Uto XIV. Štev. 165 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 „ U ° R A V E: 25-67 In 2&-{7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 24. Julija 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejema# v unravi Mi oo noštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Romunija na razpotju Gigurtova vlada ni odstopila, ampak skuša prej razjasniti položaj » Odhod ministrskega predsednika Gigurta in zunanjega ministra Manoilesca v Nemčijo ter Gafenca v Moskvo - V Nemčijo povabljena tudi zastopnika Bolgarije BUKAREŠTA, 24. julija. Ass. Press. Sedaj priznavajo tudi na uradnem me« stu, da je Sovjetska zveza izrazila po svojem poslaniku v Bukarešti romunski vladi svoje nezadovoljstvo s sedanjim kurzom in sporočila svojo željo, naj bi se v Romuniji ustanovila ljudska vlada, ki bi imela več razumevanja za sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Vesti, da je Gigurtova vlada že odstopila, se pa niso potrdile. Zdi se, da se je romunska vlada pred odločitvijo obrnila v Beril« in v Rim in bo skušala z velesilama osi najti sporazum za zaščito Romunijo. Kot nasledek tega koraka je treba smatrati dejstvo, da je nemška vlada povabila v Solnograd sedanjega ministrskega predsednika Gigurta in zunanjega ministra Manoilesca, ki odpotujeta že danes na pot. Z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom se snideta v petek v Solnogradu. Zdi se, da bo stališče velesil osi do Romunije po tem sestanku odvisno od tega, ali se bo romunska vlada Sporazumela z Madžarsko hi Bolgarijo o njunih zahtevah. Zastopnika Madžarske sta bila že zadnjič v Monakovem, sedaj pa prideta v Solnograd tudi bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov. POVABILA V SOLNOGRAD BUKAREŠTA, 24. julija. Rador. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je Povabil romunskega ministrskega predsednika Gigurta hi zunanjega ministra Manoilesca za petek, dne 26. t. m. na sestanek v Nemčiji. Mhitetrski predsednik in zunanji minister boeta odpotovala v Nemčijo drevi, s von Ribbentropom se bosta sešla v Solnogradu. SOFIJA, 24. julija. (J. L.( Nemški zunanji minister von Ribbentrop je povabil bolgarskega ministrskega predsednika Fi-lova in zunanjega ministra Popova na sestanek v Nemčiji dne 26. t. m. Sestanek bo v Solnogradu. Kakor se zatrjuje, bo namen teh posvetovanj rešitev bolgar-sko-romunskih spornih zadev. POMEN SOLNOGRAŠKEGA SESTANKA BUKAREŠTA, 24. julija. Exchange Te-legraph. Dasi so na uradnem mestu silno molčeči glede usodnih odločitev, pred ka- terimi stoji Romunija zlasti z ozirom na sovjetske želje in povabilo Nemčije na sestanek v Solnogradu, se vendane zatrjuje na poučenem mestu, da bo sestanek z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom odločilen za ves nadaljnji razvoj. Jasno je, da bo romunskima državnikoma preložen nemško-italijanSki načrt za rešitev vseh teritorialnih vprašanj, ki obstajajo med Romunijo na eni strani ter Madžarsko In Bolgarijo na drugi strani. Od rešitve tega vprašanja bo pa nadalje tudi odvisno, ali bosta velesil! osi v bodoče uvrstili Romunijo v krog svojega interesnega področja, ali pa jo bosta popolnoma prepustili njeni usodi. Sestanek v Solnogradu bo zato največjega pomena ne samo za prizadete tri države, Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo, ampak tudi za ves razvoj odno-šajev na evropskem jugovzhodu v bližnji bodočnosti ANGLEŠKE INFORMACIJE LONDON, 24. julija. Reuter. Iz Berlina prihajajo vesti o predstoječem sestanku romunskih ministrov z nemškim zunanjim Mostovi so porušeni Odmev angleike odločitve za nadaljevanje vojne v Nemčiji in Italiji - Hitlerjev poziv je bil samo enkraten in prav tako je tudi le enkraten odklonilni angleiki odgovor BERN, 24. julija. Ass. Press. Po poročilih iz Berlina je zbudilo tam veli ko .pozornost dejstvo, da se angleški ministrski predsednik Churchill v Svojem včerajšnjem poročilu v spodnji zbornici ni niti dotaknil Hitlerjeve mirovne ponudbe In Sploh ne Hitlerjevega govora. Nemška javnost je pričakovala, da bo šele Churchillova izjava o tem definitivna, sedaj Da uvldeva, da }e pomenil že Ha|iiaxov govor zadnjo besedo Velike Britanije. Neka osebnost z WJlhemstraBe je po po. ročilu agencije Transcontinental Press izjavila že po Halifaxovem govoru: »»Kocke so padle. Ta govor in bombe, Id so padle ponoči na civilno nemško prebivalstvo, oboje je zadosten odgovor na Hitlerjev apel na pamet. Anglija odklanja. Apel je bil jase^, a istotako Je Jasen tudi odgovor. Nobenega dvoma ne more biti o izidu spopada. Nemčija Je razumela angleški odgovor, in sedaj pride nad AngH-to tisto, kar Je Hitler napovedal. Odgovornost za vse, kar bo angleški nared ®°ral pretrpeti, nosijo izkfjiično le vladajoči možje v VVhltehalhi. v Halifaxo-vein odgovoru ni bilo niti enega stvarnega argumenta proti Hitlerjevemu govoru. Ves odgovor je bil monstrpzem poizkus britske hinavščine. Halifax j« žalil Hitlerja in Mussolinija, čeprav se je v.edno znova skliceval na Boga. Halifax ift trdil, da Anglija ni hotela vojne, a vsi' dokumenti dokazujejo nasprotno. Halifax ie to trdil samo zato, da bi zmanjkal ocj« Kovamost svoje vlade za ono. kar bo Anglija sedaj pretrpela.« RIM, 34. julija. Stefani, Italijanski listi Obsojajo negativno stališče lorda lialifa-*a do Hitlerjevega govora. Odgovorni državniki Anglije bodo krivi, če se bo vojna nadaljevala* s prelivanjem krvi, l1alifax je tipični predstavnik zastarelega h dvoličnega liberalizma. Tradicionalna i'noi kdaj obiskali taboreče in bili gostje gostoljubnega vodstva. V tečaju je še nekaj mest prostih, zato se sestre še lahko prijavijo, seveda takoj te dni. Škoda bi bito zamuditi lepo priliko, ki se nudi redko kdaj, da bi sestre z zdravim odpočitkom v lepi prirodi pridobile tudi strokovnega znanja, tistega znanja, ki bo poedmkam omogočalo, da se bodo mogle uveljavljati kot vaditeljice . pri svojih edinicah in na ta način odlično Klužfti sokolski organizaciji in naši skupnosti. Prijavite se, dokler je še čas pri svojem društvu a-M četi, 'ki ukrene potem vse potrebno. c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 26. t. m. lekarna „Pri Križu" na Kralja Petra cesli. v H . 4 e Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Olju, obvaMša članstvo, da bo 4 .avgusta ob 9. uri dopoldne na vojaškem okrožju v Celju prisega prič članov. Vsak član mora imeti zaprisego dveli prič, Če hoče dobiti spominsko KOlajno na rdečem traku. Zato vabimo k prisegi vse člane,; ki prisege dveh prič Se. nimajo, četudi so svoj čas razne prepise dokumentov že priložili prijavi za spominsko kolajno. Člani naj di*ug drugega v tem ob-, vesfe. c Javna mestna knjižnica ml včeraj dalje zopet redno |w>siuje. c Mestna občina celjska je prejela jiov škropilni avto. Dobavila ga je tvrdka Krtipp, ki jo prodala motor in Šasijo, kotel rezervoar, ki meri 3S00 litrov in brizgalno je dobavila tvrdka Rosenbauer & drug v Linču. Avtomobil je veljal okrog 200 tisoč din in je kombinatornega StSslavos, uporaben za Škropljenje ulic m fudi za požarni gasilski, voz. Avtomobil že pridno škropi mestnih ulicah. Poleg no-* Vega avtomobila škropi po mestu in okolic? tudi stari škropilni avlo-e Celjsk'« postajno poslopje inta prav Čudno obliko. V teku lanskega leta so re-noviraU glavno stavbo, oba stranska trakta pa sla ostala nepopravljena in taka stojita še danes. Stene so odrte in vse sku- paj vpliva prav odbijajoče. Da to tudi