Izh&jajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v saboto 16. septembra 1854. List 74 Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja Ameriki doma, Ob vladanj kralja Govorili smo v 72. in 73. listu „Novic" 9 da je gojzd nega drevja v okom iti. Povedali smo, Sibirij votno v Henrika IV., okoli leta 1600, bila jenaFrancoskem pervikrat iz semena zrejena. Potem se je počasí _____1 • .1 •• ¥1 • 1 »'l 1 Hl . ^ i * • v živa potreba in skrajni čas, pomanjkanju po celi srednji Europi bila zaplodila noter do južne Privadila seje tedaj že davno pod kako naj bi umni kmetovavec ravnal, pridobiti si m 11 fit v •• 1 t V n e b j v in sveta drevnega semena; kako naj bi ž njim golicave več sort, ktere kot lep pejskega. Drevja tega je pa in puste krajine vnovič obseval in po takem sebi in tih red drevésa ljudje po Tudi navadna akacia je eno nar lepših otrokom svojim potrebnega lesá preskerbel. drevés za gaje in javne verte, in njeni izverstni Rekli smo poslednjič, u« • /i a laivu îiaoa jt/iiji/ jv * ^ ^ jji i pvi u posebno hitro rastece drevje vgodno. Kakošno gojzdno dre da za tako nasajenje je lés priporoča zlo ajenje njeno na veliko kot je to 9 razlagati. in kako ž njim ravnati, hoćemo pa zdaj Akacia raste 60 do &0 čevljev visoka Lés je ljudém skorej ravno tako neobhodno ima mocno ternj\, , liniju /ímluu , puuij;iaiu potrehen, kakor kruh, in previsoka cena njegova belo cvetje prikaže se mesca junija, diši prijetno v deželi zamore skorej ravno tako nevarna postati, ter visí v lepih grojzdičih doli; kader ocvetè kakor pomanjkanje živeža. zamore 8 do 12 čevljev debela postati 9 list je lepo zeleno ter ej ah podolglato ? 9 za Gojzdi se tudi od leta do leta shujšavajo 9 da niso nikakor ne, kar so nekdaj bili. Tega so njih nevedni in zanikerni posestniki krivi. Saj pušajo pa tudi iz koreninskih f f m^j^ima VjCiMLiVtll uvil ^ JL1UV1VJ. VV f VIV ^ đLA iAt- pustí plošnjato stročje, v kterem je mnogo obisticam podobnega, nekoliko vkup stisnjenega semena. Navadna signojka se dá iz semena pomnožiti mk ? 9 kterih obilno gojzde popolnoma zginiti in odumreti; njim ni mar poganja, kader je nekoliko bila odrasla. Iz semena lésa nasaditi po semenu. Vedno ostanejo stari 1 fl Vf tft 9 f il 1 # 1 i se daj pa ze v pervem sadeži kopitnezi, poznajo in imajo le tako lesovje, ktero visoki zrediti; zatorej je tudi odrej do iz cevlj m sila počasi raste, da bi mogel clovek 90 9 100 9 150 in se več let čakati in doživeti, preden da bi bolj navadna i -ivv i • i i «i A * • i • ker je nar hitrejša in nar got 9 tudi nar popolnoma odrasceno drevje dobil. Sejati pa seme je treba konec zime ali za Borovje, smrecje, bukovje, hrastje in drugo četka pomladi v lahko in nekoliko osoj domače drevje, ktero srao dozdaj redili, raste sila Ko bi susa nastopnc*, uuij taaa icipcia, naj počasno. Od takega drevja je le pozno dobiček poliva setev od časa do časa, ter naj se pie emlj ter dalj casa terpela, naj se pričakati, temoč komej bodo naši otroci in otrokov pridno • • 1 I v. . a • I • 1 • v • I _____1 _ (Na otroci kaksino korist imeli, če mi zdaj borovo, zorelo jeseni. \ bolje je seme sejati koj ko je do seme je pa treba dobro za bukovo ali hrastovo seme sejemo. Lés po semenu tlačiti in na zimo lahko pokriti.) Ze v drugem, go zrediti je pa