I AIDS: IVAN
I OSTAJA IZOBČEN
Stran 7.
Stran 24.
CELJSKI
ROKENROL DEDKI
Stran 38.

ST. 6 - LETO 57 ■ CELJE, 7.2.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Podganja solata in
človeški riž: s kakšno
hrano si bomo postregli?
Stran 8.
Lisice napadajo
Rdeči križ v Laškem.
Steklina na pohodu?
Stran 5.
Športni kroni
Urški Žolnir in
rokometašem.
Stran 20.
2
DOGODKI
UVODNIK
Bo kal pognala seme?
.Ministrstvo za kulturo je lani, 3. decembra, na rojstni
dan pesnika in misleca, vizionarja dr. Franceta Prešerna
spodbudilo praznovanja in dan odprtih vrat v kulturnih
ustanovah z akcijo Ta veseli dan kulture, ki je bila po po-
datkih iz slovenskih kulturnih ustanov zelo uspešna.
Obletnica pesnikove smrti pa še vedno ostaja naš, slo-
venski kulturni praznik. Še vedno se lahko in radi pohvali-
mo, da ga slavimo edini v Evropi in da je v samostojni Slove-
niji to tudi državni praznik in dela prost dan (ena zadnjih
anket je sicer pokazala, da tretjina sploh ne ve, kaj praznu-
jemo!). Zato se večina prireditev zvrsti in zgosti, da jim
komaj sledimo, že v dneh pred 8. februarjem. Sicer bi se
znalo zgoditi, da bi na sam praznik dvorane bolj sameva-
le, da bi v njih ob kulturnih programih in zvenečih besedah
govornikov sedeli zvečina kulturniki sami, ljudstvo pa bi se
veselilo prostega dne kje drugje.
Letos ima praznik še to smolo, da se bo »zgodil« na petek
in Slovenci bodo spet hlastali za »podaljšanim vikendom«,
ki se je ob podobnih priložnostih, kadar je le mogoče sesta-
viti proste dni, že kar lepo »prijel«.
Potem je tu še začetek olimpijskih iger, ko se bo dobršen
del Slovencev (predvsem moških) pričvrstil za nekaj časa v
domače fotelje in praznik bo prišel prav za pozorno sprem-
ljanje dogajanj na olimpiadi. Kulturniki lahko s svojimi
praznovanji še malo počakajo! Saj so navajeni. Čakati na
vloge, priložnosti, nagrade, priznanja... na občinstvo.
Kaj pa novi, takoimenovani »krovni zakon« o kulturi?
Vsaj ta kaj buri (razen kulturnikov) Slovence, ki prisega-
mo, da smo kulturen narod, ker pač imamo svoj kulturni
praznik? Najbrž ne. Prinaša pa kar nekaj novosti, ki bodo
zagotovo naletele na polemiko in so vredne pozornega bra-
nja in javne razprave. Problem majhnih javnih zavodov,
na primer, ki se s tremi, štirimi zaposlenimi izgubljajo v
predpisih poslovanja, namesto da bi se posvečali svojemu
strokovnemu poslanstvu. Novosti se nanašajo tudi rm fi-
nanciranje vsega, kar je ostalo izven institucij in s tem iz-
ven stabilnih pogojev za delovanje, kljub temu, da je po
javnem pomenu primerljivo... V zvezi z decentralizacijo (tu
so se občine najbolj aktivno odzivale) 38 večobčinskih jav-
nih zavodov, ki jih financira država, pa je ustavno sodišče
ugotovilo, da je za normalizacijo potrebna sistemska reši-
tev in ustrezna sredstva. In je teh še veliko. Novosti namreč.
Ker so »taki tudi glavni trendi v kulturni politiki držav evrop-
ske unije in ker Evropa tako hoče«.
Bo kal pognala seme?	MATEJA PODJED
Trnova pot za višje
strokovno šolstvo
Višje in visoko šolstvo vzpodbudilo zainteresirano javnost k debatiranju
Celjske debate na temo
višjega in visokega šolstva
v regiji so se v ponedeljek
zvečer razvile v živahen po-
govor, ki so ga pretežno ob-
likovali ravnatelji regijskih
srednjih in višjih strokov-
nih šol. Oboji so na Celjski
debati pogrešali predvsem
odziv gospodarstvenikov.
Ti so pri razvoju višjega in
visokega strokovnega šols-
tva še kako pomembni, saj
mora 40 odstotkov učnega
procesa potekati ravno v
podjetjih. Iz gospodarstva
bi morale prihajati tudi po-
bude za oblikovanje progra-
mov višjih in visokih stro-
kovnih šol. Te pogrešajo
ravnatelji že obstoječih viš-
jih strokovnih šol v regiji.
Na to je še posebej opozo-
ril Alojz Razpet, ravnatelj
višjih strokovnih šol, ki že
delujeta v okviru Šolskega
centra Celje. »Pogovarjati se
o izobraževalnem procesu na
višjih strokovnih šolah brez
prisotnosti gospodarstva je
neproduktivno. Zelo pomem-
bno je namreč vedeti, ko -go-
vorimo o regijskem ustanav-
ljanju še novih višje in viso-
košolskih strokovnih progra-
mov, kje bodo študentje
opravljali obvezno prakso.
Poleg tega je na strokovnih
šolah zelo pomembno prido-
biti kakovosten predavatelj-
ski kader iz gospodarstva. S
tem zaenkrat nismo imeli te-
žav,« je povedal Razpet.
Iz debate je bilo razvidno,
da je dokaj stihijsko doslej
potekalo ustanavljanje višjih
in visokih strokovnih šol v
Sloveniji. Čeprav je bila na-
čelna usmeritev resornega mi-
nistrstva, da jih ustanavljajo
predvsem izven univerzitet-
nih središč, imata danes Ljub-
ljana in Maribor vsak po šest
višjih strokovnih šol. Kot po-
memben korak k decentra-
lizaciji pa je Razpet izposta-
vil dejstvo, da je Celje te dni
dobilo višješolsko prijavno
službo s sedežem na Šolskem
centru Celje.
Marija Marovt, ravnate-
ljica Šolskega centra iz Ce-
lja, je opozorila na problem
nadaljevanja študija po kon-
čani višji strokovni šoli na
visokih šolah v Sloveniji.
Študentje so se namreč pri-
siljeni vpisati v prve letnike
visokih šol, četudi so kon-
čali ustrezno smer višje stro-
kovne šole. Študentje višje
strojne strokovne šole, ki de-
luje v okviru Šolskega cen-
tra, pa ga brez težav nada-
ljujejo na Nizozemskem, v
Utrechtu. Dr. Pejovnik je na
to odgovoril, da se na mini-
strstvu tega problema zave-
dajo in da bo potrebno na-
tančno določiti, kje odpreti
vertikalno prehodnost. Na-
men višjih in visokih stro-
kovnih šol je namreč vendar-
le drugačen kot namen uni-
verzitetnega študija, je pre-
pričan dr. Pejovnik.
Iz pogovora je bilo razbra-
ti, da je idej za višješolske
strokovne programe na že
obstoječih šolah veliko. Ne-
kaj, tudi za visokošolske stro-
kovne programe, jih imajo
še v celjskem regijskem štu-
dijskem središču, ki je v us-
tanavljanju. Veliko težavj
pričakujejo na poti do m
sničevanja le-teh. Regijsl
študijsko središče naj bil
lo tisto, ki bi to pot olajš^
tako že obstoječim višjj
strokovnim šolam v reg
kot tudi novoustanovljenii
katerih ustanovitelj ne bo|
gijsko študijsko središče.]
bo imelo le povezovalno
go, je povedala vršilka dd
nosti direktorice Adrijal
Zupane. Pot do zadnjega!
janja pa bo še dolga, je
povedal dr. Pejovnik.
njej bodo morali marši
skupaj postoriti tako šol
ki, gospodarstveniki in|
litiki kot tudi regijska S
dijska središča sama.
NATAŠA GERKEŠ LEDU
Foto: TRI ARI
Gripa tudi na Celjsicem
Poleg povečanega števila prehladnih obolenj, ki jih povzroča-
jo različni virusi, so v celjski regiji odkrili prva letošnja primera
gripe. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so dokazali okuž-
bo z virusom gripe tipa B doslej le pri dveh šolarjih. Po njihovi
oceni epidemije zaer^at še ni, obstaja pa možnost, saj se je v
Evropi število obolelih za gripo že močno povečalo. MBP
Več prostora v
šolah
Razpis za vpis v srednje-
šolske programe za šolsko
leto 2002/2003 je izšel v po-
nedeljek, v preteklih dneh
pa so ga prejeli osmošolci
oziroma vsi učenci, ki letos
zaključujejo osnovnošolsko
izobraževanje. Prinaša
32.163 vpisnih mest v sred-
njih šolah. Srednješolci, ki
zaključujejo šolanje, naj bi
prav tako že imeli v rokah
razpis za vpis v višje stro-
kovno izobraževanje v pri-
hajajočem študijskem letu.
V razpisu za vpis v srednje
šole so letos prvič objavljena
tudi vpisna mesta v progra-
me poklicnega in maturitet-
nega tečaja, povečal se je iz-
bor maturitetnih predmetov,
zlasti pri tujih jezikih. V raz-
pisu je tudi več novih progra-
mov, kar nekaj tudi v šolah
na Celjskem. V srednje šole
se bodo morali bodoči dijaki
prijaviti do 6. marca, infor-
mativna dneva pa bosta 15.
in 16. februarja. Sicer pa le-
tos osnovno šolo v Sloveniji
končuje dobrih 24 tisoč učen-
cev, med njimi tudi prvihf
devetošolcev.
Razpis za vpis v višje si
kovne šole ponuja dijaki
kar 4.533 vpisnih mest, I
je L419 več kot lani. PD
čalo se je zlasti število ^
snih mest za odrasle, letos
je 3.093, za dobrih tisoč'
kot lani. Novosti z višji
strokovnega izobraževanja
Celjskem sta uvedba pro|
ma kmetijstvo za odrasl
Višji strokovni šoli v ŠenI
ju, mladi pa se bodo lal
letos prvič vpisali v prof
ma rudarstva in geotehn'
gije v Višji strokovni šoli v
lenju. Novost je tudi, da
bo mogoče pošiljati veČ!
jav hkrati, sa} v ministrs
po vzoru visokega šolstva«
jajo enotno višješolsko pri
no službo s sedežem v'
skem centru Celje. Dijal^
bodo z enotnim obraz'
prijavili najpozneje do 8. H
ca, informativna dneva p^
sta tako kot na fakultetah
in 16. februarja.
L STAMEJ
Št. 6 - 7. februar 2002
DOGODKI
3
jCelezninar bo ostal celjski
Najstarejšo celjsko trgovino bo kupila Mestna občina Celje - Jančar še ni rekel zadnje besede
bi izbirali novico ted-
Iji bila to zagotovo od-
jjtev Mestne občine Ce-
, ^a vendarle kupi stav-
'0 Stanetovi ulici v sre-
jju mesta, v kateri je zna-
trgovina Železni-
j Občina je uveljavila
jdkupno pravico, na ka-
so v Merkurju, ko so
irali novega lastnika ob-
očitno pozabili,
jiša na Stanetovi ulici, v
eri so Rakuschi že v za-
19. stoletja uredili tr-
^no s tehničnim blagom,
J namreč že petnajst let
tus kulturnega spomeni-
pri prodaji takšnega ob-
ta je treba upoštevati za-
n o varstvu kulturne de-
tine, ki v 63. členu dolo-
da ima lokalna skupnost,
območju katere je spo-
menik, predkupno pravico.
Spomenika ni mogoče pro-
dati, dokler se (seveda v pred-
pisanem roku) lokalna skup-
nost ne opredeli, ali bo to
pravico uveljavila ali ne. V
Celju so se odločili »za«, o
čemer so pred dnevi že ob-
vestili lastnika, to je Kovi-
notehno, oziroma Merkur.
Kot je povedala direktorica
občinske uprave Darja Pa-
vlina, že pripravljajo pogod-
bo o nakupu s ceno in pla-
čilnimi pogoji, o nakupu, ki
ga, seveda, podpira vsa po-
litična oblast v občini, pa bo-
do še ta mesec uradno obve-
stili tudi mestne svetnike.
Na vprašanje, zakaj se za
nakup zgradbe niso odloči-
li že lani, ko je Kovinoteh-
na objavila javno ponudbo,
župan Bojan Šrot pojasnju-
je, da takrat še niso vedeli,
kakšno bo ob koncu leta sta-
nje v občinski blagajni. Zdaj,
ko je v proračunu presežek,
bodo kupnino, ki naj bi zna-
šala 215 milijonov tolarjev,
lahko zagotovili.
In kakšne načrte ima ob-
čina s hišo, oziroma trgovi-
no, ki od 1. februarja ni več
odprta? Bojan Šrot pravi, da
bi za trgovino poiskali na-
jemnika, ki bi ohranil ena-
ko ah podobno dejavnost,
kletne prostore, kjer je pred
časom bila gostilna Madru-
gada, pa bi preuredili v in-
ternet kavarno. Resneje se
bodo lotili tudi urbanistič-
ne ureditve dvoriščnega de-
la stavbe, preko katerega bi
lahko povezali Gubčevo,
Prešernovo in Lilekovo uli-
co.
Se je z odločitvijo občine,
da uveljavi predkupno pra-
vico, zares končala zgodba
o nakupu najstarejše celjske
trgovine, ki je med Celjani
dvignila zelo veliko prahu?
Na odgovor bo treba najbrž
še nekoliko počakati. Posred-
nik z nepremičninami Alek-
sander Jančar, ki ga je Ko-
vinotehna izbrala kot naju-
godnejšega ponudnika za na-
kup Železninarja (sUšati je,
da je bilo še nekaj boljših po-
nudb), se, kot je mogoče raz-
brati iz njegovih, sicer sko-
pih izjav, s takšnim razple-
tom prodaje še ni sprijaznil.
Povedal je, da bo »vso zade-
vo temeljito proučil« in da
lahko odgovor pričakujemo
šele prihodnji teden.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Ena roka nad Majolko
in Turško mačko
Znani celjski gostinski podjetji se poslovno povezujeta - V Majolki bodo
odpustili šest, v Turški mački pa še nekaj več ljudi
ladzomi svet gostinskega
^ja Turška mačka iz Ce-
je v torek za novega direk-
a imenoval Romana Ba-
a, ki je že vrsto let direk-
konkurenčnega podjetja
jolka. Odločitev se na pr-
egled zdi nenavadna, ven-
je treba vedeti, da imata
jolka in Turška mačka is-
a večinskega lastnika,
Jblaščeno investicijsko
ižbo Trdnjava, ki se je očit-
odločila, da bo odločneje
legla v poslovanje oziro-
> upravljanje obeh podje-
Da se bo s Turško mačko prej
i slej nekaj zgodilo, je bilo
[10 že nekaj časa. Podjetje
to let posluje z izgubo in ima
te likvidnostne težave, ki so
ob koncu minulega leta še
)lobile. Pred nekaj meseci
Turško mačko želela kupi-
Macela (eden živi v Ra-
drugi v ZDA), ki sta se
liniala tudi za Majolko, ven-
posel zaradi prenizke po-
Ibe padel v vodo. Ko je de-
f>bra lani direktorici Turš-
"lačke Mariji Cigoj pote-
'i^andat, ji ga nadzorni svet
^daljšal, ampak jo je ime-
le za vršilko dolžnosti in
'^o za toliko časa, dokler
'^niestijo novega direktor-
Premembe v vrhu torej ni-
^f^enečenje, presenetljiva
'^orda le odločitev, da prvo
prevzame podjetje, ki
tako ne more pohvaliti
^nim prav posebno dobrim
^vanjem. Roman Bastič se
s takšno ugotovitvijo ne
saj pravi, da je Majol-
imela le 520 tisoč tolar-
"fgube, kar se mu glede na
^ položaj gostinstva v Ce-
J^® zdi zaskrbljujoče. Pre-
^ je, da čaka podjetji, ki
bosta sicer povezani le v po-
slovnem smislu, saj bosta obe
še naprej ohranili pravno sa-
mostojnost, veliko lepša pri-
hodnost. Bodo pa vsekakor tre-
ba izvesti korenite spremem-
be, nujno bo treba zmanjšati
tudi število zaposlenih.
Majolka in l\irška mač-
ka sta bili pred leti že zdru-
ženi. Majolka, ki ima da-
nes le še tri gostinske loka-
le (Majolko, Zvezdo, resta-
vracijo Pri mostu), od ka-
terih je enega dala v najem,
je z denacionalizacijo izgu-
bila tri lokale, četrtega, ki
je bil v najetih prostorih, je
zaradi visokih stroškov za-
prla. Turška mačka ima po-
leg hotela še gostinske lo-
kale Vrtnica, Stari pisker,
Koper ter slaščičarno Na-na
s kavarno Mignon.
»V prvi fazi bomo združili
skupne službe in s tem zmanj-
šali stroške poslovanja, prav
kmalu pa se bomo v obeh pod-
jetij morali lotiti ugotavljanja
presežnih delavcev. Za Majol-
ko, kjer trenutno dela 29 lju-
di, že nekaj časa vemo, da je
preveč šest delavcev, vendar
poimenskega seznama še ni-
smo naredili. V Turški mač-
ki, ki ima 48 zaposlenih, bo-
mo morali zarezati bolj glo-
boko. Koliko ljudi bo treba od-
pustiti, še ne vem, bo pa šte-
vilka vsekakor višja kot v Ma-
jolki,« napoveduje Roman Ba-
stič. Pravi, da bi bile razmere
danes gotovo drugačne, če se
podjetji pred leti, ko sta zara-
di denacionalizacije izgubili
precej gostinskih lokalov, ne
bi šli prevelike sociale. Čeprav
je bilo dela manj, se število
zaposlenih ni občutno zniža-
lo.
Roman Bastič pravi, da bi se
Turška mačka morala že letos
izviti iz izgube, ki je lani in pred-
lani znašala okrog 30 milijo-
nov tolarjev, učinki skupnega
poslovanja pa bi se morali poz-
nati tudi v Majolki. »Obe pod-
jetji imata tradicijo, obvladu-
jeta najbolj elitne lokacije v me-
stu, torej bo treba izboljšati sto-
ritve. Za vse delavce bomo naj-
prej organizirali dopolnilno
izobraževanje o novih trendih
v gostinstvu, saj brez tega kak-
šnega večjega napredka ne mo-
remo pričakovati. Bolj agresivni
bomo tudi s ponudbo, ki jo bo-
mo za vsak lokal opredelili po-
sebej . Kakšno vsebino bomo da-
li, na primer. Vrtnici ali hotelu
Turška mačka, za zdaj še ne mo-
rem govoriti, lahko pa že po-
vem, da imamo zelo velike na-
črte s slaščičarsko dejavnost-
jo. Želimo namreč postati osred-
nja slaščičarna v mestu in se
uspešno prodajati tudi v dru-
gih krajih regije.«
Direktor Majolke poudarja,
da ne bodo prodali nobenega
od osmih gostinskih lokalov,
tudi Starega piskra ne, čeprav
je edini, ki posluje v najetih pro-
storih. Bo pa treba vse gostilne
sčasoma prenoviti, saj je opre-
ma povsod iztrošena. »Čeprav
je v Celju zelo veliko nelojalne
konkurence, sem prepričan, da
nam bo uspelo,« pravi Roman
Bastič, ki veliko priložnost za
uspešnejše poslovanje Majol-
ke in Turške mačke vidi tui v
tesnejšem sodelovanju s pod-
jetji, ki so prav tako v večinski
lasti pida Trdnjava.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Roman Bastič bo odslej vodil
tudi Turško mačko.
Stanovanja in
novi problemi
Mestna občina Velenje bo odkupila
Gradisov samski dom
Velenjčani bodo za 415 mi-
lijonov tolarjev kupili Gradi-
sov samski blok v Velenju in
po potrebni prenovi, ki bo pro-
račun stala še 160 milijonov
tolarjev, pridobila osemdeset
novih, pretežno socialnih sta-
novanj. Tako so na predlog
župana sklenili svetniki, ki
so prav zaradi tega v torek
sprejeli tudi rebalans letošnje-
ga proračuna.
Seveda pa na mestnem sve-
tu ni šlo vse gladko. V Gradi-
sovem samskem domu. Gra-
diš ga prodaja kot nepotreb-
no premoženje, namreč že da-
nes živi 47 najemnikov, od ka-
terih jih 15 nima slovenskega
državljanstva, vsi pa imajo z
Gradisom sklenjene termin-
sko omejene najemne pogod-
be. Velenjčani so vsekakor
sklenili dober posel, saj so za
objekt s skoraj 4 tisoč kvadrat-
nimi metri uporabnih površin
plačali skoraj 200 milijonov
manj od prvotno .ponujene ce-
ne, a zna biti, da se bo še za-
pletlo. Načrt, po katerem naj
bi po prenovi dobili v enem
delu objekta 20 praznih social-
nih stanovanj, v drugem delu
pa še 4 invalidska in 24 dodat-
nih stanovanj, je sicer za ob-
čino, kjer list upravičencev do
socialnih in neprofitnih stano-
vanj kar noče biti konec, odli-
čen. Postavlja pa se vprašanje,
kaj z najemniki. Zato sklep ob-
činskega sveta, po katerem se-
danji najemniki nimajo pred-
nostnega položaja, zveni po-
vsem upravičeno. Prve ugoto-
vitve namreč kažejo, da ima
le 10 od sedanjih 47 najemni-
kov »status Velenjčana«. Vsi os-
tali bodo morali lepo v vrsto,
na listo za upravičence, neka-
teri tudi po potrdila o držav-
ljanstvu. Sklep je sicer na me-
stu in na papirju več kot upra-
vičen. Drugače, seveda, razmiš-
ljajo stanovalci, ki se sprašu-
jejo, kdo bo poskrbel zanje in
kam bodo šli po tem, ko jih
bo Gradiš izselil. To pa bo mo-
ral storiti, kajti sklep mestne-
ga sveta je jasen - občina bo
Gradisu nakazala kupnino še-
le, ko bodo stanovanja izpraz-
njena. In tako Velenje ni dobi-
lo le 80 v kratkem vseljivih sta-
novanj, ampak tudi vsaj 30 so-
cialnih problemov.
BRANKO STAMEJČIČ
Videčniku Častni znak svobode RS
Včeraj je predsednik re-
publike Milan Kučan vro-
čil najvišja državna odli-
kovanja za zasluge na
umetniškem, kulturnem,
pedagoškem, naravovars-
tvenem in jezikoslovnem
področju.
Med dobitniki državnega
odlikovanja je tudi Mozirjan
Aleksander Videčnik, ki je
prejel Častni znak svobode
RS. Predsednik Kučan je ju-
bilanta, 80-letnega Videčnika,
nagradil za dolgoletno delo
pri ohranjanju kulturne de-
diščine Zgornje Savinjske do-
line in drugo zaslužno delo.
Aleksander Videčnik je v Mo-
zirje prišel iz Celja, v minu-
lih letih pa je veliko postoril
pri zbiranju bogatega narodo-
pisnega bogastva v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Med drugim je
spisal več knjig in publikacij,
v katerih je opisal nekdanje
življenje, se posvetil zgornje-
savinjskemu zdravilstvu in
vražam, v zadnjem času pa kot
najstarejši živeči Mohorjan
sodeloval pri proslavljanju ju-
bileja Mohorjeve družbe.US
Št. 6 - 7. februar 2002
4
AKTUALNO
Mozirje gode po svoje
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu izdalo negativno mnenje občini Mozirje za poslovanje v minulih dve
letih - Župan Jože Kramer večino očitkov drugače razlaga
»v občini smo s proračun-
skimi sredstvi ravnali gos-
podarno,« je minuli teden
odgovarjal mozirski župan
Jože Kramer, dokler je še
sprejemal klice številnih no-
vinarjev.
V javnosti se je namreč v
četrtek pojavilo revizijsko
poročilo računskega sodiš-
ča (RS), ki je pregledovalo
poslovanje v občini v letu
2000 in v prvih devetih me-
secih lanskega leta. V poro-
čilu so občini Mozirje izre-
kli negativno mnenje, zani-
mivo pa je, da se je v javno-
sti pojavilo isti dan, kot so
ga prejeli v občini, tako da
ga župan Kramer minuli te-
den ni želel komentirati. Ga
je pa podrobno predstavil na
novinarski konferenci, ki jo
je sklical v ponedeljek. Žu-
pan, ki je naveden kot od-
govorna oseba, je nekaj ugo-
tovitev priznal, druge po-
drobneje razložil ter zago-
tovil, da »občina, proračun
in javne finance niso bili oš-
kodovani« ter da so ves de-
nar porabili za predvidene
investicije.
Vrnjeni boni
Del napak so Mozirjani od-
pravili kar med pregledom
RS, ki je poslovanje občine
pregledovalo oktobra in no-
vembra lani. Eden večjih očit-
kov RS je prekoračevanje pro-
računskih sredstev v letu
2000. Župan Kramer je po-
jasnil, da so svetniki sicer že
decembra 2000 sprejeli re-
balans proračuna, vendar so
ga v Uradnem listu zgornje-
savinjskih občin objavili pre-
pozno, zato ga RS ne prizna-
va. Nasprotno bi bilo name-
sto 61 milijonov tolarjev ugo-
tovljenih le 7,9 milijonov to-
larjev.
Nepravilnosti so odkrili tu-
di pri prodaji oziroma zame-
njavi stanovanja - v občini so
večje stanovanje menjali za
manjše, po Kramerju pa je
bila izdelana previsoka ceni-
tev. Tudi zato je v poročilu
RS prišlo do razlike - stano-
vanja pa tudi po nižji ceni še
vedno niso uspeli prodati.
Več kot 2 milijona tolar-
jev so v RS naračunali zaradi
neustrezne razporeditve de-
lavcev, ki niso imeli ustrez-
ne izobrazbe, previsoko do-
ločenega količnika za hišni-
ka ter izplačila vrednostnih
bonov v letu 2000 v višini 34
tisoč tolarjev vsem delavcem
občinske uprave. Večini de-
lavcev župan ni spreminjal
osnovnih plač, glavnino ne-
pravilnosti so odpravili v ča-
su revizije, to pomeni, da je
zaposlenim zmanjšal plače,
razen tajnici, ki je diplomi-
rala aprila 2000. Bone, ki so
jih zaposleni prejeli zaradi
dodatnega dela, pa bodo v ce-
loti povrnili v osmih obro-
kih (dva so že odplačali).
Manjša nepravilnost je bila
ugotovljena še pri delitvi
sredstev političnim stran-
kam, kar pa so že odpravili.
Odložena
plačila - kredit
ali ne?
Najhujša kršitev, ki jo je
RS ugotovilo v poslovanju ob-
čine Mozirje, je prevelika za-
dolženost - skupno naj bi se
zadolžili za 324 milijonov
tolarjev, kar je več kot pet-
krat nad dovoljeno mejo.
Zadolžitve gredo na rovaš
gradnje mostu v Loke, ka-
nalizacije Rečica-Prihova,
šole Rečica ter ceste Gneč-
Bukovčnik. Za most čez Sa-
vinjo župan Kramer pravi,
da je bila skupna vrednost
opravljenih del 155 milijo-
nov tolarjev, pri plačilu pa
so računali na pomoč drža-
ve - in ostali praznih rok. Ta-
ko župan priznava, da so do-
datna dela oddali brez jav-
nega razpisa, vendar so se po
pregledanih preračunih od-
ločili za »starega« izvajalca,
ki da je cenejši že zato, ker
je prisoten na gradbišču. Pri
mostu tudi niso realizirali ok-
virne posojilne pogodbe,
vendar pa računsko sodišče
šteje kot zadolžitev tudi pod-
pisano pogodbo. Hkrati pa
je Kramer prepričan, da so
se glede gradnje pravilno od-
ločili, saj bi poplava v letu
2000 povzročila več škode,
kot je celotna vrednost mo-
stu.
Glede kanalizacije Rečica-
Prihova naj bi se zadolžili
več, kot je bilo predvideno v
proračunu, poleg tega se je
občina zadolžila, ko še ni
imela urejenih premoženjsko
pravnih razmerij (delitveno
bilanco so župani šestih ob-
čin podpisali 12. 9. 2000),
hkrati pa niso imeli garanci-
je za odpravo napak. Sled-
nje so že pridobili, prekora-
čene proračunske postavke
gredo na rovaš prepozne ob-
jave rebalansa, hkrati pa je
izvajalec dobil izjemno ugo-
den kredit Ekološkega skla-
da RS za dobo desetih let. Iz-
gradnja kanalizacije je bila
nujna, saj so imela rečiška
gospodinjstva odtoke v stru-
go Rečice, potem pa so jih
priključili na čistilno napra-
vo.
Odločitev za gradnjo Os-
novne šole Rečica je bila le-
gitimna - tu pa se skriva tu-
di edini kredit, ki ga župan
neposredno priznava. Pa še
ta je bil najet leta 1998. Ta-
krat je bivši župan Jakob Pre-
sečnik najel 48 milijonov to-
larjev posojila, ki ga bodo
vrnili do leta 2004. Tu se
prav tako pojavi obrazloži-
tev o prepozni objavi reba-
lansa, ter trditev, da so bila
projektna dela v šoli nepo-
polna in da je bilo potrebno
nekatere zadeve preprojek-
tirati. Vse predračune so pre-
gledali in ker bi javni razpis
pomenil daljši časovni za-
mik, so dela oddali kar iz-
vajalcu, ki je že bil na grad-
bišču. Pri šoli so tudi me-
njali izvajalca, skupaj z dr^
žavnim sofinanciranjem pro-
jekt pripeljali do konca, v
nasprotnem primeru pa bi
ostalo neizkoriščenih 217 mi-
lijonov tolarjev državnega
denarja. Občina je za grad-
njo že v razpisnih pogojih
od izvajalca zahtevala odlo-
žitev dela plačila in sama ni
najela kredita, po merilih pa
se tudi s pogodbo odloženo
plačilo smatra kot kredit -
in ravno zaradi tega je na-
stala največja razlika v vso-
ti, ki jo je ugotovilo RS, in
med trditvijo župana Kra-
mer ja o 48 milijonih tolar-
jev »neposrednega« dolga.
Skupno je bila konec lanske-
• ga leta občina zadolžena za
194 milijonov tolarjev, ven-
dar bodo posojila vračali še
; tri oziroma osem let. Odlo-
žena plačila in kredit v ob-
čini plačujejo iz proračuna
in krajevnega samoprispev-
ka (za rečiško šolo bodo kra-
jani zbrali več kot 100 mili-
jonov tolarjev), vse te odlo-
čitve pa je s proračuni, re-
balansi in zaključnimi računi
potrdil tudi občinski svet.
Tudi pri cesti Gneč-Bu-
kovčnik velja pojasnilo, da
je bil rebalans proračuna 2000
prepozno objavljen, ostale
napake pa so odpravili.
Ravnanje v
dobri veri
»Prepričan sem, da smo v
celotnem obdobju delali za
dobro in razvoj občine. ;
sredstva smo gospodarno
rabili in zato veliko po,
rili na investicijah, pri
dolževanju pa ddali v cl(
veri, da odloženo plačilo
ga zagotovi izvajalec, ni i
dit. Računsko sodišče je
ločilo drugače - v nasp
nem primeru bi imeli sa
48 milijonov tolarjev kn
ta,« je zagotavljal župan
že Kramer. »Večje nepra
nosti, kar je bilo možno, j
odpravili v času revizije,
ložena plačila in kredite
mo plačevali po planu skl
no s pogodbami, na nov{
kreditov ne bomo naje
li.«
V občini bodo v predj
nem roku, torej 60 dni, p
ložili odzivno poročilo
poročilo RS pa se ne b
pritožili, saj ga na po(
zakona ni dopustno spo
jati. Poleg tega pa bo va
no še v tem tednu župai
že Kramer poročilo RS
drobneje predstavil na(l
nemu odboru, članom,
činskega in obeh krajej
svetov.
