GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 3. APRILA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 7 O delu kategorizacije in evidence otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju DELO MORAMO ZASTAVITI ŠIROKO IN VSESTRANSKO V kratkem izide gradivo za pomoč kolektivom pri ugotavljanju osnovnih vidikov za ocenjevanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela Na osnovi 70. člena Splošnega zakona o šolstvu so predpisali sekretariati Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo, za zdravstvo ter za socialno politiko in komunalna vprašanja Pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. 1. FLRJ št. 27/60), ki obsega otroke z okvarjenim vidom in sluhom, z govornimi in glasovnimi motnjami, telesno invalidne ter duševno zaostale ter otroke s kombiniranimi motnjami in hibami. Prosvetni delavec je ob neki priliki že omenil veliko akcijo, ki smo jo bili pričeli lani in jo na široko izvajamo po vsej FLRJ. Po občinah in okrajih so biie postavljene posebne strokovne komisije, ki jih sestavljajo zdravnik-pedia-ter kot predsednik, socialni delavec in psiholog kot stalni člani ter za vsako kategorijo defektnosti ustrezen pedagog (tiflo-oziroma surdo-pedagog, logoped, vzgojitelj invalidnih otrok, oligofrenopedagog) ter prav tako ustrezen zdravnik-specia-list (okulist, otolog, kirurg, psihiater) kot priložnostni člani. Da bi komisije čim uspešneje delale, je Svet za socialno varstvo LRS priredil lani meseca septembra za navedene člane in sodelavce komisij posebne strokovne seminarje, na katerih so prejeli zdravniki, socialni delavci, psihologi in pedagogi ustrezna navodila za delo na terenu. V akcijo so bili zajeti skoraj vsi diplomirani psihologi v LRS, katerih delo in ugotovitve so za dejavnost komisij v smislu cit. pravilnika neobhod-no potrebne, posebno še za kategorizacijo mentalno defektnih otrok in mladine, ki jih v naši šolski praksi najčešče srečujemo in jih je teže odkriti laiku kot telesno okvarjene (slepe, gluhe, invalidne itd.), katerih okvara ali defekt je očividnejši. Da bi delo pri kategorizaciji navedenih najštevilnejših otrok hitreje potekalo, so na Psihološkem inštitutu v Ljubljani formirali večjo ekipo psihologov, ki opravljajo na našem terenu pomembno službo psihološkega preskušanja in psihodiagnostici-ranja otrok z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju. Sodelujejo pa pri tem delu tudi domači psihologi, kolikor jih tu in tam že imamo po vzgojnih in poklicnih svetovalnicah, socialnih centrih, v industriji ipd. Akcija bi bila morala biti v smislu navedenega pravilnika do junija 1961 zaključena, a je iz objektivnih in subjektivnih razlogov nismo mogli dovršiti in poteka še sedaj. Pač pa so si v tej dobi nabrali strokovnjaki, ki sodelujejo pri kategorizaciji otrok z motnjami, mnoge izkušnje. Zaradi poglobitve v problematiko je priredil Psihološki inštitut filozofske fakultete v Ljubljani meseca februarja t. 1. štiridnevni seminar za psihologe, ki ga je vodil predstojnik inštituta docent dr. Ivan Toličič. Na tem seminarju so predelali nekatera nova psihodiagno-stična sredstva (Valentinijev test, Vinlandsko lestvico socialne zrelosti, test Benderjeve ter test Risanje moža), predvsem pa so se poglobili v študij osebnostnih motenj pri otroku ter njih praktično obravnavo pri nadaljnjih prizadevanjih kategorizacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem pogledu. Na seminarju so prediskutirali tudi probleme dosedanjega dela. Pri obravnavi dosedanjih rezultatov prizadevanj posameznih strokovnjakov in dela komisij so diskutanti navajali primere, da si na marsikateri šoli učitelji niso bili na jasnem, kateri otrok pravzaprav pride v poštev za kategorizacijo in da so pokazali mnogi premalo poučenosti za to zadevo. V mnogih 'primerih so pošiljali otroke — tudi iz višjih razredov — z vedenjskimi motnjami, ki pa so imeli v splošnem zelo pozitiven učni uspeh, nadalje socialno zanemarjene itd. Pravilnik pa natančno določa, kateri otroci prihajajo v poštev za kategorizacijo in bi bilo tedaj potrebno, da bi se seznanili s tem pravilnikom tudi po šolah. Pravilnik govori sicer o »duševno zaostalih« otrokih, s čimer pa misli mentalno defektne ali duševno nerazvite. V šolah naletimo predvsem v prvem in drugem razredu osnovne šole, a tuintam tudi v katerem višjem razredu, na mentalno defektne otroke lažje, včasih tudi težje stopnje; taki otroci večkrat ponavljajo razred ali se kakega učnega predmeta celo ne morejo učiti. Mentalno defektne ali mentalno ne- razvite otroke moramo ločiti od duševno zaostalih v pomenu besede, ker le-ti imajo vse mentalne možnosti za razvoj, a si spričo neugodnega okolja v predšolski in šolski dobi določenih pozitivnih dispozicij niso mogli razviti, ostale pa so možnosti za tak razvoj, dočim jih pri mentalno defektnih ni. V mnogočem bo tu na mestu učiteljevo opazovanje otrok in tudi študij okolja (do* mačih razmer), v katerem otrok raste. Pri kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem ali duševnem pogledu lahko učitelji in učiteljski zbori komisijam za kategorizacijo mnogo pomagajo. Seveda bi bilo potrebno, da bi se po šolah v problematiko defektnih otrok bolj poglobili, na Novi sistem finansiranja šolstva nam je prinesel vrsto nalog in problemov. Težko je obilico teh problemov naenkrat proučiti in rešiti, čeprav nekateri terjajo hitre rešitve. Eden izmed takih problemov je nagrajevanje oziroma stimuliranje kvalitete dela. Sindikalne podružnice oziroma kolektivi v vzgojno-izobraževalnih zavodih posvečajo temu vprašanju precej pozornosti in razprav, kljub temu pa lahko trdimo, da smo šele na začetku; istočasno se zavedamo, da bomo morali to vprašanje še dalje spremljati, poglabljati in načrtno proučevati. Čeprav še niso znani rezultati, ki so jih dosegli posamezni kolektivi, nam dar pa je pripomoček, ki bo lahko koristno služil pri sestavljanju pravilnikov. Kolektivom priporočamo, da se tega poslužujejo in osvojijo tisto, kar smatrajo, da je za njihove' razmere primerno. Pričakujemo, da bodo kolektivi te osnove dopolnjevali s svojimi izkušnjami tako, da bi po določenem času to postala solidna osnova za reševanje problema, ki se nam je v začetku zdel skoraj nerešljiv. Več pozornosti nekaterim načelnim vprašanjem Poleg gornjega problema, ki je bil do sedaj v ospredju, bo v bodoče nujno posvetiti več oozor- odbori družbenih skladov za šolstvo že vnaprej ne bodo vedeli, na kakšnih osnovah lahko naredijo svoje predračune, zato pa je potrebno jasno opredeliti, od kod in kolikšen procent sredstev se bo stekal v družbeni sklad za šolstvo. V skladu z zakonitimi predpisi pa se lahko spremenijo določeni viri sredstev in njihova višina (v. procentu) samo, če se bistveno ’ spremenijo pogoji. Ena od osnovnih pomanjkljivosti letos je prav v tem, ker upravni odbori družbenih skladov za šolstvo do sprejetja občinskega proračuna ne vedo, kolikšna sredstva bo ObLO namenil v sklad za šolstvo, čeprav vedo, s kolikšnimi sredstvi bo komuna v tekočem letu razpolagala. S tem ne grajamo odnosa komun do potreb šolstva, ker je večina komun pokazala razumevanje za šolstvo, pač pa smatramo, da je nujno izpopolniti sistem. Ker so se letos uvajali novi viri sredstev za potrebe šolstva, so posamezne komune celo znižale procent proračunskih sredstev za potrebe sklada za šolstvo. Smatramo, da s tem, ko na eni strani uvajamo nove vire sredstev, na drugi pa znižujemo procentno udeležbo iz občinskega proračuna, nismo veliko naredili, predvsem zato, ker je to v bistvu še vedno administrativno odrejanje sredstev družbenim skladom za šolstvo. Pravilno bi bilo, da na osnovi ekonomskih izračunov potreb določimo, kolikšen procent sredstev iz posameznega vira se bo stekal v družbeni sklad za šolstvo. Šele tak sistem bo omogočil, da se bodo sredstva sklada večala neodvisno od dobre volje posameznikov, pač pa avtomatično s porastom narodnega dohodka v komuni. Na ta način bi bila zagotovljena skladnost razvoja šolstva z gospodarstvom. Vse dotlej, dokler bomo sproti določali zneske v sklad za šolstvo, bo šel razvoj nenačrtno in odvisno od trenutne situacije. O delitvi sredstev sklada med posamezne ustanove s skromnejšimi sredstvi zaradi boljšega poslovanja, druga pa je trošila večja proračunska sredstva zaradi drugačne organizacije pouka in drugačne sestave kadra. S takim načinom prav gotovo ne bi dosegli tistega, kar želimo doseči z demokratizacijo in družbenim upravljanjem v šolstvu. Družbeno upravljanje in s tem boljše gospodarjenje v posamezni ustanovi je zelo vazno za napredek šolstva, vendar tega ne moremo razvijati na osnovi starih meril za dodeljevanje sredstev šolam. Vsekakor je nujno, da že sedaj delamo in proučujemo nove enotne kriterije, po katerih bodo dobivale sredstva posamezne ustanove. S tem ni rečeno, da ne bomo upoštevali različnih pogojev, v katerih se nahaja posamezna ustanova — saj ravno v tem je razlika in ekonomska utemeljenost po sredstvih. Nadalje ni nepomembno vprašanje delitve dohodka 'znotraj ustanove. 2e v tekočem letu v glavnem vse ustanove dobivajo globale, ki jih same razdeljujejo po lastnem preudarku na rajtne sklade in osebne izdatke, oziroma na materialne in osebne izdatke. Vendar ta delitev ni bila izvršena na osnovi ekonomskega izračuna posamezne ustanove, pač pa na osnovi proračunske potrošnje v prejšnjih letih. Tudi za posamezno ustanovo ta kriterij ni vzdržen v novem sistemu, ker ne moremo pričakovati napredka šolstva, če bomo sredstva trošili enostransko. Pi-edvsem je potrebno, da imajo ustanove izdelane kriterije o delitvi dohodka, ti pa morajo temeljiti na ekonomskem izračunu posamezne ustanove. Povečanje sredstev ustanovi pa bo pomenilo povečanje sredstev za materialne in osebne izdatke. Poleg gornjih je še cela vrsta nerešenih vprašanj, katerim je treba posvetiti več pozornosti, da bi bili za prihodnje leto veliko bolj pripravljeni. Občni zbor Pedagoškega društva okraja Ljubljana Pedagoško društvb Ljubljana pri- Odbor Veselo je v vrtcu pri igri: na vrsti je sestavljenka Drugo važno vprašanje je de- litev sredstev sklada med posa- mestu bi bila o tem primerna stro- je jasno, da bo to vprašanje še nosti nekaterim načelnim vpra- mezne ustanove. Le nekatere ko- kovna predavanja, seminarji, a tudi naprej aktualno in kot tako na šanjem, od katerih je končno od- mune oziroma upravni odbori branje ustrezne literature. Na febru- dnevnem redu razprav. Pravilne visno tudi nagrajevanje prosvet- skladov za šolstvo so v tekočem arskem seminarju psihologov se je in pravične rešitve pa bomo našli nih delavcev. letu delili sredstva po kriterijih, redi predavanje v Ljubljani na rodil predlog, naj bi merodajni či- šele na osnovi proučevanja in Družbena pomembnost novega ki niso temeljili na prejšnjih pro- osnovni šoli Toneta Čufarja v sredo, nitelji čimprej pripravili obširnejši izkušenj. Da bi kolektivom vsaj sistema finansiranja, demokrati- računskih osnovah. V glavnem pa 18. aprila t. 1. ob 20. uri. Predava priročnik za roditelje, učitelje, so- delno pomagali pri tem delu, je zacija in uveljavljanje družbene- dobivajo šole sredstva na osnovi tovariš Vladko Majhen, predsednik cialne delavce itd., s katerim bi Svet za šolstvo LRS zadolžil Za- ga upravljanja, razvijanje samo- lanskoletne realizacije — to je Sveta za šolstvo LRS, o temi: »Ne- konkretno prikazali to problematiko, vod za proučevanje šolstva in upravnih organov itd., so načelna Po proračunskih merilih. Tega kateri problemi v procesu šolske re-Izdajo takega priročnika bi bilo za- Zavod za strokovno izobraževa- vprašanja, ki terjajo proučevanja načina so se posluževali upravni forme.« re$ pozdraviti! Gre le za to, da bi nje, da problem spremljata in in poglabljanja. odbori skladov zato, ker drugih p0 predavanju bo občni zbor Pe- predlog čim prej izvedli! pomagata kolektivom. Prva ugo- Iz dosedanjih izkušenj lahko boljših meril nimajo. dagoškega društva za okraj Ljub- Dokler ne bomo dobili tega pri- tovitev tovarišev, ki so sprejeli ugotovimo, da je nujno za pri- Ne da bi bilo potrebno pose- Ijana z naslednjim dnevnim redom: ročnika, bi priporočali za študij so- nalogo, je bila, da problem terja hodnje leto posvetiti veliko več bej utemeljevati, nam je jasno, L Poročilo (predsednikovo, tajni-lam naslednje oblike m sredstva: načrtno proučevanje in sprem- pozornosti virom, iz katerih se da v novih pogojih stara merila kovo, blagajnikovo in poročilo nad- 1. Predavanja in informativne dl- Ijanje prakse; ker pa nastali po- formirajo družbeni skladi za šol- ne morejo obveljati. Za novi si- zornega odbora), skusije o mentalno defektnih ot o- lozaj terja, da se dajo kolektivom stvo. Pri formiranju družbenih stem formiranja in delitve do- 2. Razprava o poročilih, cih, ki naj bi jih organizirali so a - ze sedaj vsaj neke osnove, sta se skladov za šolstvo se je letos po- hodka je nevzdržno stanje, da bi 3. Volitve. ni centri, posebne osnovne so e, zavoda odločila, da bosta izdala kazala zelo velika raznolikost, dve šoli, ki delata v enakih po- 4. Razno. vzgojne posvetovalnice itd. oziroma posredovala kolektivom Pomanjkljivost je predvsem v goji h in z enakim številom učen- Na predavanje vabimo prosvetne 2. Učiteljstvo po sola osnovne vidike za ocenjevanje tem, ker niso ustaljeni. Ne more- cev, dobivali občutno različna delavce, zlasti člane pedagoškega poglablja v literaturo, J kvalitete dela. Potrebno se mi z.di mo pričakovati bolj učinkovitega sredstva samo zato, ker je ena društva. imamo v našem jeziku (razni c podčrtati, da to ni direktiva, ven- finansiranja šolstva, če upravni izmed teh šol do sedaj shajala in razprave o vzgoji mentalno defektne mladine v Popotniku ter Sodobni pedagogiki, knjižica Jožeta Kmetca »Zdravstvena pedagogika«, »Logopedija« Zdravka Omerze itd.), nekaj literature pa je tudi v srbsko-hrvatskem jeziku. 