vendar nàr večja potrebada- tovo pa v tretjem letu dobimo prav lepe semenjake, kteri se dajo na druge kraje presaditi. Pri tem naš nji h dní Kaj je tedaj storiti? Rekli bodo marsikteri: akacia raste skorej v vsaki emlj 9 tudi na peščeni „Saj mi ne moremo narediti, da bi drevje hitreje če je ta le plitvo s černo parstjo pokrita: kajti ko rastlo, kakor navadno raste". Res je taka, prijatii; renine njene ne segajo zlo v globoko, temoč raz tega mi ne moremo storiti. Mi pa'moremo in mo- prostirajo se široko pod poveršino 9 list Akacia t ranio prizadevati si, sejati tudi drevje, nato drevje in šilovje, ktero hitreje raste, kakor drugega terdega lésa naše dosedanje liko hitrej g 12 15 tako drevje namreč, ktero že v • V nic enavadnega najti let starih drev janje — iaKo urevje namrec, Kiero ze v ici okihu uiovc», ktere včasih zrastej^ 20' do 30 letih se sekati dá. Ko bi mi okrogu poltretji cevelj debele; navadno posta v , iu , uu uv it ii ii es u senati ua« ixu u i uu ~ - - ~ in ^ - » ~ ' ,f ------7 --------- tako drevje nasadili, imeli bi od njega dobiček že nejo pa še le v dvajsetem letu tako močne mi 9 ^H BHH IH HHBHHH m _ tej pa ob enem bi' bilo tudi za nase otroke po- neprijetnosti je pođveržena akacia, da jo vetrovi skerbljeno. Od tacega drevja hoćemo tedaj tukej govoriti. llt/pilJV/iliUOll JU t VI UHUV1W ^ Vil» J V f VW1 v f 4 lahko razlomíjo; tudi ni dobro na mejah žitnih polj jo saditi, ker njene daleč segajoče korenine bi se Eno najkoristniših in najhitreje raste- preveč po njivah zaplodile. (K sledi.) čih drevés je jf. navadna akacia. Govorilo se je scer v „Novícah" že mnogokrat od tega drevésa; ker pa dobre stvari se ne morejo prehvaiiti, hoćemo tudi mi od nje kaj povedati in prej povedanemu vendar še kaj novega in ko ristnega dostaviti. Gospodarske skušnje. Iiakošna zemlja za ter to6? Slovec vinorejec na Rajnu c\ po večletnih skušnjah naznanil, da le zemlja je tega kriva, ako se marsiktera žlahna terta tu in tam dobro ne Akacia, tudi signojka imenovana, je per- sponasa 9 tako rivček (Riessling) in španjol(Gut *) S tem nočem reci, da bi zanemarjali smrecje, hrastje in drugo tako lesovje , ktero bo zmiraj potrebno in naj bolj obrajtano. Pis edel) hoče na vsako vižo imeti peščeno zemljo in v taki rodi dobro grojzdje; muškát vsih sort hoče ilovnato zemljo in le v ti dobro rodi. Prilivati — 294 — terti poleti ta vinorejec ne svetuje; priporoća pa obrezati terto na kratke očeša: to stori, da grojzdje hitreje zori in je veliko sladkeje. Resje ali resico zatreti na travnicih. Ni gotovšega in liitrejega pomočka, kakor voda. Kdor na take senožeti, ktere resica (Hei-dekraut, erica vulg.) nadiežje in se ne dá ne s po-žigom ne z matiko in plugom pregnati, zamore vodo napeljati, da jo nekoliko časa topi, naj jo napelje na travnik in pregnal bo kmalo ta nadiežni plevél. Resica raste le na prav suhih krajih; kakor hitro jo voda zalezuje, pogine. Debelo korenje. Vertnar Mors v Charlottenhofu pravi: da to korenje prekosivse druge korenstva tako, da čez to korenje je ni tečniše piče za živino, pa je tudi dobro za ćloveško jéd. Tobak. Spisal J. Stefan. Njiva b tobakom nasajena jo kaj lepa. V ravnih verstah germ pri germu, tako je prav lep gojzdek viditi. Lahko bi se v njem ekril, zakaj večidel so germi še več kakor