URŠKA SELIŠ
Po podrobnejšem bra
zakona o računskem so
ču, kjer sicer izveš velil
sestavi, plačah in orga
RS, se ti zdi početje in
gativno mnenje račun
ga sodišča vihar v koza
vode. Računsko sodišče
ma sankcij - če bi občini
zirje oziroma županu
kazali kršitev obvezn
dobrega poslovanja, h
zatožili državnemu zb
ali izdali poziv za ukn
nje drugim pristojnim a
nom. Tega v RS niso st(
- v občini morajo pripn
odzivno poročilo, po n
nu o RS pa so se izka
že s tem, ker dela niso
rali.
Jože Kramer
KOMETIRAMO
Med minusi in plusi
Nekaj je treba priznati - računsko sodišče
je z negativnim mnenjem v Mozirju povzro-
čilo velik rompompom. Vsak namreč sliši
in razbere poročilo, kot želi - zato so govori-
ce o več kot 300 zapravljenih milijonih to-
larjev več kot vsakdanjik. Če gledaš samo
številke v poročilu, se ti v resnici zvrti - če pa
prisluhneš županovi razlagi, mogoče razu-
meš. Čeprav še vedno ne veš, zakaj v obči-
nah, če česa ne vedo, preprosto ne vprašajo
pristojnih? Verjetno je država sprejela zako-
ne zato, da bi se jih (tudi v občinah) držali.
Presenetljivo je dejstvo, ki ga je župan oz-
načil kot nekorektnost, da v občini s poroči-
lom niso bili seznanjeni prej kot novinarji.
Drugo dejstvo, ki dobesedno bode v oči in ki
ga župan označuje kot posebno ljubezen dr-
žave do mozirske občine: samo lani se je v
občini na delovnem obisku ustavilo pet (51)
različnih inšpekcij - menda v nekaterih drugih
občinah zanje še slišali niso. Poslovanje ob-
čine je poleg računskega sodišča pregledo-
vala inšpekcija urada za lokalno samoupra-
vo, upravna inšpekcija (te tri so bile v hiši
tudi 14. decembra 2001, ko so se »fuzbaler-
ji« uvrstili na svetovno prvenstvo in ko so
svetniki zvečer sprejemali proračun), poleg
naštetih pa še inšpekciji za obrambne načr-
te, civilno zaščito in aktiviranje enot štaba
za civilno zaščito. Zato je izjava župana: »Mi-
slim, da zato, ker nas imajo radi«, več kot
mila.
Komu pritrditi v tem spletu kreditov, anek-
sov, odloženih plačil in drugih nepravilno-
sti? Takole je: roke v ogenj navadno ne da-
mo za nikogar, čeprav v Mozirju redkokdo
meni, da bi župan kogarkoli namenoma
»goljufal«. Med vsemi značajskimi lastnost-
mi je namreč poštenje eno izmed tistih, ki
ga mozirskemu županu gre pripisati. Dru-
ga značajska lastnost, ki je verjetno pris-
pevala nekaj minusov i; poročilu RS, pa je,
da župan premalokrat odločno udari po mi-
zi in zagovarja svoje stališče. Pa naj si bo to
do krajanov, svetnikov ali pa do države.
Računsko sodišče je pač ugotavljalo zako-
nitost poslovanja - za to so v Mozirju dobili
pošten minus. Po zakonu pa bi moralo po-
dati tudi mnenje o gospodarnosti, učinko-
vitosti in uspešnosti poslovanja - po trdi-
tvah Kramerja bi si v Mozirju za to zasluži-
li krepak plus. Le kje se je v poročilu izgu-
bil ta plus?
URŠKA SELIŠNIK
St. 6 - 7. februar 2002
AKTUALNO
Msica pred vrati
Rdečega icriža
Aškerčevem trgu v Laškem je v petek zjutraj ropotala lisica - V
pomladanskih mesecih pričakovan porast s steklino obolelih lisic tudi na
Celjskem
J sirkovo metlo v rokah
Vlado Marot, sekretar Ob-
pfnega združenja Rdeče-
jcriža Laško, v petek zju-
j po dvorišču podil žival,
ie malce pred tem začela
-grajati pred domačimi
iti. Dober teden je, kar so
Marotovi iz blokovske-
stanovanja v Badovinčevi
ci preselili na Aškerčev
, pa sta Vlado in soproga
ijca menila, da je ropot
^ vrati delo trških mačk,
jih je za konec januarja
navadno toplo vreme
podbudilo k ženitvi. Ko
^lojca na bežeči živali za-
idala košat zlato rjav rep,
pogum pošel obema. Ak-
0, ki je sledila in se kon-
a z odstrelom domnevno
Ide lisice, sta Marotova s
»m Maticem spremljala
trdno zaprtimi vrati, sko-
odškrnjene okenske za-
se.
Kakšne četrt ure do sed-
h je bilo, čas, da greva z
vsak v svojo službo. Ma-
pa počasi v šolo,« pravi Vla-
, ki je prvi zaslišal ropot
dvorišču. Marotovi živijo
leščanskem stanovanju, ob
Ktorih laškega Rdečega kri-
na Aškerčevem trgu, ob
ložju grajskega hriba. »Po-
dal sem ven in prvo, kar
n opazil, so bili razmetani
ifki z zelišči ter snet prt z
ace pred vhodom v pro-
re Rdečega križa.« Vlado
seveda, krivdo za razdeja-
takoj pripisal mačkam, ki
zadnje dni z glasnim mi-
kanjem in zavijanjem tu-
po Laškem opozarjale na
'je ljubezenske težave. Ne-
iko prezgodaj sicer, a ka-
da je za konec januarja ne-
1'adno toplo vreme že pri-
t^lo pomlad...
Oborožen s sirkovo met-
da bi kar najhitreje preg-
I nepovabljene obiskoval-
' je stopil na dvorišče. Se
^karpi sprehodil do mizi-
kjer je bilo najhujše raz-
dejanje - živali pa nikjer! Vse
dokler mu Mojca ni zaklica-
la, da žival s košatim zlato
rjavim repom, ki se huli od
stopnišča proti vratom RK,
že ne bo mačka... Prej lisi-
ca! In ker lisice, pa čeprav
lačne, običajno ne iščejo ko-
koši v strnjenih urbanih na-
selij, kaj šele, da bi pomoč
iskale na Rdečem križu, sta
seveda takoj pomislila na ste-
klino. Na to, da je bolezen
živali zameglila utečene živ-
ljenjske navade in jo prigna-
la vzdolž grajskega hriba, med
trške hiše...
Lov za lovcem
Na varnem doma, za trd-
no zaprtimi vrati, sta si za-
tem Vlado in Mojca razdeli-
la nadaljnje naloge. Vlado je
po telefonu iskal lovca, ki IdI
prišel in odstrelil lisico, Moj-
ca je skozi okno na ulično
stran oprezala, kdaj bo v služ-
bo prišla Silva Vrečko, ki v
laškem RK skrbi za razdelje-
vanje blaga pomoči potreb-
nim občanom. Petošolec Ma-
tic je le zbegano opazoval oba
- prej, na Badovinčevi, se kaj
takšnega zjutraj pri njih do-
ma ni dogajalo...
Silvo je bilo treba ustaviti
še na ulici, če bi se po stop-
nišču odpravila do službenih
prostorov, bi prikorakala na-
ravnost pred lisico! Mojca jo
je pravočasno prestregla. Vla-
do pa je imel s telefoniranjem
več dela. Očitno v Laškem ni
prav veliko lovcev, ki bi v pe-
tek zjutraj čakali na klic, da
hitro odstrelijo lisico... Vla-
du je telefon zvonil v praz-
no, uspešnejši je bil Matjaž
Piki, ki se je po naključju
pripeljal mimo. Rešitelj Ma-
rotovih je bil Jože Vodišek,
ki je lisico odstrelil, jo stro-
kovno zavil v folijo in odpe-
ljal na Veterinarsko postajo
Laško. Mag. Jakob Kolman
pravi, da je naprej šlo po ute-
čenem postopku. V Laškem
so letos, samo januarja, že
imeli tri primere stekline. In
tudi v petek so lisico oddali
v nadaljnje preiskave. Ker ni
prišla v stik z ljudmi ali kak-
šno od domačih živali, prei-
skave zaradi suma stekline
niso bile urgentne.
Marotovi so dvorišče te-
meljito očistili; Vlado pra-
vi, da dopoldne najprej z mil-
nico, popoldne pa po nasve-
tu zdravnika Jožeta Benede-
ka še s posebnim razkuži-
lom. Zgodba o obisku lisice
na laškem Rdečem križu se
je tako zaključila, Vladu in
Silvi pa ostaja v spominu kot
še eden iz niza dogodkov, ki
jih ne bosta tako hitro poza-
bila. Nenazadnje je takšnih
kar nekaj; še človek jima je,
pred časom, umrl v pisarni...
Kako je S
steklino na
Celjskem?
»Zadnja leta veliko bolje kot
pred leti, ko še ni bilo rednih
peroralnih vakcinacij za živa-
li, ki živijo na prostem, v na-
ravi,« pravi Andreja Bizjak,
direktorica Območnega urada
Celje Veterinarske uprave Re-
publike Slovenije (VURS).
V VURS redno spremljajo
pojav stekline in po podat-
kih za leto 2001 je bilo na
območju Območnega urada
Celje, ki ob 32 občinah s Celj-
skega pokriva še območje
upravnih enot Hrastnik, Tr-
bovlje in Zagorje, odkritih 39
obolelih živali. Zlasti lisic,
sledile so kune, medtem ko
so drugod po Sloveniji obo-
levali tudi psi, mačke in ce-
lo srna. Za steklino oboleva-
jo vse toplokrvne živali,
okužene na koncu poginejo,
saj je bolezen smrtonosna.
Tudi za ljudi! Stekli psi,
mačke, kune in druge zveri
zaradi poteka bolezni z ugrizi
aktivno prenašajo bolezen, sr-
ne in govedo pa praviloma
niso prenašalci bolezni.
Večina od 39 lani obolelih
živali je z območja Šmarja
pri Jelšah, Šentjurja in Laš-
kega, sledijo Slovenske Ko-
njice, Vojnik ter Zasavje. V
primerjavi z letom poprej je
bila na našem območju ste-
klina lani v porastu, Bizja-
kova pa pravi, da se porast
bolezni pojavlja ciklično na
vsakih pet do sedem let.
Zakaj? »O tem si niso po-
vsem enotni niti virologi,«
pravi in dodaja, da gre ver-
jetno za posledico migracij
živali ter dejstvo, da v na-
ravi živečih živali za južno
mejo Slovenije ne vakcini-
rajo. »V Sloveniji spomla-
di in jeseni, med 15. apri-
lom in 15. majem ter med
15. oktobrom in 15. novem-
brom, s posebej prilagoje-
nimi letali raztrosijo vabe
in žival, ki poje vabo, v ka-
teri je vakcina, je zaščitena
pred steklino.« Če bi - hi-
potetično - uspelo, da bi prav
vse živali z vabami pojedle
zadostno količino cepiva, bi
lahko steklino tudi izkore-
ninili. A veliko je že to, da
se je pogostnost v primer-
javi z leti pred vakcinira-
njem, ko je bilo na našem
območju tudi preko 100 pri-
merov stekline letno,
močno zmanjšala.
»Nadzor imunosti lisic po
vakcinaciji izvajamo v so-
delovanju z lovci. Ti poskr-
bijo za dogovorjen odlov ži-
vali, ki jih preiščejo v la-
boratorijih Nacionalnega
virološkega inštituta, in de-
lež imunosti je zelo visok,«
pravi Bizjakova in dodaja,
da so pri preprečevanju šir-
jenja stekline in prenosa bo-
lezni na ljudi ključnega po-
mena tudi redna letna pre-
ventivna cepljenja psov.
»Prav psi so tisti, ki pride-
jo v stik tako z živalmi v
naravi kot z ljudmi in lah-
ko bolezen najpogosteje
prenašajo na ljudi.« Ceplje-
nje psov je v Sloveniji ob-
vezno in določeno z zako-
nom (odredba o preventiv-
nih cepljenjih in diagno-
stičnih preiskavah živali do-
loča, da mora biti na ob-
močju celotne Slovenije le-
tos opravljeno do 15. ma-
ja) za vse štirinožce, starejše
od štirih mesecev.
In kakšen je postopek, ko
je domača žival prišla v stik
z na steklino sumljivo živaljo?
»Za odstrel sumljive divje ži-
vali običajno poskrbi lovec,
za truplo pa veterinarsko hi-
gienska služba, včasih pa lovci
sami odnesejo trupla do ve-
terinarske postaje. Veterinar
takoj s strokovnim navodilom
odredi imetniku živali, ki je
prišla v stik z živaljo, sum-
ljivo na steklino, prve zaščit-
ne ukrepe. Posebej pozoren
je treba biti, če je takšna ži-
val poškodovala človeka ali
katero od domačih živali. Če
se po opravljenih preiskavah
steklina potrdi, sledi poseb-
na odločba, ki jo izda veteri-
narski inšpektor. V njej do-
loči ukrepe, ki so nujni za pre-
prečitev širjenja okužbe, za
zaščito ljudi in živali. Ti ukre-
pi so različni; odvisni od te-
ga, v kakšnih okoliščinah se
je stekla žival srečala z ljud-
mi in živalmi,« pravi Bizja-
kova. Logično; kajti razlika
je, ali je - najpogosteje - obo-
lela lisica obiskala kokoš-
njak, oklala govedo, napadla
hišnega čuvaja ali pa je
ogrožala ljudi.
Pamet V roke!
Obolela žival - ostanimo
pri lisici - spremeni svoje ob-
našanje. Strah pred člove-
kom in previdnost izgineta,
lisica pride v bližino človeš-
kih domovanj, šari po dvo-
riščih, napada domače živa-
li in ne beži pred človekom.
Steklina na oko ni vselej
vidna. Napačno bi bilo mi-
sliti, da je obolela lisica vedno
tudi garjava in že z videzom
kaže svojo bolezen. Pogosto
obolevajo mladički, saj so
starejše živali zaradi rednih
vakciniranj bolj zaščitene.
Tako se je pred časom v Lo-
čah zgodilo, da se je mala,
ljubka lisička pritepla na
dvorišče in tako dolgo opre-
zala naokoli, da se je gospo-
dinji zasmilila. »Kaj čem, ži-
val je najbrž lačna,« si je mi-
slila dobrosrčnica in zveda-
vi zvitorepki pripravila
obrok. A ko ji ga je položila
pred smrček, je lisička šav-
snila po njej... Dobrosrčno
Ločanko je čakala pot v anti-
rabično ambulanto, na zaš-
čitno cepljenje, da se bole-
zen ne bi razvila še pri njej...
V takšnih primerih velja upo-
števati še nasvet, da si je tre-
ba ugrizno rano čimprej te-
meljito izmiti z milnico - vse-
kakor pa je najbolj varno in
zanesljivo, da se morebitni
okužbi izognemo tako, da se
živali, ki se nenavadno ob-
naša, sploh ne približamo.
Vseeno, ali nas k temu sili
nespameten pogum ali do-
brosrčnost in usmiljenje.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: VLADO MAROT
Lovec Jože Vodišek z odstreljeno lisico v kotu dvorišča.
Tik preden je izdihnila, se je lisica lotila še žične mreže.
Steklina je, brez
izjeme, smrtna!
Steklina je bolezen, ki se je ne da zdraviti. Le prepreče-
vati! Če zanjo oboli žival ali človek, se v vsakem primeru
konča s smrtjo. Po smrtnosti, stroških za odkrivanje, pre-
prečevanju in osveščanju javnosti spada med najhujše zoo-
noze (bolezni, skupne živalim in ljudem). Je neozdravlji-
va, brez izjeme smrtna virusna bolezen, ki se prenaša iz
živali na žival ali na človeka, skoraj izključno z ugrizom,
ko rana pride v stik s slino. Okužba pa je mogoča tudi
preko mleka.
Ločimo urbano, mestno obliko stekline, ko živali, naj-
pogosteje okuženi psi in mačke, prenašajo bolezen naprej
na druge živali in ljudi. Zato je v Sloveniji uzakonjeno
obvezno preventivno cepljenje psov, dobro pa bi bilo, če
bi se lastniki odločali tudi za cepljenje in s tem zaščito
svojih mačk. Druga oblika je silvanična ali gozdna stekli-
na, ki jo v Sloveniji spremljajo od začetka sedemdesetih
let preteklega stoletja. Žarišče virusa je med mesojedimi
divjimi živalmi, preko njih pa se seveda prenaša tudi na
domače živali in ljudi.
Na Celjskem se mora vsak poškodovanec, ki je prišel v
stik z domnevno steklo živaljo, čimprej zglasiti v antirabič-
ni ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. V prime-
ru, da je žival poznana in cepljena zoper steklino, ga ne
cepijo takoj, ampak počakajo na rezultate veterinarskih prei-
skav in nadzora nad to živaljo. Če se izkaže, da je bila žival
vendarle okužena, ali pa v primeru, ko človeka poškoduje
neznana domnevno stekla žival, ga takoj cepijo z dvema
dozama cepiva Rabivac, po potrebi pa še z antirabičnimi
imunoglobulini. Ponovno cepljenje je potrebno še čez en
teden ter po treh tednih po prvem cepljenju z dodatno dozo
Rabivac cepiva. Vse to je potrebno, da se okužba s steklino
prepreči. Ko virus stekline pride v človekov centralni živčni
sistem, je namreč prepozno za karkoli.
Št. 6 - 7. februar 2002
6
INTERVJU
Obstajajo tudi
virtuozi s icomoici
Igor Grdina iz Šentjurja je lani doktoratu iz slovenskega jezika, ki ga je opravil kot 29-letnik, dodal še doktorat
zgodovine - Prosti čas je znanstvena fantastika
Monografija o Ipavcih, ki
jo je, Šentjurčan po rodu,
dr. Igor Grdina, predstavil
novembra, je razprodana.
Morda se kakšen izvod še
najde, skrit kje zadaj na
knjigarniških policah, a
povpraševanje narekuje no-
vo izdajo. Kdaj? Kmalu, ob-
ljublja avtor, ki bo v sobo-
to zvečer, v dvorani šentjur-
skega kulturnega doma
predstavil svoje novo delo
-	Monografijo Šentjurja. Bo
sledila svoji predhodnici?
Bo - kar je za znanstveno
delo redkost - tudi tako hi-
tro razprodana? Odgovori
bodo znani zelo hitro, že
pred izidom pa jo avtor opi-
suje kot dokaj klasično mo-
nografijo kraja, kakršnih
je na Slovenskem že precej,
Šentjur pa je še nima.
»Novo je morda to, da sku-
ša zajeti zgodovino od začet-
kov do danes oziroma do 90.
let prejšnjega stoletja. Zasno-
vana je kot tekstno-slikovna
celota, v sodelovanju z Vin-
kom Skaletom, vsem dobro
znanim mojstrom fotografi-
je. Po obUkovalni plati je de-
lo Studia Zodiak in Miljen-
ka Licula, ki je gotovo vodil-
ni oblikovalec v Sloveniji.
Zgodba razpada na poglavja
-	prazgodovina, vstop v zgo-
dovino in do konca pozne an-
tike, zgodnji in visoki sred-
nji vek, obdobje reformaci-
je in 17. stoletje ter obdobje
reform v 18. stoletju in po-
sebno poglavje o meščanstvu,
ki je v Šentjurju doseglo vrh
z glasbeno dinastijo Ipavcev
in še nekaterimi drugimi, da-
nes že precej pozabljenimi
ustvarjalci, ki so se uveljavi-
li v slovenskem ali širšem kul-
turnem prostoru. Konča se se-
veda z 20. stoletjem. Poudar-
ke v različnih obdobjih sem
skušal uravnotežiti tako, da
bi se ustvaril čimbolj celovit
vtis o življenju v Šentjurju.«
Je bilo to, da ste po rodu
Šentjurčan, prednost ali
ovira v pisanju?
Niti prednost niti slabost -
vsako delo je treba opraviti
profesionalno. O navezano-
sti na kraj ne morem govori-
ti, ne igra nobene vloge, ne
pro ne contra. Marsikdo tu-
di sovraži svoj kraj in zato o
njem piše marsikaj slabega.
Ni niti apriorističnih resen-
timentov niti povzdigovanj.
Poskušal sem biti nepristran-
ski.
Vas tudi pri izbiri Ipav-
cev za predmet svojih razi-
skovanj ni vodila sentimen-
talna nota, ko ste leta 1998
skupaj s prof. dr. Primožem
Kuretom pripravili medna-
rodni simpozij o Josipu
Ipavcu in nato napisali mo-
nografijo o Ipavcih?
Ne, pač pa strokovnost. Gre
za izjemno zanimiv opus, mo-
nografija je nastajala kakšno
desetletje, vmes sem pisal še
marsikaj drugega, bile so pre-
davateljske dolžnosti... Na
simpoziju se je Josip Ipavec
izkazal za srednjeevropsko ze-
lo zanimivega glasbenika. Po
simpoziju je njegova opera do-
živela nekaj izjemno laskavih
mednarodnih ocen, čeprav je
prve takšne Princesa Vrtoglav-
ka dobila že po premieri v Ma-
riboru. Ker se na Slovenskem
tujcem pač bolj verjame, so
bile te ocene tehtnejše, čeprav
so le potrdile, kar sva s prof.
Kuretom postavila za izhodiš-
ča simpoziju. Zbornik po sim-
poziju je večkrat citiran, na-
men pa je simpozij dosegel
tudi s tem, da je glasba Josipa
Ipavca zdaj večkrat izvajana.
Med vaša prva dela sodi
raziskava o Brižinskih spo-
menikih...
No, to ni čisto moja knji-
ga, prispeval sem približno
tretjino besedila z diploma-
tičnim in kritičnim prepisom
skupaj s komentarjem. Izšla
je v dveh izdajah pred deset-
letjem, lani pa še posebna iz-
daja kot povzetek. Je izjem-
no dobro citirana in lepo spre-
jeta po vsem svetu. Le pri nas
se je neki Jože Toporišič za-
kadil vanjo, ampak tisti ugo-
vori so tako smešni, da o njih
ni higiensko niti govoriti, saj
to ne sodi v znanost.
Vsake toliko časa je med
vama s Toporišičem zasle-
diti polemiko...
Pustiva to - govoriva o me-
ni in mojem delu, ne o To-
porišiču.
Niti o tem, da smo pred
kratkim dobili nov pravo-
pis...
Ne.
Zanimivo je vaše povezo-
vanje zgodovine in sloven-
skega jezika. Preplet dveh
strok, torej.
Saj to sploh ni tako izjem-
no. Na Filozofski fakulteti
smo trije takšni; vsak s po dve-
ma doktoratoma različnih
znanosti in v kratkem se nam
bo pridružil še kdo. Moji stro-
ki se malce pokrivata in si
nista popolnoma tuji, odda-
ljeni med seboj.
Če bi morali izbirati med
slovenskim jezikom in zgo-
dovino, bi lahko izbrali?
O seveda, zgodovino - zme-
raj!
In kje je tukaj glasba; pi-
sanje libreta za Princeso Vr-
toglavko?
Pa ne samo to, tudi za lani
uprizorjeno Kozinovo Maj-
do sem pisal besedilo, tik pred
uprizoritvijo je na novo na-
pisan tekst opere Stara pesern
Viktorja Parme, ki bo po 8.
maju leta 1945 spet uprizor-
jena 7. februarja letos. Napi-
sal sem še nekaj libretov, ki
so še v komponiranju, pa še
nekaj naročil je, saj ljudi, ki
bi se s tem ukvarjali, ni prav
veliko...
Začeti je bilo pa vseeno
treba... Kako?
Če sem hotel videti Prin-
ceso Vrtoglavko na odru, je
bilo treba urediti tekst. V ori-
ginalu je bil res zanič, kar je
tudi krivo, da opera ni zaži-
vela na odru. Ker ni bilo ni-
kogar, ki bi se lotil teksta, sem
začel sam...
In ko se sproži prvi ka-
menček, potegne plaz?
Mogoče.
Sicer - glasba? Imate vsaj
osnovno glasbeno izobraz-
bo iz otroštva?
Nič posebnega, človek
marsikaj prebere, kar ga za-
nima, in potem...
Bi za vas veljal klasični
kalup: osnovnošolec Igor ni
maral matematike, fizike,
kemije... bližja mu je bila
humanistika?
Res! Čeprav to ni kakšen
poseben kalup, ni veliko lju-
di, ki bi marali matematiko.
Pa so...
Ne, nikakor. Ljudje mara-
jo računstvo, ne matemati-
ke. Matematika je preveč
komplicirana. Sam pa ne ma-
ram ne enega ne drugega.
Pot naprej je bila stopni-
časta preko celjske gimna-
zije do filozofske fakulte-
te...
Natanko tako in o tem ni
kaj posebnega reči. Celjska
gimnazija v tistih letih ni bi-
la kaj posebnega. Zadnja ge-
neracija pred usmerjenci, ču-
titi je bilo prve neprijazne sa-
pe, najboljši profesorji so
morali oditi, vzdušje ni bilo
ravno najboljše... Na ta čas
imam prav grde spomine.
Tudi zdaj, z leti? Niso nič
lepši?
Ne, ne. Delo in rezultati dela
niso veljali nič. Važno je bilo
le, od kod si. Vsi vzhodno od
Celja nismo veljali nič, bili
smo zaničevani. Spomnim se
profesorice, ki je menila, da
smo zelo nadarjeni za tuje je-
zike, ker ne rečemo voda, am-
pak vuoda. Norčevanje iz dia-
lektov je idiotizem svoje vr-
ste, ki so ga sposobni zakom-
pleksani ljudje...
Takoj po diplomi ste po-
stali asistent v oddelku za
slovanske jezike.
Ja, leta 1989 na povabilo
akademika Zadravca.
Akademska kariera se je
gradila hitro, doktorat pred
30. letom.
Da, prvi, drugi pa pri še-
stintridesetih. Ko izpolniš ne-
ke pogoje, bi morale stvari
iti naprej avtomatsko. Vsaj
doslej je bilo tako. Čeprav:
spomnim se polemik ob ime-
novanju za docenta, ko sem
bil izvoljen kljub medijski go-
nji Jožeta Toporišiča in nje-
govih prisklednikov. Ni res,
da jaz polemiziram z njim,
vselej je - kar se vidi tudi iz
objavljenih tekstov - začel on,
sam se vedno le branim. Raz-
glasil me je celo za družbe-
no škodljiv pojav. Tudi v aka-
demski sferi je marsikaj nea-
kademskega. Po treh letih do-
centure sem bil predčasno iz-
voljen v naziv izrednega pro-
fesorja.
Vsa ta leta so povezana
tudi s številnimi predava-
nji v tujini.
Nikoli se nisem na noben
razpis prijavljal, vselej, ko
sem šel ven, sem bil povab-
ljen. Tako je bilo z nekaj pre-
davanji v Tiibingenu v Nem-
čiji, pa tudi zadnji semester,
ko sem bil gostujoči profe-
sor na Dunaju. Tudi na Ma-
džarsko in v Italijo sem bil
povabljen. Znanost je pač
takšna, nekega stalnega me-
sta ni.
Znanost ne pozna meja?
O, pa še kako jih pozna!
Humanistika jezikovne me-
je, naravoslovje pa tiste, ki
jih postavlja denar in finančne
zmožnosti. Ne imejte iluzij,
da je znanost idiUčen svet.
Ni! Rezultati dela vsaj pri vr-
hunskih znanstvenikih nekaj
štejejo. Drugi, ki teh rezul-
tatov nimajo, svoje moči pač
posvečajo virtuoznosti s ko-
molci. To je včasih huda stvar,
če so ambicije večje od spo-
sobnosti - a je prav pogosta.
Predavanja v tujini so naj-
pogosteje v nemščini...
Ja, pa v angleščini. Če gre
za slavistiko, tudi v slovenš-
čini.
Potem je napoved gimna-
zijske profesorice, da nimate
težav s tujimi jeziki, vzdr-
žala...
Gotovo, da jih nimam.
Nov tekst za Parmovo opero
sem pisal po italijanski pred-
logi, original v italjanščini je
bil delo znamenitega libre-
tista Guida Menascija, ki je
pisal tudi znamenito Cavale-
rio Rusticano. Imam nekaj
verznih prevodov iz italijanš-
čine, v Slovenj Gradcu ho-
čejo moje prevode tekstov,
ki jih je uglasbil Hugo Wolf,
prevajal sem tudi iz angleš-
čine...
Načrti za naprej?
Čez božično-novoletne
praznike sem oddal pet raz-
prav. To je približno sto ti-
soč znakov. Ne vem, če ka-
teri novinar toliko piše, pa
je novinarsko le drugače, laž-
je pisati kot znanstvene tek-
ste. Razpon razprav je bil od
poslovenjenega češkega
skladatelja Kamila Mašk
19. stoletja, tekst o zgc
vinskem romanu za ang
kega naročnika, za Sloi
sko matico o samopod
Slovencev v 20 stoletj
Kot kaže, bo treba prip^
ti novo izdajo monogr;
o Ipavcih. Redka stvar je
se znanstvena knjiga v d
mesecih razproda.
Veliko stvari počnete
naročilu. Ljudje vas zii
poiskati.
Če me zanima, potem ^
mem, sicer ne.
Nastajajo dela naenk
ali odležijo svoj čas v|
dalih?
Zdaj je približno tako
imam dovolj natančno i
virjeno delo za naslednji
leti. Tako kot je pri estra
kih, velja tudi za znan
Kakšno malenkost vrne
lahko uvrstiš, kaj več ne.
nenačrtovano delo mi
vpadla prav monografij
Šentjurju... So ponudbe
jih ne moreš odkloniti.
Začela sva o Šentjur
Ni kaj posebnega povi
ti. Kraj kot kraj... Ne či
se posebno zavezanega
mačemu kraju, v njem n
čem idile.
Prostega časa ob tem,
počnete na strokovnem
dročju, najbrž ni velik
tisto nekaj...
Prostega časa ni. Strok
jima pripadam, zahtevat
jemno veliko branja. Ni
tegorije prostega časa. 1
znanstvena fantastika.
Pa vsaj branje jemi
kot »razvedrilo«?
Delo je delo. Je izzi^
bi bilo kakšno posebno
selje, pa ne.
In želje?
Nič posebnega. Tisto
sem želel narediti, je p
zaprav že narejeno. Ti
kar je bilo najtežje, n
uspelo. O Princesi Vrtci
ki govorim, vse drug«
lažje.
Vam služi kot nekal
motor - če sem to dos<
lahko tudi vse drugo!
ni po drugi strani upi
čena bojazen, da je tf
doseči še kaj pomembri
ko je za tabo enkrat
nec v karieri?
Ne gre za kariero!
ben vrhunec! To je bil'
sto, kar je najtežje, vse^
lo, česar sem se lotil in 3
bom, je zagotovo lažjf
pisanje libreta se nisert
spoznal, ampak je šlo.
laš tako, da zastaviš vse
je najboljše moči, pote'
vidi ali gre ali ne, ali si
soben ali ne. Tega nikt^
veš, ne moreš vedeti,
meje.
IVANA STAME
Dr. Igor Grdina: »Zelo nerad dajem intervjuje, tega ne maram. Sam
izredno rad opazujem ljudi, ne pa, da drugi mene opazujejo.«
St. 6 - 7. februar 2002
REPORTAŽA
7
{akaj je Ivan še
vedno doma?
gehabilitacija po poškodbi bolnika z aidsom se še vedno ni pričela - Vsi bi
mu radi pomagali, če bi delo opravil kdo drug
prometni nesreči poš-
^ovani Ivan iz okolice
jlja, o katerem smo pisali
^pred dvema tednoma pod
ulovom »Bolnik z aidsom
, robu mesta in ljudi«, je
vedno priklenjen na po-
jijo. Čaka, da bo prišel re-
[ec in ga odpeljal v celj-
0	bolnišnico na razgiba-
mje. Pa ga ni in ni. Kje se
spet zataknilo?
