, ustanovljene pred letom dni s sedežem na Dobovcu, točneje v Završju nad Dobovcem, vsako leto organizira ježo po poteh v smeri Podkuma, Malega Kuma in Kuma. Letošnje ježe, že tretje po vrsti, se je udeležilo 32 jezdecev in konjev iz vse Slovenije. Ustavila jih nista niti hud dež in megla, ko so malo pred tretjo uro odjahali izpred Gostilne Čop. Tekst in foto: U.K. PORUŠILI SO MARIJINO KAPELO Trboveljska župnija je 24.avgu-sta začela z uresničevanjem svojega večdesetletnega načrta za zgraditev sakralnega objekta v spodnjem delu Trbovelj. Na temelju prejetega lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa bodo zgradili na mestu, kjer je doslej stala Marijina kapela na Ulici 1 .junija, pastoralni objekt. Omenjenega dne so prostovoljni delavci pričeli z rušenjem objekta. Delo so opravili v nekaj dneh. Z gradnjo objekta bodo pričeli, ko bodo opravljena rušitvena in zemeljska dela, nadaljevali pa so v večih fazah, kakor bodo dopuščala denarna sredstva. IL. KOPALNA SEZONA '98 Poletna vročina je letos vplivala tudi na povečan obisk zasavskih bazenov. Začenši z Medijskimi Toplicami na Izlakah, ki so že nekaka slovenska turistična točka, kjer so letos prav tako beležili večje število kopalcev, pa se s tem lahko pohvalita tudi hrastniški in trboveljski bazen. Na bazenu v Trbovljah so letos odprodali vsega 17.000 kopalnih kart. To je skoraj enkrat več kot prejšnja leta in kot pravijo, je k temu pripomogla pripeka, kakršne v poletnih mesecih ne pomnijo že vrsto let. Sredi septembra bodo bazen tudi uradno zaprli in se posvetili zimskim aktivnostim, zdaj pa tamkaj potekajo športni dnevi srednjih šol oziroma testi iz plavanja za učence in dijake. Presenetljivo se jim zdi, da je bilo letošnje poletje veliko zanimanja za nočno kopanje. V Hrastniku bo zunanji bazen od 1. septembra dalje ob lepem vremenu dostopen za popoldansko kopanje, notranji bazen s savno pa je odprt skozi vse leto. Po številu obiskovalcev je bila kopalna sezona enaka prejšnjim. Tudi v Zagorju so na bazenu letos že sprejeli nekaj kopalcev, vendar na obetavnejšo kopalno sezono računajo prihodnje poletje. P.R. JAVNA DELA V TRBOVLJAH Na področju občine Trbovlje potekajo tudi letos razna javna dela na različnih področjih, predvsem komunalnih in še kakšnih. Na teh delih je zaposlenih 76 ljudi, ki so v glavnem brezposelni. Dela bodo predvidoma trajala pol leta, obstaja pa možnost, da bi z nekaterimi nadaljevali tudi v bodoče. IL. S.poletni tabor reševalnih psov in 4.mednarodna vaja "ZAGORJE 98" ZAGORJE V RUŠEVINAH Kinološko društvo Zagorje je za letošnji program prireditev pod svoje okrilje dobilo tudi organizacijo 5. poletnega tabora in 4. mednarodne vaje reševalnih psov. Prireditvi sta si sledili ena za drugo, vse skupaj pa seje začelo v sredo popoldne, 26.avgusta, in trajalo do nedelje, 30. avgusta. Na taboru in vaji je bilo udeleženih preko 150 vodnikov s psi, od tega več kot polovica iz tujine. Prišli so iz Italije, Nemčije, Češke, Slovaške, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Pa ne zato, da bi tekmovali s Slovenci, pač pa iz čisto humanih namenov. Takšne vaje so potrebne predvsem zato, ker vodniki na njih spoznajo različne pristope pri iskanju ponesrečencev, to pa jim omogoča, da svojo tehniko iskanja ves čas izpopolnjujejo in lahko postajajo pri iskanju še uspešnejši. Po besedah Alojza Klančišarja, predsednika KD Zagorje ter organizatorja letošnjega tabora in vaje, je bilo potrebno vložiti mnogo truda in predvsem prostega časa za to, da je prireditev potekala tako kot je treba. Nekaj zagnanih zagorskih kinologov ter njihovih družin je dober mesec živelo skorajda samo za društvo. Na nekaj parih pridnih rok je obležala celotna organizacija tabora. Takšna prireditev je povezana tudi z velikimi finančnimi stroški, zato se ob tej priložnosti v imenu organizatorja zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so se izkazali z denarno ali materialno pomočjo. Brez njih bi bilo to bistveno težje, ali celo nemogoče. Namen tabora je bil predvsem usposabljanje vodnikov in njihovih reševalnih psov ter druženje in izmenjava izkušenj z vodniki iz drugih držav. Poleg resnega dela so potekale tudi družabne dejavnosti, ki so udeležencem tabora še popestrile njihovo bivanje v naši dolini. Posebno doživetje je bilo nočno kopanje v Medijskih Toplicah, ki je kljub dežju prijalo vsakomur, ki se je zanj odločil. Svojo dejavnost so udeležencem tabora prikazali tudi pripadniki Društva tabornikov Slovenije iz Zagorja in jim tako približali življenje v naravi. Večerne ure so bile v znamenju premlevanja dogodkov tistega dne, našel pa se je tudi čas za sproščen klepet ob vrčku točenega piva. Med sobotno vajo so vodniki s svojimi psi iskali na različnih deloviščih. Izdelan je bil tudi pravi scenarij na temo potresa. Na separaciji Rudnika Zagorje v zapiranju naj bi ravno v času potresa delavci podirali tamkajšnje objekte. Pri tem naj bi jih tudi nekaj zasulo. Na zagorski železniški postaji je potres povzročil lomljenje skal, tako da jih je nekaj priletelo na železniško progo in pri tem povzročilo iztirjenje potniškega vlaka. Eden izmed vagonov naj bi zdrsel v strugo reke Save. Zaradi zelo nepreglednega in neprehodnega obrežja so reševalni psi iskali ponesrečence, katerim se je uspelo rešiti na obrežje reke Save. Na vaji so sodelovali tudi jamarji iz domžalskegajamarskega društva Simon Robič, ki so na savskem mostu in Jaršah pri Šentlambertu prikazali reševanje ponesrečencev s pomočjo vrvne tehnike. Scenarij je predvideval tudi to, da je nekatere domačine ob tresenju tal zgrabila panika, zato so zbežali v gozd. Ker se niti po koncu potresa niso vrnili domov, so njihovi svojci prosili za pomoč vodnike reševalnih psov, ki so se odpravili iskati pogrešane osebe. Da pa ne bi bila vaja prehitro končana, so vodniki in psi menjali delovišča iskanja. Ko so vodniki s svojimi reševalnimi psi našli in rešili vse ponesrečence, je bila vaja zaključena. Vsaj tako so mislili udeleženci. A nesreča nikoli ne počiva. V nedeljo, okrog tretje ure zjutraj, malo po tem, ko so se veselo razpoloženi udeleženci vaje končno spravili v svoje šotore, je sledil vnovičen sklic. Na separaciji Rudnika Zagorje v zapiranju naj bi ponovno prišlo do sesipanja materiala, zato je obstajala nevarnost, daje nekaj ljudi zasutih in morda tudi poškodovanih. Klicali sojih na pomoč. Vsi vodniki pravijo, da ob tem, ko rešujejo druge, velikokrat pozabijo na lastno varnost. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi živahnemu nemškemu ovčarju italijanskega vodnika. Tako zagnano je iskal ponesrečenca, da je spregledal črno luknjo pred seboj. V temi je zadonel pretresljiv pasji krik, ko je nesrečno padel. Hudo si je poškodoval hrbtenico, zato je bilo njegovo življenje vprašljivo. Njegov lastnik in hkrati njegov največji prijatelj se je s solzami v očeh odločil za evtanazijo. Hudo je bilo vsem prisotnim, pa tudi tistim, ki smo za žalostno novico izvedeli kasneje. Pri tem smo se zavedli, kako nevarno je pravzaprav vse skupaj in kako hitro se lahko iz položaja reševalca prelevimo v položaj ponesrečenca. A takšno je pač življenje. Kljub tragičnemu dogodku, ki se je pripetil zadnji dan prireditvene bilo teh nekaj dni, preživetih skupaj s tolikimi prijaznimi ljudmi in psi, nekaj posebnega. Sožitje, prijateljstvo in ljubezen je bilo čutiti po vsem mestu. Postave v oranžnih pajacih so mnogim ljudem vzbujale radovednost, zato so se nekateri domačini na lastne oči želeli prepričati, kaj se dogaja. In prišli so v Kinološko društvo Zagorje nad ribnikom. Bili so prijetno presenečeni, mi pa nadvse zadovoljni, da ima še nekdo posluh za to kinološko dejavnost. Ko smo v nedeljo popoldne pobrali še zadnji cigaretni ogorek in pometli še zadnjo smet, smo se počutili prav fino."Za nami je bilo garaško delo, a seje splačalo," smo si bili enotni. Čutili smo, da smo storili nekaj dobrega in koristnega za ljudi, želimo si le, da bi to začutili tudi drugi. Mateja Klančišar KUMSKA NEDEUA NA KUMU V nedeljo, 30.avgusta je potekala na Kumu tradicionalna kumska nedelja. Ta nedelja ima bolj romarski kot planinski značaj. Za to priložnost je župnišče na Dobovcu pripravilo dve maši. Prva je bila ob 9.uri v cerkvi sv.Neže, druga pa ob 11 .uri na prostem, ki jo je vodil p.Stanislav Hočevar, salezijanski inšpektor. Letošnje kumske nedelje seje udeležilo manj ljudi kot lansko leto. Tradicija, ki se vleče iz Valvasorjevih časov, se ohranja iz roda v rod. Letos je bila predstavljena nova knjiga Srce slovenske zemlje - Kumski zbornik, o kateri smo pisali v prejšnji številki Zasavca. Obiskovalcem Kuma so tudi tokrat nudili jedi in pijače ter druge storitve v planinskem domu PD Kum Trbovlje. IL. Nekaterim je po napornem dnevu ostalo še dovolj energije za igranje odbojke. 10. KIMAVCA 1998 ■fl j j j. r: JSl, Dobra volja šolo pozlati Šolski dan so začeli s pravljico o Muci Copatarici. Prvošolarji so se prinašanja copat navadili že v mali šoli, ampak nič hudega, če jih pravljica spomni, da v 1. razredu Osnovne šole s tem ni bistveno drugače. Prav na 1. septembra je približno sedemsto otrok v Radečah, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji prestopilo prag prvih razredov osnovnih šol. Ogromno pričakovanja in malce trepetanja je spremljajo njihove korake v tazaresno šolo. 1 .a razred na OŠ Ivan Skvarča v Zagorju Skoraj sedemsto prvošolcev Na OŠ Marjana Nemca v Radečah, s podružnično šolo v Svibnem, je letos vpisanih vsega 48 prvošolcev. Za OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku pa je ravnatelj, Nikolaj Toplak povedal, da imajo letos skupno s podružnično šolo na Dolu vsega 94 prvošolcev in dodal, da je za prvošolce organizirano tudi podaljšano bivanje in sicer od 10. do 14. ure, ko imajo pouk popoldne, in od 11.30 do 15.30 ure, ko imajo pouk dopoldne. Tudi v Trbovljah pouk poteka v turnusih - razen na OŠ Tončke Čeč, ki jo bo v šolskem letu 1998/99 obiskovalo 55 prvošolarjev. Sicer pa letos v Trbovljah beležijo 199 prvošolcev (skupno s podružnično šolo na Dobovcu). V Zagorju se bo na OŠ TonetaOkrogarja s podružničnima šolama v Senožetih in Kisovcu šolalo vsega 72 prvošolarjev, na OŠ Ivana Skvarča s podružničnima šolama v Čemšeniku in Podkumu pa skupno 78 prvošolcev. Na OŠ Ivana Kavčiča Izlake s podružnično šolo na Mlinšah pa je letos vpisanih 36 prvošolcev. OŠ Litija s podružničnimi šolami v Konjščici, Polšniku in na Savi beleži skupno 61 prvošolcev, na OŠ Gradec v Litiji, s podružničnimi šolami na Vačah, v Kresnicah in Jevnici pa je vpisanih vsega 108 prvošolcev. Pouk je organiziran v turnusih, šole pa so poskrbele tudi za podaljšano bivanje. Varno in razpoloženo v šolo Šole so, kot vsako leto, tudi letos pisano obarvale prvi šolski dan. Večinoma so bile to prijazne besede razredničark in pogostitev prvošolarjev, ponekod pa so pripravili tudi lutkovne igrice ali kulturni program. Po besedah Darinke Kostajnšek, ravnateljice OŠ Trbovlje, so za prvošolarje delikatni le prvi dnevi šolskega leta, sicer pa so dobro razpoloženi in se šole ne bojijo. Da bi bili prvi šolski koraki čim lahkotnejši pa tudi čim varnejši, so pripomogli policisti, ki so prvošolarjem pripovedovali o varnosti na cesti oziroma kako poskrbeti za varno pot v šolo. Po novem prometnem zakonu bodo prvošolarji v šolo hodili v spremstvu staršev, potem pa lahko starši druge odrasle osebe oziroma mlade, starejše od deset let, pooblastijo, da spremljajo prvošolarja v šolo in iz šole. S tem bodo varno prehodili šolsko pot in si jo obenem tudi najbolje zapomnili. Amalija Kuder, ravnateljica OŠ Ivan Skvarča Zagorje je dejala, da so v šolskem letu 1998/99 po več letih ponovno uvedli podaljšano bivanje za učence. Generacija prvošolcev je bila lani namreč izredno šibka, zdaj pa je opaziti porast natalitete. Zavzemajo se, da bi otrok skozi igro prehajal na učne obveznosti, se veselil šole in se sproščeno navajal na red. Gabrijela Hauptman, ravnateljica OŠ Litija pa je povedala, da so litijski prvošolci komaj čakali, da zasedejo šolske klopi, saj bi se sicer učitelji kar najbolj potrudili, da bi učenci radi hodili v šolo. Starši naj se šole veselijo skupaj z otroki Nataša Oberč, razredničarka prvega razreda na podružnični šoli v Senožetih je povedala, da na šolarja, ki vstopa v 1. razred osnovne šole, vpliva novo delovno okolje, novi učitelji in novi sošolci. Večinoma prvošolarji po vseh osnovnih šolah puščajo šolske potrebščine v šoli, saj bi bila sicer aktovka pretežka oziroma bi tehtala skoraj štiri kilograme. Pomembno pa je, da so tudi starši soudeleženi pri šolarjevem izobraževanju in ga na prijeten način spodbujajo pri šolskih dolžnostih. Ponekod osnovne šole dovoljujejo, da prvošolarji s seboj v šolo kakšen mesec ali dlje prinašajo svojo najljubšo igračko. Preprosto zato, ker je ta delček domače topline in se poigrajo, kadar jih daje domotožje. S seboj nosijo tudi rumene rutice, ki so na cesti razpoznavni znak za voznike avtomobilov, v šoli pa se tako prepoznajo prvošolci oziroma cicibani med seboj. Bodi priden, pa ne bo treba biti zaviden In kaj so o prvih šolskih dneh povedali prvošolarji? Predvsem da je drugače kot v mali šoli in da radi hodijo v šolo pa tudi domače naloge radi delajo. Na OŠ Ivan Skvarča v Zagorju so še dejali, da imajo najrajši matematiko, ker je fajn njihova učiteljica in razredničarka Anka Lipovšek je dodala: "Otroci so željni učenja in dela. Dosti otrok pride v šolo z nekim predznanjem. Bolj pomemben pa je govor, da otrok zna govoriti in da zna tudi poslušati. Staršem prvošolcev se ni treba obremenjevati s predznanjem, kajti nekateri pri tem dobijo odpor do šole. Ta pa je povsem odveč, saj znamo otroka v šoli na prijeten način učiti in tudi naučiti." V prvem razredu se šolarji naučijo abecedo, pisati nareke, tvoriti stavke ter seštevati in odštevati do dvajset, v drugi polovici šolskega leta začnejo tudi z bralno značko. Povprečno dnevno preživijo v šoli štiri šolske ure, kar je ravno dovolj, da zbrano sledijo pouku. Ocenjevanje je opisno, z besedicami: priden, zelo priden, še bolj se potrudi. Rezultati takšnega ocenjevanja so vzpodbudni. "Pri opisnem ocenjevanju je pomembno," je še dejala Anka Lipovšek, "da spremljamo posameznikov napredek in ga ne primeijamo z ostalimi. Nekdo na primer na začetku šolskega leta napiše dva stavka, nekdo pa jih napiše deset in oba lepo napredujeta, le daje za nekoga pisanje stavkov težava in mora vložiti več napora. Toda pomemben je posameznik in tisti njegov napredek tudi pri predmetih, kjer ne dosega uspeha, ampak se kljub temu trudi. In ta posameznikov napredek je treba nagraditi." Ko se šele pričenjajo prav igrati "Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreže," pravi slovenski pregovor, tako tudi prvošolar korak za korakom bogati svoje znanje. Igra, katere so bili vajeni v mali šoli, namreč v prvem razredu že dobiva širši razpon. Poudarek dajejo temu, da že ob prihodu v šolo zvedo, kaj bodo delali oziroma peli, risali in o čem bo tekla beseda. Podobno tudi ob zaključku pouka obnovijo šolski dan. Pouk poteka delno na preprogi, da otroku ne kratijo sproščenosti in živahnosti ter deloma za mizo, ko je treba risati ali pisati. Predvsem pa, kljub šoli in domačim nalogam, prvošolarju ostane dovolj časa za razvedrilo. Tekst in foto: Petro Radovič -mn TRIJE MESECI UPANJA V četrtek, na dan, ko ste pri zajtrku lahko prebirali še »vročo« 17 številko Zasavca, se je v Kisovcu in Zagorju odvijal dogodek, ki je privabil, poleg uradnih oseb tudi nekaj radovednih. Prav lahko bi se dogodilo, da bi Kisovčani in Izlačani ostali brez TV signala. Seveda vsa gospodinjstva, ki so povezana s kabelskim sistemom, ki ga upravlja družba Elektroprom, d.o.o. Igor Pražnikar, urbanistični inšpektor na inšpektoratu za okolje in prostor RS, izpostava Trbovlje, je lastniku kabelskega sistema v ponedeljek 24.avgusta, poslal sklep o odstranitvi optičnega kabla na relaciji Kisovec- Zagorje, ki naj bi se izvršila v četrtek 27. Avgusta ob 8 uri zjutraj. Elektroprom je v sporočilu za javnost dan pred predvideno izvršbo opozoril, da ni dobil ustreznega sklepa o odklopu sistema, ter da bodo na vse načine poskušali preprečiti izvršbo tega sklepa. Povedali so še, da imajo na upravni enoti v Zagorju že vloženo vlogo z vsemi potrebnimi soglasji in pogodbami z lastniki zemljišč, kjer je položen optični kabel. Kakorkoli že, so se v četrtek ob 8 uri pri jašku v Kisovcu, kjer je možen dostop do kabelskega sistema, zbrali delavci inšpekcijske službe, ki so poskrbeli tudi za policijsko varovanje, predstavniki Elektroproma z odvetnico Mileno Lukmar, predstavniki občine Zagorje (župan in tajnik) ter predstavniki »sedme sile«. Ker so delavci Elektroproma zablokirali dostop do jaška in s tem onemogočili nameravano izvršbo, so to delavci inšpekcijske službe nameravali storiti v Zagorju, natančneje v KS Toplice (nasproti TE-VE Varnost). Po prigovarjanjih in opozorilu, ki ga je odvetnica Milena Lukmar naslovila na inšpektorja Igorja Pražnikarja, da bi z odklopom kabelskega sistema, onemogočil sprejemanje TV signala tudi tistim izlaškim gospodinjstvom, ki so priključena na ta sistem, ima pa družba Elektroprom na Izlakah zanj vso potrebno dokumentacijo, so inšpekcijske službe odstopile od nameravane izvršbe. Investitorju so dali tri mesece časa, da priskrbi še preostala potrebno dokumentacijo. Še pred dokončno odločitvijo inšpektorata pa smo akterjem zastavili nekaj vprašanj. VROČE IZJAVE Župan Zagorja, Matjaž Švagan: »Mnenja sem, da bi lahko z nekim pametnim dogovorom ta današnji zaplet rešili. Nenazadnje je kar 1500 gospodinjstev občine Zagorje priključenih na ta kabelski sistem, katerega sovlagatelj je tudi občina Zagorje. Tako investitor kot sovlagatelj sta v postopku pridobivanja vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Z današnjim odklopom bi vsa ta gospodinjstva (čez noč) ostala tudi brez nacionalnega programa, kar je že poseganje v ustavne pravice. Naj omenim še, daje 90% vseh soglasij že pridobljenih, ostala bodo v kratkem in zato ne vidim ovir, da ne bi z dogovorom problem v korist občanov ugodno rešili. Torej brez odklopa. Sem optimist, kajti to ni le zagorski temveč tudi širši slovenski interes.