pet čevljev visoki. Krepko je in ravno steblo, iz kterega na dolgih recljih (štilcih) široko, sočnato in lepnato (klebrig) listje in visoke cvetne lati poganjajo. Ako rastline le malo bolj ogledaš, kmalo razpoznaš dve sorti. Perva je krepke postave, ima terdo, usnjasto in bolj okroglasto listje, gosto vendar majhno zeleno-rumeno cvetje. Vidi ee, da je bolj prostega rodu in imenuje se tobak kmečki (Nicotiana rustica). Sosed njegov ima tanko eteblo, zalo tankokožno, lepo dišeče, ozko in osatno (špičasto) perje, ki brez recljev na samem stéblu sedí. Cvetje njegovo se v dolgih latih kviško vzdiguje in je prijetne rožorujne barve. Ta je tobak virginski (N. Tobacum). Ta že sam bolj žlahen je za gospodo, kteri moćni in oštri kmečki tobak noče prav disati. — Te dve sorti ste v naših deželah navadne. Vendar nikoli ne zrastete tako lepo, kakor v svoji amerikanski domovini. V našem cesarstvu ga posebno sejejo na Ogerskem, kamor so ga iz vzhodnih dežel preselili. Za cesarja Jožefa drugega so tudi začeli amerikansko seme sejati, vender ni hotlo kaj dobro obroditi. Na velikih puštah južno-ogerskih raste posebno dober. — Še boljši kakor na Ogerskem raste na Gerškem. Večidel se tukaj rudečocvetni sadí. Naj bolj cenijo tistega, ki se v argiški dolini pri-deluje in kteri se skoraj včs v Carigrad zvozi. Zakaj Turek ne pozna veče sladkosti, kakor leno čepeti in skoz tobačji dim v beli svet gledati. Na Turškem je tobak v haremu in v ribarski koči poglavitna reč. Serkajo ga skoz drage cevi višnjeve, jasminove itd., na kterih še z diamanti in drugimi dragimi kamni okinčane ustnike imajo, tako da ena cev sto do tri sto cekinov veljá. Sicer so Turki v vsem za europejskimi narodi zaostali, samo na tobakarijo se bolj zastopijo, kakor mi. In ko se scer vse po pariški šegi ravna, tobakar vendar turške dimke, turške cevi, turski tobak naj bolj čisla. V mali Asii se celo tobak samo zbog cvetja sadi, iz kterega žlahen mišsiri napravljajo. Hitro se mora sušiti, mnogo delà potřebuje, ako ima močnega pa vendar milega duha biti. Tcžavno pripravljanje ga pa tudi neverjetno draži, zato ga le turški paši pijejo. Kinezi se tudi za tobak nimaju Kolu nbu zahvalo-vati, ker so ga že davno prej puhali, prej da se je se Kolumbu od Amerike sanjalo. Naj bolj sade germastega (N. fruticosa) in kineškega (N. chinensis). Drobno ga narezujejo, skerbno ga soše in pripravljajo, nekterikrat tudi še malo z opiom pomešajo. Taka žlahna stva- rica se pa tudi le iz dimek, ki niso veče od šivarskega naperstnjaka, šitá. Tako eo Kinezi tudi v tobakopitju Kinezi. Tudi na otokoma Java in Manila se pogosto sadi. Na Javi raste posebno aziatiški tobak (N. asiatica), lep germ z rumenkastim listjem, ki pa malo po parsti disi. Iz mahilskega delajo se žlahne, okrogle manilke, kterih je le malo pravih pri nas dobiti. V Indii tobakoreja ni kaj imenitna, akoravno se vzhodno-indiška kompanija za njo trudi. Pravi tobaski raj je v Ameriki, domovini njegovi. Tukaj raste naj več sort in med njimi tudi naj boljši. V severni Ameriki je tobakoreja imeniten del kmetijstva. Naj boljšega pridelujejo v Maryland u, kteri ima rumeno, sladko, tanko in leskeče listje. Na reki Ohio raste v posebno velikih germih. Virginija, kjer se je tobak najprej obdeloval, tudi zdaj še dober tobak