Stav« 72 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v soboto 26. marca 1921 f?h«|« — IzvzeraSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslikega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošitjajo uredništvu. — Nefrank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nt vr^jo. — bdajatelj In odgovorni urednik Stefin Oodlaa. — Lastnik konsoretj lista gdlncstl. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaia na mesec L 7.—pol leta L 33.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva fa uprave štev. 11-57. EDINOS Posamezna številka 20 stotink letnik XIV! Posamezne Številke v Trstu In okolici pa 20 stotink — Osjlasl se ra&najo v lirokostl ene kolone (72 m-n*.. — O^asl trjav^ev in obrtnikom mn pa 4) it>t. osmrtnice zahvale, poslanice in vabila pa L 1.—t oglasi deua.nlh aavodov, mm po L 2. — Mali ogla*! po 2) stot bcasia, najmanj pa L 2. — O^Iail naročnina in reklamacije se poiiljijo Izključno upravi Eiin^Ui. v Trstu, ulica sv-Frančiška AsiŠkega Štev. 20,1, nadstropje. — Tekfoa uredništva In uprave 11-57. ItsEijani in Iiieostovenl ¥ času Italilanskega „Risorglmenta" Druitvo za Halijansko-slovansko zftvezitlitvo »Društvo za italijansko * slovansko za* vezništvo« si jc nadelo nalogo, da »po* fepešuje bratsko in dejamsko ljubezen med ltaLjani in Slovani za neodvisnost in razvoj obeh teh dveh narodov in da e * sklenejo med Slovani in Madžari isti prijateljski odnosa j i, kakor obstoje med Madžari m Italijani ter med tema dve* ma narodoma in Poljaki.« Društvo *e t-kušalo izvajali ta svoj program »zavez* ništva med narodi« s pomočjo »poučne* ^a in vzgojnega glasila obeh narodov v medsebojnem prijateljskem razmerju.« Društvo je izdalo v marcu l. 1849. pro* glas »Slovanom, Čehom, Illreem, Malo* rusom in Bolgarom«, zbranim na naroda vi skupščini v Pragi. Naglasivši, da vsaka zmaga Avstrije v Italiji služi centra* s trije, im izvajal: »Mnoge grdobine se prepisujejo Hrvatom, z večjo pravico pa bi se morale pripisovati vojakom iste vojske, ali drugih narodnosti. Vprašati se moramo: zakaj se Hrvati bore proti Italiji?« — In Valerio je odgovoril: »Ker so starvlj ali svoje nade v slovansko A v* strijo. Sedaj pa vidijo, da je bila to praz* zna nada in da kruta resničnost je le nemško nadvladje, kakor ga hoče mo» nar hi j a!« Ta govor Valeria je bil tem p omemb* nejši, ker je bij omenjen tudi v adresi zbornice na kralja in sicer s par beseda* mi, ki so nainigavale na »nedalino o» samosvojitev slovanskega plemena. Bliž* nji Slovani se bodo skušali povzdigniti tk> dostojanstva naroda, če bodo imeli list^čni monarhiji, nikdar pa narodom, ki od nas tiste pomoči, ki jo zahteva skup* so ji podreieni, poziva proglas Slovane, naj se združijo z Madžari in naj se od* tržejo od Avstrije! Južne Slovane je po» žival proglas s ^oplimi besedami, naj italjansko civilizacijo in italijanske in* terese spravijo v sklad z interesi prebi* valstva »onkraj Jadrana«. »Morje Ja* dransko — je bilo rečeno v proglasu —, ki ga vi nazivlja te »sinje«, in Id so mu gospodarji Slovani in Italijani, pomeni razvoj nase industrije in naše trgovine, ki ga ne bodo ovirale carfaiarske pre? graje.« Anzilotti opozarja, da je društvo ime* novalo za svojega častnega« člana Tom* masea, in da je ta stopil v zvezo s pro* fesor^em slovanske literature na kole? giju Francije Cvprien Robertom, ki je urejeval slavofilski list »La Položne«. Liceju v Belgradu pa je poslal izdajo italijanskih klasikov »kot pričo o brat? ski ljubavi« Društvo je z živim zanis mnnjeni zasledovalo narodna gibanja v obdon-avfcki monarhiji, posnema i oč vesti iz slovanskih listov, n. pr., »Slovanske Lipe« v Pragi in »Slovanskega Juga« v Zagrebu. Veliki boj leta 1848. ni uspeL Zato so pravi Anzilotti — borilcf za osvobo* jenie v Ita;Hiii iskali skupnosti z vsemi sovražniki Dunaja. Dne 1. marca 18^9 nost interesov«! Ko je Tommaseo upravljal v Benetkah — za časa republike — javni pouk, je ustanovil tam stollico za srbski jezik, pa tudi v Padovi sta jugoslovenska in ita* lijanska kultura stopila v stike. Tu se je tudi Kollar, ta prorok češkega preporo* da, sestal z Orsattom Pozza (Počič), du* br o vaški m pesnikom, in je tu zasledoval »slovanske rokop.se in dalmatinske spo* mine«. Počič je priporoča!, naj se zasnuje v Italiji slovanska stolica, ki bo sodelo* vala z listi v Zagrebu, in se je potego* val za »izvirno in neodvisno iKrsko lite* raturo« češ, »naj se razvija slovanska narodnost s pomočjo italijanske civili* zaciie«! V letu 1867. je Počič v nekem članku v »Nuova Antologia« naiglašal potrebo, da se ustanovi »veliko jugoslo* vensko kraljestvo, ki bo središče konfe* deracije manjših držav — romunske, madžarske, albanske in grške — in to vpričo bližnje nevacinosti spora med Ru* sij o — to interesi ran o zaščitnico ob do* na vekih in balkanskih Slovanov — in Avstrijo, ki bi se oči vi dno hotela na škodo Italije okoristiti na dozdevnem bližnjem razpadu Turčije.