« Urbanistični inšpektor na inšpektoratu za okolje in prostor RS-izpostava Trbovlje, Igor Pražnikar, je na vprašanje: Zakaj je prišlo do današnjega zapleta, odgovoril: «Mi ne nameravamo odklapljati. Mi imamo izvršljivo odločbo po kateri moramo odstraniti telekomunikacijski optični kabel, ki pelje od kabelskega sistema v Zagorju do Kisovca. Ta odločba je izvršljiva že kar nekaj časa. Pritožba je bila na ministrstvu za okolje in prostor zavrnjena. Ves postopek nas sili naprej, da zadevo zaključimo, s tem, da to komunikacijsko povezavo odstranimo. Lahko še povem, da je kabelski sistem nelegalen, kajti investitor danes nima pravnomočnega enotnega gradbenega dovoljenja, ki bi opravičil njegov posamični interes. Vse je postavljeno na črno. Elektroprom, d.o.o., pa pridobiva materialno korist v nasprotju z zakonom. Vse te naročnine, ki se pobirajo, so v nasprotju z zakonom (zakon o urejanju naselji). Če povzamem, naročnine se pobirajo iz objekta, ki je zgrajen na črno. Investitor trži črno gradnjo.« Investitor in direktor Elektroproma, d.o.o., Janez Vidmar: «Lahko zatrdim, daje možno potrebna dovoljenja pridobiti že v nekaj dneh . Saj je dokumentacija že kar nekaj časa vložena na upravnih organih in iz dneva v dan čakamo na dokončno dovoljenje. Pri polaganju kabelskega sistema smo izkoristili in pridobili dovoljenja, da smo sopolagali z drugimi investitorji (Telekom, plin,..). Zanimiveje, da v odločbi piše o odstranitvi sistema, kar pomeni, da bi morale inšpekcijske službe optični kabel odkopati. Upam, da bodo upravni organi spoznali, tudi v interesu gospodinjstev, ki so povezani s kabelskim sistemom, daje potrebno to zadevo pospešiti in v čim krajšem času izdati vsa potrebna dovoljenja. Kako hitro pa delujejo državni organi se vidi, ko gre za obnovo Posočja. In prav v tem primeru, je ministrstvo za okolje in prostor pokazalo vso svojo v nebo vpijočo nesposobnost. Namesto, da bi se omenjeno ministrstvo resneje ukvarjalo npr. z obnovo v Posočju, želi zaradi le nekaj manjkajočih dovoljen mnogim onemogočiti sprejem TV signala. Želel bi še poudariti, da imamo za določene dele sistema vso potrebno dokumentacijo, za del sistema v Zagorju pa je potrebno več časa glede na to, daje predpisan tudi upravni postopek z gradbenim dovoljenjem, ne pa s priglasitvijo, tako kot je to veljalo za prvo fazo in kot imajo to v nekaterih drugih občinah (Laško, Hrastnik..). Izgleda tako, kakor da le naš sistem nima vseh potrebnih dovoljen. Znano pa je ,da je v Zagorju kar nekaj zgrajenih objektov brez dovoljenj. Zanimivo je tudi, da npr. v Trbovljah za kabelski sistem nimajo nobenega dovoljenja, vendar ko se je inšpektor prepričal, da lastnik ni Vidmar,je vse pustil pri miru. Mislim, da še nikjer v Sloveniji ni prišlo do takšnega ukrepanj a, ko gre za kabelske sisteme , zaradi nepridobljenega gradbenega dovoljenja.« Vsem tistim, ki v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah spremljamo TV programe preko »spornega« kabelskega sistema, ostaja upanje, da se v preostalih 10 tednih , za vse kočljiva zadeva, ugodno reši. Tebi In foto : Igor Goste ANKE1A Pedantna sreča Kaj je sreča? Je res, da očara s tem, da se izmika ali je treba skusiti stvari, da bi znali razpoznati, kaj resnično osrečuje? O tem, koliko se za srečo ženejo, trudijo ali jo preprosto živijo, so nalašč za Zasavca razkrili nekateri mimoidoči. Tekst in foto: RR. Darja Užmah, profesorica iz Hrastnika: "Srečna sem, kadar čutim polnost, harmonijo. Sreča je notranje zadovoljstvo." Ambrož Bajda, trgovec iz Hrastnika: "Ne obremenjujem se s srečo, dovolj je, če sem s čim zadovoljen." Ivan Brinovec, brezposeln iz Trbovelj: "Sreča je, da imaš službo in si tudi osebno zadovoljen." Marta Opresnik, upokojenka iz Trbovelj: "Srečna sem takrat, kadar me obkrožajo zadovoljni in prijazni ljudje." Zorica Petrovič, delavka iz Hrastnika: "Osrečujejo me otroci, če so zdravi in veseli." Polona Leskovšek, ekonomski tehnik iz Trbovelj: Sreča j e, ce si zdrav in se dobro počutiš. Za srečo je treba biti skromen." Maša Šivec, študentka iz Hrastnika: "Sreča je, če uresničiš vse cilje, ki sijih zastaviš." Marija Ševerkar, upokojenka iz Kolovrata: "Največ je ljubezen, čeprav človeka osrečujejo tudi druge stvari."' Joži Kovač, samostojna podjetnica iz Kisovca: "Sreča je, če imaš družino in v današnjih časih tudi službo." France Prašnikar, upokojenec iz Kisovca: "Sreča je, da si zdrav in imaš za življenjske potrebščine." Edin Osmanovič, nogometni trener iz Kisovca: "Sreča je, daje človek zadovoljen in uživa v tistem, kar dela." Zora Zavrašek, gospodinja iz Kisovca: "Sreča je zdravje in pa tudi mir." Saša Mandelc, ekonomski tehnik iz Zagorja: "Za srečo seje treba potruditi, drugače ni nič." 3 nrlr^a I 10. KIMAVCA 1998 Jože Ovnik HIINIISTAIIT TIUPAIL Stari Dubrovnik slovi, razen po odnosu do svobode in svoje zunanje politike do Turkov in Benečanov tudi po tem, daje imel pod Knežjo ložo svoje prostore in jih tudi aktivno uporabljal, rabelj. In ponavadi je ravno ob parlamentarijah obdeloval kakšnega nepridiprava... tako, za vsak slučaj, dajim gori ne bi šle po glavi kakšne neumnosti... in Dubrovnik še danes stoji! Zakaj takšen uvod?? Kumska nedelja, 30.8. letos. Vstanem, se obrijem in grem po sveže žemljice. Moji še spijo. Dan je lep pa jih bom malo pocrkljal. Nekam čudno prazno mi je delovala dolina. Bolj kot običajno. Toda to je bilo le zatišje pred neurjem. Že se vračam domov, ko je dolino pod sv.Planino dobesedno kolonizirala kolona stoterih avtomobilov vseh mogočih registrskih oznak. Tudi evropskih. No, sem se nasmehnil notranjemu preblisku, mi na silo rinemo v Evropo, oni pa kar sami od sebe k nam! Najprej na ta direndaj niti nisem bil pozoren, ko pa sem opazil že nevemkateri avto karavan izvedbe, vsega polimanega z nalepkami najboljšega človekovega prijateljčka, mi je pa predelalo: "O Marija, pa ne že spet! !"..."0, Joško, spet, spet!!" Ne, sem si rekel, letos pa pesekov ne bom šel gledat. A zakaj, vprašujete, dragi moji? Iz revolta! Enostavno zato, ker se kot kurja čreva že leta v Trbovlje stekajo trume ljubiteljčkov, vzgojiteljčkov, sodničkov, šminkerjev, pozerjev in bleferjev iz sosednjih dežel, ki svojo narcisoidnost kubirajo še z nekakšnim psom iz laboratorija. Vse v stilu: "Glejte me!". In ko v sebi potihem že štejejo marke, ki jim jih bo navrglo prihodnje leglo šampiona oz. šampionke. Lucidno, zares... V deželah okoli nas tovrstne prireditve zahtevajo od udeležencev rigorozno spoštovanje higienskih predpisov. Ki pa se jih je zelo težko držati. In ti potem vsi rinejo v Trbovlje, češ, saj tam doli za Savo pa so na veke navajeni na ves drek tega sveta. Ta, zadnja CAC razstava pa dokazuje prav to, da jo organizirajo ljudje, ki jim JE čisto vseeno, kakšno bo ostalo mesto dan, leto po, njej. Tako, kot malo nazaj, ko seje g.Jeraju porodila absurdna zamisel o zapolnitvi opuščenih rudniških rovov z radioaktivnimi odpadki. Seveda za mastne denarje. Kar pa tudi ni dokazano, da se ne dogaja...saj veste, noč ima svojo moč... Pa gremo nazaj k našim cuckom. Naj kar takoj zapišem, da ne bo pomote. Ta zapis, kot prvo, ni namenjen karanju ubogih kužkov. Namenjen je organizatorju in aktivnim udeležencem pasje razstave. Slabo mi je prihajalo, ko sem v popoldanskih urah na sprehodu po dolini videl, kaj vse seje dogajalo "za kulisami". Tu pa je vedno bolj zanimivo kot na odru. Namreč, ko so bile kolajne, medalje, priznanja in kilogrami pasjega futra raztalani in so bili orgazmično slinasto nasmejani, seje pa onim drugim hitelo spokat od koder so prišli. In so pse stlačili v razbeljene avtomobile. Še prej pa so se psi, z blagohotnim dovoljenjem svojega gospodarja, lahkotno olajšali. Kamor je bilo. Psički, pa naj bodo mali ali veliki, lepi ali grdi, tako z repkom ali brez njega, z uhlji gor ali dol, beli ali črni, iz Tibeta ali Trebnjega z rodovnikom ali brez, vzgojeni ali ne, niso temu nič krivi. Dobro, za scanje človek še potrpi, ko ti ga pa cucek naserje sredi ceste, sredi mesta, kot tele na Veliki planini, lastnik pa nič in to lastnik iz Evrope,... ta je pa le malo huda!! V glavnem se je scalo in sralo po okolici stadiona NK Rudarja, bolnišnice Trbovlje in po igrišču TVD Partizana. Na redko in na gosto. Glede na to, da so prikazani kužki tehtali od 10-ih dkg pa vse do tja do 60-ih kil, si lahko predstavljate, da so bili na ogled iztrebki od zajčjih kuglic pa vse do kravjekov. Vam to kaj pove? Naj vam pomagam. To so točke našega mesta, kjer poteka večji tranzit ljudi v mestu in s tem je možnost raznašanja pasje svinjarije še toliko večja. Predstavljajte si obisk svojca v bolnišnici z podrekanimi čeveljčki in tudi gostincu je tuja misel o vašem hobiju hoje po pasjekih... Danes je ponedeljek, 31.8. in jutri bodo šli otroci po taisti poti v šolo. Uboge čistilke!! In da ne bo pomote! Preden sem se spravil pisati tale članek, sem šel na obhod in se na lastne oči prepričal, da organizator za očiščenje okolice stadiona in njegove širše okolice NI poskrbel. Važno je, daje on svoje pokasiral, trboveljčani pa naj čakajo na prvi dež, dajim bo očistil pasjo svinjarijo... Organizator, ki je pokazal takšen odnos do zaključka prireditve, kot je CAC, mi ne more govoriti o ljubezni do živali, še manj pa do psov...!!! Vso to brezobzirnost pa si organizator dovoli iz čisto enostavnega vzroka, ta pa je - denar. Razumem, da društva sili v organizacijo takšnih tekmovanj oz. razstav, eksistenčni naboj; kot npr. gasilce ali rokometaše pa smučarje, itd., ki si z plesno gostinskimi večeri služijo denarje za obstoj kluba ali društva. Denarje pač sveta vladar!! Toda! Razlika je "le" v tem, da oni za seboj mesto pospravijo (npr. Nohtšiht)!! Kaj bi bil problem organizirati redarsko službo, ki bi skrbela za parking in tudi za red in snago "evropskih" pa tudi domačih psov. Neobvezno naj zapišem, da bo absurd še večji, da se vse to urnebesno razmetavanje denarja dogaja točno pred vrati bolnišnice, ki že leta od miloščine zbira denar za mamograf..., ki bi pomagal ljudem! Pa se bo kdo od organizatorjev oglasil s tistim znanim: "Pa saj smo počistili...!" Naj mu kar takoj odgovorim. Nalašč sem čakal do konca prireditve, da bi videl, kaj se bo zgodilo z vsem tistim drekom, ko bo cela reč minila. In kaj sem videl? Stojim na košarkarskem igrišču in vidim otroke, stare tam 8, 9, 10 let, ki so z nekakšnimi pripomočki pobirali kakce v vrečke iz trgovin, z drugo roko so se pa, ubožci, držali za nos. Organizatorji so pa pri obloženih mizah slavili... ne vem, kaj bi lahko slavili v vsem tistem silnem dreku... ali se pa v njem tako domače počutijo!? Vprašljivaje tudi obiskanost prireditve, saj je že bežen pogled na tribune dal vedeti, da nastop spremljajo bolj ali manj sorodniki nastopajočih, mislim... Po vsem tem ugotavljam, da pasja razstava ne spada v center mesta. Kinološko društvo ima, kolikor mi je poznano, svoje prostore in terene urejene in lahko razstave in tekmovanje te sorte organizirajo na terenih izven mesta. Pa bo kdo dejal: "Ja, pa ne bo obiska, kako bomo pa krili stroške!?" Obiska tudi sedaj ni in če bo šlo tako naprej, ga bo še manj!!! Kajti ljudje so ekološko osveščeni in jih tudi take stvari motijo... In ko boste, gospodje, prihodnje leto stikali glave ob organizaciji nove CAC razstave, vedite, da vsi v dolini pač ne doživljamo ekstaze ob pogledih na pasje scanje in sranje. Naj bo vaša odločitev pri izbiri lokacije enkrat za spremembo tehtna in v zadovoljstvo nas, občanov, tako, kot so morale biti modre odločitve davnih knezov dubrovniških, ko seje rabelj spuščal po temnih hodnikih, osvetljenih z bakljami, odklepat svojo delavnico... Hov, hov... 10. KIMAVCA 1998 t „ J. ^ J J 4 tl Ti J . \* r| IJ Marjan Marinšek SLOVENSKI OČE PIKE NOGAVIČKE Marjana Marinška, vodjo Kulturnega centra iz Velenja, kjer skrbi za vse kulturne prireditve v mestu - od gledaliških, kulturnih in glasbenih predstav do pogovorov z znanimi osebnostmi, poznamo vsaj po imenu. Je namreč tudi publicist in članke lahko beremo v različnih časopisih in revijah. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in služboval v Železarni Štore, na Okrožnem sodišču v Celju, na Občini Velenje, dokler ni kulturno področje postalo tudi njegova službena dejavnost. Žena je učiteljica pa tudi vsi trije sinovi so zajadrali v kulturno umetniške vode. Marjan Marinšek ima po Sloveniji tudi predavanja s svojimi diapozitivi, ki jih je posnel na potovanjih. Prepotoval je vso Evropo, Severno in Južno Ameriko do Havajev, letos pa še Avstralijo od Sidneya do Melbourna, kjer je razstavljal Gasparijeve razglednice in igral na citre s pevkama Majo in Tanjo. Naredil je še izlet preko Adelaide v Aliče Springs in spoznal puščavo, rudnike... ter se družil z Aboridžimi v osrednji Avstraliji. Pod njegovo okrilje spada tudi Pikin festival konec septembra v Velenju, ki ga kot ustanovitelj vodi že od vsega začetka. Zadnjo soboto v avgustu pa smo ga lahko poslušali na Kopitniku, ko je spremljal na citre pevko Martino Zapušek s Planine pri Sevnici. "Vadiva kar po telefonu," se je pošalil. Seveda takega človeka, ki mu je gotovo dodeljenih več kot 24 ur na dan, nismo kar tako spustili iz rok... Od kdaj igrate na citre? Od leta 1957, ko sem hodil na celjsko gimnazijo. Učil meje Gusti Ulaga in mi zapustil tudi več kot sto let stare citre. V tistem času so govorili, da so citre švabski instrument in šele Miha Dovžan je začel to mišljenje korenito spreminjati. To kažejo navdušeni obiskovalci Popoldneva ob citrah, ki ga vodi Peter Napret, pa tudi sam organiziram vsako leto sredi avgusta citrarski festival Prešmentane citre, ki traja tri dni. Podobna srečanja imajo seveda še drugod po Sloveniji. Na celjsko gimnazijo imate lepe spomine... Pred dvema letoma sem izdal svojo prvo knjigo Na celjski gimnaziji zvoni. Dijaška leta v tem prijetnem mestu so znova zaživela v spominski prozi... Še bolj odmevna pa je biografija najbolj znane živeče mladinske pisateljice na svetu Astrid Lindgren. Izšla je lani ob njeni 90-letnici in obsega 244 strani. Berta Golob jo je v uvodu pohvalila, češ daje ena najbolj sočnih biografij, kar jih pozna. Izdala jo je ljubljanska založba Karantanija v 2000 izvodih in ljudje jo radi berejo. Knjigo sem predstavil tudi v Društvu švedskih književnikov v Stockholmu 17.marca tega leta in tja so prišli tudi številni švedski pisatelji, predstavniki tujih ambasad in seveda sama Astrid Lindgren. Zelo sem bil počaščen. Kako ste prišli na misel, da se lotite tega podviga - njene biografije? To mi ni prišlo na misel kar naenkrat. Začelo se je leta 1955, ko je bila zgodba o Piki Nogavički objavljena v reviji Pionir. Zaljubil sem se v to nenavadno deklico, ki je močna in bogata, vendar svoje moči ne izkorišča zase. Raje pomaga otrokom, da bi imeli čimbolj zanimivo otroško življenje. Kasneje so izhajale knjige, ponatisi,... in zbral sem okrog sto knjig, posterjev, lutk. Z razstavo sem potoval po celi Sloveniji in odprtaje tudi vsako leto na Pikinem festivalu. Napisal sem tudi igro Kako je nastala Pika Nogavička, s katero sem gostoval 125-krat po šolah v Sloveniji, v Zagrebu in celo v Sarajevu. Tudi v Trbovljah sem bil. In slavno pisateljico ste želeli spoznati... Tako je. Spoznal sem jo preko zbiranja knjig o Piki. Prvič sem jo obiskal 1985 in potem še štirikrat na njenem domu v Stockholmu. Postala sva prijatelja. Spoznaval sem kraje, kjer je živela in kjer so nastajale njene zgodbe. Napisala je 84 knjig za otroke, prevedena je v 76 jezikov. Pika Nogavička v 51 jezikov... Ste se tudi sami ukvarjali z založništvom? V moji založbi so izšle številne monografije: Velenje, Jaki, Perko, Napotnik, Pomniki NOB. Nekatere knjige sem opremil s svojimi fotografijami, ker se s fotografijo ukvarjam že od gimnazijskih let. Prevedel sem tudi nekaj slikanic, zdaj pa je pri založbi POZOJ Velenje v tisku moja tretje knjiga - Planinčeva Micka. To je resnična zgodba preproste, 77-letne hribovke, ki še vedno služi v isti hiši... Uvod je napisal Tone Pavček, izšla pa bo v oktobru. V vašem življenju imajo pomembno mesto Gasparijeve razglednice. Kako se je začelo? Kot otrok sem živel v našem prijetnem domu na Kozjanskem in ob praznikih smo dobivali voščilnice z Gasparijevimi motivi. Potem so še dolgo ostale za steklom v kredenci, vendar me v začetku niso prevzele. Zanimanje mi je zbudila mama, ko mi je razlagala, da so to lepe karte, ker prikazujejo slovenskega kmečkega človeka od rojstva do smrti, ob petkih in svetkih. Tako sem jih vzljubil in shranjeval, motive pa prerisoval, če smo imeli v šoli kakšno nalogo s kmečkimi motivi. Ko sem hodil že v službo, sem v Ljubljani mojstra Gasparija obiskal. Star je bil 85 let in še vedno je slikal. Pri njem sem kupil sliko z motivom Deseti brat in desetnica ter zanjo odštel dve plači. Podpisal mi je tudi nekaj razglednic in povedal, da niti ne ve, koliko jih je - sto, morda dvesto... Čez nekaj let sem se vrnil z albumom dvestotih razglednic in Gaspari je v ta album pripisal: "To je album mojih umetniških razglednic, ki jih je v moji pozni starostni dobi zbral Marjan Marinšek, v moj spomin." Menil je, da so to vse. Umrl je leta 1980, jaz pa sem še vedno zbiral... Nekateri so mi jih tudi odstopili: gornik Jaka Čop, urednik Ognjišča Franc Bole, slikar Miha MAleš in zbiralec Zmago Jančič. Leta 1986 je Narodna galerija pripravila retrospek-tivo Gasparijevih risb in ilustracij. Tam so moje razglednice to razstavo dopolnjevale. Še isto leto sem organiziral samostojno razstavo v Velenju in izdal katalog. Potem sem se selil z razstavo po Sloveniji. 