Leto LXV Poštnin« plačana * gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 21. oktobra 1937 Štev. 242 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja ce ioletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI VENEC Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 7.a inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Mislimo na zimsko pomoč! Rane, ki sta jih v zadnjih treh desetletjih prizadeli Sloveniji dve veliki nesreči, namreč svetovna vojna in pu splošna gosjxnlarska in socialna kriza v letih 1930 do 1934, še vedno niso zaceljene in naše socialno življenje je tako oslabljeno da težko prenese razne manjše udarce, ki se žal tako naglo vrste, kakor na primer slabe letine, mezdni sjjori in izprtja, zlasti pa uime. Delavec, ki izgubi le za teden dni zaslužek, kmet, ki mu toča pobije žetev in letino, trgovec ali obrtnik, ki mu konkurenca vzame za nekaj časa zaslužek, inteligent, ki je nekaj časa brez službe in namestitve, vsi ti si zelo težko opomorejo in s skrbjo gledajo v bodočnost. Le malo je tako močnih, da bi mogli kriti trenutne izgube z dohodki ali prihranki prejšnjih let. Svetopisemska zgodba o sedmerih suhih kiavah, ki so požrle sedem debelih, pri nas po vojni ne velja več, zakaj suhih krav, to je suhih let, je pri nas mnogo več, kakor samo na pol debelih. Tako grozi stradež širokim množicam, najbolj pa, kadar se jiojavi v jeseni prvi mra/ in je treba obleči toplo suknjo, doma dobro zapahniti vrata in naložiti v peč! Z mrazom potrka na človeka še skrb in bojazen: Kaj bo pozimi, ko bomo zmrzovali, stradali in trpeli sleherno pomanjkanje? Zato naj se nihče ne čudi, kdor gre na primer te dni čez ljubljanski ali čez kakšen drug živilski trg in tam onazi žene, da, tudi može, kako z zavistjo v obrazu in s pravim občudovanjem gledajo polne voze krompirja, zelja, drugih pridelkov, kolikor nam jih je dala letos tako skopa naša zemlja: to so tisti, ki si ne morejo nabaviti ne krompirja, ne drugega živeža iii vedo, da si ga tudi pozimi ko bo živež še dražji, niti sproti ne bodo mogli kupovati! Ali niste še videli zavidljivih oči no ulicah in pred srečnimi domovi, kako so občudovali kupe kuriva? Oči revežev so, ki bi jim samo majhen kup tega kuriva pomenil že ošček sreče, zakaj vedo: pozimi bodo morali zmrzovati! Danes, jutri utegne priti zima in našla bo nepripravljene reveže, našla pn bo nepripravljene tudi vse tiste, ki so. oziroma smo jim dolžni pomagati, kolikor v svoji skromnosti pač zmoremo. Ljudi, ki žive danes iz ust v U6ol milijona podpor za brezposelne, to je /a resnično potrebne, ki dela res niso dobili. V razmerju z Ljubljano so mnogo žrtvovale tndi druge mestne, da, celo podeželske občine. Brez-jioselnost je pri nas postala že bolezen, ki je še tako dobra konjunktura ne bo odpravila. Pozimi, ko prenehajo stavbna dela, pa se brezposelnost poveča večkratno in so ob zaslužek največ težaki, torej najbolj bedno plačani delavci, ki imajo tudi največ otrok. Mirno moremo računati, da bo čez zimo samo v Ljubljani najmanj 1500 družin vpraševalo očeta ali mater: »Kaj bomo zvečer jedli, ko nič nimamo!« Strašno so letos slovensko zemljo zadele Tazne uime, toča, povodnji, viharji, deževno vreme, ko je krompir gnil, gosenice, ki so uničile zelje, zadnjo uborno hrano, tako da imamo v Sloveniji cele predele, ko bodo stradale tudi trdne gruntarske družine. Pomislimo malo še na bedo ubogih viničarjev v Slovenskih goricah, v Halozah, na uboge vinogradniške družine na Dolenjskem, na splavarske družine, na družine lesnih delavcev, na družine reduciranih rudarjev v revirjih in drugod, pa nam vsaj približno vstane pred očmi ogromna slika splošne bede v Sloveniji. Dn poprej pred vojno, so bili tudi primeri bede in lakote, toda bili so osamljeni in jih je mogla zasebna do-inteligentov, inteligentje z deplomami, družine inteligentov, inteligentje z diplomati, družine propadlih trgovcev in obrtnikov in mnogi pripadniki nekdanjega cvetočega srednjega stanu, zatekajo v razne socialne urade in ustanove s prošnjami za nujne podpore, da imajo vsaj dva dni za jesti. Značilen je primer, ki se je pripetil prav ta teden na ljubljanskem magistratu, ko je tja prišla žena z dojenčkom v naročju in je povedala, da bo od lakote umrla, če ji ne dajo vsaj za malo hrane. Bila jc nekoč pripadnica srednjega stanu! Kako more biti pri srcu šele družinam brezposelnih delavcev, onemoglim starčkom, sirotam in vsem drugim potrebnim! Kako je pri srcu viničarski materi, ki ne more dati otroku skodelice mleka, preden gre v šolo, temveč mu mora natočiti edino, kar ima pri hiši: šilce žganja! Duhovniki, učitelji in župani, s katerimi smo govorili, vse izražajo eno skrb: Ne vemo, kaj bodo otroci pozimi jedli! Če torej otroci pozimi ne bodo imeli kaj jesti, torej bodo imeli odrasli še manj! Bes je, čast banovini, čast mestnim in podeželskim občinam, saj store vse, kar se da napraviti! Gorje, ko še tega ne bi bilo! Tudi zasebna iniciativa je morala zavzeti velik obseg. Saj moramo kar čuditi, kje dobe na primer Vincencijeve in Elizabetne konference toliko sredstev, da obrišejo toliko neštetih solz. Tudi Rdeči križ izpolnjuje svojo dolžnost, dnsi letos upravičeno želimo, naj posveti večjo jiozornost Sloveniji. Res so bile tudi na jugu sem in tja uime in povodnji, toda ne v takem obsegu in ne kar tako skupaj in tako katastrofalno, kakor v Sloveniji. Pred mesecem dni smo imeli teden Rdečega križu in Slovenija je plačala največ na posebnih znamkah in drugih dajatvah za Rdeči križ. Za to letos zahteva Slovenija kot najbolj udarjena dežela, da jo Rdeči križ tudi v največji meri podpre, saj utegnejo priti tudi za Slovence boljša leta ko bomo sicer svoj delež Rdečemu križu plačali, ne bomo pa zahtevali toliko od njega. Od države p« zahtevamo, da uvede tako zvane »koruzne akcije< v največjem obsegu. V državi je koruza letos obrodila rekordno, v . Sloveniji pa bolj skromno. Koruza je važno | Vetekapitat proti Roosevettu v Črni dan na ameriških borzah Roosevellova gospodarska obnova se je zamajala Ali nujnosi gospodarskih zakonov ali pa — špekulacija? Newyork, 20, oktobra, c. Borze v Newyorku so imele včeraj zopet svoj črni dan. Padati so začele cene surovinam in delnice velikih industrijskih podjetij. Vlade v Washingtonu se je polastil nemir. Kako tudi ne bi, saj je vsa popularnost sedanjega Rooseveltovega režima postavljena samo na to podmeno, da se je ameriško gospodarstvo dvignilo prav pod Rooseveltom iz težke gospodarske krize, ki je prav v znamen borznem polomu na newyorški borzi v letu 1929 začela 6Voj strašni zmagoslavni pohod po vsem svetu in so jo nekatere evropske države zaključile šele nedavno ali pa se še zvijajo pod posledicami takratnega strašnega obračunavanja gospodarskih silnic v Wall-streetu . Sedanja zbeganost — tako vsaj trde v Wash-ingtonu — sloni predvsem na starem strahu, ali 6C je Rooseveltu res posrečilo dvigniti ameriško industrijo iz krize, v kateri se je vila v letih od 1929 do 1935. Razni strokovnjaki in sociologi so trdili, da je dvig ameriške industrije samo negativen, to je, da sloni večina industrije na proizvajanju sredstev, ki narodnemu gospodarstvu ne koristijo mnogo. Ta »negativna industrija« pa je slonela predvsem na dobavah vojnih potrebščin in na izvozu surovin, ki sc jih druge države rabile največ za proizvodnjo oboroževalnih sredstev. K temu pride še dvom, ali je bilo pametno, da je ameriška vlada nekaj časa tako dirigirala ameriški kredit, dočim se kupna moč ljudskih množic ni tako hitro razvijala. Iz tega se je razvil opravičen sum, da so si razna industrijska podjetja napolnila silna skladišča, ki so morala šele čakati ureditve trga. Toda ta je postal nemiren ko se ie z raznimi stavkami strokovno organiziranega delavstva začela vsiljevati enostranska rešitev gospodarskega ravnotežja. Zamera v Chicagu Rooseveltova »prosperiteta« je torej slonela največ na trdni veri v dvig proizvodnje in ureditev razmer med delavstvom in njegovim vplivom na notranji trg. Toda še preden se je Roosevelt mogel odkrižati teh nadlog, se je po očitkih nekih ameriških konservativnih politikov zaletel predaleč na mednarodnem polju S 6vojim govorom v Chicagu se je že skoraj izrekel za to da Zedinjene države ne bodo mogle ostati nevtralne, če se bodo v svetu ponavljali taki zgledi kot jih na Kitajskem uprizarja Japonska. Zamajalo se je staro načelo ameriške zunanje politike, ki že skoraj nad sto let sloni na načelu nevtralnosti, to je. da se Zedinjene države ne 6mejo zaplesti v nobeno vojno, ki ie ne bi narekovali samo ameriški interesi. Govor v Chicagu je izvenel tako, kakor da misli Roosevelt iti v boj na strani nekih evropskih držav. Prvi poraz Odmev na ta govor je bil v Zedinjenih državah različen. V demokratski stranki sami s tem govorom niso bili vsi zadovoljni. Republikanska stranka razvija močno agitacijo proti Rooseveltovi politiki, ki da je baje »avanturistična«. Včeraj so bile volitve namestnika za senatorsko mesto, ki je postalo prazno s smrtjo senatorja Robinsona, ki je vodil Rooseveltovo vladno večino v senatu in spodnji zbornici. Na njegovo mesto je bil z veliko večino izvoljen republikanski kandidat Miller, ki je znan kot hud nasprotnik vse Rooseveltove gospodarske politike. V Topeki pa se je oglasil po radiu bivši Rooseveltov protikandidat pri zadnjih predsedniških volitvah Landon in hudo grajal Rooseveltovo zunanjo in gospodarsko politiko. Roosevelt še ni obupal Notranje in zunanje-politična napetost je morala najprej zamajati tiste temelje Rooseveltove politike, ki je bila najbolj trhla in najbolj nežna — to je novo gospodarsko politiko. Včeraj so na borzi v Nevv Yorku padle najbolj cene delnicam industrijskih podjetij. Padec nekaterih papirjev je bil tolik, da so bile njihove vrednosti nižje kot pa v letu 1935 ob koncu krize. Nekatere delnice so se prodajale kar brez glave in pod ceno. Vlada v Washingtonu miri in trdi, da je vse samo plod brezvestnih špekulantov, ki hočejo omajati Rooseveltovo vlado. Vlada tudi trdi, da bo lahko zatrla vse te intrige, če tudi 7. najstrožjimi odredbami. V New Yorku se branijo očitka špekulacije in trde, da so razlogi zbeganosti globlji in najbrž ne samo ameriški. . Nevv York, 20. oktobra, AA. Finančniki v Wall Streetu so zelo nejevoljni nad namerami vlade, ki hoče vplivati na borzo zaradi padca papirjev. Finančniki poudarjajo, da padec papirjev ni plod špekulacije, ampak je le posledica Roosevel-tovih napovedi o poseganju v razvoj gospodarstva, posledica primanjkljaja v proračunu in zaradi padca produkcije v industriji. Parlamentarni krogi pa dolže finančnike Wall Streeta, da so oni organizirali padec vrednosti papirjev. Roosevelt je z več strani prejel pisma, v katerih ga ugledne osebnosti pozivajo, naj stopi na prste Wall Streetu, ki hoče iz političnih ozirov pognati Združene države zopet v gospodarsko katastrofo. Med drugim sta Rooseveltu pisala tudi newyorški demokrat John Connon in pa Adoll Sabath iz Chicaga. London, 20. oktobra, c. Tudi v Londonu so hudo čutili dogodke na borzi v Nevv Yorku. Skoraj vsi vrednostni papirji zelo padajo. Najbolj se čutijo newyorški dogodki na trgu s surovinami. Newyork, 20. oktobra. AA. (DNB.) Ob dohodu poslanika Davisa na bruseljsko konferenco devetih držav je jirodsednik Roosevelt izjavil, da bo USA sodelovala v tej konferenci brez sleherne obveznosti do drugih vlad. Usoda Španije v rokah velesil V odboru za nevmešavanie si očilato: ft Anglija in Francija sta preveč s sovjeti Italija in Nemčija preveč s Francom" *t London, 20. oktobra. AA. Reuter: Po snočnji seji odbora za nevmešavanje je položaj tam, kjer je obtičal meseca julija Zvečer so poskušali zastopniki severnih držav doseči zbližanje med stališčem Sovjetske Rusije na eni in stališčem Italije, Nemčije in Portugalske na drugi strani. Toda v Londonu niso prav nič optimistični glede teh poskusov Vse je torej še tam, kjer je obtičalo meseca julija. Angleška vlada bo danes imela svojo redno tedensko sejo, na kateri bo zunanji minister Eden razložil brezuspešno delo odbora za nevmešavanje. Vlada bo nato proučila položaj, ki je nastal zaradi te zagate v odboru. Sicer ne bo vlada sprejela nikakih naglih sklepov, vendar bo angleška vlada po ponovnem neuspehu popoldanske seje odbora najbrž izjavila, da si pridržuje popolno svobodo London, 20 oktobra. AA. DNB: Na dopoldanski seji je britanska vlada razpravljala o pripravah za parlamentarno zasedanje in o razmerah v nc-vmeševalnem odboru V poučenih krogih računajo z možnostjo, da bo ta odbor danes poslednjič zasedal, češ, da sta Francija in Anglija sklenili, da ne dovolita več neskončnih debat. Berlin, 20. oktobra. AA. DNB: V tukajšnjih političnih krogih so glede presoje pogajanj v ne-vmeševalnem odboru zelo zapeti. Poudarjajo pa, da je treba počakati, da bo videti, ali sta London In Pariz zares pripravljena vse staviti na eno kocko iz ljubezni do sovjetov. Nemci bodo vsekakor poskušali rešiti angleški kompromisni predlog iz julija meseca, ki so ga sovjeti takrat odklonili. Včerajšnja izjava 60vietskega zastopnika Majskega, da se generalu Francu priznajo pravice vojskujoče se stranke šele tedaj, ko se dokončno odpokličejo prostovoljci, sme po sodbi tukajšnjih političnih krogov veljati za nov dokaz, da mislijo sovjeti nadaljevati svojo sabotažno politiko. Italija predlaga novo komisijo London. 20. oktobra, c. Popoldne ob 15.30 se je začela včeraj prekinjena in odložena seja odbora za nevmešavanje. Pred sejo so položaj presojali nekoliko bolj optimistično. Raje so na seji angleške vlade dopoldne sprejeli predlog, da naj Eden vse stori, da pride do zbližanja mod francoskim in italijanskim stališčem. Seja odbora za nevmešavanje so jo začela točno in ob času, ko to |x>ročamo, še traja. Tik prod sejo so italijanski časnikarji razdelili izjavo, ki jo je baje na seji podal grof Grandi v imenu Italije. Izjava pravi, da je Italija za to, da naj se takoj pošlje v Španijo posebna kontrolna komisija, ki naj na obeli straneh določi število prostovoljcev, nato pa naj takoj pošlje te svoje podatke odboru v London. Ko odbor sprejme to poročilo, prizna pravice vojskujočih se strank obema strankama in sc vsa razprava prenese na angleški predlog i dne 1-1. julija in sicer posebno na čl. H tega predloga. Obenem se naj začne razprava o čl. 2 francoskega predloga, ki jo bil predložen zadnjo soboto. 0lota bo poskočila. Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo najbrž še trajalo, od zapnda jia so bližajo motnjo in poslabšanje vremena. Volitve predsedstva )ščine in senata skup Belgrad. 20. oklobra. m. ktoča6iio kakor senat se je sestala k zasedanju ludi skupščina. Današnjo skupščinsko sejo je letos že tretjič vodil najstarejši poslanec Stevan Jankovič. Za novo predsedstvo sta bili postavljeni dve listi: lista vladne večine, kluba JRZ in zemljoradniškega kluba ter skupna lista opozicionalnili klubov. Na listi, ki podpira vlado, so kandidirali za predsednika dosedanji predsednik čirič. za podpredsednike Franjo Markič. Je-vrem Tomič. Radisav Vučetič, za tajnike pa Dra-gomir Stojadinovič, Dragan Damič, Nurija Pozde-raz. dr. Veble in Stojadin Dimitrijevič. Na listi skupščinske opozicije so kandidirali za predsednika Lazarevič (JNS). za podpredsednika Milivoj Perič (neodvisni klub), dr. Baričevič (jugoslovanski klub) in dr. Režek (delovni klub), za tajnike pa Bogdan Ercegovac (Narodni pokret), Vojislav Ne-nadovič (neodvisni klub). Bogdan Petrovič (Narodni pokret), Vladimir Tišina (jugoslovanski klub) in Mustafa Mulalič (JNS). Glasovalo je 2Q8 poslancev. Od teh je dobil čirič 181, Lazarevič pa 115 glasov. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Stevan čirič. Za podpredsednike so bili izvoljeni Franio Markič (172). Jevrem Tomič (168) in Vučetič (170 glasov). Za tajnike so bili izvoljeni Dragomir Stojadinovič, Dragan Damič. Nurija Pozderac. dr. Veble in Stojadin Dimitrijevič. vsi z vladne liste. Skupščina o ustavi Za izvolitev se je novi predsednik čirič zahvalil z daljšim govorom, v katerem se je dotaknil tudi najnovejših notranjepolitičnih dogodkov. Po izvajanjih skupščinskega predsednika si bo skup-sčina stavila vprašanje, ali bo treba menjati ustavo ali ne. Dalje si bo skupščina stavila vprašanje, ali je prekinjena pravna kontinuiteta naše države, in če je prekinjena, kdai je bila prekinjena in kdo jo ie prekinil. Če je treba menjati osnovni zakon, se lx> stavilo vprašanje, ali se bo to izvršilo na zakonit način ali ne. V nadaljnjih izvajanjih je čirič poudarjal, da se skupščina nikdar ne bo vdala pritisku in bo vedno pobijala vsake protizakonite težnie in se odločno postavila na branik zakonitosti. Nazadnje j epredsednik obžaloval, da v sedanji skuoščini ne sodeluje večina poslancev, ki je bila izvoljena na listi dr. Mačka. Glede vidov danske ustave, ki jo napadajo tudi stranke, ki so jo leta 1921 same sprejele in zanjo glasovale, je predsednik dejal, da vsi tisti, ki so to ustavo sprejeli, in vsi tisti, ki so dopustili, da je bila ta ustava sprejeta, nimajo nravice kritizirati to ustavo. 