na tujce napravi Čuden vtis, je jasno in je potrebno, da se ta zadeva čimprej uredi. c Avtomat za peronske karte so postavili na celjski postaji. To ‘je koristna pridobitev ,da se ne bo občinstvu treba za peronske karte v bodoče prerivali pri blagajnah. Avtomat je stal 25.000 din, nabavila ga je generalna železniška direkcija. c Policija je aretirala šliri fante v starosti od 18 do 22 let, ki so brez povoda na ulicah, mesta, ob Savinji napadali in pretepati v noči na torek mime pasonte. Vsi štirje nepridipravi bodo ovadeni sodišču. c Utopljenega Jožefa Melharja, 28 letnega delavca v Westenovi tovarni, stanujočega na Ložnici pri Celju, ki je v Breznem pri Mariboru utonil v Dravi, so našli na je-zu na Fali. Truplo so prepeljali v Celje, kjer so ga včeraj pokopali na mestnem poko* pališču. ODHOD POLKOVNIKA G. DEFARJA Včeraj popoldne je z brzovlakom za stalno odpotoval iz Celja komandant celjskega 39. pešpolka g. polkovnik Ll-berat Defar. Na postaji so se od njega poslovili oficirji celjske garnizije, mestni župan g. dr. Voršič z magistralnim direktorjem g. Šubicem in drugo celjsko občinstvo. V slovo je zaigrala vojaška godba. Gospodu polkovniku, ki je bil v Celju zelo priljubljen, želimo na novem službenem mestu mnogo sreče in zadovoljstva. c Nesreče med otroki. 2 letna posestnikova hči Marija Jazbinškova iz Pilštanja se je doma s črno kavo poparila po hrbtu. 1—1 letna hči narednika-vodnika Tatjana Železnikova iz Nove vasi pri Celju, je padla in si nalomila levo ključnico. — 5 letni sin posestnika Rafael Kovač iz Vojnika, je padel z voza in si zlomil levo roko pod laktom. — 2 letni posestnikov sin Vinko Vozlič iz Šmartnega v Rožni dolini, se je pri štedilniku opekel z vrelo vodo po rokah in nogah. — Vse so odpremili v celjsko bolnišnico. c ‘ Lepa nedelja v Svetini nad Oti'-" bo letos 4. avgusta. Ptui S SENIKA PADEL IN SE UBIL V Janežovcih pri Sv. Urbanu se je zgodila nenavadna smrtna nesreča, ki je zbudila pozornost daleč naokrog. Zahtevala je življenje 19 letnega mladeniča Satlerja Antona iz Janežovcev. Fant je spal na seniku s 141etnim pastirjem Krajncem Ljubomirom. Usodnega večera se mu je zdelo ležišče pretrdo in se je selil. Novo gnezdo je v temi slabo izbral. Speč je zdrsel v gumno, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo na cementnih tleh. o Službeno mesto banovinskega cestarja je razpisano in sicer na progi banovinske ceste Dravograd—Libeliče—državna meja od km 0.000 do km 8.681. Prošnje je vložiti najkasneje do 18. avgusta t. 1. pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu. p. V tretje vrnjeno kolo. Peku Kozehi na Ormoški cesti je bilo pred dnevi ukradeno kolo že tretjič. Sedaj mu je vrnjeno že tretjič. Našli so ga v nekem žit« v Brstjah. Poglavitni vzroki prometnih nesreč NEPOZNANJE CESTNIH PREDPISOV, BREZBRIŽNOST IN BREZOBZIRNOST VOZNIKOV, SLABO STANJE CEST TER POMANJKANJE VARNOSTNIH NAPRAV Časopisje stalno poroča o prometnih nesrečah in posledicah, ki zahtevajo velike materialne in tudi človeške žrtve. Vzroki teh nesreč, posebno na deželi, so različni. Prvi in glavni vzrok je nepoznanje cestnih predpisov, radi česar vlada na naših podeželskih cestah pravi nered m anarhija. S samimi zakonskimi predpisi in kaznimi, ki so samo na papirju, ne bomo nič opravili. Ti predpisi bi se morali strogo izvajati in še poostriti. Vsakdo bi moral biti moralno obvezan, da vsak prestopek cestno-policijskega reda javi pristojnim varnostnim organom, ki bi morali takoj uvesti postopek in kršitelja tatebj kaznovati. V prvi vrsti bi bili za to poklicani cestarji, ki so stalno na cesti. Pa je tu spet star pregovor resničen': »Kjer ni tožnika, ni sodnika!« in tako ostane rta naših cestah kljub predpisom vse po starem. Drugi vzrok, je brezbrižnost in brezobzirnost voznikov, bodisi kolesarjev, motociklistov, avtomobilistov. Dogaja se celo pogosto, da pijani šoferji vozijo tako divje, da je res ogroženo sleherno življenje, imetje in javne naprave. V taki brezobzirni vožnji ni mogoče upoštevati vseh predpisov in ni čudno, da se nesreče vrstijo. Največji križ je pa z vozniki, ki celo zaspe na vozovih in puste konje same, naj vozijo po mili volji. Ponoči celo srečavamo voznike brez luči, kar je malomarnost, ki zasluži vso grajo. Tretji vzrok nesreč pa je pomanjkanje varnostnih naprav in stanje naših cest. Posebno ob železniških prelazih so te naprave zelo pomanjkljive. Tiste tablice pred prelazi lahko vsak prezre, posebno sedaj, ko so polja v bujni vegetaciji. Vsi železniški prelazi bi morali biti zavarovani z zapornicami, pa seveda niso. Koliko nesreč bi se na ta način preprečilo. Posebno stranske proge so v tem oziru zelo zanemarjene. Tako vidimo na progi od Ormoža do Gornje Radgone le eno zapornico, od Ormoža do Hodoša tudi samo kaki dve, kljub temu, da železnica večkrat in celo pogosto prečka vijugaste državne, banovinske in občinske ceste. Železniška uprava bi morala po izkušnjah zadnjih let to upoštevati. Tudi stanje naših cest, ki so polne lukenj, jarkov, ovinkov ter kamenja različnih dimenzij, večkrat tudi zelo spretnega vozača spravijo iz ravnotežja. Vsi ti razni nedostatki bi se lahko s potrebno strogostjo in doslednostjo kakor tudi z malo dobre volje odpravili. -vk. S Peska do Sv. Treh kraljev na Pohorju SPD NAJ BI NEKOLIKO IZBOLJŠALO MARKACIJO Zadnjo nedeljo je pohitelo mnogo izletnikov na Pohorje. Eni na bližnje postojanke, drugi na oddaljenejše. Večina poti MsiežeAddaUjffas posebno številko .Večernika**, ki bo izšla 3. avgosta 1940 7 je dobro označena. To so pač tiste, katerih se izletniki v največji meri poslužujejo. Nikakor pa nismo zadovoljni z za-znamom poti, ki vodi od koče na Pesku k Trem kraljem. Na križiščili niso pritrjene potrebne napisne table. Tudi sicer je ta pot zelo slabo označena. Ako ne najdeš drvarjev, teh dobrih svetovalcev v takih zadregah, ne vem, kako in kdaj bi prišli do koče Sv. Treh kraljev. _ SPD bi moralo večkrat pregledati vse poti in jih ustrezno označiti. So še ljudje, ki namenoma, iz grde objestnosti, delajo škodo. SPD je že mnogo storilo za dvig tujskega prometa na Pohorju. Zato lahko upamo, da bo tudi na tem delu Pohorja razumelo vse tako urediti, da bo v čim večjo korist nam in tujskemu prometu, a-že Maribor Odhodnica univ. prof. in dekana g. dr. Hribarja Sinoči so priredili zdravniki in uradniki mariborske splošne bolnišnice prav prisrčno odhodnico dosedanjemu ravnatelju bolnšnice, pravkar izvoljenemu dekanu in vseučiliškemu profesorju g. dr. Francetu Hribarju. V spodnji kazinski dvorani se je zbralo veliko število njegovih prijateljev in znancev, med drugimi zastopnik banske uprave šef sanitetnega oddelka inšpektor g. dr. A v r a-m o v i č, zastopnik mestnega poveljnika in šef vojne bolnišnice v Mariboru sanitetni major g._ dr. Tasič, okrajna načelnika dr. Šiška in g. A j i e c, podžupan g. 2 e b o t, šef celjske bolnišnice primarij g. dr. Rajšp, šef ptujske bolnišnice primarij g. dr. K ii h a r, primarij celjske bolnišnice g. dr. Flajs, upravitelj celjske bolnišnice g. Šušteršič, predsednik mariborskega Zdravniškega društva g. dr. P i h 1 e r, upravnik Zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec, šef banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračner, šef zdravnik OUZD g. dr. S e k u 1 a, upravitelj OUZD g, S t e n o v e c, nadupraviteij mariborske bolnišnice g. Stegnar z uradništvom itd. Izredno prisrčni družabni večer je