3. Organizacija primernih šemi- narjev Iznajdljivi učitelji in šolski upravitelji bi našli še katere vire. Vsekakor je sodelovanje našega učiteljstva pri tej važni socialni in humani akciji velike važnosti. Zavedati se moramo praktičnih posledic kategorizacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Gre za nadaljnje vzgajanje in izobraževanje teh otrok v ustreznih zavodih in ustanovah, za gradnjo cele vrste poslopij, ki bi služila temu namenu, za vzgojo kadrov za delo v teh zavodih in ustanovah in za poklicno usmerjanje v pošolski dobi do trenutka, ko bo za vzgojo in izobraževanje sposoben otrok oziroma mladinec sposoben za samostojno pot v življenje. V kolikor ta ali oni ne bi bil sposoben za samostojno življenje, pa bi ga družba v smislu nalog socialističnega huma- v t •• nizma azilirala v ustreznem zavodu. ' . ”J11garni Cankarjeve založne v Ljubljani (v Kopitarjevi ulici) je odprta razstava »Umetnost na reprodukcijah« razstavljenih je • Albin Podjavoršek C “el najboli pomembnih evropsKih slikarjev novejšega časa; razen tega so na vpogled številne umetnostno zgodovinske knjige in monografije loditeljski sestanek s kulturnim programom na Zoboteftniški šoli “”s s‘”° sfJSSktfts ^ “ • samo enkrat na leto, m sicer zato, stvom novega finančnega zakona in d j ■ 3 ' ker so starši iz vseh krajev Slove- z vlogo kolektiva v zvezi z njim sI preda''a,nPu’ ki 50 starši mje in se zaradi izgube časa in ma- v ^ i . ^ sledili z velikim zanimanjem, so terialnih stroškov ne bi mogli tako Pran^pi^^i, • U .sestfnka le Prof- člani dramskega krožka šole uprizo- polnoštevilno udeležiti. Franc Pedicek imel referat, v kate- rili Linhartovo Županovo Micko. Ker se starši zberejo samo en zanlmiv.° ^ ,s pr™e- Pred igro je mladinka staršem oh- lSt.'”u»Si,"SePjiPtoiltitoT reakcrPe' S™>i> »S" ate.Si^toČ.iTn »rtssteai DOPISNO ŠOLANJE se vedno bolj uveljavlja Dopisna šola v Ljubljani dosega lepe uspehe iudi v kvaliteti znanja JSTVSO*d,P°.SVetu se vedn<:>.b°Ij Zaradi vsega navedenega je na ^e]aVl]a,Š°la"J.? potom dopisnih mestu ugotovitev, ki je bila pove-l nairazličnejših vrst; raje kot dana ob nekem nedavnem posveto-cufo^nlhise.zapo**enf ljudje po- vanju o izobraževanju; Zanimivo in suzujejo šolanja v dopisnih šolah, razveseljivo je, da so kvalitetni re-k?r».m.*0 tako vezanJ ua Sas- Ljudje, zultati tega šolanja izredno dobri, ki živijo v geografsko odmaknjenih celo boljši kot na rednih šolah; rajih imajo v tem edino možnost prav gotovo je očitno, da imajo ti pisne^ol^jirri^moJQča'o11 T'3' Dl> kandidati že osnovno znanje iz svo-kvalitetni metodi izobražujejo do delečimveč^riganja^da se3ne'uče Ma^sikdaj el°vek pomisli, da Da, otrok mora vedeti, kaj je ose- da naj bi bili otroku povestici, ki osnovno znanje v višjem razredu tiste stopnje in v tisti stroki, ki si za ocene temveč žito da v resnici Z*5 osnovnošolski sistem, bole- bek ali povedek. Nič pa m vazno, sta zanimivi in bi ju zato rad ob- osnovne šole. Skromnost v Izražajo izberejo. Razen tega pa ima do- nekaj znaio ’ na §lavni napaki, ki se je pa ni razumel kake besede in mu držal. Kako je dejansko v naših nju in pisavi, slabo branje, vse pisno šolanje še ekonomsko pred- Lani ie bila novorečna ocena na mnogokrat nočemo niti zavedati. ^d.1 nismo razložili. Kako neki! nižjih razredih? Učitelji in uči- to so znaki, ki govorijo za to, da nost. Pri nas stane na primer šol- diplomskih izpitih skorai nrav do- Ta napaka bi se lahko imenovala Saj bl nam zmanjkalo časa in bi teljice pretežno govorijo in otroci osnovam nismo posvetili dovolj nina na večernih oddelkih ekonom- bra P J P dh pomanjkljivost utrjevanja. Kdo bo n?,crta 06 predelali- N0,1" p°slušajo. Zdi se mi, da je tudi pozornosti, da nas je učni načrt skp srpHniA x^i * . _...... stavčne člene Donavliamo v če- to narnhp. Otrnn hi sp mnroii rmni ^nn« __ Po razlagi so starši z zanimanjem in s presenečenjem sledili »igralskim sposobnostim« svojih otrok. Zadnji del sestanka so bili razredni sestanki, kjer so se starši spoznali z učno-vzgojno problematiko posameznih razredov. Roditeljski sestanek, ki je trajal od 8. do 12. ure in se ga je udeležilo 85 »/o staršev, se je končal v prijetnem razpoloženju in z zaželenim uspehom. A. X. Linharta »Zupanova Micka« v uprizoritvi dramskega krožka Zobotehnične šole v Ljubljani PREMALO UTRJEVANJA ALI KAKO JE Z NAŠIMI UČNIMI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO nina na večernih oddelkih ekonomske srednje šole in tudi drugih šol od 4000 do 7000 din mesečno. Ce db-dami>'še to, da za ta denar kandidat ne dobi nobene knjige, v dopisni šoli pa za 2000 din na mesec vse knjige in še papir za naloge, Sklad za celovški »Dijaški glas« zultati, ki so bili doseženi, pa so več kot zadovoljivi. V letošnjem šolskem letu se je vpisalo v oddelke Dopisne šole v Ljubljani v celoti 4700 dopisnikov (borcev in članov sindikata). Viktor Rom - 60-letnik pomanjkljivost utrjevanja: Kdo bo f;°in Poslušajo. Zdi se mi, da je tudi pozornosti, da nas je učni načrt pripomnil- »Kako saj drugače ni fl?Vtne c fne p°navlJam9 v če- to narobe. Otroci bi se morali prav gnal dalje in smo prav zaradi tega mogoS Toliko in toliko terik od trtem’ pete^ |Testem “ cel° v ^ dobi nava-iati izražati! Kako premalo utrjevali! mogoče, ion ko in toiuto terja oa osmem razredu. Ne samo, da smo se naj. če enkrat v tednu povedo , S?* »mo ™o8„nkrtt?rkV wA«,nSmS™?et“E„%k„0.Sto ^TBSSbSS? M „ „ „ ,„ V sklad za celovški .Dijaški glas« «sC!oftl VčSmMsmo IrS- Sall^V dragiS? Berilu^jfteatek Sr“n“ Mm” ^ "m’808'."! s* ssss^-jst *■ raSrLHrf r“”' Teh ugodnosti dopisnega šolanja zlje v Mariboru 7954 din Obveščamo nam ne godi danes. Kar štiri leta vorili O predsedniku tainikugin stili toda prjCej oil~ _ sjarsK yxts£ : ssss. 'g&mssz i 5«- s-s*. jjarj&ra e Dra®o“”i s,idšihb,riošs »tio-,'5 8"“110 ‘"v'n‘klh m‘tm' r“"abk' z. .v.,« S«»«,N0.l b, tetah, fagb, . jiieija. zia svoje prizadevno delo se *,*»'.* l/hv Maziiii, ivi ui mu je domovina ponovno zahvalila za zlogovali in ne brali. Da ne go- 5 slovnico in ni maio učiteljev, ki trud z Ordenom dela s srebrnim ven- vorimo o pismenem izražanju Da so prepričani, da so stavčni členi slej neznane Haydnove klavirske so srsevsnos.'S *vw,LSSrS S.1U "srss*5Srs«, teljev, ki nekako radi zapuščajo svoje ponovno uči seštevanja, odšteva- vrstic Hnlo) Tični' dosegjo Descartesovo pismo, ki so g deio. Mi vendar potrebujemo dobre nja in poštevanko. Snovi prej ni- no nacrt: se vedno prodali za 49.500 mark. V pismu iz let učne moči, dohre vzgojitelje, kBkor in- srnn dovoli ntHovoll ir, utrdili i^ P6 dovoljuje prave sproščenosti, 1638 omenja Descartes Keppierja kc dražbi je so gs uuuic nja in poštevanko. Snovi prej ni- L ‘v “7. 'prodali za 40.500 mark. v pismu iz leta ko vodi skozi šplo, tovariši! Had pa bi kovem znnniu predmeta. Vse premalo je govo- londonski zbiralec. Neki pariški anti- še to, da Ki Šrrikrski šolski stavbi ure- predmeta. Vse premalo je govo- londonski zbiralec. Neki pariški auu- ______________ ' rilnih vaj, premalo narekov, ob- kvar i« na dražbi pridobil pismo igna- diii in opremili, kot je to potrebno za -Ne mislim, da bi morali sedaj nov v razširjeni in skrčeni obliki Loyoie za »samo« 22.000 mark, če- —- »SS EHSS3 iPSS-M 1 QTYI * "Ma r»t'AX7A^! T-V-l O 1 /-» __2 _ t S_ , v Med rokopisi, ki so doslej dosegli Tovariš Rom je'dober prijatelj. S "'•».vn. omi svoj nonzonif Kar je se posebno pomembno, p svojim globokim strokovnim znanjem -J-Ofla zopet dostavljam: Ne preveč! malo otrokovega sodelovanja pomaga mlajšim tovarišem, obiskuje Ne tistega v učni načrt, kar tudi urah slovenščine. Kadar pa se lOVfller* za matpmn+i Ir o nc+ai« mi Ob naših Ži vi ipniskih 1 zlrnčn i a h 4 j ___________ pomaga miajsim tovarišem, obiskuje ^ T;, U'~U1 Iiacil» uran Slovenščine. Kadar pa se z znatno nižje cene, bi omenili Heir kot svetovalec za matematiko ostale j™ ob naših življenjskih izkušnjah otroki hočemo temeljito pogovori- richa Heineja (4700 mark), dvč pism šole, kjer zna najti vselej prijetno top- težko dojamemo. Vsak nov delček ti o nekem dogodku, o nekem Friedricha Schillerja (4500 mark), nate 10 besedo za nasvet, ob jubileju mil znanja, ki ga podarimo otroku, predmetu, nam ie ura nrekratka Pismo Schopenhauerja (2500 mark), uj^še'obilo^eiovnih^uspehov^tn^oseb" naj bi posredovali pristno, doma^ Mine, kot bi pihnil? radi rečemo zbirk0 7 plsem Frtedrlbba Nietzschej’ nega zadovofjs v™ uspehov ln °seb' če, v otroku dojemljivi in razum- Vse kar sem nap sal sem DrTu- pr«atel3icl Louisi ott (4200 mark: ____________ ir obliki! Tudi družba in priro- darjal, ko sem večkrii preverjal Heg^moo*mark* fll0Z°*ke Nekaj pa sem jim vendarle zamerila. Bilo je tam toliko krasno cvetočega drevja, velikanski cvetovi čudovitih oblik so viseli raz vej. Kako težko sem se premagovala, da nisem Te Nina Trdina: S poti po azijskih botaničnih vrtovih Vsako mesto ima svojo poseb- nom v objem. Kolonialno navdah- botaničnega vrta opozarjamo, naj z dreves naravnost pred menoj na nost Pariz ima svoj Eiflov stolp, njeni Angleži so na' skrajnem koncu okna svojih avtomobilov skrbno za- tla. Kakih 40—50 se jih je nabralo odtrgala katerega za spomin London The houses of Parhament z svojega botaničnega vrta postavili pro, medtem ko gredo na sprehod okrog mene. Ljubko so mi pomeži- grdobe pa so razposajeno trgale Big-Benom, Rim sv. Petra Moskva celo visoko pagodo in marsikateri po vrtu, da se jim ne bo zgodilo to, kovale in iztegovale roke. Seveda najlepše cvetove, jih malo pogrizle Kremlin, v Madridu je Prado, Nea- Anglež tu zaključi svoje kolonialne kar je doživela zadnjo nedeljo neka sem imela s seboj kruha in kikiri- potem pa jih zmečkane vrgle meni PdJ. svoj čudoviti zaliv, Carigrad razglede. Pa tudi Kevv-Gardens so le gospa. Ko se je vrnila s svojimi kijev. Ko so se nekoliko podprle, pred noge. Spremile so me do izho-svojo Ajo-Sofijo, Piša poševni stolp, miniatura Bogorskega. In tako vsi otroki k avtu, je bila v njem cela smo šli skupaj na pot Nekatere so da. Težko je bilo slovo, saj si nisem ostali, ki jih občudujemo na svojih družina opic.. Ko jih je naganjala, hodile spodobno meni ob strani, upala reči: nasvidenje! poteh po Evropi. Toda zapustimo so seveda poskakale pri oknih na druge so se lovile po drevoredu ali Evropo! plan, toda vsaka si je vzela s seboj producirale Sydney svoj most, Dunaj svoj Frater, Celje svoje grofe in njih lobanje, Bogor pa ima svoj botanični vrt. Rekli boste: There are Botanical Gardens ali over the World. Da, res je: ali over the world. Tudi v Ljubljani na Ižanski cesti je neka takšna Azijski botanični vrtovi se v mar- nekaj za spomfn^Da lo^raznUe časa so^porazgu^iTin^ma11?^ je ž^^^fgTp^HIa^rn^IjaTjn^vzh^d sičem razlikujejo od evropskih, tudi škatlo s pecivom in košarico s nadaljevala pot po vrtu, ki ima Četudi je hHo prav malo unani^ dt' Predvsem v tem, da je vsak vsaj sadjem, je razumljivo. okrog 2400 različnih rastlin, na vrhu bo ??ša »Avala? zap^ iz Japonske malo tudi živalski. Tu seveda ne mi- Botanični vrt v Penangu je pre- pa velik, odprt rezervoar. Cez dobro na Javo, sem si vseeno nre^orihr! shm le n& Rtotina m ^rmh tai HaIa** iv m&cfo nm catt* «>« ~ j__i _x__• ___v » . * ® prcu odno ria-Gardens v Bombayu s svojim ki so bile bogato obložene s sadeži, plavale potok, ki nas je ločil, in ker kričanjem, ki človeku najprej moč- mimo velikih, krasno urejenih šport- smo bili zdaj’ že stari znanci, smo preseda, potem pa se ga tako nih igrišč, mimo krasnih šol s pro- nadaljevali prej sklenjeno prijateli-navadi, da ga pogreša, če izostane, stranimi igrišči, mimo krasnih bun- stvo. Se mladički, ki so viseli na na 13.000-tonsko »Avalo«, z brzino 13 milj, in mi je bila dodeljena kabina št. 13, sem že čutila, da mi je kismet naklonjen, in mi Bogor ne miniatura. In tam pri Homcu še vse vran in gavranov. ki so me na pri- nja z avtobusom3’do^ja^odTskozi in medtem ko°so^mi opazde^e^o zj^slTm-imeri V,iZ°‘ Eksar? sisr/sir »- mt* a.^^s^sz a ne pozabite si ga ogledati spomladi, ko cveto vse vrste primul. Pa znameniti Kew-Gardens v Londonu s svojimi Hot-houses, v katerih go- Zvečer so vse te vrane kot velikan- galovov, obdanih z vrtovi, polnih materinih trebuščkih s'o poskakali hn‘,Xl TTdTšrci !!' ““ r,OBOP. r‘e jijo Angleži poleg tropske vročine ski črn oblak priletele v doke in tu najlepšega tropskega cvetja - vse- na tla. Dq)>ro sem se počrnila v tei malo tovora L, ^PUm Sm° 1t,sto tudi nekaj tropskega rastlinstva. O, nastopile kot podjetje »Snaga« ter skozi en sam dih čudovite tropske prijetni dmžbi in razdelila1 vse kar naše poslanstvo v nTakarti n* w kako si oddahneš, ko prideš ves to delo temeljito opravile. Kako bi vegetacije. je še bilo užitnega v moji torbi Em zaboie? Zih • “ nek?] oznojen iz teh hot-houses na sveži izgledali vsi ti kraji tam doli po Bil je ponedeljek dopoldne in večja je sedla8na ograjo nekega vovke — ptttiJtt™Z ?4 V m zrak, prav tako kakor takrat, ko za- Indiji in Malaji, ako bi ne imeli teh sem bila ob tistem času takorekoč mostička in mi pomiflla naj pri- ki ie odhabU H^ l parnik’ pusti tvoj parnik peklensko vroče črnih snažilcev, ki so glavni pomoč- edini posetnik vrta. Komaj sem za- dem k nji. Skoro bi tekla da sva Vsi posadka Aval? ?” brr°m-Rdeče morje in te zapelje v vode mki sanitete. vila od vhoda po širokem drevore- se pogovarjali. Morda ie čutila kak- srečna sai not nV * Arabskega in Indijskega oceana še V Penangu je bil tiste dni v ča- du, že so pridirjale od vseh strani šen poseben sorodstveii odnos! No, tavanji najmLTza pet dni mor m tajfu- sopisu nekako tale oglas: Posetmke opice, druge zopet so padale čof-čof kdo ve kako je s tisto inkarnacijo! narjem pa se ?edno mudi domov pre- po- nepoznanim monsumom Toda vsi škodoželjni pogledi, ni opazka kapitana, da bi si bila lahk prištedila indonezijsko vizo, nis omajali mojega zaupanja v št. 1 Kdor se zadnji smeje...! V Honi kongu nas je čakal velik tovor 2 Djakarto! 