Če na kratko povzamemo:
an se j e lani novembra poš-
jdoval v prometni nesreči.
)zdravljenju na kirurškem
Idelku (pred mesecem dni)
se morala pričeti rehabi-
acija, pa se ni. Bolj kot ne
puščen je Ivan, ki nima svo-
družine, ostal privezan na
isteljo v svojem stanovanju.
)tem je prišla socialna de-
vka, pa patronažna medi-
Dska sestra, zagotovili pa
1	mu tudi pomoč na domu.
upanju, da ga bodo obdr-
ili v bolnišnični oskrbi, so
I poslali na pregled na kli-
ko za infekcijske bolezni
ivročinska stanja v Ljublja-
,kjer se sicer že leto in pol
Iravi zaradi aidsa. Razlogov,
da bi ga sprejeli, ni bilo, saj
njegovo osnovno bolezen us-
pešno zdravijo. Rehabilitacija
po poškodbi ne sodi v njiho-
vo dejavnost, sprejem pa so
zavrnili tudi v centru za re-
habilitacijo invalidov Soča,
češ, da zanj zadošča ambu-
lantno zdravljenje v doma-
či, torej celjski, bolnišnici.
Še isti dan (21. januarja) so
ga pripeljali nazaj domov.
Kjer je ostal. Kjer še vedno
čaka. Nanj pa čakajo tudi na
oddelku za medicinsko reha-
bilitacijo celjske bolnišnice.
Samo pride
naj!
Kot nam je povedal pred-
stojnik oddelka za medicin-
sko rehabilitacijo prim. mag.
Aleš Demšar, dr. med., za re-
habilitacijo pri njih ni nobe-
nih zadržkov, vsaj ne zaradi
osnovne Ivanove bolezni:
»Naš oddelek je bolnišnični,
torej je naša naloga skrb za
bolnike, ki se zdravijo v bol-
nišnici in za tiste, ki jih k nam
pošljejo. Bolnik potrebuje na-
potnico in v tem primeru tu-
di nalog za prevoz z reševal-
nim vozilom. To mu mora
napisati njegov osebni zdrav-
nik. Ko bomo dobili napot-
nico, mu bomo v najkrajšem
času določili datum pregle-
da. Naša naloga je, da ga nau-
čimo razgibavanja, da bo po
težki poškodbi spet stopil na
noge. Ko bo enkrat prišel do
nas, bomo že poskrbeli za us-
trezno rehabilitacijo. Morda
tudi v univerzitetnem zavo-
du za rehabilitacijo Soča, kjer
so ga na lep način zavrnili.«
Zveličavna
napotnica
Vse se torej začne in kon-
ča pri osnovnem dokumen-
tu, pri napotnici. Ivanov oseb-
ni zdravnik je potrebni na-
potnici napisal že 23. januar-
ja. Ponju so prišli Ivanovi pri-
jatelji in ju dobili skupaj z
napotkom, da je treba naro-
čiti reševalni prevoz, torej ne-
sti napotnico na reševalno po-
stajo ali pa tja vsaj poklicati.
Tega pa ni nihče naredil. Ne
Ivan, ne prijatelji, ne nego-
valka, ki prihaja enkrat te-
densko k Ivanu in je napot-
nice videla na njegovi mizi.
»To je stvar zdravstvene služ-
be,« pravijo v centru za so-
cialno delo. »Če so prijatelji
dvignili napotnico, bi pa lah-
ko še naročili prevoz. Navse-
zadnje bi to lahko naredil tudi
Ivan sam, saj ima telefon. Ta-
ko prizadet pa spet ni. Zase
bi se moral tudi sam potru-
diti,« je prepričana patronaž-
na medicinska sestra. V isti
sapi pa zvemo, da je Ivanov
priljubljeni odgovor na po-
nujeno pomoč: »Saj je vse v
redu, saj nič ne rabim.«
Tako je bilo, ko so mu po-
nudili pomoč na domu. Po
prvem zavračanju sedaj vsak
teden pride delavka centra za
pomoč na domu pri celjskem
domu upokojencev. Ni ji tež-
ko, pravi. Želi mu stati ob
strani. Tudi za redne obiske
(prav tako tedenske) negoval-
ke je bilo potrebno prepri-
čevanje. »Naša negovalka bo
prihajala k njemu dokler bo
nepokreten. Skupaj z Ivanom
smo poskrbeli za primernejše
ležišče, preko Rdečega kri-
ža tudi za posteljnino,« opi-
suje patronažna medicinska
sestra Branka Kocuvan.
Njegovo zavračanje pomoči
razume: »Veliko hudega je že
doživel. Nikjer ga niso spre-
jeli z navdušenjem. To je ver-
jetno občutil.« O napotnici
pa: »Dala sem mu svojo tele-
fonsko številko in mu naro-
čila, da me pokliče, ko bo
dobil odpustnico iz bolnišni-
ce, da mu uredim napotnico
za kontrolo. Pa ni poklical.«
Zdaj ima napotnice: »Pri-
čakovala sem, da bodo tisti,
ki so nekaj začeli, svoje delo
opravili do konca. Res pa je,
da tega niso dolžni storiti. Da
pretrgamo začarani krog, bo-
mo sedaj v patronaži naroči-
li prevoz z rešilcem. V torek,
12. februarja, ima namreč
kontrolo na kirurgiji. Upam,
da ga bodo isti dan pregleda-
li tudi na oddelku za medi-
cinsko rehabilitacijo. Prevozi
so namreč za tako prizade-
tega bolnika velik napor.«
Patronažna in socialna
služba sta navezali tudi stik
s fundacijo Robert in Evito
Leskovšek, dr. med., ki jo vo-
di (je tudi nacionalna koor-
dinatorica za zdravstveno
vzgojo v programu HIV/
aids). Fundacija Robert je že
prispevala del pomoči za Iva-
na, dr. Leskovškova pa je tu-
di zagotovila, da bo sprem-
ljala njegovo okrevanje po
poškodbi. Sta.pa tako patro-
nažna medicinska sestra kot
Ivanova socialna delavka Mi-
ra Krušič prepričani, da ta-
ko prizadet bolnik, ki nima
svojcev, sodi v zavod: bolni-
šnico, Sočo ali katerega iz-
med domov. Vsaj dokler se
ne postavi na noge.
Vsi bi
pomagali...
Vsi so Ivanu pripravljeni po-
magati. Problem nastane, ker
zdaj to zdaj ono »ni v naši pri-
stojnosti«, ker »mi bi že, a je
to naloga onih drugih«. Ali kot
je dejal eden izmed sogovor-
nikov: »Vsi bi radi pomagali,
če bi delo opravil kdo drug.«
Ivanovo zdravljenje se za-
radi nejasnih meja med pri-
stojnostmi posameznih inšti-
tucij, predvsem pa zaradi pri-
čakovanja, da bo delo do kon-
ca opravil kdo drug, vrti v za-
čaranem krogu čakanja. Obeti,
datbo tega prihodnji teden ko-
nec, so. A tako je bilo že ne-
kajkrat.
Saj kar ni mogoče verjeti,
da Ivan leži nemočen v poste-
lji in čaka rešilca, ker tega
kljub napisani napotnici nih-
če še ni poklical. Pa je res.
Res, čeprav poleg tistih, ki skr-
bijo za Ivana »po službeni
dolžnosti« k njemu prihajajo
tudi stari znanci, da se je za-
radi zapisa v Novem tedniku
oglasil mlad alpinist, ki ga je
pripravljen obiskovati in mu
popestriti osamljene dneve z
diapozitivi s svojih zanimivih
poti, da je roko pomoči po-
nudilo tudi društvo Hospic...
Ivan torej ni več sam. Je pa
kljub temu osamljen, saj nihče
zanj ne poskrbi v celoti. Ker
to pač ni njegova stvar... To
pa je zgodba vseh osamljenih.
MILENA B. POKLIČ
Ivan še vedno nemočno čaka, da bo ponj prišel rešilec in ga odpeljal
na razgibavanje. V torek ga bo menda tudi dočakal.
OBČINA ŽALEC,
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta
JAVNO DRAŽBO
nepremičnin v lasti občine Žalec
I. PREDMET PRODAJE STA NASLEDNJI NEPREMIČNINI:
1. paro. št. 457/24 - pašnik v izmeri 2129 m^ k.o. Zalog in paro. št. 457/71 - pašnik
v izmeri 1937 m^ k. o. Zalog, po izklicni ceni: 12.429.355,40 SIT
(predmetni parceli predstavljata nezazidano stavbno zemljišče na območju bivše Farme
Podlog in sta namenjeni za proizvodne dejavnosti)
>■• POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile
potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20. 6.1998) in pravne
osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse
v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji.
Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom dražbe izkazati z veljavnim
pooblastilom.
Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun št.
01000-0100004367 odprt pri Banki Slovenije in plačilo dokazati s predložitvijo kopije
nakazila.
' Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh
po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino.
Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za obe nepremičnini, ki se prodajata,
je 400.000,00 SIT.
■II.SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI
Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino
v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, daje odstopil od pogodbe in
se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe pri notarju plača prodaja-
lec. Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec.
Javna dražba za nepremičnini bo:
dne 25. februarja 2002 ob 9. uri v prostorih občine Žalec,
sejne sobe (prizidek, I. nadstr.).
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne
zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure ali na telefon
(03) 713 64 14.
Št. 6 - 7. februar 2002
8
TEMA TEDNA
Podganja solata in
čiovešici riž
Je gensko spreminjanje organizmov božji dar ali hudičevo seme za človekovo prihodnost?
Genski inženiring se zad-
nja leta izredno hitro razvi-
ja in človeštvu ponuja mož-
nosti, ki so še pred dobrim
desetietjem veljale za utopič-
ne. Danes nam ta veja zna-
nosti med drugim omogoča
prenos dednega materiala
med tistimi organizmi, ki po
naravni poti ne morejo izme-
njati svojih genov. Mnogi se
teh dosežkov bojijo in napo-
vedujejo maščevanje mate-
re Narave, drugi razmišlja-
jo samo o velikih dobičkih,
tretji si obetajo prehransko
blagostanje, ki naj bi sčaso-
ma preplavilo ves zemeljski
prostor. Genetska znanost pa
se na vsa ta ugibanja in na-
povedi ne ozira in gre v svoji
raziskovalni strasti nemote-
no naprej.
Cilj uporabe genskih teh-
nologij je nekakšno reprogra-
miranje genskega zapisa iz-
branih rastlinskih in živalskih
vrst z vnašanjem novih genov
v človeško prehrano. To po-
meni, da bodo ljudje uživali
nekaj, česar doslej v človeški
prehrani ni bilo. Novost, da
znanstveniki zdaj posamezne
gene prenašajo iz živali na
rastline, pa pri ljudeh sproža
različne reakcije. Sprašujejo
se na primer, kdo bo brez pred-
sodkov jedel solato, v katero
so znanstveniki vstavili pod-
ganji gen, da bi ta solata po-
stala bogat vir vitamina C (^o-
dalci namreč zmorejo v sv^o-
jem telesu proizvajati vitamin
C). Takšna solata se bi ljudem
gotovo gnusila, znanstveniki
pa so ponosni, ker so z vgrad-
njo podganjega gena v dedno
zasnovo glavnate solate dose-
gli, da se je vsebnost vitami-
na C v njej povečala kar za
sedemsto odstotkov. Hkrati
pričakujejo, da jim bo uspe-
lo razviti metode genskega in-
ženiringa za vgradnjo drugih
tovrstnih genov v različne vr-
ste zelenjave, potrošniki pa so
zaskrbljeni, ali bodo sploh ve-
deli, kaj kupujejo in ali bodo
imeli sploh možnost, da se sa-
mi odločijo, kakšno hrano bo-
do uživali, gensko spremenje-
no ali pa naravno, tisto »od
boga dano«.
Strah, ki ni
votel
Mednarodna mreža nevlad-
nih organizacij za varstvo oko-
lja in pravice potrošnikov se zav-
zema za prepoved uporabe gen-
sko spremenjenih rastlin in
opozarja, da bi bil del človeš-
ke populacije lahko občutljiv
na nove proteine, ki nastajajo
z vnašanjem novih genov (iz
cvetlic, bakterij, virusov) v hra-
no. In zakaj je za mnoge Zem-
ljane uživanje gensko spreme-
njene hrane sporno? Najmoč-
nejši pomislek predstavlja mož-
nost, da bi tovrstna hrana lah-
ko povečala število alergijskih
reakcij zaradi sinteze novih pro-
teinov. Poleg tega nasprotniki
menijo, da ni mogoče dovolj
zanesljivo izključiti vseh stran-
skih učinkov uživanja in goje-
nja gensko spremenjenih orga-
nizmov.
Vnašanje teh organizmov v
prehranjevalne verige pri lju-
deh spremljajo tudi etični, mo-
ralni, religiozni in še kakšni dru-
gi pomisleki. Zato ima vsaka
družba moralno in etično od-
govornost ter dolžnost, da nas-
protnikom takšnih posegov za-
gotovi, da ne bodo zaradi trž-
nih razmer prisiljeni jesti hra-
no, ki jo odManjajo. Vsak člo-
vek mora imeti pravico in mož-
nost do izbire in do celovite ter
objektivne obveščenosti.
Amerišici
pritisici
Na tržišču lahko najpogosteje
srečamo gensko spremenjene
organizme, kot so koruza, so-
ja, oljna repica, krompir in pa-
radižnik. Kmetje v Severni
Ameriki so že leta 1996 prvi
začeli gojiti gensko spremenje-
ne poljščine, v celotnih ZDA je
zdaj že skoraj tri četrtine poljš-
čin gensko spremenjenih. Le-
ta 1996 so svetovne površine,
posejane z gensko spremenje-
nimi rastlinami, obsegale 2,8
milijona hektarjev, leta 2000
že 44 milijonov hektarjev. Do
zdaj so v procesih pridobiva-
nja gensko spremenjenih rast-
lin največkrat vnašali gene, ki
so povečali odpornost rastlin
na škropiva (herbicide) in ki
so rastlinam omogočili tvorje-
nje snovi (toksinov) za odpor-
nost proti raznim škodljivcem.
Evropa je pri tem previdna
in ne naseda vplivom ter priti-
skom amerišldh proizvodnih
in trgovskih gigantov ter poli-
tike. Zakonodaja Evropske unije
že zdaj prepoveduje uporabo
večine ameriških žit za pre-
hrambene izdelke, kar, po oceni
ameriške administracije, za
ZDA pomeni 300 tisoč milijo-
nov dolarjev izgube letno. Naj-
novejše zahteve Evropske uni-
je pa bi še dodatno otežile iz-
voz ameriških žit, saj evropska
zakonodaja predvideva tudi
omejitve uporabe gensko spre-
menjenih organizmov za krmo
živali.
iWiožnost izbire
Gensko spremenjene rastli-
ne so v komercialne namene
prvič začeli gojiti leta 1994. Ve-
lika ameriška transnacionalna
podjetja (npr. Monsanto, Aven-
tis in Pioneer Hi-Bred) so od
genetskih raziskav in pridelav
veliko pričakovala. Leta 1996,
ko bi ti proizvajalci morali na
trg Evropske unije poslati prvi
pridelek gensko spremenjene
soje in koruze, pa so potrošni-
ki to hrano nepričakovano za-
vrnili. Hoteli so vedeti, kaj da-
jejo v kuhinjski lonec in na krož-
nik, zato so zahtevali označe-
vanje gensko spremenjenih rast-
lin in prehrambenih izdelkov.
Evropa se je zavarovala in spre-
jela ustrezno zakonodajo, v pri-
pravi pa so novi, še strožji pred-
pisi in določnejše uredbe.
V Evropski uniji zakonoda-
ja zahteva, da so živila, ki vse-
bujejo več kot en odstotek gen-
sko spremenjenih organizmov,
jasno označena. V vseh drža-
vah, kjer takšna živila niso oz-
načena, pa potrošniki že naj-
manj pet let uživajo gensko
spremenjeno hrano, ne da bi
se za to prostovoljno odločili.
Za razliko od EU Slovenija
še vedno nima zakonodaje, ki
bi urejala to zelo občutljivo po-
dročje. »Ker ni zakonodaje, tudi
ni nadzora nad uvozom gen-
sko spremenjenih živil,« opo-
zarja Marj£ina Dremelj iz Uma-
notere. Slovenske fundacije za
trajnostni razvoj. Tudi Urad RS
za varstvo potrošnikov se zav-
zema za čimprejšnjo zakonsko
ureditev ravnanja z gensko spre-
menjenimi organizmi, ki jo pri-
pravlja ministrstvo za okolje in
prostor, kot tudi trženja z gen-
sko spremenjeno hrano, za ka-
tero je zadolženo ministrstvo
za zdravje.
Zakon o ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi je že
lep čas v pripravi in parlamen-
tarni obravnavi, menda pa je
tik pred sprejetjem. V pripravi
sta tudi dva pravilnika. Pravil-
nik o dajanju gensko spreme-
njenih živil in živilskih sesta-
vin na trg bo urejal postopke
za izdajo dovoljenj za trženje
gensko spremenjenih živil na
območju Slovenije, pravilnik
o označevanju gensko spreme-
njenih organizmov pa bo ure-
jal označevanje takšnih živil.
Proizvajalci in trgovci sicer za-
trjujejo, da proizvodi (pridel-
ki), ki jih dajejo na trg in na
prodajne police niso gensko
spremenjeni, drugih zagotovil,
kot njihove besede, nimamo.
Ceijsici mesarji
na negativni
listi
Septembra lani je Umano-
tera slovenskim trgovskim in
prehrambenim podjetjem
poslala pismo, v katerem jih
je vprašala, ali pri njih upo-
rabljajo oziroma prodajajo
gensko spremenjene organiz-
ine in izdelke. V odgovoru so
vprašani morali tudi navesti,
kakšno je njihovo stališče do
uporabe gensko spremenjenih
organizmov. Na koncu so se-
stavili dva seznama. Na pozi-
tivnem so bila vsa podjetja,
ki so odgovorila na dopis, na
negativnem pa tista, ki so ga
ignorirala. Med vprašanimi so
bila tudi podjetja s celjskega
območja.
V	Etolu, tovarni arom in ete-
ričnih olj iz Celja, imajo gene-
ralno stališče, da gensko spre-
menjenih izdelkov ne kupuje-
jo in jih ne prodajajo. Za iz-
delke, ki so najbolj razširjeni,
pa od proizvajalca oziroma iz-
voznika zahtevajo ustrezne iz-
jave in podatke o izvoru suro-
vine.
V	Pivovarni Laško zago-
tavljajo proizvodnjo piva iz
sestavin, ki niso in ne bodo
gensko spremenjene. Od do-
baviteljev surovin zahteva
ustrezna potrdila, v pogodb
pa zahtevajo klavzulo, ki i
gotavlja, da surovine niso p
dobljene iz ali s pomočjo gej
sko spremenjenih organ^
mov.
V	Mlekarni Celeia prav
ko zatrjujejo, da njihovi izd
ki ne vsebujejo gensko spren
njenih organizmov ali njihi
rivatov.
V	llišu ne želijo tržiti g
sko spremenjenih organizni
do njih uporabe so zelo kril
ni, od dobaviteljev pa zahte
jo ustrezne izjave. Pripravlj
imajo tudi osnutek kupop
dajnih pogodb, ki vključi
uporabo oziroma problenij
ko gensko spremenjenih or|
nizmov.
Mc Donald's Slovenija,;
ima večino svojih odjemalo
med mlado generacijo skc|
povsod po državi, nabavlja!
rovine in izdelke v Sloveniji
nekaterih evropskih državi
Z dobavitelji so dogovorj«
da jih z izjavami obveščaj
Prebivalci Evrope^
znanost in tehnologija
v raziskavo so vključili 16 tisoč prebivalcev Evropske uni
starejših od 15 let. Tretjina vprašanih je sicer menilo,
mediji pretiravajo, ko poročajo o gensko spremenjenih
ganizmih, dobrih 44 odstotkov pa s takšno oceno ni soj
šalo. Večina, skoraj 55 odstotkov anketiranih, se ni strin
lo z izjavo, da »takšna hrana ne predstavlja posebne ne<
nosti«, to je menilo le slabih 16 odstotkov vprašanih.
Anketa v Mercatorju, Sparu, Leclercu
Umanotera je zadnje dni lanskega leta v omenjenih blagovnicah izvedla anketo med naključno izbranimi kupci. Želeli
so izvedeti, koliko so ti seznanjeni s problematiko uporabe gensko spremenjenih organizmov oziroma tovrstnih živil, ki
jih kupujejo.
St. 6 - 7. februar 2002
KRONIKA S CELJSKEGA
9
porabi gensko spremenjenih
.fStavin.
■ podobne odgovore so poslala
^tala slovenska podjetja, na pri-
^gr Fructal, Kolinsl^, Jata,
ijj^rutnina. Žito, Coca-Cola
j[(,venija. Tobačna tovarna,
potrošnik, Krka (program kr-
jjjil], Pomurka, Mercator,
jp^r Slovenija, Krka in Lek
Iprograma veterine). Droga,
Gea, Eta, Family Frost,
p^none itd.
[s[a negativnem seznamu
[][nanoterinega vprašalnika pa
jg je znašlo enajst podjetij in
jfužb: Emona Maksimarket,
Jama, Celjske mesnine, In-
gs, Ljubljanske mlekarne,
jjpredek, Vele, Leclercov hi-
jermarket Rudnidis, Emona
jlerkur, Era, ABC Pomurka
jternational.
kam plovemo?
po podatkih Greenpeacea v
^forniji (ZDA) opravljajo po-
skuse z gensko spremenjenim
ižem, ki vsebuje človeške ge-
,e. Namen teh poskusov je proi-
zvajanje učinkovin, ki jih po-
trebuje farmacevtska industri-
ja. Aktivisti-ekologi so posku-
sno riževo polje označili z ve-
ildmi injekcijskimi iglami, da
bi opozorili na tveganja, ki jih
)rinaša gojenje takšnih poljš-
tin. Lastnosti učinkovin, ki jih
pridelujejo v gensko spreme-
jjenem rižu, so neznane, Green-
peaceu pa je uspelo identifici-
Hti dva proteina, ki nastajata v
ižu. Gre za človeška laktofe-
fin in lizosom, ki ju najdemo v
materinem mleku, žolču in šol-
ah.
Evropski patentni urad s se-
iežem v Miinchenu je prvič v
^odovini podelil patent za gen-
iko spremenjeno ribo. Kanad-
iko podjetje Seabright je pri-
lobilo ta patent za atlantskega
ososa in vse ostale ribje vrste,
d prenašajo dodaten gen za hi-
rejšo rast. V prijavi to podjet-
e poroča o poskusih, pri kate-
ih so vzgojili osemkrat večje
osose od običajno velikih. Po
lesedah predstavnika Green-
leacea nekaj priznanih morskih
liologov in ribiških organiza-
ij skrbi, da bodo gensko spre-
nenjene ogromne ribe v svo-
em okolju postale napadalne
n povzročile nepopravljivo
kodo divjim vrstam rib.
Znanstveniki z univerze Ha-
lah na Kitajskem trdijo, da so
z rastlin, ki lahko uspevajo v
ilanem okolju, prenesli gene
odpornost na sol v paradiž-
^k, jajčevec in nekatere druge
sstline. Nova vrsta zelenjave
'i morda lahko spreminjala za-
'uščeno slano prst v rodovit-
tio. »Popravljeni« paradižnik na-
"ireč absorbira sol, vendar jo
shrani zgolj v listih, tako da plo-
dovi ostanejo neslani.
Pioneer H-Bread Internatio-
bo letos začel tržiti novo
^ito gensko spremenjene ko-
imenovano Herculex I.
^ect Protection. To je prva v
lovi vrsti gensko spremenjene
'°njze, ki je odporna na več
^elk kot sorte (prav tako gen-
spremenjene) Bt koruze,
^ so na tržišču, hkrati pa tudi
^ herbicid Liberty, s katerim
^ 'Hogoče nadzirati več kot sto
'^st plevela...
Kam torej plovemo? Zago-
genskega manipulira-
nja nam obljubljajo Nebesa,
"^Protniki Pekel. Najbrž bo
'^kaj Vmes. Če bomo dovolj
in razumni.
MARJELA AGREŽ
En starček je živel...
Spomin na dobre stare gostilne - Pokušina dobrot, vinske napitnice in katalog
Nostalgijo za že skoraj
pozabljenimi okusi jedi in
pijač iz nekdanjih gostiln
in hotelov Celja ter okolice
je z izborom starih razgled-
nic iz bogatega arhiva in iz
zbirk starejših Celjanov, po-
večini nekdanjih lastnikov
ali potomcev celjskih go-
stiln, potešila prof. Tatjana
Kač, vodja domoznanske-
ga oddelka v Osrednji knjiž-
nici Celje. K sodelovanju je
povabila še etnologa iz Po-
krajinskega muzeja Celje,
mag. Vladimirja Šlibarja, ki
se že dlje časa ukvarja s pre-
hrano na Celjskem, in Lo-
kalno turistično organiza-
cijo Celeia.
Tako je novembra lani v av-
li knjižnice, sv. Martinu v čast,
postavila razstavo okoli 150
starih razglednic. V zimskih
mesecih je bila ta deležna po-
zornosti številnih Celjanov,
ki so obujali spomine na do-
bre stare gostilne, še posebej
riste, ki jih danes ni več, aU
pa z zapahnjenimi vrati ča-
kajo na razplet denacionali-
zacijskih postopkov.
Vrh je dogodek v knjižni-
ci dosegel v sredo, 30. januar-
ja, točno opoldne, ko je ob
zaključku razstave izšel še ka-
talog v založbi Lokalne turi-
stične organizacije Celeia. Z
zanimanjem ga bo vzel v ro-
ke vsak »spominov lačen in
žejen« Celjan in vsak popot-
nik, ki se bo kakšno nedeljo
popoldne ali zvečer znašel v
mestu in zaman iskal, kje bi
si lahko »privezal dušo«, re-
koč: »Joj, kam bi se del!?«
Mesto hotelov
in gostiln
Tatjana Kač se z mestom
in njegovim društvenim in
družabnim življenjem ukvar-
ja že nekaj let in misel na tak-
šno razstavo ji je že dolgo ro-
jila po glavi, saj je računala
na nostalgičen spomin starej-
ših Celjanov, ki so zahajali v
hotele, kavarne, gostilne, to-
čilnice in zajtrkovalnice. Za-
jela je čas do II. svetovne voj-
ne.
In ker Štajerci slovimo kot
dobri jedci in pivci, nam (vsaj
nekoč) ni manjkalo dobrih
gostiln. Pred marsikatero je
stal voz s konjsko vprego, ki
je prevažal goste (site in na-
pite) domov v bližnjo in dalj-
no okolico. Dandanes take-
mu prevozu rečemo: »Nata-
kar, taksi prosim!«
Mesto ob Savinji se je vse
bolj razvijalo v trgovsko in
industrijsko središče regije,
zato ne preseneča podatek,
da so leta 1902 v mestu s 6713
prebivalci našteli kar 35 go-
stiln, kar je presegalo lokal-
ne potrebe. V slovenskem
prostoru je to pomenilo vrh
in Celje tedaj ni imelo pri-
mere. Pa je (v obratnem smi-
slu) najbrž tudi danes nima,
saj gostilne v mestu umirajo
in zapirajo. Z njimi pa umi-
ra tudi družabno življenje
meščanov in popotnikov. Ti
so nekoč zahajali v hotel pri
Belem volu v današnji" Sta^
netovi ulici, pa hotel Nadvoj-
voda Ivan v Gosposki uUci,
hotel Krona ob Ljubljanski
cesti. Slon med današnjo
Cankarjevo in Stanetovo uli-
co, kjer se je zbirala visoka
celjska nemška družba, ali pa
hotel Mesto Dunaj, kot se je
imenoval današnji hotel
Evropa, s kavarno, v kateri
se ob omizju zbirajo znani
Celjani še danes... V Turški
mački so se nekoč zbirali pri-
morski Slovenci, »robinzo-
ni«, pod vodstvom slikarja
Alberta Sirka... Hotel Pošta,
ki sta ga Jožef in Terezija Re-
beušek kupila leta 1901 in ki
je imel lastno klavnico in hla-
dilnico. Žal zdaj o njem ni
niri sledu več, saj se je moral
umakniti reki avtomobilov,
ki vsako jutro preplavijo me-
sto. In še drugi hoteU, Zvez-
da ah pa Mohr (Zamorec) so
ponujali popotniku posteljo,
hrano in pijačo.
Prav tako gostilne, za »vsak
okus in vsak žep«. V mestu
in na obrobju. Preveč jih je
bilo, da bi jih lahko našteli
na tem mestu.
Na prelomu stoletja so bi-
le gosrilne, po katerih nas v
najnovejšem katalogu vodi-
ta Tatjana Kač in Vladimir Šli-
bar, v glavnem v nemških ro-
kah, zato so se Slovenci toli-
ko bolj razveselili restavra-
cije v Narodnem domu. Ob
Prothasijevem dvorcu sta bili
kar dve gostilni: Pri angelu
in Kandušer. Pri magistratu
je bila gostilna Zvezda, ki je
slovela po dobri hrani, zato
so tja radi zahajali voditelji
celjskih Slovencev. Naspro-
ti Narodnega doma, kjer je
zdaj Čajnik, je bila gostilna
Ane Dimnik že od leta 1790.
Na vogalu med Trgom Celj-
skih knezov in Gosposko je
bila Bergerjeva gostilna, ka-
sneje Ribič...
Dobro so uspevale tudi go-
stilne ob vpadnicah v mesto,
pripoveduje Tatjana Kač. Sta-
rejši gosrinci so ji na razsta-
vi (kjer gre v slast žolča s če-
bulo, po kateri še vedno slo-
vi gostilna Franci), pritrjeva-
li.
Iz stare furmanske in spla-
varske gostilne je nastala se-
danja gostilna, ki še »diši« po
starem in ki ni nikoli nehala
delovati, gostilna Belaj-Ko-
štomaj na Polulah. Gospa Ir-
ma, Irmica jo kličejo stalni
gostje, je obiskovalcem raz-
stave ponudila domače pa-
štetne namaze, nekoč popu-
larne šunkarice, slastne štrau-
be in borovničevec. Vse to v
gostilni Belaj-Koštomaj gost-
je radi poskušajo. Včasih jim
je Irma vmes še kaj zaigrala
na harmoniko. Še vedno zna
potegniti meh.
Na drugem bregu Savinje,
v Zagrad, v gostilno Franci
Celjani in izletniki^e vedno
radi zahajajo, pravi »ta mlad
Franci« Peter Zaveršek, ki je
vzdevka že navajen, saj ga vsi
gostje pogosto khčejo kar
Franci. Pravi, da se skušajo
v gostilni držati tradicije in
radi pripravljajo jedi po sta-
rih jedilnikih.
Za telo in dušo
o kulinarični ponudbi ne-
koč in danes je mag. Vladi-
mir Šlibar obiskovalcem, ki
se jih je sredi opoldneva kar
trlo, zatrdil, da je bila ponud-
ba nekoč v Celju veliko veli-
ko boljša. Za primer je dal
nekdanji hotel Žumer, kjer
so stregli osem vrst različnih
golažev, devet vrst zrezkov in
sedem prilog. Jih kje v kate-
ri od celjskih gostiln dobi-
mo toHko? Pilo se je vino,
veliko vina, veliko piva, ki
je bilo sploh priljubljena pi-
jača Celjanov, in tudi brezal-
koholne pijače, kot so mali-
novec, šabesa, kraherl, sifon
in druge.