počastil s pozdravnim nagovorom »domačin« prireditve novi ravnatelj mariborske bolnišnice primarij g. dr. R a d š e 1, ki je po toplem pozdravu posameznikov orisal velike zasluge odhajajočega ravnatelja g. dr. Hribarja, ki zaseda dekan-sko stolico kot redni profesor ljubljanske medicinske fakultete. Sinočnji večer je bila prava manifestacija mariborskega zdravništva za popolno slovensko medicinsko fakulteto. Ponosni smo lahko, da je prav g. dr. Hribar po lOletnem uspešnem delu med nami zasedel tako častno mesto. Odveč bi bilo naštevati vse napore in zasluge vseučiliškega profesorja in dekana dr. Hribarja za mariborske zdravstvene razmere, pribiti pa je treba dejstvo, da bo zastavil vse sile za čim lepši razvoj slovenske medicinske fakultete in slovenskega zdravniškega naraščaja. Sledili so še govori inšpektorja dr, Avramoviča, podžupana 2 e b o t a . predsednika Zdravniškega društva dr. Pihlerja, upravnika Zdravstvenega doma dr. Vrtovca, šef zdravnika OUZD dr. S e k u 1 e , nadupjavitelja tukajšnje bolnišnice Stegnarja, ki se je poslovil od g. dekana v imenu urad-ništva. Na vse pozdravne govore in čestitke se je ginjen zahvalil univ. proi. dr. Hribar, ki je poudaril, da se s težkim srcem poslavlja od Maribora, da pa bo vedno zastopal interese našega obmejnega mesta v zdravstvenem pogledu, zlasti pa da se bo boril za čim lepši razvoj slovenske medicinske fakultete. Med svečanim banketom so se vrstile napitnice in zdravice, prijetno ter nadvse prisrčno razpoloženje pa je bilo še pozno v noč. Naj omenimo, da je k temu pripomogel tudi koncertni pevec g. S1 a v-k o L u k m a n , ki je zapel odhajajočemu univ. profesorju več opernih arij in domačih pesmic, za kar so ga gostje nagradili z odobravanjem Šoferjeva duhaprisofnost preprečila prometno nesrečo Naše ceste kličejo po popravilu! Avtobus mestnih mariborskih podjetij, ocaia ki obratuje na progi Maribor—Ptuj, je v kratkem roku enega meseca imel dva nevarna defekta na istem mestu. Radi razdrapane ceste in obupnega tresenja se je ponovno zlomila os, ki veže prednji kolesi. Pri nesreči, ki se je zgodila pred enim mesecem, je avtobus zdrknil s ceste ter se z vso silo zaletel v obcestno jablano v bližini gostilne Žirak. Polomila so se karoserija, blatniki in luči. K sreči je bil avtobus takrat prazen ter ni bilo žrtev. s V ponedeljek predpoldan je isti avtobus kmalu potem, ko je odpeljal iz Ptu- ja, doletela v vasi Hodoš ista nesreča. Po novno se je med vožnjo po obupni cesti zlomila omenjena os kot prvič tik ob desnem kolesu. Duhaprisotni šofer je takoj začutil defekt ter v hipu sunkovito zavrl avto ter takoj izjavil potnikom v nabito polnem avtobusu, da je preprečil večjo nesrečo. In res so se lahko vsi prepričali, da sta sprednji kolesi avtobusa bili usmerjeni vsaka v svojo smer, prednji del avta pa je za kakšen meter zdrknil proti obcestnemu jarku. Brez šoferjeve vestnosti in pozornosti bi bila večja nesreča z ljudskimi žrtvami neizogibna, zato zasluži šofer posebno zahvalo in nagrado. Za pospešitev plavalnega športa Pred leti, ko še ni bilo kopališča na lariborskem otoku, so bili upravičeni očitki mladine, da se ne more izuriti v plavanju. To je za nami. 2e več let imamo, tudi širom po domovini znano krasno kopališče. Na razpolago so bazeni, skakalni stolp itd. Nekaj pa le ni v redu. V mladini ni posebno vidnega napredka v plavalnem športu. Vsa ta leta obstaja Plavalno društvo, ki pa ne more priti do Večjega razmaha. Kaj je temu vzrok? Kot smo izvedeli, se bodo Mariborčani v plavanju pomerili z Ljubljančani. Kako bo le neki to šlo? Mogoče se bodo pa naši dobro ali vsaj častno odrezali. — Zdi se, da naš plavalni šport ni v trdnih rokah. Cas hiti. Naši plavalci ne plavajo nič boljše kot takrat, ko so tvegali svoje zdravje in življenje v deroči Dravi. — Želeti je, da bi se naš plavalni šport kmalu povzpel na primerno višino. Taka prizadevanja naj bi še v večji meri podpirali odločilni čmitelii! a—že. dipl. optik petelin . m čigava je ročna torbica? V mestnem parku jc paznik Franc Rebernik našel ročno torbico s 41 din drobiža in ključi. Lastnica naj se zglasi pri policiji. m Z drevesa je padla v Sp. Jterjavcih 8 letna viničarjeva hčerka Anica Irgolič in si zlomila levico. Ponesrečenko so prepeljali v mariborsko bolnišnico. nHrTr"™1—1'”—' —mn«i—na Kino * Grajski kino. V sredo in četrtek ,Rasputin"'. Od petka do vključno nedelje sijajna veseloigra „Ošišani jež“, Hans Mo-ser. Ponedeljek ,,Pesem zlatega zapada‘‘, Jeanette Mac Donakl. * Ivino Union. Od danes pa do vključno petka ,.V volčjih krempljih1' senzacionalni film divjega zapada z znamenitim psom Treo-om v glavni vlogi. * Kino Esplanadc. ,,Trije valčki". Razkošni, veseli in zabavni film, glasbe, petja in plesa. Sence iz periferije Zdaj je hladen poletni večer... Slabo razsvetljena cesta izginja med nizkimi občinskimi hišami, za katerimi trepečejo medle luči. Tu zunaj na koncu mesta je sploh vse tako strašno temno kot bi se balo življenja ... Nocoj sem edini izgubljenec na tej poti, toplota za temi okni me pritegne k sebi. Skozi steklo, ki ni zakrito, vidim družino ob skledah, ki so prazne. Ona reže otrokom tenke kose kruha, njega pa ni. Potem se ji glava pobesi in roke sklenejo, otroci pa jo posnemajo. Iz lačnih ust se izvije počasi; »Za ateka, ki v gostilni pije ... Oče naš!« Odmaknem se, dovolj sem videl. Pri drugem oknu. Sredi sobe stoji miza, pri njej dva dečka, ki. zadovoljno — kadita. Noge sta kar na mizo položila, v rokah pa imata igralne karte. Prvi pretrga tišino: »Ti, si videl ,Bandite prerije’?« Drugi zanika z glavo. »Glej, tako so ga zadavili!« se zakrohota in pokaže z roko. Mrzlo mi je postalo pri srcu, odmaknil sem se. Pri tretjem oknu je strašno tiho, mrtvaško tihi mir. Tu sta samo dva, mladi mož in žena. Ona sedi na ubornem ležišču, trese se in včasih trudno zakašlja. Njeno lice jc moralo biti nekoč lepo, zdaj pa je pokrito s sencami in bledo kot zid. Kost in koža! Oh, saj poznate take-p°Ha~ ve, kandidate smrti, neme žrtve jetike! Njen mož jo boža, ona pa strmi v luč. »Saj bo kmalu bolnišnica zgrajena!« jo tolaži on. »Kako dolgo mi že vse to praviš!« se nasmehne ona. Ve, da bo takrat prepozno... Zdrznem se in se umaknem v temo nazaj na cesto. Toda zdi se mi, kakor da bi iz vseh oken kričali ljudje in stegova- li roke: »Glej, kaj bo iz nas!« Na drugi strani ceste vstajajo obrazi morilcev, tatov in jetičnih in pijancev. Iz vseh oken odmeva: »Dajte nam kruha, nam ženam denarja! Dajte nam BOLNIŠNICE!