1989 meje izseljenska matica poslala v ZDA, potoval sem na Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Argentino, Brazilijo, Urugvaj in letos v Avstralijo. Skupaj je bilo 25 razstav, zbral pa sem 450 Gasparijevih razglednic. Zdaj jih zbirajo tudi drugi in imajo kar visoko ceno, če so prvič tiskane in ožigosane. Zbrane razglednice zajemajo čas od leta 1903, ko je Gaspari študiral na Dunaju, do leta 1977, ko je dr.Stane Mikuž izdal pri MK njegovo monografijo. Tematsko sem jih razdelil na trinajst področij; Dunajski čas od 1903 do 1914, prva svetovna vojna, narodne noše, narodne pemsi in tako naprej. Ne moremo tudi mimo vaše zbirke prvih čitank... Zasvojila me je že prva čitanka, ki jo je položila na mojo klop učiteljica, Marica Širec, ki še danes živi v Laškem in si redno dopisujeva. Ohranil sem tudi tri prve čitanke svojih bratov, poiskal tiste, ki sta jih imela v šoli moja starša in tako seje začelo. Zbiranje sem razširil tudi preko meja - najprej med Slovence v Avstriji in Italiji, kasneje pa še iz 140 držav vsega sveta v 156 jezikih. V zbirki so tudi prve čitanke malih narodov kot so Eskimi, Indijanci, Kurdi, narodi sibirskega severa, Lužiški Srbi, Cigani,... Samo v bivši Jugoslaviji je bilo 15 čitank v različnih jezikih. Čitanke sem zboral kakšnih 20 let in jih zbral okoli tisoč. Prvo razstavo sem imel leta 1985 v Velenju, potem pa še v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Cambridgeju, Budimpešti, Gradcu in manjših krajih - celo v mojem rojstnem kraju. Videli pa ste jo lahko tudi na televiziji. Katalog je izšel v slovenskem in angleškem jeziku. Zbirate še kaj drugega? Staro mornarsko opremo: sidro, jadra, čolne, vrvi, puške, daljnoglede in podobno. Imam še zbirko Ostržek, ki obsega okrog 140 knjig Ostržka v raznih jezikih, plošče, kasete, posterje, lutke,... Zbirka starih citer obsega stare koncertne citre, bordunske citre domače izdelave, harfne, kitarske, violinske, mandolinske in madžarske citre ter stare note in stojala za citre. Razstavljam tudi zbirko 300 knjig o Robinzonu Crusoeu - v raznih jezikih in starostih. Želim si potovati na otok Isla Robinson Crusoe na arhipelagu San Fernandez, 700 km zahodno od čilenske obale, kjer je živel resnični Robinzon, škotski mornar in je po njem leta 1719 Daniel Defoe napisal zgodbo... Naslednji teden še ne boste odpotovali? Ne, ne... 18. septembra zvečer bomo v Velenju z velikim ognjemetom otvorili vsakoletni, zdaj že deveti Pikin festival. Pika Nogavička bo v soboto in nedeljo planinarila z otroki po okoliških hribih Velenja, od ponedeljka do petka pa bo zaživelo Pikino mesto. Otroci bodo imeli na razpolago 70 ustvarjalnih delavnic v Rdeči dvorani in na Mestnem otroškem igrišču, kjer bodo lahko plezali, peli, hodili s hoduljami, obiskali otroški fitnes, slikali... in se predvsem veliko igrali. Do četrtka bo vsak dan ob 11 .uri predstava MGL Pika Nogavička, v petek pa predstava OŠ Bratov Polančič iz Maribora Zvezdica Zaspanka. Vsega se ne da našteti, prireditev je potrebno doživeti. Mogoče že veste, da Pika zadnjih sedem let jezdi zasavskega konja...? Z lastnikom lipicanca Lojzetom Klemenom z Dola sem se spoznal ravno tu na Kopitniku... Pika bo torej zelo vesela tudi zasavskih otrok... Gotovo se vidimo - hvala za povabilo in razgovor. Fanči Moljk Program Pikinega festivala * Petek, 18.september 1998, zvečer OTVORITEV Z VELIKIM OGNJEMETOM * Sobota, 19.september ob 9.00 - restavracija Klub (start) PIKA NA PLANINSKEM IZLETU (Pika Nogavička skupaj z otroki in starši planinari po okolici Velenja v sodelovanju s PD Velenje) * Nedelja, 20.september ob 11.00 PIKA (Dom kulture Velenje - Predstava MGL v sodelovanju z Uradom RS za mladino) * ob 12.30 - (Dom kulture Velenje) Otvoritev razstave nagrajenih del akcije PIKA * ob 13.00 - (avla Mestne občine Velenje) - otvoritev razstave VSI DRUGAČNI-VSI ENAKOPRAVNI * Ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek (21. - 25. september) PIKINE GLEDALIŠKE PREDSTAVE (veliki in mali oder, Mladinski center) PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE (preko 70 ustvarjalnih delavnic v Rdeči dvorani in na Mestnem otroškem igrišču) PIKIN ODER PRED RDEČO DVORANO (vsako popoldne razposajeni program z veliko glasbe, plesa in dobre volje) NOVO SONCE ZA SONČEK (tradicionalna Pikina humanitarna akcija) PIKA NA CANKARJEVI ULICI (zabavni ulični nastopi v popoldanskem času) PIKINI IZGLEDI (ekološko zgodovinski izleti po Šaleški dolini) PIKINE RAZSTAVE (na različnih prizoriščih v mestu) PIKIN SEJEM (s Pikinim odrom pred Rdečo dvorano) PIKIN KINO (vsak dan ob 16.00 v kinodvorani v sodelovanju s Kinom Velenje) PIKIN TENIŠKI TURNIR (v sodelovanju s TRC Jezero) PIKINE JADRNICE (v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje) * Sobota, 27.september PIKIN DAN (Pika za svoj zadnji dan pripravlja kopico presenečenj) Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov VW POLO :..i« '■ 588.5 Serijska oprema: • zelena termoizolacijska zasteklitev • po višini nastavljiva sprednja sedeža • po višini nastavljiv volan • deljiva in preklopna zadnja sedežna klop • zadnja vzglavnika • ogledala in odbijači v barvi vozila • zračna blazina za voznika in sovoznika • priprava za radio • višje postavljena tretja zavorna luč • elektronska zapora zagona motorja • bočne ojačitve DARILO - komplet zimskih gum Pridižujemo si pravico do spremembe cen zaradi tečajnih razlik! AKCIJA Električna zložljiva streha ali odpiranje in zapiranje 9.261 SIT Mehanska klimatska naprava 9.261 SIT Malgaj TRBOVLJE ^^d.O.O.I Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 ^ AVTOHIŠA MALGAJ Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO K-hJNAULl Te| prodaja. 0601/27 666i 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA: darilo 4 zimske gume MICHELIN ob naročilu novega vozila med 7. in 21.9.1998 NA ZALOGI NOVI CLIO že od 1.441.000,00 SIT MEGANE že od 2.067.000,00 SIT ESPACE 2.0 RXE -privarčujte do 272.000,00 SIT Nova LAGUNA in KANGOO na zalogi. Testni ESPACE 2.2 RXE telefon: 0601 27 666 Tin Divi?,! V Tl I 10. KIMAVCA 1998 Poleti po zimsko no obisku Avtorja s svojim izdelkom. Slavko Ajtič in Doko Matovski sta v mesecu avgustu razveselila ljubitelje zimskih športov z izdajo knjige Zimski šport v Zasavju. Lotila sta se resnično velikega in ambicioznega dela, kakršnega se doslej ni lotil v Zasavju še nihče. Zbrala in uredila sta pisno in slikovno gradivo o vseh zimskih športih, s katerim so se in se ukvarjajo Zasav-čani: s sankanjem, smučanjem, skoki in snowboardom. V kolikor pa bi imela na voljo še pisne ali slikovne dokumente o »sličuhanju« (drsanju), kije bilo pred mnogimi leti tudi zelo priljubljeno, bi kaj več v svoji knjigi napisala tudi o tem skoraj že pozabljenem športu. Seveda pa se z listanjem knjige lahko seznanimo tudi z mnogimi gradnjami smučarskih objektov. Priznanje o kvalitetno opravljenem delu, torej s knjigo, sta avtorja dobila tudi s tem, daje knjiga našla svoj prostor, kot dokument nekega časa, v NUK v Ljubljani. Idejni oče, kot piše v knjigi Zimski šport v Zasavju, ste vi g. Slavko. Slišal sem, da vasje k temu resnično zahtevnemu delu nagovorila vaša žena. ' Ob vsem materialu, ki sem ga mnoga leta zbiral, urejal, je nastal obsežen arhiv. Predvsem ženi se je zdelo pametno, da ga na nek način predstavim javnosti in lahko potrdim, da je bila v spodbujanju uspešna. Tudi vi, g. Doko, ste zelo pomemben člen, če lahko tako rečem, da imamo Zasavci in tudi drugi možnost prebirati kako so naši predniki smučali, se sankali, kako so gradili smučarske objekte... Kakšno je bilo vaše delo pri nastanku knjige? Kot prvo naj povem, da sem vzljubil zimski šport, ko sem si pred leti ogledal smučarske skoke v Planici. Kasneje sem se aktivneje, kot ljubitelj in tudi sponzor izgradnje 28.m. skakalnice, vključil vdelo SK Zagorje-sekcije za skoke Kisovec, kjer sem se seznanil z dokaj obširnim materialom (fotografije in pisni dokumenti), ki ga je uredil Slavko Ajtič. Vzel sem ga domov, ga temeljito pregledal in prišel do zaključka, da bi ga bilo dobro razširiti, dopolniti in izdati knjigo. Takrat leta 1988-89, so bili v klubu z idejo o pripravi knjige navdušeni in začeli smo zbirati še dodaten material. V tem času sem se spoznal tudi z Slavkom, ki je bil seveda takoj pripravljen »zavihati rokave«. Slavko: Ko sem se spoznal z Dokotom in z njegovo idejo sem bil resnično vesel, da se po tolikih letih končno nekdo zanima za brošurico, ki sem jo pripravil za 25 letnico kluba in jo razdelil prizadevnim in zaslužnim članom kluba tudi v upanju, da bom dobil povratne informacije, od predlogov, pohval do kritik. Doko: Omenil bi še, da sva takoj začela z delom. Sredstva javnega obveščanja sva z namenom, da pridobiva še kakšen pisni dokument ali fotografijo o smučanju v Zasavju obvestila, da pripravljava knjigo. Je bil odziv velik? Slavko:Žal odziva ni bilo. Ne pike ne vejice. Zanimivo pa je, da je ob izdaji te knjige ravno obratno v smislu, zakaj pa v knjigi ni to ali ono in podobno. Doko: Če se povrnem malo še na prejšnje vprašanje, je bilo moje delo predvsem delo z računalnikom, ogromno je bilo potrebno tudi fotokopirati, več kot 12.000 fotokopij za samo knjigo. Slavko:Ko sem se dela lotil »peš«, torej brez računalnika, sem spoznal, da tako ne gre. Dejansko sem obstal na mestu. No, računalnik in pridne roke, so stvari postavile na svoje mesto. Če bi danes pisala knjigo Zimski šport v Zasavju, bi kaj spremenila oz. sta s izdelkom zadovoljna? Če ne bi bila zadovoljna, knjige, kot prvo, ne bi bilo. Prišla sva do spoznanja, da je knjiga po vsebini takšna, da zajema zimski šport v Zasavju v celoti in kot taka je tako pri strokovnjakih in tudi pri drugih s katerimi sva imela priložnost pogovora o njej, pozitivno ocenjena. So tudi določene kritike, da npr. v njej kaj manjka, a žal nekaterih podatkov pač nisva imela. Lahko še zatrdiva, daje v knjigi vse tisto, za kar imava ustrezne in verodostojne dokumente, torej da so podatki v njej točni . Prav tako v knjigi ne boste našli tako imenovanega »pisanje na pamet«. Gre knjiga dobro v prodajo? Verjetno je bilo največ izvodov prodanih na sami predstavitvi in potem na skakalni prireditvi ob otvoritvi nove skakalnice prevlečene s plastično maso ter sedežnice v Kisovcu. Slavko:Knjiga je bila predstavljena na Izlakah, prodajala pa naj bi se na sami otvoritvi v Kisovcu. Ko sem prišel na prireditev, so me ljudje spraševali, kje je knjiga, kje jo lahko kupijo. Seveda sem bil začuden, saj je bilo dogovorjeno, da se bo knjiga prodajala v sobi smučarske koče. Kasneje sem izvedel zakaj je prišlo do zapletov. Soba, kjer so bile knjige, je bila več ali manj vseskozi zaklenjena in le redko kateri je lahko tisti dan, zbranih je bilo pa resnično veliko ljubiteljev zimskega športa, to »še svežo« knjigo kupil. Doko: Mnenja sem, da so organizatorji premalo storili oz. nič, da bi se knjiga prodala v več izvodih. Slavko: Mi smo bili z županom dogovorjeni, da bo predstavitev v eni izmed sob smučarske koče v Kisovcu, na dan otvoritve skakalnega centra in ne na Izlakah v hotelu Medijskih toplic. Žal je kasneje prišlo do tega, da nas je organizator (Ginter Kržišnik, op.p.) skakalne prireditve dobesedno »izgnal« , ne da bi se poprej z nama posvetoval ali naju obvestil. Naj še povem, da sva avtorja te knjige sklenila, da bo šel določen del kupnine kotpomočSKZagor-je. Koliko izvodov je prodanih, žal ne veva. Knjigo lahko zainteresirani kupijo pri naju, v SK Zagorje - sekcija za skoke Kisovec, na lokalnih TV postajah, na Zasavcu, v kiosku Kovač Joži Kisovec, v videoteki Tina Zagorje, Radio Snoopy, ATV Signal, Portess - prodajalna Junior Trbovlje in v Cik-Caku Hrastnik. Gospod Ajtič, vaš priimek je tesno povezan z gradnjo mnogih objektov, od smučišča Marela, do skakalnega centra v Kisovcu. Tega v knjigi niste »obešali na velik zvon«, a vendarle so mnogi mnenja, da do marsikatere gradnje brez bratov Ajtič ne bi prišlo. Ni bil moj namen tako ali drugače izpostavljati svoje ali bratovo ime. Bi pa absolutno zanikal, da brez naju teh gradenj ne bi bilo. Veste, le ideja nikoli ni dovolj, dobiti mora širšo podporo. Takšne velike objekte ne more nihče kot posameznik zgraditi. Le dva brata nista dovolj. Doko: Brata Ajtič sta resnično idejna očeta ali če hočete »gonilne sile« , da so bili zgrajeni vsi ti objekti. Svojo mladost sta poklonila za razvoj teh smučarskih centrov, za kar smo jima hvaležni. Nekateri, ki so knjigo prebrali so poleg pohval izrazili tudi manjše kritike. Ena izmed njih je, da pod skupinskimi fotografijami ni izpisanih imen in priimkov. Zakaj? Fotografija je sama, brez pripisanih imen dovolj velik dokument. Kdor se na njej spozna se pač spozna, kdor ne... Resnično težko pa bi bilo na vseh teh fotografijah, kjer je tudi po več kot 20 ljudi in so stare več kot 50 tudi 70 let, spodaj izpisati imena oseb, ne da bi prišlo do pomote. Mnogi, ki so na fotografijah so že pokojni, nekatere osebe so na fotografijah težko prepoznavne ali jih je celo nemogoče prepoznati. Prišlo bi le do zamer. Tega pa midva absolutno nisva želela. V knjigi sta zapisala, daje bil prvi klub (smučarska sekcija) v Kisovcu ustanovljen leta 1951. Nekdo meje poklical in povedal, da podatek ni točen. Klub naj bi bil ustanovljen že leta 1938 v loški šoli. Lahko komentirata? Slavko: Zelo bi bil vesel, če bi bil kakršenkoli pisni podatek o tem dogodku iz leta 1938. Midva imava uradne podatke le izleta 1951in to sva v knjigi tudi napisala. Še nekaj besed o zadnji zasavski smučarski pridobitvi. Gre za skakalni center s sedežnico v Kisovcu, ki je edinstven v Sloveniji. Ta skakalni center v Kisovcu je nova pridobitev za Zasavje in bo prav gotovo pritegnil širšo javnost. S tem, ko so skakalnice (8, 15, 28 in 50 metrov) prevlečene s plastično maso zagotavljajo skakanje skozi celo leto, sedežnica pa še dodatno prednost in sicer možnost večjega števila skokov na posamezni trening, kar je še kako pomembno. Tekst in foto Igor Goste 10. KIMAVCA 1998 Jf.TT J. J. Ji f; jTj.Cjj G NASVETI ZA VLAGANJE IN ZAMRZOVANJE V prejšni številki smo ugotovili, kaj povzroča gnitje in kvarjenje živil. Tokrat pa poglejmo potrebne postopke, da bo naš trud poplačan z okusno pripravljenimi izdelki. PRIPRAVA KOZARCEV ZA VLAGANJE Za vlaganje uporabljamo posebne kozarce s steklenim pokrovom in gumijastim obročkom (so le za enkratno uporabo) ali pa vzamemo že uporabljene stare kozarce z navoji, s tem, da moramo tu biti zelo pozorni, pri vonju, ki ostane po nekaterem sadju ali zelenjavi. V tem primeru je treba kozarce temeljito umiti ali pa jih sploh ne uporabiti. Pokrove vzamemo nove. Če bomo živilo naložili v kozarce vroče, pred tem postavimo kozarce v vročo vodo ali toplo pečico. PRIPRAVA SADJA IN ZELENJAVE Za vlaganje uporabimo čvrste, zrele, vsekakor pa ne prezrele sadeže. Izrezati moramo vse odtiske in poškodbe. Majhnim sadjem odstranimo peclje, lističe in cvetne late, jih pa ne režemo. Večje sadje razpolovimo, oberžemo vlaknato meso okoli koščice, jabolka in hruške olupimo in izrežemo peščišče. Marelice in breskve olupimo po blanširanju. Da sadje ne spremeni barve, ga poškropimo z limoninim sokom. Sadje in zelenjavo naložimo v kozarce 2cm pod robom in jo zalijemo s sladkorno, solno ali kislo raztopino, ki tudi ne sme biti višja. Sladkost in kislost raztopin naredimo po okusu, lahko jim dodamo različne začimbe in dišavnice. Napolnjene kozarce suho obrišemo rob navoja in jih zapremo s pokrovi. Najboljša posoda za vkuhavanje je z meržastim vložkom in termometrom. Uporabimo lahko tudi večji lonec pri katerim smo na dno položili prtič, kozarce pa še ovijemo s krpo, da se ne poškodujejo med kuhanjem. Po kuhanju vzamemo še vroče kozarce iz vode, jih postavimo na prt ali vročo podlago, da se ohladijo (24 ur). Pokrovčki morajo biti po kuhanju rahlo vdrti, če so ravni, jih s prstom pritisnemo, in če se ponovno poravnajo pomeni, da niso dobro zaprti. Take kozarce ponovno prekuhamo, ali pa jih čimprej porabimo. Kozarcu z gumijastim tesnilom snamemo objemko in poskusimo dvigniti pokrovček, ki se ne sme premakniti. Kozarce operimo, obrišemo in spravimo na hladnem in temnem proštom. OPOZORILO: Kozarci, ki imajo dvignjen ali poškodovan pokrov, moramo brezpogojno zavreči, ker so notri nevarni strupi. PRIPRAVA ZELENJAVE V SLANICI Korenje, gobe, koruzo, grah,... lahko vložimo v slanico. Zelenjavo dobro očistimo razrežemo na primime koščke in skuhamo v slani vodi, zelenjava more ostati čvrsta. Oplaknemo jo v hladni vodi in dobro odcedimo, naložimo v kozarce in zalijemo s svežo kuhano slano vodo.Zapremo, kozarce lahko vkuhamo ali postavimo v segreto pečico za 10 min, ko pečico izklopimo, kozarce pustimo v njej, da se dobro ohladijo. ŽANA ZDRAVILNE RASTLINE LESKA Pri nas je to močno razšiijen grm, ki ga cenimo predvsem zaradi lešnikov. Manj je znano, da so zdravilni tudi listi in lubje. Izvira iz Evrope in Male Azije. Leska cvete od februarja do aprila, preden se razvijejo listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moški cvetovi so viseče mačice, polne rumenega cvetnega prahu, ženski pa sestavljajo popek, obdan z luskolisti. Mačice so izvrstno zdravilo proti gripi in pljučnici. Pospešujejo tudi potenje. Vsebujejo veliko vitamina C. Čaj iz listov, ki tudi vsebujejo vitamin C in lubja, zdravi hemoroide, ustavlja driske. V kolikor nas ta preseneti v naravi, si lahko pomagamo tako, da liste kar surove pojemo, bolje pa je, da s kruhom. Posebno vrednost imajo lešniki, saj so zelo hranljivi, imajo veliko energijsko vrednost, beljakovin ter vitaminov Al, BI, B2, C in E. Lešniki hitro dvigajo krvni tlak. Ugodno delujejo na izčarpanost, slabokrvnost in bledoličnost. Še to. Skorjo luščimo v prvem obdobju vegetacije (marec-junij), liste nabiramo v času od marca do junija. Uporabljamo sveže ali pa jih posušimo v senci, mačice pa obiramo, ko se dovolj razvijejo, ko zrastejo do normalne velikosti in jih prav tako lahko uporabljamo sveže ali posušene v senci. Nasveti "naših mam" Proti hemoroidom, vnetim in razširjenim venam damo mešanico na drobno sesekljane skorje, listov in mačic (dve pesti) v pol litra vode, dolijemo pol litra vina in kuhamo 10 do 15 minut. Kose tekočina ohladi, prepojimo z njo gazo, s katero obložimo hemoroide ali pa vnete in razširjene vene. Proti preobilici želodčne kisline občasno pojemo in prežvečimo 1 do 2 lešnika. Za ustavljanje krvi in proti velikemu odlivu krvi med menstruacijo pijemo čaj iz leskovega listja. Za potenje nem pljučnico in ob influenci pripravimo čaj iz leskovih mačic in ga pijemo trikrat na dan po 1 skodelico. Proti kašlju na drobno sesekljane ali stolčene lešnike zmešamo z razredčenim medom. Jemo vsake pol ure po žličko. Za zvišanje krvnega tlaka uro pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo po 2 žlički zmletih lešnikov (dobro prežvečimo), pol ure pred temi glavnimi obroki pa pojemo po 350g zrelega črnega grozdja. ZELIŠČA ZA LEPOTO TURI Turi so neprijetni in hkrati boleči. Povzroči jih ingekcija lasnega mešička in sosednjega tkiva, ki jo povzročijo mikrobi. Ko tur dozori, se odpre in iz njega priteče s krvjo pomešan gnoj. Pojavijo se lahko na kateremkoli delu telesa, vendar njpogosteje na hrbtu, ramenih in dimljah. Turje vedno znak za neugodno ravnovesje v organizmu; pojavlja se ob preveliki količini strupnin, ki so se nabrale v telesu. Kot preventivo je potrebno omejiti v prehrani škodljive snovi: sladkarije, čokolade, prekajeno meso, začimbe, pikantni siri, alkohol in močna kava. Recepti za nujne primere Če imate tur, ga ne predirajte prezgodaj, pustite ga da dozori, potem pa ga rahlo stisnite. Pazite, da boste čimveč gnoja ujeli v vato, da ne bi z njim okužili drugih delov telesa. Še bolje je, da to delo opravi zdravnik. Za pospeševanje zorenja in zmanjševanje bolečin lahko poskusite z naslednjimi zdravili. - ovitki iz svežih listov repinca, ovitki iz zeljnatih listov, ovitki iz kuhane glavnate solate, ovitki iz nastrgane čebule ali surove krompirjeve kaše in ko je tur predrt - ovitki s poparkom kamilice. Za notranjo uporabo vam bo koristila večina čistilnih čajev; poparek listov in cvetov rmana (2 ščepca na skodelico), povretek korenin regrata (3 ščepci na skodelico), prevretek listov in cvetov mbide (4 ščepci), poparek listov in cvetov žajblja (2 ščepca), poparek cvetov ognjiča (3 ščepci). Najljubši recept M.Messeguea Obkladki ter kopeli iz ščepca trpotca, 2 ščepcev vrtnice in žajblja, 3 ščepcev navadnega sleza ter 4 ščepcev kamilice (liter vode). Kot poparek, 1 do 2 skodelici na dan; dva ščepca rmana ter ščepec jagodnjaka, timijana, materine dušice in oljčnih listov. Pripravlja Igor Golte ^TRGOVINA _ 4.. I d.o.o. Kisovec, Naselje na Šahtu31,tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 7" do 13°° - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tet: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 SPORI CBR 1100 XX Super Blackbird VIR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR125R cena brez P. D. 1.605.050 SIT 1.393.550 SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550 SIT 704.248 SIT MFC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT TOURING ST 1100 A Pan European 2.325.748 SIT 2.790.898 SIT ST1100 Pan European 1.793.050 SIT 2.151.660 SIT CHOOPER VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv 1.236.850 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT 1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 Dominator XL 600 V Translap XR 600 R 1.252.550 SIT 1.503.060 SIT 900.050 SIT 1.080.060 SIT 986.248 SIT 1.183.498 SIT 798.248 SIT 957.898 SIT CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT SCOOTER X8R-S šport X8R-X cross 357.500 SIT 357.500 SIT POSEZONSKI POPUST 429.000 SIT 429.000 SIT ZA MOTORNA KOLESA NA ZALOGI. V MFC je vračunan 20% prometni davek. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info( JANEZ KRIZOSTOM (ZLATOUSTI), CERKVENI UČITELJ (13. september) Janez Krizostom ali po naše Zlatousti se je rodil sredi 4. stoletja v Antiohiji, prestolnici Sirije in enem najživahnejših mest starega Sredozemlja. Antiohija je bila pomembna že v apostolskem času. Tu so Kristusovi učenci prejeli ime kristjani, sv. Pavel je tukaj začenjal svoja misijonska potovanja, apostol Peter seje po odhodu iz Jeruzalema za nekaj časa ustavil v Antiohiji. Oče Janeza Krizostoma je bil visok častnik, vendar je kmalu po sinovem rojstvu umrl. Matije tako ovdovela pri komaj 20 letih in se posvetila vzgoji edinca. Nudila mu je najboljše, kar je bilo takrat mogoče. Janezjebilv šoli pri Androgatiju, najuglednejšem filozofu v mestu, govorništva pa se je učil pri Libaniju. Janez se je povezal tudi z antiohijskim škofom Meletijem, vzljubil je preučevanje svetega pisma. Nekako pred letom 372 seje dal krstiti. Poslušal je govore antiohijskih učiteljev, za dve leti seje umaknil tudi v puščavsko samoto. Po vrnitvi v Antiohijo je postal sodelavec škofa Meletija, ki ga je leta 381 posvetil za diakona. Leta 386 je prejel tudi mašniško posvečenje. Novi škof Flavijan je Janezu dodelil službo govornika v stolni cerkvi. V tej službi je ostal 12 let, omogočila pa mu je, da je svoj talent in znanje govorništva razvil do popolnosti. V tem času si je "prislužil" vzdevek "Zlatousti", in po tem nazivu ga pozna tudi zgodovina, ki mu prisoja tudi prvo mesto med krščanskimi govorniki antične dobe. Leta 397 so v Carigradu potrebovali novega patriarha. Dvoru se je zahotelo, da na to mesto pridobi govornika Janeza iz Antiohije, kateremu so že pripisali naziv "ekumenski učitelj". Dvoru je bilo seveda bolj do utrditve veljave Carigrada kot cesarske prestolnice, kot do verske prenove, vendar Janezu, ki je želel predvsem slednjega, ni nasprotoval. Žal pa seje imenovanje Janeza za patriarha sprevrglo tudi v nasprotovanje, in sicer tako med delom duhovščine, kot med političnimi spletkarji. Najprej je bil nad imenovanjem razočaran aleksandrijski patriarh Teofil, ki je sčasoma odkrito in sovražno nastopil proti prvaku vzhodne Cerkve. Sledili pa so mu predvsem tisti kleriki, ki jih je Janez odstavil zaradi nesposobnosti ali nevrednosti opravljanja cerkvenih služb. Janez je ohranil govorniško spretnost in v govorih grajal vse, kar je vodilo proč od morale in koristnega za družbo in Cerkev. Ni se klanjal dvom in dobrikal zunanjemu blišču, ves čas pa je ohranil spoštljiv odnos. Raje se je posvečal dobrodelnosti, obiskoval je zapuščene mestne četrti, obnavljal cerkve, vzgajal sodelavce. Seveda se je tudi število občudovalcev in sodelavcev večalo. To pa je podžigalo nasprotnike, da so začeli prenašati na dvor laži, potvarjali so vsebino Janezovih govorov ter patriarha prikazovali kot nasprotnika dvora. Prišlo je tako daleč, da so ga na montirani in cerkvenopravno neveljavni sinodi odstavili z mesta patriarha. Cesar Arkadij je zgodbi verjel in potrdil sklepe sinode, vendar pa je med ljudmi završalo. Janeza so z ladjo že odpeljali iz Carigrada, vendar so ga morali na cesaričin ukaz kasneje pripeljati nazaj. Po vrnitvi je Janez zahteval sklic veljavne sinode, ki naj bi raziskala obtožbe zoper njega. Vendar so tudi tokrat spletkarji z diplomatsko spretnostjo zadeve tako obrnili, daje cesar odstavil Janeza z mesta patriarha, vendar pa mu je "dovolil" ostati v škofijskem dvorcu. Nasprotniki seveda niso bili zadovoljni in na veliko noč, leta 404 je prišlo v stolnici do prelivanja krvi. Med obredi so vdrli v cerkev vojaki in razgnali vernike in duhovnike ter Janezu zveste škofe. Janez seje umaknil na svoj dom, kjer so ga varovali ljudje, a se je v hišo priplazil morilec in poskušal umoriti Janeza. Ob tem je ranil in umoril več ljudi. Janez je po dogodkih sestavil podrobno poročilo o dogodkih in ga poslal papežu Inocencu v Rim ter metropolitoma v Milano in Oglej. Cesar pa se je po vnovičnem spletkarjenju dokončno odločil, da mora Janez iz mesta. Najprej so ga izgnali v Kukuzus v Armeniji, po opustošenju mesta leta 405 pa seje umaknil k škofu v Arabisus. Tukaj je izvedel, da se papež zelo trudi za njegovo vrnitev v Carigrad. Ves čas izgnanstva je preko pisem komuniciral s svetom. Ohranilo se je kar 240 pisem. Nasprotniki pa so leta 407 dosegli njegov ponovni izgon, tokrat v Pitius pod Kavkazom. Napoti je v kraju Komanah od izmučenosti in zdravstvenih težav umrl 14. septembra 407. Leta 438 je novi cesar Teodozij II. popravil napako svojih staršev in slovesno prepeljal v Carigrad ostanke Janeza Zlatoustega. Okoli leta 1204 so verjetno križarji relikvije prepeljali v Rim, nekaj pa jih je tudi v dubrovniški stolnici. Cerkev ga je razglasila za cerkvenega učitelja, papež Pij X. pa ga je leta 1908 določil za zavetnika cerkvenih govornikov. Branko Nimac ulEbsIeo ^7 -\LES VOLAJ Rekel je, da naglica ni za inovatorje. In včasih, ko dobi idejo za kakšno izboljšavo, poteče še nekaj časa, predno zadevo lahko praktično izpelje. Ponavadi zamislek za nekaj časa "odloži", predno se mu "posveti", kako bi inovacijo udejanil. Ne bo daleč od resnice, da mu postopek olajša lastno inovativno delo, saj je kot soavtor pri inovaciji Polirna linija prejel bronasto priznanje Območne gospodarske zbornice Zasavje. Gotovo je slednje tudi spodbuda, da inovatorstvo v Zasavju potrebuje udeležbo. Hrastničan, po poklicu ključavničar, v hrastniški Steklarni pa službuje od leta 1980. Strojništvo ga nasploh zanima, za ključavničarski posel pa pravi, da ga ne gre jemati dobesedno - saj ne izdeluje ključev ali ključavnic. Ampak kakorkoli že, na marsikaj se spozna in marsikakšno zadevo zna "prišraufati". Veselje ima z delom, toda v hrastniški Steklarni je sprva opravljal delo vzdrževalca za plin, zdaj dela v remontni delavnici. Všeč so mu kvalitetni izdelki, zato se venomer trudi, da pogrunta kakšno inovacijo, s katero pridobi na kakovosti izdelka ali se olajša potek dela. Včasih dela samostojno, včasih timsko. Najrajši dela v skupini, ki je zagnana za delo. Navadno pri izdelkih določen čas nameni spoznavanju materiala. Povedal pa je, daje strojništvo zelo napredovalo in si le stežka izumitelj na področju, kjer je tehnika že v toliki meri dovršena. Drži se načela, da se je z delom dovolj obremenjevati v službi, potem pa sije treba vzeti čas za družino in hobije. Spoštuje ljudi, ki so poleg teoretične podkovanosti tudi praktični. Zanima ga tudi elektronika. Večidel se izogiba le rivalstvu. V trboveljskem ansamblu Evergreen igra harmoniko in synthesei-ser. Družabne večere v Hrastniku pogreša. Rad se posveča družini, o vzgoji pa reče, da ne vzgaja v smislu obsojanja in zbujanja občutka krivde, temveč je treba otroku nuditi, kar rabi, in daje fino, če otrok kdaj sam ugotovi, kaj je dobro in kaj ne. "V dobrem bi presenetil, škodil pa ne," je povedal in še dodal, da si v današnjih časih tudi stežka brez avtomobila. Spoštuje prijateljstvo in od prijateljev pričakuje, da niso obrekljivi. Tudi poheca se rad, večidel posluša pop glasbo, od slovenskih pevcev pa ceni in gre tudi rad na koncerte Alfija Nipiča, ker zna po glasbeni in zabavni plati ustvariti prijetno vzdušje. Sicer pa rajši gleda filme kot bere knjige. Želi si, da bi hrastniška Steklarna še naprej tako poslovala in skušala konkurirati na vse zahtevnejšem tržišču. Mnenja je, da je pri konkurenčnosti važno ugajanje in ugodnost izdelka. Ampak ker je strojniške "branže", navidez itak ničesar ne ocenjuje. V šali je dejal, da hoče pri motorju videti, kako deluje, medčloveški odnosi pa so še vse kaj drugega, kot zgolj na pogled očitna razmerja. Toda bolj kot so pošteni, bolj ga osrečujejo. Tekst in foto: Petro Radovič SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, VVALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV TEL.:30 600, 30 601; odprto 9,00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ______V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ZOO market KANI Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 POPOLNA PONUDBA ZAVSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, MILLS, SERRA.... CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank ugodno: ŽITO, TELEKOM delovni čas: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879 Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.:9h-l2h tel.: 0601 71 675 1. naslov za zlate zadeve ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Nudimo vam pester izbor vin priznanih domačih in tujih proizvajalcev, teržganih pijač, tudi za darila. Obiščite nas in se prepričajte! ELEKTRO TOM Tomaž DRAKSLER s.p.. Naselje na šahtu 7,1412 Kisovec, telefon 0601/71-321 SERVIS - SERVISNO ZBIRNO MESTO - električnega ročnega orodja - bela tehnika - malih gospodinjskih aparatov - posredniška prodaja Vinoteka KLOPOTEC Tržnica pod uro tel.: 64-195 odprto: 8-12hinl6-19h sobota: 8-12h Trgovsko podjetje iotrošnja ^e&kaJ/sam&tigAMHna/... d.d. TUDI TOKRAT 1 VAMI, ZA ZIMSKE DNI! OZIMNICA ‘98 v prodajalnah TP POTROŠNJA KROMPIR desire, kenebeeck 29,00 SIT/KG im PAKETI OZIMNICE ETA KAMNIK Jk*. INTEGRAL Jk*. INTEGRAL Jk*. INTEGRAL. jk*. INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032,64 443,64 420, lax: 68 010 E-mail: integral.zagorje) siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si KATALOG ZIMA - SMUČANJE 1998/99 že na voljo Pohitite z rezervacijo za noVo leto Zbiramo prijave za Oktoberfest-največjo veselico Evrope Krajša in daljša jesenska potepanja 25.9. sončna Toskana in otok Elba (odhod iz Zagorja) Na izbiro še veliko: - ugodnih počitnic doma ali v tujini - nakupovalni izleti Lenti, Trst 10. KIMAVCA 1998 r.fi.rsTr n.TT.ji. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Pred vami je nova literarna uganka. Veseli smo, da nam iz številke v številko pošiljate več dopisnic z odgovori. Prejšnji dve številki Zasavca smo vas spraševali po imenu slovenskega pisatelja, pesnika, kritika... Vsi, ki ste na kupon napisali ime Fran Levstik, ste »zadeli v polno«. Žreb je nagrado dodelil Dragu RESNIKU, Pod ostrim vrhom 19a, Trbovlje. Zasavc, d.o.o. mu za nagrado poklanja dve pesniški zbirki: Odseljeni čas Miroslava Košute ter Pesmi na potepu Francija Lakoviča. Tokrat vam zastavljamo naslednjo literarno uganko. Sprašujemo vas po imenu pisatelja, ki seje rodil 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Dokončal je gimnazijo v Ljubljani, po bogoslužju pa je služboval po raznih slovenskih krajih. Med okupacijo je simpatiziral z OF. Umrl je v Ljubljani leta 1962. Objavljati je začel sredi devetdesetih let. Prvi deli sta povesti Gozdarjev sin (1893) in Zaroka o polnoči. Leta 1896 je objavil pesnitev Triglav. V letih 1900- 1905 je začel pisati lirske črtice in novele. Leta 1906-1907 je objavil svoj najobsežnejši spis, zgodovinski roman. Naslov romana vam bomo zaupali v naslednji številki. Med njegove mladinske spise spadajo povest Študent naj bo, zbirka zgodb Gospod Hudournik... AVTOR JE. MOJE IME. NASLOV... Uganko sestavil Igor Goste Vlado Garantini USTNICE Za razmajanim plotom zob se skriva preplašeni, cagavi, ostareli molk. Na baržunastih poličkah ustnic se kljunčkata bel golob in črna golobica, noč in dan odpirata besedam vratca. V predsobi sedijo vitke, dolgonoge deklice, z golimi ritkami, na majcenih pručkah, s fino prekrižanimi nožicami, dramijo molk iz spanca, brez sramu mu slačijo čipkasta oblačila, od bokov navzgor in navzdol. Z rubinastih blazinic zletavajo lahkokrili metulji in sikajo strupenjače. Občudujem ustnice. Odbita komedija There's Something About Mary še kar preseneča, saj se je povzpela na drugo mesto. V 47 dneh je prislužil $116.7 milijonov. Novost na lestvici je vampirski akcijski film studia New Line z naslovom Blade, ki je v desetih dneh prinesel $35 milijonov. Spielbergov Saving Privat Ryan (Reševanje vojaka Ryana) se trenutno še kar drži na tretjem mestu z $155 milijoni v 38 dneh predvajanja. Miramaxov disko film z naslovom 54 je v premiernem koncu tedna napraskal komaj $6.6. milijona. DePalmin najnovejši triler Snake Eyes pa je v 24 dneh zaslužil $46 milijonov. Halloween: H20 - Uganite kdo se vrača v sosesko? Legendarni Michael Myers prihaja v družbi prvotne kraljice kričanja Jamie Lee Curtis. Dvajset let po njunem prvem trčenju, junakinja Laurie Strode izgine in se zaposli v privatni šoli. Z najstniškim sinom se skrivata pred zunanjim svetom. To noč čarovnic se jima približuje nekaj zlobnega. Igrajo še: Josh Hartnett, Michelle Williams, Adam Arkin, LL Cool J, Adam Hann-Byrd, Jodi Lyn 0'Keefe in Janet Leigh. Režiral je Steve Miner. Pri nas bo strašilo v začetku decembra. Snake Eyes - Kazino v mestu Atlantic City. V areni so se zbrali ljubitelji boksa, saj prvak brani naslov. Ob odločilnem udarcu pride do atentata in policaj, kije bil priča dogodku, hoče priti stvari do dna. Režiser Brian De Palma je tokrat izbral Nicoala Cagea in Garya Siniša za glavni vlogi v Paramountovem trilerju. V naše kraje naj bi prišel decembra. Blade - sloni na zelo uspešnem stripu. Naslovnegajunakaje zaigral Wesley Snipes, kot pol-človeka, pol-vampirja, kateremu je usojeno da se znebi živih mrtvecev. Snipesa vodi poklicni lovec na vampirje Kris Kristofferson, ki ga izuri v vojaka pripravljenega na svet tam spodaj. Med krvosesi bomo videli Stephena Dorffa in Trači Lords. Režija: Stephen Norrington. 