« Počič, ki je dobro poznal zgodovinske dogocke Slovanov avstrijske monarhije je imel Valerio v italijanski poslanski in onih na balkanskem poluotoku, je ka* zbornici govor, izražajoč nade, ki so jih zal zaupanje v bodočnost Srbije kot sre* z demokratične strani ''tavijali v rstaio dišča ujedinjenja rn je z veliko pohvalo nar d o v proti Habsburžanom. Zanimivo; govoril o kulturnem delovanju Hrvatov. Je, — naglaSa Anzilotti — c-a je Valerio, | Anzilotti navaja še mnogo zgledov, čeprav je pokladal važnost na sporazum 1 kako so se v Italiji tedaj jeli zanimati z Madžari in »Moldo * Valacchi«, ctsv* za stremljenja sosednjih Slovanov, in Ijal v prvo vrsto pomembnost sporaztj® kako so zasledovali jugos!oyendco vpra* ma z Jugosloveni! Ta zaključek da je bil sanje. Pcsebno so tudi zasledovali sta* težaven radi mržnje skupščine proti Hr*;tistične in zgodovinske po^+ke, H so vatem. Valerio pa je izpodbijal obtožb kazali, kako narašča slovansko gibanje ho, češ, da so Hrvatje zvesto orodje Av» v Dalmaciji. JueaslaviJa Ministrski Svet BELGRAD, 23. Včeraj se je vršila seja ministrskega svota pod predsed* stvom prestolonaslednika Aleksandra. Ministrski predsednik Pašie je referira! o zunanjem položaju, predvsem o dogodkih v Nemčiji. Razpravljalo se je tudi o vprašanju rekonstrukcije vlade napram splošnemu parlamentarnemu po> lož a ju. Vkda je popolnoma složna v vseh vprašanjih notranje in zunanje po^ Utike. Na koncu seje je minister Dra» škovič leferiral o položaju v južni Srbiji ir. o rezultatih njegovega potovanja. Sklicanje članov ustavnega odseka BELGRAD, 23. Pred včerajšnjim je vlada brzojavno pozvala v Belgrad vse odsotne člane ustavnega odseka. Demokrati in sporazum z inuslimsni BELGRAD, 23. G. Davidovič je po, sla! ministrskemu predsedniku Pašiči nastopno pismo: »G. predsednik! Demo kratski klub je po dolgem razpravljanji o sporazumu z muslimani in r. podlagi poročila ministra Krizmana na svoji pred včerajšnji seji sklenil, da sprejme nastopne pogoje: 1. Sporazumno naj ve lja le za Bosno iii Hercegovino in ne sme imeti vpliva na. rešitev agrarne reforme v drugih krajih kraljevine. 2. Kmet mora dobiti zemljo brezplačno in ne plača nobene odškodnine ali odkupnine. 3. Vršilcem gospodarskih pravic v Kos ni in Hercegovini se ne more dati nobena odkupnima za zemljo ali se jim prizna za 1'kvfdacrio gospodarskih pra= vic v interesn socialne pravice denarna pomoč, ki se bo izplačala degresivno en? krat za vselej. 4. Dokler se ti odnosaji definitivno ne likvidira j o na način, ki je predviden v sporazumu in v uredbah, se izplača za prvi hip predujem, ki ne biti večji od 70 milijonov dinarjev 5. Klub je pripravljen, da sprejme ta sporazum, in sicer iz političnih razi o? gov, ker je brez tega donešenje ustavi nemogoče, in iz gospodarskih razlogov, ker se s tem likvidira agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini. Dr. Trumbič in dr. VoŠnjak v Zagrebu ZAGREB, 23. Bivši minister dr. Trumbič in narodni poslanec dr. Voš= njak sta prišla v Zagreb, kjer sta obi* skala bana> dr. Tomljenoviča. Francoski fdmiral Fatou pri Pašiću BELGRAD, 23. Ministrski predsednik člana komisije za izdelavo podonavskih statutov. Admiral Fatou se udeleži go* spodaa-ske konference v Portorose ter je prišel v Belgrad da se informira o j-ugosl. stališču. Bil je tudi v Varšavi, Pragi, na Dunaju in v Bukarešti. Nove uvozne carine BELGRAD, 23. Nova uvozna carm* ka tarifa je izdelana tn pride prihodnji teden v ministrski svet. Prometni davek bo sploh odpravljen, zato pa bo ažijo zvišan, da ostanejo državi neizpreme-njeni dohodki. Z ozirom na velik odpor v trgovskih krogih v celi državi je laneno ministrstvo glede nove tarife u* vedlo redni pripravljalni postopek z za* slišan jem interesentov in trgovske ko> more. Ker jugoslevensko poljedelstvo in :ndustrija potrebujeta večjo zaščito, se povišujejo carinske postavke za boljše mdelke, ki bi mogli konkurirati z jugo-, slovenskimi, zlasti na vino iin na važne :ndustrijsike pridelke kakor železo, fine "evlje, slamnike itd. Za časopisni papir carina odpade. Češkoslovaški Pozdrav predsednika Hardinga Masa* rvku PRAGA. 25. Predsednik Zedinjenil-Jržav Harding se je predsedniku Masa *yku zahvalil za brzojavne čestitke te ie obenem izrazil svoja prijateljska čustva za češkoslovaško republiko iin čer ^koslovaški narod. Češkoslovaška in bernskj dogovor PRAGA, 25. Češkoslovaška republik r ie pristopila k bernskemu dogovoru c prometu.__ Bolgarska Sobranje odobrilo trgovsko pogodbo s Češkoslovaško SOFIJA, 24. Sobranje je odobrile brez razprave trgovsko pogodbo s Če škoslovaško. __ Italija D'Anmmzio je trgoval z državnim blagom RIM, 24. Komisija, kateri je bila po verjena naloga, da zbere materijal, k se ga je bil polastil poveljnik bivšeg reškega regentstva, j« končala svojt delo, ki ga je bila začela v mesecu j a nuarju v zm&lu določeb opatijskeg: sporazuma. Vsega skupaj je bilo posla Pašič je sprejel v avdijenci fran^^Vr- a no v Pulo 21 parnikov materijala, ki ji ooslanika Simona in č'inurala Fatouia vreden ve£ sto milijonov. Omenjena komisija je zraven tega dognala, da so na Reki velikanske množine obleke in opreme, ki so last italijanske armade m deloma tudi bivše francoske posadke. Komisija je blago popisala in zaplenila. Bivši poveljnik je to blago prodal takoj po sklenitvi opatrjskega sporazuma raz» mm zasebnikom m zadrugam po zelo nizkih cenah. Kupne pogodbe vsebujejo točne podatke o množini kupljenega blaga. Kljub izrecnemu pozivu komisije nilso še bile predložene nikake listine, ki bi opravičevale te kupčije. Ponesrečen napad proti ministrskemu predsedniku Giolittijii LIVORNO, 25. Snc*a so neznani zfc* kovci položili bombo na most železniške proge Rim—Livomo blizu vasi Arden* za. Bomba se je raszpočila in je most ne* znatno poškodovala. Žrtev m1 bilo, ker je bilo po noči in radi tega tudi ni bilo ljudi. KeT je kmahi po razpoku bombe