« Hotel sem jim pokazati z roko, novo bolnišnico, češ, saj jo imate, pa mi je roka omahnila. Namesto nje pa so se dvigate iz vseh strani gostilne, v katerih so, padali novci ob čaše, ob njih pa so stale prazne skrinjice z napisi: Za novo bolnišnico! Nenadoma so slike izginile. Izza ogla se je prikazal stražnik in spet izgini!. Jaz pa sem zbežal proč, da ne bi več ničesar slišal. -kv. APEL NA MARIBORSKO TRGOVSTVO Ponovno opozarjamo, da so sklenili mariborski trgovci na lanskem rednem občnem zboru sprejemati v bodoče samo takšne vajence in vajenke, ki imajo^na;-manj 4 razrede srednje odnosno meščanske šole 2 malo maturo. Apeliramo torej na naše članstvo še enkrat, da nastopa tozadevno enotno in solidarno ter sprejema v svoja podjetja brezizjemno le takšen trgovski naraščaj, ki ima dovršeno nižjo srednjo odnosno meščansko šolo. — Združenje trgovcev za mesto Maribor DOBAVA TURSKEGA BOMBAŽA Te dni bo odpotoval v Ankaro načelnik izvoznega oddelka ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Mihajlovič. Posredoval bo za dobavo turškega surovega bombaža za našo tekstilno industrijo. Izgledi so doslej še precej ugodni. m Nočna lekurnišUa služba: od 20. do vključno 20 .1. m. lekarna pri Sv. Antonu, ITankopanova 18, tel. 27-01; lekarna „Pri Mariji pomagaj", Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. m Okoli Pohorja priljubljen „Putnikov“ izlet z avlokarom v nedeljo, dne 28. julija. Prijave do petka! m Na rcatgunoioškem inslUulu mariborske splošne bolnišnice se do nadaljncga ne vrše in ne morejo vršiti obsevanja z rentgenskimi žarki dokler ne_ bode novi aparat za obsevanje 111 terapijo montiran in preizkušen in dokler ne dospejo nadomestni deli. ki še manjkajo. Nato opozarjamo občinstvo in gg. zdravnike, da ne bodo pošiljali pacijcnlov na obsevanje v mariborsko bolnišnico, dokler ne bo v dnevnem časopisju objavljeno, da se zopet vrše obsevanja. m Blagoslovitev nove pohorske ceste bo nepreklicno v nedeljo ,4. avgusta. Blago-slovitveni obred bo opravil mariborski škof dr. Tomažič. Razpis direktorskega mesta na zasebni dvorazredni trgovski šoli s pravico javnosti v Murski Soboti. Šolski odbor podpisanega združenja razpisuje mesto direktor la na svoji dvorazredni trgovski šoli. Kandidat mora ustrezati pogojem § 51 zakona o srednjih trgovskih šolah točka 2.), ki določa: Za direktorja na dvorazredni trgovski šoli sme biti postavljen profesor srednje trgovske šole, ki ima položen profesorski izpit in najmanj 10 let državne, prvenstveno učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji trgovski šoli. Nekolkovani prošnji za mesto, je priložiti rojstni ali krstni list, domovnico, dokazila o strokovnih kvalifikacijah ter kratek curriculum vitae. Prejemki po dogovoru. Prošnje je dostaviti na spodnji naslov najkasneje do 5. avgusta t. 1. Murska Sobota, dne 23. julija 1940. ZDRUŽBA TRGOVCEV za srez Murska Sobota v Murski Soboti. Prš drevesnicarlu Dolinšku v Kamnici Pojdite z menoj proti Kamnici po Koroški cesti, kjer vam bo na klancu kažipot pokazal pot k njegovi domačiji. Zdaj, ko so topli dnevi, ga boste našli med ostalimi delavci na polju, s klobukom počez na čelo, z motiko v rokah. Prijazno se vam bo nasmehnil, odložil motiko ženki ob strani in vam radevolje vse razkazoval, od' naj večje drevesnice v Sloveniji pa do gozdov. »No, kako pa kaj letos gre, ko so takšni časi, g. Dolinšek?« ga povprašam, ko stopava med drevesi in travniki. »Ne pozna se nikakor!« se mi nasmehne. »Ljudje pač vedno radi kupujejo drevesa, saj jih tek po sadju nikdar ne mine!« »Kako pa je s sadjem?« »Cisto dobro! Breskve so že zrele, marelice tudi, sliv bo sicer malo, bo pa zato več jabolk in hrušk!« odgovori in ponovno gleda to svojo imetje, saj je g. Dalinšek lastnik največje drevesnice in vrtnarije v Sloveniji. »Kdaj pa je tukaj sezona?« ga prekinem v njegovem premišljevanju. »V jeseni! Takrat se tu na travniku kar kupi-čijo avtomobili in avtobusi in še 60 pomagačev mi je premalo!« »Odkod pa pri. hajajo? Katerih jc največ?« »Iz Slovenije povečini in teh je tudi največ. Seveda so tudi iz Hrvatske, Srbije itd/ Vsem ne vem niti imena!« doda smeje. »Kaj pa Marborčani? »No, še gre! Se-ve&a ne kažejo preveč zanimanja pa lastno delo. Raje seveda jedo sadove teh rok!« Ali bi ne bilo lepo, sem pomislil, če bi v Mariboru v vsakem vrtičku raslo drevesce? Prvič bi si prihranili marsikak dinar, drugič pa je seveda spet za zdravje koristno. »Najbolj se zanimajo gojenci gozdarske šole, ki prihajajo semkaj s profesorji . . .« nadaljuje spet prijazni gospod, »imajo vsaj tudi mladi ljudje od tega nekaj koristi . . .« Da, gospod Dolinšek ni skop. Je tihi kulturni delavec, ki ga vse premalo cenimo. S svojimi zanimivimi članki v raznih strokovnih listih svetuje kmetovalcem in razlaga razne zanimivosti, ki jih sam kot izvedenec dobro pozna. Zato bi bilo dobro, ako bi se n. pr. na njegovem domu osnovala nekaka »Pisarna o kmetiških vprašanjih«, na katero bi se vrtnarji, kmetovalci in zasebniki lahko z zaupanjem obračali. Med takimi in podobnimi vprašanji in mislimi sva površno obšla del posestva in prispela do prijazne bele hišice. In ko sem vstopil,, sem menil, da sem se preselil v one dobre, stare čase, o katerih pripovedujejo naši zgodovinarji, da so Slovani postregli gostu z medom . . . kv. Mal' položi dar domu na oltar Neka; pripomb o novi Štrigovski cesti m Poveljnik mesta general Golubovič upokojen. Na lastno prošnjo je upokojen mariborski poveljnik mesta general Mi-hajlo Golubovič, ki ie postal tekom svojega službovanja v Mariboru zelo priljubljen. m Mariborske konjske dirke bodo 15. in 18. avgusta. Nastopili bosta tudi konjeniška šola iz Zemuna in jahalna šola iz Zagreba s popolno damsko ekipo. Na novi cesti, ki veže Ljutomer s Štri-govo, še vedno nekaj delajo. Ob mostu preko Ščavnice so te dni napravili nasipe. A nasipe so naredili kar iz zemlje katero so dobili na ta način, da so zravnali rob bližnjega gozda. Brezdvomno tak material ni uporaben za taka dela. Najslabši del ceste je od vrha brega pa do Razkrižja, ker je klanec, vozijo ljudje na ta način, da kolo privežejo z verigo in tako drsi kolo ter napravi globoke kolovoze. Voda potem material odnese in vsled tega štrli ostro, robato kamenje ki je posebno nevarno za kolesarje in motorna vozila. Komaj dve leti je cesta otvorjena, pa je že v takem stanju, kakor bi po njej vozili že desetletja. To pa radi tega, ker se je uporabljal slab material in ker ljudje vozijo in zavirajo, kakor se jim zdi. Zanimivosti Horatio Bottomley, najgenialnejši angleški novinar Finančnik, popularen kakor Chromwel! - Bogastvo, slava, ječa in tragičen konec Leta 1933. je umrl v londonski bolnišnici skrajni bedi mož, ki bi lahko postal diktator Anglije. Bil je to Horatio Bottomley, najgenialnejši angleški novinar, nenadkriljiv demagog, sijajen lahkoživec, lastnik najboljših dirkalnih konj, najslavnejši privatni pravnik, dvakratni milijonar in velik finančnik. Od sina siromašnega krojača iz londonskega predmestja se je Botomley s svojimi prirodnimi darovi povzpel do najvišjega položaja v človeški družbi. Debela knjiga bi komaj sprejela vase romantično življenje tega izrednega moža, ki je začel svoj zaslužek kot sodni pisar. Od tam je prišel v odvetniško pisarno, nato pa v uredništvo. Tu je pokazal velike sposobnosti, s 25. leti je postal ravnatelj londonskega no-vinskega podjetja. Štiri leta kasneje je ustanovil lastno časopisno podjetje in založništvo »Hansard Publishing Union«, ki je združilo okrog sebe Še štiri druga založništva. Podjetje je uspevalo, Bottomley je živel kakor bogataš. Razsipal je denar in kmalu prišel na boben. V konkurzni razpravi pred porotnim sodiščem se je postavil s tako spret no samoobrambo, da je postal izredno popularen. Sodnik je bil tako navdušen, da je Bottomleyu svetoval, naj vstopi med pravnike, kjer da ga čaka velika in slavna bodočnost. Bottomley se je spet rehabilitiral. Pridobil si je zaupanje delničarjev in v enem samem letu ustanovil 20 različnih društev. nosti. izbrisali so ga kot bankrota in kandidiral je kot neodvisen politik. Izbran je bil za poslanca z ogromno večino glasov. Lahko bi postal diktator Anglije, tako je bil popularen. Toda ni se menil toliko za politiko kot finančno vodstvo. Ustanovil je delniško družbo za izdajanje »Bonov zmage.