Alojz Zeme iz Zagrada
(njegova žena je bila v gostil-
ni Kolenc v Zagradu, kjer so
se ustavljali izletniki na Sta-
ri grad) se je ob stari foto-
grafiji gostilne Kolenc zami-
slil in se spomnil tudi prvih
vaj in iger društva Svoboda
Zagrad. Kulturno in družab-
no življenje je bilo živahno.
K njim so prihajah na jeda-
čo in pijačo tudi rudarji iz
bližnjega rudnika. Ti so si
včasih tudi skočili v lase in
nastal je kakšen gostilniški
pretep, brez katerega prave
slovenske gostilne nekoč ni
bilo.
Tako kot tudi ne brez har-
monike in vinskih napitnic,
s katerimi sta napolnila du-
šo (potem, ko so za želodč-
ke poskrbeli gostinci) Viki
Ašič st. na diatonično har-
moniko in pevec Vlado Mla-
kar z napitnicami, ki še ved-
no lepo zlezejo v uho. In sta
prepevala: Mi Slovenci vina
ne prodamo... Majol, majol-
čica... En starček je živel...
Tatjana in Vlado pa sta
medtem gostom pripovedo-
vale resnične povesri o celj-
skih gostilnah, ki sta jih prou-
čevala za nastanek razstave
in kataloga, iz katerega so
povzeti tudi nekateri podat-
ki za pričujoče vrstice.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Tatjana Kač in Vlado Šlibar o celjskih gostilnah.
Irma Koštomaj-Belaj rada pripoveduje o furmanski gostilni.
Peter Zaveršek med dobrotami iz
kuhinje Franci.
En starček je živel: napitnice z Vladom Mlakarjem in Vikijem Ašičem.
Št. 6 - 7. februar 2002
10
GOSPODARSTVO
Zbornična nagrada
končno v Comet
Gospodarska zbornica
Slovenije je minuli teden po-
delila tradicionalne nagra-
de za izjemne gospodarske
in podjetniške dosežke.
Med nagrajenci je v kate-
goriji velikih in srednjih
podjetij tudi Marjan Lorger,
predsednik uprave zreške-
ga Cometa.
»Nagrado jemljem kot ve-
liko priznanje celotni upra-
vi, vodstvenemu timu in vsem
zaposlenim. Brez velikih na-
porov nam pred leti ne bi us-
pelo obrniti negativnih tren-
dov navzgor in pripeljati Co-
met do tega, kar je danes - sta-
bilen mednarodni koncem,
eden največjih med evropski-
mi proizvajalci brusov, ki ima
jasno vizijo, predvsem pa ko-
lektiv, ki se zna spopasti s čer-
mi, ki jih prinaša globaliza-
cija. Prepričan sem, da smo
takšen trend sposobni obdr-
žati tudi naprej,« je ob spre-
jetju nagrade povedal Marjan
Lorger, ki vodi zreško pod-
jetje od leta 1994.
Comet, ki v tovarnah v Slo-
veniji, na Malti in v Avstriji
zaposluje 750 ljudi, več kot
85 odstotkov proizvodnje iz-
vozi na zahodnoevropski trg
in v druge države na vseh pe-
tih celinah. Matično podjetje
je prihodke, ki so v letu 2000
znašali nekaj čez 6,3 milijar-
de tolarjev, lani spet poveča-
lo za skoraj 20 odstotkov. V
skladu s strateškim načrtom,
ki so ga sprejeli minulo leto,
nameravajo v Cometu do le-
ta 2005 povečati prihodke na
12 milijard tolarjev, bruto do-
dana vrednost na delavca pa
naj bi se povzpela na 6,6 mi-
lijona tolarjev. V posodobi-
tev proizvodnje nameravajo
vložiti nekaj več kot 4 mili-
jarde tolarjev. JI, Foto: Z1
Marjanu Lorgerju je čestital tudi predsednik države Milan Kučan.
Gradiš Celje
odpušča
režijce
Po dveh letih izgub letos dobiček <
Dobra petina delavcev preveč
Gradnja stanovanj, hote-
lov in drugih objektov naj
bi letos celjskemu Gradisu
pomagala do načrtovanih
štirih milijard tolarjev pri-
hodkov in 200 milijonov to-
larjev čistega dobička. Pod-
jetje je imelo še lani izgu-
bo, iz težav pa se namera-
va rešiti tudi s prodajo ne-
premičnin in krčenjem
stroškov.
Za letos so po besedah
predsednice uprave Lidije
Žagar že podpisali dve tret-
jini izvajalskih pogodb. Med
drugim bodo gradili šolo v
Laškem, hotel poleg Svetov-
nega trgovinskega centra v
Ljubljani, pa nov Tušev di-
stribucijski center... »Gradiš
je specialist v visokih grad-
njah in prav na tem področ-
ju pričakujemo letos v Celju
velik investicijski zamah. Pre-
cejšnji del tega kolača smo
si že vzeli, sanacija, ki jo iz-
vajamo v podjetju pa pome-
ni, da bo konkurenca mora-
la odslej še bolj računati na
nas,« pravi Žagarjeva.
Če bodo hoteli izpolniti po-
slovni načrt, bodo v Gradi-
su, ki je od lanskega poletja
v večinski lasti podjetja za
gospodarsko svetovanje Ge-
mag iz Maribora, letos prisi-
ljeni izvajati stroge varčeval-
ne ukrepe. Tako kot nekate-
ri drugi gradbeniki bodo kr-
čili število zaposlenih. Kot
povedala Lidija Žagar, so m(
skoraj 400 zaposlenimi;
ugotovili 90 presežkov, v
činoma gre za režijske dela
ce, od katerih pa bo brez d,
la ostal le manjši del. Večj
bodo namreč ponudili r^
poreditev na nižje delovj
mesto ali pa zaposlitev p
drugem delodajalcu.
Kot je znano, je konec ji
nuarja je sklepe o začasnei
čakanju že dobilo 29 dela
cev, ki pa so se na sklepe p
tožili. V območni organiz
dji svobodnih sindikatov i
namreč ugotovili, da so skli
pi nezakoniti, saj določanj
presežnih delavcev ni bilo d
rej eno po kriterijih, ki so;
to določeni. Kljub pritožbii
v sindikatih zavedajo, da o
puščanja ne bodo mogli pi
prečiti. Lahko pa prisilil
vodstvo, da pri določanju pn
sežkov res ravna v skladu
zakonodajo. Delavci torej k
drugega kot novih sklepov,
jih bodo najbrž dobili čezi
mesec, ne morejo pričakova
Žagarjeva pravi, da so šl
vilke, vsaj pri režijskih i
lavcih, dokončne. Glede i
velik obseg dela, ki ga nal
tujejo za letos, pa bodo n
brž celo na novo zaposlen
li, vendar samo gradbene d
lavce.
JANJA INTIHi
(Ne)zanimivi za koroške poslovneže
v gornjegrajski Smreki so
se pred leti s prisilno porav-
navo izognili stečaju, z za-
menjavo direktorja in ob po-
moči lastnikov pa so v tem
času uspeli dobrih 600 mi-
lijonov tolarjev dolga sko-
raj prepoloviti in tekoče po-
ravnavati vse obveznosti
prisilne poravnave. Dobi-
ček, ki so ga ustvarili lani,
naj bi bil rezultat racionali-
zacije stroškov in nizkih
plač, ki so na spodnji meji
kolektivne pogodbe.
Zaradi kapitalske podhra-
njenosti podjetja so oktobra
lani, tudi s »pomočjo« gornje-
grajskega župana Tonija Rif-
Ija, pripeljali v Smreko Ko-
roški holding in podjetje Eu-
rocity, ki sta jih bila priprav-
ljena dokapitalizirati. Z vsto-
pom strateških partnerjev se
je osnovni kapital podjetja po-
večal s 127 na 177 milijonov
tolarjev, dotedanji lastniki pa
so z novimi družbeniki skle-
nili dogovor, po katerem lah-
ko ti v letu dni dokapitalizi-
rajo Smreko nad 50 odstot-
kov lastniškega deleža.
Predstavnika Koroškega
holdinga (ki je dokapitalizi-
ral Smreko na račun nikoli
opravljenih intelektualnih
storitev in svetovanj) Andrej
Švab in Andrej Cahita sta bila
še lansko jesen prepričana, da
je Smreka perspektivno pod-
jetje in dobra poslovna pri-
ložnost. Korošci naj bi poleg
finančne injekcije gornjegraj-
skemu podjetju pomagali z
znanjem in povezavami, za-
to je odločitev podjetja Euro-
city, da po štirih mesecih part-
nerstva proda 44,5 milijona
tolarjev poslovnega deleža v
Smreki, presenetljiva.
Direktor Janko Zaker-
šnik kljub vztrajnim posku-
som ni bil dosegljiv, po taj-
nici pa nam je sporočil, da o
prodaji ni pripravljen dajati
nobenih informacij. Odgovo-
ra na vprašanje, ali je Evro-
city stavil na napačnega ko-
nja, nismo dobili, smo pa od
župana Tonija Riflja neurad-
no izvedeli, da naj bi delež
prevzelo eno od podjetij, ki
je prav tako v lasti Koroške-
ga holdinga. To pomeni, da
bo Smreka še naprej ostala
pod nadzorom ljudi, ki uprav-
ljajo Koroški holding, med
njimi tudi Janka Zakeršnika.
EM
Sredi rož doma
Na celjskem sejmišču bo-
do prihodnji četrtek, 14. fe-
bruarja, odprli specializira-
na sejma Flora in Domofin,
ki ju pripravlja mešano pod-
jetje Cespo. Gre za prvi dve
od petnajstih prireditev, ki
jih bo letos organizirala
skupina Celjski sejem.
Na obeh sejmih se bo le-
tos predstavilo manj razstav-
ljavcev kot lani, vendar or-
ganizatorji kljub temu priča-
kujejo, da bo obisk dober. Še
zlasti, ker so poleg razstave
pripravili veliko spremljeval-
nih prireditev, ki bodo goto-
vo pritegnile mnogo ljudi, ne
le strokovnjakov s področij,
ki ju zajemata sejma^Na sej-
mu Flora, ki bo v novi sejem-
ski dvorani, bo svojo ponud-
bo na 7.500 kvadratnih me-
trih razstavnih površin posta-
vilo na ogled 135 razstavljav-
cev. V štirih sejemskih dneh
bo na Flori, ki bo letos dala
poseben poudarek poroki in
pomenu floristike, gotovo
najzanimivejše dogajanje v
prostoru za predstavitve. Tu
bodo obiskovalci lahko
spremljali razglasitev najbolj-
ših vrtnarjev in cvetličarjev,
ki se bodo med drugim po-
merili v izdelavi šopka za va-
lentinovo, poslušali predava-
nja o okenskih in balkonskih
rastlinah, o medu ali pa o os-
krbi sadnega drevja.
Tudi sejem Domofin, na ka-
terem se bo na 7.500 kvadrat-
nih metrih razstavnih površin
predstavilo 130 razstavljavcev,
bodo popestrili s številnimi
spremljajočimi prireditvami.
Ministrstvo za gospodarstvo
bo predstavilo aktivnosti za
odpravo administrativnih ovir
v gradbeništvu. Slovenski in-
štitut za standardizacijo bo
predstavil evropske standar-
de na področju gradbenih iz-
delkov, za mnoge pa bo naj-
brž zanimivo tudi predavanje
o povezavi zdravja in bivanja.
Na sejmu se bodo srečali slo-
venski slikopleskarji, podelili
bodo znake kakovosti v gra-
diteljstvu ter častna priznanja
arhitektom in graditeljem, Ce-
lje pa bo gostilo tudi državno
prvenstvo mladih krovcev in
kleparjev.
Skupni slogan sejmov Flo-
ra in Domofin, ki bosta od-
prta do 17. februarja, je Sre-
di rož doma.
JANJA INTIHAR
Zadnjič iz Žeiezninarja
Od ponedeljka v Celju ni
več Žeiezninarja, znameni-
te trgovine s skoraj dvesto-
letno tradicijo.
V Merkurju, ki je po vele-
prodaji lani prevzel tudi ce-
lotno Kovinotehnino malopro-
dajo, so se namreč odločili,
da v mestu ne bodo obdržali
nobene od nekdanjih Kovino-
tehninih trgovin in da bodo
vso ponudbo strnili v centru
na Hudinji. In kaj bo s trinaj-
stimi prodajalci? Merkur jih
je za zdaj prevzel le šest, os-
talim sedmim pa obljubil, da
jim bo poiskal delo pri dru-
gem delodajalcu, vendar so
se delavci na sklepe, v kate-
rih so jih obvestili, da niso
sprejeti v nakelsko podjetje,
pritožili. Odgovora doslej še
niso dobili, v Merkurju pa pra-
vijo, da mrzlično iščejo reši-
tev. Odločili so se namreč, da
bodo tudi za sedem »spornih«
prodajalcev zagotovili delo v
svoji maloprodaji.	JI
Zadnji, za katerega je zazvonila blagajna v Železninarju, je bil Viktor Rožanc iz Celja (na sliki prvi z levsli
trgovini so mu izdali poseben račun, za shivo in tudi za zgodovino pa je nastal tudi tale posnetek.
Št. 6 - 7. februar 2002
^Olj partner I luiJlHilJšim oHimm
GOSPODARSTVO
11
Mlekarna
tekmec največjim
Iranska rast Mlekarne Celeia najvišja v mlekarski industriji - Letos bodo v
Arji vasi namenili za naložbe več kot milijardo tolarjev
\llekarna Celeia iz Arje va-
jjje lani odkupila in prede-
71 milijonov litrov mle-
S prodajo mlečnih izdel-
kov je zaslužila 10,5 milijar-
jf tolarjev, kar je za skoraj
^tino več kot predlani, či-
stega dobička bo okrog 88
pjlijonov tolarjev. Na tuje trge
joprodaU 16 odstotkov proi-
jvodnje, kar je nekoliko slab-
še kot v letu 2000. V mlekar-
ni letos napovedujejo za do-
l,ro milijardo tolarjev naložb,
povečati pa nameravajo tu-
ji odkup in predelavo mle-
ka.
Direktor Marjan Jakob je
planskimi poslovnimi rezul-
tati zelo zadovoljen. Pravi, da
50 vse cilje, ki so jih zapisali v
letnem načrtu, v celoti uresni-
Eili, čeprav jih je celo nadzor-
ni svet ocenili kot preveč po-
gumne. »Takšne rasti, kot smo
lo imeli pri odkupu, prodaji
in prometu, ni lani dosegla no-
[)ena druga slovenska mlekar-
na. Medtem ko so ostali od-
kup mleka povečali za 4,9 od-
stotka, smo ga mi za 8,9 od-
stotka, proizvodnja fermenti-
lanih izdelkov se je povečala
p 14 odstotkov, sirov pa za 5
odstotkov. Pozitivno rast smo
osegli tudi pri konzumnem
(nleku, saj smo ga prodali za
10 odstotkov več kot v letu
2000. Takšni prodaji je sledi-
la tudi finančna rast in lani smo
[tončno presegli magičnih de-
iet milijard tolarjev prihod-
|iov.«
Koliko od 4.700 ton sirov
n 64.000 kosov jogurtov ter
Irugih fermentiranih izdel-
kov je končalo na mizah iz-
?en slovenskih meja?
Čeprav je za Mlekarno Ce-
fa zelo pomembno, da je us-
Mna na domačem trgu, ni-
(akor ne zanemarjamo vzno-
ta. Veseli smo, da smo dobro
Prodajali zlasti tiste izdelke,
^ katere tudi sami menimo,
^ so zanimivi za tuje trge. Iz-
foz fermentiranih izdelkov
'nio lani povečali za 14 odstot-
K pri sirih pa je, žal, zgod-
P nekoliko drugačna. Lahko
r' ga namreč prodali še naj-
^^ tisoč ton več kot smo ga
''^er, a ga zaradi omejenih
5'^ogljivosti nismo mogli iz-
delati.
I ^ vaši izvozni trgi še ved-
[0 večinoma na Balkanu?
[ Naš najpomembnejši kupec
® Bosna in Hercegovina, sle-
djo ji Črna gora, Kosovo in
l^^kedonija. Vse bolj se pre-
tudi na hrvaški trg, če-
je tam konkurenca doma-
'n tujih proizvajalcev izred-
niočna. Nove trge osvaja-
s pomočjo slovenskih tr-
^^cev, ki so zadnje čase pri
^dnji blagovnih centrov po
^vah bivše Jugoslavije ze-
.^tivni. To velja tudi za Sr-
kamor bomo šli v »pake
L** 2 Mercatorjem. To, da sle-
■"^0 trgovini, pa nikakor ne
i^^eni, da se zanašamo sa-
h---
mo na druge. Prav te dni pri-
čakujemo obisk delegacije iz
znanega beograjskega podjet-
ja PKB, s katerim bomo prou-
čili možnosti za tesnejše so-
delovanje. Srbski trg je za na-
šo mlekarno zelo pomemben.
Ljubljanske mlekarne so
pred kratkim pogorele v Bo-
sni in Hercegovini, kjer so
želele kupiti večinski delež
v sarajevski mlekarni. Si tu-
di vi iščete partnerje v drža-
vah bivše Jugoslavije?
Seveda si tudi Mlekarna Ce-
leia z nakupom pomembnej-
šega deleža v katerem od proi-
zvodnih obratov želi zagoto-
viti dolgoročno rast na teh tr-
gih. Ogledali smo si že nekaj
mlekarn v Bosni in Hercego-
vini in v Makedoniji, vendar
za zdaj kaj več o tem še ne mo-
rem povedati.
Mlekarna Celeia je lani po-
stala največji proizvajalec
fermentiranih izdelkov v Slo-
veniji, Ker se poraba mleč-
nih izdelkov pri nas ni preti-
rano povečala, ste očitno po-
brali trg komu drugemu.
Po naših ocenah imamo pri
fermentiranem programu že
več kot 40 odstotkov tržnega
deleža, pri sirih, ki so naš tra-
dicionalni program, pa je ta
delež še višji. Vemo, da naša
skoraj 20-odstotna lanska rast
ne pomeni, da so ljudje po-
jedli toliko več sirov in jogur-
tov, ampak da smo si s kako-
vostjo in številnimi novimi iz-
delki pridobili kupce, ki so mor-
da prej prisegali na katerega
od drugih proizvajalcev. Dejs-
tvo je, da je Mlekarna Celeia
prav zaradi kakovosti in ne-
nehnih novosti, pa tudi zaradi
proizvodnje, ki je urejena po
evropskih standardih, v zad-
njem času zelo povečala svoj
ugled. Danes nihče več ne more
iti mimo nas. Ne v branži ne v
trgovini. Celo pri Mercatorju,
ki je star zaveznik Ljubljan-
skih mlekarn, smo si izbolj-
šali položaj. Nismo več samo
regionalni, še manj pa lokal-
ni. Smo vseslovenski proi-
zvodni obrat, ki je zelo resen
tekmec tudi največjim.
Lani ste na trg poslali 14
novih izdelkov. K^šne no-
vosti pripravljate za letos?
Mislim, da bodo potrošni-
ki šokirani. Družini LCA se bo
pridružila nova linija, novo-
sti pa smo pripravili tudi v de-
sertnem programu. Gre za iz-
delke, ki jih doslej na našem
trgu še ni bilo, uradno pa jih
bomo predstavili konec mar-
ca.
V preteklosti ste večkrat
poudarili, da mlekarna »po-
ka po šivih«. Imate v zvezi s
širitvijo že kakšne bolj kon-
kretne načrte?
Res je, da že nekaj časa de-
lamo na robu zmogljivosti, saj
je bila mlekarna zgrajena za
predelavo 160 tisoč litrov mle-
ka na dan, sprejmemo pa ga
200 tisoč litrov. Zlasti pri si-
rih so naše možnosti zelo ome-
jene, zato sploh ne moremo
več slediti povpraševanju. Le-
tos bomo poskusili izkoristiti
vse notranje rezerve, prihod-
nje leto pa bomo morali zelo
resno razmisliti o povečanju
proizvodnih zmogljivosti. Pro-
stora imamo zadosti.
Kakšne naložbe načrtujete
letos?
Marca bomo zaključili sko-
raj 300 milijonov tolarjev vred-
no naložbo v nov sistem za hi-
tro hlajenje pasteriziranega
mleka, ki je, kot smo ugotovi-
li ob lansldh dveh okvarah, za
mlekarno življenjskega pome-
na. Sicer pa bomo letos v po-
sodobitev proizvodnje vložili
več kot milijardo tolarjev. Za-
čeli bomo z namestitvijo no-
vega sistema, s katerim bomo
prepolovili porabo vode na li-
ter mleka. Naložba je vredna
blizu 200 milijonov tolarjev,
vendar računamo, da se nam
bo povrnila v dveh letih. Ker
smo zelo velik porabnik vo-
de, bodo namreč tudi prihran-
ki zelo veliki. Naslednja bo na
vrsti čistilna naprava. Projek-
ti so že narejeni in če ne bo
kakšnih večjih birokratskih
ovir, bo zgrajena do konca le-
ta. Letos načrtujemo še poso-
dobitev pasterizacije, urediti
pa nameravamo tudi skladiš-
če lastnih izdelkov. V obeh pri-
merih bo zaradi avtomatiza-
cije delovnega procesa izgu-
bilo delo nekaj ljudi, vendar
posledice ne bodo hude. Cilj
vseh letošnjih naložb je prila-
ganje evropskim normam. Po
količini predelanega mleka
smo sicer med prvimi v Slo-
veniji, a še vedno daleč za Evro-
po.
Kako boste zagotovili de-
nar za vse letošnje naložbe?
Nekaj bo lastnih sredstev, na-
jeli bomo posojila, računamo
pa tudi na predpristopno po-
moč iz programa Sapard, s ka-
terim Evropska unija v drža-
vah kandidatkah finančno pod-
pira tudi naložbe v živilsko-
predelovalni industriji. Na prvi
razpis smo se že prijavili in
upam, da bomo uspeli.
O povezovanju v zadnjem
času v vseh mlekarnah bolj
ali manj molčite. Ste se skri-
li pred javnostjo, da bi imeli
več miru, ali so pogovori za-
stali?
Zadeve se sicer dogajajo, ven-
dar ne več tako intenzivno in
pod takšnimi pritiski. Moram
povedati, da so pogajalske po-
zicije Mlekarne sedaj bistve-
no drugačna kot so bile še lani
ali predlani. Zaradi uspešne-
ga poslovanja so nam vrata od-
prta v oba mlekarska sistema,
ki naj bi nastala v Sloveniji.
Kljub temu časa za pove-
zovanje nimate več veliko.
Pogovarjamo se tako z
vzhodnim kot zahodnim blo-
kom, dogovor pa bomo skle-
nili s tisto stranjo, ki bo spre-
jela dejstvo, da je mlekarna
v zadružni lasti in da se zara-
di tega močno razhkuje od
ostalih. Naše lastnike namreč
zanima predvsem to, da od-
kupimo čim več mleka in ga
tudi plačamo. Zelo pomem-
ben je tudi razvoj, dobiček,
ki so ga v večini drugih mle-
karn postavili na prvo mesto,
pa je pri nas šele peti ali še-
sti. Zaradi takšnih različnih
interesov poteka povezova-
nje veliko težje kot smo pred-
videvali. Pogovori so neko-
liko zastali tudi zato, ker ima-
ta naša potencialna partner-
ja, to je ljubljanska in pomur-
ska mlekarna, precejšnje
probleme zaradi pripojitev,
ki sta jih izvedla v minulih
letih. Poleg povezovanja v
vzhodni in zahodni blok pa
obstaja še ena možnost, ki je
po mojem ne bi smeli zane-
mariti, saj bi lahko bila zelo
uspešna. Mislim na združi-
tev vseh mlekarn, ki so v za-
družni lasti. Sicer pa, kakor-
koli se bodo stvari obrnile,
bo Mlekarna Celeia pri vseh
povezavah zagotovo igrala ze-
lo pomembno vlogo.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Marjan Jakob
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
št. 6 - 7. februar 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Kadrovska
akrobacija
Zadnja zamenjava v MOC še vedno buri duhove
Zadnja kadrovska zame-
njava v Mestni občini Ce-
lje na mestu svetovalca za
promet ne bi bila nič poseb-
nega, če bi bilo ob zame-
njavi povedano, da Iztok
Uranjek, ki je bil hkrati na-
mestnik direktorja ZPI,
svojega dela ni izpolnjeval
v skladu s pričakovanji.
Zato bi ga, seveda, morali
premestiti na nižje delov-
no mesto, kjer bi mu šla tu-
di nižja plača. A ne, Ura-
njek je postal županov sve-
tovalec.
Po obrazložitvi direktori-
ce občinske uprave Darje Pa-
vlina so se za zamenjavo od-
ločili, ker so ugotovili, da bi
bil po 15 letih čas za njego-
vo zamenjavo. Nikjer ni bi-
lo govora o njegovi nesposob-
nosti, napačnih odločitvah...
O zimzelenem občinskem ar-
gumentu za zamenjave bi to-
rej lahko polemizirali. Mnogi
direktorji najuspešnejših
podjetij so na svojih stolčkih
že vrsto let, pa nikomur ne
pride na pamet, da bi jih za-
menjal. Ker so uspešni, se-
veda.
Uranjeka so se najprej od-
ločili premestiti na delovno
mesto inšpektorja za promet.
Nato je Darja Pavlina na žu-
panovi novinarski konferenci
minuli ponedeljek udarila z
novico, da bo postal županov
svetovalec. Torej je očitno
dragocen občinski kader. Od-
slej bo opravljal delo župa-
novega svetovalca za koordi-
nacijo z resornimi ministrs-
tvi za avtocestne priključke,
je dodala Pavlinova, ter so-
deloval pri prometnem mo-
delu urbanistične zasnove Ce-
lja. Avtocestnih priključkov,
po naših informacijah nepo-
sredno iz Darsa, v Celju še
ne bo vsaj dve leti!
Kdaj se izteče
rok?
In kaj je narobe z Uranje-
kovim naslednikom Ego-
nom Hermanom? Pravza-
prav nič. Najbolj je ustre-
zal vsem razpisnim pogo-
jem. Od v razpisu predvi-
denih 8 let delovnih izku-
šenj jih ima deset na cari-
narnici v Ljubljani. Moti le
način izbiranja, motovilje-
nje z razpisom in še večje s
posredovanjem imena izbra-
nega kandidata javnosti.
Da bo izbran Egon Herman,
smo namreč v Novem tedni-
ku poročali že pred tremi ted-
ni. Seveda brez jasnovidnih
sposobnosti. O tem se je to-
rej govorilo. A ne, razpis, ob-
javljen v našem časopisu 10.
januarja letos, ni bil prire-
jen za nikogar, je zagotovila
Darja Pavlina. Naslednji te-
den ga je dopolnila in sicer
tako, da je bila za mesto sve-
tovalca za promet sprva zah-
tevana izobrazba univerzitet-
nega diplomiranega inženir-
ja tehnologije prometa, po
dopolnjenem razpisu pa je za-
dostoval zgolj diplomirani
inženir tehnologije prometa.
In Egon Herman ima ravno
slednjo izobrazbo. Kot po na-
ključju. Delovne izkušnje pa
je deset let nabiral na cari-
narnici v Ljubljani.
Minuli ponedeljek, torej
28.januarja, na županovi no-
vinarski konferenci Darja Pa-
vlina še ni vedela, kdo bo 1.
februarja nastopil to delovno
mesto. V sredo ob pol enaj-
stih še tudi ne. Dvajset min.
kasneje je po Alešu Vref]^,
sporočila, da je to, uganili sk
Egon Herman. Menda je k
edini, ki je izpolnjeval vse ra^
pisne pogoje, zato dileme, k
bo izbran med šestimi prijav
Ijenimi, ni bilo, je dve uri L
sneje v telefonskem pogovj
ru zagotovila Pavlinova saib
V petek je Egon Herman n^
stopil delovno mesto. A
pet vprašanje, če bi ga lahko
Glede na to, da je bil razpj
dopolnjen 17. januarja, sej
15-dnevni rok za prijavo jj
tekel šele 1. februarja. Kai
didat pa je bil takrat že izbra
in je zasedel delovno mest(
Da bi veljal rok iz prvega ra
pisa, ne bo držalo, so nam z;
gotovili trije pravniki, ki siu
jih prosili za strokovno mm
nje. Na občini pravijo drug
če. Na delovni inšpekciji n
bi jim rekli, je veljaven ro
iz prvega razpisa, če v poprai
ku razpisa ni bistvenih spK
memb. Sprememba zahtev;
ne stopnje izobrazbe torej i
v seznamu bistvenih poprai
kov razpisnih pogojev. Pai
zumi, kdor moreš!
NATAŠA GERKEŠ LEDNI
Egon Herman, pripravljen za novo službo.
Železarji nimajo denarja
v železarskem stanovanj-
skem podjetju Prostan Štore
so v ponedeljek končali s pre-
gledovanjem vlog za odkup
stanovanj, ki so jih morali
najemniki železarskih sta-
novanj posredovati do kon-
ca januarja.
Od 283 železarskih stano-
vanj, ki jih je imel Stanovanj-
ski sklad Republike Slovenije
pred koncem roka v celjski re-
giji, je pogodbe o odkupu sta-
novanj podpisalo le 115 najem-
nikov. Večina stanovanj tako
ostaja v skladovi lasti, kar ka-
že na težke socialne razmere
upravičencev za odkup.
Sicer pa je neuradno mogo-
če slišati, da razmišljajo v Ljub-
ljani o novem razpisu za pro-
dajo stanovanj, vendar je vpra-
šanje, če pod istimi pogoji. V
skladu in Prostanu poudarja-
jo, da veljajo za najemnike,
ki se niso odločili za odkup
stanovanj, vnaprej iste pravi-
ce in dolžnosti kot do sedaj.
Železarska stanovanja so ve-
činoma v Štorah, Celju ter
Šentjurju. Njihovi najemniki
so se v zadnjih mesecih prito-
ževali zaradi previsoke odkup-
ne cene ter drugih neugodnih
pogojev.
BRANE JERANKO
Dodatna
parkirišča v Celju
Mestna občina Celje se za-
veda problematike pomanj-
kanja parkirišč v celjskih
mestnih četrtih. Zato so iz-
delali program ureditve do-
datnih 1100 parkirišč in ga
ovrednotili na 120 milijo-
nov tolarjev.
Letos so v proračunu v ta
namen zagotovili 30 milijo-
nov tolarjev. Akcijo bodo iz-
vajali skupaj z mestnimi če-
trtmi. Občinske strokovii
službe jim bodo zagotovi
projektno dokumentacijo,!;
delali bodo projekte ter a
ložbo sofinancirali, del i
soudeležbo pa naj bi prisp
vali tudi krajani. Že letos n
bi z izgradnjo parkirišč pi
čeli v mestni četrti Karel Di
stovnik Kajuh in jo po dobra
mesecu dni nadaljevali še
preostalih.	NG!
AD Kladivar icmalu z
uporabnim dovoljenjem
Že ta mesec naj bi bil opravljen tehnični pregled in pri-
dobljeno uporabno dovoljenje za atletski stadion Kladivar
v Celju. Obnova se je pričela že leta 1996 s preureditvijo
atletske steze in tekmovališč ter se nadaljevala z izgradnjo
zahodnega prizidka k obstoječi tribuni. Sedaj gre h koncu
tudi prenova tribune.	NGL
Redno |
zaposlene
oskrbovalkc
, v Celju že nekaj let poti
ka nudenje pomoči na di
mu starejšim občanom. Pi
moč na domu izvajajo v ol
viru Doma upokojencev!
s tem podaljšajo bivanje sC
rostnikov v domačem oki
lju. Do lani je celjska oW
na financirala redno zap(
slitev petih oskrbovalk, vo(
je in koordinatorja pomo
na domu. Poleg tega je so
nancirala 18 oskrbovalk 2
poslenih preko javnih d<
Letos pa bodo poleg vod
in koordinatorja redno z
poslili še 20 oskrbovalk. Vi
delovna mesta bo sofinani
rala celjska občina. NC
Št. 6 - 7. februar 2002
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

Celjski urbanizem
prijazen okolju?