prisopihal vlak, v katerem se je vozil ministrski predsednik Giolitti, je^ jasno da so zlikovci namenili bombo bas temu vlaku in da je napad bil naperjen proti osebi ministrskega predsednika. Fašisti razdejali delavski dom v FIo* renči FLORENZA, 25. Ko se je včeraj peljala gruča fašistov po mestu, so nežna* ni ljudje parkrat ustrelili proti njihove^ mu avtomobilu. Sledila je velika zmeš* njava. Fa-šisti so streljali s puškami in revolverji. En oddelek se je podal k de* lavskemu domu. Tu so vdrli vrata in p odbrali vse, kar so našli v p:onec stavke pomorščakov, ki je bila proglašena v protest protf aretaciji anarhističnega agitatorja Malateste._ Rušila Davek v naravi v sovjetski Rusiji MOSKVA, 23. Vseruski izvršilni od* bor je objavil odlok, s katerim se vpe* Huje v Rusiji davek v naravi aamesto dosedanje obvezne oddaje žita. Kaj je z Bstumoin? CARIGRAD, 23. Boljševik! m kema-listi so baje sklenili sporazum, vsled ka? terega so kemalisd zapustili Batum. Amerika Vsebina ruske note Ameriki WASHINGTON, 24. Nota sovjetske vlade, ki jo je prejel državni uraa, je od 20. marca in je naslovljena kongres s u in predsedniku Zedinjenih držav. Nota pravi, da je sovjetska Rusija od samega začetka upala, da so bodo pri* jateljski odnosa j i z ameriško vlado hi* tro vzpostavili. Ko so čete zaveznikov vdrle na rusko ozemlje, sc je sovjetska vlada obrnila do Zeditijenih držav prošnjo za posredovanje, da bi se pre* livanje krvi ustavilo. Predsednik W3son pa je bil vedno sovražen ruski republiki V noti se nadalje izjavlja, da nima so> vjetska vlada nikakega namena se ine> šari v notranje zadeve Zedinjenih dr* žav. Rusija predlaga, da bi poslala po* sebno odposlanstvo, ki se bo pogajalo o obnovitvi trgovskih stikov z Ameriko. Noto sta podpisala predsednik in tajnik vseruskega izvršilnega odbora. Harding za obnovitev trgovskih stikov z Rusijo PARIZ, 24. »Matinu« poročajo iz \Vasliingtona: Predsednik Harding nsr merava povedati, kakšna bo njegova po-/tika nasproti Rusiji. Zedinjene države so za obnovitev trgovskih stikov z Ku* ^jo, toda Harding je proti uradnemr priznanju sovjetske vlade. * Mat in« trdi. da se predsednik Harding in državn tajnik Hoover ne strinjata v svojih na.-^orih o politiki Zedinjenih držav na-sproti1 Rusiji. Hoover je proti obnovitvi trgovskih stikov, docim je predsednik Harding mnenja, da je treba Rusijo ^odpirati, da bo mogla zopet proizvajati, kajti v tem slučaju bi se v svetov; lem gospodarstvu zopet dosegla ravnoteža. _ Poljska Vojni ujetniki so se začeli vračati iz Rusije VARŠAVA, 24. Iz Rusije je prispe! vlak s prvimi 420 vojnimi ujetniki in tal: :i. Med njimi se nahaja tudi upravitelj /ilenske škofije Michalkiewiez. Gornja Šlezija se razdeli na podlagi ve> cm po posameznih občinah VARŠAVA, 23. Poljski listi pišejo o končnih izidih ljudskega glasovanja \ 3ornji Šleziji z velikim zaupanjem 3lavni poljski komisar za ljudsko gla iovanje poslanec Porfanty je pred svo im odhodom v Pariz izdal na prebival ;tvo Gomje Šlezije proglas, v katerear e rekel: »Veselimo se, bratje, in pri pravimo se na nove borbe za ohranite* ega, kar smo si priborili. V premoga lasnem in industrijskem delu Gornje Rezije smo zmagali in ni treba da obu> lujeino. Zberimo nase moči in ne ce nmo jih!« Zastopniki nemškega tiskg ?o šli h generalu Lerofidu v Oppelnu ir so ga vprašali za. ujcjjovt* mnenic r> nemški zmagi pri ljudskem glasovanju. General jim je odgovoril, da o tem ne more biti bes oda, ker bodo o bodočnosti Gornje Slezije odločile večine po po* sameznih občinah, in se večine so po-voljne za Pajjako. Netniila Razmerje glasov v Gornji šleziji OPPELN, 24. Uradni podatki o izidu ljudskega glasovanja so sledeči: Vpisa* nih je bflo 1,217.961 glasovalcev; glaso* valo jih je 1,166.102; za Poljake je bilo oddanih 461323, za Nemčijo 704.579 gla* sov. Te podatke pregleduje sedaj medi zavezniški urad za overovi j en je volitev. Končnoveljavni izidi bodo objavljeni še le prihodnji teden. Obsedno stanje v Gornji Šleziji BEUTHEN, 24. Medzavezniška ko» misija v Oppelnu je ugotovila, da so se nekateri elementi spozabili in so po» vzročili nemire v vzhodnem delu Gor* nje Šlezije. Medzavezniška komisija ho? če na vsak način ohraniti mir ter t je vsled tega proglasila v Beuthenu in oko» lici, v Kattowltzu in okolici in v Plcssu obsedno stanje. Napad vstašev proti Hamburgu HAMBURG, 24. Hamburški mestni svet je izjavil, da je obsedno stanje vsled neredov, ki so se pripetili v mestu, upravičeno. Izvršilna oblast je izročena posebnemu komisarja!. Polio2ja je včeraj odbila gruče vstašev, ki so hoteli vdreti v mesto. »Voosische Zeitung« pravi, da je bilo včeraj 30 mrtvih in okoli 50 ra* njenih. Komunistične vstaje po nemških mestih BEROLIN, 24, Po zadnjih vesteh se nahaja središče vstaje v srednji Nem* čiji med Eislebenom in Hettstčdtom, kjer je zbranih nekoliko tisoč oborože* nrh vstašev. Do spopadov je prišlo v Czapalanu (?) in Eisiefoemi. Vstaši so tudi pusto&ISi. Občinska policija se je morala umekniti. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Vstaši so pognali v zrak železnico med Eisle* benom in Halle. Obiastva so ugotovila, da se 80% delavcev ne strinja z gaba^ njem in da ga ne odobrava. »Nevojaško« obsedno stanje v nekaterih nemških pokrajinah BEROLIN, 24. Državni predsednik je na podlagi čl. 48 ustave sporazumno s prusko vlado odredil nekatere ukrepe za vzpostavitev reda v tistih krajih, kjer je bil mir kaljen. Gre za proglasitev nevo> iaškega obsednega stanja, vsled kate> rega dobijo civilna obiastva zelo obsežne pravice. Tako je bil predsednik Sak* sonske imenovan za civilnega komisarja. Policija zasedla tiskarno lista »Klassen^ kempf« HALLE, 24. Policija je zasedla tiskar* no lista »Kiassenkampf« ter je zaplenila klišej s proglasom splošne stavke. Pro^ glas je bil vseeno objavljen in delavci so zapustili delo. Zavezniki nameravajo zapleniti zlaio nemške državne banke PARIZ, 25. List »New York Herald« piše, da se je nemških finančnih krogov lotil velik nemir vsled vesti, da bi vt* hovni svet znal zapleniti rezervo v zlatu nemške državne banke za kritje dolga, ki ga Nemčija noče plačati. BEROLIN, 25. »Borsenzeitung« pravi, da bi bila zaplenitev rezerve nemške državne banke nepopravljiva nesreča za nemški kredit v inozemstvu, ker jc Nemčija izdala ogromno papirnatega denarja in ima v inozemstvu izdatne zaloge zlata. Rezerva v zlatu nemške državne banke znaša 1 milijardo in 91 milijonov mark. Francija Francoska vlada odpovedma podporo ruskim beguncem PARIZ, 25. Agencija H a vas je ob j a* vila noto, v kateri se zanika vest, češ da je francoska vlada silila ruske begunce v Carigradu, naj se vrnejo v Rusijo ali pa naj se izselijo v Brazilijo. Položaj je drugačen. Res je, da je Franpija iz gole? *a človekoljubja podpirala bogunce 3 Krima, toda sedaj so jo neodložljive fl= i a nčne potrebe prisilile, da bo morala to podporo z zadnjim tega meseca ustaviti. Vsled tega so bili prizadeti begunci opo» zorjeni, da bodo morali sami skrbeti za »voje vzdrževanje, francoska vlada pa la jim bo šla na roko, bodisi da se ho* :ejo vrnit inazaj v Rusijo bodis? da sej ločejo preseliti v Brazilijo. Avstrijski zvezni kancelar in francoski ministrski predsednik PARIZ, 23. Zvezni kancelar dr. Mayr n zvezna ministra za finance in prehra= io dr. Grimm in dr. Griinberger so da^ les nadaljevali posete. Sobotnemu po* Irobnemu posvetovanju s predsednikom •epublike Millerandom in senatnim >redsednikom Bourgeoisom o avstrij* kih gospodarskih vprašanjih je sledilo 'anes posvetovanje z ministrskim pre ral preskrbeti te listine, naj se vsak ta« koj potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, če so njegov) znanci in prijatelji vpisani; če niso, naj jih opozori, Volilni Imenik je na vpogled v našem uredništvu od ponedeljka, 21. t m. na« prej vsak dan izvzemšl nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. »i. ~ i~ r Politično društvo „Edinost41 - 4 v«b? vp* rvote a«1 k? se bo vršit v torek, 29, marcu l§2i., ob 1). lil v se-stiloi g. AndrUfi Mtmte, fllvacg 52 § sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika.' 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba § 1 društvenih pravil. 3. Volitev novega odbora, Slučajnosti, Politično društvo »Edinost*. DomaČe vesti Se&J hočejo aiiriti duhove, tti »o Rfe fMToeiil Francesco Ciccotti joče in »toče v tokajicjem sPiccclu« ▼ dveh dolgih kolotiiih« da bi prepričal svoje ljube razgrajače, naj fe •snkr&t odaehajo od nasilstev! Cas je ie, da se pomirijo duhovi, da se povrnejo coraalne raz-33ere, da prične zopet iivljenje, vredno, da g* ti runo. Ciccotti trdi celo, da vsa vojna leta aiso bUfi tako huda, kakor se bili zadnji ted*i. te več: Ciccotti polemizira — od kodi naenkrat to jun<vo? — proti nekemu proglasu faiutov, kjer so napovedovali, da bodo svoj« delo nadaljevali! Noče se prerekati — pravi — ali ugotoviti mora, da f e mesec dni sem vse' evropsko časopisje govori, da v Italiji sicer ni revolucije, p?,č pa da razsaja tolovajstvo (»brigantaggio*), ki požiga, razdeva, ubija in krade. List * Journal de Geneve* da je celo opozarjal, da e bivanje ca italijanskih jezerih ne bi bilo ravno mirno«; angležki list *DaiIy Mail« da je opozarjal, da *po lepih cestah Italije ni varao se voziti, posebno pa ne v avto- j mobtlih«. Vse to da ne koristi slabi italijanski! valuti, niti ne povečuje italijanskega kredila na tujih tržiSčih. Na sestanku v Londonu pa je rekel francoski minister Loucheur, da se ca = Italijo v tem trenotku ne more računati, ker Je potrebno, da pomiri svoje notranje upe rej < Vse to pripoveduje sedaj Francesco Ciccotti in se obrača proti »blaznežem nasilja^, ki rza-fcigajo hi§o, da bi spekli eno jajce U Vsi drugi pa da hočejo živeti od dela. Vpraiuje: koliko Časa le bomo dopuščali nasilnežem nadvladje nad skupnim življenjem?! Nud nami je — pra i; — streha skupne kiš^. Iti ji grozi zrušitev! —• Kakor Ciccotti. se oglašajo tudi drugi -- počasi, nekako boječe, drug za drugim. Zakaj niso govorili tako o pravem času? E zato, ker so mislili, da bo n. pr. tu v Trstu gorela le sosedova hiša. Sedaj se le vidijo, kako je ob požaru v sosedstvu v nevarnosti tudi — moja hiša! Cini = blazneže v nasilja« imajo pač na sebi to posebnost, da sicer veš, kje in kako so začela, nikdar pa kje iu kak jim bo konec! Danes tako. včeraj drugače! Odredba vlade, da se naie Primorje razdeli v tri volilna o-j kroija — Trst, Istro in Goriško - Gradiščan- i $iO — nule ta na o3irc kritike pri »slih, ki bi hoteli, da naj bi Primorje t vorilo eno edino vo-( f»!no okrožje. Seveda se oglaSajo tudi brani-j t;ljl vladne odredbe. Za nas je posebno zanimivo, kako je neki tržaški list branil ukrep,; bo Trst z okolico tvori! posebno svoje v o-1 lilno okrožje. Na naglaSanje nasprotnikov, da ?e razdelitev v tri volilna okicžia nevarna za Italijane v narodnem pogledu, je