54 - Ryan Phillippe igra mladega sanjača iz majhnega mesteca New Jersey, daleč od neonskega glamurja poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih v New Yorku. Phillippe prečka reko in kmalu se znajde v središču luksuzne dekadence in spolne strasti, bolj znanega pod imenom Studio 54. Mike Myers je lastnik nočnega kluba, v stranskih vlogah bomo videli tudi Salmo Hayek in Neve Campbell. Why Do Fools Fali in Love - Larenz Tate igra Frankie Lymana, senzacionalnega pevca R&B in zabavljača, poročenega s tremi različni ženskami, kijih igrajo Halle Berry, Vivica Fox in Lela Rochon. Po njegovi smrti vse tri pravnomočno zahtevajo pravice do zapuščine, kot njegove vdove. Med razčiščevanjem njihovega preteklega razmerja s svojim možem, se med njimi spletejo posebne vezi. Uroš Šetina - Uri CHARLIE CHAPLIN Chaplin. Mrtev že več kot dve desetletji. V glavi, ali pa nekje v bližini imamo pripravljeno sliko hitrega, akrobatsko razgibanega možica v gentlemenski ponošeni obleki. Na glavi polcilinder. Tesen telovnik, okoli vratu zavezana kravata, ki pozneje evolira v metuljčka. Hlače veliko predolge, ravno tako čevlji klovnovsko popačeni. V rokah sprehajalna palica, na licu pod nosom pa famozni trapezoidni brki. Tako nekako je izgledal v grobem Charlot, karikatura beraškega boržuja, potepuha, klovna, tipa a la bonvivan...In kot takšen je bil, je in bo ostal nesporni kralj komične marginalnosti. Za umetnika njegovega kova je smrt samo kratkotrajno zadrževanje v garderobi. Nekateri gredo od tu v spomeniško monumentalnost, tisti, tisti resnično veliki, pa postanejo večni spomin v intimi veselih trenutkov človečnosti. Chaplin pa je vstopil v večnost skozi ta, druga vrata in postal gospodar smeha... Leta 1889 začeto življenje, v družbi s polbratom Sidneyem, zapitim očetom, ki so mu bile vedno bolj všeč tuje ženske in bolno materjo, je terjalo vse do leta 1912, od njega, da seje prebijal kot plesalec in pevec po siromašnih predelih Londona. To je bilo golo preživljanje iz dneva v dan, preživljanje, ki so ga omogočale stare ulične obrti... bil je prodajalec rož, vrtnar, steklopihač, sekal je drva, raznašal pošto itd. Vzporedno pa je obiskoval tečaje plesa, akrobatike in žonglerstva. Bilo mu je 20 let, ko se mu je ponudila priložnost, kije bila lepo sprejeta. Zaradi nje dobi prvo pravo ponudbo v poznani igralski skupini Freda Kernoa in z njo leta 1912 odpluje v New York. Tu nek mladi Anglež po imenu Charles Chaplin žanje salve smeha in gromke aplavze. Nenadoma postane zelo poznan in tako ga agent znanega filmskega studia Keyston želi privabiti v Californio, za 150 dolarjev na teden. Charles pristane. Pa so bili prvi koraki v Californii le preveč nevzpodbudni in je ves nezadovoljen odšel h konkurentni filmski hiši v Essony, za plačo že 1250 dolarjev na teden. Tu spozna mladoletno Edno Purviance, poznejšo partnerico v mnogih njegovih filmih. Ker je v Keystonu dolgo časa igral "drugo violino", pride na idejo, da bi sam pisal scenarije za svoje filme ter jih sam tudi režiral. Tako pride v Essony kot že popolnoma izoblikovan umetnik. Od tu pa prestopi k Mutual in podpiše pogodbo za 670.000 dolarjev, kar pa mu še ni zadosti, ko mu iz filmskega studia First National leta 1918 ponudijo za 1.200.000 dolarjev težko pogodbo. Ki jo sprejme z obema rokama. S tolikim kapitalom seje pa že lahko igral in tako je leta 1919 skupaj z Douglasom Fairbanksom, Mary Pickford in Davidom W.Griffithom ustanovil United Artist. Tako je, star komaj 30 let, uspel dobiti v svoje roke popolno produkcijsko kontrolo, s tem, daje obenem še snemal, pisal in režiral svoje filme. To pa je bila za tiste čase celo za Hollywood prava redkost!! Na kratko. V tistih letih posname; Potepuh, Policija, Mirna ulica. Idila v polju, Parižanka in pa Cirkus, zadnji Chaplinov nemi film. In potem je prišel zvok. In z njim govor. Veliki umetnik je rabil tri filme, da je spregovoril. V "Lučeh velemesta" se posmehuje govoru, v "Velikem diktatorju" pa pride do pravega plaza glasnega in zanosnega govora...Chaplin je spregovoril...in odšel. Leta 1952 je moral zaradi komunističnih idej, boljševističnih nagnjenj in predvsem škandalov z mladoletnicami, ki so ga tako ah tako spremljali celo življenje, zapustiti ZDA. Britanska kraljica ga leta 1973 povzdigne v plemiški stan, o mu podeli naziv Sir. V tem obdobju svojega tako čudovito izživetega življenja pride Oscar, drugi po vrsti, za življensko delo. Kmalu po tem svečanem dogodku se mu 26.decembra 1977 ustavi srce. V švicarski vasici Casier-Sur vevey. In na koncu se je tudi smrt poigrala z njim, kot se je on igral z njo za svojega življenja. Nekdo je ukradel trugo iz grobnice in jo vrnil šele po izplačani odkupnini. To je bil dodatni tragikomični nekrolog...slovo od genija v stilu črnega humorja. Zadnje slovo... Jože Ovnik Le kdo so tile mladeniči na sliki? Sodeč po njihovem položaju, niso nič kaj uspešno začeli prvenstvo v malonogometni ligi Zasavja. Trener jih je zaradi slabe igre dal kar klečati. Ženske so se sicer ob takem položaju kar zmrdovale in ga seveda odobravale. Mi pa vas sprašujemo po imenu ekipe. Odgovorite na nagradno vprašanje, izpolnite kupon in ga pošljite na: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, Zagorje do vključno petka, 18.septembra 1998. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca. Prvi bo okusil slast lovskega golaža v Smučarski koči na Mareli, drugi pa bo nosil majico Zasavca. IŠf RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) ^___________ AUTOCAD, CORELDRAW, ACCESS.. \----------------- H&Mpcsms I Ekipa se imenuje: I Ime in priimek:____ | Moj naslov: ___ i____________________ I____________________ n j 10. KIMAVCA 1998 Mm Gj7gj -r. M P.7.F. 6 .VAŠKI DAN Vače, kraj v litijski občini pozna vsak Slovenec po vaški situli, fosilni morski obali in GEOSS-u v neposredni bližini. V zadnjih nekaj letih pa je zaslovel po zelo odmevni prireditvi "Vaški dan", ki poteka vsako zadnjo avgustovsko nedeljo v organizaciji Društva žena in deklet Vače ter pomoči Kranjevne skupnosti Vače, Slovenske ljudske stranke, podružnice Litija in Kmetijske svetovalne službe, enota Litija. Obiskovalci, letos se jih je na igrišču pri osnovni šoli in okoli njega zbralo okoli 1.500, so lahko videli, kako se pripravi kopa za kuhanje oglja, kako tolčejo jabolka in prešajo jabolčnik, tudi tolkovc imenovan (kdor je želel.ga je lahko tudi pokusil), kako so prale perilo na perilniku in pletle kito iz pšenične slame. Največ gledalcev pa je pritegnilo tekmovanje v kmečkih igrah. Pomerile so se ekipe Strojnega krožka iz Litije, domače gasilsko društvo, ekipa iz Jevnice in ekipa, sestavljena iz obiskovalcev prireditve. Pomerili so se v spretnosti, hitrosti (pletenju košarice, žaganju hloda z "amerikanko", kotaljenju bale, ličkanju komze) in spoznavanju predmetov, ki sojih včasih uporabljali v kmečkih kuhinjah, kar pa je bil za vse tekmovalce najtrši oreh. Zmagali so strojniki, sledili so jim domači gasilci in ekipa izpod Janč. Preko celega dneva je bila odprta razstava kulinarike v dvorani osnovne šole in pošte Vače na prireditvenem prostoru, kjer je bil na razpolago priložnostni poštni žig Vaškega dne. Tekst in foto: Marjan Šušteršič m Tudi gasilcem gre kotaljenje bal (kmečko delo) kar dobro od rok Kulinarične dobrote Helena je pokazala, kako so prale in pele naše babice Strojniki so dokazali, da jim tudi ročno delo ni problem Zmagovalna ekipa Strojnega krožka Litija VIC V knjigarno Mladinske knjige v Hrastniku vstopi župan, Grošelj s svojim vnukom, da bi mu, kot vzoren dedek, kupil globus za šolo. Mora se reči, daje kar dolgo prebiral, vendar pa ni našel tistega, kar je iskal. Vse je bilo ali preveliko ali pa predrago. "No, in??... ste našli kaj, g.župan??" priliznjeno vpraša "kumijuka", ko je župana videla stati pred kašo praznih rok. "Ne, vse to je predrago... ali pri hiši ni nobene majhne kugle, take, da bi bil na njej samo Hrastnik...!!??" d MIKk fe RAČUNALNIKI ^ M 060183 033 INTEL CELERON 333A | MONITOR BELINE a 15" 1024 X 765, .28 TIPKOVNICA MITSUMI W!N 95 SLO MIŠKA GENIUS EASY S PODLOGO OHIŠJE MINI TOWER AT OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM II LX 440 AT AGP PROCESOR INTEL CELERON 333A MMX BOX + 128 KB CACHE 32 MBVT POMNILNIKA SURAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA INTEL 740-8 MBYT SGRAM AGP TRDI DISK WV 2.5 GBYT UDMA DISKETNA ENOTA 1.44 MBYT CD ROM ENOTA CYBERDRIVE32 x J59,900.00 SIT SOUNDBLASTER YAMAHA 16 BIT + 5% PD AKTIVNI ZVOČNIKI 100 W PMPO MIKRONA V.O.O., POVJUJB ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, \k32 ZIDANI MOST32A E-MAIL: MIKRONA@SIOL.NET URL: HTTP://WWW.MIKRONA.SI Vrba? 1225 o Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure r novo NAJEM SCOOTERJA ^ RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 10. KIMAVCA 1998 F. Jf.CS ,1 F V KROGU STE ! SE SPOZNATE ? SEVEDA STE! Poleg tega, da smo vas obkrožili, vas bomo skupaj z oskrbnikom Smučarske koče na Mareli, Stanetom Hribškom, nagradili. Do naslednjega petka pridite na uredništvo Zasavca s svojim Zasavcem, da vam izročimo potrdilo. AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98 Šola in vzgoja - to je spet povečalo zanimanje za akcijo NAJ-VZGOJITELJICA ZASAVJA '98. Ni lahko biti malček, pa tudi delo vzgojiteljic ni lahko. Biti priden, pošten in v vsem kar najbolj odličen pa so želje večine staršev. Ampak akcija teče h kraju, zato le odpošljite kuponček, čeravno še tako težko delite pohvale. Mi smo v pohvalah izdatni, okorajžite se tudi vi! 1. Ani Wetz (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 113 2. Marjeta Hlastan (vrtec Mojca Trbovlje): 62 3. Srečka Vutkovič (vrtec Center Zagorje): 41 4. Branka Kukič (vrtec Maja Zagorje); 22 5. Bernarda Jelševar (vrtec Center Zagorje): 19 6. Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje): 17 7. Olga Stopar (vrtec Center Zagorje): 14 Veri Arh (vrtec Medvedek Litija): 14 9. Nevenka Grden (vrtec Center Zagorje): 12 Irena Hudi (vrtec Kekec Izlake): 12 11. Darja Borštnar (vrtec Medvedek Litija): 11 12. Magda Polc (vrtec Center Zagorje): 10 13. Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje): 9 Petrina Guna (vrtec Jurček Zagorje): 9 15. Milena Bratkovič (vrtec Medvedek Litija): 6 Helena Koritnik (vrtec Sonček Hrastnik): 6 17. Darja Kršlin (vrtec Mojca Trbovlje): 5 18. Darja Jerman (vrtec Jurček Zagorje): 3 Manja Senčar (vrtec Maja Zagorje): 3 Ivi Kirn (vrtec Medvedek Litija): 3 21. Zdravi Javoršek (vrtec Center Zagorje): 2 22. Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje): 1 Vida Gnedič (vrtec Jurček Zagorje): 1 Helena Borovšak (vrtec Lučka Hrastnik): 1 Ana Učesanek (vrtec Čenča Hrastnik): 1 Aleksandra Pelemiš (vrtec Ciciban Kisovec): 1 GLASUJEM ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98 Ime in priimek vzgojiteljice in v katerem vrtcu dela: Ime, priimek in naslov glasovalca: * ENIGMSKE REVIJE: ČUK, ČUKEC, ČUKČEV ZABAVNIK * IGRAČE: PUZZLI, POBARVANKE, KARTE, SPOMIN * NASTOPI: ČUKEC IN ROZI informacije: PAMA, podjetje za poslovne informacijske storitve Ulica talcev 42,1410 Zagorje ob Savi telefon 0601 64115, GSM 041 681 879 Veri Arh, prej vrtec Pikapolonica Trbovlje, zdaj vrtec ..rT'"r”*' Helena Borovšak, vrtec Lučka Hrastnik Medvedek Litija Ivi Kirn, vrtec Medvedek Litija : i: ti tl 3 n tv? n 10. KIMAVCA 1998 ANDREJDOLŠINA: MOJE POLITIČNO DELOVANJE SE PRIČENJA POD KOŽO SMO VSI .... Andrej Dolšina je član SKD že od 1990 leta. Leta 1993 je bil izvoljen za predsednika SKD v Zagorju, je pa tudi član sveta stranke, ki je bila na zadnjih lokalnih volitvah najuspešnejša. V Zagorju sicer ne, kako bo pa letos, bomo kmalu izvedeli. Sicer pa je Andrej zaposlen v JKP Zagorje, kot vodja ene najlepših tržnic v Sloveniji. 1. Poznano nam je, da ste bili zagovornik občine Izlake. Ste še, in če, zakaj? Še, Ker sem prepričan, da je nastanek občine Izlake posledica razvoja kraja in potreb krajanov po soupravi, torej da sami gospodarijo s sredstvi in vplivajo na okolje v katerem živijo. Trdim, da manjše lokalne skupnosti lahko veliko bolje služijo svojim krajanom, kot velike. 2. Ali lahko potegnete vzporednice z vašo prejšnjo zaposlitvijo in zdajšnjo? Težko. V prejšnjem poklicu sem delal z živalmi, zato bi za vzporednice med prej in zdaj rabil več prostora kot ste mi ga pripravljeni odstopiti. 3. V zadnjem času se znova veliko govori o združitvi SKD in SLS v enotno konzervativno stranko. Zanima nas vaše mnenje, in če do združitve pride, kje vidite potem mesto tretje pomladne stranke SDS? Na levi, kamor stranka takega profila tudi spada. Samo zaradi megle na slovenskem strankarskem nebu, se lahko levi imenujejo desni in obratno. Sicer pa, kaj sploh je levo in desno? 4. Ste s svojim delom in delom vaše stranke v občinskem svetu Zagorje zadovoljni? Bi storili, seveda če bi imeli možnost, kaj drugače, boljše? Če bi imeli moč v občinskem svetu, bi nekaj stvari zagotovo naredili drugače, in ker pričakujete, da bom tako rekel, tudi boljše. Sicer pa glede na moč naše stranke v občinskem svetu, delujemo v njem odgovorno in ustvarjalno. 5. Kje bi vi, npr.če bi bili župan, porabili denar, ki gre ob večjih praznikih z ognjemetom v zrak? Prav je, da se praznični dan pozna tudi na zunaj. Nekdo je rekel: »Kdor ne zna ceniti dogodkov iz preteklosti, ne zasluži prihodnosti«. Jaz bi naredil malo manjši ognjemet, ostanek pa bi namenil za obdaritev otrok za Miklavža. 6. Ste veren človek in romanja vam niso tuja. Na kratko. Kaj je za vas vera in kaj vam pomeni romanje? Vera je upanje. Življenje pa je romanje po poti upanja. 7. Nam prosim zaupate eno izmed anekdot, ki so se pripetile med romanjem? Če mislite romanje k Novi Štifti. To je sicer skupinsko romanje iz strogo osebnih nagibov. To pomeni, da v skupini roma vsak zase s svojim upanjem, prošnjo ali zahvalo. Težko bi govoril o anekdotah. Verjetno so, vendar Andrej Dolšina: Kaj je desno in kaj levo? so izven duhovnega, kar je romanje v svojem bistvu. 8. Kar nekajkrat smo vas imeli možnost občudovati na odrskih deskah. Vam tudi sicer kultura (proza, poezija, glasba, slikarstvo...) zaznamuje prosti čas? Da, kar precej. Upam si reči, da z leti potreba po tovrstnem delovanju narašča. Rad sem zraven. To so posebno doživete ure. Tukaj pa so anekdote, vendar me niste vprašali zanje. Škoda. 9. Naj pisatelj, pesnik, glasbenik, slikar, dramski igralec, po vašem mnenju je? Fran Šaleški Finžgar, dr. France Prešeren, Josipa Lisac, Jože Tisnikar, Dare Ulaga. 10.Se bo ime Andrej Dolšina pojavilo na letošnjih lokalnih volitvah, kot županski kandidat ali kandidat za občinskega svetnika? Moje politično delovanje se šele pričenja. Vrsta kandidature je stvar dogovora znotraj stranke in njene politične strategije. Igor Golte -----------------------------------------------------------\ Zasavc d.o.o. bo v času od 27. ■ 31. oktobra 1998 pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 15. oktobra 1998 pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494. Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 27. - 31. oktobra) na naslov: Razstavljal bi rad: -------------------------------------------------------------—----------------——--------- a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Potreboval bi___m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:____________________Podpis:___________________________ Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2 c 1410 Zagorje ob Savi ✓ 10. KIMAVCA 1998 77. f: u \» Ci ji.fi 50 LET PLANINSKEGA DOMA NA KUMU Kum (1220m), zasavski in dolenjski Triglav, poznamo že dolga stoletja. Naši predniki so ga poznali predvsem po dveh romarskih cerkvah vrh Kuma, sv.Neže in sv.Jošta. Stali sta vsaka na svojem vrhu. Kum ima namreč prav tako dva neizrazita vrhova z vmesnim sedlom, kakor Mrzlica. Zato so Kum v tistih časih obiskovali predvsem romarji z bližnje in daljne okolice. Še sedaj je znana zadnja nedelja v avgustu kot, kumska nedelja. Na južni strani cerkve sv.Neže je že od nekdaj stala mežnarija, ki so jo uporabljali ob raznih prilikah tudi kot zavetišče in točilnico. Z leti pa je Kum postal tudi vrh, na katerega so čedalje pogosteje prihajali številni planinci, bodisi iz bližnjih Trbovelj, Zasavja pa tudi iz oddaljenejših krajev. Trboveljska podružnica SPD, sedanje Planinsko društvo Trbovlje, je že leta 1928 razmišljalo o ureditvi planinskega zavetišča na Kumu. Sprva se je zanimalo za najem koče v Lontovžu, ki pa jo je kasneje odkupilo Smučarsko društvo Kum Trbovlje. Takoj po končani vojni je delegacija PD Trbovlje (S.Šentjurc, A.Beg in T.Lenarčič) posredovala pri ministrstvu za kmetijstvo LRS za dodelitev te zgradbe za potrebe planinstva. To ministrstvo je z odločbo z dne 29.7.1947 dokončno odločilo, da dobi kočo na Kumu PD Trbovlje preko PZS. Še pred tem pa je upravni odbor PD Trbovlje sklenil, daje treba z obnovo koče na Kumu začeti takoj. Z deli so pričeli 17.8.1947, ko je 47 prostovoljnih sodelavcev, članov PD, opravilo 320 ur prostovoljnega dela. Očistili so navlako v kleteh, popravili okna in vrata, prebelili vse prostore in opravili še vrsto drugih obnovitvenih del. Vzidana so bila nova okna in vrata, stene in stropovi znova ometani, koča je dobila novo salonitno streho, nazadnje so dom tudi opremili. Neuradno je bila koča odprta 24.8.1947. Okoli 80 udeležencev prostovoljnega dela, je 14.10. 1947 nosilo deske iz Dobovca na Kum za obnovo depandanse in drugih prostorov na Kumu. Tu so se izkazali posebno še dijaki trboveljske gimnazije. Dela so potekala še vse pomladne in poletne mesece leta 1948. Dne 5.septembra 1948 pa je PD Trbovlje odprlo svojo drugo planinsko postojanko, na Kumu. Prvo je namreč postavilo julija 1946, na Mrzlici. Čeprav je bilo takrat slabo vreme, seje k otvoritvi zbralo mnogo planincev in drugih izletnikov iz Trbovelj, drugih zasavskih krajev, bližnjih vasi pa tudi iz Dolenjske. Slavnostni govor je imel predsednik PD Trbovlje Slavo Šentjurc, ki je kočo nato tudi odprl. mladim Zasaveem Če se še vedno delate, da so počitnice, ni nič narobe. Tako boste lažje premostili prehod iz počitniškega brezdelja v vsakodnevno delo. Z učenjem je dobro začeti že takoj na začetku, sicer se voz zamujene snovi tako oteži, da gaje težko speljati. Počitniško dobro voljo pa le ohranite, saj se z njo vse lažje opravi. Prva pesmica je iz Antitalenta in je brez podpisa. Vseeno smo jo objavili, saj napišete malo pesmic brez rime. Jesen torej nima rime, pa je vseeno lepa, ker avtor(ica) prikaže, da zna opisovati okrog sebe lepe stvari. In kaj lepega ste doživeli med počitnicami? Lahko tudi dokažete z risbo ali fotografijo. JESEN Jesen pobarva vse liste na drevesih v tisoč barv. Jesen je veter, ki piha sem in tja. Jeseni otroci spuščajo zmaje, kijih veter ponese v nebo. Jeseni pridem v šolo po novo znanje. VETER V GOZDU Rada grem v gozd zaradi nežne zelene barve dreves in šumenja krošenj, ki ga povzroča boter veter. To nežno šumenje te pomiri, lahko zaspiš ah bereš knjigo. Gozd moraš znati opazovati, saj v njem lahko preživiš zaslužen počitek, ki ga omogoči boter veter z nežnim šumenjem krošenj. Če pridrvi do debel, ti lahko pošteno skuštra lase. Lahko pošlje le sapico, ki drevesom prija, lahko pa burjo, ki drevesa pobira. Gozd je lep in večkrat grem poslušat in opazovat ptice in njihovo petje. Veter raznaša jesensko listje sem ter tja, jeseni gobe odkriva spomladi, boža cvetje, pozimi raznaša sneg in poleti nas hladi. Velikokrat sem že našla gobe z njegovo pomočjo. Šla sem mimo. ko zapiha sapica in pod listjem je bil velik kup štorovk. Poleti ti vsaka sapico pride prav tudi v gozdu. Urša Trampuš, OŠ TOkrogarja, Zagorje POSADIL SEM DREVO Ko sem se sprehajal po gozdu, sem na tleh našel želod. Prinesel sem ga v šolo. Posadil sem ga v cvetlični lonček z zemljo. Pridno sem ga zalival in čez nekaj časa je bil viden moj uspeh. Prikazal se je majhen listek. Počasi, dan za dnem, je rasteh Zraslo je tudi tanko debelce. Počasi se je moja rastlina izoblikovala v majhno drevesce. Nekoč je učiteljica rekla, naj odnesem drevo domov. Še nekaj časa sem ga vzgajal na okenski polici, kerje bilo zunaj še premrzlo. Nekega dne sem vzel lopatko in v bližini hiše skopal majhno luknjo in vanjo posadil drevo. Zalil sem ga in ga zavaroval z vejami, da ga ne bi kdo pohodil. Vsak dan ga opazujem kako raste z menoj. Dejan Pavlovič, OŠ A.Hohkraut, Trbovlje BOLEČINA Nekega toplega junijskega večera sta nam dedi in babi pripeljala majhnega psička. Imel je žalostne oči in zelo se je tresel. Ker je bila njegova mati Mika, smo ga imenovali po njej. Dobil je ime Miki. Dokler ni malo zrasel, smo ga imeli v bloku, potem pa smo ga preselili na kmetijo k atu in mami. Ati in Matej sta mu naredila pasjo uro. To poletje je bilo najleše. Vsak dan sem se igral z njim. Toda naš Miki je iz dneva v dan rastel in postal zelo velik, zato sem se ga malo bal. Najraje je imel mami, ker mu je prinašala hrano, in Mateja, ki gaje vodil na sprehode. Tako se je Miki staral in postajal vedno bolj napadalen. Potrgal je veliko verig. Mami je bila vedno v skrbeh, da bo koga napadel. Ati in mami sta se brez najine vednosti odločila, da bosta dala Mikija "uspavat". Ko sem nekega dne prišel iz šole domov, sem opazil, da očeta ni doma. Mami in mamici pa sem očital, da sta z atkom morilca. Še dolgo sem čutil praznino, saj me ni nihče več pozdravil z lajanjem, ko sem prišel na kmetijo. Vito Vutkovič, OŠ TOkrogarja PRIJATELJI Moj prijatelj je Matej Natek. Stanuje v istem bloku kot jaz. Spoznala sva se šele v 1.razredu. Matej je zelo miren fant. Rad se igra z lego kockami in riše stripe. Med počitnicami sva se v parku rolkala ah pa vozila s kolesom. Kadar sem bolan, mi posodi zvezke, ko pa zboli Matej, mu zvezke posodim jaz. Rad bi, da bi večkrat prišel na igrišče in se mi pridruži pro košarki. Robi Kmet, OŠ Trbovlje Moja prijateljica je Bernarda Grešak. Je visoka deklica z dolgimi lasmi. Živi na kmetiji in ima llTTlŠ nl7?