2Zaključil je z vzklikom kralju in kr. domu. Skupščino je obvestil, da l-o o izvolitvi novega predsedstva obvestil ministrskega predsednika in sklical Iz železniške službe Belgrad, 20. oktobra. AA. S kraljevim ukazom «o na predlog prometnega ministrstva povišani pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: Za višje svetnike v 4/1 (skupino) Franc Pla-ninšek, Friderik Gregorka, Jožef Kraicer, Emili-ian Petek in Feliks Lenard, svetniki iz 4/2; za svetnike v 4/2: inž. Rikard Šaplja, dr. Leon Dckle-va in dr. Karel Senčar, svetnik v 5; za svetnike v 5: Franc Gorše, dr. Franc Zekar in inž. Emil Franc, poverjeniki 6. skupine; za inšpektorje v 5s Ivan Kaforc, Frančišek Bizjak, Mihael Rozine, Alojzij Mihič in Alojzij Erjavec, višji kontrolorji v 6; za poverjenike v 6: inž. Vinko Kuljič in Ignac Irkič, višja pristava v 7. skupini; za višje kontrolorje v 6: Ivan Vidovič, Franc Fabjančič, Viktor Hren, Stanko Kropivnik, Janez Lipovšek, Anton Urbanija, Valentin Kroflič, Bogomil Rot, Anton IJrbanišič, Ivan Ceglar, Ivan Škerjanc, Stanislav Brošker, Franc Medic, Andrej Lah, Ivan Popo-vič, Karel Gračner, Frančišek Ferjančič, Josip For-bah, Franc Mahoter, Anton Eržen, Jožef Šnajder, Anton Šijanec, Anton Sluga, Vladimir Tominec, Karol Grimšič, Adolf Avsec, Josip Herk, Anton Repnik, Frančišek Dominko, Ivan Par, Ana Prof, Anton Vrečko, Teobald Milohnoja, Ladislav Se-dej, Ivan Jezovnik, Ivan Janovski in Bruno Borštnik, kontrolorji sedme skupine; za kontrolorje v 7: Alfonz Skok, Karol Janežič, Josip Delkin, Viktor Veber, Jožef Žen in Štefan Oboi, prometni uradniki 8. skupine; Frančišek Golob in Rudolf Gale, tehniška uradnika 8. skupine; Milan Ccpuder in Ljudmila Likar, upravna uradnika 8. skupine; za prevajalca v 7: Pavle Bolh, strojepisec v 8; za višjega prometnika v 7: Karel Karčič, prometnik v 8; za višjega revizorja vlakov v 7: Anton Moljh, revizor v 8. skupini; za višjega strojevodjo v 7: Franc Kapi, strojevodja v 8; za kontrolorja v 7: Andrej Latal, tehniški uradnik v 8. skupini in Lazar Ra-dosavlievič, upravni uradnik v 8. skupini. Sah Pariz, 20. oktobra. AA. Po vesteh iz Moskve se je sedma igra v šahovskem dvoboju med Botvini-kom in Levenfišem zaključila z zmago Botvinika. Rotterdam, 20. oktobra, b. Danes sta odigrala tukaj sedmo partijo za svetovno prvenstvo šahovska mojstra Euwc in dr. Aljehin. Euwe je pričel partijo z damskim gambitom, Aljehin pa s slovansko obrambo. V začetku se je partija razvijala ugodno in se je borba kmalu spremenila v škodo Euweja, ki ie izgubil mnogo kmetov. V 27. potezi ie pričel Euvve delati velike napake in je moral v 35. minuti igro predati dr. Aljehinu. Stanje je sedaj 4 : 3 v korist Aljehina. prihodnjo sejo. knkor hitro bo dobil od njega obvestilo. V senatu Belgrad, 20. oktobra, m. V emi6lu ustavnih določil eta se danes sestala senat in skupščina in sta si izvolila novo prededstvo. Tako v senatu, kakor v skupščini je vlada dobila lepo večino, kar priča, da se je stanje v narodnem predstavništvu ustalilo in bo vlada še lažje izvrševala 6voj delovni program. V senatu je do izvolitve novega predsedstva vodil sejo najstarejši senator Ivan Hribar, ki je imel tudi letos govor o raznih notranjepolitičnih, gospodarskih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Za začasna tajnika sta bila izvoljena dr. Kotur in dr. Marušič. izvoljenih je bilo tudi devet 6krutina-torjev za volitev novega predsedstva. Za volitev novega predsedstva sta bili postavljeni dve listi: skupna lista delovnega in neodvisnega kluba ter kluba JNS. Na vladni listi so kandidirali za predsednika dosedanji predsednik dr. Mažuranič, za podpredsednika dr. Kotur in Sve-tozar Tomič. za tajnike pa Vukotič. Tomo Kovačevič in dr. Gregorin. Na opozicijski listi so kan didirali: za predsednika dr. Tomašič, za podpredsednika Uroš Krulj in Ivan Pucedj, za tajnike dr. Protič, dr. Glušac in Ivo Banič. 2e od vsega početka je bilo jasno, da bo v Senatu dobila večino vlada. Zato 60 JNSarji glasovali z mrkimi obrazi, ker 60 6e zavedali, yda so definitivno doigrali tudi v senatu. Izid glasovanja: Glasovalo je 85 senatorjev. Od teh glasov je dobil dr. Mažuranič 54. dr. Tomašič 30, ena glasovnica pa je bila prazna. Za predsednika je bil izvoljen dr. Želimir Mažuranič. Njegovo izvolitev so 6enatorji delovnega in neodvisnega kluba pozdravili z dolgotrajnim pleskanjem. Dr. Kotur je dobil 54 gla9ov, Tomič 50. dr. Krulj 30. Pucelj 32. dr. Ploj pa 1 glas. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Kotur in Sve-tozar Tomič. Vseh 85 senatorjev je glasovalo tudi za tajnike. Dr. Vukotič. dr. Gregorin in Kovačevič so dobili po 53 glasov, Protič 32. dr. Glušac in Banič pa po 31 glasov Za tajnike so bili izvoljeni dr. Vukotič. dr. Gregorin in Tomo Kovačevič. Novoizvoljeno predsedstvo je takoj zavzelo svoia mesta. Novi predsednik dr. Mažuranič se je za izvolitev zahvalil s kratkim govorom in izjavil, da bo o izvolitvi obvestil predsednika kr. vlade ter bo prihodnjo seio sklical takoj, kakor hitro bo od predsednika vlade dobil tozadeven odgovor. Od vlade so današnji seji 6etiaia prisostvovali ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič. notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Snaho, trgovinski minister dr. Vrbanič in pravosodni minister Simonovič. Belgrad, 20. oktobra, m. Skupščina je sklicana k rednemu zasedanju za jutri ob 10 dopoldne. Senat prav tako za jutri ob 11 dopoldne. Jutri bo s čitaniem ukaza kr nainestništva odprto zasedanje narodnega predstavništva. Ukaz kr. namestni-štva bo prav tako v skupščini kakor v 6enatu pre-čital ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Belgrad. 20. oktobra, m. Danes popoldne ob 4 se je novo predsedstvo 6enata in skupščine predstavilo na Belem dvoru ua Dedinju kr. namest-ništvu. Ob tej priliki 6e ie knez namestnik po drobno zanimal za gospodarske in kulturne razmere ter za razvoj turizma v posameznih krajih države. Cestno omrežje v Jugoslaviji V Sloveniji samo 616 km državnih cest> vse druge so banovinske a*i občinske Belgrad, 20. oktobra. AA. Na sporedu velikih javnih del kraljevske vlade je nedvomno ena izmed najpomembnejših točk izgraditev omrežja modernih cest v naši državi. Gradbeno ministrstvo je ustanovilo štiri terenske sekcije, ki imajo nalogo projektirati ceste, ki so bodo zgradile prihodnje leto. Razdeljene so takole: sekcija za traeiranje ceste Niš—Pirot—Cari-brod in Niš—Paračin e sedežem v Nišn; sekcija za Irasiranje ceste Kragujevac—Jagodina s sedežem v Jagodini; sekcija za traeiranje ceste Belgrad—Zagreb s sedežem v Brodu in sekcija za trasiranje ceste Sv. Djordje—Gjevgjelija e sedežem v Svetem Djorilju. Razen teh 6ekcij pripravljajo trasiranje banovinskih cest tudi tehnični oddelki banskih uprav Ljubljane, Zagreba in Cetinja. V naši državi je 55 državnih cest v skupni dolžini 10.250 km: od teh jc zgrajenih 9fi84 Km, ne- Japonci od treh strani obkoljeni Nanking, 20. oktobra, c. Danes so je začela najtežja bitka pred šanghajem v vsej kitajsko-japonski vojni. Japonska šanghajska armada je navalila z vso silo severno od Tasanga in od izida današnje bitke je odvisna usoda Čapeja in šungha-ja. Kitajsko poveljstvo ima zbranih nn tem odseku vee armad in so te armade številčno v premoči. Dosedanji izid bitke je pokazal, da so Kitajci obkolili japonsko krilo od treh strani. Japonci se krčevito drže svojih postojank. Izgube so na obeh straneh samo danes velikanske. zgrajenih pa 556 km. Po prometnem pomenu in po sklepu DN eo mednarodne ceste v naši državi tele: št. 1. Belgrad—Niš—Djevdjelija—meja v dolžini 609 km; št. 2. Belgrad—Zagreb—Ljubljana—Pod-koreu—meja 710 km; št. 3. Belgrad—Novi Sad— Subotica—Horgoš—meja 214 km; št. 4. Belgrad— Pančevo—Vršac—meja v dolžini 101 km; št. 47. Zagreb—Čakovec—meja v dolžini 96 km; št. 48. Zagreb—Sušak v dolžini 196 km in št. 16. Niš—Pirot— meja v dolžini 95 km. Abesirtsfei ne^nš tožil — zaman London, 20. oktobra. AA. (Štefani). Pritožbo, ki jo je poslal abesinski neguš kasacijskemu sodišču v Londonu, da se mu prizna pravica za tožbo v Veliki Britaniji proti Marconijevi radijski družbi v Adis Abebi za 10.000 funtov, ki jih je zahtevala abesinska vlada, je kasacijsko sodišče zavrnilo. V utemeljitvi razsodbe čitamo med drugim, da neguš ne more vložiti tožbe, ki utegne okrniti ugled abesinskega cesarja, tem manj, ker je angleška vlada dejansko že do neke meje priznala italijansko zavzetie Abesinije. Voivoda ICindsors^ii pri Stalinu Berlin, 20. oklobra, b. Ruski poslanik v Berlinu je povabil vojvodo Windsorskega, da 7. novembra sodeluje v Moskvi na svečanostih 20 letnice ruske revolucije. Vojvoda bo pregledal nekaj tovarn in nato potoval v Ukrajino v področje Donca, obijkal pa bo tudi Stalina. .cisti' Diktator najbolj zapeljive „demokracije" V pol teta odstavil 12 komisarjev Varšava, 20. oktobra. TG. Iz Moskve poročajo, da je osrednji izvršilni odbor sovjetske Rusije odstavil zopet dva ljudska komisarja, namreč komisarja za notranjo trgovino Vaj ee rja in komisarja za pravosodje Antonova O v s e j c u k a. Ker šteje sovjetska vlada vsega 22 ljudskih komisarjev, jih jc bilo v zadnjih šestih mesecih odstavljenih torej že 12. Proti Vajcerju sc je začela gonja v sovjetskem tisku že junija meseca. Očitali so mu popoln kaos v organizaciji notranje trgovine in nezmožnost, da bi uredil tržne cene. Označen je bil za »sovražnika države«. Vajcer, ki je seveda Žid, je deloval v Berlinu do lela 1934 kot zastopnik sovjetske trgovine in je bil takoj nato povišan v komisarja za notranjo trgovino. Leta 1936 mu jc Stalin podelil rod Rdeče zvezde, kmalu nato pa še najvišje sovjetsko odlikovanje red Rdeče delavske zastave. Za njegovega namestnika je bil sedaj imenovan M. P. Smirnov. Antonov Ovsejenko jc spadal k najbolj zvestim učencem in sodelavcem LJcninovim. Njegovo delovanje jo nmogostransko. V prvih dneh revolucije jc bil vojni komisar v Ukrajini, kjer sc jc odlikoval po svoji okrutnosti. Kasneje jo prišel kot poslanik v Prago, od koder je bil poslan v Varšavo, kjer jo bil tudi poslanik, dokler ga sovjetska vlada ni poslala v Bnrcclono v činu generalnega konzula in mu poverila organizacijo sovjetske rdeče j>oinoči in organizacijo mednarodnih brigad. Pred šestimi Prebivalstvu Ljubljane meseci je bil odpoklican in mu je bil poverjen komisariat za pravosodje. Sovjetski tisk ga je poveličeval kol novo zvezdo, ki da bo popraviia vse napake odstavljenega pravosodnega komisarja Kri-lenka. Zakaj ie bil strmoglavljen, ni znano. Govorijo pa, da ho tudi on prišel pred sodišče kot »sovražnik države,'. Na njegovo mesto jc bil kol novi komisar za pravosodje imenovan dosedanji predsednik Najvišjega rdečega sodišča v Moskvi Dimitrijev, ki je vso svojo kariero napravil v sodni upravi. Tudi v koniisariatu za zunanjo trgovino 6e pripravljajo temeljite spremembe. Veliko število načelnikov in šefov oddelkov ter zunanjih zastopnikov je že »izginilo . Te dni pa je-čiščenje zadelo tudi prvega zastopnika trgovinskega komisarja S u -d j i ii a, ki jc bil poleni, ko je Stalin strmoglavil komisarja Žida Rosenholza. poslevodeči komisar. Sudjin je sedel v tem koniisariatu od lela 1932 dalje in so vsi pričakovali, da bo kmalu imnovan za komisarja. Stalin je ludi njega |x>gnal v brezpomemb-nost. Njegov dekrel o odstopu je sestavljen v zelo mili obliki, kar je padlo v oči. Verjetno je, da ne bo proglašen za »sovražnika države;. Stalin še strelja Z rednim gorenjskim vlakom sc pripelje danes j>opoldnc v Ljubljano 54 francoskih rezervnih oficirjev in 20 njihovih dam. Po kratkem odmoru na Bledu sc pripeljejo v kulturno središče Slovenije in Ljubljana bo jirvo mesto v Jugoslaviji, kjer bodo dragi francoski gostje oficielno sprejeti. Na glavnem kolodvoru jih pozdravijo zastopniki naše vojske in Člani ljubljanskega jtododbora Združenja rezervnih oficirjev, častna četa vojakov jim izkaže čast in vojaška godba jim zaigra v pozdrav. Izpred glavnega kolodvora odidejo francoski rezervni oficirji z vojaško godbo na čelu jx> Miklošičevi cesti in čez tromostovje prod spomenik kralj« Petra I. Osvoboditelja, kjer položc venec. Izpred magistrata ktenejo po Prešernovi in ftolenburgovi ulici ter Kongresnem trgu prod Ilirski spomenik, kjer položc venec. Potem si ogledajo v skupinah mesto. Po večerji v Unionu se pa od|>cljcjo z. brzovlakom na-j>rej proti Zagrebu. Prvič bo danes Ljubljana oficielno sprejela in pozdravila rezervne oficirje naše močne zaveznice Francije. Pokažimo jim s toplini, gostoljubnim sprejemom, da znamo ceniti pomen zavezništva z njihovo slavno domovino in dn ne bomo nikoli jm-zabill, koliko žrtev je doprinesla junaška francoska vojska ludi za naše osvobojenje. Prosimo prebivalstvo Ljubljane, da pride v čim večjem šlevilu danes ob 15.38 pred glav. kolodvor pozdravit drage francoske goste in spremit jih pred oba spomenika. Zvečer jih pa spremimo zopet na kolodvor, da se od njih prisrčno poslovimo. Ljubljana naj zopet pokaže svojo znano gostoljubnost, dn bodo odnesli dragi francoski gostje od nas čim prijetnejše vtise. Liuhliniiski pododbor lidruženia rezervnih oficirjev- Berlin. 19. oktobra. A A. (DNB) Iz Moskve poročajo: >Sovjotskaja Si bor. poroča iz Novorosiska. da sc je neki veterinar moral zagovarjati zaradi obtožbo, da jc živini vbrizgal bakterijo in lako povzročil pogin nn lisoče glav živine. Sodišče ga je obsodilo na smrl. -Pravda Vostokn-r pa poroča o izvršitvi smrtne kazni nad dvema osebama, ki sta sabotirali nabavo žita. Pravda Severa poroča iz Arhangelska o usmrtitvi dveh oseb, obsojenih zaradi sabotaže. Uralijskij Robot ij: poroča, da so obsodili nn smrt pet trockistov v sverglovski po krajini, štiri uradnike so pa obsodili na težko jeco. Orhonikiscijevskaja Pravda poroča, da so izvršili smrtno kazen nad sedmimi člani neke razbojniške tolpe, ki so širili nacionalistične nazore in pogosto napadli kavkaške kolhoze. »Tihookean-skaja Zvezdne iz llabarovska poroča, da so 24 uslužbencev železnice na skrajnem Vzhodu obsodili na smrt zaradi sabotaže in vohunstva v korist Japonske. Obsodbo so že izvršili. Listi poročajo iz Moskve, da ie bilo danes izvršenih zopet 30 smrtnih obsodb v mestih Arhan-gelsku, Leningradu in Svobodni. Vsi so bili obtoženi, da so neki tuji državi izdali vojaške skrivnosti. V pokrajini Letri jc izvršila policija številne aretacije. Domači odmevi Smola rdečkar ev Tudi slovenski marksisti so idejni otroci liberalizma To dokazujejo s tem, da jim je ie danes izključna duševna hrana liberalno meščansko časopisje, n. pr. »Jutro«, iz katerega črpajo izključno vso svojo politično in 6vetovnonazorno modrost. Zaradi tega idejnega in duševnega sorodstva je tudi razumljivo, da je jenesarska diktatura povsod favorizirala rdei karje, kjer jih je mogla, po«ebno pa na vseh socialnih ustanovah. O, našim socialistom se večkrat toži po lepih časih Živkovič-Kramer-jeve diktature. Duhovno sorodstvo narekuje tako jenesarjem kakor tudi socialistom isto politično taktiko. Dogovor opozicije eo ljubljanski jenesarji v »Jutru« registrirali — pa nič več; v ostalem pa so se omejili na to, da so prinašali glasove drugih listov. Samo v svojem popoldnevniku »Slovenskem narodu« je dr. Kramer ukazal napadati imenovani sporazum. Toda istočasno so v Belgradu jenesareki prvaki pričeli nastopati za močno roko, ki jo že poznamo: jtče konfinacije, batinanje, monopol političnih pravic in svoboščin za JNS itd. Senator g. Jovo Banjanin ie še na torkovi seji 6enata očital vladi, da bi morala z vsega početka z močno roko preprečiti dogovore med opozicijo, tako nekako, kakor je to bilo v času JNS diktature: če sta se sestala le dva opozicionalca, je bil že žandar za njima! To je dvojna igra JNS: v Belgradu očiti JRZ, zakaj ni z močno roko preprečila razgovorov med opozicionalci, v Sloveniji pa očita JRZ, kir se ni pridružila sporazumu. V Sloveniji JRZ pou-tikajo v svojem tisku, da je centralistična in uni-taristična, toda v Belgradu jo dolže, da s svojo popustljivostjo napram Hrvatom ruši temelje države. Večje dvoličnosti si pač ni mogoče misliti. . . P°. te' P°t; SP i° za svojimi rumenimi bur-zujskimi bratci ubrali tudi slovenski rdečkarji. V svojem glasilu »Delavski politiki« kar naprej pišejo pravljice o tem, kako so slovenski klerikalci izdali vse programe, kaki centralisti in unitaristi so postali. Najdebelejše laži jim pridejo prav. Toda v istem času je pa prišlo v javnost, da so isti socialistični rdečkarji na seji v Zagrebu obsodili opozicijo, oziroma njen dogovor, ker socialisti stoje neomajno na centralizmu in unitarizmu. Njihovi P°vsera enaki sklepom, ki jih je objavila JNS v Belgradu. To je res smola, ki jo imajo ti dični rdečkarji pri svojem suženjskem posnemanju JNS. Očividno se drže načela: Očitaj svojemu političnemu nasprotniku to, kar sam počenjaš. Morda ljudje pri tem tvojega lastnega ravnanja ne bodo opazili. Pa menda marksisti ne mislijo, da bodo s takimi nemoralnimi sredstvi izboljšali svoj položaj! Mnogo listov — za enotno misefnost V zadnjem času je zopet vsa Slovenija preplavljena z raznimi lističi, ki so sicer majhni po obsegu, delajo videz silne revščine in požrtvovalnosti izdajateljev, ker pa so vsi tako enoti, i usmerjeni v neko že izdelano miselnost, se nehote vzbuja vtis, da med njimi obstoja vsaj neka notranja zveza. Kar ustanavljajo se, pa ne samo v glavnih mestih, ampak tudi v podeželskih in ce'o vaseh, n. pr. Zalog pri Ljubljani. Na zunaj jim je skupno lo, da navadno ne presegajo štirih stran;, da so silno poceni in da se jih še več' Razdeli in razpošlje zastonj, kar bi dokazovalo, da izdajatelj le razpolagajo z nekim kapitalom in da ti.diattči morda le niso sad gole požrtvovalnosti. Po vsebini pa so si vsi tako podobni drug drugemu kakor krajcar krajcarju. Vsem gre za ustanovitev »ljudske fronte«, ki jo navadno za nas imenujejo »skupna fronta«. Vsi so polni hrepenenja po demokraciji, sovraštva do fašizma, ne da bi kdaj povedal , kaj ie eno in kaj drugo, le držav, v katerih prevladuje krščanski svetovni nazor, nikdar ne imenujejo demokratične, ampak vedno dosledno fašistične, najbolj demokratične pa so jim države-zaveznice sovjetske Rusije. Iz vseh leze na dan izdelana »levičarska« miselnost (kako akromn > imel). Kakor rečeno, ti lističi niso veliki, ker p i jih je — za naše razmere — veliko in ker so ureje-vani v tako strogo enotnem duhu, bi ob pomanjkanju potrebne čuječnosti lahko zalegli kar za dober list. Temu zanimivemu pojavu je »Straža v vihaT-ju« z dne 14. oktobra posvetila cel članek, v katerem je primerjala pisanje »Proletera«, ki velja za organ komunistične stranke Jugoslavije in izhaja v Parizu, s pisanjem »Delavskega lista«, ki izhaja v Ljubljani in velja za organ — nikogar, ogreva pa se za »kmečko-delavsko gibanje«. Z navedki iz obeh listov je dokazala, da »Delavski list« zelo točno izpolnuje neprestano zahtevo »Proletera«, ki je obsežena v besedah: »Osnujmo ljudsko fronto, osnujmo jo popolnoma, osnujmo jo takoj in zmaga je gotova.« S tem še ni rečeno, da mu je tako naročeno ali da bi bil nalašč za izpeljavo te zahteve ustanovljen, dovolj jasno pa je rečeno, da so gesla in misli, ki jih širi »Delavski list«, v skladu z gesli in mislimi, ki jih širi »Prole-ter«, ki nič ne taji, komu pripada. Ker je v vsakem boju, tudi v boju proti komunizmu, najprej potrebna jasnost, je tako soočenje zelo koristno za nadaljnje delo. Ista slika bi se nam pokazala tudi ob soočenju z drugimi listi te vrste. Narodni cerhveni odbor »Hrvatski dnevnik« z vidnim zadovoljstvom poroča, da je bil v Zemunu po več letih z glasovi »zavednih Zemuncev katoličanov Hrvatov in Nemcev« zopet izvoljen narodni cerkveni odbor, iz katerega so bili odstranjeni »neki izraziti jefti-čevski elementi«. O bodočem delu tega odbora pa pravi: »Izvajati bo treba največje varčevanje. Treba bo odplačevati stari dolg, ki so ga jefti-čevci napravili, pa ga leta in leta niso odplačevali. Mislijo tudi na temeljito popravilo glavne župne cerkve in župnišča. Te dni so bili preurejeni grobovi velikih tukajšnjih hrvatskih rodo-hubov Mate Iviča in Sokčeviča, ki so bili že leta in leta zanemarjeni in je na njih ra«tel plevel. Vsi ti sklepi narodnega cerkvenega odbora so naleteli na splošno odobravanje med rodoljubnim meščanstvom Zemuna.