»Vsako delo je častno, tudi kartiranje habitatnih tipov.«
Celje bo v dveh do treh le-
jjj) dobilo novo urbanistično
dokumentacijo. Kot eno od
gjadiv zanjo je Zavod za pla-
niranje in izgradnjo lani na-
ročil pri Centru za kartogra-
gjo favne in flore nalogo o ha-
bitatnih tipih na območju celj-
ske občine. Gre za razisko-
Yanje združbe rastlin in ži-
yali ter njihove soodvisnosti
i neživimi dejavniki okolja
Icot so svetloba, vlaga, vrsta
tal in podobno. S to nalogo
50 na ZPI dobili veliko infor-
macij o prostoru z vidika na-
rave, ki naj bi jih po zagoto-
vilih direktorja ZPI mag. Mi-
rana Gajška upoštevali pri
pripravi urbanistične doku-
mentacije. Celjska občina pa
naj bi bila prva v Sloveniji,
Id je dobila te podatke.
Raziskovalci so pregledali
okoli 95 kvadratnih kilometrov
površine Mestne občine Celje.
Ta je doslej dobro skrbela za
gozdne površine na svojem ob-
močju, zanemarjala pa ostali
segment narave, je ob predsta-
vitvi naloge povedala svetoval-
ka direktorja ZPI za varstvo oko-
lja Nina Mašat.
Raziskovalna naloga je po-
kazala, da 35 odstotkov povr-
šin celotne občine zajema gozd,
15 odstotkov je pozidanih, 13
odstotkov pa intenzivnih kme-
tijskih površin. Naravovarstve-
no visoko ovrednotene površi-
ne so slabo ohranjene na zelo
pajhnih in raztresenih površi-
nah, so ugotovili raziskovalci,
povečini biologi. Poleg gozdov
»naravovarstveno najvrednejši
nekateri tipi ekstenzivnih mo-
TOtnih travnikov, zmerno su-
lih travnikov in kisloljubni
travniki, poleg teh pa še neka-
teri tipi vodne in močvirske ve
getacije ter vegetacije skalovij,
so zapisali v izsledldh naloge.
Edini večji še ohranjeni kom-
pleks mokrotnih travnikov je
na območju Volček.
Na teh območjih uspevajo
številne redke in (ali) ogrože-
ne rastlinske vrste, ki pa hitro
izginjajo zaradi krčenja njiho-
vega življenjskega prostora.
»Naloga je pokazala, da so bile
v preteklosti na tem področju
storjene številne napake s stra-
ni načrtovalcev, ki so premalo
upoštevali ohranjanje naravne-
ga okolja. Vrednost naloge je
ravno v tem, da naj bi bilo od-
slej drugače, » pravi Nina Ma-
šat.
Naloga je nastajala lani od
julija do oktobra. Ob javni pred-
stavitvi naloge, ki je bila v pe-
tek v občinskih prostorih, ude-
ležilo pa se jo je kar nekaj pred-
stavnikov krajevnih skupnosti
in mestnih četrti ter še nekaj
posameznikov, so raziskoval-
ci povedali, da je na terenu več-
krat prišlo do smešnih situa-
cij. Tako so jih ljudje spraše-
vali, kaj popisujejo, in si ob
obrazložitvi predstavljali pred-
vsem, da popisujejo rastline.
Eden pa je ob tem spoznanju
celo pripomnil: »No, vsako delo
je častno.«
Nina Mašat pravi, da je ob
pričetku naloge pričakovala, da
naravno okolje na območju ob-
čine še ni tako degradirano, kot
je pokazala kasneje raziskava.
»Občina sedaj ve, kakšni habi-
tatni tipi se nahajajo na njenem
območju, vse skupaj je tudi
ovrednoteno. Ker je varstvo oko-
lja zajeto v načrtovanje je mož-
nost usklajevanj in pretoka in-
formacij večja,« dodaja.
Na vrsto
prihaja hrup
Zelo zanemarjen segment
okolja je po besedah Mašatove
hrup. Oceno posnetka stanja na
območju celjske občine je iz-
delal Zavod za zdravstveno vars-
tvo že pred štirimi leti. Hrup
so merili na 78 mestih in ugo-
tovili, da je največji vir hrupa
promet, ki se iz leta v leto stop-
njuje. Sledita mu emisiji hru-
pa industrije in železniškega
prometa.
Sedaj je v pripravi kataster
virov hrupa in določitev obmo-
čij varstva pred njim. "Nalogo
izdeluje EPI Spektrum iz Ma-
ribora, a je trenutno zastala.
. Ugotovili so namreč, da jim
manjkajo podatki o štetju hru-
pa, strukturi vozil in številu le-
teh podnevi in ponoči za ob-
močje celotne občine. Ko jih
bodo pridobili, bodo lahko z
nalogo nadaljevali, pravi Ma-
šatova.
Tudi izsledki te naloge bodo
služili prostorskemu načrtova-
nju v Celju. Občinske strokov-
ne službe bodo na podlagi iz-
sledkov pripravile predlog stop-
nje varovanja, ki ga bodo nato
predstavile javnosti. Ta se bo
lahko na predloge odzvala z do-
datnimi predlogi, pravi Nina
Mašat.
Relativno čist
zraic nad
Celjem
Onesnaženost zraka v Celju
se z leti zmanjšuje, je razvese-
ljiva ugotovitev. Emisije žveplo-
vega dioksida so bistveno manj-
še kot pred leti, ko je bila na
območju Celja še močno pri-
sotna težka industrija. K zmanj-
ševanju onesnaženosti zraka
pripomore tudi vse manj ku-
rišč na območju občine in od-
ločanje ljudi za ogrevanje s pli-
nom. Kljub temu v Celju še ved-
no opravljajo meritve na Ipav-
čevi ulici v Celju. Merijo vseb-
nost žveplovega dioksida v zra-
ku, prašne usedline, dušikov
dioksid in ogljikov monoksid.
»Lani prvič je presegel letno pov-
prečje dušikov dioksid. To ka-
že, da se v Celju močno pove-
čuje promet,« pojasnjuje Ma-
šatova. Ljudje pa lahko redno
preverjajo onesnaženost zraka
v središču mesta na javnem pri-
kazovalniku, ki je v pasaži med
slaščičarno Zvezda in trgovino
z usnjeno galanterijo Torbica.
Hidi kakovost vod in vodo-
tokov je na območju celjske ob-
čine na ravni izpred treh let,
kar je zadovoljivo. »Z izgrad-
njo centralne čistilne naprave
pa pričakujemo še izboljšanje
kakovosti voda,« napoveduje
Mašatova.
Celje za lokalno
Agendo 21
v Celju pripravljajo tudi do-
kument, ki naj bi predvidel tak-
šne okoljske programe, s kate-
rimi bodo dosegali cilje traj-
nostnega razvoja, kot jih opre-
deljuje Agenda 21. Gre za do-
kument, ki se bo nenehno spre-
minjal v prizadevanjih za čim
kakovostnejše bivanje občanov
na vseh področjih. Lokalna
Agenda 21 je obveza vseh lo-
kalnih skupnosti, pravi Maša-
tova. Maribor jo je že izdelal,
v Celju je v pripravi. Sredstva
zanjo so v letošnjem občinskem
proračunu zagotovljena.
Najprej nameravajo opra-
viti analizo stanja, nato pri-
pravili delavnice za zaintere-
sirano javnost, ki bo lahko ob-
likovala predloge podprogra-
mov in ukrepov, s katerimi
bi po mnenju občanov pripo-
mogli h kakovosti bivanja v
Celju iz vseh vidikov: okolje-
varstvenega, zdravstvenega,
gospodarskega, z vidika pro-
meta in podobno. »Občina že
sedaj pri načrtovanju skuša
upoštevati in podpirati tiste
dejavnosti, ki vodijo k traj-
nostnem razvoju, ta pa si pri-
zadeva za ohranjanje narave
za naše potomce. V občini Ce-
lje morda na tem področju po-
grešam le medsebojno uskla-
jevanje med različnimi uprav-
nimi službami. Da preidemo
od programov do udejanjanja
le-teh, traja včasih predolgo,«
ugotavlja Nina Mašat.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Nina Mašat
RAZSTAVA PUSTNIH MASK
NATEČAJA SLKD CELJE »PUSTNA
ŠEIMA 2002<€
Avla Muzeja novejše zgodovine Celje, od četrtka, 7. fe-
bruarja, do petka, 22. februarja. Organizator: Sklad za
ljubiteljsko kulturno dejavnost Celje
OTROŠKA PUSTNA NEDELJA
za predšolske otroke in razredno stopnjo osnovne
šole
Golovec, dvorana A, nedelja, 10. februarja, ob 15. in ob
17.uri. Nastopajoči: ansambel Journal. Organizator: Me-
dobčinska zveza prijateljev mladine Celje
OTROŠKI PUSTNI ŽiV-ŽAV
za predšolske otroke in razredno stopnjo osnovne
šole
Prešernova ulica pred Muzejem novejše zgodovine, pustni
torek, 12. februarja, od 10.30 do 12. ure. Nastopajoči:
Ansambel Vitezi celjski. Moderatorstvo: Zoran Mirčeta
in Mojca Krajnc. Obdaritev: krofi, baloni, bomboni Na-
grade: Podelitev nagrad najboljšim maskam in natečaja
SLKD Celje »Pustna šema«. Organizator: Sklad za ljubi-
teljsko kulturno dejavnost pod pokroviteljstvom Mestne
občine Celje
eELJSKI
FUST 2002
za vse resne in manj resne Celjane
in okoličane
Prešernova ulica pred Muzejem novejše zgo-
dovine, pustni torek, 12. februarja, ob 16. uri.
Zbiranje mask in delitev številk: Trg celjskih
knezov pred MOC od 15.30 do 16. ure.
Odhod povorke: ob 16. uri, na čelu povorke
vodja radarske službe in Pihalni orkester, pust-
no okrašena konjska vprega.
Pot povorke: Narodni dom, po Prešernovi ulici
mimo balkona Muzeja novejše zgodovine, pri
TUŠ-u levo po Stanetovi do Lekarne, desno po
Cankarjevi, desno v Gubčevo, pri Zlatarni de-
sno v Prešernovo do Muzeja novejše zgodovine
Nastopajoči: ansambel Vitezi celjski, modera-
torja Mateja Podjed in Tone Vrabl, 5-članska
ocenjevalna komisija in podelitev BOGATIH
NAGRAD ZA NAJBOUŠE MASKE ter podelitev
priznanj Turističnega društva Celje najbolj pustno
okrašenim trgovinam in gostinskim lokalom.
Organizator: Sklad za ljubiteljsko kulturno de-
javnost pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje
POKOP PUSTA
Prešernova ulica pred Muzejem novejše zgodovine, pe-
pelnična sreda, 13. februarja, ob 16. uri. Organizator:
KUD Svoboda Zagrad, Celje
9. BREZOVA IMETLA
Celjski dom, nedelja, 16. februarja, ob 17. uri.
Nagrade: vijoličasta, zlata, srebrna, črno-bela, pisana,
modra diploma ....
Organizator: Plesno gledališka dejavnost "Harlekin" in
Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost, območna
izpostava Celje
Celjski pust 2002
Glavni sponzorji so: Kovinotehna Celje, Gorenje Vele-
nje, Banka Celje, Engro TUŠ, Zavarovalnica Triglav, Zava-
rovalnica Adriatic, slikar Stane Petrovič Čonči.
Lepe nagrade bodo prispevali tudi: Era Velenje, Mer-
cator Celje, Emo ETT, Alpeks, ZPO Celje, Pivovarna Laš-
ko, Javne naprave. Mesnica Čas Silva, Ledas, Foto Koli -
Kolšek Milan, Cetis, Aero, Slovenijales, gradbeni mate-
rial in stavbno pohištvo, Medlog.
Krofe, torte, bonbone in balone bodo darovali: Klasje
Celje, Majolka, Hotel Evropa, Hotel Turška mačka. Pe-
karstvo Brance, Muzej novejše zgodovine, McDonald's,
Turbo Schuh.
Št. 6 - 7. februar 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Težavenfc vrtec
V Taboru se otepajo z izgubo v vrtcu in iščejo rešitve
Svetniki v občini Tabor
so se na zadnji seji strinja-
li s 7-odstotno podražitvi-
jo ekonomske cene v vrtcu
ter se odločili, da bodo za
taborski vrtec razpisali
koncesijo.
Problematika z vrtcem je
v Taboru po besedah župa-
nje Vide Slakan zelo pere-
ča. Vrtec z dvema igralnica-
ma obiskuje »samo« 27
otrok, prostora pa bi imeli
za 44 nadebudnežev. Ker vr^^
tec ni polno zaseden, tudi
ni rentabilen, in računice ob
koncu meseca se jim nika-
kor ne izidejo. Ekonomska
cena ne pokriva vseh stroš-
kov, če pa cene še dvignejo,
bodo v primerjavi z drugi-
mi predragi, pa še na obči-
no bi padlo večje finančno
breme.
Do težav je prišlo zaradi
manjšega števila otrok in tu-
di zato, ker veliko staršev svoje
otroke vozi v vrtce v druge kra-
je. »Kot mati to lahko razu-
mem, vendar je zaradi tak-
šnih odločitev premalo otrok
v našem vrtcu - če bi imeli
vse taborske otroke doma, bi
bil vrtec premajhen,« pravi
Slakanova. Tako v Taboru kri-
jejo doplačilo do polne eko-
nomske cene v drugih vrtcih,
hkrati pa krijejo izgubo v do-
mačem vrtcu. Eden večjih
problemov, ki se ga v Taboru
dobro zavedajo, je tudi to, da
nimajo organiziranih jasli, to-
rej varstva za najmlajše.
Lansko izgubo, nastalo v
novembru in decembru, so
pokrili iz proračuna, prvi me-
seci v letošnjem letu pa že
kažejo, da bo izguba še viš-
ja, zato morajo v Taboru čim-
prej najti rešitev. Proračun-
skega denarja za kritje izgu-
be nimajo, izračuni pa tudi
kažejo, da je več kot polovi-
ca staršev v prvem plačilnem
razredu - torej plačujejo prib-
ližno 6 tisoč tolarjev meseč-
no za oskrbo otroka v vrtcu.
»Otroci in starši so z de-
lom v vrtcu zelo zadovoljni,
pa tudi v občini smo prijetno
presenečeni zaradi njihovega
dobrega dela,« pravi županja
Slakanova. Ker bi radi v ob-
čini na vsak način ohranili vr-
tec in v njem poslovali brez
izgube, razmišljajo o razpi-
su koncesije. »Koncesijo bo-
mo razpisali, kako pa se bo-
mo potem odločili, je stvar
ponudb in primerjav, kaj nam
morebitni koncesionar ponu-
ja v primerjavi s sedanjim za-"
vodom,« razlaga Slakanova.
Druga rešitev, ki jo vidijo v
Taboru, je čimprejšnja izgrad-
nja oziroma usposobitev pri-
mernega prostora za jasli. Ta-
ko bi lahko starši že od za-
četka našli varstvo za otroka
v domačem kraju. »Do sep-
tembra moramo nekaj ukre-
niti. Zavedamo se, da so za
jasli precej zahtevni kriteri-
ji. Problema se bomo verjet-
no lotili s preureditvijo se-
danjih prostorov v vrtcu, dol-
goročno pa bo problem rešen
čez tri leta z izgradnjo prizid-
ka k šoli,« upa Slakanova. V
Taboru načrtujejo, da se bo-
do z zgrajenim prizidkom
sprostile tri učilnice, ki bi jih
spremenili v vrtec, v sedanjem
vrtcu pa uredili kuhinjo, je-
dilnico ter gospodinjsko učil-
nico. URŠKA SELIŠNIK
Taborska županja Vida Slakan.
Ramšak
predsednik IWIS
Žalec
Na prvi seji sveta Mest-
ne skupnosti Žalec so za no-
vega predsednika sveta iz-
volili Ernesta Ramšaka, ki
je bil tudi edini kandidat.
Kot je znano, so v mestni
skupnosti potem, ko je lani
odstopila večina članov sve-
ta, januarja izvedli nadomest-
ne volitve, na katerih so iz-
volili 9 novih članov sveta.
Sinočnjo sejo je sklicala
predsednica mestne volilne
komisije Nuša Roje. Poleg
Ramšaka so za podpredsed-
nika mestnega sveta Žalec iz-
volili Francija Naraksa in Sa-
ma Verstovška, vsi pa bodo
poskusili brez večjih pretre-
sov in problemov zaključiti
10-mesečni mandat. Nasled-
nje volitve v Mestni skupno-
sti Žalec bodo predvidoma
konec novembra, ko bodo lo-
kalne volitve po celi Slove-
niji.
US, Foto: TT
Ernest Ramšak
I IZOBCINSKIH
m'Ž' SVETOV
Po vroči razpravi
potrdili proračun
BRASLOVČE - Svetniki so večino časa na zadnji seji na-
menili predlogu proračuna za letošnje leto, ki je bil v dru-
gem branju. Kljub temu, da se je v enomesečni javni obrav-
navi zvrstila vrsta sestankov in usklajevanj, je bila razprava
iz vrst treh svetnikov iz KO Gomilsko zelo živahna. Vseeno
so svetniki z 10 glasovi za in 4 proti proračun sprejeli. V
Braslovčah letos načrtujejo 516 milijonov tolarjev prihod-
kov, zaradi prenosa sredstev iz lanskega leta pa je za 17 mili-
jonov tolarjev več odhodkov. Največ denarja iz proračuna
bodo namenili za izobraževanje, kar 137 milijonov tolarjev,
v znesek pa je že všteta prva faza širitve šole v Braslovčah.
Višje cene vrtca in
pokopaliških storitev
BRASLOVČE - S 1. januarjem se je cena programov pred-
šolske vzgoje povečala za 7 odstotkov. Tako sedaj znaša
polna cena celodnevnega programa (6-9 ur) 52.949 tolar-
jev, poldnevni program (4-6 ur) 47.178 in skrajšani pro-
gram (4-urni) 34.176 tolarjev. Povečale so se tudi cene po-
grebnih storitev.	T. T.
Pust Širokih
ust
V Spodnji Savinjski do-
lini se obeta več pustnih
karnevalov in maškarad.
Vsakoletni pustni karneval
je na Vranskem že tradici-
ja. Tudi letos ga pripravljata
turistično društvo in občina
Vransko, gonilni sili pa sta
predsednik turističnega druš-
tva Vlado Rančigaj in koman-
dant karnevala Jože Križnik.
Novost pri letošnjem karne-
valu je to, da ne bo na pustni
torek, temveč na pustno so-
boto, 9. februarja, ob 14. uri.
Zaradi tega pričakujejo še več
sodelujočih in obiskovalcev.
V povorki bodo poleg števil-
nih mask in skupin še kurenti
s Ptuja, Rokovnjači iz Luko-
vice, godba iz Prebolda, Polž
in Motnika, Okrogli muzi-
kantje. Za najbolj izvirne in
lepe maske pripravljajo bo-
gate nagrade.
Turistično olepševalno
društvo Lipa Gotovlje priprav-
lja dvodnevno pustovanje. Da
je v Gotovljah čas zelo ce-
njen, dokazuje tudi program
pustovanja, ki je predviden
do minute natančno - toliko
dlakocepski, da bi se spuš-
čali v sekunde, pa le niso. Ta-
ko bo začetek pustovanja v n
deljo, 10. svečana, ob 11.]
uri v središču Gotovelj. Z
čeli bodo s slavnostnim zh
rom Pustnjakov in Pustnjai
kov, ki jih bo nagovoril pus
ni dorfmojster in župan Q
tovelj Ivan Jošt. Sledili bo(
pregon zime, bolezni in p
metnjakovičev iz Gotovelj
smeri Vas, Gmajna, Zalog, J
dert in Podlog s krajšimi ki
pilnimi postanki. V dvorai
Kmetijske zadruge Gotovi
bodo prišli ob 17.23 uri. 1
sam pustni dan se bo priče
dogajanje ob 14.47 in nad
Ijevalo okrog 16. ure v Žale
Program bo enak kot na pusti
nedeljo, tudi tokrat pa gab
do zaključili z veseljačenjeil
Kot pravijo, je program pa
prt s sredstvi Phare, zato b
do vse cene v evrih. i
Pustovanja bodo še v i|
deljo, 10. februarja, ob 14. j
na Ponikvi, otroški mašij
radi pa bodo ob 14. uri pj
pravili na Polzeli, ob 16. il
pa v Domu krajanov Tab
Pustni karneval bo tudi 1
februarja ob 15.30 pred o
činsko stavbo v Žalcu.
T. TAVČi
Gasilska društva - varuhi pred požari
Med zadnjimi so pogod-
bo o opravljanju lokalne ga-
silske javne službe podpi-
sali tudi v občini Žalec.
Slavnostni podpis je bil v
sejni sobi občine, kjer je
zbrane pozdravil žalski žu-
pan Lojze Posedel, ki se je
gasilcem zahvalil za dobro
opravljeno delo v lanskem le-
tu. Poudaril je, da so gasilci
tisti, ki skrbijo ne samo za
preprečevanje požarov, tem-
več tudi za pomoč ob drugih
naravnih nesrečah. Tako je
bilo lani v žalski občini 53
požarov in 11 nezgod v cest-
nem prometu, gasilci pa so
posredovali še v 2 nesrečah
pri ravnanju z nevarnimi
snovmi. V teh nesrečah je
skupno sodelovalo 547 ga-
silcev, ki so opravili 1.258
prostovoljnih ur. Predsednik
gasilske zveze Franci Skok
se je tako županu Posedelu
kot gasilcem zahvalil za
medsebojno uspešno sode-
lovanje ter povedal, da bo
Gasilska zveza Žalec orga-
nizator letošnjega državne-
ga gasilskega tekmovanja za
pionirje, pionirke, mladin-
ce in mladinke, ki bo 18. ma-
ja na avtopoligonu ZŠAM Sa-
vinjska dolina v Ločici ob
Savinji.
Pogodbo je v imenu obči-
ne Žalec podpisal župan Loj-
ze Posedel, za GZ Žalec pred-
sednik Franci Skok in 15
predsednikov prostovoljnih
gasilskih društev.
T. TAVČAR
Gasilci na gasilski sliki.
Savinova
odiičja v Žalcu
v Žalcu so sinoči na
osrednji občinski proslavi
ob slovenskem kulturnem
prazniku podelili Savino-
va odiičja.
Savinovo plaketo z denar-
no nagrado za leto 2001 so
izjemoma podelili za tri zvr-
sti kulturnega ustvarjanja, in
sicer za glasbeno ustvarjanje
Harmonikarskemu orkestru
Glasbene šole Risto Savin Ža-
lec in Andreji Turnšek kot
umetniški vodji, za likovno
ustvarjanje L Osnovni šoli
Žalec za organizacijo 10. ju-
bilejne prireditve Otroške
grafike, za gledališko ustvar-
janje pa Amaterskemu g'
dališču Vrba iz Vrbja za
let nepretrganega uspešne
delovanja. Savinove plak'
so prejeli Albert Završnik
umetniško vodenje Godbe'
pihala Liboje in Metod U'
njek za uspešno vodel
knjižnice Petrovče. Priznal
pa so podelili Lidiji Ko^
za večletno uspešno delo
področju kulture, Bredi S
pan za uspešno vodenje p
sno recitatorske skupine 1
Pedi in Moškemu pevski
zboru Savinjski zvon iz Š^
petra za 10-letno uspešno'
lovanje.	T. TAVCf
Št. 6 - 7. februar 2002
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Od temeljev
do knjižnice
paiiašnji četrtek bodo v
-dnji Savinjski dolini
j^iiovali kot kulturni
saj na predvečer praz-
v številnih krajih pri-
pvljajo različne priredi-
e.
Osrednja proslava v Bra-
jvčah se bo začela ob 16.30
jelovadnici braslovške šo-
po proslavi pa bodo polo-
i temeljno ploščo za grad-
P vrtca in večnamenskega
ostora. Kulturni dan bodo
pznovali ob 18. uri v domu
iilture na Polzeli, ob 19. uri
v domu krajanov na Gomil-
skem, v gasilskem domu v Lev-
cu se bo proslava z naslovom
Prešeren skozi čas pričela ob
17.	uri, v kulturnem domu na
Vranskem bodo ob 18.30
predstavili pesniško zbirko
Tomaža Mahkovica, program
v domu svobode v Grižah ob
18.	uri pripravljajo tamkajš-
nji učenci, ob 19. uri pa bodo
praznovali še v hmeljarskem
domu v Petrovčah in domu
krajanov v Taboru.
Kulturni dan bodo obele-
žili tudi na Galiciji, v Gotov-
Ijah in Šempetru, na Vran-
skem pa bodo osrednjo pro-
slavo, združeno z odprtjem
knjižničnih prostorov, pri-
pravili jutri, v petek, ob 16.
uri. Pestro bo tudi v žalskem
Savinovem likovnem salonu,
kjer je do 23. februarja na
ogled razstava likovnih del
Kiarja Meška, jutri, 8. fe-
bruarja, pa bodo med 11. in
13. uro prikazali tiskarstvo
na Gutenbergovi preši, pri-
reditev pa naslovili Manufak-
ture mojstra Janeza.
US
Danes zadnji icviz
in icupon
Vse bližje smo najbolj
izburljivemu delu vsako-
inih priprav na izlet 100
mečkih žensk na morje,
ivnemu žrebanju, ki bo v
|Etek, 15. februarja, ob 18.
ti v prostorih Kmetije od-
[tih vrat Janeza in Marti-
eFatur v Slatini pri Ponik-
i. Z današnjim dnem že
lamo štiri potnice za ju-
lejni, 30. izlet, ki bo 22.
23. marca v Lucijo pri Por-
rožu z ogledom Postojn-
£ jame in Pirana.
Vkvizu št. 4 ste imeli z od-
ivori najmanj težav, saj se
s je kar 91 pravilno odlo-
b za številko 2 oz. čarode-
Janija Jošovca z ženo Sa-
bino, s katero sta redna dol-
goletna gosta naše akcije. Tri-
je so se odločili za Alfija Ni-
piča, dva pa za Borisa Kopi-
tarja, tako da smo dobili kar
97 odgovorov. Izžrebali smo
gospo Mici Plemenitaš, Dob-
je 6, Dobje.
Prejemamo tudi že prve
kupone s številkami od 1 do
4, čeprav bo danes objavljen
še rezervni kupon za tiste,
katerim bo ena izmed prej
omenjenih številk morda
manjkala. Kupone bomo
sprejemali do pustnega tor-
ka, 12. februarja 2002.'Po-
tem jim bomo zložili po
upravnih enotah in pripra-
vili za finalno žrebanje, ki
bo v petek, 15. februarja. Za
veselo razpoloženje bo skr-
belo pet mladih deklet zdru-
ženih v glasbeni skupini Na-
vihanke Marjana Hercoga. Še
isti večer po prireditvi bo-
do vse izžrebanke v posebni
reportaži objavljene v pro-
gramu Radia Celje, v Novem
tedniku pa v četrtek, 21. fe-
bruarja. Pokrovitelj letoš-
njega žrebanja je občina
Šentjur z županom Jurijem
Malovrhom.
Podrobnejše informacije o
potovanju in gostih na izletu
bomo objavili prihodnji če-
trtek. Danes pa še zadnji kviz
in kupon. Pa veliko sreče!
TV
Servis uradno odprt
Bencinski servis, ki ga je na žalski obvoznici zgradil Petrol, deluje že nekaj časa,
uradno pa so ga odprli v torek.
Star bencinski servis nasproti pokopališča v Žalcu so že zaprli, ker ni ustrezal zahtevam
in bi bil potreben temeljite obnove. Na novem bencinskem servisu poleg črpalk in proda-
jaln razpolagajo s pralnico za avtomobile. V teh dneh se na servisu že ustavlja veliko
voznikov, kar kaže, da so Spodnjesavinjčani pogrešali tovrstne storitve.	Foto: GK
»Povsod sledi nasmeha so in roic...€f
Tako se je glasil moto raz-
stave izdelkov varovancev do-
ma Nine Pokom Grmovje. Bo-
gastvo raznovrstnih izdelkov se
zrcali v mnogoterih idejah, ki
so jih uresničili v materialih,
kot so svila, steklo, recikliran
papir, glina, parafin, platno, vol-
na, keramični prah in številni
predmeti iz narave. Poseben
čar dajejo razstavi črno beli por-
treti varovancev in varovank
doma, ki jih je posnel Ciril Sem.
Ob odprtju razstave, ki bo
na ogled do 7. februarja od 8.
do 15. ure in je tudi prodajne-
ga značaja, je zbrane najprej
pozdravila direktorica doma
Zdenka Ferlež. Nastajanje iz-
delkov je predstavila Jožica
Lukše, nazadnje pa je nekaj
občudujočih in vzpodbudnih
besed povedal tudi žalski žu-
pan Lojze Posedel. V kultur-
nem programu sta nastopili ki-
taristka Manica Pečnik in vio-
linistka Sonja Alatič. Razsta-
va, ki so jo ustvarili stanovalci
in stanovalke doma pod skrb-
nim mentorstvom delovnih te-
rapevtov in inštruktorjev, je vse-
kakor vredna ogleda.
T T
Dobro sodelovanje z gasilci
Ena izmed temeljnih nalog lokalnih skupnosti, ki se je zavedajo tudi v občini Polze-
la, je zagotavljanje požarne varnosti.
Občina Polzela je za izvajanje teh nalog tudi v tem letu pooblastila prostovoljna gasilska
društva Ločica ob Savinji, Andraž in Polzela. Pogodbo za občino Polzela je podpisal župan
Ljubo Žnidar, za Gasilsko zvezo Žalec Franci Skok in vsi trije predsedniki PGD na območ-
ju občine Polzela. Župan Žnidar se je v govoru zahvalil gasilcem za humano delo, predsed-
nik zveze Skok pa je pohvalil delo društev, še posebno glede tehnične opremljenosti in
tekmovanj.	T. T.
Št. 6 - 7. februar 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Kozjanski paric
je najiepšilfc
Kozjanci bodo svoje lepote predstavili tudi v prestolnici
Kot najlepšega je park na
drugi seji sveta Javnega za-
voda Kozjanski park pred-
stavil in o njem govoril di-
rektor Franci Zidar. S sode-
lavci so pripravili 55 strani
obsegajoč program s trinaj-
stimi glavnimi točkami od ra-
ziskovalne dejavnosti do fi-
nanciranja.
Kozjanski park naj bi se pri-
hodnje leto s sedanjih 200 raz-
širil na okoli 500 kvadratnih
kilometrov v enajstih občinah.
Zato morajo letos pripraviti
vse potrebne uradne podlage
za formalno razširitev.
V letu 2002 v Kozjanskem
parku načrtujejo pripravo
in izvajanje sedem projek-
tov celovitih prenov: spome-
niški kompleks v Podsredi,
Trebče z Javerškovo in Ko-
larjevo domačijo ter Seni-
kom, spomeniški kompleks
Stare gore, Kukovičev mlin,
Fiketova hiša v Lesičnem,
Kosova domačija na Križah
in župna cerkev Sv. Janeza
Krstnika.