2e na vožnji proti Javi smo di živeli toliko lepega. Najprej so na spremljali veliki kiti Jn nas zab: vali s svojimi vodometi. V neposre« ni bližini Krakataua je bil v krasni erupcijah njegov sosed, a ko sm prečkali ekvator, so se seveda i vršili krsti vseh tistih, ki so šli prvi čez to znamenito črto. Kar osei žrtev nas je bilo in precej moke je takšen krst! • Na žalost je bil postanek v Dji karti določen le za en dan. čepra smo prispeli v dok že ob deveti! so bile formalnosti gotove šele to no ob dvanajstih. Se isti hip sei že zdirkala čez mostiček na vulkai ska tla Jave. Stevardesi Luciji, ki j vpila za menoj, da že servira obe< sem le pomahala v slovo. Ni kazal zamuditi niti minute pri tako piči odmerjenem času. 15 minut hiti hoje pod žgočim opoldanskim ind< nezijskim soncem me je privedlo d izhoda iz dokov. Tu cariniki! Po razprostrto plahto so pravkar sede pri obedu. Na moj vprašujoči p< gled so me le prijazno pozdravili Št. 7 ložiiosti, ki jih daje osnovna šola za razumevanje estetskih vrednot našega novejšega leposlovja Nekaj, kar reformirani pouk za-'lra, so tudi stara Berila, ki so že yrsto let v rabi in ki so v ponatisih '•majala le malenkostno spremenje-na, a nikoli zares dobra. Utripa no- . 'e življenjske stvarnosti v starih lunice so delovale na nastanek mo- redu podeželske šole, bi podala stva- po knjigah in se o pisateljih in nji- dino, najsi bo in mlajše književnosti. Metodo dela mora nujno najti vsak predavatelj sam, vendar ne sme pustiti, da bi mu iz leta v leto uhajala iz rok mož-kateremkoli raz- n°st, da ob kopici drugega dela, ki fature, ostajajo pa jim tuja mnoga ‘ eta .Ta" smih spoznali nekaj značilnosti, kot la je v njih nejasen vtis, ki so ga cem sugerirati, da so tudi sami Unena in problemi iz kasnejših lite- . , . ‘ ln°sti razjasnilo. rjm0i kitice, stopice, ritem. Pesmi skušali zelo preprosto izraziti. ne^e mere zmožni posnemati .in Črtu morajo, farnih obdobij preprosto samo zato, Vsiljuje se vprašanje, kdaj in Her se predavatelju kak Jurčič zdi kako naj se usmerimo k novejšemu trdovratno bolj pomemben kot n. leposlovju in kako doseči, da bo te Pr. socialni motivi Seliškarjevih pe- vrste estetski pouk na osnovni šoli srni ali Borova vizija Sel je popot- usPešen in vabljiv. Dosedanja Be-nik skozi atomski vek. Ali pa ker nam možnosti za to res ne da-se jim zdi, da učenci osnovne šole iej° v zadovoljivi meri, kar pa narte bi mogli razumeti neke vrste dela ne sme niti najmanj hro-»izma«. Vendar je taka sodba pre- miti. Končno Berilo ni in ne sme nagljena, učenci pa prikrajšani za biti edini vir, iz katerega predavatelj marsikak estetski užitek, ki bi ga ob posreduje interpretacijo literarnih Primerni predavateljevi osvetlitvi tekstov. Pouk je dostikrat bolj za-stvojstveno doživeli. Tu ne gre ža nim>v ob primerih, ki jih predava-globinsko razumevanje dobe kot li- telj izbere iz drugih virov. Potrebno terarno zgodovinske celote, oprte na j® le> da se predavatelj odloči, ali bo Premalo se zavedamo, da mladi ljudje, pa čeprav samo »otroci« osnovne šole, mnogo več razumejo, kot si mi zamišljamo in da marsikdaj lahkotno razumevajo tisto, česar starejši človek ne zmore več razumeti, ker korenini v drugačnem svetu in drugačnem času. —. » v,iijoxvw O C V CIL 1IX v .3 Lel 1 JU , * -----------> ~-------- —“"J **>*-'' * s-* JV > o«l «J 111 111 JI J1 tainvv, 11 tj | C31 LZVV V JV« CHJ.JVU11 1 «/. , . . L- 1 L Berilih kar ni čutiti. Tako lahko tu- dernfrga leposlovja, da je bila spre- ren primer, kako sem problem re- hovem delu radi razgovarjali, tek- redu, izbiramo snov tako, da bomo ga °d njega terja ?ouk s;0',ensKcga di ob njih iz dneva v dan ugotav- sd*a llujna in utemeljena v šila. movaje, kdo več o njih ve, se mi je posredovali učencem čim več prime- ^ez\.a' seznanJa ucence u t z no- Ijamo, kako brezuspešno se včasih zlvlien)skih razmerah, kakršne je Ker sem že spočetka imela na- zdela pripravna prilika za poskus z rov modeme pesmi pa tudi proze S ovens 'm cP°s ovjem. zatekamo k poglavjem starejše knji- P,1,"?6?.6 cas po pry‘ svet°vni vojni. menj poizkusiti z novo vsebino po- modernejšim avtorjem in modernej- in ujeli ravnotežje s tistim, kar nudi ”j8,0patS?"CrPia ževnosti, da učenci njenih vrednot a a I® moramo učencem nova spo- uka sern lemu primerno sestavila So pesmijo. Medtem je prišla še po- idejnega in lepega naše starejše lepo- ?„ etara he sprejemaj0 tako,Irot bi to mi od .1 anJa zaokrožiti v približno celoto U£nj na^rtj tako da so učenci 6. raz- Buda iz razreda, ko so učenci izja- slovje. Načrtno obravnavamo zdaj . , nlih želeli. Sama po sebi se poraja m Problem moderne umetnosti ra- rec]a ci0hjli v prvem polletju po- v'l‘> da so nekatere pesmi zelo starejše zdaj mlajše avtorje, upošte- tiP.C„„ ° P°, J ,? PPiP; Potreba po nečem novem, po tistem, zu™!,,IVO in pr1eprosto ilustrirati tudi trebno 7nanje 0 literarnih prvinah, »čudne« in da jih ne razumejo. Od- vaje imena najsodobnejših. Vendar I IP8 ’ ^ hram lepega v sebi Kar bi mladega človeka bolj priteg- s ■ arstyu- kiparstvu, arhitekturi, ()pjsu orjsu označitvi in dvogovoru, ločila sem se za imeni, ki sta bili učencev ne smemo bremeniti s snov- po s ega lezi a- bilo, ker bi mu bilo bližje. Polno g as V Pn čemer nam us pesno po- Qb njjh Smo se zelo načrtno učili vsem znani, za Kosovela in Seli- jo niti v 8. razredu. Ne smemo jih Nisem imela namena podajati tega vsebuje in ponuja slovensko magaJo ostah predavatelji strokov- sestavljati spise z najrazličnejšimi Škarja. Pri prvem za pesem Slutnja obsipati z vedno novimi podatki ali zaključen metodičen proces, ker je leposlovje od moderne dalje, če ga uia.J. o vspm tem mora ueenec ze nasi0vi in zahtevami in te literarne 'n Meditacija, pri drugem za Bolno pa interpretirati teksta, ki je še za metoda stvar vsakega posameznika le zmoremo učencem primerno in ozlv®;1 'sal skromen estetski pre- prvjne So učenci dovolj dobro dojeli dete in Pretrgano popisnico, nato nas težaven. Za učence 6. razreda in ker se sama pretežko vživljam razumljivo interpretirati. Premalo je !ln c , razumevanju modernejšega kot sestavino pripovednih del. To je B. Kocbeka Žene gredo z dela in — če smo tukaj začeli — je dovolj, v tuje vzorce. Hotela sem le po- hamreč zgolj interpretacija starejših Cpos OVJ_a. ln yzbudi.i se mora v bil nekak začetek v razumevanje kasneje še za marsikatero moderno da vsaj po malem razumevajo, kaj'udariti, da je take vrste pouk po-nteramih tekstov, pa najsi so še ta- njem zai}lmar/)e zar,J- lay ,ak° sl in posnemanje leposlovne proze in pesem, upoštevaje imena najmlajših v leposlovju pomeni moderno, in treben že v osnovni šoli in da tudi Ko družbeno pomembni in umetni- b’®1 a 11 na jasnem, zakaj ne razu- vse ]eto se je t0 znanjc Gb slovenskih pesnikov. drugega v tem letu ni več treba, kot te vrste šola nudi možnosti zanj ter ško dovršeni, časovno pa so vendarle k0. 'rs !. vsa. ®?a J.1 eramega tek- gjjvu jn Spisju poglabljalo, razum- Ko sem Slutnjo prebrala, je zbu- ure leposlovnih interpretacij voditi da je lahko zanimivo podan. Zdi se dostikrat močno odmaknjeni in tuji. . ’ ’ 'la ^V ..P ,° razumeb Ijivo, da ob stalni osvetlitvi idejnega dila v učencih zelo mešana 'občutja. tako, da so učenci stalno zainteresi- mi škoda, da se po naših osnovnih ucenci naših osnovnih šol slišijo mpfafnr i.„r c- v 08i° POVIfl jedra in avtorja. Učencem je način Nihče ni znal dobro povedati, kaj je rani zanje in da se počasi začenjajo šolah literarnozgodovinski pouk do- razmeroma veliko o Jurčiču in zve- ' k,. zaPomnn. da so obravnave ugajal in so se redno po- ob njej čutil, vsi pa so trdili, da jim sproščati v domiselnem metaforič- stikrat končuje s Cankarjem, če- polno podatkov iz starejše lite- . g ■- , anj se veliko pre- kazali aktivne. Podobno smo ob pe- je nekaj »lepega« povedala. Zapusti- nem izrazu. Predavatelj mora učen- prav je-res, da se omenjajo tudi ire. ostaiain na Um tula mnr.t»a ' ' p se mu ° ®ez ^ela ra_ črnih cnnanoii nnirni ^nojiinncti v«« i„ «iih --i-— -.»i- i.: — —nem cugerirati, da so tudi sami do mlajša imena, saj se po učnem namere zmožni posnemati .in Črtu morajo. Toda s Kajuhom in ustvarjati nove metafore in da se Borom se pouk tako šablonizirano morajo v tem tudi izpopolnjevati, konča! In vse znanje se končuje Morda bo med učenci kdo, ki se mu prav tam, kjer bi najlažje postalo bo to nenavadno lepo posrečilo. zanimivo. Premalo se namreč zave-Ugovor, da je tako delo za osnov- damo, da mladi ljudje, pa čeprav no šolo prezahtevno, bi bil preozek. »otroci« osnovne šole, mnogo Res pa je, da je odvisno od mnogih ye® razumejo, kot si mi zamišljamo pogojev in da mora predavatelj do-* ln da marsikdaj lahkotno razume-bro preudariti, na kakšen način se ' ai° dsto, česar starejši človek ne bo te literarno estetske vzgoje lotil, zmore več razumeti, ker korenini v kdaj in v katerem razredu. Biti drugačnem svetu in drugačnem ča- mora v izražanju skrajno nazoren su: Jem najmlajšim delamo nekaj in preprost, razumljiv in poljuden, krivice in jih sami za marsikaj oško- abstraktno razlaganje ne bi prineslo dujemo, ker se nam zdi, da temu -- ------ - ....... . . . T . nobenega uspeha. Vsaka razlaga no- a 1 onemu niso dorasli. V zameno za široko razlago političnega in gospo- nove stilne in vsebinske novosti pn- smo brali zelo veliko, ne le one iz Nato smo pesem napisali na ta- ve metafore mora biti nekam oprta vse' kar J® novega in svežega in ča-darskega ozadja, gre za neposredno kazal ob Poeziji ali prozi, ali najprej Berila, pač pa iz pesniških zbirk blo, da je zaživela 4e njena oblikov- in bi|0 bj yse jzgubijeno če bi ;0 sovno pogojenega, jih obsipamo z doživetje bistveno novih metafor, ob Poeziji ali najprej ob prozi. zelo različnih avtorjev. Začeli so na stran. Izrazili so začudenje nad raz]agaIi boij abstraktno kot ie ab- zgodovinskimi podatki naše stare gre za to, da doživi učenec v sebi Mislim, da s skromnim poskusom ^ p.r‘naiati. v..š radl ®° vaJenl- Ugotovili so sami, da tvorijo Ce pa se bo naše de]o posrečil0) naj ujeti ravnotežje med starejšim liko stila, da se mu odpira duhovno je ie' mentaliteta razreda taka, da SE ]lh k0" na.pamet’ c®Prav dalJše yerz® nepopolni stavki m so jih vse- bodo uč-enci kmalu znali obširneje in mlalš|m, med starim in novim in obzorje, da dojame moč pesniške ,ahko pričakujemo nekaj uspeha >n peobvf.znp ,n na razl'čne .nac,ne blnsko kar dobro razlozl1.'.' Nazad' analizirati leposlovni tekst in pove- op°stevati tudi novo, ne samo sta- besede, ki svojstveno zajema v sebi Lahko se zgodi, da nas n. pr učenci dokazovali, da imajo tak način po- nje so pesem razumeli in jim je po- dati> zakaj je ]ep kaj jjm je lepega ro. Kako naj končno sodobna šola socialno podobo časa, da se bogati sami prosijo za pojasnitev pesmi, ki uka radu vedala kot sp!va' Tudl naf.lo,y povedala Prešernova, Jenkova., Gre- yiame utnP sodobnega življenja in njegov izrazni zaklad, da začne sam so j0 slišali v radijski oddaji ali V slovnici je bilo medtem prede- smo 1 1 .Z 'se !P^'. Nramljah gprčičeva. Župančičeva, Seliškarjeva, kak° naj bo pouk slovenskega jezi- . težiti k slikovitemu izražanju in da kjerkoli naleteli nanjo in je pač v Jano poglavje o stavku in ko so smo ° . Zl.V/.jenc'U J1" se Borova, Menartova pesem, ali s ka- ka zan,'n,lv in Približan času, če pa skuša leposlovni tekst tudi oceniti, ničemer niso razumeli Ker se mi je učenci tudi v zvezi z literarnim po- sp°r” 1 1 p ^ ° oi in. Sledil je ferjnij izraznimi sredstvi so jih pre- se 'zgubljamo v teži zgodovinske Res pa je, da mora biti gradivo, ob to osebno zgodilo ravno - • ~ ra7‘M'v"r « «»• — - - - _ ■> > ^----- — katerem hočemo učencu osnovne šo- ________. _____________ le moderno besedno umetnost približati, zares skrbno izbrano in temeljito osvetljeno. Zato se mi zde za začetek najbolj pripravne pesmi s socialno tematiko, ker je socialni thotiv otrokovi duševnosti blizu. Vendar pa morajo učenci, preden začnemo obravnavati posamezne mlajše avtorje in moderni literarni stil, že poznati marsikaj tako iz književnosti kot iz literarne teorije, da bomo na osnovnem znanju lahko gradili dalje in ga poglabljali v novo smer. Ob primerni Kosovelovi, Seliškarjev!, Jarčevi socialni pesmi imamo priložnost označiti čas socialnih krivic, obdobje po prvi svetovni vojni, ko želijo pesniki povedati to, kar čutijo na tak način, da bi jim vsi ljudje prisluhnili, uporabljajo nove metafore, ker se jim zde stare preveč obrabljene in vsakdanje. V sebi čutijo naval čustev, odpor proti socialnim krivicam. Njihovo zunanje pesniško orodje pa je stavek, beseda in z njo morajo izraziti vse, kar čutijo. Njihove misli so zmedene, čas nasilen, življenje Polno novih slutenj, srce nemirno — vso podobo življenja pa je treba Ujeti v besede, v drzne metafore, v ritem. Pesmi je treba dati novo vsebino, zavreči utesnjeno obliko in jo sprostiti. Iz pesmi mora privreti vse, hsr pesnik čuti, planiti mora na dan iako, kakršno je. Zato ustvarja pesnik nove metafore, razbija stavek, opušča rimo, prestopa z mislijo v naslednji