« Zbliževanje Madžarov in Srbov Nevcn«, glasilo JRZ, ki izhaja v Subotici, priobčuie članek izjjod peresa dekana pravne fakultete v Subotici, v katerem se ta poteguje za zbližanje med Srbi in Madžari, češ, naj bo zgodovina pozabljena: »Tudi pri nas v Jugoslaviji so minili dnevi nezaupanja do Madžarov. Izredno močen je bil sunek, ki je ločil Srbe in Madžare in ki je na obeh straneh povzročil globoke rane. Toda čas je rane zacelil in v vse kotičke naše domovine je prodrlo prepričanje, da niti madžarski niti srbski narod nimata nič drug drugemu očitati zaradi nedavne preteklosti, Eni in drugi bo bili nedolžne Žrtve tretjega. Časi nezaupanja so za nami.« Poneverbe na ljubljanskem magistratu Sodišče je obsodilo štiri mestne uslužbence Predsednik: »šla 6ta celo k jasnovidcu na Jesenice! Kdo je plačal vožnjo?« Obtoženec: »Jaz. Vnovčil sem za vožnjo kolke.« Matjašič ga je prekinil: »Sla sva k Skalickemu na Jesenice, da nama Ljubljana, 20. oktobra. Mali kazenski senat pod predsedstvom 6. o. 6. g. Ivana Breliha je včeraj 6odil 4 nameščence mestne občine ljubljanske, ki so bili zaradi raznih nepoštenih in nerednih manipulacij obtoženi zlo-činstva zlorabe uradne dolžnceti in zločina uradne poneverbe. Neopravljene vožnje zaračunane Najprej 6ta prišla na vrsto oženjeni magistralni uradnik pri cestnem nadzorstvu, Josip Ma-tjašič. ki je več voženj pod Pucovim režimom nepravilno zaračunal in 6i prilastil 440 din. Drugi, oženjeni magistratni poduradnik Anton Cimper-perman si je v 12 primerih prilastil za vožnje 3420 din. Bila sta obsojena in sicer: Josip Matja-šič zaradi prestopka zoper službeno dolžnost na 1 mesec navadnega zapora, pogojno za 2 leti, a Anton Cimperman nepogojno na 4 mesece strogega zapora zaradi zločinstva zoper službeno dolžnost, ker je manipulacije izvajal obrtoma in se je z denarjem sam okoristil. Na debelo sta izmikala kolke Prav dolgotrajna in natančna je bila druga razprava o izmikanju kolkov, ki je osvetlila, kako pomanjkljiva je bila kontrola pod režimom župana dr. Puca Dinka. ko 60 mnoge afere na tihem potlačili. Razprava 6e je zavlekla od 1130 tja do 18.30. Državni tožilec dr. Julij Fellaher je obtožil zaradi zločinstva uradne poneverbe dva magistrat-iia 6lužitelja, tako Otmarja Matjašiča, rojenega 12. novembra 1900 v Ljubljani, oženjenega, blagajnika Sokola II., dalje Stanka Sitarja, rojenega dne 30. aprila 1904 v Ljubljani. Oba 6ta še nekaznovana. Obtožnica jima je očitala, da sta si v času od 19. novembra 1934 do 18. decembra 1935 kot služitelja mestnega magistrata, dodeljena mestnemu knjigovodstvu, pridržala mnogo kolkov v vrednosti 38.367 din. Ti kolki so bili namenjeni za kolkovanje raznih blagajniških prilog, denar, ki ga je 6luga Matjašič prejemal pri blagajni na podlagi »zelene likvidacije«, pa sta 6i pridržala. Kako so bile odkrite manipulacije V razlogih obtožnica uvodoma navaja, da je kraljevska ban6ka uprava letos marca z odlokom V-1009/5—37 zahtevala od mestnega računovodstva podroben obračun prispevka iz banovinskega sklada za javna dela, s katerim prispevkom 6e je svoječasno preuredila Zaloška cesta. V svrho sestave tega obračuna je bilo potrebno dvigniti vse blagajniške priloge posameznih izplačil. Pri tem je mestno računovodstvo ugotovilo, da te priloge ni60 na odrejenem mestu. Iz blagajniškega dnevnika je bilo razvidno, da je bil denar, potreben za kolkovanje prilog, izdan, in je bilo logično, da bi bile morale biti vse priloge kolkovane in da se moraio nahajati v mestnem računovodstvu. Našli so 831 originalnih prilog iz 1. 1935 in 1. 1935/36. na katerih bi morali biti kolki nalepljeni in uničeni v znesku 38.177.50 din. m 11 837 prilog in 25 vlog nekolkovanih Nadaljna revizija in preiskava je dognala, da je bilo 837 blagajniških prilog in 25 vlog nekolkovanih in da bi moralo biti uničenih za 38.367 din raznih kolkov. Ta znesek je po6to|K>ma dvigal sluga Josip Matjašič Po trditvah obtožnice pa 6ta si ta znesek polagoma prisvojila oba obtoženca. Ni bilo pa mogoče ugotoviti, koliko 6i je od tega zneska vsakdo prilastil. Le delno priznanje Matjašiča Prvi obtoženec Otmar Maljašič je uvodoma izjavljal: »Kriv sem le v toliko, da sem od denarja, ki sem 6i ga pridržal v manjših zneskih, posodil Sitarju okoli 12.000 din. Za 6ebe nisem nič pridržal.« Obtoženec je dalje navajal, da je bil poprej sluga pri Ljubljanski kreditni banki 15 let. Tam so mu vsi zaupali visoke milijonske v6ote. Bil je vedno vesten v 6lužbi Pred 7 leti je bil zaradi redukcij pri banki sprejet v magistralno službo. Od Sitarja je prevzel posle nakupa kolkov in kol-kovanja prilog. Imel je za 6hrambo kolkov in prilog navadno mizo z navadno ključavnico. Za sebe ni rabil denarja. Sitar ga je zapeljal. Sitar mu je obljuboval, da bo dobil posojilo in mu bo vrnil. Podpisal je zanj tudi menice. Nadalje se je izgovarjal. da 6i 6am ne more pojasniti, kako je bil ugotovljen primanjkljaj 38.367 din za kolke. »Moral jih je kdo iz miznice ukrasti,« je mirno pristavil, »mogoče Sitar, ki je vedel, kje so kolki. Zjutraj sem dostikrat našel miznico odprto, ko sem vedel, da sem jo zvečer zakleni!.« Drugače je skromno živel, ni zapravljal. Predsednik: »Manjkalo je toliko prilog, za katere 60 bili kolki plačani. Kam so izginile?« Obtoženec mirno: »Meni ni znano. Mogoče 60 priloge kje drugje. Mogoče je, da jili je kdo uničil.« Sitar izjavlja, da ni kriv Stanko Sitar je najprej priznal, da mu dajal posojila v večjih ali manjših zneskih, mu je še okoli 2000 din. Iskal je posojilo. pove 6rečo. Bilo je marca 1936. Nisem mu dal kolkov. Vožnjo 6em sam plačal.« Predsednik Sitarju: »Imate dolgove, ki niso lepi« »Ja.« Predsednik: »Oba 6i nasprotujeta. Eden trdi črno, dnigi belo. Grozno 6ta 6i v nasprotjih. Obtoženec Sitar naposled zanika vsako krivdo in trdi. da je Matja-šiču vse vrnil. Dostikrat je vso plačo zapravil. Še za 15.000 din kolkov Priča dr. Leopold Grošelj, šef mestnega knjigovodstva, je v podrobnostih očrta! poslovanje glede kolkovanja. Matjašič je imel odlično oceno, vestno je izvrševal službo, vsak mu je popolnoma zaupal. Nanj je pritiskal Sitar, ki je imel 6labo oceno. Od marca meseca, ko je letos bila zadeva odkrita, ni glede kolkov nobenega primanjkljaja. Mnogo prilog je od priče določena revizijska ko- misija našla nekolkovanih v miznici. Našli pa so pozneje poleg onih 837 prilog še 90 prilog nekolkovanih Za nje je bil izdan znesek 15.000 din. Mnogo priiog pa še niso našli. Zaslišane 60 bile še druge priče, tako snažilka Marija Marenče. uradnik Mušič, sluga Perne Fran in druge priče. Perne je izjavil: »Preveč dobra prijatelja sta 6i bila. V »kšeftu« je Matjašiča zapeljal Sitar « Ko je bila zadeva odkrita je prvi obtoženec dejal priči: »Vsa lumparija je prišla na dan.« Sitar je bil velik zapravljivec, so omenile druge priče. Matjašiča je branil odvetnik dr. Milan Šubic, Stanka Sitarja pa ex ofto odvetnik dr. Lojze Camna. Po daljših izvajanjih državnega tožilca, zastopnika mestne občine komisarja g. Pelca, ki 6e je procesu pridružil z odškodninsko zahtevo občine v gorenjem znesku, in branilcev je sledila kratka sodba Oba sta kriva, da sta kot javna služitelja mestne občine ljubljanske poneverila kolke v znesku nad 1000 din in da sta s tem zakrivila zločin-etvo uradne utaje po §-u 319 k. z. Vsak je bil obsojen zaradi omenjenega zločinstva na 5 mesecev strogega zapora in to nepogojno. Plačati imata solidarno stroške kazenskega postopanja. Obtoženca sta si pridržala pravico tridnevnega roka za priziv. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. K avtomobilski nesreči pri Gorjah Gorje, 20. oktobra. O avtomobilski nesreči na Zatrniku, to je na cesti med Gorjami in Mrzlim studencem, pri kateri sta se smrtno ponesrečila g. Kunstelj Jakob, gostilničar in trgovec iz Zg. Gorij, in g. Kenda Ivan st. bivši hotelir na Bledu, hudo ponesrečila pa gdč. Sodja Verica iz Mrzlega studenca, poročamo še naslednje podrobnosti. Tovorni avto Resmana Jožeta iz Zapuž, katerega je šofiral njegov šofer Sušnik Marjan, je vozi! na Pokljuko v Športhotel Pokljuka premog za kurjavo in sicer je peljal ta dan drugič. Ko se je vračal nazaj nekaj pred 5 popoldne, so sedli pri hotelu v prazni avto, in sicer v kabino g. Kenda, g. Ulčar Matko in njegov 5 letni sinček. Pri Mrzlem studencu sta pa prisedla v karoserijo g. Kunstelj in gdč. Sodja. Ko so privozili ob četrt na šest do km 4.4, to je nekako na pol pota od Mrzlega studenca do Gorij, so dohiteli dva voznika, ki sta imela težko naložena voza s smrekovimi hlodi. Ker ju je hotel avto prehiteti, je dajal znamenja in sta se voznika res nekoliko umaknila. Šofer, misleč, da ima že dovolj prostora, je zavozil na levo, pri tem se je pa zaradi teže avtomobila na levi 6tra» cesta vdrla in tako se je avto prevrnil dvakrat in obležal nekako 12 m pod cesto. G. Kunstelj in gdč. Sodja, ki 6ta bila zadaj, sta odletela iz avtomobila. Gosp. Kunstelj je priletel z glavo v kamen in ostal na mestu mrtev; gdč. Sodjo je pa karoserija pritisnila in ji zadala tako hude poškodbe, da se bori s smrtjo. Potniki; ki so bili v kabini, so 6e z avtomobilom vred valjali do mesta, kjer je ta obležal. Čudno naključje je, da 6ta se iz kabine, v kateri je bil g. Kenda popolnoma stlačen, rešila skoraj nepoškodovana g. Ulčar s sinčkom in šofer. Na mestu so se takoj zbrali ljudie, ki so nudili prvo pomoč. Hudo ponesrečeno gdč. Sodjevo so prenesli v prvo hišo, gg. Kunstlju in Kcndi pa ni bilo več pomoči, ker je takoj nastopila smrt. Poklicali so tudi takoj zdravnika na pomoč iz Gorij in Bleda, da 60 spravili ponesrečence v domači kraj. Razumljivo je, da je nastalo na kraju silno razburjenje in sočustvovanje z prizadetimi družinami. G. Kunstlja so pripeljali ob pol 9 zvečer na dem, katerega je zjutraj zapustil zdrav in vesel, g. Kendo so pa istočasno odpeljali na Bled. Pogreb g. Kunstlja bo v četrtek ob 4 popoldne v Gorjah. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tudi orožniki, ki so uvedli preiskavo, koga zedene pri tej nesreči krivda Gotovo pa je, cesta za tako velik promet je preozka in bo treba resno misliti na prepotrebno razširitev. Dr. Bogdan Brecelj: S kongresa jugoslovanskega in češkoslovaškega ortopedskega drušlva rvi žan V dnevih 17., 18. in 19. oktobra je bil v Pel-gradu skupni kongres jugoslovanskega in češkoslovaškega ortopedskega društva, katerega so se udeležili tudi predstavniki Poljske in Bolgarske, kar je podalo kongresu vseslovanski značaj. Otvoritev kongresa samega, ki mu je predsedoval docent dr. Jovčič, je pokazala, koliko važnost polagajo na to panogo medicine ne samo zdravniški krogi in zdravstvene institucije, marveč tudi vse javne oblasti. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja, minister za telesno vzgojo naroda dr. Miletič, zastopnik ministra za soc. pol. in narodno zdravje dr. Mihajlovič, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, predstavniki naših fakultet, številnih društev in socialnih ustanov, kakor tudi ortopedi iz vseh delov države. Od inozemcev so se udeležili kongresa predsednik češkoslovaškega ortopedičnega društva prof. Zahradniček (Praga), predsednik Irancoskega ortoped. društva prof. Rocher, prof. Mikula (Bratislava), prof. Frejka (Brno), docent Gruča (Lwovv), docent Boičev (Sofija) in dr. Prva glavna tema na kongresu je bila posvečena prirojenemu izpahu kolčnega sklepa ter njegovemu ortopedskemu (docent Jovčič) in kirurškemu zdravljenju. Statistični podatki iz vseh delov naše države kažejo, kako izredno pogosta je ta prirojena okvara pri nas (cirka 30.000 primerov) ter kakšni so uspehi zgodnjega in poznega zdravljenja. S pravočasnim zdravljenjem v prvem letu starosti, po možnosti celo v prvih mesecih p« rojstvu, je moči doseči stoodstotno ozdravljenje ter tako obvarovati od rojstva okvarjene pred trajno pohablje-nostjo. V svojem referatu je prof. Spišič (Zagreb) posebno poudaril potrebo razširiti to spoznanje med ljudstvo ter ga podučiti o nujnosti zgodnjega zdravljenja takih in sličnih primerov. S projekcijo lastnega filma, ki je žel vsesplošno pohvalo, je obenem tudi nakazal pot, kje je pričeti s praktičnim delom. Le na ta način bo omogočeno od rojstva pohabljene usposobiti za enakovredne člane človeške družbo, jim zagotoviti poznejšo delazmožnost, drža- Shod JRZ v Kamniku vo samo in mnogotere socialne institucije pa izdatno razbremeniti. Druga glavna tema je bila |>osvečenn zdravljenju kostnih poškodb v vojni tur vprašanju, kako odpomoči nesrečnikom pred trajno invaliditeto. Dr. Florschiitz (Zagreb) je v svojem referatu podal izkustva modernega zdravljenja kostnih poškodb, ki so v stanu znatno zboljšati rezultate prejšnjih načinov zdravljenja ter zmanjšati število rentnikov po obratnih nezgodah ter invalidov jio vojnih j>o-škodbah. O organizaciji takega zdravljenja, predvsem v času vojne, je govoril gen. I) Danič (Belgrad), naslanjajoč se na najnovejša izkustva itnII-jansko-abesinske vojne. Ustanoviti je treba jioseb-ne centrale za takojšnje kirurško-ortopedsko zdravljenje kostnih poškodb. Taka centrala mora biti pod vodstvom strokovnjaka ter opremljena z moderno aparaturo in prenosljivim rentgenom. Izkušnje so pokazale, da se lake centrale lahko ponašajo s 50odstotno boljšimi rezultati zdravljenja kostnih poškodb kot pa ostale vojne bolnice. Posebna 6po- Zvestemu siužabntku — časi Dane« poteka M>. leto, odkar je Štefan .lugodič prišel iz zelenega štajerja v Ljubljano, ter nastopil službo v »Zavetišču sv. Jožefa«, ki se je takrat imenovalo »Hiralnica«:. Če gleda Štefan danes nazaj v pretekle čase in primerja sedanje Zavetišče« z nekdanjo »Hiralnico«, kol jo jo on našel pred 40. leti, se mora pač čuditi tolikemu napredku. Kamor pogleda, vse novo ali vsaj prenovljeno, kapela, perišnica itd. Vsega bi pač ne mogli našteli. Tudi Štefan se nam je spremenil. Prišel je v »Hiralnico« kot postaven mladenič, sedaj pa hodi, sicer še vedno čvrst, a vendar že precej osivel mož in gleda napredek ter misli: »K vsemu temu delu sem dodal tudi jaz nekaj samega sebe«. Ni mu žal potrošenih sil, saj ve, da gre vse v korist ubogih starčkov iu bolnikov. Ni si s svojim delom zaslužil bogastva in ne odlikovanj, pa vendar je vesel, ker ve, da ga čaka zato plačilo [k> smrti. Vemo, da je naš Štefan ponižna in skromna duša in da ne želi, da bi ga hvalili, jirav posebno pa ne, da bi ga »dajali v časopise«. Vendar se nam zdi jiotrebno, da to storimo, če ne že zato, da bi dali Štefanu zasluženo hvalo, pa vsaj zato, da bodo imeli drugi zgled, kakšen mora biti dober služabnik. Naš Štefan vstane vsako jutro že ob 4; ob pol 5 ga najdeš že pri sv. maši. Okrog 0 gre na svoj oddelek, da |>06treže svojim bolniuom Ko je ojiravil vse pri bolnikih, se prične prav za prav šele njegovo pravo dnevno delo. Treba je po raznih opravkih v mesto. Tu hodi od i!ius'n.;gii pogrebne*« zavoda na jioMo, od urada do urada, pritiska kljuke po trgovinah in privatnih hišah. Marsikaj zanimivega bi vedel Štefan povn-Jnti i? teb svojih potovanj. A ni se treba bati. Če ne more povedati kaj dobrega, pa rajši molči. Zavod so na njega popolnoma zanese in m ti zaupa važne in zaupne opravke. Ko je v mestu vse opravil, bi lahko počival, a tega ne prenese njegova pridna narava. Takoj si poišče kako delo in skuša bili kolikor mogoče v hiši koristen. Njemu je j>ri srcu blagor zavoda ter zanj dela in moli. Tudi čila rad naš Štefan, seveda ne kakih romanov, pač pa dobre list* Dolgo je že naročen na »Domoljuba «in »Bogoljuba«. Ko! je mož drugače redkobeseden, vendar ves oži .'i, ako je treba kje zastavili kako besedo za dober tisk iu ga tudi rad podpira. Za svojo osebo je Štefan zelo varčen in skromen, za drugega pa dobrega srca in odprtih rok. Vsa dobra dela vrši lako tiho in skrito, da se lahko reče, da ne ve levica, kaj dela desnica. Kot vnet Marijin družbenik so vedno trudi, da bi čim več svojih mlajših tovarišev pripeljal pod Marijino zastavo. Je tudi goreč častilec presv. Rešnjega Telesa. Vsako noč od četrtka na prvi petek v mesecu gre k skupni molitveni uri od polnoči do 1. Da bi si čim več zaslug nabral za svojo dušo, se je vpisal tudi v tretji red. Pa ne mislite, da se zato naš Štefan, ker je pobožen, žalostno drži. Ne, obratno je res! Če je prilika, se rad od srca nasmeje, saj, kdo se pa more tako od srca nasmejati, kot tisti, ki ima z Bogom čiste račune. Pokazali smo danes samo nekoliko, kakšen je naš Štefan. Za njegov 40-letni jubilej mu želimo, naj ga ohrani Bog zavodu, da bo tu praznoval čvrst iu vesel še svoj polstoletni jubilej zvestega dela! Za zaključek pa izražamo željo: Bog nam daj tako zvestih služabnikov, kol je naš Štefan. menica o tem predlogu je bila poslana pristojnim oblastem. Poleg glavnih tem so bili na kongresu podani številni referati domačih in inozemskih ortopedov o drugih sodobnih problemih ortopedije. Na svečanem banketu v Dero-cercle je iz številnih govorov izzvenela prisrčna vzajemnost bratskih narodov, ki jih družijo ne samo znanstvene, marveč tudi narodnostne in idejne vezi. — Kongres je zaključil predsednik češkoslov. ortoped, društva prof. Zahradniček s povabilom vseh navzočih na prihodnji vseslo-vanski ortopedski kongres, ki I>r> I. 1938 v Pragi. — Po končanem kongresu je bil prirejen skupni avtobusni izlet na Oplenac. Gospodinjska šola „Mladika" v Ljubljani — danes vzoren zavod Na sliki je videti samo del zborovalcev. že teh j« pa več kakor ie eakra! toliko, kolikor iih je videl poročevalec »Slov. Naroda« Kakor je bilo pod bivšo ljubljansko občinsko upravo vse mestno gospodarstvo močno zavoženo, tako tudi zavod ^Mladika «ni bil izvzet iz te nesreče. Vendar se je novi upravi posrečilo spraviti zavod v gospodarsko ravnovesje in danes nudi zavod vse jiogoje za uspešno izpolnjevanje naloge, ki mu je poverjena. Danes je »Mladika; samostojen mestni zavod, ki ga že dve leti upravlja poseben kuratorij desetih