Letos pripravljajo tudi ob-
sežno predstavitveno razsta-
vo v Ljubljani, s katero želijo
pritegniti pozornost javnosti,
saj park po besedah Francija
Zidarja zaenkrat bolje pozna-
jo v tujini kot doma. To mo-
rajo spoznati tudi občine v par-
ku, ki naj bi za dejavnosti in
razvoj prispevale več. Župani
Kozjega, Podčetrtka in Bistri-
ce ob Sotli, Jože Planine, Mar-
jan Drofenik in Jože Pregrad,
so na seji že nakazali nekate-
re možnosti občin, s katerimi
bi se aktivneje vključiti v delo
in življenje Kozjanskega par-
ka.
V tem imajo letos obsežen
načrt projektov. Center za vars-
tvo narave, razvoj podeželja in
regionalni razvoj na gradu Pi-
šece bodo dopolnili s podpo-
ro UNESCA, evropske mreže
»Partner« in s pomočjo Nem-
čije in Nizozemske. Po pred-
hodni podpori Slovenije ga bo-
do predlagali ustrezni komi-
siji EU kot del skupnega med-
narodnega projekta v sodelo-
vanju z Avstrijo, Madžarsko,
Finsko, Nemčijo in Nizozem-
sko. Zgodovinska pot »Via hi-
storica« bo povezala naravne,
kulturne in ekonomske social-
ne potenciale na »kozjanski
osi« od doline Gračnice do Bi-
strice. Na Pilštanju bi radi po
treh letih zastojev končno ure-
dili Center šolskih in obšol-
skih dejavnosti, v Podsredi pa
bi v stari osnovni šoli dvora-
zrednici uredili prostor za raz-
stavo zbirke prvih beril iz vsega
sveta in zbirko šolske opre-
me, ki naj bi jo podaril doma-
čin Marjan Marinšek. Projekt
podpira občina Kozje, priča-
kujejo pa tudi pomoč mini-
strstev za kulturo in šolstvo.
Še naprej se bodo zavzemali
tudi za vzdrževanje kulturne
krajine in ohranjanje identi-
tete stavbne tradicije v Koz-
janskem regijskem parku.
V javnem zavod Kozjanski
park načrtujejo 157 milijonov
tolarjev prihodkov, od tega bo
ministrstvo za okolje zagoto-
vilo okoli 108 milijonov to-
larjev, kar je za petino več kot
lani. Iz LIFE programa bodo
prejeli dobrih 11 in iz Phare
programa okoli 12 milijonov.
TONE VRABL
Center Podsrede, levo druga hiša z upravo Kozjanskega parka, desno prva hiša v kateri bodo letos uredili
informacijsko pisarno s prostori za različne delavnice ter prodajalno spominkov z domačimi pridelki in Izdelki
pod novo blagovno znamko Sožitje.
IZ OBČINSKIH SVETO\
Financiranje TlC-a
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki Rogaške Slatine so na
nji seji spregovorili tudi o začasnem sofinanciranju dejavj
sti Turistično informacijskega centra v tem letu. Ker Zs},
Turizem Rogaška lani kljub pričakovanjem ni pričel z delo^
njem, je turistično-informativno dejavnost izvajal TIC kot,
ganizacijska enota slatinskega turističnega društva. Čeprav
se v Rogaški Slatini že lotili priprav na zagon Lokalne turist
ne organizacije, ki naj bi začela delovati v prvi polovici leta,
bo tovrstno dejavnost do takrat še vedno opravljal TIC. v
namen naj bi centru do konca marca občina mesečno nakaj
vala 400 tisoč tolarjev in ga obenem oprostila plačila najem
ne za poslovne prostore, ki so v občinski lasti. (BoJ)
Dražje urejanje paricov
ROGAŠKA SLATINA - Vrednost točke, potrebne za do
čitev višine letošnjega prispevka za urejanje javnih park(
nih površin, se je na predlog nadzornega odbora za urejai
parkpvnih površin in gozdov povišala za 9 odstotkov. Ppf
log so podprli tudi slatinski svetniki in tako vrednost točld
75 tolarjev, kolikor je znašala v lanskem letu, povišali na
tolarjev. Vzrok naj bi bila rast stroškov delovne sile. (Bo,
Stanovanja steiciarni
ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina je s si
pom občinskega sveta na Steklarno Rogaška neodplačno p
nesla lastninsko pravico za 33 stanovanj, ki jih je pridobi
delitvijo premoženja nekdanje šmarske občine. Svojo odlo
tev so utemeljili z dejstvom, da je omenjena stanovanja S
klarna Boris Kidrič zgradila oziroma kupila z lastnimi sre
tvi, sedanji najemniki pa so delavci Steklarne Rogaška. (&
O predlogu proračuna
ŠMARJE PRI JELŠAH - Predlog proračuna Občine Šma
pri Jelšah, ki je dobil zeleno luč pri tamkajšnjih svetnik
predvideva 1.163 milijonov tolarjev prihodkov, kar je
šest odstotkov manj od ocenjenih za lansko leto, in ne!
manj kot 1.321 milijonov tolarjev odhodkov, kar je za
odstotkov več kot lani. Proračunski primanjkljaj naj bi)
krili z ostankom sredstev na računu iz leta 2001 in prih«
ki iz terjatev in naložb. (BoJ)	i
Poziv finančnemu ministrstinl
' ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski svetniki so na za^
seji ponovno opozorili na sporno najetje posojila javni
komunalnega podjetja OKP iz Rogaške Slatine pri republ
kem ekološkem razvojnem skladu. S kreditom naj bii
končali čistilno napravo za Rogaško Slatino in Rogat
vendar pa bi morale po zakonu o javnih financah in zako
o lokalni samoupravi podati soglasje k temu tudi vse ol
ne soustanoviteljice. Kljub zagotovilom finančnega mi
strstva, da bodo o zakonitosti najema kredita presodili
konca lanskega leta, pa šmarski svetniki še vedno čak
na njihovo mnenje. (BoJ)
Nova icrajevna sicupnost
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na osnovi pobud krajanov
berga in Topolovca in sklepa šmarskega občinskega svetJ
Občina Šmarje pri Jelšah s 1. februarjem razpisala refer
dum za izločitev obeh naselij iz Krajevne skupnosti Mesti
in ustanovitev nove Krajevne skupnosti Lemberg. Refer
dum bo 3. marca v prostorih Osnovne šole Lemberg, vd
pa ga bo Občinska volilna komisija Šmarje pri Jelšah. (B
Z revizijo nad »neposlušnecc
Po skoraj letu dni, odkar
je prenehal delovati šmarski
stanovanjski sklad, še ved-
no ni jasno, s koliko premo-
ženja v nepremičninah šestih
obsoteljskih in kozjanskih ob-
čin je pravzaprav upravljal.
Direktorica Jožica Hab jan ob-
činam, kot trdijo, še vedno
ni dostavila večine zahteva-
ne dokumentacije. In to kljub
večkrat ponovljenim zahte-
vam po predložitvi ustreznih
dokumentov, delitveni bilan-
ci in poročilu o poslovanju v
prehodnem obdobju na enem
od računov občinskega žiro
računa od aprila do decem-
bra lani.
Nepopolna dokumentaci-
ja, nepravilna delitvena bilan-
ca in problem zaposlovanja
edine preostale delavke, di-
rektorice Jožice Habjan, bu-
rijo duhove pravzaprav že od
septembra lani. Med svetni-
ki so na pomanjkljivosti pred-
loženih dokumentov edini
opozorili v Šmarju pri Jelšah,
medtem ko preostalih pet ob-
činskih svetov o tem ni pose-
bej razpravljalo.
Po peripetijah ob dokonč-
nem zaprtju žiro računa skla-
da 12. decembra lani so se na
šmarski in slatinski občini od-
ločili, da stanovanjsko gospo-
darstvo v okviru svojih oddel-
kov prevzameta vsaka občina
zase. V Rogaški Slatini so za
upravljalca v prihodnje izbrali
celjski Atrij, zanj pa so se v
začetku tega leta odločili tudi
v Podčetrtku. V Šmarju o tem
še razmišljajo, v ta namen pa
so letos tudi že zaposlili dve
od štirih delavk nekdanjega sta-
novanjskega sklada. Slatinska
občina je prevzela eno delav-
ko, preostale štiri občine pa se
o zaposlitvi direktorice doslej
uradno še niso izjasnile. Hab-
janovi se pogodba na KIP Vizi-
ja Kozje, ki je po ukinitvi skla-
da prevzela delavke pod svoje
okrilje, izteče 13. februarja.
Do takrat naj bi se občine
Podčetrtek, Kozje, Bistrica
ob Sotli in Rogatec dokonč-
no opredelile glede njene za-
poslitve. Če ji te možnosti
ne bodo ponudile, o čemer
je že bilo govora - direkto-
rica naj bi imela namreč za
njihove finančne zmožnosti
previsoko plačo, občinskih
stanovanj pa tudi ni veliko -
ji bodo morale vse sousta-
noviteljice na osnovi poseb-
ne pogodbe izplačati 70 od-
stotkov osnovne plače za na-
slednjih 6 mesecev, doda-
tek za delovno dobo in se-
veda odpravnino. Še prej pa
naj bi finančno poslovanje
stanovanjskega sklada v lan-
skem letu na osnovi sklepa
šmarskega občinskega sve-
ta pregledala pooblaščena re-
vizorska hiša iz Vojnika.
B. JANČIČ
Spomini gospe Ježek
Da je spomin na nepozab-
nega Frana Milčinskega-
Ježka še kako živ, je doka-
zalo številno občinstvo s
petkovega kulturnega ve-
čera na gradu v Podsredi.
O Ježku sta spregovorila
njegova soproga in ugledna
pisateljica Jana Milčinski in
Marjan Marinšek, ki je tudi
pripravil kulturne večere in
na ta način v sodelovanju s
Kozjanskim parkom. Kultur-
nim društvom Lesično-Pil-
štanj in Občino Kozje poča-
stil bližajoči se kulturni
praznik. Spomini pisatelji-
ce so nedavno izšli tudi v knji-
gi z naslovom Moje življe-
nje z Ježkom, s katero je do-
polnila niz novih izdaj Jež-
kovih del. S programom Jež-
kovih songov sta se ob tej pri-
ložnosti predstavila tudi pia-
nist Jože Šalej in vokalist Aleš
Hudalin.
Bo.J.
Zadnja priložnost?
Podjetje Rogaška vas, na
katerega je stavila tudi sla-
tinska občina, kljub pozi-
tivnim pričakovanjem ni
dobilo koncesije za domsko
varstvo starejših. Odločitev
republiške komisije je pov-
zročila nemalo negodo-
vanj, predvsem pa zaskrb-
ljenosti v vrstah svetnikov.
Javni natečaj za pridobitev
koncesije za opravljanje sto-
ritev institucionalnega vars-
tva v domovih za starejše je
konec julija lani razpisalo mi-
nistrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, nanj pa se
je do razpisanega roka pri-
javilo 21 ponudnikov iz vse
Slovenije. Med kandidati je
bilo tudi podjetje Rogaška
vas iz Rogaške Slatine, ven-
dar pa ga je komisija na os-
novi slabih ocen glede pokri-
tosti izločila. Med ponudni-
ki za izgradnjo doma osta-
relih v Rogaški Slatini je po-
leg omenjenega slatinska ob-
čina sicer podprla tudi pod-
jetje Pro Senior iz Logatca,
vendar pa se le-to na razpis
ministrstva ni prijavilo, saj
se mu po izračunih enostav-
no ni izplačalo.
Kljub temu, da so Slatin-
čani izbrali kar dve različni
lokaciji, kjer naj bi dom stal,
in da so potrebe po tovrst-
nem varstvu starejših velike,
kandidat na razpisu ni uspel.
Po ocenah republiške komi-
sije so bile pri tem odločil-
nega pomena nastanitvene
zmogljivosti in odstotek sta-
rostnikov nad 65 let, ki bi
potrebovali takšno varstvo.
Po številu pridobljenih točk
je Rogaška vas tako dosegla
šele predzadnje mesto. Za-
nimivo pri tem je, da je de-
nimo podjetje Dom Stavbar
iz Pobrežja (kljub precej
manjšemu številu skuf
zbranih točk) koncesijo
bilo.
Kaj naj bi prevladalo vf
odločitvi komisije, v dopi
ki so ga prejele občine, (
zapisali. Kakorkoli že, A
za novo prijavo na razpis-
naj bi bil še v tem letu, ni'
liko. Večina slatinskih s^i
nikov se tega dobro zav0
zato so na zadnji seji naV
nekaterim pomislekom sp
jeli odločitev, da izberejo
eno lokacijo, za iskanje'
vih potencialnih kandid^
za podelitev koncesije
pooblastijo župana in ob'
sko strokovno službo, f
dom za ostarele naj bi s«
bližini središča mesta obl
slovnem centru Sonce,
ni kandidat pa naj bi obefl
poskrbel tudi za pokf
stroškov naložbe v celoti
B. JAN'
Št. 6 - 7. februar 2002
17	NASI KRAJI IN LJUDJE

Dve desetletji za šipo
Hermina Bukovšek, referentka za promet v Upravni enoti Šentjur, je najprijaznejša
uslužbenka meseca januarja v Sloveniji
^Julija bo 20 let, kar se-
[p, za šipo. Morda sem gla-
jj zaradi tega, ker se tru-
^ občanom, ki prihajajo
J opravkih, čimbolj jasno
ifazločno razložiti, kaj po-
jljujejo, katere dokumen-
morajo predložiti, da
jjio izpeljemo upravni po-
Qpek,« se simpatično na-
oeje 38-letna Hermina Bu-
[jvšek, referentka za pro-
v UE Šentjur.
Januarja najprijaznejša us-
^benka v Sloveniji oziro-
^ zmagovalka prvega me-
ica, kar v želji za debiro-
atizacijo javne uprave v dr-
ivi tudi občani lahko pove-
10, kateri javni uslužbenci
, prijazni, katerim zaupa-
lo in kateri opravijo svoje
elo tako, da smo z njim za-
ovoljni. Pa Hermina ni gla-
la, le njena izrazito razloč-
a Izgovorjava morda spomi-
ja na jezik kakšne učitelji-
eprvih razredov osnovne šo-
I. Bolje, kot bi za steklenim
Itencem, ki loči uslužben-
0	od stranke, momljala v
rado in je nihče ne bi razu-
lel. Delo v oddelku za uprav-
0notranje zadeve je v okvi-
1	upravnih enot zagotovo
ao tistih področij, kjer pri-
enajbolj do izraza stik med
Sužbenci in občani, in so
službenci zato najbolj na
Eeh. Je težko biti vsak dan.
vseh osem ur prijazen? Her-
mina smeje pravi, da ne, da
to sodi k njenemu delu in da
se prijaznost vselej obrestu-
je. »Občani, ki prihajajo k
nam, so prijazni,« pravi, »pri-
jaznosti zato ni težko vrača-
ti.« Le redki so po njenem tak-
šni, da bi jim človek brez po-
misleka prilepil etiketo sit-
neža. »A tudi pri takšnih se
da s pogovorom marsikaj
urediti. Če pa le ne gre, če ne
najdemo skupnega jezika, se
obrnem na vodjo oddelka Ma-
rijo Vodišek, v skrajnem pri-
meru pa na načelnico uprav-
ne enote mag. Andrejo Sto-
par.« A kaj takšnega se v Šent-
jurju ne zgodi velikokrat.
Hermina je končala uprav-
no-administrativno srednjo
šolo in se s 1. julijem 1982
zaposlila v šentjurski občin-
ski upravi. »Na prometu de-
lam od leta 1986, po refor-
mi lokalne samouprave od le-
ta 1995 v okviru upravne eno-
te,« pravi in pojasnjuje, da
je bilo do uvedbe posebne na-
lepke ob registraciji vozil naj-
več dela prav s podaljšanji re-
gistrskih dovoljenj. Sledijo
spremembe lastništev, pa pri-
jave in odjave vozil. Ko Her-
mina govori o priznanju, ki
ji ga bo v imenu predsedni-
ka Vlade RS dr. Janeza Dr-
novška predvidoma na pust-
ni torek v Šentjurju izročila
ministrska svetnica Neven-
ka Pergar Črešnar, govori v
množini. Prepričana je, da je
priznanje namenjeno vsem
28 zaposlenim v šentjurski
upravni enoti, čeprav je res,
da je že izbor zastavljen ta-
ko, da so bili v prednosti ti-
sti uslužbenci, ki »...delamo
v izložbi«. Ko drezamo va-
njo, da temu ni tako, da priz-
nanj za prijaznost pač ne gre
posploševati - vztraja, da si
ga potem zaslužijo vsaj vse
tri referentke na prometu; ob
njej še Vera Blagotinšek in
Angelca Cehner. Vse tri se
namreč odlično razumejo in
sodelujejo, tako da tudi kak-
šnega slabega dne, ki ga ima
katera med njimi, stranke ne
opazijo.
Da se najdejo tudi slabi
dnevi, prizna brez spreneve-
danja: »Človek ni robot. Vča-
sih si ne moreš kaj, da ne bi
bil žalosten, zaskrbljen, ne-
razpoložen. Teh občutkov ne
moreš preprosto odložiti pred
vrati pisarne,« pravi. »Pri delu
se zgodi tudi kakšna napaka
in najhitreje se jo odpravi,
če jo takoj priznaš.« Tisto,
kar šteje in je očitno tudi pre-
tehtalo, da je Hermina pre-
pričljivo zmagala v januarski
akciji, pa je bilo najbrž to,
da ima svoje delo rada. »Tu-
di, če zvečer doma zazvoni
telefon in me kdo povpraša
po podrobnejših navodilih,
kaj vse mora prinesti s seboj,
da bo naslednjega dne čim
hitreje opravil pri nas v služ-
bi, me to ne spravi v slabo
voljo.« A sicer so popoldne-
vi in večeri, pravi Hermina,
namenjeni družini; soprogu
ter sinovoma, 15-letnemu
Sandiju in 10-letnemu Izidor-
ju. Zimske dneve si v blokov-
skem stanovanju sredi Šent-
jurja zapolni s pletenjem ali
šivanjem gobelinov, od pom-
ladi do pozne jeseni pa Bu-
kovškovi konce tednov pre-
živijo v svoji brunarici, v na-
ravi. »Tam imam svoj vrt, na
njem pa veliko rož,« Hermi-
no topli dnevi konec januar-
ja in na začetku februarja vse
bolj vabijo ven iz Šentjurja.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
Za merjenje uslužbenske
prijaznosti so bile januar-
ja izbrane tri upravne eno-
te; ob šentjurski še UE Mo-
zirje in UE Idrija. V Šent-
jurju so glasove občanov
prejeli prav vsi uslužben-
ci, med 392 oddanimi gla-
sovnicami jih je največ, 123
prejela Hermina, najnižji
delež prejetih glasov pa se
je ustavil pri številki 12, Šte-
vilo oddanih glasovnic v
Idriji je preseglo 350, neko-
liko slabše pa se je akcija
po oceni ministrske svetnice
Nevenke Pergar Črešnar za-
ključila v UE Mozirje, kjer
so vsi uslužbenci skupaj
zbrali le 60 glasov občanov.
Hermina je z delom začela še v časih, ko je bilo vse treba opraviti »na roko«,
zdaj si službe brez računalnika in internetne povezave ne predstavlja več.
MODRI
TELEFON
Namesto
bankomata
druge poti
Bralec iz Celja sprašuje,
zakaj so v Banki Celje s 1.
januarjem letos ukinili
možnost plačevanja polož-
nic na bankomatu na La-
vi. Pravi, da je zaradi mno-
gih zdravstvenih težav tež-
ko odhaja v mesto, banke
pa na Lavi ni.
»Konec lanskega leta smo
za racionalizacijo poslovanja
opravili reorganizacijo nači-
na oskrbovanja in spremlja-
ve delovanja 58-ih bančnih
avtomatov. Zaradi vedno več-
je uporabe sodobnih tržnih
poti smo proučili organiza-
cijski vidik upravičenosti ob-
stoja depozitnih enot na
bančnih avtomatih, ki so iz-
ven bančnih enot. Zato je
dnevno zagotavljanje komi-
sijskega praznjenja depozit-
ne enote, glede na zmanjše-
vanje števila uporabe le-te na
bankomatu na Lavi, postalo
neracionalno. V zameno za
depozitno enoto na banko-
matu na Lavi lahko imetni-
kom tekočih računov ponu-
dimo druge sodobne oblike
plačila, ki omogočajo porav-
navo obveznosti z nižjimi
stroški. Telefonsko bančniš-
tvo HALO - BANKA omogo-
ča opravljanje bančnih sto-
ritev po telefonu, ki je pre-
prosto in hitro. Poravnava-
nje obveznosti je mogoče na-
ročiti za 30 dni vnaprej. Na-
domestilo za posamezno pla-
čilo znaša 80 tolarjev. Elek-
tronsko poslovanje prek
spletne poslovalnice Klik
NLB, ki omogoča 24 ur na
dan, vse dni v letu, vpogled v
stanje in promet na računih
ter poravnavanje obveznosti
z možnostjo naročila vna-
prej. Nadomestilo za posa-
mezno plačilo znaša 30 to-
larjev. Trajni nalog s trajnim
pooblastilom banki za pla-
čilo rednih mesečnih obvez-
nosti se poravnava v rednih
mesečnih obveznosti na dan
8., 18. ali 28. v mesecu. Ot-
voritev trajnega naloga se iz-
vrši v matični enoti banke,
na podlagi zadnjega odrez-
ka položnice. Trajne naloge
po pogodbi s prejemnikom
nakazila izvajamo brezplač-
no,« odgovarja Dušan Ilo-
var, direktor sektorja poslo-
vanja s prebivalstvom v Ban-
ki Celje.	US
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-100.
Poklon živemu zidu
Pri spomeniku Ilije Badovinca v Gračnici pri Rim-
skih Toplicah pripravljajo v soboto, 9. februarja, ob
11. uri, slovesnost ob 58-letnici prihoda XIV. divizije
na Štajersko.
Slovesnost v Območnem združenju borcev in udele-
žencev NOB Laško v Gračnici pripravljajo v spomin na
živi zid, ki so ga pozimi 1944 iz šolarjev tamkajšnje os-
novne šole oblikovali okupatorji kot zaščito pred napadi
XIV. divizije.	IS
Šentjur v času^ čas v
Šentjurju
Monografijo Šentjur v času, čas v Šentjurju avtorjev
f- Igorja Grdine, Vinka Skaleta in Miljenka Licula bodo
šentjurskem kulturnem domu predstavili v soboto, 9.
fbruarja, ob 18. uri.
V kulturnem programu ob predstavitvi bodo skladbe Ipavca,
i^ebotnjaka, Piazzolle in Bartoka izvajali člani Mladinske-
'godalnega orkestra Glasbene šole Celje z dirigentom Mat-
ižem Brežnikom na čelu ter solistoma Urško Arlič (so-
in Jurijem Hladnikom (klarinet).	IS
Pust, razpotegnjenih ust
Pustna rajanja za male
in velike se letos prepletajo
s prireditvami ob sloven-
skem kulturnem prazniku,
a ne glede na koledar, osta-
ja pust praznik burkežev in
ljudi dobre volje.
Turistično društvo Laško
pripravlja letos že 4. pustni
karneval po trških ulicah na
pustno nedeljo ob 14. uri. K
sodelovanju so povabili sku-
pinske maske, za najbolj iz-
virne skupine maškar pa le-
tos prvič pripravljajo tudi na-
grade. Zaključek karnevala,
ki bo od pivovarniške teht-
nice krenil na pot po trških
ulicah, bo na Aškerčevem tr-
gu. Na pustni torek pa v Zdra-
vilišču Laško pričakujejo ku-
rente iz Lancove vasi, ki bo-
do po zdraviliških prostorih
odganjali zimo med 15. in
17. uro, zvečer pa bo sledilo
pustno rajanje z živo glas-
bo.
V šentjurski občini priprav-
ljajo pustovanja po vseh več-
jih krajih, na svoj račun pa v
dneh od sobote naprej pri-
dejo zlasti otroci. V Kultur-
nem domu na Ponikvi se bo-
do male maškare zbrale v so-
boto ob 14. uri, v Osnovni
šoli Planina pri Sevnici v to-
rek ob 10. uri, v drameljski
šoli pa popoldne ob 15. uri.
Pustno rajanje, tokrat za ve-
like šeme, pripravljajo tudi
v Kulturnem domu Šentvid
pri Planini v soboto ob 20.
uri. Za našemljene šolarje iz
OŠ Franja Falgaja se bo pust-
na povorka z razglasitvijo naj-
bolj izvirnih mask začela na
pustni torek ob 9. uri, pol ure
kasneje pa bodo otroško maš-
karado pripravili tudi v Go-
rici pri Slivnici. Tradicional-
no pustovanje v Šentjurju, na
Mestnem trgu, pa se bo za-
čelo ob 15.30 uri.
IS
w
Smoci za
mlade
Laščane
^ Laškem so se v petek
^^^er na ustanovnem obč-
ili zboru zbrali mladi, ki
I ustanovili društvo
^OCL. Šmocl je okrajša-
^^ Študentski, mladinski
'otroški center Laško, za
prostore urejajo v
etaži občinskega po-
'°Pja. Za predsednika druš-
'J so mladi Laščani izvoli-
^uko Arsenjuka, ki je so-
^'oval tudi pri pripravi de-
programa društva.
IS
Št. 6 - 7. februar 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
V	Velenju ne
bo zaporov
V	mestnem podzemlju utrjujejo kanal, v katerega je
speljana hudourniška Trebušnica
Hudourniški potok Tre-
bušnica se v Velenju, pri
bencinski črpalki nasproti
Rdeče dvorane, zlije v ka-
nal, ki je speljan pod me-
stom in se 650 metrov da-
lje, v bližini glasbene šole,
zliva v Pako. 30 let star ka-
nal je trenutno eden večjih
mestnih problemov, saj se
je na kritičnih delih, pose-
bej pod izredno prometno
Šaleško cesto, pričel rušiti.
Potem, ko so delavci HTZ
- invalidskega hčerinskega
podjetja velenjskega premo-
govnika 7. januarja pričeli
nujna sanacijska dela, so se
po mestu razširile govorice,
da gradijo zapore. To niti ne
čudi, saj veliko Velenjčanov
sploh ne ve za kanal. Neu-
radno smo izvedeli, da na ko-
munali o kanalu, ki je spe-
ljan pod prometnicami, bloki
in parkirišči, niso imeU no-
bene dokumentacije.
Na posameznih odsekih,
kritični so zlasti trije v skup-
ni dolžini okoli tristo metrov,
so krovne plošče praktično
porušene in strop kanala bi
se lahko vsak trenutek delno
porušil. Da je sanacija nuj-
na, je potrdil gradbeni inšti-
tut IRMA iz Ljubljane.
Sanacija na klasičen način,
z odkopom, ni mogoča, zato
so se odločili za tako imeno-
vano rudarsko metodo sana-
cije, torej za kovinske podpor-
nike in opaže, ki jih prav te
dni nameščajo na najbolj kri-
tičnih mestih. Že lani so za naj-
nujnejša dela namenili iz pro-
računa 15, letos bodo iz inter-
ventnih sredstev za ta dela na-
menili še 50 milijonov tolar-
jev. Celotna sanacija kanala pa
bo Velenje stala debelih 160
milijonov tolarjev, ki jih bo-
do v proračunu za to zagoto-
vili v naslednjih nekaj letih.
Postavljeni podporniki so na-
mreč le prvi del sanacije, ki
bo preprečil morebitno ruše-
nje kanala. Vse, kar bodo vgra-
dili, bo v prihodnjih letih tre-
ba še armirati z betonom in
tako problem rešiti za nasled-
njih nekaj desetletij, je pove-
dal strokovni nadzornik grad-
benih del Miro Bukvič. Dru-
gače pa naj bi uredili tudi do-
tok Trebušnice v kanal, saj ob
močnem deževju kanal ne mo-
re »požreti« vse vode, posle-
dično pa se dvigne podtalni-
ca, ki poplavi kleti bližnjih so-
sedov, tudi gasilskega doma.
BRST
Foto: L. OJSTERŠEK
Delavci podjetja HTZ v težkih pogojih, kjer ni mogoče stati, nameščajo kovinske konstrukcije, ki bodo
podprle strop kanala Trebušnice.
Kulturi z ljubeznijo
Mozirska izpostava skla-
da za kulturne dejavnosti v
februarju, mesecu kulture v
Zgornji Savinjski dolini, pri-
pravlja pravi kulturni ma-
raton.
V tem tednu bo največ pri-
reditev posvečenih dnevu
kulture, ki ga bodo proslavi-
li na osrednji medobčinski
slovesnosti, ki bo jutri ob 19.
uri v dvorani ljubenskega kul-
turnega doma. Na prireditvi
bodo podelili več priznanj:
priznanje sveta območne iz-
postave za dolgoletno delo in
ohranjanje nacionalne kul-
turne dediščine bodo prejeli
lučki ljudski pevci; jubilej-
na priznanja območne izpo-
stave pa bodo podelili Anici
Stakne iz Gornjega Grada,
Urši Šolar z Ljubnega in Kul-
turnemu društvu Godba
Zgornje Savinjske doline.
Že danes, 7. februarja, bo-
do dan kulture počastili v Mo-
zirju s proslavo, ki jo priprav-
ljajo v kulturnem domu ob
18. uri. Občinsko slovesnost
ob kulturnem prazniku pri-
pravljajo še v Nazarjah, kjer
bodo program pripravila do-
mača kulturna društva in
glasbena šola, prireditev pa
bo prihodnji petek ob 19. uri
v delavskem domu.
V sklopu kulturnega ma-
ratona se bo v tem tednu zvr-
stilo še nekaj drugih priredi-
tev: v Kuhurnem domu Mo-
zirje bo v soboto, 9. februar-
ja, ob 19. uri koncert Aka-
demskega pevskega zbora
Vinko Vodopivec. V nedeljo,
10. februarja, bo v farni cerkvi
sv. Jurija v Mozirju med ma-
šo ob 10.30 koncert Moške-
ga pevskega zbora skladate-
ljev Ipavcev iz Šentjurja. Pri-
hodnji četrtek bodo člani Kul-
turnega društva Slap, ki zdru-
žuje zgornjesavinjske ama-
terske pisce, v gostišču Ko-
zorog v Mozirju ob 19. uri
predstavili ljubezensko poe-
zijo, večer pa so naslovili Va-
lentinov opoj.	US
Iz Šoštanja
polovica
elektrike
Uprava Holdinga sloven-
skih elektrarn je prodala ce-
lotno proizvodnjo električ-
ne energije za leto 2002, ki
znaša 6.742 Gwh.
Skoraj polovico energije
bo proizvedla Termoelektrar-
na Šoštanj, 38-odstotni de-
lež bodo realizirale Dravske
elektrarne Maribor. Večino
električne energije je holding
prodal štirim velikim doma-
čim porabnikom, petim di-
stributerjem električne ener-
gije, preostalo petino proi-
zvodnje pa bo holding izvo-
zil v tujino.	BS
Karnevalsko za pusta
Z današnjim debelim če-
trtkom se v karnevalskem
mestu Mozirje začenjajo
pustne norčije Pusta Mozir-
skega.
Po javni skušnji orkestra Boj
se ga bodo pustnaki mozirske-
mu vrtnarju Jožetu Skornšku
slovesno podelili trške pravi-
ce, jutri pa bodo obhodili trške
meje in preverili, če je v mo-
zirskem trgu še vse po starem.