verz, kopiči ločila ali jih Izpušča, z ritmom posnema življenje tovarn, cest, dela. Nastajajo pesmi, ki niso več podobne Prešernovim, Gregorčičevim, Jenkovim, ampak so bistveno drugačne. To, kar naj bi predavatelj s svojim delom dosegel, je pač, da učenci razumejo, spoznajo, katere glavne 6. raz- ukom že precej znali in radi segali spl0>en razgovor o pesmih, ki jih senetj]j Finžgar, Voranc, Kranjec in Preteklosti? Cernu ne bi pri urah poznajo, in ugotovHev, da je pesem drugi. Uro literarnega pouka pa slovenskega jezika zaživelo tud, ,i-Slutnja nekaj novega verzi so iz- bodo že ztiavnaj toliko vzljubili, da sto' kar so k našemu leposlovju redno kratki, stavki nepopolni to jim ne bo več nep0trebno breme prispevala polpretekla desetletja, oboje pa vzbuja v -nas neko posebno Se zdaleč ni mogoče računati s tem Cenlu se ne bi lotevali interpretacije razpoloženje, oblika pesmi se vjema da so se v ce,oti vsi učenci H sodobnejše poezije ali proze, pa če-in zliva z vsebino. Tako smo prišli za naše interpretacije - to res ni prav nam za to ne dajejo pobude do točke, ko se je dalo preprosto in vedno mo če _ vendar smo v k stara, večno kritizirana berila? Raz-razumljivo razložiti, da srečamo tudi brez dvoma vnesli nekaj novega ne- g,ovor ° mlaišem slovenskem lepo-v besedni urtietnosti svojstveno, mo- kaj tist kar je za razum'vanie slovju je na osnovni šoli prav tako derno izražene misli, da govorimo umetnine le mnogo bolj potrebno potreben kot razgovor ob Prešernu o moderni poeziji prav tako kot o kot pa brezdušni biografski podatki ln Cankarju. Le da se mora preda-modernem slikarstvu, kiparstvu ah in skušali smo ustvariti realno rav. vatel, potrebe takega dela jasno za- — —i™ ja — predavatelj likovnega pouka je na šoli pripravil razstavo Groharjevih reprodukcij — sem Kosovelovo Slutnjo lahko oprla nanj in tako ob literarni snovi omenila pointi-lizem, česar pa sicer verjetno ne bi bila storila. Primerjavo Kosovela z Groharjem so razumnejši učenci hitro razumeli. z. Meditacijo se niaom odloči,, i, niV dioari^ioS^lSt^ta S ZS&TtfFZi&S&S oblikovnih nagibov, obravnavala je okrog 20 »/o več kot v lanskem prosvete, sem jo kot izraz njegove borbenosti, letu. S tem so nekako uredili to za protiutež melanholični Slutnji. vprašanje — vsaj za zdaj. Imajo pa takega dela jasno za- Berta Golob V BREŽIŠKI OBČINI: POMANJKANJE KADRA V občini Brežice imajo v letoš- Ijajo nekaj podobnega), .vendar pa njem letu zagotovljenih 180 milijo- so njihove zmogljivosti prešibke, da Občutno se posebno v zadnjih le- Lesorez iz 16. stoletja prikazuje kmečko življenje — razna kmečka dela in pa kazni, ki so jih kmetu nalagali vlastodržci. (Iz knjige Bratka Krefta »Velika puntarija«, dramske kronike iz 1. 1573 v 5 dejanjih, v Kondorjevi Izdaji.) Nato smo v prihodnjih urah na še vrsto težav in brig, ki jim ne dajo tih poiavlia beg mladih ljudi iz teh podoben način obdelali še Borove spati. krajev v druge občine; od absolven- Sbtore. Za Bolno dete in Pretrgano D . , tov gimnazije je od leta 1945 ostalo popisnico pa sem se odločila zato. Predvsem se boje, da bodo z le- v občini vsega 9 ljudi, ostali so šli ker nudita pogled v socialno bedo y°»n.,im letom izgubili precejšnje drugam. Povprečna starost občanov predvojnega časa in ker sta zani- steyl10 Prosvetnih delavcev. Njihovi se je dvignila na 67 let... mivi in razumljivi tudi oblikovno prej®mkl se bodo dvignili povprečno Tudi pesem Žene gredo z dela je ZV7°:'\ zat° S1 lščei° mesta v ti- nudila zanimivo razclablianiB o vse- občinah, kjer za prosvetni ka- . -i -i , ,. . bini in obliki in učenci so se je der bol’c kaže, to je v industrijsko jS?Utf,k pravv"illk?, ° delltvi osebnih prostovoljno naučili na pamet Mor boli razvitib krajih. Ze zdaj jim pri- d°b°dkov v šolskih ustanovah; zdaj da zatoTr so vSfdomaPv pristnem manjkuje nekai kadra ,za tpie -ie- bodo'0 os'lulku šire razprav-kmečkem okolju in jim je povedala zlke predvsem), štipendirajo pa le vfeč, kot bi utegnila povedati me- u.®d® J'^cplk® 'J1 enega kandidata . . ščanskemu otroku na vp®- Tako kaze, da bo v pogledu tozujejo nad mladim prosvetnega kadra položaj v brežiški kadrom, ki prihaja občini prihodnje šolsko leto slabši. Pravijo, da ne kaže nobene iniciati-Mislim, da lahko začnemo s spo- kot je bil kdajkoli zadnja leta. Ne ve, nobenega resnega zanimanja in znavanjem modernega leposlovja na moremo reči, da ne skrbe za pro- vneme za udeležbo v družbenem živ-ta način res že razmeroma zgodaj, svetni kader, kolikor pač morejo (v Ijenju. Prav tako ali pa še slabše je prav gotovo pa moramo to storiti Veliki dolini grade blok za prosvet- z ljudmi, ki pridejo s fakultet, v 7. razredu. Ko enkrat izorjemo le- ne delavce in tudi drugod razmiš- dh Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev v občini je izdelal razpravljali. Odgovorni ljudje v občini se pri- i prosvetnim učiteljišča; amat Datang — in zamahnili z proti izhodu. Povsem ne na dovali tu le skromna tri leta od 1811 do 1814 in kolikokrat so se tedanji 3 proti iznoau. rovsem ne na- ao 101-t in ruihvcjmo, —------------------vj loma sem prekršila njihove va- prebivalci med tem že ponovno in- . • i • ■ . • ■ l..._: 1: I ‘Pi-nv-ilro m C« TTlPčl množi- e predpise, ki. zahtevajo, da se l . zamevaju, ua se karnirali! Prerivam se med množi- ___^ denar v njihovih bankah, co, iz katere kar puhti parfumirana pa sem to storila že v Singapuru vročina, in instinktivno se us avim pri zamenjalcih na cesti, ker je pri prodajalcu drogenjskih pre me-) tam več časa na razpolago, če tov. V manj kot 60 sekundah mi je cariniki našli ta denar v moji tor-' v superlativih — ne vem katerega i, bi mi ga bili odvzeli, toda ker jezika — priporočil vse vrste mila, svojih tihotapskih podvigov ni-, šampona, lakov za no e, ^ i zavedala, sem pač izgledala ustnice in obrvi, iseci ' nedolžno da se niso dali mo- lase, kolonjske vode 'z vseh delov ’ sveta in parfumov vseh barv'. Nisem mogla drugače, žuborenju tega studenca sem se prisrčnp nasmejala in Joki za Djakarto so v 9 km od- takoj se je smejal tudi on. Potem pri obedu. Moj sopotnik, ki je uro pozneje, je moral sezuti še oki za Djakarto so v 9 km od- taKoj se je smejai iuu. :nem Prioku. Po polurni vožnji sem mu razložila v kar mogoče sla- . . . i •_____»» t d »-n Krvi i i ir'in k-rvvi 1 i peletom«, kar je nekakšen lesen, bi angleščini, a tem bolj učinkoviti olnoma odprt avtobus za 8 oseb, gestikulaciji, da bi rada našla avto-o po azijsko suhe, sem prispe'a* bus za Bogor. Čudovito hitro sva se edino Diakarte. Zdaj pa je bilo sporazumela. Nadvse uslužno me je a najti'avtobus za Bogor. Te- vodil do nekega križišča, tam je zala zadeva, če pomislimo, da je ustavil zopet nek taksen opelet in severnega do južnega rta Dja- vozaču razložil, za kaj gie. Ker sem e nad 16 km in prav toliko, če po poklicu gimnastika, mi m bilo še več, počez. Kako najti tisti težko vkrcati se v to vozilo m že je ni prostor, kjer stoji avtobus za odbrzelo. Po polurni vožnji vse kn-or Ljudi ki bi mi mogli dati žem-kražem po Djakarti — publika isnilo, sc' ni manjkalo, saj so v vozilu se je medtem stalno izme-ulice kar zatrpane z njimi Jn njavala z elegantnimi preskoki cež ovo robo. Toda tu se govori le ograjo opeleta — me je nekje izkr-Janese, javanese in madurese, cal in mi z. roko pokazal v katero oliko še holandese, z angleščino smer naj odpešacim. Ze kar po ne-k težava, saj so Britanci gospo- kaj minutah sem se za nekim ovin- kom znašla na prostranem trgu, kjer novčič dobila šest. Prodajalci so od-je valovila pisana množica. Med to stopili, na njihovo mesto pa so ta-množico je stalo na različnih krajih koj stopili drugi, ki so iztegnili svo-nekaj avtobusov. Po pregledu situa- je dlani skozi odprtino vrat. Ni bilo cije sem se začela prerivati proti ti- treba posebne inteligence, niti pri-stemu, ki mi je napravil še najbolj- rojene niti privzgojene, niti ne zna-si vtis. Težavna je bila ta pot, saj "ja nobenega izmed 200 indonezij-vsa ta množica je nekaj prodajala, skih jezikov, da sem razumela to na ves glas ponujala in hvalila svo- gesto, spremljano z najmanj toliko jo robo. Med vso to množico sem različnih jezikov, kolikor je bilo izbila pozornost vzbujajoča bela vra- legnjenih dlani, tudi vsaka drugačna in ni čudno, da mi je sledilo celo ne barve. In nad temi dlanmi je bilo ■rdelo teh pisanih ljudi za petami, prav toliko nasmejanih obrazov, a a vidijo končni cilj mojega poho- dvakrat toliko živahnih, prijaznih a, Dobro sem zadela. Na avtobusu, ocl je bilo uprtih vame. Seveda so ki sem si ga vzela za cilj, je stal s® mandarine preselile v nastavljene napis: Bogor. Zaradi sigurnosti dlani. Komaj so odstopili, že so bili vprašam nekega mladeniča, ki se je zopet prodajalci tu. Repriza. Zeloza-sukal okrog vozila in je že po oble- bavno je bilo, toda kljub vsemu se ki izgledal, da ima opravka s temi J® 0SPasil v meni egoizem in previd-stvarmi, če bo to prav za Bogor in n° .sern Pri drugi kupčiji eno man-kdaj bo odhod. Do tal se je priklo- danno rešila za lastne potrebe. Ko ml m že me je dvigni] v avtobus, v 50 Prodajalci pristopili tretjič, sem katerem še ni bilo nikogar. Nato Pm nekako dopovedala, da nisem mi je pokazal karton z voznim re- Pomarančni mecen in da je zaenkrat dom — odhod ob 2. uri. Skoro še s?le dovolj. In armada je z prijaz-pol ure do odhoda. Pol ure kar naj- ["I11 »Mamam« odšla iskat novo bolj pestrega sporeda. Sedla sem na žrtev. op poleg vrat. Klopi so bile čisto Avtobus se je polhil. Cas do od-navadne deske, pač pa so imele tudi hoda je vsak koristno uporabil. Vse eno lato za naslonjalo, še nisem do- s° Počeli: strigli nohte na nogah, ro sedela, že so mi moji sprem lje- prevezovali turbane, česali si brade, va Porinili pod nos nekaj košaric dojili otroke, jedli, vrtali po zobeh, različnega sadja. Odločila sem se za brusili nože, prekladali svojo robo epe mandarine in jih za majhen iz ene umazane cunje v drugo in še marsikaj. Ko smo točno ob dveh odrinili, ni bilo v avtobusu prostora niti za najbolj suhega Indijca. Kljub temu je bilo razpoloženje najboljše. Ce bi rekla, da smo se znojili, bi bil to pač absurd. To so bili slapovi, ki so lili iz nas. In te vode ni zmanjkalo, prav kot tam pod Rinko nikdar ne usahne. Toda prekrasna pokrajina, skozi katero vodi cesta v 62 km oddaljeni Bogor, me je kmalu tako prevzela, da se ves čas nisem zavedla nobene nevšečnosti, niti nisem opazila, da nas je bilo v avtobusu vedno manj. Pot vodi skozi čudovite tropske gozdove z visokimi palmami, na katerih ne vise le kokosovi orehi, ampak še mnogi drugi ogromni, nam nepoznani sadeži. Potem zopet skozi terasasto ležeča riževa polja, mimo plantaž kavčukovca, kjer na vsakem drevesu pod zarezo visi mala kanglica, mimo nasadov kave, med bananami in ta-marindami, a vmes vs^pbvsod mala naselja ali posamezne hišice vse na koleh in vse kar zakrite v bujnem cvetju. V ozadju javansko gorovje, s tipičnimi vulkanskimi vrhovi. Ena ura vožnje je minila kar mimogrede. Ko se zopet ozrem v notranjost vozila, opazim, da je medtem izstopila žena z otrokoip, ki je sedela poleg mene in je sedaj moja soseda »boljša« mlada gospa. Ker smo se po enourni vožnji morali že bližati Bogorju, me je zaskrbelo, kje bo obstal aytobus in kako daleč bo do botaničnega Vrla. Moj čas je bil tako skromno odmerjen. Ker je tam popolna tema že pred sedmo uro v tistem letnem času in se je po dokih še podnevi težko orientirati, sern morala na pot za povratek vsaj ob petih. Torej pičli dve uri za ogled botaničnega vrta, ki meri preko 111 hektarov! Poskusim torej zopet svojo srečo in prosim svojo sosedo, če bi bila tako prijazna in bi mi povedala, kdaj naj izstopim, da bom imela čim bliže do botaničnega vrta. Ne morem popisati njenega veselja, ko je slišala angleški nagovor. V par minutah sva bili že najboljši znanki. Jugoslavija, Tito, teacher — to jo je kar dvignilo. Tudi ona teacher na neki strokovni šoli v Djakarti, doma v Bogoru. Eno leto je bila v Ameriki zaradi angleščine. Ni se mogla načuditi, da vem, da je v Bogoru botanični vrt. Ko sem ji Pa dala,še nekaj podatkov o njem, je kar strmela. Toda najboljše pride sedaj! Pove mi, da je njen mož ravnatelj botaničnega vrta in k njemu pripadajočega muzeja, da se bo avtobus ustavil tik pred muzejem, da bo takoj skočila po moža v pisarno, da me bo peljal na svojem Reforma šolstva in niže organizirane šole Poklicno usmerjanje mladine ** »vi* • v sevniški občim . ov sem Sllse ®a^ec v premisleke, da bi v redu odgo- od vseh onih »dobrin«, ki mu jih Morda bo kdo dejal: testi bodo nam gre z Ozirom na specifične hribovsko vas. Ze med potjo, še varjal ljudem, ki v naših vrstah lahko dolina nudi. merili. Da... že.!, toda ali so pogoje, v katerih živimo, odmak- Ne bom tožil o zlatih, dobrih testi pravični, mislim pravični ža njeni od kulturnih središč, središč , * , H lnvppv oblO si h O vspm tistem irnr i« hiv. r.^o v----n,^K„om-v, poslovanje Geiavcev pri 28. februarja je zavod za za- - - - ar a«, j. ‘ ' “ - . ; ~ ----- ----- ^ Lr:obi jjj. ct v ivjiii, iiiioiiiii pičiviijiii z,čt ii j tlili. uu. iv Ul b ui iiiii oi CVAJ-OV-, oicuj.ot- tS|-vcl nvn n T P HplflVPPV nri ObLO so mi šumele v glavi besede kon- Da; ^u. . n?e., e.ai!15!. 1:o’ zakaj ga časih, o vsem tistem, kar .je bilo nas — niže organizirane šole? komune, od trgovine, avtobusnih gevnjCa orCTaniziral seminar” za bolj pa po tehtnem premisleku cel° zapostavljajo položaj učite- ference upraviteljev ene izmed pot®01 iz teh šol^tisče v razne ko- nekoč, toda samo za primer, naj Lahko še samo eksperimentira- in železniških postaj in vsega ti- -fT.oiion.