članov. V kuratoriju so zastopniki mestnega sveta (4), zastopnice iz meščanstva (3), 2 zastopnika društva »Mladike« ter zastopnik mestnega poglavar-stva. Ko je novi kuratorij prevzel upravo »Mladike:, je posvetil vso svojo skrb za izboljšanje zavoda. Že v preteklem letu je izvršil precej popravil, letos pa so bili vsi prostori na novo preurejeni, spalnice preslikane, obnovljeno je bilo posteljno perilo, odeje, žimnice, jh> sobah so bili pomnoženi radiatorji (centralna kurjava), zlasti v hladnejših sobah. Izboljšana in pomnožena je razsvetljava, vsi prostori so higienično opremljeni tako, da zavod res v vseh ozirih ustreza modernim zdravstvenim načelom in deklice lahko z veseljem stanujejo v zavodu. Ptenovljena je tudi kuhinja, za katero je bilo nabavljeno mnogo nove posode, zlasti porcelana, v shrambah pa so namestili nove omare. Nova je tudi sušilnica za sušenje perila. Za eventuelno obolele gojen k o so uredili posebno izolirano bolniško solio. Nastavljena je bila bolniška sestra, katere skrb je brigati se za zdravstveno stanje gojenk. Zavod ima |ioleg tega še stalno na razpolago zdravnika. Vse to novosli so bile potrebne, da se zaščiti zdravje gojenk. Omeniti je še, da je poleg bolniško sobe urejena posebna kuhinja za bolnice. Kuhan je v gospodinjski šoli sp poučuje po najmodernejših načelih glede pravilno sestavljenih hraniv. Kazen v skupnem pouku, se učijo učenke še posebej kuhanja za tri osebe; pri lom se mora vsaka gojenka vaditi v smotrni sestavi proračuna za obed, kar je važno za zdravo gospodinjsko varčevanje. Kuhajo na plin, elektriko in štedilnik, povsod s posebno pažnjo na smotrno porabo toka, plina in drv. Jedilniki so izbrani za fino meščansko kuhinjo in za navadno meščansko kuhinjo. Toda gospodinjski pouk sn ne omejuje le na kuhanje. t( niveč pridejo na vrsto vse panoge gospodinjstva: peka kruha, serviranje, dalje šivanje perila in obleke, vrtnarstvo, za kar jim nudi priliko bližnja mestna vrtnarija, nakupovanje živil na trgu itd. Pred zaključkom šolskega leta napravijo še |>o«('bi>n te- čaj za nego dojenčka v Dečjem domu. Pouk pa dopolnjujejo še razni poučni izleti. Poskrbljeno pa je tudi za razvedrilo gojenk. Na prostranem vrtu lahko gojijo š|>ortne igre: omogočen jim je obisk gledališča v spremstvu gospa, za domačo zabavo skrbi radio. V zavodu se na željo poučuje tudi glasba (klavir, itd.). Iz navedenega je razvidno, da je novi kuratori j vsestransko poskrbel za lo, da more zavod nuditi gojenkam vse. kar je |>olrelino za vzgojo dobrih gospodinj. Drobne novice Koledar Četrtek, 21. oktobra: Uršula in lovarišice, mu-čenice; Hilarian. Novi g robovi "t" V Velenju sta odšla po večno plačilo rudar Vinko Janežič in čevljarski mojster Martin Hu-dales. Oba sta bila odločna, verna moža in velika trpina. Janežič se je pred 9 meseci v rudniku ponesrečil in od takrat ni vstal. Hudales pa je imel neozdravljivo bolezen v ustih. Pogreb prvega je bil v torek, pogreb drugega bo v četrtek popoldne ob treh Naj ljubi Bog obema poplača strašno trpljenje in tolaži njune svojce! Osebne vesli — Na filozofski fakulteti v Ljubljani so bili diplomirani gdč. Francka Jauh (zemljepis), gdč. Ada Hyhlik (zemljepis) in 1. Frankič (zgodovina), čestitamo! Obišlile v Mariboru prvorazredni restavrant VELIKE KAVARNE. — Občni zbor Okrajne kmečke zveze za okraj Maribor levi breg bo, kakor je bilo že objavljeno, dne 24. oktobra 1937 ob 9 zjutraj. Ne bo pa v Zadružni gospodarski banki, kakor je hilo prvotno objavljeno, temveč na Vinarski šoli v Mariboru ob isti uri. in sicer iz razloga, ker bo v Zadružni gospodarski banki sadni sejem. Ponavljamo, da je za odbornike Krajevnih kmečkih zvez udeležba obvezna, vabijo pa se vsi kmetje, člani krajevnih kmečkih zvez. kakor tudi vsi ostali kmetje in prijatelji kmečkega gibanja. Torej na svidenje dne 21. oktobru t. 1. v Vinarski šoli na manifestaciji naše kmečko samozavesti in naših pravic. — Odbor. — Za letošnji občni zbor Družbe sv. Rafaela vlada toliko zanimanje, da pričakujemo večjo udeležbo. Zato smo najeli malo dvorano v hotelu Union. Vsem udeležencem sporočamo zato, da bo občni zbor Družbe sv. Rafaela ne v pisarni Družbe, temveč v mali dvorani hotela Union v ponedeljek 25. oktobra ob 4 popoldne. Vsi prijatelji naših Slovencev na tujem vljudno vabljeni. Odbor bo predložil v potrjenje tudi pravilnik in ustroj nove izseljenske zbornice. — Nov način borbe proti nesamostojnim zo-botehnikom. Prejeli smo: Javnosti je znana borba, ki jo vodimo nesamostojni zobotehniki proti zakonu o zobozdravnikih in zobotehnikih iz 1. 1930. S tem v zvezi smo izdali brošuro »Za pravice zobotehnikov«, ki je bila na merodajnih mestih in v javnosti z razumevanjem sprejeta. Ta pošten način naše borbe je odločno zavrnil V6e nasprotne argumente. V tej onemoglosti pa skušajo nekateri ljudje našemu gibanju škodovati s tem, da razširjajo v javnosti in na gotova mesta tendenčna podtikanja, češ zobotehniki so komunisti. Odločno izjavljamo, da smo strogo strokovna organizacija, zato imajo taka podtikanja prozoren namen. Z razširjevalci takih vesli bomo temeljito obračunali! — Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije. Razirna krema „LA TOJA" je visoko koncentrirana in vsled tega zelo izdatna — Cestna kontrolna služba. Uprava policije v Ljubljani opozarja vso javnost, da je uvedla cestno kontrolno službo po vseh ccstah dravske banovine iz razloga, da se že enkrat upostavi red na naših cestah 6ploh in pa, da sc tako vsaj delno preprečijo vedno bolj in bolj množeče se prometne nesreče. Cestne kontrolne patrulje že poslujejo od 17. oktobra t. 1. ter imajo nalog, da vsak, tudi najmanjši zapaženi prekršek cestnega reda prijavijo v strogo kaznovanje. Zato naj V6i vozniki z motornimi ali vprežnimi vozili kakor tudi kolesarji in pešci začno resno upoštevati in sc točno držati predpisov cestnega reda, predvsem naj pa vozijo t.iko, da bo promet na cestah neoviran in varen. —Straža v viharju štev. 3 izide jutri. Poroča o delu Akcije za izpopolnitev univerze, o vlogi ko-minterne na pariški razstavi, o skupščini SDZ, o srednji šoli. Slede članki: Katoliška akcija, Sociološke šole, Njihov Pregled akademskega kulturnega in političnega življenja, Katoličani in literatura, dva sestavka za misijonsko nedeljo, Skrb za našega kmeta in drobne zanimivosti pod naslovom Iveri. Tednik Straža v viharju« stane na leto 35 din in 60 naroča pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Dobi se tudi v trafikah, Kdor želi, lahko naroči tam ludi vezan lanski letnik »Straže v viharju« — zlasti važni so sestavki o Katoliški akciji! — za 32 dinarjev. Solticei - dHorje! * Split i Novoolvorfenl Penslon IMADA - DaCvice 30 dnevno bivanje do aprila 1000 Din — »Svetin pot«, spisal dr. Fr. Jaklič, prof. v Ljubljani. Obsega 300 strani, založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 48 din. — Na stvaren in tehten način, v prikupni, poljudni obliki govori o najvažnejšem in najkočljivejšem vprašanju mladinske vzgoje in samovzgoje — o seksualnem problemu, o čistosti na verski podlagi. Od pravilne rešitve tega vprašanja zavisi ne lo zasebna sreča mladega človeka, ampak tudi poznejša rireča družine, ker je čista mladost najboljša in najzanesljivejša priprava za srečen zakon. Pri čitanju se človek vnovič živo zave čistega življenja, pa tudi vse nesreče, ki kakor maščevalka hodi za seksualnimi zablodami. Vabljivo so opisani pripomočki za ohranitev in zopetno dobitev čistosti. Stvarno je opisan pravilen odnos med funtom in dekletom in razlike med njuno duševnostjo. Njena bogata vsebina je dragocena tudi 'za starše in vzgojitelje. 7. največjim pridom pa jo bodo uporabljali g. verouči-telji in dušni pastirji ter voditelji naših fantovskih in dekliških odsekov, katerim bo nudila obilo gradiva, katerega jim je dosedaj primanjkovalo. — Vreme. Evropa : Val hladnega zraka se še vzdržuje nad Evropo ter povzroča pretežno vedro vreme z jutranjo meglo v zapadni, srednji in južno-vzhodni Evropi. — Jugoslavija: Vedro po vsej Kraljevini z malo oblačnostjo v sredini državo in v južnih krajih. Jutranja megla v dolinah rek in kotlinah. Temperatura je malo padla na severnem in vzhodnem delu in narasla v ostalih krajih. Maksimalna temperatura Moslar 23, minimalna Ljubljana —2 stopinji. — Napoved za danes : Vedro po vsej kraljevini s povečano oblačnostjo v nekaterih krajih. Jutranja megla ho v dolinah rek in v kotlinah. Slaba kosava 1k> v Podonavju. Temperatura lxi narasla. — V Službenem lislu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20 t. m objavljen Prvi zakon o izredni d ržavni pod|>ori in ureditvi pokojninskih prejemkov, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov k uredbi o odmeri in pobiranju davka na luksus>:, »Pravilnik o obveznem nošenju službene obleke (uniformiranja) gozdarskega osebja pri upravi državnih gozdove, »Predpis o ml inih z napravami za prečiščanje, presejevanje in razvrščanje ineljave in »Telefonski promet z Grčijo in Italijo«. — II uda slana v okolici in mestu! Včeraj zjutraj se je v vzhodnem in severnem delu ljubljanske okolice pojavila slana, ki je na mnogih vrtovih pomorila lepo cvetoče raznovrstne dalije in škodovala deloma tudi krizantemam, ki so sicer zelo odporne proti mrazu. Na aerodromu je termometer zaznamoval prvič letos jeseni temperaturo pod ničlo — 1.5 stop. C. Prav tam je bila najhujša slana, dalje okoli Ježice, Št. Vida, Dravelj in Žg. Šiške. Zanimivo je, da je vrtovom na Barju in ob Dolenjski cesti slana prizanesla. Tam je bilo sicer jutro brez običajne megle, toda slane ni bilo. — Tečaj za francosko trnovsko korespondenco. Francoski institut bo otvoril v ponedeljek, dne 25. oktobra tečaj za francosko trgovsko korespondenco, ki se bo vršil na Trgovski akademiji, Blei-weisova cesta 8 Inteiesenti naj se prijavijo pismeno ali ustno Francoskemu institutu, Narodni doni, ali pa tudi služitelju trg. akademije. Ukovina znaša mesečno 15 din. — Nesreča pri delu. Včeraj se je na neki žagi pri Kočevju ponesrečil 66 letni delavec Janez Per-pnr, doma iz Mirne peči. Perparja je stisnil hlod lako močno, da mu je polomil več reber. Perpar je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Zima na Jadranu Mesečne cene od oktobra do aprila 1000-1200 din Onim, ki potrebujejo odmora in želijo izogniti =e zimi, nudi Pension „ NA DA" v Splitu — Bačvice najugodnejše bivališče Krasna, mirna lega, velike, čiste in zračne sobe. Popolna domačnost 1 Poslanik dr. Cankar pri banu. Včeraj dopoldne je poslanik kraljevine Jugoslavije v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, dr. I. Cankar, ki se že nekaj dni mudi v domovini, obiskal gosp. bana dr. Marka Natlačena ter ostal z njim dalj časa v prisrčnem razgovoru. 1 V nedeljo v Groblje) Ob 14.15 (2.15) slovesna otvoritev novega postajališča (vlak odhaja iz Ljubljane ob 13.45). Po otvoritvi družabna prireditev v veliki dvorani Društvenega doma. Godba, mrzla jedila in pijača. Mize se lahko vnaprej rezervirajo. Odhodi vlakov iz Grobelj v Ljubljano ob pol 6 in 8 zvečer. Nedeljska povratna karta 7 din. 1 III. prosvetni večer, ki bo v petek 22. oktobra cb 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona bo umetniško zgodovinskega značaja. G, msgr. Viktor Ste-ska nas bo seznanil ta večer z umetniško rodbino Šubičevo, med katerim bo omenil in podal življenjepis Janeza Šubica, pi je bil profesor na umetni-škoobrtnem muzeju v ICaiserslauternu. Čehi so prvi spoznali njegov genij in so ga poklicali, naj bi poslikal njihov narodni divadlo. Še danes krase to stavbo njegove slike »Zlati vek, propad in lumir«. Vendar je bila z njim združena neka tragika, kajti več njegovih slik je pokončal ogenj. Hrepenenje po domovini ga je privedlo nazaj, kar je izrazil v svoji Carnioli, sliki, ki krasi danes ljubljanski muzej. Ta slika je nekaka oporoka umirajočega umetnika v tujini. Brez dvoma je bil Janez Šubic KINO SLOGA prinaša veliki glasbeni film PREMIERA 4UTRII SINFONIJA LJUBEZNI KARIN HARDT (Liebesersvachen) WALTHER RILLA Glasba: Čajkovski. — Sodeluje: Ileinrich Schlusnuss, komorni pevec" — 10 minut lahko daljo spi oni, ki za zajtrk jemlje Ovomaltine. Z zajtrkom si zagotovimo potrebno telesno energijo za pol dne. Ako bi vsak telesni in duševni delavec vzel za zajtrk 2 do 3 žli-čice Ovomaltine v mleku, bi se hitro s tem prepričal, kako lahko in ugodno opravlja svoje delo. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joseiova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. ree 8. hr. 80474/SS. — Pod pokroviteljstvom propagandnega komiteja internacionalne razstave v Pariza organizira generalna direkcija drž. železnic svojo poslednjo ekskurzijo na pariško razstavo z odhodom iz Ljubljane 31. oktobra ob 1.40. Program te ekskurzije ie sestavljen tako, da udeleženci obenem pasetijo francosko metropolo in svetovno razstavo, katere uspeh pritegne vedno več obiskovalcev in to po zelo ugodnih cenah. Število obiskovalcev je prekoračilo 20,000.000, a dnevni obisk beleži približno 300 do 450 tisoč obiskovalcev, kar predstavlja število prebivalcev kakega večjega mesta. Zii časa bivanja v Parizu si ogledajo organizirauci metropolo z avtokari in to pod strokovnim vodstvom, celodnevni sprehod po razstavi, kakor tudi izlet v Versailles. Cena tega polovanjn (ki obsega vozil ino do Pariza in nazaj, ogled Pariza in razstave, izlete v okolico, stanovanje, zajtrk in en obrok v Parizu) znaša z odhodom iz Ljubljano 1560 din. Povratek te ekskurzije jo v Ljubljano dne 8. novembra ob 4.17. Za vsa natančna pojasnila se je obrniti na društvo »Putnik«, ki je v vsakem večjem kraju na svelu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz- losef grenčice«. — Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Ptuju. Društveni dom, odprta od 19. oktobra do vključno petka, 22. oktobra 1937. dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstoj) prost. Ne prodaja 6e! Ljubljana dne 21. oktobra 1037. Gledališče Drama, četrtek, 21. oktobra: »Tarelkinova smrt«. Red četrtek — Petek, 22. oktobra: ob 15: »Julij Cezar«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din, Opera. Četrtek, 21. oktobra: »Amaconke«. Red A — Petek, 22. oktobra: Zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Evangeljnik.) Predavanja Sslezijanska prosveta na Kodeljevem. Drevi ob 8 v kino dvorani Mladinskega doma prvi prosvetni večer, na katerem predava g. inšpektor Dolenc o pok. dr. Kreku. Šempetrski fantovski odsek ima drevi zanimivo skioptično predavanje urednika Mirka Ja-vornika. Svetovna razstava v Parizu je naslov IV. predavanja v vrsti zanimivih predavanj, ki jih prireja Klub esperantietov v Ljubljani. Predavanje, kate-regu bodo spremljale krasno skioplifne slike, bo danes, fetrlek, zvečer ob 8 na Cankarjevem nabrežju 7, I. Predava g. Mizeril Deziderij. Vabljeni vsi csperantisli. Sestanki Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi točno ob 8 svoi redni sestanek. Na sestanku predava g. dr. Franci Leskovec o potovanju na pariško razstavo. Novi člani dobrodošli. Društvo posetnikov novih hiš vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v soboto 23. oktobra ob 8 zvečer v restavracijskem prostoru hotela Štrukel, Dalmatinova ulica v Ljubljani. Na sporedu je sprememba pravil in slučajnosti. Vstop je dovoljen samo društvenim članom. Lekarne 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4- in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. I Dražba premoga. Dne 23. oktobra I. 1. ob 11 ho v tovornem skladišču postaje Ljubljana glavni kolodvor licitacija eneca vacrona prenioorn v k"<'kah 15.000 kg. tisti, ki 6e je izmed Slovencev prvi povzpel na občudovanje vredno 6top«jo dovršenosti. Na to predavanje opozarjamo cenj. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 1 Na razstavi del Janeza in Jurija Šubica bodo tvorila posebno lepo kolekcijo cerkvena dela obeh mojstrov, večji del oltarne slike, v manjšem Številu pa bandera in privatne nabožne 6like. Župna upraviteljstva so se na poziv Narodne galerije, da bi ji za ta namen dala na razpolago dela obeh mojstrov, odzvala z nenavadno pripravljenostjo. Tako je razstavni odsek zbral nad 50 slik te vrste, izmed katerih jih bo preko 30 videti na razstavi. Ker eo nekateri izmed njih izredno velikih mer, skoro vse pa presegajo formate navadnih oljnatih podob, bodo cerkvena dela bratov Šubicev razstavljena v veliki dvorani Narodne galerije, ki jo je dal odbor NG z velikim razumevanjem odseku za prireditev na razpolago. Iz teh del bo obiskovalec razstave lahko razvidel veliko umetnost Janeza in Jurija Šubica, ki prav nič ne zaostaja za najboljšimi ustvaritvami naših baročnih mojstrov, pa tudi ne za onimi njunih sodobnikov. Monumcntalna zasnova, premišljena kompozicija, nenavadna harmonija barve, globoka čustvenost in dovršena tehnika bodo očarali vsakogar in gotovo bo ta prireditev umetniški dogodek prve vrste. Razstavo bodo otvorili 7. nov. t. 1. 1 Romanistlčni klub na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so s svojimi prispevki omogočili naše zelo poučno potovanje po Italiji. — Odbor. Bfago po Vaši žeSji je prispelo. — Za kostume, plašče iu obleke, ter ostala manufaktura. — Pridite — oglejte si! — Pričakujeta Vas BRATA VLAJ, Wolf ova ul. 5 1 Gospodinjska šola v Mladiki. I. Večerni gospodinjski tečaj za delavke in služkinje se prične 24. t. m in bo trajal do 19. decembra t. 1. Vršil se bo trikrat tedensko od 7 zvečer dalje. Prispevek za ves tečaj znaša 200 din. Vodila ga bo gdč. Blat-nikova v Mladiki. — II. Večerni tečaj za uradnice se pa prične začetkom januarja, kar bo pravočasno dbjavljeno v časopisju. Vodile ga bodo gg. učiteljice gospodinjske šole Mladike. 1 V petek, dne 2!). t. m., koncertira prvii v mali filharmonični dvorani Mozartov godalni kvartet iz Salzburga. Njegovi člani uživajo kot umetniki najboljši sloves v svoji domovini v Avstriji ter imajo najlepše kritike iz dosedanjih svojih koncertov po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. — V Ljubljani bodo igrali iz bogate zakladnice komornih skladb za godalni kvartet, in sicer po en kvartet Mozarta, Beethovna in Schuberta. Koncert se bo vršil v mali filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. 