« Kmalu je bilo vpisanih 500.000 funtov šterlingov, toda prav to mu je zlomilo vrat. Novinar Reuben Bigland ga je začel napadati kot največjega sleparja, ki je kdaj koli hodil po angleških tleh. Naštel je vse njegove bankrote in druge grehe. Prišlo je do tožbe. Bottomley ni mogel pobiti obtožb, moral je plačati vse sodne stroške. Pritožil se je in na ponovni razpravi je imel sijajen obrambni govor, Medtem ko so se porotniki umaknili k posvetovanju, je šel Bottomley s prijatelji v bližnjo restavracijo. Bil je siguren zmage in naročil je obed za 70 oseb v najboljšem londonskem hotelu. Toda varal se je, to pot ga je sreča zapustila... Porotniki so ga obsodili na sedem let težke ječe. Namesto na banket, je moral takoj v ječo Izbrisali so ga iz parlamenta, vsa prijateljstva, ki jih je koval 20 let, so čez noč splahnela. Izginile so konjušnice, lepe ženske in šampanjec, izginil je poletni dvorec in kne-ževsko stanovanje v Londonu. Pet let je životaril v ječi. Ko je prišel na svobodo, je poizkušal marsikaj, toda ni imel sreče. Vse se je kakor zarotilo proti njemu. Za svoje spomine je dobil 15.000 funtov, dali so mu tudi 5000 funtov od likvidacije nekega njegovega lista. Skušal je izvesti propagandno turnejo po Ameriki, toda ni dobil dovoljenja. Zadnja leta je životaril, reven in betežen je umrl v naročju svoje stare prijateljice Peggy Lowe. Tako je preminul človek, ki je za Cromwellom imel največjo popularnost med angleškim narodom. Tedaj je bil na višku življenja, v katerem je skupaj utemeljil 50 delniških družb, vsako z milijonskim kapitalom. Družbe so propadale, toda Bottomley ni izgubil vere vase. Ustanovil je med drugim tudi »Selected Goid Mineš of Australia«, družbo, ki je kmalu razpadla. Preveč je živel razsipno, zato je bil ne' prestano v konkurzih. Imel je velike konjuš' nice, poletni dvorec za 200.000 funtov šterlingov. Razmetaval je denar za ženske, šampanjec in zabave. Vsak dan je izpil tri steklenice najdražjega šampanjca. Spet je moral pred sodnike. Rešila ga je tudi to pot lastna zgovornost. Ljudje so verovali vanj kakor v idola. Ustanovil je veliki finančni list »Finnancial Times«, ki izhajajo še danes. Toda v trenutnem ganotju je dobro uspevano podjetje prepustil svojemu drugu in ustanovil večerni list »Su«. Postal je najpopularnejši pisec Lon dona in novinar Anglije. Njegov tednik »John Bulk se je čital v vseh družinah Velike Britanije. Izšel je prvič 21. junija 1906 in se tiskal v milijonski nakladi. Svet je požiral Ho-ratijeve članke, njegova rubrika »Človeški dokumenti« mu je prinesla svetovno slavo. Bottomley je napadal in kritiziral razna podjetja ter se zapletel v mnoge tožbe. Spet je postal slaven pri obrambnih razpravah. Kandidiral je na listi liberalne stranke in ostal poslanec do leta 1912. Tedaj je prišel v bankrot, moral je podati ostavko. Ko se je začela svetovna vojna, je stopil Bottom-ley v ospredje. Pozival je Britance, naj vstopajo v vojsko. Na zborovanjih je silno navdušil navzoče, tisoči in tisoči so šli pod zastavo. Earl Birkenhead mu je pisal, da ni še nikoli v življenju čul govornika kakor je on. Bottomleyeve zasluge so bile, da se je v Angliji dvignil vojaški duh in da so hitele divizije na francoska in flandrska bojišča. Glavni generalni štab ga je celo pozval, naj si ogleda stanje Čet. Horatio je prišel v Francijo in Belgijo ter napisal kasneje vrsto navdušujočih člankov o položaju angleških vojakov na fronti in o optimizmu, ki preveva vse do končne zmage. Sicer so ga zelo napadali, ker so mu očitali, da je na svojih zborovanjih pobiral vstopnino in kasiral od vsakega govora po 200 do 250 funtov. Na kraju svetovne vojne je bil Horatio 8ottomley na višku svoje slave in popular- 167 let stara že petič pred oltarjem Francosko lovsko letalo, k! je bilo ottotovetu sedežu zadeto v polno na Blizu Bostona živi na farmi 107-letna Rut Larvikova. Bila je že štirikrat poročena, ker je pa krepka in zdrava, je jela resno misliti na peti zakon. Četrtič se je poročila kot 80-letna vdova. Dala je v liste oglas, se kmalu sipoznala z veselim dobrodušnim starcem ter živela z njim 18 let v srečnem zakonu. Zadnje čase je starka živela s svojim 64-letnim sinom na farmi pri Bostonu Vodila je sama gospodinjstvo, kuhala, prala in šivala perilo brez naočnikov. Ko ji je hotel sin preskrbeti kuharico, je odločno odklonila. 2e več mesecev je na njih farmi zaposlen 83-letni delavec, v katerega se je starka nenadoma zaljubila. Izjavila je sinu, da se bo s hlapcem poročila. Ta ni ugovarjal in pred dnevi je bila vesela poroka. Izplačilo uslužbencem v lesenih dčskah Občinska uprava v Kaltonu, v zvezni državi Minnesoti, je zaradi pomanjkanja denarja izplačala svoje uslužbence z deščicami, različnih velikosti, po višini plače. Lesene deščice so bile vrezane za vrednosti po en, pol in četrt dolarja Občinska banka je bila zaradi slabih denarnih prilik primorana, zapreti blagajne. Uradniki in delavci se niso razburja- li, ker so dobro vedeli, da bo v njihovem industrijskem kraju, kjer se predelava les na debelo, tudi denar v deščicah prišel do veljave. Našel se je bogatin, ki je zaradi redkosti stvari pokupil ves leseni denar in plačal zanj najvišjo ceno. Nameščenci so tako napravili še dobičkanosen posel. 80 letni starec ugrabil 70 letno nevesto V vasi Kalabikionu v okolici Drame v Grčiji je 801etni starec Karapaskalis na originalen način prišel do neveste Anastazije Filaktu. Ker so sorodniki neveste nasprotovali snubljenju, se je starec odločil, da 701etno »dekle« kratkomalo ugrabi. Ljubila sta se že 25 let, toda za poroko sta se šele pred kratkim odločila. Ker so njeni sorodniki odsvetovali, da bi tako stara šla v zakon, se je nevesta odločila, naj jo ženin na romantičen način odvede na dom. Tako je došlo do otmice. Stari Karapaskalis je neke noči udrl v spalnico 7Qletne izvoljenke ter jo odnesel na svoj dom. Sorodniki so se potem vdali ter je bilo ženitovanje v navzočnosti vse vasi. ženin se je kljub visoki starosti počutil naravnost mladeniškega. Novinarjem je dejal, da je še krepak in da se nadeja, da mu bo žena rodila sina... Ko so se navzoči smejali, je zahteval, naj ga zdravniki pregledajo, da se prepričajo o resničnosti njegovih besed. Nevesta je kljub 70. letom še krepka, rdečelična ženska ter je pripomnila, da bo po takšni moževi kreposti gotovo povila še vrsto svojih otrok ... Si«*: 'mh Cherbourg: S trdnjave, na kateri vihra nemška zastava, je lep pogled na Ro-kavskl preliv so Perojci ohranili do danes. Niti en moški se ni smel oženiti, če ni prej posadil 50 oljk in 250 trt. Vsako dekle pa je moralo pred možitvijo dokazati, da pozna glavna načela pravoslavne vere. Leta 1910. je bilo v Peroju, otočiču sredi istrskega katoliškega morja, 305 ljudi, od teh 35 katoličanov. Hladnokrvnost, ki ni za vsakega Hindujska vera ima čuden običaj, če-ščenje kačjega 'boga Raga. Njegova sveta kača je orjaška kobra, štiiri metre dolga in kakor roka debela strupenjača Svečenice 'morajo, kadar zahteva verski običaj, kobro trikrat poljubiti. Poiščejo kače v njih skrivališčih in v plesnem taktu jih izvabijo iz lukenj. Preden jih pa kače napadejo, se svečenicam posreči s posebnim dotikom rok spraviti strupene plazilke za nekaj sekund v začarano stanje. Svečenica se naglo približa visoko v zrak vzpeti kači ter jo trikrat zaporedoma poljubi. Pri tem so tako spretne da v trenutku preprečijo namen kače, ki jih hoče s strupenimi sekači