-v^^nnVlicno usi-neria- občin, pogledi upraviteljev več- JfH8?6 SV?ta ?a.solstvo> sklada za služi eno: danes niže organizira- mo, nikakor pa ne bomo mogli, stega, česar ne občuti nihče, kdor L , d-ne na golah v sevniški v solstvo, komisno Drosvetnih de- na šnla ni Trpp ttoo-; tt ml vrnili io niiaaine na bOian v bcviuoi i jih šol kaj in kako dela niže or- folstvo’ kon:^sijo prosvetnih de- na šola ni več kazensko mesto vsaj še v doglednem času, meriti ni nikoli užil tihega miru, lepote ar ie° vodila tov ^dr Lnhdrana š“« lavcev.pri obč. sindikalnem sve- (in kjer je še, je velika napaka našega dela z istimi testi kot v in sožitja med preprostimi ljud- sJs ooSnlm tu. v občinske odbore političnih s strani tistih, ki o takih name- dolini, kjer so drugi pogoji dela mi. Morda smo sami krivi, če je ® , dJne zdai na4. jzbenih orsanizacii. mu no- sfitvah ndln^nio. vo,- /io *-ir^ ^ — s« r,«i+«v «>,« «*** 4«. usmerjanjem miaaine zudj ganizirana šola. tu v In tairo bom skušati s temi in družbenih organizacij, mu po- stitvah odločajo, ker ne vedo, da tako za učitelja kot za učenca in naš položaj tak, tihi smo in de- . , . besedami in mišljenjem posredo- veriajo celo funkcije itd. Ali res je najbolše zdravilo prav kolek- zato: dokler ne bo poleg testov lamo, ne vpijemo, in to je napak. j. . .. * h*. . TCrško "in Hrovati onim, ki mislijo, da gre pri !?m° Zato’ .da. ga bod? vzS°il11? tiv — močan kolektiv) in če ni, znanja priložen še socialni test. Res je, da nismo vajeni, se na ši- -. . , verietno da si bo nas res vse tako po domače, pa Sa vredno te to* dTsiSe^k fam^ivl ^ 1*1° d-0lg° n^bt°mo prl8tali i13 roko ustiti in iz majhnega napra- * 4 iasno^nem delu. .udl .ovariiic^k, ie Z bOjatn.J, “ Sovfkom » rokt v' to °in kT"P*«"* M Jih kaj le pomeni. In tako nastane bralcem napisala sestavek: vprašanje: zakaj potem tak od- »Zapostavljene hribovske šo- nos? sP°znal sem; da ni to samo . v eni izmed mnogih obem Slo- le«, povedati nekaj, o čemer mo- venijej t6mveč da je to tudi neko ramo sprego-vonti sedaj, ko re- • Spi0šno mišljenje, ki se vriva vse forma dobiva tudi svoj materi- bolj in bolj med učiteljstvo alni proces. Res me nekaj, moti, »cvetočih dolin« — tja med stolp-moti predvsem to, da je škoda, niče in bloke, med lepo urejene da ni bil vsak učitelj, predmetni šole, kjer so kabineti kolikor to-učitelj ali celo profesor najprej liko založeni, kjer je učil več kot tisto nič vredno in omalovaževano nas’ kjer imai0 tudi ucenci bitje, ki mu pravimo »učitelj ni- boljše pogoje za svoje delo kot že organizirane šole«. Mislim, da otok^adružne^a alUozdnegL deni potrebno tu razlagati, kaj je lavca, kajti o inteligenci v teh niže organizirana šola, vem pa, krajih ni govora in ga tudi ne bo. da izraz »niže« ne pomeni nekaj, Prav Se mi pa zdi, da v ime* kar bi bilo vredno zaničevanja, nu mnogih učiteljev niže orga-zapostavljanja ali celo nekaj, niziranih šol spregovorim prav kar že a priori Odklanjamo, ker sedaj ?a PraSu materialne refor-je pač na podeželju ker je med \ftse! kmeti m gozdnimi delavci. stransko izobraženi«, idealni Ijud- Torej k stvari: raje poglejmo je silnega napredka in širokih po-drugo plat zvona, ki se mi zdi gledov, ko vidijo v materialni re-lepša, tisto veselje, idealizem, ki formi le svoj žep. Temveč bom ga ima učitelj niže organizirane izhajal iz vprašanj a,_ kako okre- šole (sicer spački so povsod, ali piti materialno bazo šole, kako na takšni šoli vsaj delno opremiti zato ne cenimo vsega rodu tako), ,>kabinete« za fiziko kemijo, bio-ko »vtepa v glavice« tega zapo- logi;jo> kako nakupiti nekaj osnov- stavljenega, kulturno in socialno nih učil in kako potem laže pe- ter gospodarsko ^prikrajšanega sredovati učencem obravnavano S skupnimi silami je naloga mnogo hitreje rešljiva... ijudstva, ki je pač odmaknjeno snov in se ogniti tistemU) proti nim delavcem na šolah. . Poklicno usmerjanje je v sevniški občini zasnovano zelo na široko in je za delo na tem področju pripravljen obsežen načrt* katerega glavna naloga je, da poklicno usmerjanje mladine spremeni iz vsakoletne kampanjske akcije v časovno trajnejšo in načrtno dejavnost. Le na ta način bi se lahko izkoriščale vsako leto pridobljene izkušnje. Akcija poklicnega usmerjanja mladine se je praktično že pričela. Potekala bo v več etapah. V prvi etapi se želi poklicna svetovalnica seznaniti predvsem z glavnimi težnjami in interesi mladine. V ta namen so že , pripravljena navodila, predavanja in anketni listi, s katerimi so se seznanili tudi že poverjeniki za poklicno usmerjanje mladine na šolah. V drugi etapi naj bi se mladina že odločila za poklic. Zadnja etapa predstavlja Iskanje učnih mest in razporejanje mladine po teh učnih mestih, eventualno pa tudi reševanje dvomljivih primerov. Akcija je zasnovana zelo na široko in s temeljitim premislekom in bo po vsej verjetnosti rodila tudi zaželen uspeh. Na tem področju so pase- 1 vt Zc je d< V S€ ai di ir V;’ tli s< i i o od hitro razvijajočih se dolin, a eemer se najbolj borimo'in kar ki komai čaka, kdaj bo konec kar se nam sedaj meče po noge, da kaj takih, ki se že šolajo naprej: veda tudi precejšnje težave. Med prav tako potrebno pomoči in ha- preganjamo, a pod težo položaja š,olskeSa leta> kdai mine tistih de- so naše šole drugačne, kar so tudi in ko vidimo tiste otroke, ki smo prosvetnimi delavci prevladuje predka. Pa kaj hočemo, čas gre nagih gol jg vedno moramo če- set mesecev, da se zakadi v dolino res, vendar glede na pogoje dela jih mi učili, ko imajo že svoj po- bojazen, da se bo letos spet ta 4-) r* T /~\ 1 0-71 V-V-l O 1 vi TV 1” /—\ 1 /T T VT VOO rr O 1 1—I V V O o (-. v»1 OT T ri 1 V OV O Iz* VMO 1 t W Ov 1 r- Ov 1 V • > VT OV 10 O 4-olll--Ov TT VT Ov O" 1 fT ^“1 V ■ 1 — 1 1 O 4 VT o. 1-v WT Ov O Ov 01 T ' .d Ov 1—V O* T T Ov O* VT 1 O .1 . " 1 V_T__ 1 ' 1 ... naprej, se tolažimo, in v tem je v neradj »0«ti_____________verbalni ln Pozabi na vse hribovske skrbi, in okolja, ne pa toliko v pogledu klic in ob mesecu dobe več pla- akcija končala ob pomanjkanju 1 ol 1 VT OV O fT 4-0,1 Ol OtLt OV ol OV TTO.T 14*1V ol 4 Ov ^ ^ I ^, v 4 ov VT —. 4- —- tr vr — - - X — J _ o? 1 — 1 O, ^ 4 — ? / ____ —v tov — o. 1 ov 4- 4 v — ov -o, vov ov — .L'_4' J- _ —o - _ __4 ..v -t — _ 4-4 V • 1 l O-, • • . . - - 1 tudi naša tolažba, da vsi ljudje p 0 u k ; ne moremo misliti enako. Prav je y rpQ je Tu je potrebno začeti ostrd kle- znanja. Znanje — relativen po- čila kot' mi', to nas naj ne moti. učnih mest. Primeri iz preteklih za nas primarno ker sati v §lavah tistih naših ljudi, jem, ali je res tu že vse — ali Tudi nam se bo to uredilo — let nam povedo, da so včasih tu- tako; prav zato, ker ne mislimo ono'drugo osebni dohodek če ki ne vidii° luči, ki gori pozno v nismo pozabili na vzgojo, ki jo oziroma sami si bomo morali ure- di dobri učenci osnovnih šol enako, prihaja danes na-dan tale i10gemo govoriti o stimulativnem noe’ niti one z3utra)> ko moraš enako vrednotimo in katero bo- diti. Smo člani skladov za šolstvo, ostali doma, ker naše srednje članek. Učitelj na vasi ni samo nagrajevanju si bo itak moral narediti tisto, kar nisi opravil po- mo lahko merili še potem, ko bo- člani aktivov niže organiziranih šole ne zmorejo sprejeti ves ka- učitelj, je skoraj idejni vodja na- finm p0 sebi’izbojevati v glavah tem> ko si »odbrenkal« tistih bo- do ti -otroci odrasli, ko se bo iz šol, člani sindikata, člani osnovnih der, ki doteka "iz osnovnih šol. Tu predka in razvoja, je član odbo- ttstih kj odgovarjajo zato, pravo rih 5—6 ur na dan> *el- na sesfo‘ niih izoblikovala tista resnična organizacij in končno člani ko- ima težave celoten novomeški rov mnogih družbenih in politič- ^^0 če hočemo da bodo’ te na- nek v dolin(>, sodeloval v razpra- socialistična osebnost, katero tako lektiva na šoli. Tu moramo posta- okraj. Znano je, da nam kolikor nih organizacij, je organizator in še žolg tudi zasedene in da bomo vi> nafo še doma razmišljal, ure- željno pričakujemo? Prav z ve- viti odločno besedo, kjer naj naj- -toliko uspe razvrstiti mladino, ki sodelavec raznih krajevnih pro- dajap otrokom to, pred kar jih 3al oštete administrativne in fi- seljem sem prebral nekje, ko je de pravo mesto naše prizadevanje, gre- v uk ali v priuk, težave pa slav in prireditev. Dela dovolj, pOStavija 5. čl. zakona o osnovni nančne posle v zvezi s šolo, neka učiteljica dejala, da je sreč- 'vrednotenje našega dela, pa če- nastanejo pri fantih in dekletih! tako da ni niti časa za vse tiste šop -poj-gj j0ja mora biti tudi na organizacijami na terenu in »n-afo na, da v tisti1 vaši, kjer je ona prav nima morda takšnega efekta ki hočejo v srednje šole. V zad- --------------------------------- podeželju in zakaj potem včasih še malo« pogledal v knjige in; se poučevala, ni bilo med vojno no- kot drugod. ' , njem letu pa se tudi mesta za uk prav od vodilnih ljudi na komu- pripravil za pouk. Tako se vrste benega izdajalca. In ali ni to Marsikaj sem povedal, na dosti in priuk že težko najdejo, ker ie Vidsm-Krško* v KnČIfUl ni — bolje občinskemu ljudske- dan za dnem in prav posrečeno morda že rezultat vzgoje, vpliva stvari sem pozabil in če bo ta del nerentabilnih podjetij svoje X . , , * odboru _ tak odnos mlačen mi 3® de3al nekdo izmed učiteljev učiteljstva, seveda tistega, ki ra- moj članek še dobil nekaj dodat- delavce preusmerilo v priuk v graanfet dVBll noviil SOI bi dejal nekam enostransko niže organiziranih šol: »Dobro, da zume svoj vpliv na okolje, ne sa- kov, ki naj pridejo prav iz vrst. druga podjetja na mesta, ki bi po . usmerjen? Ne vem če ne bomo se dnevi drže skupaj, da nismo mo na otroke, tudi na starše in učiteljev niže organiziranih šol, vsej pravici pripadala mladim, šolska mreža v občim Videm- morali uatelji sami’ najprej izbo- nič prošti«. — Torej na pol v šali, vse prebivalce; in to je tudi ena pa tudi onih svetovalcev, ki ra- Upamo, da bomo s temeljito Krško je dobro razvita. Med drugim jevati si duhovno reformo v naših z neko ironijo, vendar je bridka izmed vlog, ki jo mora in jo od- zumejo in zvesto spremljajo naš pripravljeno akcijo za zaintere-načenjajo vprašanje ustanovitve vrstah, jo posredovati drugim, resnica, ki jo najbolj občutimo igrava učitelj na. vasi. položaj, potem mislim, da ne bo siranje podjetij in drugih usta- vimnaziie ker obiskuie zdai eimna- zlasti onim, ki so prav tako odgo- sami na SV03i lastni koži> Posebno Zato, draga tovarišica Nina potrebno preveč jadikovanja, pač nov uspeli ter na te način koli-g . J ’ v. J ,ca 3 -u vorni za redno' funkcioniranje še zafo> k®1, smo Pa® učitelji niže Maj .in vsi ostali učitelji na naših pa si bomo izoblikovali sami, kot kor mogoče uresničili želje mla- zijo v Brežicah kar 15U njihovih kot m. predvsern pa bomo organiziranih šol. niže organiziranih šolah: mirno vsi ostali, nek pogled na položaj dih proizvajalcev, ki stopajo na otrok. V 5-letnem programu razvoja morali enkrat iti res v pravi boj Da pa ne bo ostalo samo’to, kri- „Sami. si moramo izbojevati učiteljstva niže organiziranih šol. svojo življensko pot in želijo šolstva imajo gradnjo dveh novih za uveljavljanje našega položaja .bi odgovoril že omenjeni tovari- P°teža3» ki ga- imamo, mesto, ki 'šol: v Vidmu in v Brestanici; vsaka na vasi, ki po mojem mišljenju šici. Mene tega ni strah, ker ne jih bo stala okroglo 240 milijonov ni„ ^den zaničevanja, pač pa bom pristal na tak način delitve ... - sočustvovanja, da sploh hoče biti dohodka, »koliko programa bom dinarjev. V Koprivnici pa namera- giovek v hribih, odmaknjen spravil v otroško glavico«. Zakaj? vajo nadzidavati. _____________________________ Za šolstvo so lansko leto potrošili biti na njej srečni. I /1 165 milijonov din, od tega je šlo za materialne izdatke 11 milijonov. Letos predvidevajo za potrebe šolstva 207 milijonov, od tega za materialne izdatke 14,8 milijona din. Za povečanje prejemkov prosvetnih delavcev so določili 22 °/o. povečanje, vendar bo ta odstotek zaradi novih nastavitev znašal le 17 «/0 Vse priznanje gre občinskemu ljudskemu odboru za dobro ureditev stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev. Kljub vsemu pa se boje letošnjega bega prosvetnih delavcev v bolj razvite občine. TEČAJI V OTEŠEVU L Opozorilo V zvezi s tečaji za profesorje tujih jezikov v Oteševu sporočamo, da je določeno omejeno število mest za udeležence iz Slovenije. Izbiro kandidatov vršijo po sklepu plenuma odbora. Zveze društev za tuje jezike in književnosti FLRJ odbori republiških društev za tuje jezike v dogovoru z republiškimi zavodi za napredek šolstva. Prijave pošljite na naslov: DRUŠTVO ZA MODERNE TUJE JEZIKE LRS, Ljubljana, Šubičeva l/II do 20. aprila 1962. VTISI S PRAKSE na niže organiziranih šolali O niže organiziranih šolah so bila med nami različna mnenja, preden smo letos odšli na tritedensko učiteljsko prakso. Nekateri so se bali kombiniranega pouka, drugi pa -dvomili nad uspeh teh šol sploh, kjer manjkajo ponavadi tudi osnovna ponazorila. Za večino pa so niže organizirane šole pojem, ki pomeni predvsem samoto, oddaljenost od kulturnih središč, izgubljenost med hribi. Zdaj, ko sem se vrnila z učiteljske prakse na teki šoli, si ponovno zastavljam kritično vpra- šanje: katere so sončne in senčne strani niže organiziranih šol, če jih gledamo iz učiteljevega vidika? ... Na praksi sem bila v Tunjicah pri Kamniku. Vas je oddaljena od središča več kilometrov, nima pravega centra, saj so hiše raz- vozite po botaničnem vrtu in mi razkazal vse znamenitosti, saj s pešačenjem ne bi dosti opravila. Ki-smet mi je bil tokrat pač več kot naklonjen, a podlago prijaznosti je dalo dejstvo, da sem iz Titove