1 Sadja, krompirja in zelja obilo. Včerajšnji tržni dan je bil živahen. Sadni trg je bil založen na vseh prostorih z najlepšim izbranim sadjem. Prvovrstna gorenjska in druga jabolka so bila 2 do 4 din kg. Lepe hruške od 4 do 6 din. Začela se je sezona za sivke, po katerih je vefie povpraševanje. Sivke rasto celo v pozno jesen. Dobre so vložene v kisu. Bile so po 2 din liter. Jurčkov je bilo malo. Na Šempetrskem nasipu je bilo do 45 velikih voz krompirja, ki jo bil po 75 do 80 par za kg. Tudi do 20 voz lepih zeljnatih glav je bilo najirodaJ. Glave so bile 1 do 2 din komad. Zimsko perilo, Knrničnik, nebotičnik. 1 'Živahna dela na stavbah. Lepo vreme je povzročilo, da jo stavbna sezona še vedno živahna. Deževje je namreč povzročilo znaten zastoj na številnih stavbah v Ljubljani ter je delavstvo izgubilo mnogo zaslužka. Sedaj pa so vsa začeta stavbna dela zopet v polnem teku, da celo več. nekatera stavbna podjetja, ki bi rada svoje stavbe spravila pod streho še pred zimo, so celo najela nove skupine delavcev in delajo ponekod tudi z nadurami. Mezdnih sporov v stavbni stroki zaenkrat ni, oziroma vsaj niso večjega značaja ter delajo stavbni gospodarji z delavci povsod v slogi. Univerzitetna knjižnica je v surovem stanju skoraj končana, nova trgovska palača tvrdko Mayer na Marijinem trgu sili že v tretje nadstropje, enako naglo raste železnobetonska konstrukcija novega hotela s Slon r Kljub temu, da grado v Ljubljani sedaj na vseh koncih in krajih, pa imamo zaradi zastoja v drugih strokah že sedaj v Ljubljani kakšnih 400 do 500 stalno tu bivtijočih brezposelnih delavcev. Po večini so to ostareli ali slabotni delavci, obrtniški pomočniki in drugi, ki res ne morejo dobiti dela. Ko pritisne ostrejša zima, se utegne to število v Ljubljani podvojiti ali potrojiti. Maribor Dvoini jubilej gdč. Terezije Leshovarjeve Gospodična Terezija Leskovar obhaja te dni dvojni jubilej: 60 letnico rojstva in 25 letnico zveste in požrtvovalne službe v tiskarni sv. Cirila v Mari-ooru. Jubilantinja se je rodila v župniji Čadram pri Slov. Konjicah in je sestra bivšega oblastnega predsednika dr. J. Leskovarja. Pred 25 leti je vstopila v službo v Cirilovi tiskarni v prodajalni na Koroški cesti 6. Že pod rajnim ravnateljem dr. Je-rovškom je bila v trgovini najskrbnejša in vodilna moč. Dr. Jerovšek je v svoji trgovski dalekovidnosti nekaj let po prevratu osnoval na Aleksandrovi cesti prvo in največjo podružnico ter za njeno vodite-ljico postavil gdč. Leskovarjevo, kjer naša jubi-lantka še danes plodono6no deluje. Življenje dobre tete Terezije je bilo tesno povezano s Cirilovo tiskarno in s »Slov. gospodarjem«, ki je vedno zahajal v njeno rojstno hišo. Za razširitev »Slovenskega gospodarja« je že kot dekle mnogo storila, za njenega 25 letnega službovanja pa se je za vodilni list »Slov. Štajerja« toliko trudila, da ji dolguje veliko zahvalo. Ob priliki lepega jubileja življenja in dela ju-bilantki tudi mi najprisrčnejše čestitamo! m Misijonska nedelja. Prihodnja nedelja se obhaja kot vesoljni misijonski praznik. V mariborski stolnici bo pri blagoslovni sv. maši zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo za vsa katoliška društva. Popoldne se bodo v zakristiji sprejemali novi udje misijonske bratovščine. m Nova palača »Ljudske samopomoči« na Aleksandrovi cesti je sedaj popolnoma dograjena ter so vsi prostori že zasedeni. Blagoslovitev krasnega poslopja, s katerim je ves mestni del pred kolodvorom mnogo pridobil, bo v nedeljo popoldne. m Sv. maša za pokojne člane društva državnih in samoupravnih upokojencev bo v frančiškanski baziliki v nedeljo ob pol 12. Med 6v. mašo bo pel moški zbor »Maribora«. m V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika bo mariborsko gledališče uprizorilo Čapkovo »Belo bolezen«. m Poročili so se; Marvin Viktor, ključ, drž. žel. in Rus Ljudmila; Petak Alfred, strugar in Apanner Alojzija; Antonnič Rudolf, ključavničar drž. žel. in Huzel Zorka; Vogrin Florijan, črko-slikar in Stem Marija; Pečečnik Jožef, narednik vodnik in Kušec Katarina; Zdražil Oto, mehanik in Krope Cecilija; Žagar Alojzij, tov. del. in Gomzi Magdalena; Weiss Julij, frizer in Fraogeš Kristina; Maurič Franc, podpregl. fin. kontr. in Logar Jožefa, Novoporočencem obilo sreče! m Umrla je v splošni bolnišnici v starosti 57 let gospa Marija Voglar, soproga organista od Sv. Jurja v Slov goricah. Naj počiva v miru! m Z glasbenimi predstavami bo pričelo mariborsko gledališče šele v začetku novembra, ^ot prvo delo bo uprizorjena Schubert-Berthejeva opereta »Pri treh mladenkah«, m Meljska prosveta. V nedeljo bo reden sestanek Meljskega prosvetnega društva ob 16. uri. m Prodaja cvetja za Vse svetnike. Mestno poglavarstvo opozarja, da so upravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Poljedelci smejo pro-dajati cvetlice, ki niso umetno gojene. Tudi smejo iz svojega cvetja vezati in prodajati preproste vence in šopke. Osebe, ki prodajajo na trgu razne veje, ki služijo za pletenje vencev in za dekoracije ter so nalomljcne na raznih iglavcih, kakor na gladkem boru, duglaziji, jelki in smreki, pa se morajo izkazati s potrdilom pristojne občine, Kdor tega potrdila ne bo imel, ne bo smel prodajati. m Tragična smrt v vreli vodi. Usodno se je ponesrečil pri Gor, Lendavi 2-letni Silvester Rogač. Oče je odšel iz hiše po opravkih, mati je ležala bolna v postelji, mali Silvester pa se je igral poleg služkinje v kuhinji, ki je na štedilniku grela velik lonec vode za perilo. Ko je lonec z vrelo vodo postavila na tla, je nesreča hotela, da je fantku spodrsnilo ter je padel na glavo v vrelo tekočino. Posledice so bile strašne, Dekla ga je vsega do kosti opečenega potegnila iz vode ter je meso z malega nesrečnika kar v kosih odpadalo. Umrl je čez nekaj minut. m Otroci so zažgali. Zaradi otroške neprevidnosti je zgorel hlev in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Žižka pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. V nevarnosti je bila tudi stanovanjska hiša, katero pa so sosedje obvarovali pred uničenjem. Škoda je znatna, zavarovalnina pa le malenkostna. | m 72 kokoii ukradli. Pred okrožnim sodiSčem ' je zagovarjala včeraj drzna trojica povsem mla-: dih tatov, ki so vlamljali v kurnlke posestnikov ; v okolici Šardmja ter jim odnesli nič manj kot | 72 kokoši m 2 purana. Najstarejši je dobil 6 me-| secev strogega zapora, drugi 4 mesece, tretji pa je | bil samo posvarjen. Gledališče Četrtek, 21. oktobra ob 20.: »Revizor«. Red A. Petek, 22 oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra ob 20.: »Sodnik Zalamej-ski«. Premiera. Bloki veljajo. Motorno holo v avto Gornja Radgona, 19,oktobra. Včeraj je pripetil na križišču ceste Slatina Kadenci-Kapela hud karambol. Gostilničar Ilešič franc i/ Sratove pri Slatini Radencih si je sposodil od trgovca s sadjem g. Fekonje njegov BSA 500 ccm močan motor in se z njim odpeljal na Kapelo. Ukrog četrt na 4 popoldne se je pripeljal od Kapele in na križišču, kjer stoji gasilski dom, naletel na tovorni avtomobil, ki redno prevaža slatino v varaždin. G Ilešič je v kritičnem trenutku zgubil prisotnost duha in zavozil naravnost v hladilnik Wt» vozečega tovornega avtomobila. Udarec je bil silen in motorist je obležal nezavesten na cesti. Prvo pomoč mu je nudil dr. Sedlaček iz Slatine Kadenci, ki je tudi odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico v Mursko Soboto. Poleg notranjih poškodb ima g. Ilešič dvakrat zlomljeno levo nogo in hujšo poškodbo na levi rami. Iz bolnišnice nam poročajo, da g. Ilešič še vedno leži v nezavesti. Nesreča je tem žalostnejša, ker doma sprašuje za očetom troje nepreskrbljenih otrok. • »Slovenec« vsakomur na razpolago. Tukaj5n?l trgovec Hrastelj Joža je dal napraviti na ogra'o svojega vrta desko, na katero vsak dan nrilepi naš list. j ako je tudi prav, asivno bilanco, se zniža davek na 2.5%, pri onih družbah, ki so imele samo zadnje leto pasivno bilanco, pa znaša davek 5%. Po podatkih Italijanskega statističnega letopisa za leto 1036 je znašala na koncu leta 1936 delniška glavnica vseh delniških družb (17.375 družb) 47.782.3 milij. lir. Po bilancah družb za 1933—1934 je izkazovalo od 10.952 vseh družb z glavnico 41.145.7 milij. lir dobiček 5670 družb z glavnico 31.483.5 milij. dobička skupno 2140.7 milij., izgubo pa 5282 družb z glavnico 9.662.2 milij. skupno izgube 1.700 milij lir. V letu 1934—1935 so od 12.015 družb z glavnico 40.209.4 milij. lir imele dobiček: 6586 družb z glavnico 33.310 milij. skupno dobička 2.157 milij., izgubo pa je izkazalo 5429 družb z glavnico 6.899.4 milij. lir v skupnem znesku 866.9 milij. lir. Ce vzamemo, da se je položaj od tedaj naprej izboljšal, lahko računamo, da bo novi davek prinesel čez 4.5 milijarde lir od aktivnih družb in 1.5 milijarde lil od pasivnih družb. Obdavčitev °e raztegne tudi na kooperativne družbe, katerih glavnica znaša nad 20.000 lir. Pri obdavčitvi se bo upoštevalo tudi, koliko so posamezne družbe podpisale lanskega 5% posoiila, koliko imajo državnih papirjev v listnici in koliko drugih delnic imajo v listnici. Novi davek je plačljiv v 15 polletnih obrokih počenši z 10. marcem 1938, torej do 10. junija 1940. Ce katera družba davek takoj plača, se ji odšteje 8% obresti letno. Nadalje je povišan tudi davek na poslovni promet od 2.5 na 3%, donos tega davka je znašal leta 1935—1936 1.310.6 milij. lir in se bo torej povečal za nad en četrt milijarde lir. V zvezi s temi novimi obdavčitvami pa je zanimivo, da je inozemski kapital, in sicer oni, ki bo investiran v Italiji do 31. decembra 1939. dobil znatne davčne olajšave glede nasledstvenih taks, za prenos lastnine v primeru smrti itd. Končno je izvedena unifikacija tujskega davka. Zaposlenost na višku Po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo v vsej državi zavaro vanih povprečno meseca avgusta 721.051 delavcev, kar pomeni v primeri z julijem dvig za 13.622 zavarovancev, v primeri z avgustom lani pa za 76.958 ali 11.95%. Zaposlenost je torej desecla rekordno višino. Največji ie prirastek pri gozdno-žagarski industriji od lanskega leta 6em za 10.709 delavcev, potem pri gradbah nad zemljo za 10.172, pri gradbi cest itd. za 9.792 delavcev več. Zmanjšanje zaposlenosti beležijo le tobačne tvornice in centrale za proizvajanje električne energije. Od lanskega avgusta na letošnji avgust je najbolj naraslo število zavarovanih delavcev pri uradih v Belgradu 14.012, Ljubljani 10 097 iu Zagrebu 0.518. Odstotno je še večji prirastek pri uradih v Karlovcu, Batijaluki in Novem Sadu. Zmanjšalo se je število zavarovancev v Splitu in Skoplju, Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla v avgustu za 0.25 din na 23.27. od julija na avgust, od lanskega na letošnji avgust pa za 1.33 din. Skupna zavarovana mezda ie znašala avgusta 1937 419.41 milij. din (julija 407.04), avgusta lani 353.35 milij. din. Stanje Narodne banke Dne 15. oktobra so bile glavne postavke izkaza Narodne banke naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8 oktober, vse v milij. din)i Aktiva: zlato v blagajnah 674.6 (0.5), zlato v inozemstvu 50.7 (+ 9.4), 6kupna podlaga 1.725.3 (+9.8), devize izven podlage 661.8 (—36.5), kovani denar 350.7 (+ 6.3), posojila: menična 1.326.4 (+1.1), 'fbmbardna 255.1 (+ 0.1), skupno posojila 1.581.6 (+ 1.1), razna aktiva 1.888.0 (+ 53.6). Pasiva: bankovci v obtoku 5.771.7 (—58,0), drž. terjatve 16.0 (—0.4), žiroračuni 1.425.3 (+ 75.7), razni raEtrni 1.049.2 (+ 13.2), skupno obveznosti po vidu 2.490.7 (+ 281.2), razna pasiva 310.3 (+9.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.262.4 (+ 50.5), skupna podlaga 2.217.9 (+ 13.5), od tega samo zlato v blagajnah 2.151.9 (+0.6) milij. din, skupno kritje 26.83 (26,77% v prejšnjem izkazu), od tega samo z zlatom v blagajnah 26,04 (26.13%). Izkaz kaže nadalje naraščanje podlage, ao-čim so se devize izven podlage zopet zmanjšale. Posojila so malo narasla. Med pasivi se pozna razbremenitev pri zmanšanju obtoka bankovcev in naraščanju naložb pri banki. PosoUtni pogoji Mestne občine ljubljanske Ob priliki sklepanja o zadnjem posojilu mestne občine ljubljanske v znesku 40 milijonov din pri Poštni hranilnici v Belgradu se je začela tudi de-bata o posojilnih pogojih, katere je morala sprejeti mestna občina ljubljanska. Zato je zanimivo za našo javnost primerjati dosedanje posojilne pogoje, po katerih je -najemala me6tna občina ljubljanska posojila. Seveda se je morala pri tein ozirati na določila in predpise denarnih zavodov in ustanov, od katerih je prejela posojilo, ker bi drugače ne dobila posojila. Poučna je ta primerjava, ki nam kaže. da je bilo poleg posojil mestne hranilnice mestni občini zadnje posojilo najugodnejše po posojilnih pogojih. Tako ima na pr. pravilnik za podeljevanje dolgoročnih hipotekarnih posojil Osrednjega urada za zavarovanje delavcev zelo stroge pogoje in varnostne predpise za dovoljevanje posojil. Poleg zastave hiš, vpisa zastavne pravice, je morala občina dati uradu tudi originalne zavarovalne police. Nadalje je n pr. Pokojninski zavod zahteval tudi podpise bianco-akcepta in dveh žirantov poleg drugih pogojev, katere je 6tavil ob priliki pogajanj o posojilu pa tudi v sami zadolžnici. Drž. hipotekami banki je morala mestna občina zastaviti del svojih dohodkov, dovoliti vknjižbo zastavne pravice na raznih stanovanjskih objektih, izročiti originalne zavarovalne police poleg vinkulacijskih izjav. Zaradi tega je smatrati posojilne pogoje Pošt hranilnice za najugodnejše. Poštna hranilnica je zahtevala samo zastavitev dohodkov in predložitev akcejDta, ni pa bilo potrebno predložiti kakšne posebne cesijske izjave, s katerimi bi mogla Poštna hranilnica na račun dolga direktno od davčne uprave zahtevati plačilo anuitet. Tudi 6e ni v za-dolžnicah nikoli postavljala kakšna zlata klavzula niti ni zahtevala kakšne vknjižbe zastavne pravice na mestnih objektih. Poleg tega je tudi obrestna mera razmeroma ugodna, tako da moremo smatrati posojilo Poštne hranilnice med posojili, naietimi v zadnjih letih, za najugodnejše po posojilnih pogojih. Mednarodni borzni indeks. V preteklem tednu se je mednarodni borzni indeks (za delnice) znižal od 9. do 16. oktobra od 66.5 na 64.0% (podlaga so tečaji v začetku leta 1927 kot 100). V primeri s stanjem pred mesecem dni znaša znižanje 7.7% v primeri s stanjem za sredo avgusta pa 15.1% Na posameznih borzah je znašal indeks 16. oktobra (v oklepajih podatki za 14. avgust): Newyork 82.1 (122 4), London 70 6 (75.8), Amsterdam 59.0 (74.2) Stockholm 25.8 (30 7), Curih 61.0 (70.0), Duna 59.3 (67.6). Praga 87.2 (101.3), Berlin 47.0 (48.6) Milan 117.5 (131.1), Rariz 53.6 (57.2). Bruselj 50 (65.3)%. Kongres hišnih posestnikov v Zagrebu. V soboto in nedeljo proslavi Društvo hišnih lastnikov in zemljiških posestnikov v Zagrebu petindvajsetletni«« svojega obstoja. Ob tej priliki bo 6večan občni zbor društva kakor tudi zborovanje glavne zveze hišnih posestnikov iz vse države. Cene orehov za izvoz v Nemčijo. Dodaljio k naši včerajšnji vesti o izvozu orehov v Nemčiio sporočamo, da so odobrene naslednie cene: 24/26 mm 36 mark, 26/28 mm 89 mark, 28/30 mm 41 in 30 mm 43 mark Nova kratkovalovna postaja v Belgradu. Odbor za državne nabave ie sklenil dodeliti dobavo nove kratkovalovne postaje za Osrednji tiskovnih urad nemški tvrdki Lorenz, ki je postajo ponudila za 293.000 mark Moč nove postaje bo 10 kilovatov, povečati pa se more na 20 kilovatov. Pretvoritev tekstilne industrije v delniško družbo. Zagrebška tekstilna tvornica Vilim Rainer se izpremeni v istoimensko delniško družbo z glavnico 5,000.000 din, od česar znaša aport dosedanje tvrdke 1.990 00C din. Tvornica za bombažno industrijo, d, d. v Zagrebu. Bilanca za 1936 izkazuje pri glavnici 4 0 milij. din čistega dobička brez prenosa 2.5 (0 9^) milij. din. Bilančna vsota 57,56 (57.45) milij. Tudi odpisi so bili lani znatni. Za podjetje je značilno, da ima med aktivi izkazanih 1.0 milij. din v blagajniških zapiskih. Vpisi v trgovinski register; Triglav, d. d, za jroizvodcijo in prodajo prometnih sredstev v Ljub-jani, člani uprave Ljubič Josip, Jenko Tihomil, Budna Kazimir, ing. Bloudek Stanko in dr. Stanger Ulikse, nadalje je bila vpisana tvrdka Škrinjar in Dolenc, prej Vladimir Schell, stroino in umetno ključavničarstvo v Mariboru, Miklošičeva 6. Vpisi v zadružni register: Strojna zadruga v Biški va6i, r. z. z o z.. Sadjarska zadruga v Rušah, z. z o. z., Travniška namakalna zadruga v Tur-nišču, r. z. z o, z. Zadružna zveza v Ljubljani, r. z. z o. z. ima redno glavno skupščino v ponedeliek 8. novembra ob 10 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2 Poročilo načel-stva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1936. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kemperleta Franca, pos, in lastnika elektrarne v Češniici št. 32 (sodni okraj Škofja Loka), narok za sklepanje poravnave 25. novembra, oglasiti se je do 18. novembra, nadalje je uvedeno o imovini Lukman Antonije, posestnice in gostilničarke v Lo-čici št. 4 pri Polzeli, narok za sklepanje poravnave 18. novembra, oglasiti se je do 10. novembra, nadalje o imovini Povaleja Edvarda, trgovca v Mariboru, registriranega pod tvrdko »Eksploziva Edvard Povalej« v Mariboru, narok za sklepanie poravnave 22. novembra, oglasiti se jc do 16. novembra, nudi 40%. Izpremembe v trgovinskem registru. Firma Ing. A .M. Štebi ima odslej naziv Pavlic Leopold, zastopstvo Škodovih zavodov. — Pri Ljudski tiskarni v Mariboru se izbrišejo člani upravnega sveta: Svetek Franc, Juršič Šime, Ošlak Josip, Stanko Jurij, Krušec Adolf in Vrankar Vinko, vpišejo pa: Jelen Adolf, Petejan Josip, Trnovšek Ivan, Pše-ničnik Anton, dr. Jelene Celestin in Čeh Alojzij. — Pri Kreditni banki v Murski Soboti se vpišeta upravna svetnika: Bac Ljudevit in Rituper Alojz. Borza Denar 20. oktobra 1937. Kulturni obzornik Zgodovina Ciril-Metodijshega gib an a Odlični cirilmetodijski delavec na Moravskem in dekan cirilmetodijske bogoslovne fakultete v Olomoucu dr. František Cinek je spisal za 1050. obletnico smrti sv. Metoda velezanimivo knjigoj Velehrad vere, Duhovna zgodovina Velehrada.