vsekati. Za las zgreše živali cilj in hladnokrvna dekleta se potem naglo odstranijo, ker bi jim sicer en sam ugriz vzel življenje. Obnova porušenih holandskih krajev Nemška oblastva so podvzela iniciativo za obnovo porušenih krajev v deželi mlinov na veter. Določil sc je poseben fond za restavracijo mest, mostov in železnic. Posebne komisije ugotavljajo privatno in državno škodo. V Rotterdamu je takšna komisija žc na poslu. Pogajanja za obnovo pomorskega prometa med Holandsko in Balt- skim morjem so uspešno zaključena. Tudi promet po Renu v notranjost do Švice bo skoro spet obnovljen. Iz Švedske in Norveške bodo začeli dovažali stavbni les. Holandsko deco bodo poslali na letovišča v Avstrijo in Bavarsko. Okrožje Linča bo sprejelo 6000 holandskih otrok. Peroj, edini pravoslavni kraj v Istri Med 250.000 katoliškimi Hrvati v Istri je edin pravoslavni kraj Peroj blizu Pulja na skrajnem jugu Istre. Prebivalci so potomci priseljenih Črnogorcev, imajo pravoslavno cerkev in svojega proto. V Peroju so bili že v 7. stoletju Slovani. Njih sedanji prebivalci so prišli tja leta 1657. Iz Cme gore je pribežalo pred Turki 15 družin s 100 osebami in 300 glavami živine. Sodijo, da so Srbi prišli iz Crtnnice, južno od Vir-Pazarja Leta 1788. so si verniki postavili pravoslavno cerkev. Zgodovinar Klaič trdi, da so Perojci le kupili porušeno katoliško cerkev in jo preuredili v bizantinskem slogu. Prej so pravoslavni duhovniki prihajali iz Pulja in tajno vršili službo božjo po privatnih stanovanjih. Stalni duhovnik je prišel v Peroj 1787. Vero, jezik in običaje svojih prednikov, Etnografijo kot obvezen predmet bodo uvedli na vseh šolah češke in Moravske. Tako hočejo ohraniti v narodu ljubezen do lepih noš in običajev. šest sinov duhovnikov ima M. Zouha-rova v Senetaržovu na Moravskem. Trije so že župniki, trije še študirajo teologijo. Dve češki deklici je rešil nemški podporočnik Lungwitz. Dekleti sta se kopali v Labi in se začeli potapljati. Podporočnik Je slišal klice na pomoč, prihitel in skočil v vodo. Po mučnem naporu se rrju 'e posrečilo rešiti 16 in 171etno dekle. Rešilni pas s svetilko so uvedli na ladjah. Svetilka gori 80 ur in bo praktično pripomogla, da bodo brodolomce ponoči že od daleč opazili. Stolico za najstarejšo zgodovino tiska so odprli v Lipskem. Institut za prouča-vanje novin je s lem dopolnjen. Važnost ABC otokov Tako zvani ABC otoki Aruba, Bo-naire in Curacao V Holandski Zahodni Indiji so važni dobavitelji petroleja. Anglija jih je Je večkrat skušala dobiti v svoje roke, toda Holandci so se znal-li vselej izmuznili. Zdaj ima Anglija, ki je vzela otoke v svoje varstvo, spet priliko, da jih vključi v imperij. Na Arubi so 1936 načrpali 10.3 milijona lon nafte, na Curacao 7.2 milijona ga-solina, petroleja in mazilnega olja. Ves petrolej Venezuele se predeluje v rafinerijah na otokih, preden ga pošljejo v široki svet. Ne smemo pozabiti, da pokriva med vojno petrolej iz Vcnezi-ele 50 odst. angleškega konzuma. V Curacao stoji 750 velikih tankov za nafto. V glavnem mestu Willem-* stadtu je vsak prebivalec interesiran na produkciji petroleja. Mesto ima čisto holandski značaj ter 27 konzulatov raznih narodnosti. Otoki so oddaljeni 1300 km od Paname, interesne cone USA. — Ah, Nacek, ne kla bom raje drug zapenjaj dalje. Oblc-kostum... Ljubljana Zdravje Ljubljane v ogledalu številk Ljubljana velja za zdravo mesto. Zaslugo na tem ima njena ugodna lega in zdravo podnebje. Res, da je ljubljanska megla kvarna zdravju, toda krepki dih planin in smrekovih gozdov uspešno zatirata njene bacile. Pravijo, da je snaga pol zdravja. V tem pogledu se pa tudi lahko reče, da ima Ljubljana svoje dobro zdravstveno stanje zahvaliti v precejšnji meri svoji snažnosti, še vsak tujec ji je pohvalno priznal: snažno mesto! Torej vse skupaj, podnebje, higiena m pa seveda tudi zdrava rasa Ljubljančanov ustvarjajo pogoje, da je Ljubljana zdravstveno dokaj na dobrem. To izkazujejo tudi številke, ki jih posnemamo iz poglavja »Socialno zdravstvo« statističnega letopisa za leto 1939., ki ga je izdal mestni statistični urad. O nalezljivih boleznih pravi statistika, da je leta 1939. obolelo na tifusu 14 oseb, umrli dve, na škrla-tinki 131, ozdraveli vsi, na davici 242, umrli trije, grižo je dobil samo en človek, pa tudi ostal živ. Proti letu 1938., ko je bilo 6 primerov griže, 253 škrlatin-ke in 266 davice, je bilo leto 1939. torej bolj zdravo. Za tuberkulozo je umrlo lani 77 Ljubljančanov (predlanskim 83) in sicer 46 moških, 31 žensk, pretežno za pljučno tuberkulozo (64). Zanimivo je, da je bilo med temi največ uradnikov, t. j. 25, delavcev 16, tovarniških uslužbencev 13, trgovskih uslužbencev 7, iz prostih poklicev 9, služkinje 3, iz samostanov (redovniki in redovnice) 3 osebe ter 1 iz hiralnice. Temu visokemu odstotku tuberkuloze med uradništvom se naposled ni čuditi, ko vemo, v kako nezdravih prostorih posluje marsikateri urad in kako je tam nevarnost okuženja posebno velika. Rak je pobral lani v Ljubljani 109 ljudi, 49 moških in 60 žensk, ponajveč v starosti nad 60 let, t. j. 72 oseb. Venerične bolezni izkazujejo precej visoke številke, dasi pri 88.000 prebivalcih in v primerjavi z drugimi mesti niso ravno hude: 632 moških, 349 žensk. Toliko namreč znaša skupno število mestnemu fizikatu v letu 1939. novo prijavljenih primerov kakor pravi statistika. Torej niso to smrtni primeri. Rešilna postaja izkazuje lani skupno število 4575 prevozov, od teh 1225 v primerih notranje bolezni, 872 v primerih nezgod, 555 zaradi porodov oziroma spla vov. Rešilna postaja ima iz leta v leto več posla. V primerjavi s prejšnjimi leti je na pr. lani intervenirala v 2000 primerih več kot leta 1934., kar se da razlagati iz tega, da prihaja čedalje več v navado, da ljudje v nujnih primerih pokličejo rešilni voz. Splošna državna bolnišnica, ta je poglavje zase in kakor znano, je v vsakem pogledu »bolno« poglavje Ljubljane. Statistika o njej ne osvetljuje zdravstva Ljubljane, ker ne navaja, koliko je bilo med bolniki domačinov in koliko drugih, dasi bi bilo zanimivo to vedeti. Morda je dotok bolnikov z dežele večji kot iz mesta samega, številke pravijo, da je bolnišnica sprejela, oziroma je znašal prirastek v letu 1939. skupaj 36.278 bolnikov, za 3.300 več kot predlanskim in za celih 20.000 več proti letu 1929. Sploh izkazuje bolnišnica v zadnjih 10. letih stalno večji dotok. Vzroki: množeče se prebivalstvo, razvoj industrij, prometa in športa, iz tega množeče se nezgode itd. a Seznam davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev, o kateri bo razpravljal davčni odbor, je razgrnjen na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Ker bo seznam razgrnjen samo do 28. julija, opozarjamo naj si ga davčni zavezanci o pravem času ogledajo. Sedaj so razgrnjeni seznami davčnih osnov za zdravnike, zobozdravnike in dentiste, za notarje in odvetnike ,za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce in za čevljarje, za druge davčne zavezance pa mestno poglavarstvo še ni dobilo seznamov davčnih osnov. 