države, to sem takoj občutila, Par minut nato smo že obstali pred muzejem. Malo me je-skrbelo, kakšno bo tisto vozilo, v tem pa sta že prišla z lepo vespo. Simpatičen, mlad Indonezijec Sapurno Kadarsan, z dobrim znanjem angleščine, me je kot Jugoslovanko prisrčno pozdravil in ker ni kazalo izgubljati časa, sem v naslednjem trenutku že sedela na vespi, kot da sem tega vajena že od rojstva. Še povabilo -od gospe na five o’clock tea, in že sva odbrzela. Bogorski botanični vrt, ki je tudi z znanstvenega pogleda naj dragocenejši, najlepši in najbolj bogat tropski vrt na svetu, datira iz leta 1817. V njem je preko 10.000 različnih dreves in preko 500.000 različnih drugih rastlin. Urejen je po znanstvenem pravite — vrsta poleg vrste, a nudi kljub temu ali pa ravno zato čudovite slike. Opisati tak vrt je pač nemogoče. Tisto uro in pfll, ko sva se vozila tam okrog, kjer sva seveda tudi večkrat obstala in izstopila, da sva si nekatere posebnosti ogledala natančneje, sem imela občutek, kot da nisem na zemlji, in me ta občutek prevzame še sedaj. če se zamislim v tistih 90 minut. Kako neznatnega se čuti človek, ko stoji pod temi drevesi velikani, katerim skoro ne vidi do vrha, ki je včasih tam nekje 150m visoko; kako kratkoživega nasproti tem bitjem, ki dosežejo tudi do 3000 let življenja! Vsak izmed teh orjakov nudi gostoljubno dom neštetim rastlinam zajedalkam. Kar za majhen botaničen vrt jih je na vsakem. Na široko raztegnjenih vejah rastejo prekrasne orhideje vseh barv, med njimi orhideja velikanka, ki ima istočasno do 3000 cvetov. V palmovem oddelku je nad 50 različnih vrst palm. Nekatere so bile ravno v cvetju, druge so že nosile sadeže. Mr. Sa-pumo me je opozoril na znamenito Coco-de-mer z velikanskimi pahljačami in izredno čudno oblikovanimi črnimi sadovi. Poleg nje orjaška palma z velikimi trni. Zrak je bil prepojen z najrazličnejšimi duhovi tega čudovitega cvetja. Ponekod opojno sladak, pa zopet osvežujoč. Zadiši cimet; zadišijo klinčki in sladko me objame duh vanilije, ki se kakor naš bršljan ovija po visokih mamutovih drevesih svetlobi nasproti. Tam ob večjem ribniku stoji orjaško drevo s pokončno stoječimi belimi sadovi — kakor velike sveče, takoj poleg njega neko veliko močvirsko drevo s koreninami v zraku, a na vodi prekrasni lotosi vseh barv. Obiščeva tudi enorogatega ri-noceroza, ki je v svoji samoti zelo vesel-najinega obiska. Zasmili se mi, no Mr. Sapurno me potolaži, da mu bodo skoro priskrbeli družico. Vsepovsod žubore potočki, ki se večkrat razširijo v večje ali manjše ribnike, na katerih plavajo najrazličnejše vodne ptice, ali pa se maje-stetično pretegujejo na obrežjih. Iz drevja naju ves čas pozdravljajo tropske ptice in neumorne cikade s svojim si-si-si-si. Na enem koncu meji na botanični vrt park Sukarnove letne rezidence. Občinstvu dostop ni dovoljen, toda mojemu spremljevalcu so vsa vrata odprta in sva krenila tudi v ta del. Na lepi trati pred palačo se je paslo nešteto ljubkih gazel in nekaj jelenov. V bližini palače veliko drevo, s katerega so viseli do pol metra dolgi-ih 15 cm debeli sadovi kakor klobase, a v ribniku orjaška Victoria regia s svojimi okroglimi listi, ki imajo do 2 m v premeru. In zopet lotosi, kultivirane orhideje, ogromni fikusi in mahagonijeva drevesa in velikanski nasad vrtnic, ki je zadišal, še izreden je bil viden. In še, in še! • Nepričakovano se znajdeva pred bungalovom Kardasanovih. Stanuje; jo na robu botaničnega vrta. Tu je že pod palmami med dišečim grmovjem pogrnjena mizica. Ljubko me pozdravi mala 4-letna DIMA: »Sala-mat datang«. Po ogledu njihovega idiličnega doma, popijemo skodelico indonezijske kavice, prigriznemo okusno pecivo iz različnega sadja, malo pokramljamo in že je treba na pot. Mr. Sapurno me zapelje do avtobusne postaje, seveda je avtobus že odpeljal. K sreči pa je bil tam zopet nek takšen opelet in v njem prostora ravno še za mene. Vožnja z opeletom je bila zelo prijetna, le prestopati sem njorala trikrat, preden sem dospela do teke. Toda Mr. Sapurno mi je pred odhodom napisal listek, naj mi vozači pomagajo pri prestopanju do Prioka, in vse je šlo odlično. V zadnjem opeletu sta se vozila brat in ■ sestra, ki sta se vračala z angleškega tečaja v Dja-karti domov v Priok. Po vsej sili sta hotela, da bi šla z njima na njihov dom. Navdušeno sta mi pripovedovala, da sta videla maršala Tita, ko je bil leto prej v Djakarti. Želela sta imeti gosta iz njegove države. Toda bila je že prepozna ura in skrbelo me je ,kako bom sploh našla na parnik, ker sem ob tisti naglici pri odhodu pozabila pogledati, pod katero številko doka smo pristali. Pa sta me ljubeznivo spremila prav do vhoda v doku — dalje nista smela. Preden sem potem našla našo »Avalo«, je bilo še mnogo veselih incidentov... metane po okoliških gričih in hribih. Šola je v stari mežnariji poleg cerkve, zraven nje je še pokopališče... Ta šola res ni v ničemer podobna sodobni šolski stavbi, o kateri nam je toliko govorila predavateljica higiene na učiteljišču! Vendar bodo novi časi kmalu dosegli tudi Tunjice; vse priprave za gradnjo nove, res moderne šole so že v teku. Prav hitro sem lahko ugotovila, da^ je učiteljeva avtoriteta na taki šoli že »a priori« višja kot v mestu. Učenci so bolj spoštljivi, pa tudi odraslim učiteljem veliko pomeni. Tudi učiteljski praktikant ni deležen nič manjše pozornosti in spoštovanja. Učenci na takih šolah so mnogo bolj hvaležni poslušalci kot v mestu. Niso razvajeni, okolje jim malo nudi, že zgodaj jih obremenijo z j delom. Zato jim je šola prijetna, vse, kar učiteljica pove, pa je zanje sveto. Kombinirani pouk v resnici ni tako naporen, kakor smo si predstavljali. Res pa je, da zahtevajo priprave mnogo več časa, saj poučuješ hkrati dva ali celo tri 'razrede, vsaka minuta pa je dragocena in mora biti temeljito izrabljena. Znanje, ki ga prejmejo učenci na taki šoli (vsaj na nižji in srednji stopnji), dosega skoraj enak nivo kot na razvitih šolah, če je učitelj predan svojemu delu. O tem sem se lahko prepričala, ko sem primerjala učne uspehe svojega mentorja, šolske upraviteljice v Tunjicah, z znanjem vadniških učencev. Učiteljevo delo na vasi pa se bistveno razlikuje od učiteljevega dela v mestu. Kontakt s starši je mnogd bolj prisrčen, vsakega učenca in njegove domače razmere pozna do potankosti. Vendar je učiteljev delovni dan praktično neomejen. Organizacija, odbori* komisije, sestanki vsake vrste* prireditve — povsod mora biti dober učitelj poleg kot vodja, svetovalec ali pa vsaj zapisnikar. Za osebno življenje mu zmanjka časa... Nevede in nehote se !ahko sčasoma zanemari, pozabi nase in na svojo kulturno in strokovno izpopolnjevanje.' Oddaljen od središča bi lahko' postal po nekaj letih samo obrtnik, ki mehanično opravlja svoje delo in ne vnaša vanj več nič novega. Učiteljišče Ljubljana Zinka Furlan Hmcrika ima 8 milijonov nspis-menil! Zelo je zadela ameriško javno s' vest, da je v Ameriki, ki jo na zahodu vendar hvalijo kot vzor vsegt lepega in dobrega, še 8 milijonov ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati 2,500.000 ljudi pa je sploh takih, k nikdar niso obiskovali šole. 5,6 milijona ameriških analfabetov je pripad nikov bele rase, to je 6,4 % ceiotneg; belopoltnega prebivalstva Amerike starega nad 25 let. S temi številkami je preseneti predsednika Kennedyja Abraham A Ribieoff, ameriški minister za ljudsk zdravstvo, vzgojo in javno skrbstv V svojem poročilu je imenovani ug tovil, da ravno nepismeni v pretež meri tvorijo število prejemnikov sc podpor in podpor za brezposelne, k dajejo delodajalci ob velikem preše ku delovne sile prednost tistim del jemalcem, ki znajo brati in pisati. Predsednik Kennedy bo kongres z prosil za 1200 milijonov, s katerii namerava uvesti učinkovito akcijo : odpravo nepismenosti. Vsekakor je število nepismenih Ameriki zelo značilno za razmere tej »obljubljeni deželi«, saj bolj k marsikaj drugega dokazuje, da je Ameriki javnega zanimanja vreden tisti človek, ki razpolaga s premož njem, medtem ko se za revne Iju nihče ne zmeni. Hkrati pa vladni krogi v Washin tonu priznavajo, da je število nepi menih v SZ danes »nebistveno« v pi merjavi z 1. 1931, ko še 25 % dorasl ga prebivalstva ni znalo ne pisati i brati. »OKOLJE IN RAZVOJ SLOVENSKEGA OTROKA« gradivo kaže resnično pri svojem delu, da bodo čim bli-založh? <5iVkar • • a °r2avnl Podobo, brez olepševanja, tako, že stvarnemu življenju in njeeo-glo^Siovemje, predstevlja svo- kakršno nam kažejo številke. In vim zapletenim probl^om » in P° gradivu izjemno prav to je dragoceno tako za pe- Gradivo ki je služilo Piscem v?SejS Si^SiavSenih^- pra^e kot 23 teoretike za analitično vrednotenje proble- *et Jstrokovnm ^-aznraV J kihtpr,h ^ ^. prakVe,ne ln operativne mov in za njihove sintetične za- katerlh solske in socialne delavce. Kajti ključke, sodi torei na nodročip ^Vlimmir^naT ^van^lovar podatkl.. bodo Pokazali pedagoško-sociološkega raziskavL ^ JanezUmT ' teoretikom zanesljiv prerez neka- nja. Razprave segajo na najraz- met' • tenh socialno-kultumih miljej- ličnejša področja življenja slo- naiaS1 so, naP13ah razprave skih činiteljev, ki so v letu 1957 venskih Sčence^ in citetfjujero ^)^^tedfrietreil57gs^iofn^ na ^venskega osnovno- njihove stanovanjske razmere +^5*a 'z. rail. ieta J957 sociološki šolskega otroka, vzgojiteljem, osi- idr Vladimir rc/maM Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo SWiT?,u !ol,sk?ga otroka, vzgojiteljem, psi- (dr. Vladimir Bonač), prehrano hološkim Pedagoškim- delav- počitnice in medkrajevna poto- r^Sw 7hraT,enfalh rt"1 pod.obP življenjskih pri- vanja (Ivan Glonar), športne osnovnošolskih.otrok. Zbrano fak- hk, s katenmi morajo računati znanje učencev (dr. Vladimir Bo- nač), domače delo, šolski uspeh učencev in vzdrževalci (Ivan Glonar), negativne družinske vplive (Janez Kmet), problem nepopolne družine (dr. Milica Bergant) in poklicne želje in učne interese (Ivan Glonar). Knjigi je napisala uvod dr. Milica Bergantova, o pripravah in načelih za Oj^vna založba Slovenije je po- Povpraševanje po celotnem uCnem na- nlr^ ^ PiŠ6 ^ G1°' JJatisnila priročnik, ki je v resnici Črtu je bilo vsak dan večje kaiti učni „ IrTogreS^iv spremljevalec in usmer- načrti za vseh osem razredov so iz- Vse razprave temelje torej na ža-v^urf«lieneSi? peda§oškega d,ela ®u.v dveh publikacijah: leta 1959 so empirično raziskovalnih temeljih, be VT§3vLt«l?e vseh razred°v osemlet- bili natisnjeni v posebni številki Odlikuje iih nreelerinnst doku *e' so narekovale razmere. »Objav- načrti za prvih pet razredov, preglednost, doku- za višje tri razrede pa naslednje leto mentarnost ter metodološko iška-v 4. številki »objav-. Ra^en tega, da nje odnosov med gradivom in s?°v ,dveh pu' spoznavnimi zaključki. Ti spo-DliKaciJan, sta bili obe tudi razpro- j _ . dani in tako mnogi vzgojitelji kljub znavni zaključki so dragoceni za prizadevanju niso imeli prepotrebnega Šolske delavce, kajti razvoj in . . . , . t uspeh v šoli ni odvisen samo od Nova izdaja je izpopolnjena v tem s-o-Upon /ipia t; smislu, da skuša zadovoljiti stvarne S01SKega cjela, ki predstavlja le potrebe šolskega dela: podaja učni del otrokovega življenja, temveč načrt za popolno razvite osnovne šo- od številnih socialno-kultumih Javorškov »Okus sveta« Pejpitev o potovanju okrog sveta, kakor bi se lahko tudi Imenovala Jožeta Javorška najnovejša knjiga »Okus sveta-, pomeni v slovenski književnosti zadnjega razdobja posebnost svoje vrste. Javoršek je eden redkih slovenskih Piscev (bolje rečeno poetov), ki v svojih delih Izpričujejo široko inteligentno obzorje, pri tem pa — kar je še važnejše — pristen odnos do sebe in do ljudi ter sveta okrog sebe sploh. Ko opisuje srečanja s tujimi kraji in ljudmi, nas preseneča njegov napor, da se z vso notranjostjo izredno bogate osebnosti skuša približati vsaki deželi posebej, njenim značilnostim, temnim in svetlim stranem življenja. »A najbolj mikavni so ljudje. Ne vem še, kaj naj sodim o njih in. (kaj naj mislim o njih, a srkam fjih vase, kot bi bili zrak, in se potapljam v njihovo ozračje.- (Str. «) Pri tem, ko skuša odkriti bistvo .vsakega novega vtisa ali doživetja ,in ga postaviti v širši krog neke (človečnosti, ki je kakor svetla luč (razlita preko njegovega pisanja, pa je vseskozi nedosežen stilist. Kot rečeno: knjižica Je pesnitev v pravem pomenu besede, kot bi ji težko našli enako. Lahko bi ji šli iskat podobnosti s srednjeveškimi epi o Junaštvu in veliki privrženosti veri v dobroto človeka in lepoto življenja. Zelo lepo opremljena in natisnjena knjiga je izšla pri mariborski založbi Obzorja. Tokrat o »bakterijah« le, ki imajo nekombinlrane oddelke, f0"“J* „'“7 “1T‘ t. j. oddelke z učenci le enega raz- motorjev družinskega In ostalega reda, hkrati pa daje tudi navodila za Okolja, ki lahko vzpodbudno ali izvajanje tega načrta v prvem, dru- zaviralno vplivajo na celoten gem, tretjem, četrtem m petem raz- ntrV n,,,.