* Ker je zgodovina učiteljica življenja, bo vsak pri, jatelj cirilmetodijskega gibanja in cirilmetodijski delavec z velikim zanimanjem in še večjim pridom vedno znova segal po tej duhovni velehradski kroniki, ki nam v govorniško živahnem slogu in v poljudni obliki podaja jasno, na temeljitih zgodovinskih raziskovanjih osnovano sliko z Velehra-dom tako tesno spojenega cirilmetodijskega gibanja med katoliškimi Slovani, zlasti med Moravami in Slovenci. Pisatelj je bil že par let poprej v obširnih delih obdelal življenje ln delo obnovitelja Velehrada in slavnega pokrenitelja ter ljudskega širitelja cirilmetodijske misli nadškofa olomouške-ga dr. Ant. Cirila Stojana, obenem pa v posebni knjigi podal zgodovino narodnega probujenta mo-ravške duhovščine v pojožefinski dobi (1778— 1870) v cirilmetodijskem pravcu. Nova knjiga podaja nekak sestav (sintezo) prejšnjih del pisateljevih in zaokroža podrobna raziskavanja v veličastno in velepoučno celoto. V prvih poglavjih nam iz sive starodavnosti pred očmi vstaja velehradsko svetišče, ki so ga Velehrad viry. Duchovnf dčj!ny Velehradu. Lidovč knihkupectvl a nakladatelstvi v Olomouci, 1936. Cena broširani nad 750 strani in mnogo lepih fotografskih posnetkov oblegajoči knjigi je izredno nizka: 50 Kč; v celoplatno prekrasno vezan izvod stane 60 Kč. duhovni sinovi sv. Bernarda — beli menihi cister-cijani — po svojem običaju posvetili v čast prebl. Devici Mariji Vnebovzeti. Beli menihi iz Zapada so v 13. stoletju navezali svoje delovanje na delo svetih slovanskih blagovestnikov i? Mariji posvečenega Carigrada ter iz mogočnega Marijinega svetišča obnovili in razširili češčenje sv. Bogoro-dice po vsej Moravski. V drugem stoletju po ustanovitvi velehradskega samostana se že začne na Moravskem slovesno obhajati praznik sv. Cirila in Metoda, cirilmetodijski Velehrad oživi v ci-stercijanskem samostanu. Po burnem valovanju naslednjih stoletij se v sredi 17. stoletja velehrad-ska cirilmetodijska dediščina razvile v bujnem razcvetu baroka in prekrasno obnovljena velehrad-ska bazilika postane simbol obnovitvenega razmaha cirilmetodijskega katoličanstva v 18. stoletju. Toda istega leta kakor našo Stično (1784) je zasegla cvetoče cerkveno življenje pod okriljem velehradskega samostana uničujoča slana jožefinske-ga prosvetljenstva: najsvetejši pomnik cirilmetodijskega dela, najzgovornejši tolmač slovanskih blagovestnikov in graditeljev krščansko-slovanske prosvete je bil obsojen na pogin. V svetišču Marijinem na Ciril-Metodovem Velehradu je zavladala puščoba razdeianja ... Okoli 1. 1830 pa je obenem z obnovo in poglobitvijo verskega življenja med moravsko duhovščino znova vstalo tudi zanimanje za cirilmetodij-sko zapuščino. Na pobudo brnskega profesorja bogoslovja Františka Sušila so se moravski bogo-slovci in mladi duhovniki začeli navduševati za vzore cirilmetodijskega prosvetnega in verskega dela ter vžigati v dejanski ljubezni do slovanske domovine in vesoljne cerkve. L. 1850 se je ustanovilo med moravsko duhovščino društvo Dčdictvi (Dediščina) sv. Cyrila a Metodčje, — njemu na čelo je bil postavljen Fr. Sušil — ki |e napovedalo duhovni boj zoper novodobno poganstvo za cirilmetodrsko zapuščino in obnovo krščanske^' duha ter za povratek od matere cerkve od'rganin vzhodnih bratov k edinosti. Cirilmetodijski ogenj, V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani in Zagrebu na 238 denar, v Belgradu na 287.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.82-8.92, v Zagrebu na 8.795-8.895, v Belgradu na 8.7472-8.8472 Grški boni so beležili v Zagrebu 29.625 do 30.325, v Belgradu 29.90 blago. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 1.97 Nemški čeki so ostali nelzpremenjeni na 13.80 do 14, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.65—13.85, za konec decembra 13.60 do 13.80, za koticc januarja 13.70 denar, za konec februarja 13.65 dci.ar in za konec marca 13.60 denar. Devizni promet na zagrebški borzi je dosegel 2,160.093 din, na belgrajski 1,900.000 din. Efektni promet je v Belgradu narastel na 1,350.000 din. Ljubljana — t o f n j i s pri ni o m. Amsterdam 100 h. gold..........2895.10-2409.76 Berlin 100 mark............1788.52-1752.40 Bruse lq 100 belg............729.95— 785.02 Curih 1.00 frankov............096.45-1003.52 London 1 funt.......214.26- 216.31 Newyork 100 dolarjev .... 4298.50-4334.81 Pariz 100 frankov............146.32— 147.76 Prana 100 kron..............151.48— 152.54 Trst 100 lir................227.14- 230.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.6925, London 21.53, Ne\vyork 431.50, Bruselj 73 24, Milan 22.87, Amsterdam 240.25, Berlin 174.55, Dunaj 80.25 (81.80), Stockholm 111, Oslo 108 20, Kopenhagen 96.125, Praga 12.20 (13.65), Varšava 82.20 Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3 50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos Aires 130. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. posojilo 04—96, agrarji 53— 55, vojna škoda promptna 415—417, begluške obveznice 76.50—77.50, 4% severni agrarji 51-54, 8% Blerovo posojilo 94-06, 7% Blerovo posojilo 85.50-86.50, 7% posojilo Drž,, hip. banke 100—101, Trboveljska 220—235. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94 denar, agrarji 53-54, vojna škoda promptna 415—417, za konec decembra 414 denar, begluške obveznice 77.25 denar, dalm agrarji 75 denar, 4% sev agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 85-85 50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7350 denar. Priv. agrarna banka 206—212, Trboveljska 220—240, Gutmann 45 denar, Osiješka sladk. tovarna 170 bi., Dubrovačka 420-440 (440), Jadranska plovba 420—130, Oceauia 275 denar. ki sta ga vžgala Fr. Sušil iu naš svetniški A, M. Slomšek s svojo molitveno bratovščino, znamenite cirilmetodijske obletnice: 1863 tisočletnica prihoda slovanskih apostolov na Moravsko, 1869 tisočletnica smrti sv. Cirila, 1885 tisočletnica smrti sv. Metoda, ki so se obhajale z velikimi slovesnostmi in spisi. Sad, zlasti zadnie obletnice, jc bila ustanovitev Apostolstva sv. Cirila in Metoda, ki je nadaljevalo in prenovilo zamisel Slomškove bratovščine, V velehradskem samostanu so začeli 1. 1890 nadalzjevati delo belih menihov 6inovi sv. Ignacija: pod njih vodstvom je Velehrad zopet postal ognjišče duhovnega preporoda na Moravskem. Na pobudo Apostolstva sv. Cirila in Metoda so se začeli 1. 1907 vršiti na Velehradu mednarodni znanstveni kongresi za cerkveno zedinjenje, ki so razširili apostolsko misel in delo cerkvenega zedinjenja med vsemi katoliškimi narodi. Svetovna vojna je sicer lepo se razvijajoče cirilmetodij-sko delo za čas prekinila, toda ko je stopil 1. 1921 na nadškofovski prestol sv. Metoda ustanovitelj Apostolstva sv. Cirila in Metoda dr. Ant. Ciril Stojan, se je cirilmetodijsko gibanje med Čehoslo-vaki v tesni zvezi z obnovo verskega življenja začelo vnovič krasno razvijati. Mejniki živahnega razvoja cirilmetodijskega gibanja po smrti nadškofa Stojana za njegovega velikega naslednika, metropolita nadškofa dr. Leopolda Prečana so: 1. 1924 četrti mednarodni kongres za cerkveno zedinjenje , na Velehradu, 1. 1925 mednarodni kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja v Ljubljani, 1. 1927 tisočletnica rojstva sv. Cirila in peti mednarodni kongres na Velehradu, 1. 1929 tisočletni jubilej svetovaclavski in kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovia v Pragi, 1. 1932 šesti mednarodni kongres na Velehradu, I. 1935 tisoč-petdesetletni spomin smrti sv. Metoda, 1. 1936 jubilejne slovesnosti ob priliki 1050 letnice smrti sv. Metoda in sedmi mednarodni bogoslovni kongres za cerkveno zedinjenje, Delo učenega profesorja dr, Fr. wineka daje o vsem tem razvoju velezanimive zgodovine ciril- Uelgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95.50 denar, agrarji 53 50 denar, vojna škoda promptna 415.50—417 (416), za konec novembra 415.50 denar, decembra 415.50—116 (415.50), januarja (415 50), begluške obveznice 77.75—78.25 (78, 77.75), dalm agrarji 76-76.25 (76), 4% sev. agrarji 53.50 - 54, 8% Blerovo posojilo 94.50-95, 7% Blerovo posojilo 85.50— 85 75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25 denar. — Delnice: Narodna banka 7400—760(1, Priv. agrarna banka 212—215 (213 drobni komadi). Dunaj. Borno poslovanje jc potekalo danes v prijaznem razpoloženju, posebno ker so tudi z inozemskih tržišč prihajala ugodna poročila. V kulisi se je večina tečajev okrepila, posebno Alpine, Rima, VVaagner in Semperit. Tudi v zagradi so izboljšanja prevladovala. V splošnem so se izpremembe gibale v ozkih mejah. Beležili so: Donav-skosavskojadranska obligacije 61.20, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.55; delnice: Creditanstalt-Bankverein 259, Nar. banka 163.50, Steg 26.30 Stevveag 28.05. Magnesit 83.25, Trboveljska 25.62, Alpine 42 70, Rima Murany 83. Steyr-Daimler-Puch 223, Levkam 66, Semperit 8.70. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. 176—178, srem. 175-177, slav. 176-178, ban. 171-180, bč. ladja Tisa 181 do 183, bč. ladja Begcj t80-182. — Otrobi bč., srem., ban. 95-99, bč., juto vreče, ladja 100-102. -Tendenca mirna. Promet srednji. Živina Ljubljanski iivinski sejem 30. oklobra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 77 (22) volov, 58 (19) krav, 26 (18) telet. 28 (3) prašičev, 620 (88) prašičkov za rejo, 101 (30) konj in 13 (3) žrebet — Cene so ostale iste kot na prejšnjem sejmu, le |>ri prašičkih za rejo se jc poznal pritisk velike ponudbe, ki je potlačil cene od prejšnjih 140—240 na 100—200 din. V ostalem so bile cene te-le- voli I. vrste 5.50—6, II. vrste 4.75—5.25, III. vrste 4-4.50, krave debele 4-5.50, klobasarlce 2.50—3.5C, teleta 7—8 din za kg živo leže, prašički za rejo 100—200 din komad, konji po kakovosti in velikosti 100—3500 din za komad. Cene živine in kmetijskih pridelkov V Kranju, dne 18. oktobra t 1. Voli I. vrste din 6.50. II. vrste din 5.75, III. vrste din 5.25 za 1 kg; telice I. vrste din 6.50, II. vrste din 5.75, III. vnste din 5.25 za l kg; krave I. vrste din 5.50, II. vi)Ste din 5, III. vrste din 4.75 za I kg; teleta I. vrete din 8, II. vrste din 7.50 za 1 kg; prašiči, špeharji din 9, pršutarji din 8 za 1 kg. Goveje meso I. vrste: prednji del din 10, zadnji del din 12; II. vrete: prednji del din 8, zadnji del din 12; III-vrste: prednji del din 7, zadnji del din 9 za 1 kg; svinjina din 16 za 1 kg; svinjska mast din 19 za 1 kg; slanina, suha din 20—24 za 1 kg; čisti med din 20— 24 za 1 kg; goveje 6uove kože od 12 do 14 din, telečje 6urove kože od 14—16 din, svinjske surove kože od 9—11 din za 1 kg; pšenica din '225, ječmen din 200. rž din 215, oves din 160, koruza din 140. fižol din 200, krompir din 75, lucenia din 1S90. seno din 50 do oO.slama din 30 do 40 za 100 kg; labolka I. vrste din 350. II. vrste din '300, III. vrste din 225 za 100 kg; hruške I. vrste din 550, II. vrsic din 500. 111. vreet din 375 za 100 kg; če-šplje. suhe I. vrste din 950, II. vrste din 850, III. vrste din 800 za 100 kg; pšenična moka din 325. koruzna moka din 240 za 100 kg. širite katoliško časoflisie! Dravsko poffe Nujna potreba povečanja šole je v Sv. Marjeti. Vaščani so premalo uvidevni, ker tie privoščijo svojim otrokom niti temeljite osnovnošolske izobrazbe. Saj stroške bi pa nosila V6a občina Rače, ki je šc precej velika. Treba jc računati tudi s tem, da bo morda Marjeta pripadala kdaj manjši občini in bodo tedaj stroški za posameznika večii. Občina določa v vsakoletnem proračunu za to šolo metida 50.000 din, pa tudi do tega denarja nikdar ne pride Treba je takoj najeti brezobrestno posojilo ali vsaj nizkoobrestno, ki ga bo občina potem že prisiljena odplačevati kot so to storili v Št. Janžu. Z najetim denarjem je treba šolo čimprej povečati, da bo prostora tudi za Prepolje, ki gostujejo v St. Janžu. Ob tej priliki izražam svoj dvom o nujni potrebi predelave oken na starem šolskem poslojjju in 'to še v prvi vrsti 6edaj. ko so pravkar minile dvomesečne poletne in desetdnevne jesenske počitnice. S temi okni bi 6e gotovo moglo počakati do prihodnjega poletja to jc 9 mesecev, čc smo čakali doslej okoli 35 let. To je sicer delo šotekega odbora, ki pa mora gledali tudi tia šolske otroke, ne samo na morebitno udobnost kogarkoli. metodijskega gibanja nazorno in izčrpno 6liko in zasluži z naše strani globoko hvaležnost, T. K. -.v Staline contre 1'Europe. Drobna brošura, ki jo jc napisal Jacques B o r d o u x , član Instituta in jo je izdala založba Flammarion v Parizu. V tej brošuri (46 6trani) dokazuje pisec na podlagi originalnih tekstov, kako je kominterna že davno pred nastopom armade pripravljala sistematično državljansko vojno. Tajno je bila sestavljena celo že vlada z Largo Cabalerom na čelu. Pisec pa tudi dokumentarično dokazuje rovarenje ko-minterne v Franciji in tesne vezi, ki vladajo med Špansko in francosko ljudsko fronto. Brošura stane 2 franka. Komunizam i krščanL Tak je naslov knjigi, ki jo je iz francoščine prevedel dr. Krsto Spaiatni in ki jo je izdala nova založba »Istina i život« kot prvo svoje delo, (»Istina i život«, predstavnik D. Zanko, Ratkajev prolaz l/I. Zagreb). Knjigo so napisali v francoščini Ducattillou, o. p. (največji del), Alcxandre Marc, Nikolaj Bert!1ajev, Denis de Rou-gemont in Daniel Rops z uvodom F r a c o i s a Mauriaca od Francoske akademije. Za hrvaški prevod pa je napisal posebni predgovor Daniel Rops. To delo je zaslužilo, da je bilo prevedeno iz francoščine v hrvaški jezik, ker je eno redkih del o komunizmu, ki obravnava to pereče sodobno vprašanje z veliko veščino in znanjem in predvsem z mirno objektivnostjo, ki z veliko stvarnostjo obravnava vzroke komunizma, njegovo miselnost, argumentacijo, sredstva in cilje, ki jih hoče doseči. Pri tem dobro loči protinaravni filozofski 6istcm marksizma od proletarskih mas in njihove psihe, v kateri slede komunističnim naukom. Knjiga je pisana znanstveno in predpostavlja višjo naobrazbo. Prav toplo jo priporočamo naši inteligenci ter študentski mladini, ki nc bi hotela seči po francoskem izvirniku. V hrvatski izdaji stane 30 din- Naroča se pri: Jeropim Malina.r. Zagreb, Trg kralja Tomislava 21. 5000 let stara kultura v Indiji Nove izkopanine v Indiji pričajo o 5000 let stari v šoki kulturi Ob reki Indus, kakih 200 kilometrov nad Haj-derabadom, se sedaj razteza pusta pokrajina, ki pa ni bila vedno tako pusta i:i prazna, kakor dandanes. Pred 5000 leti so se tamkaj najbrž dvigale cvetoče pokrajine z lepimi mesti, kar dokazujejo najnovejša izkopavanja. Tam so že leta 1922 začeli kopati Indi sami, da bi odkrili sledove nekdanje indijske kulture. Za njimi se je te naloge lotil angleški učenjak sir John Marshall, ki je imel na razpolago dovolj denarja. Temu se je posrečilo, da je odkril najprej mesto »Mohenja-daro«, Gomilo mrličev. Zadnji dve leti pa so tamkaj odkrili še dve drugi mesti, ki sta cveteli nekako med leti 3250 iu 2750 pred Kristusovim rojstvom. Ta izkopavanja so dokazala, da jo v tistih starodavnih mestih pred 5000 leti bila tako visoko razvita stanovanjska kultura, ki je v marsičem podobna sedanji moderni. Ta kultura se je po vseh znakih razširjala na ozemlju, ki je kakih 1500 kilometrov dolgo in 1000 kilometrov široko. Značilno je, da so bile vse hiše teh mest, tudi najrevnejše, zgrajene nad zemljo iz dobro žgane opeke. Sicer je znano, da so v tistih časih reveži prebivali le v kočah, zgrajenih iz jiosušene ilovice. Prav tako je zanimivo, da je bilo vse mesto preskrbljeno s popolno podzemeljsko kanalizacijo, v katero se je stekala vsa voda iz hiš. V hišah so imeli dobro zidane greznice, v katerih se je nabiralo vse, kar ni bilo tekoče, medtem ko je tekoče odpadke pobral kanal, ki jih je odvedel v glavni kanal. Kanali pa so bili tako veliki, da je po njih lahko hodil odrasel človek, ne da bi se mu bilo treba pripogibati. Mnogo hiš je imelo dobro izoli- Ameriški gasilci znajo. Na sliki vidimo nov gasilski čoln. katerega so kazali v Filadelfiji na reki Delavvare. Gasilski čoln ima priprave, katere v eni minuti vržejo v ogenj 45.000 litrov vode. 808 ljudi ustreljenih V Sovjetski Rusiji so od avgusta meseca leta 1936 pa do danes sodišča obsodila na smrt 808 obtožencev, ki so bili vsi že ustreljeni. Tako bo 20 letnica sovjetske revolucije, ki jo bodo obhajali dne 7. novembra letos, res kar dovolj krvava. Vzroki usmrtitev so različni. Zaradi protirevolucio-narnega rovarjenja, terorizma in vohunstva je bilo ustreljenih 55 ljudi, med njimi maršal Tuhačevski, Kamenev, Zinovjev in drugi. Zaradi sabotaže na železnicah in delovanja v prilog Japoncev na Daljnem vzhodu je bilo v tem času ustreljenih 414 ljudi. Zaradi splošne sabotaže 4, zaradi uničevanja in zastrupljevanja žita 126, zaradi sabotaže v poljedelstvu 68, zaradi sabotaže v industriji 28, zaradi sabotaže na železnicah 9, zaradi sabotaže v vojaških delavnicah 35, zaradi sabotaže v elektrarnah 10, zaradi požigov 18, Zanimivo je, da je bilo zaradi zastrupljanja delavskih otrok ustreljenih 23 ljudi, 21 pa zaradi separatistično-kapitalističnega rovarenja. Pogumna poštarica Iz Piansa na Tirolskem poročajo o pogumni poštarici, katera je s svojim pogumom in prisebnostjo pomagala prijeti dva vlomilca, ki sta vdrla ponoči v tamkajšnji poštni urad ter hotela oropati poštno blagajno. V noči od nedelje na ponedeljek sta se splazila v poštni urad dva vlomilca z najmodernejšim vlomilskim orodjem ter se spravila na blagajno. Poštarica, ki je spala v sosednji sobi, se je zbudila, ker je slišala sumljivo ropotanje. Kmalu je vedela, pri čem je. Naglo se je tudi zavedla, kaj je treba storiti. Ni premišljala dolgo, ampak je brez strahu vstala ter se pri zadnjih vratih po tihem splazila iz hiše. Pohitela je na orožniško postajo, kjer je poklicala orožnike. Ti so brž prihiteli na poštni urad ter zagrabili oba vlomilca še pri delu. Vlomilca sta en Madžar in en Tirolec. »Veš, zdaj ji bom kar muhe naslikal na kožo, da bodo prave mut-.e mislile, da je že vse zasedeno!