odgovoril oni list, da v Trstu ni take nevarnosti, ker tu de so tuđi socia^iatlvaa ia komiiaisžičnc maae po ogromnu večia! — italijanske. Tako plSejo danes, ko treba braniti Gioliitijevo vlado. A kako Je pisal isti list 6e pred par dnevi, tako rekoč včeraj, ko je tudi branil Giolittijevo politiko preti socialistom in komunistom? V velikem zboru skupno z vsemi drugimi listi je kričal ki branil, ali vsaj opravičeval vsa nasilja proti socialistom in komunistom« češ, da tvorijo ti veliko nevarnost za Uaiijo in ifalijanstvo v teh krajih zalo, ker ro gkorc Izključno — Slov&nt! 1 Kdaj je torej oni list tega!: ali danes, ko je trdil eno, ali včeraj, ko jc trdil — nasprotno?!! In dalje: ali poirjujvjo resnico, ko kriče na ves glas, da je Trst izkiiuCno italijanski. aH pa tedaj, ko kriče istotako hripavo o slovanski nevarnosti?! No, mi se nadejamo, da podajo odgovor volitve — in da oovedo resnico o narodnostnih odnolajihv Trstu in v vsem našem Primorju! Od Pcncii* do Pilatu?*! Po pomoli nisem vpisan v votlini imenik. Preskrbel sem si vse potrebne dokumente za reklamacijo. Kje sore-|emajo reklamacije? — Od Ponciia do PtJa-tu'a me po3j]iajo; od Judeža do Kajfeža fc'vJ'm, Krasen red! En cel dan §em zato upoiV^O in že pol dneva, a vse zaman. Da, pri moji veri! Povejte n:un vendar, kje se vladajo proSnja! A. Zve/ji prodajalcev rib dafa na znanje, da ide danes na trg velika množina š&rdel. Ribe vilnega komisariata za Julijsko Benečijo od 21. marca 1921. — Komisija je sestavljena takole: kdelegati Zveze najemnikov: Alojzij Candotti in dr. Anton Suttora kot dejanska Člana ter Josip WolIerti£ kot namestnik; kot delegata Zveze tržaSkih hišnih lastnikov: Ar-tur Mgccoll^ kot dejanski član in dr. Karol Weiss pl. Welden kot namestnik; kot delegata malih tržaških hipnih lastnikov: inž. arh. Jiumbert Fonda kot dejanski član in Diogen Trevisan kot namestnik. — Komisija bo pričela s svojim delom v soboto 26. marca t. 1. — Trst, 23. marca 1921. — Komisar Fione. Postaja za skok v Lipici. Ravnateljstvo kr. konjušnice v Lipici naznanja, da je bila 15. t. m. otvorjena v Lipici javna postaja za skok. Na razpolago sla 1 lipičanskl žrebec in 1 osel. Postaja je zasebnikom na razpolago. Pristojbina za skok znala pri žrebcu 40 lir, pri oslu 25 lir. _ Uvoz goveje živiae U Poljake. Generalni civilni komisariat odreja: Do novega ukrepa je uvoz goveje živine iz Poljske v kraljestvo Italijo prepovedan- Tudi se ne smejo uvažati iz Poljske surovo maslo, živalski ostanki, krma, slama in gnoj. — Prestopki sc kaznujejo po zakonu. — Trst, 19. marca 192!. — Gen, civ. kom. MosconL________ Iz triiškess iiviienia Roparski aapad. 321etni Anton Dori, stanujoč v ulici deli' Indusiria 5t. 53, je uslužben pri tvrdki Lambek kot kočijaž. Kočijaž gre vsako jutro v stanovanje I-ainbeka v ulici Navali it. 11« kjer mu Izroči lastnik ključe od hleva. Deri vpreže konje in gre zopet v stanovanje lastnika, da k j izroči lastnik trgovske listine in včasih tudi denar. To delo opravlja Dori vsaki d»n- Včeraj mu j« izročil Lambek 7000 lir in več listin, katere je imel izročiti v pisarni v ulici Uaine. Ko jc prišel kočijaž do ulice Giambattista Vico, j«? SKočil na voz 30-leten možakar in udaril kočijaža tuko močno po glavi, da je padel v nezavest. Nato je pobral ikatljo. v kateri je hranil kočijaž izročenih mu 7000 lir ter pobegnil. Ko jc prišel Dori k zavesti, je videl, da Bkatlje in denarja ni več. Koparski napad je bil javljen policiji, ki predrznega roparja pridno zasleduje. Ljubezniva tcvarUic«. 261etni parniški kuhar Galijan Zorzenon, stanujoč v ulici S. Giu-sto št. 32, se je zaljubil pred par meseci v nočnega metuljčka, ki se zove Ines Luchin in stanuje v hiši čednosti v ulici deli' Olio št. 3. Zorzenon je obljubil metuljčku, da jo reši iz sramotne hiše, ako mu postane zvesta tovari-sica. Luchinova mu je to obljubila in kuhar jo je vzel k sebi v svoje stanovanje. Njuno življenje je potekalo srečno in veselo. Nekega dne jc pa kuhar odpotoval iz Trsta ter žago-tovil svoji bodoči ženi, da je lahko brez skrbi radi njega. Kuharja ni bilo 2 meseca nazaj. Ko se je po dolgem Času povrnil, ni našel tova-| rišice doma. Ker je ni bilo 2 dni doma, mu je i prišlo takoj na misel, da ga ljubica vara. Ko-j nečno se je vendarle oglasila. Tedaj se je pa med kuharjem in depktom vnel hud prepir. Ines se je rotila, da ga ni varala. Kuhar se pu ni mnogo zmenil za Luchiniae izgovore. Včeraj zjutraj okoli 10. ure je šel kuhar na kve-; sturo, da bi se iznebil ženske. Kmalu za njim je prišla tje tudi Ines, ter pravila komisarjem, da se Zorzenon laže. In zopet se fe med njima razvnel prepir, ki so je končal s tem, da je itshi< P* to prispele včeraj. Urashve Staccvsoijska koseirija. Civilni komisariat 2a Trst in okolico javlja: Civilni komisariat ca Trst in okolico jc sestavil posvetovalno komisijo za stanovanjske zadeve, katero predvideva 1. člen novega odloka generalnega ci- vrgla ljubica ljubčku steklenico karbolue kise line v glavo. Mora, ki je bil ves ožgan po c-brazu, so spremili na rešilno postajo, kjer fe dobil prvo pomoč. Predrzno žensko so pa spravili pod ključ. V zaporu si je hotel? končati življenj s strupom. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je izpral ženski želodec, ter jo pustil v zaporu pod nadzorstvom. Tatovi v stanovanju. Včeraj pri bclera dnevu eo odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Ane Milost v ulici del So-litario št. 1. Po stanovanju so brskali toliko časa, dokler niso našli v omari zaklad. Zaklad, ki je bil spravljen v nii-lo vrečico, je obstojal iz sledečih ui agocenosti: knjižica za penzijo in 1 jO lir v denarju. Starka ima upanje, da se fe usmilijo požrešni tatovi ter ji vrnejo vsaj knjižico za penzijo. Hišna preiskava. Včcrai zjutraj so preiskali orožniki neko klet, ki se nahaja v ulici Cro-sada št. 14. V kleti so aašii 43 steklenic finega vina, ki ie biio svoj čas ukradeno pri trgovcu Antonu Battisti v ulici Torchio št. 3. Steklenice so bile vrnjene lastniku. Do danes se še ni mogio ugotoviti, kdo je spravil tam ukradene steklenice. Na rešilni postaj!. Včeraj zjutraj je prijel na rešilno postajo 17Ietni Humbert Moro, s Lanu joč v Rocolu na hribu št. 851. Mladenič se je bil oparil z vrelo vodo po obrazu. Zdravnik mu je uai primerno p-moč ga nato poslal v domačo oskrbo. M:»!a nezgoda ia velika radovednost. Včeraj popoldne je bil pred rešilno postajo cel semenj. *Prav gotovo je revica mrtva*, pravi ede:t. -Ni res-, pravi drugi. > Kako ne, jedva sc je glava Še držala telesa In ugibali so, kako se je prioetilo in zakaj. K sreči pa ni b;lo tako hudo. Neki gospod je prinesel na rešilno postajo 4letno deklico, ki je bila padla pod konja, sicer se pa le neznatno poškodila. obče priljubljen in spotiovan mol. O tem priča ie to, da si ga fe občina izbrala za svojega župana. Kot zvest sin naftega Krasa j« bil vseskozi zaveden Slovenec. Njegovo truplo se prepelje iz Trsta v domačo vas, kjer bo položeno k večnemu počitku. Lahka mu bodi kršna domača zemlja. Družini pa naše iskreno sožalje. Oni trije, gg. Cej, Psrko in Komjanc ml., j o katerih smo poročali, da jih je oblastvo za-j prlo, šc vedno niso na svobodi. Njih aretacijo je zakrivil neki znani fašist. Edina njih krivda je bila ta, da so imeli baje prepire radi onih lističev, katere so neznanci razširili po nekaterih krajih. Hranili so jih bolj radi ku-rioznosti kot radi kakega drugega namena. V sredo predpoldne so aretirali že g. Pupina, ki pa je bil takoj izpuščen. Zanimivi so ti slučaji, zakaj jasno je, da omenjeni nimajo z otročjim in neumnim jrazširjevanjem takih listkov, ki jih nikakor ne odobravamo, nikake zveze. Zammive so te aretacije. Stojiš na travniku, govoriš s prijateljem, nič hudega sluteč, pa pristopi k tebi orožnik: Pojdite z menojl — Zakaj? Zato enostavno, ker si S!o-veaec in bi bil morda lahko nekaj storil, česar pa nisi storil, ker se U zdi preaeumno. To je res sijajna priprava fla »mirno sožitje«. Kaj bi neki rekd k temu g. Pettarin? Baje so aretirali tudi več mož na deželi. Koncert Srečka Komarja, Iti sc je prete-čeno nedeljo vendarle vrli!, četudi so bili plakati zamazani z grožnjami in mrtvaškimi glavami ter so ljudje imeli strah pred morebitnimi napadi, je moralno dobro uspel. Udeležba je bila pod navedenimi razmerami precej pičla, skoraj prepičla. Sicer se je koncert Izvršil nemoteno. Par točk je moralo izpasti, ker ni bilo kkvirja. Bosendorfer se je prestrašil groženj in ga ni dal. Po koncertu pa so naleteli celo na Srečka Kumarja in psovali njega in njegovo spremstvo. — Tako je z našimi kulturnimi prireditvami v Gorici. Gotovo jc. ds v takih razmsrah nI prijetno delovati. Za goriško kulturo, ki danes vlada v mestu, so pač dovolj trije ali celo kar »tirje kinematografi, cela vrsta raznih plesnih prireditev, celo v postnem času, kaj bi tedaj pustili, da bi Slovenci delala izjemno, ker so v njih očeh itak »nekulturen« narod. Zakelj je nesel po ulici Alvarez neki 17-letni Tolazzi, ko ga je dobil stražnik. Ko je Tolazzi zagledal moža postave, mu je postala vreča naenkrat pretežka. Vrgel jo je na tla in jo popihal z dečkom, ki je bil z njim. Stražnik pa — ne bodi len — jo je ubral za ujima, ju dohitel ter zgrabil Tolazzija, dočim mu je pa deček uSel. V vreči je bilo 12 oarov vojaških čevljev. Tolazzi je dejal, da jih je kupil od neznanega vojaka. Tega mu seveda niso verjeli, zato »o ga zaprli. O grozni nesreči v št Mavru smo izvedeli že sledeče podrobnosti. Ko je zagledal dne 19. isarca ob pol treh popoldne Valentin Bensa iz Št. Mavra, da je začelo goreti za (iczdovi g. Fonzaiija in da se ogenj vedno bolj širi, ie naprosil svojega načelnika, naj mu dovoli, da gre :n si obvaruje kopo sena. Gasilo je več ljudi. V bližini pa sc je razpočila mina ali granata — ne ve se natančno — in ga jc t? ko razmesarila, da je čez nekaj minut umrl. Zapustil je vdovo in dva otroka. Za sirote so nabrali posamezni dobrotniki v St. Mavru večjo svoto denarja. Goriška poŠt* ne pozna naših domačih krajev. Pismo, naslovljeno v Cerkno, je hodilo tja, kamor bi moralo priti v enem dnevu, celih 11 dni. Na ovitku je bilo zapisano s svinčnikom: Jugoslavija — znamenje, kam so ga namenili vrli poznavalci zemljepisa in slovenskih krajevnih imen. Morda je pismo iskalo svojo posestrimo Cerknico? Nast ljudje ia krajavne inieaa. Tu pa tasn o-pazimo, da se naši ljudje sramujejo naSih krajevnih imen. Celo na postajah zahtevajo listke v spakedran? italijanščini, namesto slovenski. Boi j ko je kdo visoko iz hribov doma, raje se pači. Slišali smo dve ženski, ki sta na postaji živo debatirali, ali se peljeti v Piedirolle ali ne. Naj bo kdo 2e tako na druči stran? naše domovine, to bi moral vedeti, da se ta kra} imenuje Podbrdo £a ne drugače. Isto velja za dru«ie vasi. Kojsko. Na dan sv. Jožefa se je izvršila tu lepa prireditev kojsčanskih deklet. Pevske točke