- • redu v kombiniranih oddelkih, se pra- otrokov razvoj. Tako vrednotenje vi, v oddelkih, v katerih je združe- pa nas vodi do zaključka, da je nih več razredov. »Okolje in razvoj .slovenskega otroka« publikacija, potrebna vsakomur, ki se posredno ali neposredno posveča vzgoji mladine. Nove knjige Luise Dornemann — »Jenny Marn«. V knjižni zbirki Školjka je izšlo do-kumentarno-leposlovno delo Luise Dornemann o Jenny Marx, ženi misleca, teroretika in revolucionarja Karla Marxa. Pisateljica je na osnovi bogatega dokumentarnega gradiva prikazala lik Jenny, čudovite žene in razumne sopotnice Marxa, posegla je v družinsko življenje in predočlla razgibano in trdo življenje Marxove družine, ki je bila nenehno preganjana in je nenehno vztrajala v borbi zoper mračnjaštvo vseh vrst. Iz celotnega opisovanja L. Dornemann zraste podoba Jenny preko zveste življenjske družice v pomočnico ih borko, ki je stala možu ob strani, mu pomagala, prevzemala težave nase, le da ni utrpelo Marxovo delo za proletariat. Knjigo je prevedla Erna Muser. Ipj: Janez Gradišnik — »Ura spomina«. založba Obzorja je Izdala šestnajst novel Janeza Gradišnika, le-te je pisatelj poimenoval »Ura spomina«, kar daje slutiti avtobiografsko ozadje. Časovni razpon posameznih dogajanj je dokaj širok, od predvojnih časov, preko narodnoosvobodilne borbe, do povojnih dni, tematika raznolika po vsebini, sorodna po problemskem jedru. Enoten Je pisateljev slčg, smisel za pripovednost. Gradišnik teži doseči notranjo napetost izven zunanjih fabulativnih konfliktov. Pri pisatelju se bijeta široka pripovednost in težnja po tenkočutnem odkrivanju psiholoških vzgibov sredi vsakdanjih doživljajev* bolj gostobesedene pasaže stoje nasproti manj izbrušenemu miselnopsi-hološkemu dogajanju, zato nekajkrat ne dosežejo novele tiste globine kakor širine. Pisatelj je v novelah podal drobce iz vsakdanjega življenja, obli-! koval Je zahtevno gmoto tiste vsak-' danjosti, kjer se ljudje z osebnimi in; človeško umljivimi željami, težnjami; po sreči skušajo upreti življenjskim^ silnicam. Pisatelj ni naprtil prizvok ti-1 he trpkosti neki umišljeni usodi, živ-; Ijenje samo je močnejše od krhkih, oseb, ki ne zmorejo uresničiti tihih1 želja in hotenj in se sprijaznijo z; življenjem, kakršno je, ne da bi več; zahtevali od sebe. Mestoma prevlada v noveli premočan kontrast sprva senčne plati človeka, ki zatem zadobi; razlago za takšen značaj in hkrati; osvetlitev, kar evocira rahlo ostarel V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli mednarodno razstavo prijem, celotna zbirka je uglašena v črno-belega in barvnega lesoreza. Na razstavi XYLON sodelujejo enovitno pripovedno izpoved objektiv-, ugledni umetniki vsega sveta ter skupina jugoslovanskih grafikov. Sl^spioV^živije^kih3 pomovT6"' Posebno mesto so odmerili belgijskemu grafiku Massarelu, enemu najvidnejših predstavnikov moderne grafike. Obiskovalci bodo bi.lk,Nv Kondorjevi knjlž- An«7nit i i , a “ , \ niči. Dobrih sto let je mimo, kar je v našli dovolj bogat vpogled v sodobne težnje te veje umetnosti. Na New Yorku izšla zbirka pesmi waita letošnji razstavi prevladujejo predmetne stvaritve nad abstrakci- Whitmana »Travne bilke«. Himnično jami. — Na sliki: Casarella Edmond (ZDA) — Bik, lesorez, 1854 Proteus v 24. letniku zanosne pesmi ameriškega rapsoda so ponujale po vsebini in obliki nekaj* kar je bilo tuje ameriški literarni tradiciji, okusu in literarnim maniram tedanjega časa, navkljub nasprotovanju pa so »Travne bilke« zaorale nove brazde pesniške izpovedi. Širok odmev je sledil v Evropi in segel tudi do slovenske Modeme, v slovenščini se ne srečujemo prvikrat z Whitmanom — skromen, neznaten Periodični list za poljudno priro- stvo nadvse nohvalno za ura^nist-vn rti« ,, , izbor najdemo že pred vojno v reviji doznanstvo »Proteus« izhaja že štiri- in sodelavce »Proteusa« Brez dvnma nrtnaSa sicer ne Modra ptica, morebiti tudi kje dru- indvajseto leto in se je v zadnjih imajo šX in n?edavltel1i tud? Sarrtt??lhd«k0nsti ?loveku' god - sedaj pa je prevajalec Peter letih bojda povzpel na tretje mesto delež pri ponularizacili 3 »Prntenca ? dopi'?nese konstne Levec postregel z Jedrnatim izborom med slovenskimi občasnimi revijami kar pa je samo v Drtd mladmi ?? prir°d°s'ovje, mar- Whitmanovih pesmi. V »Travnih Mlin časopisi! Nekoliko presenetljiv po- Kratek vpogled med letošnip šte- rinhru? 0i ®ozdaratvo lpd-Po" kah« razbere bralec svojskega duha datek pove, kako visoko se je po- vtike »Proteusa« nas uveri da perici s*a ‘zdra‘a Paval 4Kul?a- in miselnost pesnika, ki je prežet z vzpelo število bravcev poljudnoznan- dičnl list nudi tisto zanimivo in nri- <5tra4vn?a?ntS?Sp0^a-rte'pVTrvl ilu” življenjskim optimizmom in vero v stvenega beriva, hkrati pa je to dej- rodoslovno raznoliko gradilo kot vsa me®^u? i_J*P_?d?f Slovečanstvo. zdaj modrec, zdaj za- leta, pri tem pa drži korak s pogla- mo vitnimi aktualnimi dogodki omenje- Ljudstva brez kovin nega področja, s čimer se lahko pohvali tudi »Življenje in tehnika« Prva številka letošnjega Trši v,’ s v ja- nesen občudovalec pnrode in človeka, naiozan«. zdaj propovednik, vselej pa glasnik V drugi številki je Stane Zalar glohoho človeške vere v bratstvo med spregovoril o »Polprevodnikih I«. narodi in dragoceno enakopravno 'letnika Mlada veja elektrotehniške znanosti vsebino vsakega posameznika. Ob nudi nadrobnejši vpogled o »Drugem ie zadnja leta nanaglo rasla v teo- koncu najdemo pregledno spremno človekovem poletu v vesolje« izpod rijsko globino kot v tehnološko širi- besedo Petra Levca, peresa priznanega strokovnjaka dr. no ter je pomemben člen elektronske Ponatis »Kaplana Martina Cedr-Rajni univerzitetni profesor dr. pestrih osnov višjih kultur ln viso- Ce™elja. Avtor je omenil ame- avtomatizacijske proizvodnje, pisec je maca«. Med nepregledno množino Božo Škerlj je bil med našimi znan- kih civilizacij. Hkrati pa Je dragol vf,1?u„?Ub°rbltalen,„EoleI’ nadrobpeje, prispeval tehtno praktično vsebino. Bevkovih pripovednih del bo verjet- o-f-TTo-iilri iT-iorvtrto j > ___— ^ J . . 6r. KOllKOr rfl 7.nn1 n?! n vi Drvififlrl rta AntOn POlGnen lf> 7.ftninTivr» nnlrram. ... ,, , .. stveniki izjemna osebnost: bil je cena tudi kot dokument o sodobnih Koli£?£ ,so razpoložljivi podatki, pa eksakten znanstvenik, vztrajen, zave- prvobitnih kulturah — se pravi o kul- ®®v^etsk} orbitalen polet s rovan v svoje antropološko razisko- turah, preden je začel Človek uporab- ™OVOP1* Prispevek Stefana Michiel-valno delo, človek, ki mu ni bil noben 1.1 ati kovine za izdelavo orodla — ki j * P°menu sodobne entomologi-trud odveč, kadar je šlo za ugotav- v našem stoletju tako hitro ginevajo. ^iskuj^ufelke! vmes ^Vopozo-’ Novi zvezek knjižnice Priroda in huu uuvew, ni. je sio za ugotav-budje prinaša novo delo dr. Mihe Ll- IJanje znanstvene resnice, hkrati pa karja. Bralci ki so z zanimanjem pre- je bil tudi navdušen propagandist, v brali njegove »Viruse«, bodo z isto plemenitem smislu kulturnega delav-»nemo posegli po »Bakterijah«. Zdaj ca, ki je z razumljivo besedo, z duho-ko imamo pred seboj obe deli, pa je vitimi domislicami in s smotrnimi poba mestu pripomba, da je treba opo- nazoritvami posredoval svoje znanje *oriti mladino na tehtni poljudnoznan- širokemu krogu bravcev. Te pobude Jtveni knjigi, še posebej tiste srednje- so ga vodile pri pisanju njegovih šte-solce, ki bodo usmerili svoj študij v vilnih poljudnoznanstvenih knjig, hledicino ali biologijo. Zadnja med njimi — njenega iz- V novi Likarjevi knjigi bo bralec lda ni dočakal — je knjiga, ki je Medil osnovni poti mikrobiologije, pravkar izšla pri Državni založbi Slo-«azbral bo dolgotrajen razvojni pro- venije v zbirki »Kultura ln zgodovi-ees, ko so skušali predniki razvozljati na<, (urednik prof. Franček Safar). uganko življenja, bolezni, sprememb »»Ljudstva brez kovin-« so plod večlet-v človeškem telesu. Od magičnih in nega studioznega dela o ljudstvih, ki filozofskih ugibanj do začetnih in ge danes žive na stopnji prvobitnih Znanstvenih raziskovanj in poskusov, kultur in ki jih je tisočletni razvoj frav ta razvojna pot je potrebna, da odrinil tako rekoč ob stran, da živa Približa mikrokozmos, saj nepoučen v atomskem stoletju še zmeraj za-braiec ob knjigi doživlja podoben p0Jrneio življenje davnih prednikov. “Poznavni razvoj v svetu baktenologi- Knjiga pa ni samo rezultat znanstve-^e- . no-raziskovalnega dela, temveč tudi Dr. Likar je razdelil knjigo na avtorjevih številnih potovanj, kjer se “tiri obsežna poglavja. Prvi del, svet jg neposredno srečeval (n. pr. indijan-bakterij, seznanja bralca o tem, kako sk0 piJme Bapago na jugu Arizone in “e je človek spoznal z bakterijami, nekatera plemena v New Mexiku) s Kakšne so oblike le-teh. njihove svoj- primitivnimi ljudstvi. Shostl in razmnoževanje. Drugi del govori o bakterijah okoli nas, o njiho- in tako ima ta knjiga ne samo “ih, ko so v službi človeka, o kemo- znanstveno Jedro, temveč hkrati tudi vem življenjskem prostoru, o mikro- 5ar neposrednega pričevanja in opi-terapiji. Zatem o okužbi, gostitelju in sevanja. Kljub svojemu strokovnemu Bojiščih, imunosti. Zaključni del sez- znaeaju se bere kot zanimiv, napet bani bralce o nekaterih najbolj pogo- potopis, poln novih odkritij in spo-stih bakterijskih boleznih ter bolezen- znanj. Knjiga je razdeljena na šest skih znakih. poglavij. V njih govori o Eskimih in , Marsikaj tega bo odrasli bralec ostalih arktičnih IJ^smh Smrega vedel od prej, vsebina pa je tako bo- sveta, o grmlčarjlh in hotentotih, ki Bata, da bo dopolnila njegovo obzorje, žive v puščavi Kalahari, o ljudst , p01eg tega pa nudi sodobne poglede in ki žive v k‘h ArAl0.2dE lb hS0d. ^ffrussMSffst-A^ a« r*“EIi£ «ssa \ zanima ta veja poljudnoznanstvene li- Južne in Seve^R® }Jikdanie prvi- doslej nismo ^ !"> našel mnogotera uporabna poglav- z zdajšnimi. 'a za razlago mikrobiologije. Dovolj Knjiga, kaKrsne Anton Polenec je zanimivo pokramljal o živalskem spoznavanju samca in samice iste vrste v prispevku »Poročen z rjavo čapljo in še kaj«. O »Hranljivi vrednosti morskega planktona« je spregovorila Tereza Puchor-Petkovič. Planktonske alge so neob-hodno potreben za obstoj in razvoj morskih živali. no še nadalje ostalo na vrhu pisateljeve ustvarjalnosti roman »Kaplan Martin Cedrmac«. Ko je roman prvič izšel pri Slovenski Matici 1938, se je moral pisatelj skriti pod psevdonim Pavle Sedmak spričo razmer v Italiji in pri nas, boječ se, da knjiga ne bi mogla iziti, Toman pa so tihotapili preko jugoslovanske meje med slovenske družine v Italiji, ki so doživljale fašistično nasilje raznarodovanja. Bevk je v tem delu združil Zamotan proces »Kako so odkrili mezon omega« odkriva poti najnovejših dosežkov atomistike, razložil pa ^ , ga je dr. Lavo Čermelj. Nazorno be- dokumentarfiost z umetniško preprič-sedilo Miroslava Kališnika informira 1Rviin realizmom, četudi je čas dal bralca o »Žlezah, ki odločajo našo romanu polpreteklo patino, lahko usodo«. Nauk o čutu za barve v ži uvrstimo »Kaplana Martina Cederma-valskem svetu se je 'razvil šele zad^ ca" med kompozicijsko in vsebinsko nja desetletja, zato utegne zanimati najbolj izbrušena dela Franceta Bev. Mavca, kaj je Leopold Zor razložil ka- Kn.iiga 3« izšla kot prvi zvezek v študiji »Čebelje oko in barve« Mi- Kondorjeve knjižnice, ker pa je ro- ba Likar, pisec knjig o »Virusih« in »Bakterijah«, Je prispeval »Novejše poglede na razvrstitev virusov«. V peti — šesti številki najdemo osmrtnico dr. Boža Škerlja, vodilnega antropologa med jugoslovanskimi Si znanstveniki. Aktualne vsebine je is krajši prispevek Vida Grošlja o »Ionizirajočih žarkih in krvi«, z zani-mivim podajanjem, ki je lasten Ro- man razprodan, ga je ponatisnila. »PESEM STAREGA MORNARJA« V bibliofilski zbirki »Večni sopotniki«, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je izšla pesnitev angleškega pesnika Samuela Taylorja Coleridgea lenčevemu peresu, je "prirodosloveo »Pesem starega mornarja«, Coleridge spregovoril »O instinktih« pri neka- (1772—1834) ima poleg Wordswortha terih živalih. Lanskoletni poskusi ^ast’ da zastopa v angleški književ-umetnega osemenjevanja na ljubljan- n°sti na prehodu iz 18. v 19. stoletje ski medicinski fakulteti so bržčas pn'° generacijo »pravih« romantikov, vzpodbudili Marka Kumlja, da je Njun skupni nastop, predvsem »Li-spregovoril o »Umetnem osemenjeva- ričnih balad« (1800), kateremu je nanju matic«. Naš gobar, Josip Ukmar Pisal Wordsworth deklarativen pred-pa je ponazoril »Kako rastejo gobe«, govor, postavlja literarna zgodovina lustracija Zdenke_Golob-Borčičeve v k„jlgi Zlate Pirnatove »Tetij fazlago. Liza«, ki jo je za najmlajše bravce pravkar izdala MK Nove pesmi učiteljice Vide Tauferjeve za »uradni« začetek romantike. Čeprav je napisal Coleridge sorazmerno mnogo, pa je vendarle čas prerasel večino njegovih pesniških, dramskih in filozofskih del. Ker mu je ohranilo do današnjih dni svojevrstno mesto v angleški poeziji In s tem vred svetovno slavo, so njegove tri pesnitve »Kubla kan«, »Christavel« in »Pesem starega mornarja». »Pesem starega mornarja« nam govori v romantično impresivni govorici o nerazumljivem uboju albatrosa, o blodnjah, trpljenju in sanjskih prividih mornarja, ki plačuje storjen zločin nad naravo, pa o kesu, očiščenju in pokori, ki jo bo opravljal do ____________^ konca življenia. Ta motivni svet in Ladjah na reaktorski po- nieSove globlje miselno jedro je izpovedal pesnik v znanosti, romantično _ , y . strastni govorici simbolike in nravst- Takšen je skromen pogled med vene prizadetosti, poglavitne prispevke letošnjega ^Pro- Pesnitev je odlično prevedel In 11 teusa«. V rubrikah Mladi prirodoslo- napisal spremno besedo pesnik Janez vec ter v Drobnih novicah pa je na- Menart. Ne moremo soditi primer j al-zanimivih zapažani, no o njegovem prevajalskem delu, ugotovitev, podatkov in informacij, toda pri branju pesnitve čutimo po Kadar naese beseda o vesoljskih poletih, na ovire, ki pretijo vesoljskim potnikom, je treba upoštevati tudi meteorite, o le-teh je povedala nekaj zanimivosti Valerija Osterc. Franc Osole se je lotil »Orodja ledenodobnega lovca«, Anton Ramovž pa »Vulkanov v rabeljski dobi na Slovenskem«. V sedmi številki najdemo razlago Aleša Strojnika o »Rentgenskih ; žarkih«. Za kadilce utegne biti neprijeten prispevek Alije Koširja »O kaji«, kajti znanost se nagiba k ugotovitvi, da kajenje deluje kvarno na organizem in da lahko povzroči rakasto obolenje. Hubert sti živih bitij nad pa o gon«. sevanje«, Janez Str- Vida je bila tu tiha prosvetna de- niče slovenske lirike, večkrat to nb n1ih amr. * ~ x , , Za .ilustraci3°: Nova metoda preuče- zvočnosti verza in plastiki podob da lavka, pridno je pisala pesmi. Ob ne- prevedli v tuje jezike ” 3 lepoto kih ■Yašlmi„ ■d°:|ele v.an;la, srca' ,Del«ž sovjetskih znan- je Menart ustvarjalno posegel v orga- ------------------- —------------ lep ' kl se dvlga nad življenje.