rodi. Naj imenitnejše naselbine so na St. Jakobški reki. Dajejo veliko, tanko in sladkosto listje, ki je za šnofoveč jako dobro. Posebno dober duh ima tudi listje kentu-skega tobaka, ki radi smodke v nje zavijajo. Južna Amerika tudi ni zaostala. Tam raste mični Varinas, kteri je v deželah Varinas in Venezusla domá. Ta ima posebno lastnost, da s starostjo tudi nja dobrota raste. V njem se dobi tudi bel cervicek, kterega v drugih sortih ni najti, gotovo, ker so premoćne. Naj nlžje cenjen ja brasilski tobak. Veliki peresa po cimetu diše in bi se kmali vsim prikupile, če bi ga z večjo skerbjo obde-lovali. — Domovina naj žlahnejših sort je pa v srednji Ameriki in na otokih. Tudi tukaj, kakor po celi Ameriki , je virginski tobak naj bolj razširjen. Med drugimi rastejo tukaj posebno tobak kmečki, kratkolistni (N. breviformis) in dolgo li stni (N. makrophyila). Na Peru vianskem rastete še dve sorti s serčnatim listjem, tobak deviški (N. paniculata) in soldaški (N. glutinosa). Na otokih je prežlahni havanski germ domá, posebna na otoku Kuba. Naj boljše sadišča so v dolinah , ktere reke pretakajo in ktere o poletnem času vsakdanji dež poliva. Septembra začne se suhi čas. Seme se seje v gredice. Mlade eadike se potem oktobra presajajo na niže ležeče polje. Med januarjem in marcom je tobak dozoril in potem se poreže. Od tukaj pridejo žlahtne Regalia, Cabargas, Cabannas in druge. Na Domingu ima tobak naj veče listje za obvijalo kaj pripravno. Porto- Ricco rodi tudi žlahno listje, ki je scer malo težje, pa ne slabše ko Varinas. (Dalje sledi.) Cajnica mnogoverstnih novic. (Buče v nogradih brez škode za terto) sadi nek vinorejec v Bordeaux-u na Francoskem in delà vinski cvet iz njih; pravi, da buca ima toliko cukrenoga v sebi, kakor cukrena pésa: v 100 delih bučnega mesa je 14 delov cukrenega, iz kterega se lahko napravlja vinski cvet. (Družba zelišarjev v Londonu) je 20. julia praznovala svojo sedemletnico. Ta družba šteje že čez 1000 družbenikov, kteri terdijo, da prava omika človeštva obstojí v tem, da člověk edíno le želiš a je in se ne dotakne mesníne. Slovesná pojedina v zboru je obstala iz močnatih jedil, iz rajža, sadja, sočivja, kave, čaja, mléka in jaje. Po pojedini je predsednik veliko govoril od škodljivosti mesovja, ki člověka poživini in je draga jéd, in si je dokazati prizadeval, da če terti nka ljudi na svetu ne je mesa. — Vsaka stvar se sicer dá dokazati, — le to je vpr&šanje: ali je dosti tacih, ki jo verjamejo? Če mesnina poživini, kako jo to, da sta tudi vol in krava živina, ker nikdar no vživata mesa? Da je mesnina drazje jedilo, kakor rast-linje, zna biti v Londonu: pri nas sta dva srednja krompirja za en krajcar in 5 jaje za dvs grošs. ' — 295 — (Čada veliko rudečo jagodo) bo našli pre- objasnění nekolika zastaraly eh slov. OJ Václava tečeni mesec v nekem vertu v Worcestru; bila je 8l/2 Hanky, pavcov debela. P. J. Šafaříka. Krátká zpráva o statu Polickěm. Y (Cbele na strehi"). V sredi mesta Londona je Václava Nebeského. Od Tragické básnictví Reků. Od aa strehi neke hiše zdrav in poln panj. Ker morajo bcele skoz sila velik dim in meglo, brez kterih to mesto nikoli ni, letati, da pridejo na pašo, je verjetno, da ne peljejo Novičar iz austrianskih krajev oči bčel na pašo, ker v debelem dimu nič