« rane sobe, v katerih so bili vodnjaki, v katerih so pomivali in se kopali. Kjer je potreba nanesla, so izolirali zidovje z asfaltom Našli so celo stranišča s sedeži. Tudi tukaj so cevi narejene iz dobro sežgane gline ter napeljane v kanal. Po nekaterih hišah so kuhinjske odpadke metali v odprtine v zidu, kjer so bili narejeni stenski kanali v podzemlje. Sredi mesta je bilo veliko kopališče, ki se lahko da primerjati s pompejanskimi izza cesarskih časov. Sredi kopališča je bil plavalni bazen, okoli njega pa cela vrsta stebrovja. Za stebrovjem pa so bile posamezne kopalne kabine. Prehrano prebivalstva, ki je bilo vsekakor na visoki kulturni stopnji, je oskrbovalo poljedelstvo in trgovina. Najvažnejšo vlogo je imela pšenica, ječmen in datlji. Izmed domačih živali so ugotovili doslej cebuja, bivola, buše, ovce, svinje, slone in velblode Jedli pa so tedanji jirebivalci tudi perutnino, želve, ribe, sočivje in sadeže. Lovili so bizona, nosoroga, tigra, opico, medveda in zajca. Našli so orožje najbolj različnih vrst, vendar nobenega meča. Orožje je narejeno iz brona ali iz kamna. Iz iste snovi so narejene sekire, žage, srpi, britve. Železa takrat še niso poznali. Pač pa so našli 558 pečatnikov, ki so predstavljali različne živali. Na njih so odkrili tudi doslej neznano pisavo, katere še niso mogli razvozljati. Kakih 160 izmed teh pisemskih ostankov je na las podobnih pisavi, katero so odkrili na tako zvanih Velikonočnih otokih. O ljudeh tiste kulturne periode pa doslej še ni nič znano. Ohranjenih je le nekaj redkih plastik, ki pa no povedo mnogo. m v i w v i v Ne isci zene Mlada žena nekega madžarskega trgovskega iigenla je pred ogrskimi sodišči tožila svojega moža za mesečno preživnino, ker jo je bil brez vzroka zapustil Oba sta prišla na obravnavo, kjer sta si povedala vse, kar jima je težilo srce. Mož je ugovarjal zoper tožbo svoje žene ter zahteval, naj 6000 ur ukradenih Iz Ženeve poročajo, da se je ženevski tovarni ur Perusset & Didisheim zgodila velika nesreča, ker ji je bilo med vožnjo iz Ženeve v Marseille ukradenih 6000 zapestnih ur. Tovarna je namreč poslala v Rueuos Aires 6 zabojev ur. V vsakem zaboju je bilo 1500 ur. Ko so zaboje z urami v marsejskem pristanišču nakladali na ladjo, so ugotovili, da so zaboji težji, kakor pa je napisano na tovornem listu. Vendar se za to razliko niso zmenili, meneč, da se je zmotil špediter. Ko pa so zaboji prišli nazadnje v Buenos Aires pred tamkajšnje carinike, so videli, da je v štirih zabojih namesto ur cement. Vendar je morala ženevska tovarna ur za tiste cementne ploščice plačati tako carino, kakršna je določena za uvoz ur. Saj je bilo na tovornem listu zapisano, da so to ure in ne cement. Jasno, ko beli dan! Cariniki so menda po vsem svetu enako strogi. Carina za vseh šest zabojev iznaša v Argentini 16.000 švicarskih frankov ali v našem denarju 160.000 dinarjev. Vseh ukradenih 6000 ur pa je bilo vrednih 92.000 švic. frankov, torej skoraj en milijon dinarjev. Jasno je, da je švicarska tovarna vložila tožbo. Dosedanja preiskava je dognala, da je blago iz Ženeve odšlo v Marseille v plombiranem vagonu. Tja je prišlo v redu. Tatvina se je torej zgodila med vožnjo z železnice na ladjo. Kakor se izgovarjajo francoske carinske oblasti, katere so ure v redu pregledale, je carinska oblast poslala ure z železniške postaje v odprtem tovornem avtomobilu brez spremstva kakega carinika, ker francoske carinske oblasti nimajo dovolj osebja. To priliko je torej porabil ueznani ropar, ki je imel že pripravljene cementne ploščice, približno tako težke, kakor so v vsakem zaboju ure. Ropar, ki je to zasnoval, pa je moral že na podlagi prejšnjih pošiljk vedeti, koliko ur pošilja v vsakem zaboju ta tovarna in koliko vse skupaj tehta. Vendar j? gotovo, da roparja in njegovih poma-gačev ne bodo nikdar prijeli. 19 popotnikov mrtvih pod razbitim letalom Včeraj smo poročali, da so v Ameriki zelo v skrbeh za usodo velikega letala, ki je iz Newyorka v San Francisco nosilo 16 potnikov ter 3 može posadke. Za letalom so poslali novo letalo, ki naj poišče sledove za letalom, katero so pogrešali. Dne 19. t. m. je poveljstvo reševalnega letala sporočilo vodstvu letalske družbe, da je našlo ostanke pogrešanega letala. Letalo je vse razbito ter je pod njim mrtvih vseh 19 pogrešanih ljudi. Letalo se je najbrž v megli zaletelo v goro ter se razbilo. Katedrala v Reimsu posvečena Preteklo nedeljo so v francoskem mestu Reims po 20 letnem zidanju slovesno posvetili slovečo katedralo, katera je bila med svetovno vojno od nemškega topništva na pol razdejana. Katedrala je bila redka arhitektonska umetnina, katere je bilo silno škoda, da jo je vojna skoraj uničila. Treba je bilo velikih sredstev, da so jo mogli sedaj po vojni rešiti. Na pomoč je prišla Rockefellerjeva ustanova, ki je prispevala velik del, da se ohrani svetu ta redka umetnina. Nekaj je dala državna ustanova lepih umetnosti, silno veliko pa so prispevali zasebniki na Francoskem. Katedralo je posvetil reimski nadškof kardinal Suchard ob navzočnosti papeževega nuncija in več francoskih škofov. Prihodnje poletje pa bodo to slovesnost obnovili ob navzočnosti najvišjih dostojanstvenikov iz Francije in zunanjega sveta. Sedaj se jia v posvečeni cerkvi že. lahko opravlja služba božja. Palestinski Judje na čast Masaryku V »Masarykovem naselju« (»K'far Masaryk«) v Jeruzalemu bodo židovski kolonisti iz CSR postavili Dom kulture, ki 6e bo imenoval Dom velikega Osvoboditelja Masaryka. Ta dom naj bi postal kulturno središče vseh židovskih kolonistov iz CSR, ki žive v Palestini. Istočasno je mestni svet v Tel-Avivu sklenil, da se bo glavna mestna ulica imenovala po T. G. Ma6aryku. Ameriški predsednik Roosevelt se prvi v spremstvu policije na motornih kolesih pelje čez novi orjaški most v Chicagu. med spIrUisU! sodišče njeno tožbo zavrže. To pa je utemeljeval takole: Žena ni vredna, da bi jo še nadalje podpiral. Nekoč, ko je bil še samec, se je na prigovarjanje svojega prijatelja udeležil seje spiritistov. Na tisti seji se je zgodilo, da je medij v svoji zamaknjenosti z grobnim glasom začel klicati njegovo ime, rekoč: »Brat Emerilc! Julija je tukaj. Ona postane tvoja žena!« On sam pa nikdar ni poznal nobenega dekleta tega imena. Zato je bil silno presenečen, ko so mu po spiritistični seji predstavili neko gospodično Julijo, katera ga je po seji še spremljala nekaj časa S svojo mladostjo in lepoto ga je znala pregovoriti, da je še naprej zahajal na spiritistične seje. In dogajalo se je vedno, da je duh na teh sejah venomer prerokoval zakon med Emerikom in Julijo. Emerik spočetka ni hotel verjeti v spiritizem. Ker pa se je to vedno ponavljalo, se je začel udajati tej misli, da bo morda le prav, če Julijo vzame za ženo. Vendar za trdno odločen še ni bil. Nazadnje pa se je nekega dne na seji »duh« kar razjezil in odločno ukazal Emeriku, da mora vz^ti Julijo za ženo. Takemu ukazu se niti Emerik ni mogel ustavljati. Takoj po seji je hitel na Julijin dom. kjer je njene starše poprosil za hčerkino roko Še cele mesece je Emerik veroval v spiritistične duhove, dasi je bil že davno poročen. Nazadnje pa se mu je začelo svitati v spiritističnih možganih, da so ga s spiritizmom pošteno potegnili, da so ga lahko zavlekli v zakon z Julijo. »Od tistega časa pa se je moja ljubezen do Julije spremenila v sovraštvo. Preden bi se bilo moglo kaj hujšega zgoditi, sem rajši zapustil dom in ženo ter ušel. Saj me je žena le z zvijačo dobila za moža.« Tako je tarnal Emerik, kateremu na podlagi vsega tega nihče ne bo mogel očitati, da je bil kdove kako brihten in pameten. Tega mnenja je bilo tudi madžarsko sodišče, katero je zavrglo vse Emerikove dokazne predloge ter ugodilo ženini tožbi. Svojo razsodbo pa je sodišče takole utemeljilo: Ne more se trditi, da bi bila žena malo vredna, četudi bi bilo vse res, kar je njen mož Emerik trdil. Ženska ima pač na razpolago n ('številno veliko sredstev, da premami moškega. Nekatere pridobe svoje bodoče može s svojo lepoto, druga pa z duhovnim orožjem. Ce ženska išče svojega moža, sledi le svoji naravni postavi. Tožiteljica pa svojega bodočega moža, ki med spiritističnimi sejami nikakor ni bil nesvobodeu, nikakor ni varala v svojih telesnih ali duševnih sposobnostih. Ce se kakšna ženska poleg nešteto drugih sredstev po-služi še spiritistične seje, da si dobi moža, to ni nič kaznivega. Tako sodišče. Sicer pa je Emerik sam kriv, čemu pa je hodil med spiritiste. Od povsod Pravnukinja tirolskega junaka Andreja. Ho-ferja, uršulinka M. Josefa Hofer, je 21. oktobra v uršulinskem samostanu v Reichenbergu obhajala zlati jubilej svojega redovništva. Jubilantka se je rodila leta 1863 v Salzburgu. Krstna botra ji je bila nekdanja mehikanska cesarica, nesrečna Charlota, po kateri je otrok pri krstu dobil ime Karlota. Mati Jožefa v svojem samostanu že 43 let vodi petje. Štiri ladje je potopil vihar v morski ožini Bospor. Pri tem je utonilo tudi 18 mož posadke. IS kmečkih hiš jc zgorelo blizu Milana v severni Italiji v kraju Corla Maggiore. S hišami vred je zgorelo tudi veliko lesno skladišče. Z motornim kolesom skozi goreč obroč so skakali italijanski policisti, ko so obhajali v Rimu svoj ustanovni jubilej. Japonske plesalke v Tokiu gredo v procesiji prosit bogove za zmago japonskega orožja. Risba, ki Predstavlja košuto. To sliko so naš i vrezano v skalo v neki votlini na Bavarskem. Strokovnjaki trde. da je ta nsh.n !z zgodnje kamene dobe, torej stara 20.000 do 60 000 let Risba iz te dobe je vsekakor zanimiva, presoja glede starosti te dobe pa je manj zanesljiva. V DENARJU DAMO ZA NAJBOLJŠE IDEJE Kupon, ki Vas ne veže na nikak nakup ali stroške, dobite brezplačno pri vsakem prodajalcu žarnic DIS Domala Industrija žarnic Celje c Članski sestanek Krajevne organizacije JRZ v Celju. Drevi ob 8 bo v dvorani v Domu, Samostanska ulica 4, članski sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju. Predaval bo priznani gospodarski strokovnjak iz Ljubljane o najaktualnejših sodobnih gospodarskih vprašanjih in konjunkturi današnjega gospodarstva. Sestanek je zelo važen in se ga zanesljivo udeležite! c Prva predstava Gledališke družine v Celju v letošnji sezoni. Gledališka družina otvarja letošnjo 6ezono s Kranjčevim »Detektivom Meglo«, komedijo v treh dejanjih. Predstava bo v nedeljo, 24. t. m. ob pol 4 popoldne v Mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Celjska policija je prijela 25 letnega brezposelnega delavca Martina S., ki ga je ljubljanska policija izgnala za dobo treh let iz Ljubljane, Martin S. je osumljen, da je ukradel 12. t. m. v pisarni dr. Orožna 1500 din vredno sukno in črne usnjene rokavice. c V celjski bolnišnici sta umrla prevžitkar Arčan Franc iz Smiklavža pri Skofji vasi in Sko-čir Franc, 14 letni kovaški vajenec iz Mozirja. Naj v miru počivata! 4 c S sekiro mu je presekal stegno desne noge. V Št. Janžu na Vinski gori se je vnel prepir med 52 letnim posestnikom Javornikom ^tažem in nekim drugim moškim. Prepir jc dovedel do dejanskega spopada, v katerem je omenjeni moški udaril s sekiro Javornika in mu presekal stegno desne noge. Javornika so prepeljali v celjsko bolnišnico c Cercle francais v Celju sporoča, da so redni tečaji francoskega jezika, in sicer: nadaljevalni ali konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob četrt na 7, začetni tečaj pa ob torkih in petkih ob istem času v lokalu francoskega krožka v Narodnem domu, kjer se še vedno sprejemajo prijave. Knjižnica je odprta vsako sredo od četrt na 7 do pol 8. c II. propagandni table-tenis turnir v Celju 30. in 31. oktobra. SK Jugoslavija priredi v telovadnici II. nar. šole v Celju propagandni table-tenis turnir v sledečih disciplinah: 1. moštva; 2. single gospodov; 3, deuble gospodov. 1. v drugi disciplini prejme prehodni pokal, darilo župana g. Alojzija Mihelčiča, ki ga brani g. Lazar (Ilirija) in plaketo. Za astala mesta in discipline so razpisane lepe plakete, Klube, kakor tudi posameznike prosimo, da upoštevajo rok prijave, ki je do vključno 29. t. m., ker se poznejših prijav ne b.p upoštevalo. Žrebanje se vrši 1 uro pred tekmovanjem, to je v soboto ob 4 popoldne. w ofi .-•> b 3M3 Po športnem svelu Norvežani bodo izvedli prvo tekmovanje v smuku in slalomu 17. marca 1938 pri Konigsbergu, Proga za smuk bo dolga 3.5 km ter bo imela 600 m višinske razlike. Nov svetovni rekord v dviganju uteži je postavil evropski prvak v poltežki kategoriji Avstrijec Haller. V obojeročnem potegu jo spravil 1235 kilogramov kvišku. Doslej je branil ta rekord olimpijski zmagovalec Francoz Louis Hostin s 123.0 kg. Dva nova svetovna rekorda v vožnji z dvo-sedcžiim kolesom 6ta postavila v Milanu angleška dirkača Mills in Paul. Svoj lastni rekord v eno-urni vožnji z 49.093 km sta zboljšala na 49991 km, za 50 km sta pa potrebovala 1:00,01.2 uro, kar je tudi nov svetovni rekord. Norveški prvak v nogometu je postalo moštvo Mjondalen. Pri zadnji tekmi v nedeljo, kateri je prisostvoval prestolonaslednik Olav, je pred 20.000 gledalci premagal omenjeni klub s 4 : 2 svojega nasprotnika Odd Skiena. Nemško lahkoatletsko prvenstvo leta 1938 ee bo vršilo v mestu Breslau o priliki velike in špoTt-ne prireditve nemških telovadcev. Madžarskemu atletu Szabo se ni posrečilo zrušiti svetovnega rekorda v teku na 2000, ki ga je napovedal za preteklo nedeljo. Sicer je pretekel to progo v času 5:21, kar je za osem desetink sekunde boljše od oficielnega svetovnega rekorda Ladoumegua, vendar rezultat, ki ga je dosegel Američan Romani konec avgusta tega leta v HeLsingforsu s časom 5:16.7, ni mogel doseči ali celo zboljšati. Švicarska telovadna zveza je imela preteklo nedeljo svoj letni občni zbor, na katerem je s 169 : 19 glasovom sklenila, da se udeleži mednarod- Uprava mladinskega lista »Luč« sporoča vsem cenjenim naročnikom lista, da je zaradi velikega naročila in povpraševanja po »Luči«, oskrbljen nov natis in jo bomo lahko prav vsakomur poslali zaželjeno število. Istotako je na razpolago še »Vrtec«. — Ker imata oba lista letos novo privlačno zunanjost ter res krasno vsebino, zato )u prav toplo priporočamo naši mladini. nih telovadnih tekem prihodnje leto v Pragi. Pri tem je šlo namreč zato, ali naj se sploh udeleži Švica tekem ali ne. Končno je docela zmagala stru-ja, ki je zastopala stališče, da vrednost tekmova-ja ne leži prvenstveno v zmagi, temveč v stremljenju po napredku po spopolnitvi. Pokal severnih držav si je priborila v nedeljo Danska, ki je pred 30.000 gledalci v Kopenhagnu. premagala Finsko z 2 : 1 (0 : 1). V celotni borbi je Danska dobila tri zmage, Lepa zmaga naših tenis-igralcev. V Milanu sta obe končni tekmi v singlu za srednjeevropski pokal med Jugoslavijo in Italijo dobila naša igralca. Končni rezultat je 4 : 2 za Jugoslavijo. Palada je premagal Italijana Quintavalle-ja (6 : 3, 3 : 6, 6 : 0, 1 : 6, 6 : 2), Punčec pa Palmieri-ja (4 : 6, 6 : 4, 2 : 6, 6 : 2, 6 : 2). V finalni rugbi-tekmi, ki se je vršila v Parizu v okviru svetovne razstave, je Francija premagala Italijo s 43 : 5. Tretje mesto je zasedla Nemčija. 30 letnica Safezijancev tia Radni Na prijaznem gričku ob Savi nasproti sevniš-kega kolodvora se' nam smehlja zavit v zelenje lepega parka salezijanski zavod na Radni. Nekdanji gradič Tariških grofov je pred tridesetimi leti kupil blagopokojni opat g. Smrekar, velik dobrotnik in prav za prav začetnik ealezijansk. ustanov v Sloveniji. in ga poklonil don Boskovim sinovom. Sale-zijaiici so koj ob začetku določili zavod za vzgojo svojega naraščaja in temu namenu je s krfnkinu presledki služil skoro vseh 30 let obstoja. V nedeljo, dne 17. oktobra so Salezijanci obhajali tridesetletnico svojega prihoda na »rajsko-Radno. Poleg duhovščine iz okolice se je slovesnosti udeležilo tudi lepo število civilnih zastopnikov in množice okoliškega prebivalstva, ki itak vedno rade zahajajo v prijazno kapelico božjega Srca. Na predvečer je bila razsvetljava zavoda in koncert fantovske godbe zavodovih mladincev. V nedeljo dopoldan pa so bile zahvalne poboz-nosti v cerkvi, popoldan pa lepo izvajana akademija v zavodovi dvorani. Tolažilno je bilo jutranje sv obhajilo, ki ga je salezijanski inšpektor g. Ivan fepan razdelil stotinam domačih gojencev, dečkov iz oralorija in sotrudništvu, ki so se s Iridnevnico pripravljali na ta praznik. Slovesno sv. mašo je daroval g. opat iz Rajlienburga. Prav lepo priložnostno pridigo je imel g. dr. Volčič, ravnatelj deškega vzgajališča v Ljubljani. Nekaj prav izvirnega in privlačnega pa je bila skrbno pripravljena akademija v zavodovi dvorani, kamor se jc zgrnila po zahvalnem blagoslovu velika množica zavodovih dobrotnikov in prijateljev. V prav živih dramatičnih slikah je oživela pred nami zgodovina Tariškega gradu. ko so v njem še gospodovali grofje, in sedanjost, ko so v njem odgaja mladina pod skrbnim vodstvom don Boskovih sinov. Gospod Ivan Dobršek, župnik iz Sevnice, in g. dr. Jesenko, advokat, sta v izklesanih govorih naglašala trojen zavodov pomen, na socialnem, verskem in vzgojnem polju. Saj se je v zavodovem oratoriju, kamor zahaja okoliška mladina, posebno v zadnjem desetletju vzgojilo lepo število fantov, ki so danes podlaga in vodilna opora vseli okoliških prosvetnih krožkov in fantovskih odsekov, v Boštanju, Sevnici, Razbor.iu iu še drugod. V nazornih transparentnih slikah je nato zavodov ravnatelj pokazal zanimiv pregled vzgojnega dela za salezijanske poklice. Tu so se vzgajali najprej poljski Salezijanci, ki'imajo danes nad štirideset zavodov, potem nekaj let češkoslovaški, po vojni pa slovenski novinci. Več stotin Salezijancev je izšlo iz tega zavoda, ki sedaj delujejo v raznih krajih, med temi jo tudi 24 misijonarjev. Letos jc v zavodu 20 klerikov, ki dokončujejo svoje študije, in 28 novincev, ki se pripravljajo za aj>ostolat med mladino. Posebna zahvala gre okoliškemu sotrudništvu, ki marljivo podpira zavod, kljub težkim časom, ki jih preživljamo. Zavodu ob tridesetletnici obstoja čestitamo in želimo obilo novih uspehov. Mesto šefa odseka za telosno vzgojo je, razpi sala mestna občina ljubljanska. Prosilci, ki se ho čejo potegovati za to mesto morajo imeti visoko šolo za telesno vzgojo, oziroma enakovredno šolo. Prošnje, katerim je priložiti vse jiotrebne doku mente, jo vložiti najkasneje do 30. oktobra 1937 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega. Vso športno javnost vabimo na izredni občni zbor SK Slovana Ljubljana-Moste, ki se, vrši 22. t. m. oh 19.30 v gostilni Mencinger na Šniartlnski cesti. — Rešite klub, ki je oral ledino nogometa v Ljubljani na pragu 25-letnega obstoja. — Odbor. Kolesarske dirke »Dolenjca« v Gotni vasi pri Novem mestu bodo v nedeljo, 24. t. m. Vabijo se vsi slovenski dirkači kakor tudi funkcionarji kolesarskih klubov, da se po možnosti v čim večjem številu udeleže teh pomembnih dirk mladega dolenjskega kolesarskega kluba, ki kot prvi dela in se žrtvuje za propagando kolesarskega športa na Dolenjskem. Odhod Ljubljančanov bo z jutranjim nedeljskim vlakom ob 7.50 z glavnega kolodvora. Razpis II. propagandnega table-tenis turnirja v Celju, duo in 31. t. m. — SK Jugoslavija priredi v telovadnici II. uar šole v Celju propagandni table-tenis turnir v sledeči h disciplinah: 1. moštva; 2. singlo gospodov; :i. (loublo gospodov. Prvi v drugi disciplini prejme prehodni pokal, darilo župana g. Alojzija Miiiolčiču, ki ga hrani g. Lazar (Ilirija) iu plaketo. Za ostala mesta in discipline so razpisane lepo plakete. Klube, kakor tudi posameznike prosimo, da upoštevajo rok prijave, ki ie do Vključilo 59. t. m„ ker se poznejših prijav ne bo upoštevalo Žrebanje bo 1 uro pred tekmovanjem to jo v soboto ob 4 popoldne. ' Razo"s juniorskega prvenstva Dravske bunovine .:« moštva v letu 19:17. Zvona slovenskih labkoatlotskill klubov razpisuje za nedeljo 24. oktobra lil,'17 ob 14 na Stadionu na I yr-ševi cesti iuniorsko lahkoatletsko prvenstvo Dravske banovine za moštva. Prireditev bo na lekališču, dolgem 40(1 m, ki ima dva liedvigiijenu zuvoja iu je pokrito z ugaski. — Prijave je poslati do po! ure pred pričet kom tekmovanja Da naslov Zveze, tajnik Sovo Sancin, Tavčarjeva ul. l ili., oziroma na tekmovalni prostor. Prijuvnine in nagrad ni. — Za vsako moštvo sme.tn nastopiti po dva tekmovalca, v štufetuih tekmovanjih po eno moštvo. Ocenjevanje: S, ii, 3, 2, 1, Sta lete se ocenjujejo dvojno:lfi, 10, 1», 1, 2. -- Program in vrstni red tekmovanju je naslednji: 3. pred teki 60 m. zapreke; 2. met krogle 5 kg; 3. skoko v višino z zaletom; 4. predteki 100 m; 5. skok ob puliei; B. met diska 1.5 kg; 7. finale lio m, zapreke; S. predteki 200 m; 0. met. kop|a 000 gr; 10. skok v daljavo z zaletom; U. finale lOflm; 12. met kladivu D kg; 13. troskok; 14. filialo 200 m; 1.1 teli 100 m: 1«. i krat 100 m. — Zveza slovenskih I ah k oa ti e takih klubov v Ljublani. Garderobe za vse tekmovalce lia Stadionu. Vlion za tekmovalce in občinstvo iz Vodovodno eeste. Blagajne postavi Zveza. Vsak klub mora postaviti po ,) rediteljev, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju na tekmovalnem prostoru najpozneje ob 13.30 na dan tekmovanja. Opozarjamo vse klube, da zaradi Juni-orskoga prvenstva Dravsko banovine odpade jmiiorski meetlng SK Planine. Ker pride za prireditev Zveze lin vrsto igriščo 8K Pluninc (Stadion), opozarja Zveza vodstvo SK Planino, da mora za Imenovano prvenstvo staviti brezplačno ua razpolago Stadion, »Učilnice in IzvrSiti vse potrebne priprave za tokinovnnjo. 