V nedeljo bodo mozirski pust-
naki kot člani evropskega
združenja karnevalskih mest
sodelovali na karnevalu na Re-
ki, del članov pa bo popold-
ne ob 15. uri poskrbel za iz-
vedbo tradicionalne otroške
maškarade. V ponedeljek bo-
do pustnaki ofirali, osrednji
dan Pusta Mozirskega pa bo v
torek, ko bodo zjutraj prev-
zeli oblast v občini, nato obi-
skali in primerno »obdarili«
sosednja podjetja, ob 15. uri
pa pripravili velik karneval s
številnimi gostujočimi skupi-
nami.
Gostovale bodo pustne
skupine z Reke, prišle bodo
značilne pustne maske iz
Dornave, haloški kurenti, na-
povedane so skupine iz Cerk-
nice in Dobove, seveda pa bo-
do mozirski pustnaki kot vsa-
ko leto skozi sito presejali vse
probleme, ki tarejo Mozirjane
in druge Zgornjesavinjčane.
Karneval bo na mozirskem
trgu, vse druge prireditve pa
pripravljajo v šotoru pri Mo-
zirskem gaju, kjer se bo zvr-
stilo več popularnih glasbe-
nih skupin in drugih gostov,
tako bo v petek zvečer v šo-
toru ročk žur, v soboto maš-
karada, veselica pa bo tudi v
torek popoldne takoj po k(
čanem karnevalu. V sredo 1
do mozirski pustnaki sle
purgerska oblačila, se od
v žalno črnino in na Peko*
lavah slovesno zažgali pus
prebrali testament in prip
vili sedmino za pustno [
tovščino.
Poleg Mozirskega Pustal
do pustovali v nedeljo popo
ne tudi na Rečici, kjer se
karneval pričel ob 14. uri.l
osrednjo točko Varpoljsks
pusta pa napovedujejo prih
knezoškofa Tavčarja, kii
bi v kraju končno naredili
in mir. Istočasno bo tudi oti
ka maškarada v prostoi
Glin Gostinstva v Nazarj
pustovali pa bodo tudi
Ljubnem in v drugih zgoir
savinjskih krajih.
US, Foto: i
Mozirski pustnaki so se slovesno oblekli že v ponedeljek, ko so v gostišču Gaj pozdravili slovenske poslance,
Jazzisti »zažigajo«
Velenje
s koncertom profesorjev se je v velenjskem Max clubu
v nedeljo pričela tretja mednarodna šola jazza.
Maksi jazz club clinic, kot so poimenovali celotedensko
prireditev, nastaja v organizaciji Max kluba. Kulturnega centra
Ivana Napotnika, Mestne občine Velenje in ambasade Re-
publike Avstrije. Gre za tradicionalno šolo, ki jo vodi slovi-
ti hrvaški vibrafonist Boško Petrovič.
Na otvoritveni zabavi, so v nedeljo ob 21. uri v Max klubu
nastopili profesorji in mentorji jazz šole. Zaigrali so: Karl-
heinz Miklin (saksofon), Blaž Jurjevčič (klavir), Manfred
Josel (bobni), Evvald Oberleitner (bas), Primož Grašič (ki-
tara), Dominik Kranjčan (trobenta). Sigi Feigl (combo),
Boško Petrovič (vibrafon) in Lojze Kranjčan (pozavna).
Pouk se te dni nadaljuje na različnih lokacijah v Velenju,
vsak večer pa ob 21. uri v Max klubu pripravljajo tudi jam
session. Šola se bo zaključila v soboto s koncertom vseh
udeležencev v kulturnem domu.	BS
V spomin Pikine
avtorice
Velenjčani so se v torek na spominskem večeru v knjiž-
nici Velenje poslovili od prejšnji teden umrle pisateljice
Astrid Lindgren.
Avtorica slovite Pike Nogavičke in še kopice drugih del
mladinske literature je bila z Velenjem tesno povezana. Ena
večjih prireditev v občini je Pikin festival, največja otroška
veselica v Sloveniji in Astrid Lindgren je bila njegova častna
pokroviteljica. Dolga leta je tudi prijateljevala z Marjanom
Marinškom, ki poseduje eno najpopolnejših zbirk izdaj Imjižne
uspešnice o deklici s čopki in dvema različnima nogavička-
ma.
Na spominskem večeru so spomin na pisateljico, med
drugim tudi nosilko Častnega znaka Republike Slovenije,
obudili švedski veleposlanik v Sloveniji, gospod John Christ-
ler Alander, častna pokroviteljica Pikinega festivala Štefka
Kučan, Darka Tancer Kajnih, Sonja Černčič Lagervval, Mar-
jan Marinšek in Matjaž Černovšek, z glasbo pa sta večer
popestrili še Kristina in Benjamina Šuster.	BS
Šaleška
pustna
rajanja
Pusta bodo lepo počas
tudi v šaleških občinah, v
lenju in Šoštanju bosta t
karnevala.	|
Že danes so na obisku pri
panu Mestne občine Velenje
renti, ki bodo dopoldan ui
zorili rajanje po ulicah. Vr
nec bodo pustovanja v Vele
doživela v soboto, na 33.
lenjskem pustnem karnev.
ki ga prirejata Turistična zm
in turistično društvo Velei
Povorka se bo pričela v Stai
Velenju in bo potovala po
cah do Titovega trga, kjer
ob 14. uri veseli pustni živ-ž
V nedeljo prirejajo v Rdeči li
rani še pustno rajanje za oi
ke. V torek, pa bo pustno ^
čanje treh občin na Graškii
ri. Veleslalom mask v sart
nju prirejajo kulturna in t
stična društva iz občin Slo<
Gradec, Mislinja in Velenja
sredo bodo po tradiciji in
starem ljudskem običaju
sta pokopali na trgu v Šal^
Še do danes si je pri Me^
činski zvezi prijateljev
ne Velenje mogoče izposfj
pustne kostime.
Tradicionalni pustni ka^
val v Šoštanju bo v nedelja
13. uri, v Športni dvorani!
OŠ Bibe Ročka pa bo dve
kasneje pustno rajanje s »Č"
pravimi faloti«. V sredo W
na Trgu bratov MravljakovV
štanju ob 16. uri Pusta p"
pali po vseh šegah.
St. 6 - 7. februar 2002
19	NASI KRAJI IN LJUDJE

Kadar učitelji
pišejo pogodbe
Konjiški svetovalno izobraževalni center širi krog
ustanoviteljic
srednja strokovna šola
^e je to šolsko leto za-
l^i prostorske stiske mo-
l|a omejiti vpis. Javni za-
Svetovalno izobraže-
(Ini center Slovenske Ko-
pce, v okviru katerega šo-
Ideluje, pričakuje, da mu
o težave pomagalo rešiti
pinistrstvo za šolstvo. Vlo-
toza 150 milijonov prora-
[anskih tolarjev so po be-
ledah direktorja SIC-a
janca Šeliha ministrstvu
je poslali, a je rešitev ve-
^a na spremembo pogod-
,e o prevzemu soustanovi-
djstva zavoda. l\i pa se za-
Ika.
Sprememba pogodbe je
nujna, saj po sedanji mini-
jtrstvo za šolstvo, znanost
n šport sploh ni soustano-
litelj srednje šole, povrhu pa
[ta iz pogodbe izpuhteli ob-
Sni Zreče in Vitanje, pravni
laslednici bivše občine Slo-
lenske Konjice, čeprav v de-
itveni bilanci lepo piše, da
so ustanoviteljice vse tri ob-
čine.
V SlC-u so pripravili pred-
log nove pogodbe, v katero
so kot soustanoviteljice po-
leg občine Slovenske Konji-
ce zapisali še Vlado Repub-
like Slovenije ter občine Zre-
če, Vitanje in Laško. Kaže,
da bodo dodatno vključili še
občino Oplotnico (predlog
zreških občinskih svetni-
kov), saj pouk v Zrečah obi-
skuje kar 56 učencev iz te ob-
čine.
Pred podpisom pogodbe pa
bo treba streti še en trd oreh:
določiti lastniške deleže sou-
stanoviteljic. Pri lastništvu-je
sedaj precej zmede. Delež vla-
de bi naj bil med drugim ve-
zan na sofinanciranje telovad-
nice pri Osnovni šoli Zreče
za souporabo dijakov Sred-
nje strokovne šole Zreče, stav-
bo, v kateri je zreška šola, je
Unior prenesel na občino Zre-
če, ta pa jo je dala v uporabo
SlC-u. »V novem predlogu po-
godbe mora biti zavarovano
lastništvo te zgradbe. Če bi
se namembnost kdaj spreme-
nila, mora stavba ostati v la-
sti občine,« so poudarili zreš-
ki svetniki in opozorili, da
delavnice pri srednji šoli, ki
so zaradi drage opreme naj-
več vredne, sploh niso zaje-
te v predlogu. »A to ni stvar
občinskega sveta, temveč in-
teres Uniorja kot lastnika,«
so še dodali. Vsekakor pa je
njihov interes, interes obči-
ne, da pomaga pri razvoju
šolstva v kraju. Zato so tudi
imenovali tričlansko komi-
sijo, ki bi naj v sodelovanju
s predstavniki drugih pred-
videnih soustanoviteljic po-
magala pri pripravi kvalitet-
nejše, z zakoni in ustanovi-
teljicami usklajene pogodbe.
Delovna skupina, v kateri se-
daj namesto učiteljev prevla-
dujejo pravniki, naj bi svoje
delo zaključila že sredi me-
seca.
MBP
Moj Prešeren
v Slovenskih Konjicah
bo osrednja občinska prire-
ditev pod skupnim imenom
»Moj Prešeren« v četrtek, 7.
februarja, ob 19. uri, v Kul-
turnem domu. Na njej bodo
podelili tudi priznanja in na-
grade za vidne uspehe, do-
sežene na področju kulturne
dejavnosti v občini. Prejeli
jih bodo Moški pevski zbor
društva upokojencev Adolf
Tavčar, Otroška gledališka
skupina Osnovne šole Pod
goro in Pavel Strmšek iz
Loč. V kulturnem programu
se bo predstavila Otroška gle-
dališka skupina Osnovne šo-
le Pod goro, slavnostnemu
večeru pa bo svoj pečat do-
dala igralka, pevka in umet-
nica Jerca Mrzel.
Tudi v Vitanju bo priredi-
tev v četrtek, 7. februarja, ob
18. uri v kulturnem domu.
Predstavo Povodni mož so
pripravili učenci Osnovne šo-
le Vitanje. Občinsko nagra-
do za uspešno delo na po-
dročju kulture bo prejela
Magda Kos iz Vitanja.
V Zrečah bodo kulturne-
mu prazniku namenili prire-
ditev Vsakdanjiki in prazni-
ki Skomarjanov. V Kulturnem
domu Zreče se bo pričela v
petek, 8. februarja, ob 18. uri.
Ob istoimenski knjigi, ki jo
bo na prireditvi predstavil
urednik dr. Vito Hazler in ude-
leženci raziskovalnih delav-
nic, bodo stkali splet pesmi
in besed, dopolnjen z video-
filmi in razstavo domačih je-
di. Večji del prireditve bodo
pripravili člani KUD Vladko
Mohorič Zreče, sodelovali pa
bodo še folklorna skupina Ju-
rij Vodovnik Mladinskega klu-
ba Skomarje, pianistka Da-
nijela Sevčnikar in ansambel
Pohorski zven. Letošnja ob-
činska priznanja in nagrade
za delo na področju kulturne
dejavnosti bodo prejeli Vla-
sta Puklavec, Martin Mrz-
dovnik, Danijel Oplotnik in
Otroška gledališka skupina
KUD Vladko Mohorič Zre-
če.	MBP
Eden izmed nagrajencev za uspehe na področju kulture iz občine Slovenske Konjice, Moški pevski zbor Adolf Tavčar
z zborovodkinjo Olgo Kuzmič na slavnostnem koncertu ob 4&^etnici. Ob ustanovitvi leta 1957 je zbor vodil organist
Križnic iz Zreč, nato vrsto let Jakob Štefančič, krajši čas Jožica Hanžič in za njo, do leta 2000, Vlado Kukovič.
Brez proračuna,
brez naložb
Vitanjski svetniki so že
rikrat obširno obravnavali
troračun za leto 2002,
skladih so ga v vseh
Ibčinskih odborih, sprejeli
K ga še vedno niso. Kaže,
ga lep čas tudi še ne bodo,
lato je župan sprejel sklep
začasnem flnanciranju,
;ar seveda ne bo brez
losledic.
Razlog je delitev občin-
[kega sveta na dva tabora,
al pa so razdeljeni natan-
0 na polovico. Pri vseh po-
membnejših odločitvah je
iko izid glasovanja 5 za in
proti. Tokrat sta proti
prejetju proračuna glaso-
'3la po dva svetnika iz vrst
tranke SDS (Tone Ošlak in
'avel Trnovšek) in Nove
'lovenije (Alojz Gornjak in
'ili Špegelj) in neodvisni
ivetnik Rudolf Pesjak. Za
Proračun so glasovali svet-
niki iz LDS (Gustimir La-
[lot in Jože Hribernik), iz
jLS (Viktor Kotnik, Pavel
'ogorevc ter Zdenko
'lankl).
Vitanjski župan Slavko
je ocenil, da prora-
očitno tudi v bližnji pri-
'odnosti ne bo sprejet, za-
° je naslovil pismo vsem
'orabnikom proračunskih
f^dstev, v katerem jih je
'^vestil o sklepu o zača-
financiranju občine
L januarja.
**Nesprejetje proračuna
'^nieni predvsem ustavitev
^^h predvidenih investicij
tišini 116 milijonov to-
^Hev in omejeno financi-
f^^je na ostalih področjih.
f že sprejete obveznosti
^^^di neizplačila tečejo za-
mudne obresti. Prav tako ni
mogoče izvajati ostalih pro-
gramov na področju sofinan-
ciranja kmetijstva, družbe-
nih dejavnosti, komunale,
cestnega gospodarstva itd.
Občinska uprava bo strogo
spremljala porabo sredstev
in izvajala navodila ministrs-
tva za finance. Ker je s tem
ustavljeno delo občinskega
sveta, bo občinska uprava
upoštevala tudi navodila
služb za lokalno samoupra-
vo. Zaradi tega občinska
uprava ne prevzema nobenih
odgovornosti do uresničeva-
nja predhodnih sklepov ob-
činskega sveta, do porabe le-
tošnjih proračunskih sred-
stev in za morebitne izpade
proračunskih sredstev za leto
2002,« je zapisal župan
Krajnc.
MBP
Slavko Krajnc
Ne levo^ ne
desno - v
Maribor
Svetniki občina Vojnik so
na zadnji seji občinskega
sveta sklenili, da bo njiho-
va občina postala 108. čla-
nica Skupnosti občin Slo-
venije, ki ima sedež v Ma-
riboru. Svetniki so prepri-
čani, da je takšno povezo-
vanje občin nujno.
Slovenske občine se vklju-
čujejo v dve različni veliki po-
vezavi, mariborsko Skupnost
občin Slovenije ter v Združe-
nje občin Slovenije s sedežem
v Vodicah. Kot so na vojniški
seji veliko omenjali, gre za
levo ter desno povezavo ob-
čin, čeprav se uradno pred-
stavljata kot nestrankarski. V
Vojniku so ugotovili, da je ve-
čina bližnjih občin vključena
v mariborsko povezavo, ki jo
vodi tamkajšnji župan Boris
Sovič, zato so soglasno dvig-
nili roke za pridružitev Skup-
nosti slovenskih občin. Ta ima
tako sedaj 108. članic, v vo-
diški povezavi pa jih je tre-
nutno 44. Sicer pa obe pove-
zavi zahtevata podobno čla-
narino, ki znaša letno nekaj
nad sto tisoč tolarjev. Vitanje
ter še nekaj občin pa je celo v
obeh povezavah.
BRANE JERANKO
Pust v Konjicaii
Na pustno soboto ob 10. uri bodo v konjiškem Starem
trgu gostovali Košutini koledniki s Ptuja, v torek pa bodo
prišle na račun mlade maškare. Zveza društev prijateljev
mladine jih vabi ob 15.30 pred Kulturni dom, od koder
bodo v spremstvu godbe na pihala in kurentov v sprevodu
odšli po Starem trgu do Športne dvorane. Tam bo tradicio-
nalna zabava ob živi glasbi, čaj in krofi za vse maske.
MBP
V spomin franicolovsicini žrtvam
v torek, 12. februarja, bo ob grobovih talcev na Stranicah žalna spominska
slovesnost.
Pripravljajo jo Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev. Območno združenje
borcev in udeležencev NOB Slovenske Konjice in Občina Vojnik, ki bo tudi prispevala
kulturni program. Sodelovali bodo Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, MPZ Anton Be-
zenšek s Frankolovega, Dramska skupina KUD Vojnik in učenci osnovne šole. Zbra-
nim bo spregovoril poslanec v državnem zboru dr. Slavko Gaber. Po slovesnosti bo
občni zbor Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev.
Vojniic: marca dražji vrtec
v Vojniku bodo 1. mar-
ca za osem odstotkov po-
večali ceno vrtca. Nova pol-
na cena, ki so jo nazadnje
spremenili aprila lani, zna-
ša za celodnevni program
za prvo starostno obdobje
56 tisoč tolarjev ter za dru-
go starostno obdobje 50 ti-
soč.
Vodstvo vrtca Mavrica je
sicer predlagalo občinskemu
svetu še večje zvišanje cene,
ki naj bi jo dodatno povišali
1. junija. Razlog za takšno
draženje je predvsem viša-
nje osebnih dohodkov zapo-
slenih. Svetniki se prejšnji
teden za junijsko povišanje
še niso odločili, o njem pa
bodo razpravljali na aprilski
seji.
Sicer pa veliko večino de-
narja za vrtec prispeva obči-
na, delež staršev predstavlja
le nekaj več kot petino. Pla-
čila so povsem oproščeni
starši dvajsetih malčkov. Pri
vsem skupaj se v občinskem
svetu pritožujejo zaradi pre-
hude obremenjenosti občin
nasploh - delež za predšol-
sko varstvo predstavlja na-
mreč kar eno petino občin-
skega proračuna. Vrtec Ma-
vrica ter njegove enote v oko-
liških krajih obiskuje prib-
ližno tristo otrok, za katere
skrbi 40 zaposlenih.
BRANE JERANKO
Vit-pro občinski
Občina Vitanje bo postala
stoodstotni lastnik podjetja
Vit-pro. Občinski svetniki so
namreč sprejeli odločitev, da
odkupijo lastniška deleža, ki
ju imata župan Slavko
Krajnc in v občinski upravi
zaposleni Gorazd Fric.
Podjetje Vit-pro vzdržuje vo-
dovod, kanalizacijo, pokopa-
lišče in nekatere druge javne
površine. V njem so zaposle-
ni štirje delavci. Zaradi last-
niškega deleža, ki ga imata v
njem Slavko Krajnc in Gorazd
Fric, pa je bilo v Vitanju o de-
lovanju podjetja izrečenih že
veliko pomislekov. Zaradi te-
ga se je občinski svet že lani
maja odločil, da bo njun de-
lež odkupila občina, na zad-
nji lanski seji pa je oblikoval
tudi komisijo, ki je pripravila
predlog o prodaji oziroma na-
kupu Vitproja. Občinski svet-
niki so njen predlog, ki vklju-
čuje tudi prodajno ceno, spre;
jeli. Za odkup 25 odstotkov
podjetja bodo Slavku Krajn-
cu plačali 750 tisoč, Gorazdu
Fricu pa za 50-odstotni delež
milijon in pol tolarjev, kar je
za 20 odstotkov manj, kot bi
jima pripadalo glede na oce-
njeno vrednost podjetja Vit-
pro. Takšno odprodajo sta
predlagal lastnika sama.
MBP
Št. 6 - 7. februar 2002
20
ŠPORT
^Dvojni lovoriki Urški
Žolnir in rokometašem
športna zveza Celje in na-
ša medijska hiša NT&RC sta
tokrat skupno pripravili
prireditev Športnik leta
2001, ki jo je prenašala Te-
levizija Celje. Po prvih od-
mevih je skorajda v popol-
nosti uspela, saj je bil pro-
gram časovno skrčen.
Po izboru poslušalcev Ra-
dia Celje in bralcev Novega
tednika najboljših na Celj-
skem so bili izidi naslednji:
ženske 1. Urška Žolnir, 2.
Anja Valant, 3. Anja Bra-
tec; moški 1. Dejan Perič,
2. Roman Pungartnik, 3.
Gregor Cankar; ekipe 1.
kometni klub Celje Pivovai
na Laško, 2. nogometni kl^
CMC Publikum, 3. košarkai
ski klub Pivovarna Laško.
Izbrani glasovalci Športu
zveze so vrnili 63 odstotke
izpolnjenih glasovnic. Nai
boljša športnika Celja sta ju
doistka Urška Žolnir in ro
kometaš Aleš Pajovič, naj
boljši ekipi pa RK Celje pj
vovarna Laško in KK Miro
teks.
DEAN ŠUSTEi
Foto: GREGOR KATI(
TONE TAVČAl
Zbranim sta spregovorila predsednik Športne zveze Celje Igor Topole (tretji z leve) in župan Bojan Šrot.
Direktor NT&RC Srečko Srot in Urška Zolnir.
Uroš Šerbec je malce okreval po poškodbi in je spet kapetan pivovarjev. Rastko Stefanovič tudi ni bil na
EP, kajti še ni imel pravice nastopa za Slovenijo, visoki mladi vratar Gregor Lorger pa je sprejel priznanje
namesto upravičeno odsotnega Dejana Periča. Aleša Pajoviča ni bilo.
Dejan Perič: »Hvala vsem poslušalcem in bral-
cem. Zelo sem vesel prvega mesta. Izbrala me je
množica, zato mi je priznanje še v posebno čast!«
Pred osmimi dnevi sta najboljša športnika občine Žalec postala šahistka Ksenija Novak in karateist Matj^
Končina.
Najbolj oblegan na žalski prireditvi je bil slovenski nogometni selekti
Srečko Katanec, ki ima na mesto bolj slabe spomine, saj si je tam pri ti
letib zlomil nogo.
St. 6 - 7. februar 2002
ŠPORT
21
Hopsi poteptali
Šentjurčane
Dejan Srzič je želel v zrak - Bodo v Zrečah igralce udarili po žepu?
Tudi po 14. odigranem
lu^ogu v Hypo ligi ostaja ne-
jasno, katera četverica ekip
56 bo priključila ekipam Ja-
dranske lige v boju za na-
ijlov prvaka Slovenije,
j Kandidatov je še vedno
] Jest, položaj na lestvici pa
j je še kako zapleten. Med
jjesterico sta z našega po-
dročja še dve ekipi: vodil-
ni Savinjski Hopsi in pa Al-
pos Kemoplast, ki je v kro-
gu ekip, ki za Polzelani in
Oomžalčani zaostajajo za
eno zmago.
Oči ljubiteljev košarke iz
■ širšega celjskega področja so
bile v soboto uperjene v dvo-
rano na Polzeli in na obra-
tun med domačimi Hopsi in
šentjurskim Alposom Kemo-
plastom. Od derbija pa ni bilo
nič, saj so domačini enostav-
no povsem razbili tokrat raz-
glašeno ekipo Igorja Pučka
in se jim še kako oddolžili
za poraz v prvem delu v Šent-
jurju (93:82). Neigranje Ili-
je Petroviča, ki je celo tek-
mo presedel na klopi, in pa
slaba psihološka priprava, sta
glavna »krivca« katastrofe Al-
posa, seveda ob odlični do-
mači ekipi. Hopsi so imeli
prav neverjeten met iz igre
(kar 69 odstoten), vsi varo-
vanci trenerja Miloša Saga-
dina pa so se tudi vpisali med
strelce. Srečanje je bilo prak-
tično odločeno že v uvodu tek-
me, ko so domači hitro po-
begnili na 13 točk razlike in
kasneje to razliko samo stop-
njevali, do prav neverjetnih
in za Šentjurčane sramotnih
34 točk razlike.
Sramotno
sojenje
če je rekordni poraz sra-
mota za Šentjurčane, je bilo
sojenje Fekonje in Kimlar-
ja še večja sramota za osred-
njo sodniško organizacijo.
Dosojenih je bilo kar 71 oseb-
nih napak (in še ena tehnič-
na), ob tem pa sta ekipi skup-
no izvajali kar 115 prostih me-
tov. S svojimi nerazumljivi-
iii odločitvami in kompen-
zacijami, pa sta spravljala naj-
prej v obup, nato pa v posmeh
celotno dodobra napolnjeno
tlvorano. Domači strateg Mi-
loš Sagadin je brez pretira-
nega navdušenja ocenjeval
2anj izjemen razplet: »V pre-
l^nitvi prvenstva smo zelo ve-
liko delali in prav to se je vi-
'lelo tudi na tem srečanju,
l^jer so igralci zares izpolni-
li Vse, kar sem od njih priča-
l^oval, zato jim vsem česti-
^^ni. s trdo igro v obrambi
^rno že na začetku prišli do
prednosti, ki je bila kasneje
^ goste neulovljiva. Prevze-
'' smo prvo mesto na tabeli,
^^ndar pa še zdaleč ni vsega
l^onec, čeprav je res, da smo
^^ korak bliže zastavljenemu
i ^jlju, uvrstitvi na eno od pr-
štirih mest. Potrebno se
bo še močno potruditi v na-
slednjih srečanjih, prva pri-
ložnost, da še bolj odpremo
sicer že na široko odstrta vra-
ta prve četverice, pa bo že pri
nevarnem Kopru.«
Kemoplastov trener Igor
Pučko je še dolgo ostal v
dvorani: » Mislim, da so nas
precej boljši domačini za-
služeno premagali, za našo
igro pa se lahko samo opra-
vičim vsem gledalcem, kajti
igrali smo pod vsako kriti-
ko. Poškodba Petroviča je
preveč vplivala na predsta-
vo na parketu, nekaj ostrih
osebnih napak domačinov
na začetku, ki jih obupna
sodnika nista kaznovala, pa
je vneslo strah med moje
igralce. Vse to je botrovalo
tej slabi predstavi in pravi
katastrofi, ob dejstvu, da so
domači imeli dejansko no-
ri 'šuterski' večer. Pred na-
slednjo tekmo bo potrebno
čimprej pozabiti na Polze-
lo, ter se proti Eelektri opra-
vičiti vsem našim navijačem
z ustrezno igro. Vprašanje
je sicer, če bo Petrovič že
sposoben igrati s svojo na-
trgano stegensko mišico,
vendar moramo tudi brez
njega odigrati bistvenp bis-
tveno bolje kot na Polzeli.«
Podaljšek V
Šoštanju
v Šoštanju je odločal po-
daljšek, odločitev pa je pri-
nesel novi mož Elektre Ame-
ričan Titus Warmsley (31
točk). 24-letni branilec, ki je
igral v Evropi v Nemčiji in na
Slovaškem, je z ekipo trener-
ja Dejana Srziča opravil vse-
ga dva treninga, že na prvem
srečanju pa je s koši in igro
na mestu organizatorja doka-
zal, da je iz pravega testa. Za-
nimivo je, da je zaradi njega
in pa Petra Arsiča, ki je prav
tako v prekinitvi prišel v Šo-
štanj, izven ekipe ostal Dejan
Šaporac, prvi center moštva,
da Dagmar Dražovič ni do-
bil niti minute igre (neurad-
no zaradi intervjuja za eno od
radijskih postaj) ter da je do-
slej prvi mož Elektre Vladi-
mir Rizman igral skupno le
15 minut. Dejan Srzič je bil
po razburljivem zaključku ta-
ko vesel, da je ukazal igral-
cem, da ga dvignejo na roke,
kot da bi Elektra osvojila pre-
cej več kot samo četrto zma-
go sezone. Sicer pa so Šoštanj-
čani z zmago ulovili priklju-
ček z Loko kavo in Roglo, kar
je razlog za precej bolj moti-
virano nadaljevanje sezone.
Hladen tuš v
Zrečah
Zelo razočarani so bili v so-
boto v Zrečah, kjer je za novi
hladen tuš poskrbela ekipa Ko-
pra. Brezvoljnost in neborbe-
nost domačinov so gostje z lah-
koto kaznovali, saj so vodili vso
srečanje, tudi že za dvajset točk.
11 skokovveč Kopra jebilo ključ-
nih, seveda ob slabi predstavi
Zrečanov, ki se potapljajo v vse
globljo krizo. Očitno je, da mar-
sikaj znotraj ekipe ni tako kot
bi moralo biti, a za to še zdaleč
ni edini krivec trener Faruk Ku-
lenovič. V tem tednu se bo se-
stal upravni odbor zreškega pr-
voligaša in se odločil, kako na-
prej. Neuradno se govori, da
menjav v ekipi več ne bo, bo-
do pa igralci svoje slabe pred-
stave občutili na izplačilnem
listu.
V 15. krogu je na sporedu
nov lokalni obračun. K ranje-
nim in osramočenim Šentjur-
čanom prihajajo okrepljeni
Šoštanjčani. Hopsi odhajajo
na nevarno gostovanje na Oba-
lo h Kopru, Rogla pa na derbi
dna lestvice v Škofjo loko.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
V torek je pri Rogli trener-
ja Faruka Kulenoviča za-
menjal Veljko Petranovič,
ki bo tudi igral. Odslovili
so tudi Hrvata Ticiana Ma-
zijo in Živka Badžima.
Zlahka do šentjurskega koša: Jasmin Perkovič.
Eden izmed tesnih dvobojev najizkušenejših Huseina Kahvedžiča (31
točk) in Matjaža Tovornika (24).
17. Jarnovicev
memorial Gorenju
Domači rokometaši ugnali Laščane in zagrebški
Medveščak
Priprave rokometnih ekip na nadalje-
vanje državnega prvenstva (DP) so že mesec
dni v polnem zamahu. Prvi tedni novega
leta so bili v znamenju nabiranja telesne
pripravljenosti, sedaj pa moštva že igrajo
prijateljske tekme in pilijo formo za zače-
tek spomladanskega dela DP. Velenjsko
Gorenje je v soboto pripravilo tradicional-
ni, že 17. Jarnovičev memorial, na kate-
rem sta poleg domačega kluba nastopili
še ekipi Medveščaka iz Zagreba in Celja
Pivovarne Laško.
Čeprav sta bili slovenski moštvi brez re-
prezentantov, kar še posebno velja za držav-
ne prvake, je bila raven odigranih tekem do-
kaj visoka. »Vidi se, da smo še sredi priprav
na prvenstvo in da forma še ni prava, toda
kljub temu menim, da so obiskovalci lahko
videli dober in zanimiv rokomet,« je dejal
domači strateg Miro Požun. Na koncu je
bil zagotovo bolj zadovoljen od kolega na
celjski klopi Josipa Šojata, saj so Velenjča-
ni osvojili 1. mesto. Po prvem delu tekme
med Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško
je kazalo drugače, kajti v skrajšanem igral-
nem času (2x25 minut) so gostje vodili že s
16:12. Domačini so v nadaljevanju strnili
svoje vrste ter z nepopustljivo obrambo in
zanesljivim vratarjem na račun hitrih, pred-
vsem pa učinkovitih protinapadov manjšali
svoj zaostanek. V 38. minuti so preko Luke
Dobelška prvič povedli z 19:18, do konca
pa povsem nadigrali razbito celjsko vojsko
in zmagali s 25:21.
Celjsko maščevanje
Užaloščeni Celjani so drugo tekmo z Med-
veščakom prepričljivo dobili z 32:25, če-
prav je manjkal Sergej Rutenka. Zato pa
sta se pod taktirko Rastka Stefanoviča toli-
ko bolj razigrala mlada Dragan Gajič in Bo-
jan Čudič ter skupaj dosegla 13 zadetkov.
Zadnje srečanje med Gorenjem in Med-
veščakom se je končalo neodločeno 23:23,
toda potrebno je poudariti, da so Velenjčani
vodili že s petimi zadetki prednosti, tri mi-
nute pred koncem pa je na semaforju še pi-
salo 23:20. Predvsem razigrani Šprem (naj-
boljši strelec turnirja) je poskrbel za zani-
mivo končnico.