ne vidijo, ampak da jih njih notrajni nagón (instinkt) vodi. (Krompirjeva bolezen) je letos huda v Austrii, lz Vid ma 11 dan m. naznanja n Terž. čas." na Českem. Marskem in ar O erskem; na Ogerskem je vec kraj 6v, kjer krompirja so izkopaii díso, ampak so ga podorali. Vino pa dobro kaže na Ogerskem in Austrianskem. sledece: Na Laškem bo letos malo vina, v Istrii pa, ka kor lani, celô nič. Tista kužna bolezen je posebno med nograde tako pokončala, da nekteri Palmo in Oglejom Slovanski popotnik ¥ Y Tretji zvezek Sulekovega nemško-hervat skega slovnika je přišel na svetio. vinorejci mislijo vse terte izruvati in namesto njih kaj druzega nasaditi, ker se boje, da je tersje popolnoma pod zlo šlo. Ceravno je ta namen očitno prenagel. je vendar to gotovo, da v vsi Furlanii je zdrav grojzd letos res — bela vrana. Podnebne razmere so letos takošnje da merčesja in mnogoverstnih rastlinskih bolezin še nikoli ni toliko bilo, ki so pokvarile ne le terto, temuč j * n Serbski dnevnik" naznanja, da je 25. pr. m. v Karlovu v Banatu amerl Teodor Paulovié skoz več let mnogozasluženi vrednik „serbskih narodnih no vin « in r> serbskega narodnega lista". Zaslužio je tudi vertno in gojzdno drevje, cvetlice in sočivje; celé travo so zalezovale nemarne osranice. Tudi drugo listjo murv je zlo oskrunjeno, in koruzne stébla je napadla • •i li |HHfaHÍÉÉÉÉÍÉHÉÉÍlÉrihHfe MUj rija f ki je zaderževala rast in plod strokov. pravi » serbs. dnev." da mu sunarodnici njegovi reknu : Iz Pole v Istrii 11 Lahka ti, Pavloviću, cčrna zemlja bilal" Iz Zagreba naznanja „Neven", da v seji knji-ževnega odbora „Matice" 6. t. m. pod predsedom g. podpredsednika Ivana Kukuljeviča so bile razglašeno tište 4pripovedke, v 1. polletji letošnjega Nevena natisnjeno, ki so bile po razsodbi občinstva za naj bolje ob 10. je začelo v bližnjem ter ravno proti mestu vlekel in ogenj z neznano hitrostjo sept. K. gojzdu gore ti, in Včeraj dopoldne ker je ve- plamen širil, smo se že bali, da bi ne dosegel Pole; al ob 2. popoldne se je k sreči veter obernil, ko je ogenj že skor eno nemško miljo velik požar napravil. Izzaćetka je že blizo do ceste proti Galcsani (poleg Điguana) go- spoznane in po ti razsodbi obdarované z razpisanimi da relo 9 ena kmečka hiša je pogorela > cerkev „Madonna 5 namreč: Pobratimstvo od L. Botič-a in Vidov delle grazie" in drugo kmečko hišo pa so vojaki oteli. rili dan na Lobor gradu od M. B. nov. Haidukova zaručnica odJ. Tombora Prijateljice od Dragojle Jarneviceve vsaka po 8 ceki- , in pa vsaka po 5 Gojzd, ki je cesarsk in se je ze lepo zarasal z veliko obrajtanim hrastjem, je skor včs pokončan, zakaj na 3 stranéh zaž. an, je cekinov. Za tem so naj več g/asov dobile sledeče pripo- vedke: Slava i ljubav od M. B., Da' s ostala što si od J. J., in Turci v Slavonii od M. Stojanoviča. zavolj velike suše (od aprila smo imeli le pred 14 dnevi kakih 6 ur dežja) tako hitro go-relo, da ni bilo pomagati. Berž ko ne je ta požar delo Mazzinitovega naklepa, ker se za gotovo pripoveduje 9 Po već glasov so dobile spol Listovi za naš krasni da tudi tu ima ta glavar laske prekucije svoje ljudi, kte od Perič-a. Odmetnik od J. Tombora i in Zlobna mač uh a od Perič-a. Po enem glasu ste do bile: Zločinac in Noćna luč. rim je naroceno orožnico in mesto