7.1/or iahkoatlatsklli sodnikov za Dravsko banovino. Na Juniorakem prvenstvu Dravske banovine r.n moštva v nedeljo 24. t. m. ob 14 nu Studtuiiu morajo brezpogojno sodelovati vsi člani. Prijaviti so morajo predsedniku zboru g Oorjaiien na Stadionu un.lpoxne,|c pol ure pred prlčotkoni tekmovanja. S K Planina. — ionska sekcija. Odslej naprej bodo redni treningi vsak četrtek in sicor za Juniorko od pol 7 do 8, 7.11 senlorke pa od 8 do pol 10 zvočor v telovadnici Vzajemne zavarovalnico. S K Mars. Pozivam Vse člane, da no mleleto pogreba očeta našega igralca Žigona, ki bo daues ob 4 popoldne iz mrtvašnico splošne bolnišnice, liadi tegn odpade daues trening in bo julri od tretje ure dalje. Načolnlk. SK Planina. Danes popoldna ob 15 Jo na Stadionu strogo obvezen trening lil sestanek za vse atleto-juni-orje C. Zelo važno radi postave moStvu na juniorskem prvenstvu dne 24. t. m. — Načelnik. Planinci — smufar.il! Drevi ob 19 30 nričue Slovensko planinsko društvo s snniško telovadbo v telovadnici II. dri. realne glmnn7.iJo na Poljanski cesti. Vrhove naših planin že pokriva sneg ter se je treba pripraviti na prijetno smučanje. Smušku telovadba utrjuje mišičevje tei ga prilagodi gibom, ki Jih potre-bujo smučar. Prijave sprejema pisarna SPD, Aleksandrova eesta t i..tečajniki pa se morejo prijaviti tudi direktno v telovadnici. Vsuk naj prinese s seboj telovadne čevlje. Motoklub «Ilirijat. Vozače, ki so se prijavili za izlet v Trst pozivamo, da so nemudoma javijo v klubskem tajništvu, Miklošičeva 15, kjor prejmejo navodila in vse potrebno za izlet. Istotam bodo prejeli tudi klubske zastavico, katere morajo vsi brez izjeme pritrditi na vozila. Danes ob 11 se prijave definitlvno zaključijo. Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej. Sprehod naših Ireh junakov >a so ta dan ni nič kaj srečno končal. Ko so zavili mimo ogla neke liiše, je prav malo manjkalo, da niso trčili skupaj z dolginom, ki jim je prihajal nasproti. Grdo jih je pogledal izpod čela in zarenča'.: »Da bi vas spak, kje imate pa o(!i?< A komaj je te besede dobro izrekel, so mu oči zažarele v prijetnem presenečenju. x>01io, mi so pa že poznamo, če se nc motim k, je zadovoljno rekel in jih škodoželjno pogledal. Za-jiičil je kazalec v Petra in vzkliknil: :• Posebno midva imava šo stare račune, Ijubček! Ali sc šo spomniš, kako si metal vame kamne, a'.k Potepuh Marko! cje šepnil Jožek Petru na uho in ves vztrepetal od strahu. Potepuh Marko so jo previdno ozrl naokoli, potem pa je zgrabil Petra za suknjič in mu z zamolklim glasom ukazal: >Pri priči izpraznite žepe. drugače pokličem prvega policaja, da vas vtakne v luknjo! Že dolgo vas iščejo. Neznansko bodo veseli, če vas dobijo v pest k Prestrašila beseda »policaj« jo napravila na dečke takšen vtis, da se niso prav nič obotavljali; nemudoma so segli v žep in stresli ves denar, kar so ga imeli pri sebi, v potepuhovo dlan. ■Tako je prav, vidite!« se jo zarežal jiotepuh Marko in pohlepno vtaknil denar v žep. »Upam, da se v kratkem spet vidimo! Na svidenje, frkolini! Podjetno si je zavihal brke, veselo zažvižgal predse in že ga ni bilo več. Izginil je za oglom. Hočem in tudi Agnes Giinther: Dušica - ložatnariia »Gospod profesor, jaz strašno trpim! imeti svojega otroka, moj mož mora priti moj oče! Takoj naj pridejo!« Profesor ugotovi nemirno utripanje žile ter prikima sestri Ivani. Ta prav tiho zdrsne skozi vrata in trenutek pozneje že vstopita liarro in knez ter vodila za roko mladega Henrka Knezu 6e za-šibijo kolena, ko 7agleda svojo hčer. Otrok takoj obrne svojo glavo, jo skrije na očetovem kolenu ter zavpije: »Ne, ne!« »Ali. ta se ni e boji,« zašepeče uboga mati. »Harro. vzemi ga v naročje!« Oče uboga in rjava glavica se pritiska ob njegove prsi kakor plah ptiček. Oči Rožamarije švigajo od enega do drugega, kot bi se hotela vseh okleniti. Toda lic smejo se je dotakniti, še vedno jo drži za roko gospod profesor _ Stanje mlade grofice v Thorsteiim je malodane obupno. Profesor je odložil njeno hladno roko ter prav tiho odšel v sosednjo sobo, vendar ne izgubi izpred oči postelje in bele postave v njej. Hipoma se odpro vrata, prišumela je kneginja. Prav rahlo pristopi h knezu Rožamarija jo pogleda in knez napravi nevoljno kretnjo, kajti oči ima uprte v svojo hčer. liarro se niti ne ozre nanjo. Gospcd profesor pa ji zre v obraz. Kneginja ne izpregovori besedice. Nema stoji in si ogleduje svojo emrtnobledo pastorko. Niti za hip ne "more mirno stati in njena obleka šumi neprestano.. „ . Harro drži ubogo Rožamanio za roko. »Mama." šepne Rožamarija. Pn kneginji vedno liuie šumi... In še enkrat krikne Rožamarija: »Mama smiliš se mi! Ne. |az še ne maram um en. Drag Harro. mol- zame! ln ti tudi oče dragi oce!« S pritajenim glasom odgovori knez: »Vsak dihljaj je molitev zate, Rožamarijak »Harro, vzemi me v svoje ljube roke, mene zebe!< Kar je pristopil profesor z blazinico v roki, nežno položil nanjo Rožamarijo, porinil podnjo soprogovo roko ter šepnil: »Držite jo visoko!« Tako je ležala v zavetju ob Harrovih prsih iu oče jo ie držal za roko. Ko mali Henrik ni videl več bledega obraza svoje matere, je pridno kobacal po sobi. polastil se je klobčič preje, ki ga je rabila pri kvačkanju sestra Ivana ter 6e usedel z njitn na tla. Kneginja je še vedno stala ob vznožju postelje in njena obleka je neprestano šumela. Kar ji ie ponudil profesor 6vojo roko. rekoč: »Vas smem prositi presvetla? Mislim, da ste tu odveč!« Kneginja ga je csuplo pogledala in njene oči so se izpreinenile. Dala se je odvesti. Profesor jo je spremil do voza in sluga ji je ogrnil dežni plašč. — — — Kot bi se zbudila iz odrevenelosti, je pogledala profesorja da ga je pretresla besnost. ki je plamtela v njenih očeh. Nalo je vrgla nazaj svojo glavo, njen pogled ]e ošinil prolesorjevo postavo, kot bi bil oarabna žuželka Potem pa je stopila na voz in se odpeljala. Profesor pa je še obstal na dvorišču iu zrl za njo .. . . Ko je "zopet vstopil, mu ]e Rožamarija podala roko 7 besedami: »Mi je že bolje. Prepričajte se sami in povejte to mojemu sonrosrn. da bo verjel.« Krč to je minil Zvečer pa je prosil profesor grofa: »Skrbite za to da knesjinja -ako brž ne pride več. laz imam ia«en Vtis. da je vznemiril grofico obisk vaše knegitije Dami se gotovo ne ljubite.« Harro mu ie odgovoril: »To nrav ffetovo ne! Mi ni bilo nič prav da je prišla. Toda nisem je smel zadržati, če jc žc vendar enkrat hotela izraziti svoje sočustvovanje. Vi imate popolnoma prav. Moja soproga ima včasih nedoumljiv strah prednjo.« »Tega zares ne smete več dopustiti, gospod grof!« I larro ga je osuplo in malce čudno pogledal. Prolesor pa razmišlja: »Kako je mogoče, da ta človek ničesar ne sluti! Kako tajinstveno ie plapolalo v očeh knegitije. ko si je ogledovala svojo žrtev. Seveda je grof tli bil pogledal.« Nato nadaljuje: »Kneginja je bolna, hudo bolna. Ne sme sc več voziti po pokrajini, marveč mora v zdravilišče za živčno bolne!« »Kneginja bolna? Prosim vas. ta je bila zmeraj čvrstega zdravja. Izvzemši seveda njeno laliko-mišljenost. toda pred to so ji porinili zapah.« »Ne, gespod grof. To me tie briga, toda kar tiče mojo službo .. « »Razumem, gospod grof! Jaz sem presenečen .. Nihče ni slutil... Moj tast mi je bil res priznal, da je bila razburjena.« »En sam pogjed mi je zadostoval. Te oči! Se veda vi jih niste videli « »Ne. jaz je res nisem pogledal.« »Ta neitltrl Niti za hip ni bila mirna. Kako jc šumela njena obleka, to ste vendar mora'' čuti. Po; brigajte se na vsak način za bolničarko, Zelo bi zagrešili če bi jo pustili samo na njenih izletih Jaz se pdneljein za kneginjo v Brauneck dn jo obiščem. Prosim, obvestite o tem kneza Hočem se tudi posvetovati z dvornim svetnikom Okoli osme ure. recimo. pošljite kneza domov iu ga malo pripravite!« »M1 Smo vam gospod profesor. 7eIo hvaležni. Mar mislite, da te nri moji soprogi nunud že minil? IJaz tudi obžalujem,« je dejal profesor, porinil osuplega sluga vstran iti vstopil. Sluga se ni upal slediti za njim. Kneginja je planila nanj: »Kaj si dovoljujete, moj gespod?« •Prihajam po nalogu gospode v Tliorsteinu. /, velikim obžalovanjem sem namreč opazi!, da ste, presvetla, izredno živčno vznemirjeni in prišel sem, da sem vam na uslugo.« »Jaz vas vendar ne potrebujem! Saj 6em zdrava!« »Dovolite, presvetla, tla izrazim svoje lastno mnenje Jaz sem vas ze davi videl in sem prišel do svojega prepričanja.« »Davi?« »Presvetla, me niste videli. Toda bili ste na rimskem travniku, tam, kjer moli z zemlje tnali beli drog Streljali ste nanj.. .* Obleka na odlični dami nc Sumi več ... Izpre-menila st |t v soho. S svojim belorožnato in ino-drikasto poslikanim obrazom in s kodrastimi lasmi jc podobna meduzi. Hipoma se je zgrudila na stol. Plameni, premnogi plameni so jo prasketajo zajeli ... Nc more niti več misliti .. Sokolje oči prodirajo vanjo m ji jemljejo vso voljo... Profesor jo motri nepremično ter nadaljuje: »Presvetla, vi nujno potrebujete miru. za delj časa miru! Hočem se posvetovali z gospodom dvornim svetnikom, če ie za to. da uživate popolni mir tu v hiši ali da se |wxlaste v kakšno zdravilišče. Jaz bi se odločil za poslednje.* Kneginia je planila kvišku, toda profesorjev ostri jioglcd jo je zopet posadil na stol. »presvetla ste v poslednjem času zelo slabo spali, boste se morali peslužiti kakšnih spalnih sredstev.« Radio Programi Radio Ljubljana) četrtek. 21. oktobra: 12 Pesmice za krajši čas (plošče) — 12.4.-, Vreme, poročila — 13 f:as, spored, obvestilu — 13.13 Vesel opoldanski koncert Kadilskega erkeritru — 14 Vreme, borza — IS Citraški nastop sds. Anloe Črnec — 18 4(1 Slovenščina za Slovence (gosp. dr. liudolf Kolarič) — 10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nue. ura: Športno predavanje — 19.50 10 minut zabave — 31) Koncert Bežigrajskega pevskega društvu - 20,4.) Cliarllo Kuna igra (plošče) — 21 Kon cert Kadilskega orkestra: pester spored — 22 Cas, .vi-cme, poročila, spored — 22.15 Kadijski jazz. Drugi programi i Četrtek. '_'/. okt.: Betgracl-Zagrcb: 20 Simfonični IvOnoert — Dunaj: 19.35 Zbor in orgle, 20.35 Pester ve-čor, 2110 Dunajski simfoniki, 22.30 Dunajski skladatelji — Budimpešta: 19.20 Salonski orkester, 20 Igra, 21,15 Planinska sonata, 22.05 Koncertni orkester, 23.15 Jazz — Trst-Mitnn: 17.15 Vokalni koncert, 21 Violončelo in piauino, 22 Italijanske narodne — Him-Bari: 21 Opereta — Praga: 19.15 Orkestralni koncert, 20.30 Frane, glasba, 21.25 Bethovnova 1. simfonija — I'aršava: 20 Poljska glasba, 21.30 Vokalni koncert, 22 Komorna gl. —- Berlin: 19 10 Plesni večer — Kiinigsberg: 20.10 Opera •Schdnauski krojač« — Vraislava: 19.10 Angleške mornarske pesmi 211 Komorna glasba, 21 Orkestralni konc. — Lipsko: 19.10 Paradne koračnice — Frankfurt: 19.10 Zabavni koncert. 21.111 Koinantične opere — Stuttgart: 19.15 Slavni orkestri, 20.15 Vojaški program, 21.15 Komorna glasba — Strasbourg,- 21.30 Richard Straussov festival — Bukarešta: 2015 Simfonični koncert. Danes poslednjlč! Veličasten Blm vlsone pesmi prave Mubeznl z Magdo Schnelder in Svetlslavom Petrovičem Njena ifubezen - njena Dol (Frauenllebe - Frauenleld) V filmu sodeluje dunajska Filharmonlla. mm^rnmjM Grandilozno filmsko delo Deetftovnota veliha ljubezen njegovo de o m ntegova bolest i)AKKY BAUK Režija Abel Ganee Glasba Ludwlg Massou MMSfjSMSM VeliHl ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a Dama s kamelifami Greta Garbo Robert Tajlor Ke ervirajte vstopnica v predprodaji! Razpis Občina Sv. Katarina, srez kranjski, razpisuje mesto občinskega tajnika. — šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in S. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku enega meseca po objavi razpisa pri tej občini. Občina Sv. Katarina. dne 17. oktobra 1937. Zeljnate glave k o m [> a k t n e , vagonske količine, dobavl jam. Vprašati pismeno ali brzojavno: Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. 8 tužnim srccm sporočamo prijateljem in znancem, da nas je nenadno zapustila naša predobra mama, teta in sestra, gospa Frančiška Žitnih roj. Slejbo vdova po bančnem slugi lJogreb drage pokojnice bo v petek, 22. oktobra ob 15 izpred hiše žalosti v Zgornji Slškl, Pod hribom 82, na pokopališče k sv. Roku v Dravljah. Franci in K a j k n , sinova in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; teal lovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši tnesek u mali oglas Uio 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklnmnega »ne čaja se ra furia enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko Prodajalka poštena, vestna dobro verzlrana v vseh strokah, išče namestitve, najraje v kakem večjem mestu Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Vestna« 16.826. (a) llužbodobe Krojaškega pomočnika dobrega, takoj sprejme Brtoncelj Franc_ Selca nad Skofjo Loko. (b) Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. - .1. Gabrijel, krojaštvo, Trbovlje I. (b) Krojaškega pomočnika dobro lzvežbanega mladega. takoj sprejme Fran Kosmač, Slov. Javornlk. Krojaškega pomočnika poštenega, za večja boljša dela — takoj sprejme Ivan Stupica, Dob pri Domžalah. (b) Hlapec ki je služil pri konjenici, trezen, priden, zanesljiv, dobi stalno mesto. — A. Sušnlk, železnina, Ljubljana. ' (b) iunm\ Loewe radio-aparati so že lani navduševali vso poslušalce. Tipi za leto 1938 so še odličnejši in vendar smo jim še znižali cene. Večjo zalogo smo žo dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-ohvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dionst & Posch, Maribor, Aleksandrova 44. A m llli Sezona za polenovko se je začela pri Kova-člču, Miklošičeva 32. (1) Antikvari »Umetnost« Ant. Demšar, Ljubljana, Mestni trg 17. Nakup ln prodaja starin. Nove cvetlice za Vaš vrt! Zimsko odporne cvetlično trajnice (perene), sadike za k a m e n i t o skupino (Stelngartenpflanzen), lepotlčno in pritlikavo ter Iglasto drevje itd. v največji izberi in najboljši kvaliteti. - Vzgojevallšče trajnic (peren) in drevesnica »PE REN VRT«, Vrapče pri Zagrebu. Ilustrirani katalog na zahtevo brezplačno! + V globoki žalosti naznanjamo, da se je naš ljubljeni soprog, oče in sin. gospod Ivan Kenda hotelir v torek, dne 19. oktobra 1957 smrtno ponesrečil. Pogreb nepozabnega bo danes, v četrtek, dne JI. oktobra ob treh popoldne izpred Sokolskega doma na Bledu. Bled-Bovec, dne 21. oktobra 19 >7. Žalujoči ostali Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji ceni. - Baloh, Kolodvorska 18. (1) Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, hubertusov, oblek Itd Presker, LJubljana, Sv Petra cesta 14 Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan. Sv Petra cesta 81, Ljubljana. Telefon 35-39. (j) Vrednostne papirje vseh vrst Kupuje Slovenska banka v Ljubljani Krekov trg 10, tel. 87-62 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovfluje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, k u p u J e vrednostne papirje, va lute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vnovčujem hranilne vloge vseh de narnlh zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wollova ulica št. 3 1 kupuje^ /Severi L Ljubijanar Auosposvetskac.sl Potrebujem orehov rezan les ne-žajman, 25, 30, 80 In 100 mm debeline, 20 ozir. 24 cm širine naprej, dolžino 2 m naprej, nadalje jesenov rezan les, ne-žajman, deb. 85 in 120 mm, 25 in 30 cm naprej širine, dolžine 4 metre naprej, kakor tudi javor in lipa, okrogla, dolžine 3—4 m, 35—80 cm na tankem kraju. — Kvaliteta zdrav les, brez gnilih in Izpadajoči!) grč. Ponudbo v upravo »Slovcnca« pod »Les« št. 16S40. (k) Nova hiša enonadstropna, vogalna, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Komfortna« 16.852. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33. Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete bree-plačno na razpolago, (p) Krasno kmečko posestvo v at. Petru pn Novem mestu, gospodarska poslopja z gostilno, mesarijo in kovaCnico 30 ha zemljišča, njive, travniki, gozdovi, dva vinograda 2H ha, z Inventarjem ln vinskimi posodami, ugodno naprodaj. — Informacije daje Drago Gostlša, posestnik Gorenji Logatec 49.