1 IZVIRNO BESEDILO ZA SLOVENSKO OPERO Kr. banska uprava razpisuje natečaj za izvirno besedilo za slovensko opero (libreto). Višina nagrad znaša 5000'— din in se lahko v ceioti podeli za najboljše besedilo ali pa razdeli za več del. Snov za besedilo more avtor izbrati poljubno, vendar pa bodo pri nagrajanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Besedilo mora biti tako pisano, da je možno po njem prirediti v sceničnem in glasbenem pogledu izvedljivo opero v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti besedilo izvirno in doslej še neuporabljeno. Pisatelji, ki se hočejo udeležiti lega natečaja, naj predlože besedilo najpozneje do 31. marca 1911. prosvetnemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pridejana mu more biti tudi zapečatena ovojnica z geslom ,v njej pa naj je ime in naslov natečajnika. Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki bo imenovano. Značilno za razmere v bolnišnici pa je, da je imela lani pri veliko večjem številu bolnikov manj zdravniškega osebja kot predlanskim. Letos je prejela bolnišnica že nad 20.000 bolnikov, torej že zdaj 1000 več kot lani ob tem času, in tako gre to naprej. Zdaj imamo pa tudi že uredbo o popolni medicinski fakulteti, bolnišnica naj bi služila za vse klinike. Na papirju je to prav lepo, a kako bo to nalogo bolnišnica v takih razmerah zmogla, to je uganka. Za druge bolnišnice in ustanove v Ljubljani navaja lanska statistika te-le številke: bolnišnica za ženske bolezni 2.130, bolnišnica za duševne bolezni 1.471, zavod za zdravstveno zaščito mater 195, institut za zdravljenje raka 831, mestno zavetišče za onemogle 256, sanatorij Leoni-šče 910, Šlajmerjev dom 872, sanatorij Emona 36, zavetišče sv. Jožefa 240, nezgodna postaja 267 bolnikov. Seveda tudi to niso sami Ljubljančani, ampak pomešani z bolniki iz vseh krajev. o Pretep pri novi maši. Na Zaplazu pri Čatežu so imeli novo mašo. Pri tej slovesnosti so fantje, ki so se močno upijanili, stepli. Več žrtev divjaškega pretepa je v bolnišnici, ena se bori s smrtjo. n Ker niso hoteli prodajati pšenice in koruze, je sodišče obsodilo na večje denarne kazni več trgovcev iz Cuprije. n 16 letnik 130 kg težek. V Jarmini pri Vinkovcih je 16 letni kmečki fant, ki je 130 kg težek. Visok je 180 cm. Ker je čislo sam na svetu, je sklenil poročiti sc z mlado vaščanko. Tragična smrt dr. Gabrovška V soboto se je odpeljal v planine^ med dragimi vnetimi planinci tudi dr. Jule Gabrovšek, odvetniški pripravnik v Kranju in znani slovenski šahovski amater. Do Kranjske gore je bil v družbi slavnega alpinista Uroša Zupančiča. Pred hotelom »Erika« sta se planinca razšla. Dr. Gabrovšek je krenil v Krnico, kjer je prenočil v tamošnji planinski koči. V nedeljo zarana pa je tvegal drzen naskok na Razor, dasi v plezaistvu ni bil posebno vešč. Ker ga s plezalne ture nenavadno dolgo ni bilo, je obšla turiste v koči skrb, da se mu je kaj zgodilo, zlasti Še, ker je ta dan divjala v planinah silna nevihta. Iz koče so takoj obvestili jeseniške planince, ki so pod vodstvom dr. Mihe Potočnika in Jožeta Čopa še isti dan naskočili Razor, da najdejo pogrešanega dr. Gabrovška. Po daljšem in skrajno napornem iskanju so našli dr. Gabrovška mrtvega tik pod vrhom Razora. Vzrok tragične smrti ni mogoče ugotoviti, verjetno pa je, da je dr. Gabrovšku spodrsnilo ter je padel po stenah in se ubil. Truplo ponesrečenega sa prepeljali najprej v Kranjsko goro, odtod pa v Ljubljano, kjer bo danes ob 18. pogreb na viško pokopališče. Tragično preminuli dr. Jule Gabrovšek je bil mnogo obetajoč pravnik, mimo tega pa znan odličen šahist, ki je kot član Ljubljanskega šahovskega kluba neštetokrat z uspehom zastopal slovenski šah na raznih tekmovanjih. V življenju je bil jasen in preprost, ljubezniv tovariš in prijeten družabnik. Mlademu in obetajočemu doktorju bodi ohranjen časten in svetel spomin! Avtomobilska nesreča sredi Sobote V torek popoldne okrog tretje ure je prišlo sredi Sobote do avtomobilske nesreče, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Meolic Ludvik iz Sobote je vozil po Aleksandrovi cesti visoko naložen voz slame. Na ovinku pri trgovini Hojer se je vrhnja slama prevrnila na hodnik za pešce in je tudi voz z ostalo slamo obtičal. Meolic je odhitel po drug voz in delavce, da bi slamo pretovorili. Za vozom nri pisarni dr. Valyja je stal luksuzni Fiat zastopnika Jadranske zavarovalne družbe Mirko Rado iz Zagreba, ki je bil v sosednji restavraciji. V smeri proti Glavnemu trgu pa sta privozila motorna škropilnica soboške občine, ki jo je šofiral poveljnik polic, straže S i-m o n i č in tovorni avtomobil Šiftarja iz Brezovec. Razen šoferjev je bilo v obeh avtomobilih še več ljudi. Šiftar je hotel prehiteti škropilni avto ter je vozil vzporedno z njim ravno v trenutku, ko je prišel do luksuznega avtomobila. Nasproti pa je privozil tedaj tudi tovorni avto H. Benka za prevoz živine znamke Bussing, ki ga je šofiral tvrdkin šofer Trstenjak. Ta je videl prihajati nasproti oba avtomobila in je hotel naglo zavoziti mimo slame, da bi ju srečal na drugi strani. Šele ko je Vozil mimo slame je opazil, da ima pred seboj v resnici tri avtomobile ter da je cesta preozka, da bi se mogli srečati trije tovorni avtomobili z luksuznim ob cesti, če bi udaril v nasproti vozeči tovorni avto, bi prišlo še do težje nesreče. Zato je zaviral in zavozil v stoječi luksuzni avto, ki ga je vrgel na hodnik in mu poškodoval zadnjo stran karoserije, zadnje desno kolo, zavoro in deloma tudi os. O nesreči je bila takoj uvedena preiskava. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 55 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski meji Nekdo je nekaj korakov pred ntano polglasno brundal: Kaj vidim, kaj slišim v brlogu iz teme, tani Trocki, glej, leze po žlebu na sleme in divje se dere ter ljudstvu kriči: ob vse ste, ob vse, še svobode več ni. »Zdravo! Poženi naprej!« Nekateri tihotapci so se razburjali, toda šimpanz je prepeval naprej s svojim tenkim tenorjem. Nenadoma se je krdelo ustavilo. Angel je pritekel k šimpanzu: »Zapri gobec!« »In zakaj?« »Zato. Sicer vas privedem naravnost v ,oke boljševikov. Kakor angelčke! Na meji smo! Pot nam bodo. zastavljali vojaki! Angel je šel naprej. Naglo stopamo. Sedaj sicer nihče ne poje, vendar pa kljub temu dvigamo še precej trušča. Kmalu smo na meji. Toda brez počitka nadaljujemo v zaletu, še dovolj jasno je. Pred nami je visok in šifok pas žične ovire. Angel zavije na levo in hodi vzdolž preseke. Mimo mejnih kamnov smo. Mimogrede se fantje zaletavajo vanje, s pestmi ali pa nogami jih »božajo.« Angel je sedaj zavil spet na desno ter se ustavil. Vsi se zgrnemo okoli njega. »Gizdalin, daj škarje!« ukazuje Angel. Kosta Gizdalin je izmotal iz suknje velike škarje, in Angel je pričel škrtajoče rezati žico. Naglo mu gre izpod rok. Fant je odrivajo konce žice, ki se mota pod nogami. Prehod je prost. Prestopimo na drugo stran in nadaljujemo. Opazil sem, da ne stopajo vsi po volčji sledi, ampak hodijo nekateri ob strani. Pred seboj slišim zamolklo žuborenje vode. Fantje glasno brodijo čez reko. Pogreznil sem se skoraj do prs v vodo in hitim za Kriso, ki hodi pred menoj. Prebrodil sem na drugi breg in skoraj tečem za tovarišem. Prišli smo v laz. Nenadoma zaslišimo z boka vreščeče krike: »Kdo je?« »Mi!« »Kdo mi? Ali vas je več?« »Stric!« robanti Sumeč. Iz teme zazveni smeh, koj nato pa udari nekaj korakov od nas strel iz karabinke. Z naše strani se je hipoma zabliskalo nekaj žarometov, ki so presekali v žarečih snopih temo. Opazili smo nejasne postave vojakov v dolgih, sivih plaščih. Proti njim je zažvižgalo, nekaj kolov. Eden izmed fantov pa je zavpil: »JHura! Po njih, na nje!