sozgati. bote, če vam rečem j pokusiti, in da Čudili se da le vsacih 14 dní dobimo grojzdja tudi druzega sadja pride lo Po dnjem razglasu je v družtvo sv. Mo h dní nic; bokal (pint) zapisanih 953 druztvenikov v»/ N Stanka V vlitega železa s sledečim nadpisom „Stanku V p jesnik kom » iz Chioggie malo na prodaj, zelenjave včasih več z vodo obilo keršenega mléka veljá 20 kraje.! Kaj ne, da se čudite? In vendar je žalibog! taka. lz Gorice. Perve duí (4., 5. in 6.) tega mesca je bil tukaj občni zbor gojzdnarskega družtva djenomu u Štajarskoj goratih austrianskih deželá. Snidilo se je v vsem lo 8 grobu preslavnega jugoslavenskega pesnika raz-a se bo skoraj postavil lep spominek iz g. 1810, u m r v š e m i rodoljubi hrvatsk S 1851 u Zagreb t • v deležnikov. Nočemo misliti zakaj prezalostno bi to bilo ravno za listi predmet (gojzdnarstvo), ki dandanašnji Marljivo družtvo českega muzeja je izdalo perva naj v e čj e skerbi potřebuje — da je mlačnost družbenikov dva zvezka svojega časopisa za letošnj leto P zvezek obsega: Květny vyb z d í e cha « » Božské Kom (Básník: Dante Aiíghieri.) Sděluje Fantišek D dečky e van g z Hesl Ryby adriatické. Od D. Lambla zlomek staroslovansky ch n < H d tega silo pičlega snida kriva, ampak gotovo je, da Gorica ni pravi kraj bii za tak zbor, ker je predeleč od središča goratih austrianskih dežel in tudi druzih posebnih imenitnost nima, ki bi vabilo od daljnih krajev gôste stara navada« 9 ch kakor je pri tacih potovajočih zborih v ze • ? Od Václ. Hanky Mik 9 V Dačicky Vendar se majhna množica ni ostrašiti dala izpeljati vec. lova a na Kbele. O nesnázích měst Sepsal Ferdinand B. Miko- svoje prijete naloge, „zakaj ni ravno vselej potreba v f I 1 f • f 1 I* I 1 I • I • | • i-. ^ rt-gfc ^rx-n rfílníť • A ch u háj p ri v ile g P o soi P 1620. Od kněze Jos. Ehrenbergra ych velicega zbora, da bi se kaj koristnega opravilo .... .. __. i. *n 9 JO predsednik rekel. Pervi popoldan so sli na Do Frant. Ladisl. -Čelakovského „Ctění o brovo Kras ogledovat, druga dva dní pa so se pomen gosp srovnavací mluvnici slovanské". Sepsal Mart. Hattala kovali od mnozih po programu vverstenih predmetov. Drugi obsega: Ryby driatické. Od D. Lambla. 9. dan t. m. je bila v tukajšni gluhomutnišnici (Dokončení) Obl a dobytí města P očitna preskušnja, ktera pred nekimi leti ustanovljena k Mansfelda r. 1618. D Alexand Bendla. pisujo J. V. Houška topisny nástin od V. nik. Z ruského Alex. Puškina přeložil V O nepokojích stavovsky ch v zemích mocnářst rakouského kych zpráv^ po- (rajnki Stanič si je o nji nepozabljive zasluge pridobil) Puškin. Živo- in podpirana le od dobrotnikov, sprejemlje gluhomutce Kavkazsky p . Bendi. vsega Primorja. Loterija, ki jo je lani, kakor so „Novice" že povedale i » 9 *ospá Wimpfnova v podporo te miloserčno in 3 kr. (me o za panováníRudolfalI.aMaty léty 1591—1614). Sepsal V. V. Tomek. — N naprave osnovala, ji je naklonila 14.331 in tako je bilo mogoče věs dolg za kupljeno lastno hišo poplaćati in čez to še čez 4000 prihraniti, ki boj® 296 vsako leto lepe obresti donašali tema institutu Iz h Sevastopolj vzel, sicer ga cesar ne bo vec vidil". Ra stanov se je snidilo veliko Ijođi pri preskusnji, ki so sovska armada bo gotovo vso svojo moc na tem mestu prav zadovoljni bili z vspehom te učilnice, v