}7Ln 10. KIMAVCA 1998 Posebno je pohvalil članstvo PD Trbovlje, druge prostovoljne sodelavce, gimnazijce, delavce zunanjega obrata rudnika Trbovlje in druge. Osrednjo organizacijo je pri otvoritvi zastopal dr.Amošt Brilej iz Ljubljane. Močno delegacijo hrvaških planincev je vodil Gerhard Ledič iz Zagreba. Nova planinska postojanka na Kumu je bila stalno oskrbovana, pozimi in poleti. Prva oskrbnika sta bila Miha Jamšek in žena Ančka. V koči je bilo možno zasilno prenočiti do 15 oseb. Naslednje leto pa je bila dokončno obnovljena še depandansa z nadaljnimi 20-imi ležišči. Planinsko postojanko sta po društveni plati vodila člana gospodarskega odbora PD Trbovlje Viktor Simčič in Mato Škoberne. PD Trbovlje je kmalu zatem predlagalo, da bi ustanovili še eno planinsko društvo v Trbovljah, za področje Kuma. Do ustanovitve je prišlo ob soglasju Planinske zveze Slovenije, dne 5.7.1950, ko je bil ustanovni občni zbor PD Kum. Ko seje novoustanovljeno društvo konstituiralo, je bila 25.8.1950 s strani PD Trbovlje predana obnovljena planinska koča na Kumu vključno z depandanso in vsem imetjem tj. opremo, instalacijami, zalogo pijač in živil, denarjem..., Planinskemu društvu Kum-Trbovlje, brez odškodnine. To društvo pa je v naslednjih letih dom temeljito obnovilo, ga dozidalo in razširilo ter na novo opremilo in ga usposobilo za današnje potrebe planincev in izletnikov. Postala je zelo dobra in pomembna ter dobro obiskana točka -planinski dom na Kumu. Tine Lenarili SLAVJE KONJENIŠKEGA KLUBA TRBOVLJE Konec avgusta letos je poteklo leto dni, odkar so ustanovili v Trbovljah Konjeniški klub Trbovlje. Klubske prostore, izpuste in manežo so uredili na rekultiviranem zemljišču v Prapretnem. Termoelektrarna Trbovlje je namreč leta 1968 začela v dolini Prapretno, deloma na hrastniški, deloma na trboveljski strani nasipavati oz. odlagati elektrofiltrski pepel in žlindro. V 30-ih letih je nastala na tem območju (katerega so prekrili s humusom in ga zatravili ter ozelenili) površina v izmeri 15 ha. Na delu tega ravnega zemljišča si je ta klub uredil svoje društvene in vadbene prostore ter prostore za konje. Po letu dni ima ta klub že 13 konj, od tega je 9 konj v lasti kluba, 4 konji pa so v zasebni lasti. Jahalne tečaje vodi gdč. Prebil, sicer pa klub vodi Brane Trkmič. Pobudo za ustanovitev kluba in ureditev prostorov so uresničili na predlog Milana Hernausa ob sodelovanju Mirka Šrubarja, direktorja Kmetijske zadruge Trbovlje. Trboveljčanom in drugim zainteresiranim se sedaj nudi prijetna in zdrava športna dejavnost na nadmorski višini 435 m. Vse kaže, da so konji vdahnili življenje temu delu mrtve krajine. IL. POLETNI VZPONI Vili Guček (AO Trbovlje) je v poletnih mesecih opravil nekaj zanimivih vzponov. V Cingue Torri nad Gortino d'Ampezo v Dolomitih je na pogled preplezal štiri raztežaje dolgo smer Ideefk z oceno 8 in več krajših z isto oceno. V Paklenici pri Zadru je preplezal 300m visoko smer Klin 8- v steni Anica kuka. Pri obeh vzponih gaje varovala in kot druga v navezi plezala Metka Lukančič, ki pa staji prosta vzpona spodletela v najtežjih raztežajih. Z Bojanom Leskoškom je Vili v Wettersteinu nad Inssbruckom na pogled preplezal štiri raztežaje dolgo smer Piranhas 7+, kjer je na nekaterih mestih potrebno sprotno nameščanje varovanja. Pred odhodom je v domačem plezališču Pod Reško planino opremil in preplezal 14 novih smeri (od 5 do 7+). MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS prijaznega psička. V razredu se ne dere niti ne skače. Tudi učiteljico uboga. Če gremo v gledališče ali na izlet, sem rada v njeni družbi. V šoli mi posodi stvari, če jih pozabim doma. Ker je prijazna do mene, sem tudi jaz do nje. Želim si, da bi taka tudi ostala. Tjaša Zagorišek, OŠ Trbovlje Mojemu prijateljuje ime Maks. Ima svetle lase in je suhe postave. Spoznala sva se že v mali šoli. Skupaj sva se igrala tako v vrtcu kot doma na igrišču, saj stanujeva oba na Sallauminesu. Posebno v poletnih mesecih smo največ igrali košarko ali nogomet. Maks je prijazen in pošten fant, zato se z njim najrajši igram. Skoraj nikoli se ne pretepa s prijatelji, čeprav hodi h karateju. Tudi v šoli se dobro uči in ne moti sošolcev. Komaj čakam, da zapade veliko snega, da bova skupaj uživala zimske radosti. Denis Jurman, OŠ Trbovlje BILI SMO DELAVCI Delal sem v Predilnici. Tam smo zbirali cevke. To delo mo je zelo veselilo. Prvi dan so me klicali vajenec. Delavci so bili do mene Prijazni, malica je bila zelo dobra. Zjutraj je bilo težko vstati. Komaj sem čakal, da je bila pavza. Pavzo smo imeli pol ure. Ko smo končali, so me bolele noge. Doma sem šel takoj spat. Drugi dan smo šli na streho čistit zračnike. Vsak dan sem umazane roke. Delali smo stoje. Po končanem delu sem šel v šolo malce pogledat, kako se imajo. Peter Flus, OŠ Litija Od 23.3. do 3.4. sem delal v Kovini v montaži. Delal sem od šestih do dveh in tako sem spoznal montažo. Delal sem različna dela. Prvi dan sem krivil matice, vse na verižici. Drugi dan pa sem na pipo obešal verižice in jih zlagal v zaboje. Vijačil sem matice, tesnil slepe matice, natikal tesnila z zrakom, zabijal čepe v šest ventil, vijačil cevni nastavek, lepil kode in navodila na pokrovčke, spenjal embalažo s kotnim ventilom. Bil sem utrujen. Med delom sem moral imeti spete lase. Med odmorom sem šel na čaj. Pet minut odmora sem imel ob pol osmih. Hrana je bila dobra in delavci so bili zelo prijazni. Zjutraj sem vstajal zelo težko. Ko sem krivil verižice, sem dobil žulj na prstih. Simon Mlakar, OŠ Litija Od 23.3. do 3.4.1998 sem bil na delovni praksi v Gabrovki pri Metodu. Zlagal sem živila in sokove. Odnašal sem prazne zaboje od piva in prinašal polne zaboje nazaj. Malica je bila zelo dobra. Delo je bilo prijetno in zabavno. Sodelavci so bili dobri do mene. Z menoj so bili zadovoljni. Dele! sem z veseljem. Zjutraj sem težko vstal. Roke me niso bolele. Najbolj so me bolele noge. Delal sem različna dela. Toni Sladič, OŠ Litija PREBERITE PESEM Pika preko Ptuja potuje, po planotah, planinah, po pobrežju poskakuje. Pikin psiček purančke podi, pa po pašnikih pujse plaši. Pika ponudi psičku pečenko. Psiček pocukne, pograbi pečenko, puranček prehiter pečenko prevzame, psiček pa po purančku plane. Tina Pangeršič, OŠ Trbovlje 10. KIMAVCA 1998 c-Trrr jrn j.i.n.njr.c JjTh 10. KIMAVCA 1998 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IGRAJMO BADMINTON Sorazmerno z začetkom šolskega leta so pri Badmintonskem športnem društvu Spin začeli s termini treningov in zakupom igrišč. Potem, ko sta voditelja društva, Igor Trampuž in Miha Košnik začela z badmintonom v Zagorju, sta kmalu spoznala, da je ta šport prerasel okvire tega mesta. Zato sta se čez nekaj časa preselila tudi v sosednje Trbovlje in Izlake, sedaj pa imata dokaj ambiciozne cilje tudi v krajih izven Zasavja. "V društvu imamo kar velike načrte. V Zasavju načrtujemo, da bomo delovali na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah, v Zagorju na OŠ Tone Okrogar in Trbovljah na OŠ Alojz Hohkraut. Srčno si želimo, da bomo v Trbovljah dobili tudi kakšen termin med tednom, saj smo sedaj igrali le ob sobotah. V tem trenutku imamo dogovorjeno, da bomo začeli delovati tudi izven Zasavja. Tako nas bodo lahko Ijubiteljim badmintona od konca septembra lahko obiskali v Ljubljani (Sostro), naslednji teden pa štartamo v Kranju in v Zrečah. V načrtu pa imamo tudi, da bi se v naslednjih mesecih preselili tudi na Primorsko, kjer praktično ni nobenega kluba oz. društva, ki bi se ukvarjal z badmintonom," je dejal Igor Trampuž. Badmintonsko športno društvo Spin je v Zasavju med najbolj dejavnimi, kar priča tudi podatek, da so samo v prvih mesecih obstoja že imeli okrog 130 članov, aktivnih pa je bilo okrog 40. Ta številka pa ni tista, ki bi zadovoljila apetite in tako računajo, da se bo ta številka s sodelovanjem terh mest nekajkrat povečala. Predvsem v Ljubljani in Kranju pri društvu veliko stavijo na študente. Tak projekt zahteva veliko truda in financ, nenazadnje pa tudi ljudi. In kdo jima bo pri izvedbi teh projektov pomagal? "Nekaj ljudi nama bo priskočilo na pomoč. Zasavje in Zreče bom pokrival jaz (Igor, op.p.) s pomočjo Roberta Potrpina, Miha pa bo skrbel za Ljubljano in Kranj, s tem, da bo včasih prišel tudi v Zasavje," je še dodal Igor. V lanskem letu so imeli pri društvu veliko tim. internih turnirjev, letos pa so nekaj turnirjev prijavili na BZS in tako bodo 14. in 15. novembra organizirali največji mednarodni turnir v badmintonu v Sloveniji. Turnir bo potekal v športni dvorani v Zagorju, udeležilo pa se ga bo okrog 200 tekmovalcev. Torej, le pogum v roke in začnite trenirati badminton. Kdo ve, morebiti je še dovolj časa, da se naučite veščin badmintona do omenjenega turnirja in boste prav vi zmagali med vso svetovno elito badmintona. Zasavski teniški center Zagorje ob Savi SPOŠTOVANI LJUBITELJI TENISA! Z bliskovito naglico se nam približuje oktober, mesec, s katerim se prične ZIMSKA SEZONA TENISA 98/99 v dvorani ZAS-TEN. Ponujamo Vam zakup teniških ur v Zasavskem teniškem centru Zas-Ten v Zagorju in sicer v dvorani ter balkonskem prekritju zunanjega igiršča. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 64 664 po 17 uri. ali se osebno oglasite v dvorani ZAS-TEN. Želimo Vam obilo užitkov ob igranju tenisa! Zasavski teniški center Zagorje ob Savi 10. KIMAVCA 1998 NAJVZDRZUIVEJSI ZAGORJAN NA VRHU EVROPE Zagorjan Radovan Skubic seje hotel letošnje poletje lotiti podviga in sicer teka od Zagorja na vrh Evrope - Mont Blanc v Franciji. Zaradi poškodbe ahilove tetive pa svojega podviga ni mogel izpeljati. "Če že nisem dosegel svojih ciljev, sem ustregel vsaj tem, ki so me hoteli dočakati na Mont Blancu. Vsi so pripravljeni ponovno me spremljati leta 2000 pri ponovnem poskusu," je dejal Radovan, kije bil razumljivo razočaran zaradi te poškodbe. Delegacija, ki je obiskala Mont Blanc, je štela 10 članov jn sicer Brane Pele, Matej Detič, Drago Potrebuješ, Maja Jordan, Franci Razpet, Blanka Ocepek, Mirko Doberšek, Radovan Skubic ter dva alpinista-reševalca iz GRS Škofja Loka. Radovan sedaj podvig načrtuje za leto 2000, še prej pa ga čaka bolj zahtevna naloga. 2.oktobra ga namreč čaka operacija v celjski bolnišnici. Upajmo, da bo operacija uspela, za "pokušino” pa si oglejte nekaj utrinkov s poti na Mont Blanc... ^ste^Motnikar Radovan v družbi z reševalcema Mitjem in Dragom Čudovit pogled na Chamonix iz 2600 metrov višine Med številnimi obiskovalci lahko spoznate Radovana r * fi* ' <• .<• ;s< "f-. \ ■g A: - ^ iB . • v, i . ^ C Ji.: j':' Zadnji deli kamnite poti pred ledom in snegom... Nebo jim je čudovito služilo z lepim vremenom ...in Mont Blanc (4807 metrov) je naš... 3 praTuvn. pliTLDTn. 10. KIMAVCA 1998 mm iztAM, Člani AMD Izlake so v sodelovanju z AMD Zagorje 29. avgusta organizirali že tradicionalni 16. turistični avto rally Izlake '98. 46 kilometrov dolg rally je bil razdeljen na 3 etape, start pa je bil pred hotelom Medijske toplice na Izlakah. Na startu seje sicer zbralo le 25 posadk, kar je bilo manj, kot so predvidevali organizatorji, a so se kljub temu obetale zanimive vožnje udeležencev. Po prvi spretnostni vožnji tik po startu je tekmovalce pot vodila preko Šentgotarda in Gamberka do Kisovca, kjer je bila na vrsti druga spretnostna vožnja na parkirišču Integrala. Druga etapa je potekala iz Kisovca do Zagorja, kjer je bila na glavnem avtobusnem postajališču tretja spretnostna vožnja. Tretja etapa je bila najdaljša, potekala pa je od Zagorja preko Čolnišč, Šentlamberta in Vidrge nazaj na Izlake. Tam je namreč na parkirišču tovarne ETI tekmovalce čakala še zadnja spretnostna vožnja. To pa še ni bilo vse, saj so morali udeleženci na Vidrgi opraviti še dve nalogi in sicer približevanje oviri in preizkušnjo s klinom. Pri prvi so se morali približati oviri točno na en meter, vsak zgrešen centimeter pa je pomenil pribitek ene sekunde. Pri drugi je bilo potrebno pri Vzvratni vožnji z zadnjim desnim kolesom zapeljati preko klina na kocko. Napaka je pomenila pribitek petih sekund. Po opravljeni zadnji spretnostni vožnji so se posadke odpeljale do stavbe Krajevne skupnosti Izlake, kjer so opravile še reševanje pol iz cestno prometnih predpisov, ki so prav tako štele v rezultate tekmovanja. Razglasitev rezultatov je bila pred hotelom Medijske toplice, v večini pa so se najbolje odrezali tekmovalci, ki vozijo v prvenstvu Treh dolin, kljub temu, da so bila navodila na Izlakah nekoliko drugačna. Organizatorji so dali namreč manjši poudarek hitrosti in večjega brezhibnosti vožnje ter pravilni oceni položaja vozila. Tako je bilo potrebno tudi na cilju vsake spretnostne vožnje ustaviti vozilo s prednjim desnim kolesom v krogu s premerom 60 cm, pribitek ob napaki pa je znašal kar 5 sekund. Zmagovalec v razredu do 1100 ccm je postal Andrej Dolinšek, ki je bil tudi najhitrejši med vsemi udeleženci, pred Tomažem Raz-borškom. V razredu do 1400 ccm je bil najuspešnejši Borut Žnidar pred Markom Polcem. V razredu nad 1400 ccm je zmagal domačin Sešlar, med ženskami pa edina predstavnica Nataša Žnidar. Primož Kostajnšek Avtomobilizem w ip©m) = Se mmu TAE® 0(3®DKI® V teh časih, ko imamo vsi polne glave reklam, seje še posebej težko odločiti za nakup katerega od modelov avtombila. Vendar je že marsikateremu jasno, da se pri nakupu avtomobila pri Malgaj d.o.o. v Trbovljah in Litiji ne bo zmotil, še bolj pa je sigurno, da se ne boste zmotili pri nakupu VW Pola. In zakaj ne? Pri Volksvvagnu oz. pooblaščenem prodajalcu (v Zasavju je to Malgaj d.o.o. s svojimi saloni v Trbovljah in Litiji) venomer mislijo na prihodnost, zato boste ob nakupu Pola kot darilo prejeli 4 zimske gume. Kar pa je še bolj fantastično je dejstvo, da boste pri salonih Malgaj ob nakupu navadnega pola ■ahko za doplačilo 9.126,00 SIT (*98 DEM) dobili zložljivo jlektrično streho, centralno taklepanje in električna stekla, pri Dolu limuzini stekleno strešno Dkno, pri doplačilu za polo variant Da bo vaš jekleni konjiček bogatejši sa mehansko klimatsko napravo. Še tmeraj niste prepričani? Polo je jdini avtomobil v svojem razredu, ki ima serijsko vgrajen airbag tako za voznika kot sovoznika. Ali veste, kaj danes za aktivno varnost pomeni v vozilu imeti varnostne blazine? V 150-tih milisekundah boste pri drugih avtomobilih ob hujši nesreči utrpeli hude poškodbe ali celo ne boste preživeli. Pri polu tega zagotovo ne boste doživeli. V teh milisekundah se namreč voznikova in sovoznikova zračna blazina aktivira, napihne, mehko padete v blazino, kmalu zatem pa se zračna blazina izprazni. Poleg osnovne varnostne celice, prečne ojačitve in ojačitvenega profila v vratih, je še nekaj varnostnih elementov, ki zagotavljajo najboljšo možno pasivno zaščito. Najmanjši Volkstvagen dokazuje, da je majhno lahko tudi veliko. To velja za njegovo zunanjost, notranjost in ostale elemente. Polo ima vse, kar je pri avtu pomembno, na primer; upravljanje, lega na cesti, varnost, prostorna notranjost, bogata serijska oprema, izjemno velik prtljažnik. Poleg tega pa lahko z novim modularnim sistemom sami določite, kakšen značaj bo imel polo. Naj bo funkcionalen, športen, eleganten, udoben ali pa vse hkrati - vse je mogoče. In ravno v tem je čar modularnega sistema. Polova motorna paleta obsega motorje od 1,01/37 kW (50 KM), prek 1,41/44 kW (60 KM), pa do 1,41/74 kW (100 KM). Ljubitelji dizlov pa lahko izberejo motor z 1,91/47 kW (64 KM), ki je na voljo tudi kot SDI. Vsi motorji imajo serijski petstopenjski ročni menjalnik. Po želji je za motorja z močjo 44 kW in 55 kW na voljo tudi štiristopenjski menjalnik. Ja kaj, še vedno niste prepričani? Potem obiščite karavano VW Polo, ki bo po Zasavju gostovala v dneh. 15., 16. in 17.septembra, ponovitev karavane pa bo v oktobru. Kot zanimivost dodajmo, da bo poleg ostalih avtomobilov podrobno predstavljen novi VW hrošč. Če pa ne morete tako dolgo čakati, potem obiščite salone Malgaj d.o.o. v Trbovljah in Litiji. Naslednjič POLO - LIMUZINA. Peter Motnikar Za konec vam zastavljamo še nagradno vprašanje: koliko zračnih blazin ima polo serijsko? Odgovore pošljite na dopisnicah na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje do 19.septembra. Med vsemi prispelimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo dobil kapo in majico, ki ju poklanja Malgaj d.o.o. m Volkswagen -ko veš, kaj imaš Malgaj TRBOVLJE Wd.0.o.i Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 10. KIMAVCA 1998 J!“"G jj.j.G j j,G ZASAVSKI FRKER POBEGNIL S KRAJA NESREČE Hrastnik, 24.8. ob 14.27 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirnem prostoru na Cesti l.maja v Hrastniku. Na kraju so ugotovili, da je A.L. z osebnim avtomobilom vozil vzvratno in trčil v parkirano Z 101, takoj nato pa odpeljal dalje, ne da bi se z lastnikom pogovoril o povrnitvi škode. Policisti so ga izsledili naslednji dan in zoper A.L. napisali predlog SP-ju. VELIKA GMOTNA ŠKODA Hrastnik, 27.8. ob 18.05 je voznik D.K. iz Šmarij pri Jelšah vozil mazdo 121 od Riklovega mostu proti savskemu mostu, kjer je v desnem ovinku zapeljal na sredino vozišča ter trčil v nasproti vozeč renault 9, ki gaje vozil RS. iz Ljubljane. NA vozilih je nastalo po nestrokovni oceni za 1.000.000 tolarjev škode. Policisti so D.K. napisali plačilni nalog, vozili pa je odpeljala avtovleka. TRČIL V PARKIRANO VOZILO IN POBEGNIL Hrastnik, 29.8. ob 00.15 je H.N. policijski patrulji povedal, da mu je neznan voznik na parkirnem prostoru gostinskega lokala Trend poškodoval parkiran osebni avtomobil, nato pa s kraja pobegnil. Policisti so ugotovili, daje povzročitelj P.