« Vojaki so se naglo poskrili. In vse to se je dogajalo mimogrede, ne da bi prekinjali pot. Ko smo se oddaljili, je za nami zazvenelo nekaj strelov in krikov, za kar pa se nismo zmenili, ampak smo hiteli dalje... Dva kilometra od meje se je spustil Angel čez peščino proti gozdu. Fantje so se, vsevprek razgovarjali. Zdaj, zdaj se je zabliskala katera svetilka. Angel se zato ni zmenil, ampak je brez oddiha dirjal naprej, držeč v eni roki svetilko, v drugi pa debel kij. Angel je bil že deveti vodja divjakov. Prvi vodja in ustanovitelj krdela je bil Tonda Zed. Ta je bil blaznež boljšega kova. Tihotapil ni le radi zaslužka, ampak v glavnem zaradi pustolovščin. Odlikoval sc je po skrajni drznsoti, saj j še igra v dvoje Branovič-Smerdu — Albaneže-Skapin ter končno nekaj ekshibicijskih iger. s Nov romunski rekord je dosegel Stojki-česki, ki je skočil 1.86 m v višino. s Profesionalizem v Franciji je novi športni voditelj Borotra odpravil. CENE MALIM OGLASOM: V malih oslaslb 6tane vsaka beseda SO par, najmanjša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovaniski oglasi din 1 po besedi. NaJ- maniii znesek za te oglase Je din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje tako) pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v pisma skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse oistnene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO DOBI Rabim več ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za prvovrstno izdelavo šivanih in zbitih damskih čevljev Nastop takoj, delo stalno. — Šviger Jože, čevljarstvo. Trbovlje. 5493-2 Dva potovalna organa in dva sodelavca za mesto in okolico sprejme za svoje glavno zastopstvo v Mariboru Rosija — Fonsier zavarovalna In pozavarovalna družba, podružnica v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Rosfon«. 56S0-2 Sprejme se PODNATAKARICA z večletnimi spričevali. Naslov v ogl. odd, »Večernika«. 5681-2 ZRAČNE SIRENE s komprimirano zmesjo GASILNI APARATI za pogasitev požarjev s specialno kemijsko zmesjo KISIK 99-7% za skloniSča proti napadom iz zraka Izdeluje tovarna „UN10NM, Zemun. Radnifka br. t Telefon 37-066 VAJENCI-(KE) VAJENEC za mehaniško ' obrt se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. •'Večernika« pod »Vesten«. 5659-4 UČENEC se sprejme za čevljarsko obrt. Benko Franc, Meljska cesta 76. 5651-4 SPREJMEM SLUŽKINJO ki dobro kuha za vsa hišna dela. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 5663-2 MEHANIŠKI POMOČNIK dobra moč, samostojen za popravila dvokoles in Šivalnih strojev se vprejme. Ponudbe na ogl. odd- »Večerni-ka« pod »Mehanik«. 5658-2 MIZARSKEGA POMOČNIKA samo sposobnega, potrebujem. Belak, Frankopanova u»- 23._____________5554-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobrega, in 2 šivilji sprejmem takoj Flerin, Maribor, Glavni trg 16. 2 SLUŽBO IŠČE IŠČEM SLUŽBO HIŠNIKA. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5636-3 STAERJŠA ŽENSKA iščeš lužbe pri boljši družini. za vso oskrbo. Nastop 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Varuhinja« 5673-3 ) Ffod E R I 0 E STANOVANJE IŠČE Iščem v Rušah ali okolici DVE SOBI IN KUHINJO event. tudi manjše, takoj ali do 15. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«. 5668-6 DVEMA OSEBAMA oddam lepo sobo in kuhinjo s 1. ali 10- avgustom. Krčevina, Aleksandrova c. 13. 5675-5 SOBO ODDA Smostojna TOVARNIŠKA DELAVKA sprejmem ‘akoj sostanovalca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5677-8 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Korošica cesta 41. 5665-8 LEPO SOBO sončno, pri parku, pred »Tre mi ribniki« št. 40 oddam. 5656-8 LOKAL v bližini kolodvora se takoj odda- Primeren tudi za pisarno. Vprašati v gostilni Golob, Glavni trg 19. 567D-10 TCT s&za Lepo sončno, trisobno STANOVANJE v novi hiši. Slovenska ul. 37, se takoj odda. Povprašati GospoJna 13. 5679-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Einspielerjeva ul. 26, Melje. 5676-5 DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Taborska 9-5667-5 LOKAL se odda na Meljski cesta 12, Kmetijska družba. 5669-10 POSEST PRODAM PARCELO 800 m2, s komisijsko odobrenim načrtom. Vprašati Pobrežje, Lovska 46 pri Mariboru- 5664-11 Zlato in srebro, nriljante, zastavljalne listke išče nuino za nakup M. Dgeriev sin, Maribor, Uospoika ulica 15 jesenski velesejem v Leipzigu 1940 (o d 25. d o 29. a v g u s t a) Za 60% znižana vožnja na nemških državnih železnicah 33 % popusta v tranzitnih državah Vsa pojasnila daje „Leipziger Messeamt, Leipzig ali v Maribora: Bančna poslovalnica Bezjak, Gosposka ulica 25, telefon icev. 20-97 v Ljub liani: Int. O. Tonnies, Tyrševa cesta 33 Obisk velesejma se lipladai LEPA VILA z velikim vrtom v Ptuju na Tratah štev. 14 se dne 31. julija 1940 sodno dražbeno proda. Najmanjši ponudek je 46-000 din, dediči. 5494-11 STAVBENE PARCELE ugodno na prodaj na Ptujski cesti, Dobrava. Oglasiti se pri Mešiček, Tržaška c. 46, Maribor. 5652-11 KUPIM MALO POSESTVO v bližnji okolici Maribora. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Gotovina«, 5647-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Poceni prodam 20 parov ČEVLJARSKIH KOPIT stolec in mizico. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 5655-13 KATERI KROJAČ mi dobavi obleke in plašč rvroti prvovrstnim mizarskim izdelkom. Ponudbe s točnim naslovom na ogl. odd. »Večernika« pod »Pošten proti-račun«. 5653-13 VZAMEM NA RAČUN GOSTILNO ALI BIFE. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5674-13 POHIŠTVO-OPREMA KUPIM STARO POHIŠTVO vsake vrste ter obleke in čevlje. Starinarna Osebek, Studenci Aleksandrova c. 60. 5635-17 ŽENSKI KOTIČEK MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna I. 11406-18 ŽENITBE - DOPISI 40 LETNO DEKLE želi poročiti moža s stalno službo, Vpokojenci niso izklju čeni. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Resna«. 5661-19 VOZILA ŽENSKO KOLO popolnoma novo, se ugodno proda radi bolezni. Vetrinjska 5, Maribor. 5607-22 SIRITE »VECERN1K.I Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova ul. 44 Uoid — WAB="--7,-"": Na najlepšem mestu ob morski obali. Prvorazredna kuhinja. Kompletni pen-sion od 70.— do 85.— _din skupno s taksami. Informacije 'daje direkcija hotela brezplačno. 3HHE Preklic! Gospa Fani Jakolič nima več pravice za mene sprejemati naročila kakor tudi ne inka-sa, ker istega jaz ne bom pri-poznal. Josip Govedlč trgovina s premogom. Prešer nova ul. 19, Maribor, 23. julija 1940- 278 OPOZORILO! Apozarjam, da nisem za nikogar plačnik in da nikdo ni upravičen sprejemati na mo-;e i.ne plačila. Japelj Mirko, fotograf- 5622-25 PRIDELKI ■ KUPUJEM MARELICE, BRESKVE hruške in jabolka vsako količino. Bole. Koroška 20, Ma-. ribor. 5678-23, RAZNO i AKO RABITE SLIKE v prvovrstni ;zdela\i za legi-, timacije in portrete hitro, po-< ceni, Vam nudi Foto »Jana«, Sodna l/II. : 5632-28 Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«. Usoda liudi s ZNAff£JVfTf GRAFOLOG F. T. KARMAH se je odločil izdelati vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni in ne jadikujte, vse se o pravem času obrne na bolje. F. T. KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMORC« vsak dan od 9. do 12. ure in od 3. do 7. ure zvečer. Kupci knjige »NAŠ ŽIVOT 1 OKULTNE 1AJNE« imajo pravico na brezplačne nasvete. N. B. Ostane samo par dni! izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se na vračalo. — Uredništvo In oprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409