kteri seje napela, in da ji zdej ni toliko mar, če Omer-paša izrejalo letos 72 gluhomutcov, mladih in že odrašenih. tudi s svojo armado čez Prut udari in B es ara bij o obleze, ker s tem, da se napad na velikovažno terdnjavo 1% Ljubljane. Visje armadno poveljnistvo je do volilo, da na mestu dozdanjih Kacenberških fužin nad Kam nikom se izzida cesarska so Ini Raffinerie); dovoljenih je zato 59.245 trarija (Salpeter- V sredo sevastopoljsko odbije, rusovska vlada gotovo veliko več dobi, kakor utegne zgubiti, če Besarabijo brez brambe pusti. Do 5. t. m. se v Od es i še ni nič zgodilo; * 55 zvečer sta se podala spet dva « • r^ «V *T - * V • lj in Z e p v Va raz d h rojakov gosp. Va-, kjer bota na c. k je razglasil ode gimnaziu učiteljstvo prevzela. In tako so z gosp. T d tom trije naših rojako na vsi trije bistre glave, ki boj ?arazdinskem gimnaziu gotovo možje na pra- vém mesta Novičar iz mnogih krajev bi pa utegnili sovražniki premagati ški poglavar Krusenstern— moramo mi sami, umaknivšt se v Tiraspolj, Odeso do tal požgati in pokončati, da sovražnik ne najde zavetja in oslaje tukaj". — Turški carski komisar Derviš paša je izvolil v Valahii ministerstvo in Konst. Kantakuzena za predsednika mu postavil. — Princ Albert se je 8. t. m. iz Boulogne, kjer se je tudi kolera začela, vernil domu; cesar Napoleon ga je do zadnjega slavil z naj večjo prijaznostjo. Ker je toliko kón j nakupljenih kolikor jih armada pnnt Zejbekov v Karii zoper Turke prihaja zmiraj huji potřebuje, bo jenjalo zdaj nakupovanje, kar je v vsem Prijaznost perziške vlade s turško se je popolnoma Kralj gerški se ne meni dosti s svojimi skupej, z majhnimi prestanjki, ravno 10 mescov terpelo. razderla, Bčrzovoz po železnici je danes zacel iz Dunaja ministri; sumi se, da njegova okolica širi skrivaj spet namesto ob 6. uri ob 7. zjutraj odhajati ; to pa za zdej nove prekucije. _ ne delà nobenega razločka od Murzzuschlaga do Lju bljane. Te dní so kondukter ji, ki spremljajo vo zove po železnici, spet imeli na različnih ostajah pre skušnje: kako v sili na pomoč priti Ijudém, ki se po Dobrovoljne pusice 9 škodovajo, kadar se kaka nesreća zgodi na železnici večidel so nek prav dobro prestali to preskušnjo. — Ker v Moldavi in Besarabii strašno razsaja goveja kuga, ne smejo ne živina ne goveje kože in rogovi čez mejo našega cesarstva« — Ministerstvo kupčijstva je razgleda prihodnje leto bo velika raz stava oberstnij- 6. Pogovor dveh Slovencov A. Brate, kje si spal nicoj ? B. Ovde spaval Podgoroj. i 9 silo ) kmetijskega in umetnijskega blaga v Parizu, skega, ki se bo začela 1. maja 1855 in bo terpela do vsih svetih ; od francoske meje noter do Pariza, kakor nazaj iz Pariza do francoske meje, bo vlada vožnjo blaga brez plačila prevzela; blago se bo prejemalo od 15. januarja do 15. marca 1855. Za naše cesarstvo bo na Dunaji velika komisija za to razstavo; v vsaki deželi pa bojo kupčijske zbornice se pecale s tem opravilom. Gosp. provikar dr. Knohleher pride prihodnje leto mesca majnika spet iz Afrike na Austriansko in gré tudi v Rim. Knez moldavski Ghika si je na Dunaji za več mescov najel stanovanje; po tem takem še ne bo šel tako V Buku- A. Koga kliceš , brate moj , Kakor čednik s svojim oj B. Kaj ti s svojoj materjoj Gledal sem, kde dom je moj