« stvenikov pri raziskovanju Antarkti. nizem umetnine in jo v plemenitem ta, priUllU JC priliki smo se zbrali tam učitelji . Mariborska založba »Obzorja« 3® dni izdala spet novo knjigo. ^ ____________ ___ ______ kor» založ- vsega litijskega okraja In smo piiso- Zanimivo je spremljati Vidino rast VSak prosvetni delaven h ke’ Nova ’ zdravila proti diabetisu, Qružiia se Vide Tauferjeve pesniška bogastva. ja- drobnr,Prtwl sv°3evrstna ozad- . 35 pe™?? zbltka. obsega tri cikle Ija »Proteusu« pestro vsebino Kdor ,oT»;»a ”■=» frs KsSSSH-f'»* w*»a«!.aasa ne pozabite na anketo p« Žigonu?' ?Untakra1tnemV Utlfskem s^m^jo ^našV na novem službenem Nasmeh nečakov se krog njih mi vije prodnaša^melodijehsre-el11 fllm?k®ga nTš^llh liff maT- V »-CICIBANU«' Prve stihe in ie z njimi vzbudila za- cl Lili Novy. Pesniškega peresa ni danlinS1 Č T ^ prlzor z nek' Mivo rSrtn® Cen ln 1Zxbr«šen- Nevsl’ prlrodoslovnih krožkih. Kvalitetni pri- »Cicibana« ie urednik.3 8a hlmanie epr?p3stihe je objavila v di- odložila vse doslej, ko živi v domu sie na1 ,ueenkarni- ki so pri- minke svo:la čustva ln spo’ spevki so na stopnji različne umske UdlbanS« je uredništvo razpisalo JaSkem ilrtS^Preporodu, ko ji je bilo za onemogle na Bokalcih. 13?: »V slovo^v'P.Smi 6ne svetlobe mnogo prej vidna nA večernem nebu kakor Merkur. Boli in bolj bo Venera začela krasiti večerno nebo. V mesecu aprilu se bo že toliko odmaknila od Sonca, da bo na koncu meseca šele ob tri-četrt na deset zahajala. 7,e v majhnem daljnogledu jo bomo videli kot kroglico, ki dobiva polagoma vedno močnejšo fazo. ko se odmika od Sonca. Z rastočo fazo in približevanjem naši Zemlji pa bo Venera postala vedno bolj svetla. Z Marsom pa v mesecu aprilu še vedno ne bomo imeli mnogo veselja, ker se še ni zadosti odmaknil od Velikega psa. Ostanejo nam še trije od znamenite zimske šestorice — Dvojčka, Voznik in Mali pes. Tam kjer ni močnih luči pod zahodnim horizontom, bodo vsi trije nudili tud' sredi pomladi dovolj zanimivosti. Na južnem nebu so zvečer razprostrti Veliki lev, Rak in Morska kača. Prvi je posebno lep in za ' nas zanimiv, ker kroži planet Uran v bližini glavne Levove zvezde, Regula. V Raku je najzanimivejša njegova lepa kdpi-ca sonc. Jasli imenovana. Tudi v lovskem daljnogledu jo lepo vidimo. Kdor pa ima zadosti močno domišljijo, prav lahko projicira v to sicer slabotno, a od davnih časov znamenito ozvezdje obliko raka. Pod Rakom ugledate glavo Morske kače ali Hidre, ki je najdaljše ozvezdje. Ce' sledite njenim zvezdam od glave navzdol, boste potovali prav tja do jugovzhodnega roba horizonta. >Tcid nio se razprostirajo poleg P*'1"' še ozvezdja Sekstant, Čaša, Kr' ir in Devica, katere vroča zvezda S uka ali Klas žari v aprilu nizko nad Hidri-nim repom. Veliki voz stoji v aprilu zelo ugodno, v malih daljnogledih boste videli, da je druga zvezda v ojesu v resnici krasno dvojno sonce. V lovskih daljnogledih pa bomo videli le zvezdo Alkov, ki jo vidimo že s prostimi očmi tik nje. nekoliko bolj razmaknjeno. Oje Velikega voza je izvrstno kazalo do nekaterih drugih zvezd. Ce sledite smeri njegovega lo-JvH, <■ bpstč zadeli na zvezdo prve velikosti Arktur v ozvezdju Pastir ali Bootes. V r*hlo upognjenem loku naprej pa boste našli krasno Spiko ali Klas v ozvezdju Devica. Pravokotno na oje stoji ozvezdje Lovski psi s svetlo rdečo zvezdo »-Karlovo srce«. To opazite najbolje v manjšem daljr Pogledu. V isti smeri navzdol od ojesa in Lovskih psov opazite množico drobcenih zvezd, ki so razporejene v obliki dekliške kite las po nebu. To ozvezdje je rešilo življenje številnim egipčanskim svečenikom, ko je iz templja izginila kraljičina kita. ki jo je kraljica Berenika žrtvovala Veneri. Malo Sonca, da bi ga mogli na jutranjem nato. ko ie kralj Ptolomei zagrozil tv/vAici.i upravitelj vam je zato 7 uspehom opazovati. Mars bo vsem svečenikom s smrtjo, če ne odtegnil plačilo honorarnih ur. ki me S|Cftr eno uro pred Soncem vzhajal, najdejo lepe kraljičine kite. je nek ša v* h n t«H s/** inž- bistroumen 'svečenik pokazal prese- nečenemu kralju in njegovemu dvoru na nebo. kamor je Venera milostljivo oritrdila za večne čase kraljičino kito... Tako so ozvezdja Berenikina kodra. Glava Hide in Jasli v Raku že vredna, da jim ftfbvek, oborožen ..... ... ... - - - sicer eno uro prea oonuem jih v redu Opravili. Ali se smejo red- toda kftr njegovo vzhajališče južne učne ure kompenzirati s honorar- nejSe ,od sonca, se bo nahajal še Popravek Objavljeni knjigi ITALIJANSKE PRAVLJICE in INDIJANSKE PRAVLJICE, ki sta izšli v zbirki »Zlata ptica*, staneta vsaka 1000 dinarjev in ne 820, kakor je bilo pomotoma objavljeno v naročilnici oglasa v prejšnji številki »Prosvetnega delavca«. Uprava založbe MK Ljubljana, WolIova 12 nimi urami? ODGOVOR:Ce iz upravičenih razlogov (zdravniški pregled) niste mogli opraviti rednih učnih ur, Vam zgid upravitelj ne sme odtegniti plačila. za honorarne ure. ki ste jih opravili, P. J. VPRAŠANJE: Ali Ima prosvetna delavka — mati pravico na skrajšan delovni čas od 6. oziroma 8. meseca starosti otroka? ODGOVOR: Prosvetna delavka — mati ima tudi pravico do skrajšanega delovnega časa in sicer: učna obveznost take prosvetne delavke ne sme biti dnevno več kakor 4 učne ure.' Te učhe ure morajo biti v soglasju z njo tako razporejene, da ji je omogočeno nemoteno negovanje otroka. , Prva desetletnica Letos poteka deseto leto, odkar so celjsko učiteljišče zapustili prvi diplomanti. Bilo nas je 80. Lepo bi bilo, če bi se letos vsi sčstali in ponovno proslavili ta dogodek. Tovarišice in tovariši, kjerkoli ste, sporočite svoje naslove Pavlu Bukovcu v Šoštanj aii Francu Bizjaku v Kozje. vedno na nebu, ki ga bo že osvetljevala jutrattja zarja. Jupiter, .postaja najsvetlejše nebesna telo na jutranjem nebu. Začetkom aprila sicer še ne bo kdo. ve kako dobro viden, a s pomočjo srpa lovskim daljnogledom, posveti kak jasen večer. Drobcene zvezdice v teh RAZPIS PROSTIH USLUŽBENSKIH MEST Lune, ki bo šel dne 2. aprila mimo niega, ga bomo lahko našli. Nato pa bo vedno bolj zgodaj vzhajal, in sicer na koncu aprila že ob 3 uri in Iti minut. Torej bo na temnem nebu lepo viden in vsaj eno uro nas zarja vzhajajočega Sonca pri opazovanju še ne bo motila. Nebo okoli Jupitra bo precej prazno, saj kroži sedaj na nebu, kjer se razprostira ozvezdje Vodnar, kjer ni svetlejših zvezd. Njegov lepi brat Saturn še vedno kroži pred ozvezdjem Kozorog, torej stoji na nebu bolj zahodno od Jupitra. Zato tudi prej vzhaja. Moti le to, da stoji razmeroma nizko nad horizontom. Z Luno se bo srečal dne 27. aprila, a že ob desetih zvečer. Ko bo vzhajal, se bo Luna od njega že precej odmaknila. Kdor je tudi z najmanjšim daljnogledom opazoval Urana, ki je še vedno dokaj blizu svetle zvezde Regal v levu, ie doživljal lepe prizore. Opazujte ga tudi v aprilu, ko se zaradi revolucije Zemlje giblje, retrogradno. Lev stoji zvečer visoko nad južnim horizontom, Regul in Uran istočasno kulminirata. Dne 30. aprila bosta prekoračila meridian ob 1*. uri in 45 minut. V aprilu je zima že daleč za nami, z njo pa so se poslovili tudi glavni zimski lepotci med ozvezdji, Četudi sta Orion in Bik deloma še nad obzorjem, ju zaradi večerne zarje ne v odortih konicah oa so v resnici po več.ini večja in boli, vroča sonca od našega in tudi od tistih, ki nam zaradi večje bližine bolje svetijo na nebu. Da je zima za nami in poletje ni več daleč, nam pričata še dve ozvezdji. ki se izza severnega obzoria začenjata potiskati na nebo. Razločimo ju lahko, saj žari v Liri naisvetlejša poletna zvezda Vega. v Labodu pa svetli Deneb. Pavel Kunaver r>nn«5uirTi\n mer avizr. izdaja Republiški odbor Stndtkau prosvetnih In znanstvenih delavce* LRS — List Izhaja Mirlnalstdnevnr med gotskim letom — Ureia uredniški odbor — Odgovorni urednik Dra go Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva t - Telefon ored-malone n)stvs. n-72?. interno *«3 - Naslov uprave: Ljubljana. Naaorjeva ul. I -Telefon uprave: 29-284 — Poštni predal: 355-Vil - Letna naročnina 40P dinarjev — Številka tekočega računa: — Tiska CZP *L1udska oravira« RAZPIS Gimnazija v Murski Soboti — profesor slovenskega jezika; profesor zgodovine, ki bi poučeval tudi filozofijo in sociologijo: profesor nemškega jezika; profesor ali predmetni učitelj ruskega jerika (družinsko stanovanje, prednost ima interesent 's perfektnim znanjem ruskega jezika): profesor angleškega jezika: profesor kemije; profesor matematike in fizike, ki bi poučeval tudi opisno geometrijo in tehnično vzgojo; predmetni učitelj za tehnično vzgojo: profesor, predmetni ali strokovni učitelj telesne vzgoje (prednost imajo moški) — samske sobe pri privatnikih in omenjeno družinsko stanovanja Zavod za prosvetno pedagoško službo Idrija objavlja na podlagi 21. člena pravilnika zavoda št. —, z dne 16. oktobra 1961 RAZPIS delovnega mesta prosvetnega svetovalca za osnovne šole. Pogoji: Višja pedagoška šola z diplomo in strokovnim izpitom, ali učiteljišče z diplomo in strokovnim izpitom in najmanj 10-letno prakso v prosvetni stroki. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov uslužbencev zavoda. Rok za vlaganje prošenj pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Idrija je 30, april 1962. Šolski odbor osnovne šole Žalec razpisuje prosta službena mesta za šolsko leto 1962 63 Osnovna šola Žalec: 1 mesto predmetnega učitelja za zemljepis in zgodovino 1 mesto predmetnega učitelja za matematiko in fiziko 1 mesto strokovnega učitelja za tehnično vzgojo 1 mesto predmetnega učitelja za glasbo 1 mesto predmetnega učitelja za telo- vadbo. Osnovna šola Vinska gora: 2 mesti učitelja osnovne šole Opomba: Za razpisana mesta v Žalcu ni družinskih stanovanj. Za Vinsko goro so samska stanovanja. K prošnjam je treba priložiti dokumente po 13. členu Pravilnika, o izvedbi razpisa uslužbenskih mest. UČITELJIŠČE V MURSKI SOBOTI Pri objavi »Razpisa« v 6. številki PD je nastala pomota. Tekst pod b) bi se moral glasiti: b) 1 mesto profesorja psihologije — univerza. Prosimo kandidate, da ta popravek upoštevajo. Ste se že odločili, kje boste preživeli prvomajske praznike? Najprijetnejše ho na tradicionalnem KOMPASOVEM tridnevnem prvomajskem izletu s posebno ladjo PO SEVERNEM JADRANU (KRMAMIALI LOŠINJ) Odhod i* Ljubljane v nedeljo, 29. aprila. Prijave sprejemajo vse poslovalnice turističnega podjetja KOMPAS, kjer so na razpolago tudi programi ostalih PRVOMAJSKIH IZLETOV, ki bodo vodili po domovini in v inozemstvo. Pl lMKJ Založba MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, fiOPOVA 38-IH Najaktualnejši pomožni priročnik za učence 7. in 8. razredov osemletk, dijake gimnazij, učiteljišč, ESŠ, TSS, višje razrede vajeniških šol, za profesorje in vse pedagoge knjiga dr. M. MIKUŽA: Druga svetovna vojna • podaja v zgoščeni obliki oris druge svetovne vojne • prinaša zaporedni pregled dogodkov ® dokumentarne posnetke z glavnih področij vojne • dva zemljevida z vrisanimi frontami V PRODAJI V VSEH KNJIGARNAH ALI DIREKTNO PRI UPRAVI ZALOŽBE, LJUBLJANA, WOLFOVA 12. odrežite NAROČILNICA Naročam za ... Točen naslov: izv. br. dr. M. Mikuž: DRUGA SVETOVNA VOJNA a 330 din. Celotno vsoto bomo nakazali po prejemu računa na Vaš tekoči račun št. 600-14-1-67. Podpis »ISKRA« industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko KRANJ Obvešča/no vse šole in ustanove, da proizvajamo : Kinoprojektorje KO-6 s svetlobnim in magnetonskim zapisom. Po želji kupca opremljen z mikrofonom za snemanje ter anamorfotskim objektivom tipa (bvpergonar) PAULUS16 za projekcijo za široko platno. Visokokvolitetne Hi-Fi ojačevalce, priključkom za gramofon, 15 W izhodne moči s magnetofon in radio. Zvočne omarice raznih oblik v izredno estetski izvedbi. ISKRA znak, pojem tradicije in kvalitete! Vse informacije: ISKRA, Prodajno servisna organizacija, Ljubljana, prodajna skupina kinoakustike, Linhartova 35/1 in TRGOVINA NA DROBNO V LJUBLJANI, TITOVA 19 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdala v letošnjem letu dvanajst romanov pisatelja ŽANE GREVA Romani so primerni za doraščajočo mladino predvsem zaradi snovnega bogastva, živahnih akcijskih zapletov, vernih pokrajinskih opisov in zdrave tematike, ki je vselej privlačna. Žane Grey je namreč posvetil vse svoje pisaL teljsko delo deželam, ki jih poznamo v njihovi pionirski dobi po skupnem imenu »Divji zahod«, in ljudem, ki so v trdem boju z naravo in sovražniki krojili zgodovino ZDA. Greyevi junaki so nepopustljivi, zagrizeni in vztrajni borci za zmago dobrega in pravičnega. Doslej je izšla prva serija treh romanov: • JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE • PO SLEDOVIH MAVRICE • PEŠČENE STOPNICE Kdor nakaže do 15. aprila založbi 2400 din, prejme vse tri romane po mnogo nižji ceni, kot bodo sicer v prodaji. Naročniki celotne zbirke 12 romanov plačajo samo 7700 dinarjev (celo platno) v treh obrokih: do 15. aprila do 15. maja in do 15. junija 1962. Subskribcijski pogoji so objavljeni v prospektu, ki ea dobite v vseh knjigarnah!