so izborno izpadle, tudi enodejanka »V posredovalnici« £n »Črevljar tn krojač* sta dobro izpadle. Le tako naprej! li Črnega vrha nad Idrijo poročajo, da so tam Frančiški Mikuž v Trebčnh št. 52, pogorela vsa gospodarska poslopja. Dobro ie samo, da se je ogenj omejil, da se ni razširil na celo vas. Ognjegascem in drugim ljudem, ki so pri gašenju pomagali, vsa hvala. Škoda je ogromna. z zavodom v kaki zvezi aii posamezne slike iz Idrije, dajo mu v dar. Profesorja, sta bila presenečena, kaj takega pač £e cista doživela. G inje r. se je vsak zahvalil, a dijaki in dijakinje so začeli jokati, da so celo profesorju izvabili solze v oči. s Nisem mislil, da smo tako tesno zvezani biii< je pravil učitelj svojim tovarišem. Rad grem na novo službo, a silno težko mi je oditi in zapustiti tako srčno vza-jeirjiost. Ko bi prej vedel, da ima človek toliko zaupanja in ljubezni na zavodu, bi bil še tu ostal.« Mi bomo težko pogrešali dve moči. kajti bila sta res strokovnjaka, vzorna pedagoga, ki sta imela strogo disciplino in zanimivo predavanje. Kje bomo dobili naslednike? LISTNICA UPRAVNIŠTVA Gg. Martin Fcrjan in Josip Knaffl sta na-prošena, da sc zglasita v našem upravništvu. Borzna ooretlla, Tečaji: -v- V Tretu, 25. uiarce i«2t, Jadralska banka Cosulich . ........ • ........ <09* Datmatia . ,,,,,••«••«••«•«• 330 GetolimicU .«••«••••••••••••212 1. i bora Tricstina ••••»••<••«•-•• Lloyd .■••••«••••••«••••• -i/*'-' Luskino .«,,•••••«,••,•••• M. rtiiiolicii ••«•••»*••■»•••« Oceani a ..»•««•••■•••••••• 4*^0 Premuda .«•••••••••••••••• 4 bO 'fripcovicli ,«•«•»*•••••}•••• Ainpelea .................. Cement Dalmatia 39J! Cement Spalato Tuja valuta ca tržaikeai trgtu Gospodarstvo Kova tovarna ▼ Jugoslaviji. Jugoslovenska industrijska in Zadružna banka v Splitu sta kupili tvornice sardin v jugoslovenskih primorskih krajih, ki so bile do sedaj last peštan-!}ke Auglobanke. Tvornice bodo preosnoven« v delniško družbo ^Sardina«. Delnice bodo znašale 200 K. Neprepečatene Lfone . • • * avstrijsko-nemštie krone • • • češkoslovaške krone , « • • dinarji •..»•••*•• icji . murke ,«•••••*•• dolarji .>■••••••• francoski frnnki .,»«•* švicarski franki angleški funti papirnati • • • • angie&ki funti. zl£ti..... rubli ...,,,*••«• napoleonl o a • . 4.--o.— . 4.--4.50 . 34.- 35 — . 72.-- 73.50 «, 3450- 35.— . 41.50— 42 — . 24 50- 24.70 . 176.-17?.— . 432.-- 434.— . 98. - 9».— . 112.-114.— . 12 - 13.— K«--02 — S potrtim srcem nćLsna^jamo vacm sorodnikom, prijateljem m iiiđiicem 2aicei30 vtst, đa je Izdihnil svojo blago diiia saS Islif-sno ljubljeni soprog, sin, ©£s In brtl T« trge«««, in lupa« po kratki In nepričakovan! bolesni, previden s svetotajstvi za eniL-ijoč«. Truplo dragega pokornika se prepelje tekom današnjega ls v Temnico, hlej se bo vršil pogreb v nedeljo, 27. t m. TRST-TEMNICA. 26. marca 1921, 257 Ivane? soproga, hran* oče. Kart« Aiojs, bratje. OtiS« roj P9a«ar« nevesta NAZNANJAM SLAV. OBČINSTVU, da s« preselim u svojim vinotočem iz ul. Boccaccio 4 v til. Udine 61, gostilna Terviso. kjer te-čim vipa\*ska in domača vina. Kuhinja vedno preskrbljena. Josip Šuligo}. 453) ZALOGA DOMAČIH VIN: vipavca. Istrijanca in kralkega terann. Postrežba ua dom. VU\ Cunicoli 8. 440 IZDELUJEM žimnice. Pridem tudi aa dom. UL MoLse Luzzatto 1L 3, IV._ 460 V OSMICI F R. KOBALA, Verdela - Farneto 1318, lonjerska ce3ta, se prodaja vino, lastnega izdelka. __ POUKj Angleškega, francoskega. Italijanskega, jugoslovenskegn, nemškega jezika, slovnica,5 konverzacija, korespondenca, stenografija; | trimesečni tečaji za oaraiile; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 4511 POZOR! Srebrne krone po o*iri£jih cenah plačuje edini grosist Bftlelii Vito. ria Msdt-amna 10. I. 3S9 BRINJEVEC jamčeno naraven, v goljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri kleva. Slavina p. Prestranek. ZLATO te srebrne krese plačam ve« kol drugI kupci. Albert Povb. urtr, Ma*aini 16 (v bližini drv enega trga). _- ~ IZJAVA. Pcdpisaci prekiicu|ejn obdolziive, ki gen jih izickel o Joslplnl Olav na roj. Kor na^ sedaj v Lcnjerju £t U 5, kot neosnovane. 251 Jožef Kozina, Be^a št. 1. V KDOR HOČE KAJ KUPITI m KDOR HOČE KAJ PRODATI f KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. f @ INSERIRA.! V »EDINOSTI« f HISA z gospodarskim poslopjem in 6 njiv ^"Jt J^bf r i. samo ns tfsteto za prsprartojcl-e! aprila ob 10. tiri dopoldne. Eventuelne m-i . • .. «i ff T7____ /**^ ^ 2 formacije daie upravitelj Franc Ceralc, Šempeter pri Gorici. 436 IZDELANA VODA SILA ex - Nussbaum na Hublju, s Šestnajst metri padca In velikim, masivnim poslopjem, primernim za veiiKo žago in obenem za valjanje bakra in Izdelovanje betonskih izdelkov, ali za velik mlin, se da v družbo ali eventuelno proda. Ob sajmanjJi vodi nad 70 HP. Blizu postaje. Posredovalci izključeni! Interesentom daje pojasnila Miro Bratina, Ajdovščina. 423 UBIRA L EC in popravlja.'ec glaaovirjev in haria^ niitev Andrej PeCar, Trst, ul. Corocco 1, V. 396 Trakovi, raoš^e in ženske noga ice. robc^j dti o ?a čevlje BriU, Ecia, Lili, railičnl glavniki, ?p ga, diSeća ml'a, kratace, vzmetem zap »nkc. ig!e in sukanec, žensko perilo, gum bi, cigaretni papir, pismen pfipir i. t. d, S. Nicoio 19 GIACOMO LE^I S. Mco o Vesti iz deviške Tcaicka. t Ivan T. anapns. Nesreča, o kateri smo poročali, je zahtevala žrtev. Ivan Trampus |in ne Josip), na katerega se je zvrnil voz, je dobil tako težke notranje poškodbe, da so morali v Trstu operirati. Po operaciji je dobil pljučnico, kateri je podlegel. Pokojnik je bil ¥ 8. 