A. Kteri zlég je nad teboj , Brate, da spet kliceš j oj ? B. Kak bezumen gué je tvoj Î Pitaš s tak oj čudnostjoj. A. Meniš, um sem zgubil svoj ? Le ne vém, s čem ti nicoj Si se pital, brate moj, *) Tak je čuden govor tvoj. Znojemski Morebiti s cerkami, ker jih ima toliko v ustih; ta oblika storivnega nima enakosti v nobenem narečji; staroslověnsko in rusovsko sicer storivnega bolj iztezuje, pa malo drugace,. Vprašanje za slovenski slovnik kmali v svojo deželo, kakor se je mislilo, rešt u — nar. na nj a neki danajski časnik V svetem pismu Jurja Đalmatina se bere v 3. Mojzesovih bukvah (gl. 25.): „kadar svojemu bratu kaj predaš, ali kaj od njega kupiš, nema oben svojgabrata prevecati"; in v pisaném je po od- latinsko-slovenskem slovníku iz Kerškega samostana stoji pod hoda Rusov velika prememba. Ce nasteva podobe ime- besedo : decipere, tudi: prevecati. Prosimo nam povedati : nitnih moz, ki so se prodajale v bukvarnicah pred in po ali je kje ta beseda še v navadi? Dalje prosimo nam nazna tem 5 ni o tem nič zmešanega 9 ce pa „ veliki44 časnik ee tako delec pozabi, da v p o sla v 1 je nj e „nemške" omike pripoveduje, da v gostivnicah d e 1 m i t S e 1 ch f 1 e i s ch kraut ne bo dolgo izostalo, je vendar to kuharsko za Iz cer niti: ali imamo kak naroden slovensk pregovor in kako se glasi, ki to izrekuje kakor nemški: »Wer A sagt. muss auch B sagen4i£ n se še dofcé 9,nemškia Kuô in da tudi „nemško" Sauer Zahvala maknjenje prečudno, da bi smešno ne bilo! nega morja od Sevastopolja še ni nič novega za Gosp. žl. Bek-a, zdravnika v Komendu, lepo zahvalimo znaminitost ljubljanske živi— ki poslal v nab ero Ne nozdravilske učilnice. Pri ti priliki pon prošnjo ako se primeri, da kdor kaj tacega najde, kar spada v znanstvo zd kteri mislij o, da zedinjena armada je namenjena v Kaffo, teisko, naj nam poslati blagovoli 15 milj od Sevastopolja, in da francoski admiral je s Vodstvo živ. zdrav. uč. Stan kursa na Dunaji 14. septembra 1854. svojim razglasom Ruse le s tem zapeljati hotel, da bi ne vedili: kje jih bojo napadli, Drugi pa terdijo, da omenjeni razglas ni zvijača, ampak da napad v resnici Sevastopolju veljá. Kmalo se bo pravo zvedilo, ker po prerajtu vojskoznancov eo mogle barke, ako jih ni vihar zaderževal, okoli 8. tega mesca pred Sevasto-poljem biti. Previđena je armada za 6 tednov z Obligacije deržavnega ( 4 3 5 0/ 0 dolga 3 '/. 2 99 99 91 85 74 66 51 4 fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. 853 ,fl. i 4 2 99 žive žem 9 da pa se hude vojske na Krim u Francozi m 41 y Oblig. 5°/o od leta 1851 B 95 Oblig, zemljiš. odkupa 5%75 . 223 . 132 Zajemi od leta 1834 . Angleži sami bojé, se vidi iz tega, da so v Carigradu napraviti dali bolnišnic za 15.000 ranjenih. Francoski vojskovodja St. Arnaud je nek Napoleonu pisal: „da bo 99 « M V) 1839 1854 97 y, » r) » n Windišgrac. Waldštein. Y) r> « 20, » 20 „ » 10» 1 29 29 10'/4„ 5fl. 33 4 r.y 99 8 yy Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 9A.17 Suverendor.......16fl. 15 Pruski Fridrihsdor ... 9A.52 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 19 fl. Loterijue srečke: V Terstu 13. septembra 1854: 1. 32. 7. 12. 25. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 27. septembra 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.