Š iz Dola pri Hrastniku, katerega so 30.8. med vožnjo tudi ustavili policisti ter z njim opravili razgovor. Hkrati pa so istega dne tudi odredili preizkus alkoholiziranosti, saj je obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. P.Š. je preizkus odklonil, zato so mu vzeli vozniško dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP-ju. OPLAZIL TOVORNO VOZILO IN POBEGNIL Hrastnik, 31.8. ob 19.30 je Z. A. iz Srnice vozil osebni avtomobil znamke subaru po regionalni cesti od Dola proti Hrastniku. Na Srnici je z vozilom zapeljal levo ter z zunanjim vzvratnim ogledalom oplazil tovorni avtomobil renault expres, ki gaje nasproti vozil D.P. iz Dola. Po trčenju, zaradi katerega je na obeh vozilih nastalo za najmanj 40.000 SIT škode, je Z.A. s kraja odpeljal, ne da bi D.R.-ju sporočil svoje podatke in podatke o vozilu. Policisti so se z njim pogovorili, ga zaradi vožnje po levi strani ceste denarno kaznovali, zaradi pobega s kraja nesreče pa zoper njega podali še predlog SP-ju. TRČIL V DREVO Gore nad Hrastnikom, 2.9. ob 06.55 je Z.P. vozil daewoo nexia po lokalni cesti od Gor proti Marnem. V Turju 8 je med vožnjo po klancu navzdol v nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom, s katerim je nato izven ceste trčil v drevo. Na vozilu je nastalo za najmanj 80.000 SIT škode, zoper Z.F. pa sledi predlog SP-ju. TRIJE HUDO POŠKODOVANI Trbovlje, 29.8. ob 15.20 se je zgodila prometna nesreča na Vodenski cesti. Trčila sta voznik motornega kolesa in voznik kolesa z motorjem. Huje sta se poškodovala oba voznika ter sopotnica na motornem kolesu. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA Trbovlje, 5.9. ob 9.40 so policisti pridržali G.M. iz Trbovelj, ki je vozil pod vplivom alkohola. Omenjeni je imel prepoved vožnje, saj seje prejšnji dan povzročil nesrečo pod vplivom alkohola. ZBIL PEŠKO Zagotje, 27.8. ob 7.35 v Podvinah je voznik tovornega vozila BJ. vozil iz Izlak proti Zagorju. Na prehodu za pešce je zbil peško V.R. Odpeljali so jo v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da je zadobila hude telesne poškodbe. Zoper voznika sledi kazenska ovadba. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Zagotje, 28.8. ob 17.17 je voznica osebnega avtomobila Š.B. vozila po Cesti 9. avgusta. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčila v spredaj vozeči avtomobil. Nastala je materialna škoda, sledi predlog SP-ju. NEPRAVILNO PREHITEVAL Zagotje, 30.8. ob 19.30 je voznik avtomobila J.Z. pravilno zavijal levo k Zdravstvenemu domu. V tem trenutku gaje začel prehitevati voznik kolesa z motorjem Z.F. Vozili sta trčili, poškodb pa ni bilo. MOTORISTKA PO LEVI STRANI CESTE Litija, 27.8. seje TK. okoli 17.ure peljala z motorjem s kolesom po Ponoviški cesti proti Laba&Laba. Zaradi vožnje po nepravilni strani ceste seje zaletela v osebni avto, ki gaje vozil O.B. Ker je bila hitrost manjšajo je voznica pri trku odnesla le s praskami. O levi in desni strani jo bo podučil še SP. PRISTAL JE NA NJIVI Litija, 27.8. je zaradi prehitre vožnje z motornim kolesom mladoletnika zaneslo v Hotiču s ceste in je pristal na njivi. Seveda bodo starši za ravnanje svojega sina odgovarjali pri sodniku. VOŽNJA PO LEVI STRANI Litija, 1.9. je B.D. pri avtoodpadu vozil preveč po levi strani in trčil v pravilno vozeči kombi, ki mu je pripeljal nasproti. Nastala je škoda v vrednosti 200.000 SIT. Kazen je povzročitelj poravnal na mestu nesreče. RAVBAJO KOT SRAKE 25.8. je M.F. iz Brezovega prijavil krajo motornega kolesa puch, starejše izvedbe, brez registrskih tablic in dokumentov, ki gaje imel v lasti od svojega pokojnega očeta. Sumijo, da so storilci (Romi) motor odpeljali iz garaže. Policisti še poizvedujejo. 26.8. je pastir KZ Litija iz Ponovič prijavil, da je preko noči izginil akumulator z električnim pastirjem. Storilcem so na sledi. 1.9. je K.B. prijavil, da mu je nekdo preko noči vzel dve stari kolesi z gumami vred s parkiranega golfa. Ker sta bili gumi naliti, storilec ni imel ravno sreče s plenom. Za njim pa še poizvedujejo. 2.9. so preko noči neznanci vlomili v avto, last P.J. ter odnesli avtoradio. V isti noči je tudi lastnici avtomobila D.V. iz fiata uno izginil avtoradio. Res pa, da so imeli v tem primeru storilci lahko delo, saj je bil avto odklenjen. Še vedno istega dne je P.M. obvestil policiste, da so v Hudih Ravnah vlomili v hišo. Še največ škode so napravili z vlamljanjem. Dne 3.9. ob 07.45 je Š.D. iz Hrastnika naznanila, da ji je ponoči neznan storilec iz osebnega avtomobila zastava yugo, ki je bil parkiran na Logu v Hrastniku, ukradel avtoradio. Policisti in kriminalisti PP Trbovlje storilca še iščejo. 4.9. so V.T.-ju razbili steklo na vozilu in mu ukradli dva zvočnika. Ker so storilce zasačili, so le-ti morali zbežati, vendar jim je policija na sledi. 5.9. med 11.30 in 14.30 je neznanec na neznan način prišel v pisarno Železniške postaje Litija in iz blagajne vzel 30.000 tolarjev. Storilcem so na sledi. PRIJELI VLOMILCA 2.9. ob 00.30 so delavci RKS Trbovlje na kraju vloma v Kegljišče Zagorje prijeli dva storilca in ga izročili policistom. ILEGALCI V TRB0VUAH 27.8. ob 01.18 so bili policisti obveščeni, da se v bližini TET nahajajo sumljivi moški. Policisti so ugotovili, da gre za 3 Romune, ki so v Slovenijo prišli ilegalno iz Madžarske. Izročili sojih SZP, nato pa odpeljali v prehodni dom za tujce, od kjer jih bodo vrnili Madžarom. !v t d n. :l n m. r> | 10. KIMAVCA 1998 Aufbiks ^ 26.8. so policiste poklicali v Pizzerijo Čebelica na Izlake. Tam sta kričala M.D. in R.B., ki nista upoštevala opozoril natakarice. Slednja je obvestila lastnika lokala M.V., ki je prišel v lokal. V tem času se je za mizo vsedel še D.G., zato je lastnik vse tri opozoril na spoštovanje reda v lokalu. D.G. se je pričel z lastnikom lokala prepirati in prerivati do prihoda policistov. Zoper vse tri kršitelje so policisti napisali predlog SP-ju. £ Istega dne, samo malce preje, so bili policisti obveščeni, da na cesti pri Svei v Zagorju leži neznan moški. Patrulja je ugotovila, daje to B.D. Le-ta je s tem tudi oviral promet. Ko so ga opozorili, naj se s ceste umakne, je začel zmerjati in žaliti policiste, zato so ga pridržali do iztreznitve. ^ 27.8. je bil V.S. jezen na K.F., ki seje peljal mimo njegove hiše s traktoijem. Ta jeza od preje ga je prisilila, da je zlil na K.F.-ja vodo s svojega balkona. Predlagali ga bodo sodniku za prekrške. 28.8. ob 20.05 je bil PO Hrastnik zaprošen za intervencijo, ker sta se v Ulici prvoborcev sprla dva občana, ki si grozita s pretepom. Policisti so na kraju ugotovili, daje S.J. iz Laškega na strehi tega stanovanjskega bloka montiral anteno, med nameščanjem le-te pa je na tla padel kos lesa. Zaradi tega je stanovalec tega bloka R.A. pričel S.J. groziti s pretepom, ker naj bi del lesa padel na njegovega otroka. Policisti so se s kršiteljema, med katerima že dalj časa prihaja do besednih sporov, pogovorili, s predlogom za uvedbo postopka o prekršku pa obvestili tudi SP-ja. Toda spor med njima se ni končal, saj so bili 3.8. ob 09.45 policisti ponovno zaprošeni za intervencijo v isti ulici. Na hodniku sta se spet srečala stanovalec R.A. in S.J. Med prepiranjem je S.J. R.A.-ja udaril z roko in mu strgal tudi srajco, zato so policisti kršitelja umirili. Zoper njega bodo pa podali predlog SP. £ 28.8. ob 20.45 so policisti v Trbovljah zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali M.F., ki kljub opozorilom policistov s kršitvami ni nehal. ^ Še vedno smo 28.8. Policisti so morali intervenirati v stanovanju v Kisovcu, kjer je P.M. pretepel svojo ženo. Sledi predlog zoper pretepača. £ 29.8. v Šmartnem so mladoletniki v okolici OŠ Šmartno poškodovali avtobusno postajo, razbili okna, poškodovali prometni znak, skratka, obnašali so se zelo objestno. Za storilci poizvedujejo. ^ Istega dne sta se v Vačah M.M. in K.M. zaradi starih zamer stepla na parceli. Ker očitno računov še nista poravnala, bo moral posredovati sodnik za prekrške. ^ 30.8. v Litiji so se v nedeljo dopoldne prebivalci Trga na stavbah pritoževali, da nekdo žaga drva. Ker je to z odlokom prepovedano, so "žagarja" prijavili sodniku za prekrške. ^ 1.9. ob 18.15 so policisti posredovali v stanovanju Z.B.-ja v Hrastniku, kjer je prišlo do prepira med Z.B.-jem in sosedom I.F., katera sta se tudi prerivala. Policisti so po pogovoru s kršiteljema s predlogom za uvedbo postopka o prekršku obvestili tudi SP. £ 2.9. ob 21.00 so policisti intervenirali v stanovanjski hiši na Partizanski cesti v Hrastniku pri F.L., kamor je prišel močno pijan K.M. iz Dola. S F.L. seje pričel prepirati, nato pa jo je z roko tudi udaril ter ji grozil, da bo vse razbil. Policisti so na kraju ugotovili, da je K.M. v stanovanje F.L. vstopil nepovabljen in da se tudi iz stanovanja ni hotel odstraniti, zato so ga morali z uporabo prisilnih sredstev odstraniti policisti, saj se je K.M. policistom tudi upiral. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo K.M. s kršitvijo nadaljeval, je bil pridržan v proštom za pridržanje do iztreznitve. Zaradi kršitve JRM so policisti zoper K.M. podali predlog SP, zaradi nezakonitega vstopa v stanovanje pa tudi kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. £ 2.9. je J.M. kadil marihuano. Ostanke kajenja so zasegli in ga predlagali sodniku. 3.9. ob 13.45 so bili zagorski policisti obveščeni, da nekdo vpije pri fontani na Cesti zmage. Ko so policisti prišli na kraj, so lahko le ugotovili, daje rogovilež že omagal in zaspal na robu fontane. ^ 5.9. ob 11.3 je K.K. iz Hrastnika prijavil, da gaje v trgovini Arko v Naselju Aleša KAple napadel nek občan. Policisti so ugotovili, daje K.K.-ja fizično napadel S.B. iz Hrastnika. Zoper njega so napisali predlog SP-ju. £ 5.9. ob 14.00 so policisti intervenirali v gostilni Metuljček I v Hrastniku, kjer je P.A., ki je star znanec oziroma kršitelj JRM, pijan zmerjal natakarico, katera mu ni hotela postreči alkoholne pijače. Natakarici je PA. tudi grozil s pretepom, zato so ga policisti odstranili iz lokala, zoper njega pa podali predlog SP. £ 6.9. so na vlaku iz Ljubljane proti Litiji K.S., B.G. in P.G. delali škodo, grozili in pretepali ljudi. V Litiji sojih zajeli in jim ponudili ustrezni tretma. Položnice sledijo. PRETEP V ZAGORJU Dne 25.8. ob 21.uri so v PO Zagoije sprejeli obvestilo o pretepu pred Pizzerijo Pepita v Kisovcu. Z zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, daje D.J., rojen 1976, tega dne v popoldanskem času v omenjeni pizzeriji grozil z umorom PR., ker naj bi bil le-ta kriv, daje zaprt sorodnik D. J. zaradi umora predsednik motokluba Satan's Brothers, Smiljana Grčarja. Pozneje so v ta lokal prišli člani omenjenega motokluba, med katerimi je bil tudi J.R., kateri so izvedeli za izrečene grožnje D.J.-ja, zato so ga začeli iskati po Zagoiju. Ker ga niso našli, so se okrog 21.ure vrnili v pizzerijo Pepita, takoj za njimi pa je tja Prišel tudi D.J. Na parkirnem proštom pred pizzerijo je 24-letni J.G. začel Dj.-ja pretepati s pestmi, ga zbil na tla na cesto, kjer gaje še nekajkrat brcnil, nato pa so ga zvlekli s ceste na parkirni prostor, kjer so ga pustili na Ueh in kraj zapustili. Zdravnik ZD Zagorje je pregledal poškodovanega D.J. in ugotovil, da ima številne podpludbe in otekline po telesu ter zlomljeno VII rebro. Ko bodo znane kvalifikacije poškodb, bodo pristojni organi zoper J.G. ustrezno ukrepali. (Vir: UNZ Ljubljana) ^—** .......... ■■■■-■ ——— PUSTIMO JIM ŽIVETI! Voznike pozivamo k previdni in zmerni vožnji v naseljih, predvsem pa v okolici šol. VAŠA POLICIJA 10. KIMAVCA 1998 n \;~arsr,j.} p. ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L------------------------------------------------------------------------ STANOVANJA, PARCELE PRODAM vikend v Podkumu, 70 m2 bivalne površine, informacije na tel.: 065/28-543 KUPIM vikend ali manjšo hišo v okolici Litije, ponudbe na tel.: 061/884-476 CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM škodo pick up, letnik 1993, reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.: 63-315 PRODAM alu platišča 13 col z gumami, tel.: 61-632 RAZNO PRODAM podpornike za betonsko ploščo, tel.: 77-259 PRODAM trajno žarno peč, cena po dogovoru, tel.: 61-598 PRODAM stolp Philips FW 330, z zvočniki 2x50W moči, CD, 2x kasetofon, radio z displayem, sound blasterjem, elektronskim regulatorjem basov, z daljinskim vodenjem, odlično ohranjen. Cena 30.000 SIT, lahko tudi na 3 čeke, tel.: 64-166 ali 64-250 (dopoldne), 64-411 (po 15.uri) PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje 17K, tel.: 64-828 (od 18. do 20.ure) PRODAM risalni mizo robotron REISS, stoječo, 1.50x1.00, dodatno osvetljeno, tel.: 44-332 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 200 DEM, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za S Š in OŠ, tel.: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, teh: 35-379 ali 041/669-297 POČITNICE APARTMA do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Posezona - prosto. Pohitite! Informacije do IS.urenatel.: 061/883-822, zvečer na tel.: 66-099. APARTMA za 4 osebe v septembru v Lignanu (Italija), približno 260 km iz Zasavja, tel.: 66-099 (zvečer) APARTMA za 4 osebe v Barbarigi na Hrvaškem. Informacije na tel.: 66-099 (zvečer) DELO TAKOJ zaposlim mlado natakarico v Bistroju Kralj, tel.: 73-685 TAKOJ zaposlim dekle za delo v dnevnem baru, tel.: 75-251 (dopoldan) ali 73-652 (popoldan) REDNO ZAPOSLIM avtomehanika s 3 leti delovnih izkušenj, tel.: 29-658 REDNO ZAPOSLIMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu, tel: 063/725-580 IŠČEM dekle za strežbo, tel.: 24-044 OPRAVLJAM slikopleskarska dela, tel.: 0609/648-942 ŽELITE ZASLUŽITI? Ste brez zaposlitve ali pa potrebujete dodaten zaslužek z lahkim in poštenim delom na vašem domu (polnenje kuvert) z mesečnim zaslužkom tudi do 80.000 SIT? Potem pošljite povratno kuverto z znamko na naslov: Boštjan, p.p.4, 1270 Litija ali pokličite 041/742-630 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel : 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 v__________________________1 SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp -950 SIT. Tel.: 063/762-986 KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478 NIZK0GRADNJA, ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, tel.: 061/813-642,061/817-624 in 041/ 680-751 Partizan Trbovlje OBVEŠČA, da je muzejska soba športa v prostorih Zveze društev Partizan Trbovlje odprta za obiskovalce vsak delovnik od 18.00 do 19.00 ure. Vabljeni k ogledu! Socialna demokratska stranka Zagorje OBVEŠČA vse člane in občane, da so uradne ure na sedežu stranke na Vinski cesti 4 v Zagorju vsako sredo od 18. do 19.ure. Športno društvo Prapreče VABI na praznovanje 20-letnice ŠD Prapreče. Program prireditve: * sobota, 12.9. - turnir v malem nogometu Prapreče '98 s pričetkom ob 9.uri * nedelja, 13.9. - nadaljevanje turnirja v malem nogometu - ob lO.uri začetek proslave in podelitve priznanj najzaslužnejšim članom za razvoj društva - veteranski turnir v malem nogometu - zabava z glasbo Popestrite praznovanje z vašo udeležbo na prireditvi! Klub borilnih veščin Pon do kwan Zagorje VPISUJE v začetni tečaj borilnih veščin in samoobrambe. Vabimo odrasle, mladino in otroke od lO.ure naprej. Vpisovanje bo vsak ponedeljek in četrtek v septembru ob 19.00 v telovadnici TVD Partizan Zagorje. K treningom vabimo tudi vse stare člane kluba. Vabljeni! Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje VABI na 8. vzpon na Kum s kolesi. Start bo v nedeljo, 13.9. ob lO.uri s parkirnega prostora železniške postaje Trbovlje. Dolžina proge Trbovlje-Kum je 10 kilometrov, cilj pa je na pri Planinskem domu na Kumu. Startnina znaša 2.000 SIT. Kolesarji bodo razdeljeni v sedem kategorij. Vsi tekmovalci dobijo majico in jubilejno kolajno, zmagovalci posameznih kategorij od 1 .do 3.mesta dobijo pokale, vsak tekmovalec pa bo na cilju dobil malico in napitek. Vabljeni! ^-------------------------------------------------------- KC Delavski dom Zagorje VABI na poljudno spominsko razstavo; DROBNI SPOMINI NA VELIKO VOJNO, ki bo v avli KC Delavski dom Zagorje do 12.septembra 1998. Razstava je bila pripravljena ob 80-letnici končanja I.svetovne vojne in ob občinskem prazniku občine Zagorje. Odprta bo vsak dan od 10. do 12.ure in od 17. do 20.ure, za najavljene skupine pa tudi izven tega časa. Vabljeni! Javni zavod Bogenšperk VABI na "Jesenske serenade" na gradu Bogenšperk: - sobota, 12.9. ob 20.00: BLEŠČEČI SVET TROBIL, Slovenski kvartet pozavn, koncert z besedo povezuje Miha Nemec, - nedelja, 13.9. ob 17.00: S TOLKALI OKOLI SVETA, Barbara Kresnik (tolkala), koncert z besedo povezuje Tina Uršič. Vljudno vabljeni! Društvo upokojencev Trbovlje Športna sekcija balinarjev ORGANIZIRA v soboto, 19.septembra od 9.ure dalje, balinarski turnir za prehodni pokal mesta Trbovlje. Turnir bo potekal na balinišču DU Trbovlje. Ekipe tvorijo po 4+1 tekmovalec. Balinanje bo potekalo prosto, zmagala pa bo ekipa, ki bo prva dosegla 21 točk. Za zmagovalne ekipe so organizatorji pripravili pokale, pokrovitelj turnirja pa bo Branko Lukšič, poslanec v državnem svetu. Vabljeni! Govedorejsko društvo Litija PRIREJA občinsko razstavo plemenske živine ob 50-letnici zadružništva v občini Litija, ki bo 13.septembra v Litiji naježi. Program prireditve: 9.00 - Dogon živali 10.00 - Ocenjevanje živali 12.00 - Otvoritev razstave, revija najboljših živali s podelitvijo nagrad in priznanj 13.00 - Proslava ob 50-letnici M-KGZ Litija Prireditev bo spremljal bogat kulturni program. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno ob zvokih ansambla Zimzelen. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE RADEČE Četrtek, lO.septembra * ob 14.00: Strelsko tekmovanje članov DU Radeče na strelišču Močilno * ob 16.00: Namiznoteniški turnir moških dvojic v Športni dvorani * ob 19.30: Razstava absolventov Akademije za likovno umetnost in absolventov likovne smeri Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani v prostorih nekdanje "Lekarne" Petek, ll.septembra * ob 17.00: Planinski mladinski tabor ob sotočju Save in Sopote * ob 17.30: Razstava "Radeče skozi otroške oči" v avli Doma kulture v Radečah * ob 18.00: Otvoritev prenovljenih prostorov Doma kulture z nastopom kulturnih društev * ob 19.00: Ob primernem vremenu družabno srečanje z glasbo pred Blagovnico Center in v Mestnem parku Sobota, ll.septembra * ob 8.30: Odprto prvenstvo Radeč v tenisu * ob 9.00: Ulični tek "Radeče '98" * ob 11.00: Razstava "Cvetje in umetnost na Slovenskem" v prostorih nekdanje poslovalnice "Pohištvo" na Trgu * ob 14.00: Festival "Deseti most v Radečah" naTrgu v Radečah * ob 17.00: Prikaz lovskih običjev na Stadionu z družabnim srečanjem Nedelja, I3.septembra * ob 10.00: Turnir v malem nogometu na igrišču Jagnjenica * ob 11.00: Prelet Radeč z jadralnimi padali * ob 11.00: Pričetek del sanacije spomeniško zaščitenega mostu čez Savo in odprtje urejenega cestišča Starograjske ulice /O J banka zasavje \_____/ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Cenjene komintente obveščamo, da sta agencija Kisovec in odsek deviznega poslovanja na Opekarni 1 Trbovlje, od 01.09. 1998 dalje odprta: od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 15.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 11.00 ure V ostalih enotah Banke Zasavje je odpiralni čas od ponedeljka do petka nespremenjen, ob sobotah pa so vse enote odprte od 8.00 do 11.00 ure. TENIS PARK Graška cesta 18/a, 1270 Litija, tel.: 061-883-169, fax: 061-883-867 TENIS PARK AS LITIJA vas vabi, da si rezervirate svoj zimski termin za igranje tenisa. Rezervacije sprejemamo vsak dan od 9. do 23. ure na telefon 061-883-169 ali osebno na Tenis parku As. CENIK ZIMSKIH LETNIH KART sezona od 1.10.1998 do 30.4.1999 ŠTEVILO UR 1 h 2h TERMIN pon.- pet. (9-1 6h) 35.000 sit 65.000 sit pon.-pet. (16-24H) 59.000 sit 115.000 sit sobota in nedelja*** 53.000 sit 102.000 sit 6,5 % prometni davek je vključen v ceno *** ob sobotah in nedeljah si v času tekmovanj pridržujemo, po predhodnem obvestilu, pravico odvzema termina in nadomestitve le tega v poljubnem terminu * Možnost plačila na več obrokov (čeki ali položnice) * Pri najemu več kot treh ur tedensko nudimo popust po dogovoru * Poseben popust za klube PUNK ŽUR NA IZLAKAH! Minilo je že precej časa, odkar smo na Izlakah imeli kakšen rock koncert, oziroma prireditev, na kateri bi se zbrala rock populacija, ki je na splošno že tako v deprivilegiranem stanju. Zato je padla odločitev, da se 25.septembra na Izlakah v prostoru kina Izlake odvija neprofitna PUNK veselica, na kateri bodo nastopile predvsem manj znane mlade skupine iz Zasavja, kot so C.O.R. in GDO? Po vsej verjetnosti pa tudi MAN IN THE SHADOVV iz Nove Gorice. Bendi bodo poskrbeli za dokaj širok spekter glasbenih stilov, od punk rocka pa vse do anarho-eko HC-ja. Obiskovalci bodo na kraju koncerta lahko dobili oziroma kupili kakšen fanzin, kakšno alter kaseto ali ploščo. Vsak bo pri nakupu vstopnice, ki bo, mimogrede, stala 300 ŠITOV, dobil še brezplačen letak z besedili bendov, ki bo omogočil boljšo komunikacijo med nastopajočimi in poslušalci. Koncert bo izpeljan ob podpori THC-a, časopisa ZASAVC, ŠKLABA in še nekaterih drugih sponzorjev z namenom pretrgati monotomijo vsakdanjika in spodbuditi oziroma oživiti alter punk sceno v Zasavju... Torej punxi, strejterji, hardkorovci in ostali, pot pod noge in se vidimo v petek, 25-tega na Izlakah. Depresivci, sexisti, šovinisti in ostali negativci pa raje ostanite doma in od jutra do večera glejte TV in ji omogočite, da vam opere še tisto malo možganov, kar jih še imate! Matej i >7 m GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO Po dogovoru plačamo hlodovino les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni tudi v roku enega tedna. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška cesta 2, tel. 12 53130, telefax_210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, mobitel 0609 632 261 Lokalna odkupovalca: POTISK Alojz, Mamolj 24, Polšnik tel. 879 085, mobitel 0609 653 438 Primc Franc, Jablaniške laze 2b, Šmartno pri Litiji telefon 879 000, mobitel 0609 630 831 "h D tl D ^ Tl H 3 i> I 10. KIMAVCA 1998 HOMO? 22.3.-20.4. Navzven boste delovali umirjeno in obvladano in zato boste ponosni nase. Drugi ljudeje bodo pogosto iskali vašo družbo, saj se boste izkazali kot dober svetovalec. Št.: 21. Ugotovili boste, da s težavami, ki jih največkrat prepisujete partnerju, pretiravate. 21.4.-21.5. Priznajte tudi vi kdaj svoje napake in ne zahtevajte od drugih nemogočega. Št.: 3. V tem obdobju boste našli največ zadovoljstva pri delu, saj boste izboljšali svoj položaj. Trezno boste razmišljali, zato bodo tudi vaše odločitve prave. Št.: 14. 22.5.-21.6. Spremenljivega raz-položenja boste, čeprav vam bo ču-O stva uspelo obvladovati -22.6.-23.7. vsaj nav- zven. V tem času je pomembno, da si zaupate ■n ohranite enakopraven partnerski odnos. Št.: 20. Okolico boste največkrat zaznavali v slabši luči, čeprav v resnici ni vse tako črno. Partner o določenih stvareh ni več pripravljen govoriti, zato bodite uvidevni. St.: 9. Usmerjeni boste v potrjevanje in samodo-kazovanje, saj si ne zaupate dovolj. Partnerski odnos bo precej napet, zato se boste kajpada ponovno umaknili - na delo. Št.: 5. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. 24.8.1998 Mojca Grum, Trg borcev NOB 2, Dol pri Hrastniku - hči Ksenja Herek 27.8.1998 Marta Globokar, Jesenovo 18, Čemšenik - hči Ana 29.8.1998 Marija Seme, Belovo 27, Laško - sin Žiga 30.8.1998 Irena Cigan, H.MAroka 7, Sevnica - hči Mojca Ljubica Motoh, Ipavčeva 14, Celje - sin Žiga Anita Hauptman, Kohl maja 18, Trbovlje - sin Blaž Darja Jtatajc, Kompole 146, Štore - sin Primož Vogrinc 3.9.1998 Vanja Zavrl, Ul.mladih borcev 2, Hrastnik - sin Tadej Avbelj Darja Pintarič, Dolenja vas 35, Zagorje - hči Anja Marn Janja Pohar, Jelovo 2, Radeče - hči Nika Klanšek Vesna Milanovič, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Saša 5.9.1998 Staška Velikonja, Trubarjeva 12, Laško - sin Nejc Iskreno čestitamo! trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 Svojih čust-venih stisk J včasih še sami iT~ : M. dobro ne ra- AS zumete, še težje pa je partnerju, 24.9.-23.10. zato se Ie poskušajte o tem kdaj pogovoriti z njim. Zahtevni boste. Št.: 15. Dokaj intenzivno in globoko bo vaše dojemanje okolice v tem času. Ljudje bodo čutili, da se lahko zanesejo na vas, zato ne boste veliko sami. Št.: 18. 24.10.-22.11. Največ energije boste vložili v prijateljske odnose in v vzpostavljanje novih znanstev. Sreča pa vas čaka na delovnem mestu. Tu boste res uspešni. Št.: 27. 23.11.-22.12. Težko se boste skoncentrirali. Razmišljali boste dokaj togo in le v maločem boste zadovoljni. Oporo boste iskali pri partnerju, ki vam bo znal pomagati. Št.: 8. 23.12.-20.1. Težave ljudi, ki bodo iskali stik z vami, vas bodo spomnile na lastne probleme. Kljub temu 21.1.-19.2. boste dajali videz povsem srečnega človeka. Vsiljivih ljudi ne boste prenašali. Št.: 3. boste vzpostavljali stike z okolico, kljub temu pa boste največ časa posvečali sebi. Začeli boste s samoopa-zovanjem in odkrili veliko novega o sebi. Št.: 25. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA in j- < iiip CVETO ERMAN SESTRIN bTa^. PKaWa KITOV GLAVNO KALMR K STOPNJA NAHIERAR- SLOVEN- SKA SLIKARKA KOBILCA UPODABLJANJE PODOB V VOSKU SRBSKO MOŠKO IME MS®A SVEČKA tt OSEBA S PRAVICO DO VOL-JENJA OTOK PRI SARDINIJI 0 OCET NOBELU NAKRST VERDIJEVA OPERA GORJAČA, BET K NEUMNA ONO LENDL IVAN IMETJE, HIŠA Z OKOLICO NEPOUDA-RJENIDEL TAKTA NA ZAČETKU SKLADBE HOKEJSKA PLOSICA ESTONSKI KOLESAR (NIKOLAJEVIČ P1KKUUS TRČENJE NAJVEČJA 'TALUAN- REKA URESNI- ČEVALEC PRITOK FULDE V NEMČIJI lili* K. ORIENTA- MUZA PETJA V GRŠKI MITOLOGIJI »V TAVČAR RIBJA KOST SREBRNO BaA TEŽKA KOVINA (Cd) s ji NEMŠKI ARHiTEKT SEVANJA BRITANSKO-AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (RICHARD. 'HELP'1 mmmmM PRITOK RDffi NIZKA OMARA S PREDALI ZA PERILO ^(JAMES?R PERZIJSKI KRALJ, USTANO- VITELJ PERZIJE ZAČETNIK ARIA- NIZMA ZNESEK, lir »o st^ee?: ABECEDE OSSIP ZADKINE PODZEMLJE DEL KLOBUKA, STULA VERSKI POGLAVAR MUSLI- MANOV, ŠIITOV VRHNJA .PLAŠI ČLOVEŠ- KEGA TELESA MENIČNO JAMSTVO NAUKO PODALJ- ŠEVANJU ŽIVLJENJA SLOVENSKI BALETNI KOREO- GRAF (IKO) RUSKI SLIKAR ir MOZARTOVA OPERA morska R0MB0- Se NADAV, naplaciLo TVORBA V PANJU 4 iS AVT0M0- «YII S«K (VITAN) nvARPFio AK|M0V: ruski slikar ELISTA: glavno mesto Kalmikije LESTER: britansko-ameriški režiser =>L.uv«m,ci\. EDDER. pritok Fu|de ABADON: podzemlje v Bibliji KAR NAJ BO... Gostilničar natakarju: "Tistega pijanca v kotu mirno vrzite ven. Gotovo ne bo ničesar več spil!" "Spil res ne bo, ampak vseeno ga pustite. Do zdaj mi je že petkrat plačal račun!" VSEPRENESE Mož zaloti pri ženi ljubčka. Ves besen ga nadere: "To, da ležite z mojo ženo, bom že prenesel, tudi to, da kadite moje cigarete in pijete moj konjak. Ampak takoj umaknite avto z mojega parkirnega prostora!" LOGIČNO Mojster naroči vajencu, naj nariše belo črto po sredini ceste. Ta prvi dan nariše štiri kilometre dolgo črto, drugi dan tri, tretji dan kilometer in pol ter četrti dan tristo metrov dolgo črto. Mojster pokliče pobiča predse in ga vpraša: "Prvi dan si narisal toliko kilometrov, potem pa vedno manj. Si se polenil?" "Ne, gospod mojster!" "Kaj pa je potem?" "Kakšno neumno vprašanje! Ko sem risal črto, sem bil vsak dan bolj oddaljen od posode z barvo!" ...da so v Švici decembra leta 1973 opravili raziskavo, ki je dala presenetljive rezultate. Izkazalo se je namreč, da je bilo med približno šest in pol milijoni prebivalcev samo enain- osemdeset nezaposlenih. ...da je neka irska radijska postaja leta 1982 poslušalcem pripravila presenečenje. V eter so prebrali celoten roman "Ulysses" velikega pisatelja Jamesa Joycea. Branje je trajalo nepretrgoma skoraj 30 ur. ...da so v provinci Sinkiang na severozahodu Kitajske na neki reki postavili most, ki ima na sredi oster zavoj. Okoliški prebivalci verjame- jo, da omenjeni zavoj zlim duhovom zmede občutek za smer, zato zaidejo. ...da je bila v 16. stoletju proizvodnja žganja (ki je veljalo tudi kot čudežno zdravilo za najrazličnejše bolezni in tegobe) do take mere razširjena v vseh družbenih slojih, da skoraj ni bilo moč najti hiše, ki ne bi bila tudi žganjarna. Posledica tega je seveda bilo zastrašujoče veliko število ljudi, zasvojenih z alkoholom. V nekaterih evropskih državah je ta fenomen postal prava družbena nadloga. Sodniške obravnave in procesi so se namreč lahko odvijali samo v zgodnjih jutranjih urah, ko je bila verjetnost, da so ljudje še sposobni trezno razmišljati, največja. Iv Ti 3 Iz t n Ti | 10. KIMAVCA 1998 NAGRADNA KRIŽANKA exp.-imp ZAGORJE trgovina-storitve-proizvodnja 1410 Zagorje ob Savi, Kopališka 7 telefon 0601 64 241,62 041 fax 0601 62 041 REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 9.9.1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom “NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.18/ 98”. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: L Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje 2. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje 3. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje 3. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 16/’98 inagrade prispeva Zasavc d.o.o.): L: Praktična nagrada Metod Češck, Rove, Zagorje 2. : Praktična nagrada Alojz Trošt, Trg borcev NOB 17, Dol pri Hrastniku 3. : Praktična nagrada Vilma Cencelj, Klek 4, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 14.9.1998 do 22.9.1998 od 10.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 16/’98 (VODORAVNO): PM, KSI, RAKURZ, ALENKA, ŠPELA PRETNAR, ROV, BRA, AKA, KATARAKT, LOKVANJ, AJA, GOVORJENJE, ARA, IA, ROVTE, DROB, BAN, AL, ŠIITI, UV, OBLA, HA, VPADIŠČE, 1TINERAR, OTT, SOLIST, KASKO, TRAKT, ASTAT. KINO HRASTNIK 10.9. - 13.9. VELIKA PRIČAKOVANJA (ljub.drama), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 11.9. - 13.9. POLICAJI (akcija), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 14.9. - 15.9. NI KINO PREDSTAVE; 16.9. - 20.9. SKRIVNOSTNO PLEME (ko-medija), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 18.9. - 20.9. RDEČI KOT (vohunski thriller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 ■n 19.00; 21.9. - 22.9. NI KINO PREDSTAVE; 23.9. ELITNI Morilci (akcija) ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 12.9. VELIKA PRIČAKOVANJA (ljubezenska drama) ob 18.00; 19.9. - SKRIVNOSTNO PLEME (komedija) ob 18.00; kino trbovue 19.9. - 14.9. ŠEST DNI, SEDEM NOČI (komedija), čet. ob 18.00 in 20.00, pet., ned. in pon. ob I8-00; 11.9. - 14.9. ELITNI MORILCI (akcijska kriminalka), pe., ned. in pon, ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 15.9. - 16.9. IZGUBLJENI V VESOLJU (ZF akcija), tor. in sre. ob 18.00 in 20.15; 17.9. - 21.9. MIMIK (grozljivka), čet., pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 22.9. - 23.9. PREDMESTJE (thriller), tor. ob 18.00 in 20.15 in sre. ob 20.00; KINO ZAGORJE 10.9. - 15.9. SMRTONOSNO OROŽJE 4 (akcija), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 12.9. - 13.9. REZILO (thriller), sob. in ned. ob 20.00; 16.9. - 20.9. ŠPICE GIRLS (glasbeni); sre. in čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 18.9. - 22.9.: ŠEST DNI, SEDEM NOČI (pustolovska komedija), pet. pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 23.9. SKRIVNOSTNO PLEME (komedija), ob 19.00; KINO IZLAKE 13.9. SMRTONOSNO OROŽJE 4 ob 20.15; 20.9. ŠPICE GIRLS (glasbeni) ob 20.15: RADIO Trbovlje Četrtek, 10.9. in 17.9. 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi' navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 11.9. in 18.9. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 12.9. in 19.9. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu. 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 13.9. in 20.9. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45EPP, ll.OOTedenje za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 14.9. in 21.9. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 15.9. in 22.9. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 16.9. in 23.9. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program nrrfftčr ^fcTfrrrjrr 10. KIMAVCA 1998 Pa je pokazala kultura, opevana v Anteni...HOPUK! VIC Stojita v hladni senčici zagorske farne Sv. Petra in Pavla dve temni pojavi, pobožno sklenjenih rok, k tlom sklonjenih glav in tihega pogovora. Le tu in tam njune okice potuleno ostro ošvrknejo okolico. Le kaj to vidijo moje oči? Da mogoče nisem priča zgodovinskemu dogodku!!?? Da, da. Trboveljski gospod Mlakarje na obisku pri kisovškemu gospodu Čampi! Res nenavadno! In vprašuje Mlakar Čampo: "Kaj pa ti meniš Čampa, ali nam bodo kdaj ukinili celibat??" In Čampa, taužentkunstler, modro odgovarja: "Ne verjamem, Mlakar, mi tega zagotovo ne bomo doživeli. Mogoče naši otroci..." LEPI IN POŠTENI MARJAN JE V PORTOROŽU SPET PRISEGAL NA SVOJO IN STRANKINO POŠTENOST. (Kaj pa na ljubljanskem sodišču, ko si njegovi dve nista mogli biti edini, ali je bil na upravi LEKA, ali ne? Ja, HORUKER...) I l.ilr.nf. VIC Direktor SGP Zasavje iz Trbovelj, gospod tovariš Krošelj, je pri obhodu gradbišča novega poslovnostanovanjskega objekta pri trboveljski občini, naletel na Mujota, ki seje z vso vnemo zaletaval z glavo v zid. "Človek božji, ali si ti normalen? Kaj za vraga pa počneš?" "Pa...štemujem, gospod tovariš direktore," ves preplašen odgovarja jugoslovanček... "Ampak... ampak, to se ne dela tako, temveč s kladivom in s špico!!" pokroviteljsko svetuje Krošelj. "Da vam kažem istinu gospod tovariš direktore, ja sem tako i počeo, kad je prišao nadzornik Hren in mi rekao, naj več uporabljam glavu..." ISKRICE NA ZADNJI STRANI SJHOVI KAPITALIZEM, ME PA TKAMZICUA Rudi Šeligo: »Kar se danes godi v Sloveniji, ni več tranzicija, očitno je treba govoriti o restavraciji, tako surovega kapitalizma kot komunističnega režima oziroma socialističnega režima s človeškim obrazom. Oboje hkrati je huda nesreča. Obe regresiji bosta iz Slovenije naredili spačka, državo, ki se poslavlja, ne šele prihaja...« POTRES-I V ponedeljek nas j e zgodaj zjutraj prebudil močan potres. Še sreča, da se zemlja ni tresla v Posočju, kjer se še kar ne (sme) obnavlja(ti) poškodovanih hiš. Prišlo pa mi je na uho, da se v Kisovcu (področje okoli kamnoloma Borovnik) zaradi miniranja (preveč eksploziva ???) pogosto kar močno strese. Predvsem hiše. BLIŽAJO SE VOLITVE ZA ŽUPANE Pa poglejmo, kdo vse so za župane kandidirali pred približno štirimi leti. V Zagorju Matjaž Švagan (LDS), kije premočno zmagal, Rihard Majcen (SLS), Ginter Kržišnik (skupina volilcev), Gabrijel Brezovar (SNS), Andrej Dolšina (SKD) in Marijan Manfredo (SDSS). V Trbovljah je zmagal Janez Malovrh (ZLSD), SDSS je zastopala Aleksandra Forte, Dubravko Oberžan so predlagali v SKD, Aljoša Kink pa je kandidiral s podporo LDS. V Hrastniku so bili kandidati za župana Leopold Grošelj (ZLSD), kije zmagal, Miran Jerič (LDS) Dragoljub Milinovič (skupina volilcev), Rudolf Napret (SLS) ter Branko Milinovič (skupina volilcev). V Litiji je vse premagal kandidat LDS Mirko Kaplja. Nekatera zgoraj napisana imena se bodo tudi na letošnjih volitvah za župane pojavila na volilnih lističih. Govori se, da bo kandidat SNS v Zagorju Gabrijel Brezovar, SDS Anton Koban, Matjaž Švagan (LDS), ki se še ni dokončno odločil, se bo težko umaknil, v SKD se šušlja, da bo njihov stari-novi kandidat Andrej Dolšina, Ginter Kržišnik pa mi je prišepnil, daje bilo enkrat čisto zadosti. V Hrastniku je Leopold Grošelj še naprej pripravljen nositi breme županovanja, prav tako župan in poslanec Kaplja v Litiji, zagotovo pa se bo »upokojil« Janez Malovrh. Sem pa slišal, da se bo v županovanju v Trbovljah preizkusil, seveda če mu bo uspelo, novinar Bogdan Barovič pa Vili Treven. SLOVESNE OTVORITVE OBRTNO - INDUSTRIJSKE CONE V KISOVCU, SE JE UDELEŽIL TUDI KISOVČAN DR. JANEZ DRNOVŠEK, KATEREMU IZ SRCA ŽELIMO, DA ŠE PRED ZIMO V POSOČJU SLOVESNO OTVORI VSAJ »ZA VZOREC« OBNOVLJENIH HIŠ. BO SLOVENSKI VLADI Z MINISTROM ZA OKOLJE NA ČELU TO USPELO ALI NE? TO JE ZDAJ VPRAŠANJE!!!? OB VSEJ SILNI DOSEDANJI HITROSTI IN OB DEJSTVU, DA JE V POSOČJU ZIMA PRED VRATI. Iskrice ibral in dodal Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja ig zavarovalnica triglav, d.<± Celje - skladišče D-Per 6/1998 5000005694,18 mi/, /i*ij rrii/J^ o /tria /i f/vniffčrt, det/ S ’ u/io gafO'ficfjaM/, (efiMi/v ntije /t t<>n