405 P O n L f S T P K V. F. B. V malem svetu (5) Ko fc Dragan — najstarejši jima otrok — vstopil v gimnazijo, je opažal on, da troški ca otroke naraščajo in da bodo vedno večji. Ako se hoče kaj spravili za doto dvema hčeram?, se treba ogledati po novem zaslužku in več hraniti, nego so dosedaj. Skušal je torej špekulirati z žitom, ki ga je ceno kupoval ter dobro prodajal velikim podjetnikom. Račun tega je zanesljivim plačevalcem posojal ga dobre obresti tako pridobljeni denar na kratke roke ter je imel v obeh teh dveh vrstah kupčije nenavadno srečo, do katere je pomagala tudi njegova treznost in opreznost. Ni bilo v njem Bog ve kakega daru za kupčije — njegov obraz je ovajal bolj dobro dušo, nego pa domišljavega spekulatita —, ali, delavnost, previdnost in vztrajnost so mu nadomeščale mnogo. Pa je slednjič v z«dnjih aeSe-tih leiih veliknsako napredoval in odjemalcev jc bilo vedno več tudi v njegovi prodajalni«. — Bil je nekako na samem, brez bližnje konkurence. — Evo z drugim je pomagalo, da si fc mogel v teh dvajsetih letih pridobiti lepo malo imetje v svoji »kramariji^, kakor je Sol-zica večkrat rekla porogljivo, dočim so drugi njegovi tovariši že davno pozaprli svoje proda-jalnice, ker niso raogii zmagovati vedno večje režije, in ker niso znali biti skromni v svojih potrebah. Spočetka je namenil ta svoj prihranek z doto Ivanki in Mili, svojima hčerama, a je sklenil, da ne bo nič govoril o tem, dokler ne pride do kake možitve. S tem j hotel iznenaditi njiju in njuno mater. Ali, čim bolj je svota naraščala, tem težje je varoval svojo tajnost. Zdelo se mu je sebično, da se le on sam veseli na tem napredku in da te radosti ne privošča tudi svoji ženi. A njegova radostnateh tisočakih, ki jih jc bilo vedno več, je bila velika — tako velika, da ga je silila, da je varčeval vedno bolj v želji, da se svota zaokroži čim prej. Radi tega se je odrekel kadenju, pil pol litra manje ob sobotah na kegljišču in je povsem nehal zahajati v kavarno. To so "bile malenkosti, ali, z drugimi malenkostmi so dajale tekom leta lepo svoto! — Lani o Božiču — je zakliušU svoje poročilo — toliko da se nisem Izdali — — Veš, da ti ne morem ničesar prikrivati... — Nisem ravno prepričana o tem... — No, ti derei vedno isto kožo, je odvrnil Janko z rahlo grajo. — Torej, lani fe nisem imel potrpljenja... Ivanka je že osemnajst let stara, ali še ne misli na možitev. Videl sem torej, da ne morem čakati, dokler se nc oglasi tisti, ki ji j« prisojen, a Bog vedi, kdaj sc oglasi! Sklenil sem zato, da potrpim Še do 3. oktobra, tvojega rojstnega dne, in potem da te iznenadim z okroglo svoto. Rekel sem »torej,* nisem preklical tega denarja. Solzica se je sedaj nasmehnila. Se vedno je držala knjižico odprto na krilu ter gledala z zamišljenim pogledom v lepo Številko. Pazljivo je poslušala Jankov govor, ki ni tekel Eovsem gladko, ker Krivoiič ni govorit gladom često se mu je ustavljalo In mešal je v kajkovsko narečje štokavska nadaljevanja, ki so ovajala njegovo Iiško pokoljenječ Ali, besede njegove so bile tako prostodušne in odzvanjala je iz njih taka iskrena radost na tem uspehu, da jim je Solzica morala verovati. Spominjala se je razburjenosti in raztrese-nosti Jankove, ki jo je opažala včeraj in danes in je slutila v njej marsikaj. Bila je premagana in morala si je priznati, da ta Janko vendar ni povsem grd človek. Te pohvale mu sicer nI rekla glasno, Sar, dopustila je, 4* jo je objel — to je bila slast, ki jo Krivoiič ni uživat vsak dan. {Dalje}. KKONE plača v-dno par ceni. voč nego vsak dru-gi kupec, edino!« Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi' ti. 3. te»ef. 3-29 [prsj trg Bariera)_ "ŠTEDILNIKE vzidanje. vs^ke velikosti, aoli.lno domače delo. Izdeluje ia po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica štedilnikov, »Kranjec Lu-dovik. Trnovo pri II. Bistrici. _381 SPRETNO, POŠTENO KUHARICO z dosedanjo aii večletno prakso sprejme sNarodm hotel« v Postojni, Hrana In stanovanje v hotelu. Plača po dogovora. Istotam se sprejme t'idi poštena služkinja. _* MmtM UouKs v LjuSijsni sprejme takoj v s'užbo sprgtRžSti tfoplssMlca s popolnim znsnlem Italijanščine. Prosilci z bančno prakso Imajo prednost. Ponudbe, katerim je pri o*itš š !ska In si i-bena spričeva a kakor tudi o>ebne lisi e, naj se oddajo Jadranski banki v Trstu. V Dne 24. marca 9. uri z utraj se vrši na licu mesta prodaja hiše Aleksandrova cesta štev. 8! z vrtom in r-rita linami potom prostovoljne dražbe. V iiiši se nahajata dvo trgovini ter se tam izvršuje jako dobre idoča pekovska obrt. S hišo vred se proda popolnoma opremljena peka-rija s prodainim lokalom vred. Cenilna vrednost znaša K 395.000.—, pod to ceno se ne prodaja. — Vsak ponudnik mora založiti pred dražbo v roke sodnega komisarja gospod dr. harleta notarja v Mariboru, vadij K 40000 Natančnejše informacije '^e zastopnik enega solastnikov g. dr. Josip Rapoc, odvetnik v Marfboru. 224 pllnsu coKs, drua z& peEi in Štedilnike isfrsKu vi omilili in Me z; jamčeno pristna, prodaja no konkurenčnih cenah G. MM1ŠŠA CARBOHAJO v Kopru (Istra) (256) Dobra Istrska bela in črna vina od 220 1 naprej. — Kupci preglejte naše klet«, da se piepričate O t strešnim, nmim o^kn, * canient Po M I. urste Doniele Pilim, Trst 29 ZALOGI: Via Coroneo 25 iclcfan 13-06 Viole XX. settemUre 94 m 241 v-----J i