»Moram reči, da sem s turnirjem zelo za-
dovoljen. Nisem pričakoval 1. mesta, toda
predvsem naši mladi so se izkazali, prebu-
jena sta bila oba leva zunanja napadalca.
Upam, da bosta formo obdržala do prvens-
tva, zlasti Rajko Begovič napreduje iz dneva
v dan, a bo delo nog moral še precej izbolj-
šati. Ne gre pozabiti na Dubonosova, ki je
ponovno odlično branil. Ta teden nas čaka-
jo še zahtevne tekme z makedonskima Var-
darjem in Prilepom, potem pa bomo počasi
že razmišljali o DP. Če bomo ostali na 3.
mestu, bo to znova velik uspeh za naše mla-
de igralce,« je na koncu dodal Miro Požun.
Posebna komisija je razglasila še najbolj-
še: igralec turnirja je bil Rastko Stefanovič,
vratar pa Vaško Dubonosov.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: TRIARTES
Najboljši v Rdeči dvorani je bil Rastko Stefanovič.
St. 6 - 7. februar 2002
22
ŠPORT
STROKOVNI KOMENTAR
EVROPSKEGA PRVENSTVA
Vse hitrejši
roicomet
Končni vrstni red je rea-
len. Finalisti so bili najbolje
pripravljeni. Skupna značil-
nost vodilnih reprezentanc
EP Švedske, Nemčije, Dan-
ske in Islandije je visok ri-
tem igre v vseh njenih fazah.
V napadu igralci svoje aktiv-
nosti izvajajo v sprintu, brez
poskokov ter z veliko menja-
vanji mest, ki so potrebna za
kontinuiteto v nevarnem na-
padanju. Z igranjem z žogo
v zamahu in z daljšimi po-
dajami postajajo vsi igralci
nevarni v vsakem trenutku.
Kratke podaje s suvanjem so
kaznovane s prestrezanjem
in protinapadi.
Vse štiri selekcije v obrambi
uporabljajo sistem 6:0, toda
z globokim »izpadanjem«
vseh šestih branilcev, kar da-
je obrambi obenem globino
in širino, ki sta potrebni za
oviranje vse boljših strelcev
z vseh položajev in za pre-
prečevanje podaj z odbojem
od tal.
S pravilom, ki dopušča hi-
trejši pričetek igre po dose-
ženem golu s sredine igriš-
ča, je ritem postal hitrejši. Za-
to so tudi menjave igralcev,
ki igrajo zgolj v obrambi ali
v napadu, otežkočene. Tudi
sicer se vsaka pridobljena žo-
ga skuša izrabiti za protina-
pad, zato je pravočasno in ak-
tivno vračanje v obrambo si-
la pomembno. Uspešnih
skupnih protinapadov na ne-
postavljeno obrambo je manj,
ker ni sistema, v naši repre-
zentanci pa dirigent vstopa
na igrišče šele v napadu.
V slovenski selekciji je de-
bitiralo precejšnje število
mladih igralcev. To je uspeh.
A zagotovo je manjkal Lu-
ka Žvižej. Selektor, ki živi
in dela v tujini, z reprezen-
tanti nima pravega stika,
pa še malo čudno se sliši,
če jim govori, kako se »bori
za domovino«. Naši repre-
zentantje ne nastopajo v ligi,
kot je na primer nemška,
kjer je zbrana večina igral-
cev najuspešnejših selekcij,
zato bi morali predvsem
kvalitetneje trenirati, z mi-
slijo, da se tudi rokometa-
ši, tako kot tudi drugi šport-
niki, lahko izpopolnjujejo in
odpravljajo napake, dokler
so aktivni.
Slovenci smo pred nmogi-
mi večjimi in tudi rokomet-
no razvitejšimi državami, za-
to ne gre jadikovati nad re-
zultatom. Še bolje delajmo,
načrtneje, z lastnimi silami
in znanjem. Odnosi igralcev
do različnih dejavnikov, ki
spremljajo reprezentanco, pa
so stvar posebne, vsestran-
ske analize.
Piše: Tone Goršič
Spet mestni derbi
v soboto se bo začel spomladanski del 1. B lige za rokometašice, z obračunom
mestnih tekmecev ŽRK Celje in ŽRK Puv Nivo Celje.
Prvoimenovanega (prej Celeia) vodi trener Milan Ranišak in je zasluženo s precejšnjo
prednostjo na vrhu razpredelnice, že sedaj pa se pripravlja za nastope v elitni domači
konkurenci. Precej mlajše igralke so pri drugem klubu, zato so prvi celjski derbi izgubile
z 39:23. A trener Sebastjan Oblak ni obupal, zlasti zaradi nadarjenosti varovank, ki so
trenutno na 8. mestu med 13 ekipami. Tekma bo ob 19. uri v dvorani Šolskega centra.
D.Š., Foto: G.D.
ŽRK Celje želi že v naslednji sezoni na sredino prvoligaške lestvice.
Za ŽRK Puv Nivo Celje v članski konkurenci nastopajo večinoma deklice, ki v svoji kategoriji dosegajo
izjemne uspehe.
NA
KRATKO
Celje: Mlada Celjanka Ivj^
rina Tomič je na dvoranske^,
mitingu le za 8 stotink zao!
stala za normo za nastop m
evropskem prvenstvu v tel^j
na 60 m. Tomičeva je s ča
som 8,54 osvojila drugo
sto. Normo bo Celjanka v prj
hodnjih dneh poizkušala do
seči na mednarodnem mitin
gu v Avstriji. V Celju so dru
ga mesta osvojili še atleta Kla
divarja Cetisa Voglar v teki
na 60 m ovire in Valant v tro
skoku ter Leskovar iz Vele
nja v teku na 60 m, v isti dis
ciplini pa je bil Celjan Polj
mac tretji. J.K.
Ljubljana: Na mednarod
nem tekmovanju evropski
drsalne zveze za mlajše se
lekcije so drsalci celjskeg
kluba ponovno dosegli lej
uspeh. Anja Bratec je mei
mladinkami osvojila drug
mesto. Urban Kalšek je zrna
gal v konkurenci starejši!
dečkov. Matic Gabrijel je bi
prvi v kategoriji dečkov C
Pri najmlajših pa je bil Ma
tic Horvat prvi, David Kra
njec drugi in Kristjan Gro
bec četrti. Pri deklicah jt
drugo mesto osvojila Nast
ja Uspenski, tretja pa je bik
Daša Grum. J.K.
Celje: V 12. krogu držav
ne ženske lige v kegljanju so
igralke Miroteksa doma pre
magale Igem iz Slovenj Grad
ca s 7:1 in zadržale vodiln
položaj na lestvici. J.K.
Maribor: Plavalci Marine
sa Neptuna so v kategoriji dec
kov in deklic dosegli odlif
ne rezultate na zimskem p
venstvu Slovenije v Maribo
ru. Robert Kekec je osvoji
prvo mesto na 50 in 2001
hrbtno, drugo mesto na 5(
m delfin in tretje mesto n
200 m mešano, Luka Fidei
šek je bil prvi na 50 m pro
sto in tretji na 100 m prosto
Jure Fideršek je bil tretji n
50 m prosto. Barbara Šele
kar je isto mesto osvčjila n
200 m mešano. Moška štafe
ta 4x100 m prosto je bila pi
va, 4x100 m mešano pa dni
ga. Delo trenerja Mija Zoi
ka, ki se je vrnil ob bazen, s
že obrestuje.
Celje: Danes se bo v zim
skem bazenu Golovec v Cf
lju začelo absolutno držal
no prvenstvo v plavanju v krat
kih bazenih. Predtekmovanj
bodo potekala v dopoldan
skem času s pričetkom ob 5
uri, finala pa se bodo pričel
vsak dan ob 17. uri. Tekmo
vanje bo trajalo do nedelje
Bjelašnica: Trije mladi tet
movalci smučarskega klub
Unior Celje so sodelovali n
meddržavni tekmi v BiH. To
maž Hren je osvojil drugo m^
sto v slalomu in veleslalomi'
Denis Srebot je bil drugi'
veleslalomu, Patricija Mas>
nak pa je osvojila četrto m^
sto v slalomu in šesto v velf
slalomu. V Črni na Koroške^
so tekmovali cicibani in
cibanke. Tim Mastnak je o5
vojil drugo, Blaž Zavec ^^
sto in Mišel Žerak enajsto m^
sto. P.Š.
ŠPORTNI
KOLEDAR
"" "j,—- J-——
MALI NOGOMET
L SL, 14. krog: Tolmin:
Puntar - Nazarje (19), Koper:
Koper - Dobovec (21).
SOBOTA9.2.
v<.'i- •	'rNKtiMev^ar'*eBaw . v-i
KOŠARKA
Goodyear liga, 18. krog.
Laško: Pivovarna Laško -
Union OHmpija (17.30).
Hypo liga, 15. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Elek-
tra (19), Škofja Loka: Loka
kava - Rogla (20).
ROKOMET
1. SRL - ženske, 13. krog:
Škofja Loka: Jelovica - Ža-
lec.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 15. krog,
Šoštanj: Šoštanj Topolšica -
Pomurje (19).
1. DOL - ženske, 15. krog.
Nova Gorica: Nova Gorica -
Savinjska Šempeter.
i PANORAMA
NOGOMET
MALI NOGOMET
1. SL, 13. krog: Dobovec -
Napoli6:4 (2:2); Vrečko, Ko-
sernik 3, Nazarje - Svea Le-
sna 3:8 (0:3); Kolar, Dobo-
vičnik, Adamič 1.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
17. krog: Zadar - Pivovar-
na Laško 76:71 (47:50,29:32,
16:13); Duščak 24, Pavič 14,
Lerič 9, Jurak 8, Walker 6,
Novak, Vujičič 5. Vrstni red:
Union Olimpija 33, Krka, Gi-
bona 29, Pivovarna Laško
28, Zadar, Sloboda Dita 27,
Široki brijeg, Budučnost 26,
Split 23, Triglav osiguranje
21, Bosna 19, Geophn Slo-
van 18.
HVPO LIGA
14. krog: Savinjski Hopsi
- Alpos Kemoplast 123:89
(93:73, 61:44, 29:16); Tovor-
nik, Hughes 24, Ručigaj 22,
Kadič 11, Devčič 10, Cizej 9,
Perkovič 8, Jančič, Geržina
4, Nachbar, Skok 3, Ščepa-
novič 1; Kahvedžič 31, Ribežl
18, Novakovič 16, Kočar,
Rovšnik 7, A. Maček 6, Dako-
vič, Spahič 2. Elektra- Helios
92:88 (75:75, 65:60, 37:37,
21:14); Warmsley 31, Arsič
17, Marinkovič 14, Božič, Be-
lanovič 11, Rizman 6, Nuha-
novič 2. Rogla - Koper 79:91
(52:67, 32:46, 18:24); Ba-
džim 22, Sivka 20, Dundo-
vič, Strnad 12, Šporar 6, Be-
nič 3, Mazija, Zinrajh 2. Vrst-
ni red: Savinjski Hopsi, He-
lios 23, Triglav, Alpos Kemo-
plast, Zagorje, Kraški zidar
22, Koper 20, Rogla, Loka ka-
va 19, Elektra 18.
KORAČEV POKAL
Osmina finala, prva tek-
ma: Pivovarna Laško - Avto-
dor Saratov 96:74 (73:53,
49:38, 19:18); Duščak 24,
Novak, Pavič 19, Jurak 15,
Vujičič 11, Walker 4, Lerič,
Brolih 2.
1. SKL - ženske
14. krog: Slovenske Konji-
ce - Pomurje 85:77 (65:65,
44:48, 17:23); Furman 25,
Kvas 20, Klančnik 18, Gaber-
šek 7, Jelovšek 5, Javornik,
Gosak 4, An. Lubej 2. Vrst-
ni red: Ježica 28, Maribor,
Jesenice 25, Odeja 21, Seža-
na 20, Slovenija mlade 18,
Slovenske Konjice 16, Pomur-
je 14.
ROKOMET
1. SRL - ženske
12. krog: Žalec - Olimpija
18:19 (10:9); Potočnik 6, T
Dolar 4, V. Dolar, Čerenjak
3, Marinček, Zidar 1. Vrstni
red: Krim ENR 24, Piran 20,
Olimpija 18, Jelovica 14, Ža-
lec 12, Izola 11, Sava 10, Gra-
miz 7, Škocjan, Burja 2. .
ODBOJKA
——»e-Hii —I innn«
1. DOL - moški
14. krog: Granit - Šoštanj
Topolšica 3:0. Vrstni red:
Kamnik 38, Salonit 31, Fu-
žinar 29, Bled 26, Maribor
21, Pomurje, Granit 17, Šo-
štanj Topolšica 13, Olimpi-
ja, Žužemberg 9.
1. DOL - ženske
14. krog: Savinjska Šem-
peter - Ljubljana 2:3. Vrstni
red: Branik 40, Nova Gorica
34, Ljubljana 33, Miklavž 22,
Novo mesto, Koper 20, Lju-
tomer 17, Kamp Pivka [ama
13, Solkan 6, Savinjska Šem-
peter 5.
Jernejčeva boljša
od Žolnirjeve!
Celjske judoistke so zelo uspešno nastopile na tekmi
svetovnega pokala v Sofiji. Regina Jerneje je v katego-
riji do 63 kg osvojila drugo mesto. Tako kot Urško Žol-
nir, ki je bila v isti kategoriji tretja, jo je premagala
japonska tekmovalka. Petra Nareks je bila peta, Nives
Pere pa deveta.
D.Š.
St. 6 - 7. februar 2002
KULTURA
23
Myzone Farmiest
Plesni performans Estele Žutič in Gillesa Duvivera v dvorani Forum
Estela Žutič, rojena Ce-
Ij^nka, je začela plesati kot
jesetletna deklica (1984-
g5) v Plesnem Forumu Ce-
lje. Želja po plesnem izpo-
polnjevanju jo je odpeljala
Amsterdam, kjer je osta-
la dve leti. V tem času je ple-
j3la v projektu Afroditai s
pauline Daniels in z last-
no koreografijo Tango so-
delovala pri odpiranju fe-
stivala Theaterschool festi-
val. S koreografijo How old
jsthe moment pa je 96. leta
omagala na tekmovanju
koreografov v Burghause-
flU v Nemčiji.
Iz Amsterdama se je na-
potila na dvoletni nadaljeval-
ni študij v Salzburg, kjer je
leta 1997 tudi diplomirala,
i^ktivno se je vključevala v
razne plesne projekte, sama
pravi, da jo je najbolj navdi-
hovalo delo z koreografka-
ma Suzan Quinn in Mio La-
vvrence ter salzburškim gle-
dališčem Toihaus. Nadaljnja
raziskovalna in plesna pot jo
je pripeljala do New Yorka,
kjer se je med drugim vklju-
čila tudi v Cunningham stu-
dio.
V produkciji Plesnega tea-
tra Ljubljana (PTL) je sku-
paj s soprogom Gillesom Du-
vivierom pripravila povsem
nov plesno gibalni projekt,
prepoznaven kot performans
70-tih let: Myzone Farvvest.
Svoj prvenec sta prvič pred-
stavila tudi v prostorih PTL-
ja v treh zaporednih večerih
od 24. do 26. januarja.
Gilles Duvivier, po rodu
Belgijec, po duši umetnik in
raziskovalec, se aktivno
udejstvuje na področju glas-
be, literature in skulpture.
Estela pravi, da v predstavi
ni hotela telesu prepustiti vo-
dilne vloge. Poudarek je pred-
vsem na naravni drži in nev-
tralnem gibu. Povsem mir-
no, vendar z močnim izža-
revanjem notranjega zaveda-
nja, premikata in grupirata
na odru vsakdanje predme-
te, ki nas obkrožajo, zapol-
njujejo, izpopolnjujejo,
ogrožajo in tako ločujejo od
naravnega življenja. V truš-
ču in hrupu , ki nas tako po-
gosto obdaja, ustvarita pris-
podobo obrednega vzdušja,
gledalca pa zapeljeta v me-
ditativno razmišljanje o laž-
ni nuji in posedovanju vse
te obdajajoče krame, ali na-
ših dejanskih potreb. Z be-
sedo in citiranim tekstom po-
glabljata izražene vizualno
scenske strukture. Kljub na-
videzni mirnosti in upočas-
njenem odvijanju posamez-
nih prizorov izžareva perfor-
mans posebno energijo, ki
je v zraku ustvarila dinami-
ko nevidnega in čutnega sveta.
Prepolna dvorana Foruma
je to njuno izžarevajočo in
ustvarjalno moč očitno do-
bro zaznala, kajti gledalci so
to potrdili z nadvse burnim
aplavzom. Med gledalci je bi-
lo veliko plesalcev sedanje
in starejše generacije, Este-
linih profesorjev in znancev
ter naključnih ljubiteljev ple-
sne umetnosti, ki so se po
uprizoritvi še dolgo pogovar-
jali z Estelo in Gillesom, in
tako morebitne dileme v po-
govoru tudi razjasnili.
DALIBORKA PODBOJ
V spomin na čitalnico
Letos mineva 140 let, od-
kar so Slovenci v Celju us-
tanovili čitalnico. V torek
zvečer so v Osrednji knjiž-
nici Celje pripravili čital-
niški večer v sodelovanju
s člani trnoveljske Zarje.
Branko Goropevšek, rav-
natelj knjižnice in avtor zlo-
ženke, ugotavlja, da je ime-
la celjska čitalnica za razvoj
slovenske omike na osred-
nještajerskem področju nes-
porno velik pomen. Marsi-
katera slovenska ideja je bi-
la stkana v tem hramu kul-
ture in je bila potem spretno
prenesena tudi v okoliška po-
deželska naselja, kjer je po-
magala ohranjati slovenski
značaj celjske okolice. Po-
sebno je vplivala na mlado
slovensko izobraženstvo, ki
se je kalilo in v osemdesetih
letih uspešno prevzelo krmilo
slovenstva na Celjskem. Če-
prav mnogi danes čitalniški
dobi ne pripisujejo tolikšne-
ga pomena, je vendarle jasno,
da je bilo to eno pomembnej-
ših obdobij pri oblikovanju
slovenskega naroda, njeni us-
pehi pa so se dejansko po-
kazali že v dobi množičnih
taborov ob koncu šestdese-
tih let.	MP
Estela Žutič
Zvoki mladih
s Celjskega in
Koroške
Glasbeni šoli iz Celja in Velenja na
regijskem tekmovanju
Dva dni, od 13. do 15. februarja, se bodo mladi glas-
beniki, učenci Glasbene šole Celje in Frana Koruna -
Koželjskega Velenje merili na 5. tekmovanju mladih
glasbenikov celjskega in koroškega območja.
Sopredsednika tekmovanja sta ravnatelja obeh šol,
mag.Vid Marčen in mag.lvan Marin. Organizacijski od-
bor vodi za Velenje mag. Majda Zaveršnik- Puc, za Celje
pa Simon Mlakar, prof.
V	Celju bo tekmovanje v sredo, 13., in v četrtek, 14.
februarja, v Velenju pa v četrtek in petek. Vsako leto
tekmujejo učenci z drugimi instrumenti, saj je v enem
letu nemogoče organizirati tekmovanja za vse instru-
mente, ki se jih uče učenci obeh šol. Tekmovanja so
zato bodisi bienalna ali trienalna.
Prihodnjo sredo bo od 9.30 do 11.30 tekmovanje ki-
tarskih duov, od 15. do 17. ure pa tekmovanje solo pev-
cev. V četrtek bo od 9.30 do 11.30 sledilo tekmovanje
za klavir štiriročno, nato pa od 11.45 do 12.30 tekmo-
vanje komornih skupin z godali (godalni kvarteti). V
četrtek zvečer ob 19.30 uri bo zaključni koncert tekmo-
vanja v Celju, kjer bodo nastopili tekmovalci, ki so
prejeli zlate plakete in so se uvrstili na državno tekmo-
vanje učencev glasbenih šol Slovenije. Ob tej priložno-
sti bo tudi slovesna podelitev priznanj.
V	glasbeni šoli Velenje bo v četrtek, 14. februarja, od
14. do 16. ure tekmovanje harmonikarjev, rogistov in
tubistov. Naslednji dan bo od 14. do 19. ure tekmova-
nje trobentarjev in tolkalistov.
Zaključni koncert najuspešnejših zlatih tekmovalcev
bo v Velenju prihodnji petek ob 19.30 uri s svečano
podelitvijo plaket.
Za celjsko in koroško območje je letošnje regijsko
tekmovanje še posebej pomembno, ker ga organizirajo
prvič sami in ne v sklopu Maribora. Tekmovalo bo 68
Posameznikov in komornih skupin, skupno število učen-
cev pa je 89 in prihajajo iz 12 glasbenih šol, zasebne
Slasbene šole, trije tekmovalci pa tekmujejo kot zaseb-
niki.
Veljalo bi izpostaviti izjemno število trobilcev, tek-
niovalcev klavirja štiriročno, zelo pohvalno pa je dokaj
visoko število solo pevcev, kar sicer ni značilno za slo-
venski prostor. Posebej velja izpostaviti mdi dejstvo,
da so člani žirij večinoma pedagogi glasbenih šol z vi-
soko izobrazbo, nekaj pa so jih povabili od drugod.
Seveda pa ne ocenjujejo, kadar nastopajo njihovi učen-
ci.
2a razvoj glasbenega šolstva obeh območij so takšna
tekmovanja izjemnega pomena, saj se tako razkrije ka-
'^ovost te dejavnosti, tako v smislu dela, organizirano-
sti in rezultatov, hkrati pa je tudi odraz položaja glasbe-
l^ih šol v posameznih občinah in njihovega statusa in
•^iilturnih prizadevanjih občin.	MP
Kdo se spominja
indiga?
Danes odprtje razstave o modrotiskarski obrti - Stalna
postavitev v Preboldu?
V podobe ujeti indigo. To
je naslov razstave, ki jo bodo
odprli danes v Celju. Z raz-
stavo o razvoju modroti-
skarske obrti na Sloven-
skem, ki se je delno ohra-
nila vse do danes tudi na
Celjskem, začenjajo praz-
novanje 120-letnice Pokra-
jinskega muzeja Celje.
Na razstavi v pritličju Sta-
re grofije, ki bo odprta vsaj
do maja, bodo obiskovalci
spoznavali začetke modroti-
ska, proizvodni postopek,
različne vrste oblačil, ki so
jih izdelovali iz modro poti-
skanega blaga in podobno.
Obiskovalci bodo prav tako
videli živo sliko iz še obsto-
ječe ročne modrotiskarske
delavnice na Moravskem ter
iz tekstilne tovarne v Prebol-
du, kjer tiskajo metrsko bla-
go na sodobni način, vendar
po vzorcih iz 19. stoletja.
Modrotiskarstvo se je raz-
vilo na Slovenskem v začet-
ku 19. stoletja, ena najbolj
znanih tiskarskih delavnic pa
je bila v Vitanju. »Slovensko
modrotiskarstvo je bilo, če-
prav z določenim časovnim
zamikom, v sozvočju z evrop-
skim modrotiskarstvom. To
tudi ni nenavadno, saj so mo-
drotiskarske družine, ki so
v prvi polovici 19. stoletja de-
lovale na Slovenskem, delo-
ma izhajale iz evropskih de-
žel, kjer je bilo modrotiskars-
tvo mnogo bolj razširjeno in
razvito,« pravi avtor razsta-
ve Andrej Dular, kustos Slo-
venskega etnografskega mu-
zeja.
Po predstavitvi v Ljublja-
ni in Celju bodo razstavo po
vsej verjetnosti videli še v
Zagrebu, po tistem pa naj bi
bila, po načrtih celjskega po-
krajinskega in etnografske-
ga muzeja, stalno postavlje-
na v Preboldu. Zaradi boga-
te tradicije modrega tiska v
Savinjski dolini bo današ-
njo razstavo v Celju odprl
župan Prebolda Vinko De-
belak.
, BRANE JERANKO
Table irarne pred
tatovi
Izjemne dragocenosti, stare sedemsto let, so začasno v
Ljubljani
štiri izjemne gotske tab-
le z Dobrne so po novem na
ogled najširši javnosti v Na-
rodni galeriji v Ljubljani.
O tem je bila včeraj slove-
sno podpisana pogodba
med predstavnikom mari-
borske škofije, kanonikom
Jožetom Goličnikom, ter di-
rektorjem Narodne galeri-
je dr. Andrejem Smrekar-
jem.
Po tej pogodbi bodo tab-
le, ki prikazujejo Janeza Krst-
nika, evangelista Janeza ter
apostola Petra in Pavla, na
ogled v stalni zbirki evrop-
ske umetnosti v Ljubljani za
obdobje petih let, z možnost-
jo podaljšanja. Gre za delo
beneškega mojstra iz 14. sto-
letja, Catarina Veneziana,
ki je del večje celote, po vsej
verjetnosti gotskega krilne-
ga oltarja, ki mu manjka
osrednja slika.
Zaradi varnosti pred cerk-
venimi tatovi je bila izjem-
na dragocenost zadnja leta
shranjena na Dobrni na skriti
lokaciji. »Štiri table z Do-
brne so namreč kulturna
dragocenost, ki jo poznajo
tudi v najširših evropskih
strokovnih krogih, še po-
sebej po objavi v katalogu
Gotike na Slovenskem,«
pravi kustos Narodne gale-
rije dr. Ferdinand Šerbelj,
raziskovalec stare umetno-
sti.
Na takšna izjemna dela
specializirane mednarodne
kriminalne združbe seveda
kar prežijo. V takšnih oko-
liščinah je sklenila Narod-
na galerija lani prvo takšno
pogodbo o izposoji gotske
table iz Čadrama pri Oplot-
nici, ki jo je policija po pr-
vi kraji uspela najti, nakar
je prišlo do novega medna-
rodnega naročila za krajo...
Sicer pa je bila pot do vče-
rajšnjega podpisa pogodbe
med predstavniki Dobrne in
Narodne galerije težavna, saj
so se v turističnem kraju težko
ločili od svoje izjemne umet-
nine, četudi le za nekaj let.
Nezaupanje iz preteklosti na-
mreč ni povsem izginilo, saj
časi, ko se umetnine iz pre-
stolnice zlepa niso več vrni-
le v domače cerkve, niti niso
tako daleč. V Narodni gale-
riji pravijo, da je danes vse
drugače.
BRANE JERANKO
Št. 6 - 7. februar 2002
DNEVI KOMEDIJE
Smeh šele pride!
Celje bo dobilo še mini festival: komedija po komediji!
Komedija je resna stvar in da te zvrsti ne gre podcenjevati,
vedo vsi, ki se je lotevajo. Tega so se v minulih letih naučili
tudi celjski gledalci, ki zvesto polnijo tudi dodatne sedeže na
Dnevih komedije.
Z ocenami so previdni, z visokimi ne razmetujejo. Antigona v
New Yorku iz Prešernovega gledališča Kranj v režiji Mateje Ko-
ležnik si je priigrala in prismejala oceno občinstva 3,28. Za
komedijantko večera pa so gledalci izbrali Vesno Jevni-
kar. Peep show iz mariborske SNG Drame se je z
oceno 3,37 uvrstil na tretje mesto, s komedijantom
večera pa razveselil Bojana Maroševiča. Jutri, v pe-
tek, na sam Prešernov dan, prihaja ob 20. uri na do-
mači oder celjski Podnajemnik. V soboto pa novogoriške Zdrahe.
Dve žezli v ognju za festivalska odličja! Gledalci, pripravite se! V
soboto boste aktivno sodelovali! Na Oder pod odrom pride v
nedeljo Lenny iz mariborske Drame.
Antigona v New Yorku Jannusza Glovvackega je zgodba o klo-
šarjih v velemestu (lahko je tudi domača), ki se ji občinstvo spet
ni do solz nasmejalo, kakor pač večina še vedno pričakuje od
izbranih del, ampak se je moralo spet zamisliti. Danes ona, klošar-
ka Anita, jutri... Vesna Jevnikar je za vlogo Anite lani prejela Sever-
jevo nagrado. Lik je oblikovala do potankosti in na celjskem odru je
(tako so o njej pripovedovali soigralci, Borut Veselico, Matjaž
Tribušon, Matjaž Višnar in Rok Vihar) kar žarela od energije.
Kako ne bi, ko pa se je z nostalgijo spomnila več kot deset sezon
in prvih igralskih izkušenj prav na celjskih odrskih deskah. Stiski rok in
objemi s celjskimi kolegi so bili prisrčni in pristni, je komentirala in stiskala
k sebi nagrado za »komedijantko večera«. Vesna Jevnikar je v Celju oblikova-
la nekaj imenitnih vlog. Iz zadnjega obdobja se je bo občinstvo prav gotovo
spomnilo v vlogi Elise v Pygmallionu in še drugih.
Z mariborskega konca je v soboto gostovala SNG Drama, tudi z nekate-
rimi »starimi« znanci s celjskega odra, kot sta Vlado Novak in Maja Gal
Štromar, Koprčanka, ki je študirala v Parizu, se kalila v Celju, bila
odlična Fani Hausman pri Mihi Alujeviču in uspešna komedijantka
na celjskem odru. Peep show Markusa Kobelija v režiji Nenni Delme-
tre je z naslovom namenoma zavajal, potem pa razkrival parodijo na
hitro oživljanje turizma in življenja na neokrnjenih turističnih kme-
tijah, ki ga skozi okno kukajo trume turistov. Mariborčani so,
zanimivo, ne v štajerskem, ampak v koroškem dialektu,
ki se na odru redkeje sHši, udarili med gledalce s propa-
gando o hitrem zaslužku na dedkovi visokogorski kme-
tiji. Precej tragikomično, so prikimavali gledalci, čaka-
joč na pravo komedijo.
Morda jih bo jutri (v petek) ogrel celjski Podnajemnik
(tekst in režija Vinka Moderndorferja) z Janezom Bermežem v na-
slovni vlogi in vrsto odličnih celjskih igralcev, kot so: Milada Kalezi-
č, Miro Podjed, Barbara Vidovič, Jožef Ropoša, Bojan Umek, Drago
Kastelic, Zvone Agrež, v vlogi Vižintinov dvakratna žlahtna komedi-
jantka Anica Kumer, namesto mlade mamice Barbare Medvešček in v
duhovniški kuti Stane Potisk, novi v.d. umetniški vodja SLG Celje.
Smeh zagotovljen!
Komedija po icomediji
Nagon in Pitje po Evropi sta naslova spremljevalnih predstav, ki ju je
občinstvo videlo v nedeljo na velikem odru in na Odru pod odrom. V
zadovoljstvo organizatorja Dnevov komedije in predvsem občins-
tva, je bilo po dolgem času v dvorani slišad sproščen smeh, vstop-
nice pa so šle za med in so bile davno pred tem razprodane, zlasti za
večerno predstavo na Odru pod odrom, kjer je Pitja po Evropi občinstvo
učil Matjaž Javšnik-Izi v kompaniji z Valterjem Draganom.
V komediji Nagon je na velikem odru nastopilo Gledališče Ptuj in če bi
občinstvo imelo priložnost ocenjevati tudi spremljevalne predstave, bi
jo obe odnesU z visoko oceno. Morda celo višjo kot tržaški Matiček, ki
zaenkrat s štirico občinstva vodi med tekmovalnimi komedijami.
Okoli sto gledalcev, več jih na Oder pod
odrom ne gre, se 'je na moč zabavalo in v
tisti noči se je, pri Zamorcu, rodila zamisel
(Jerneja Volfand, vodja programa v SLG),
da bi zaradi izrednega odmeva občinstva,
zlasti na spremljevalne predstave, ki jih le-
tos selektor Matija Logar kdo ve iz katerega
vzroka ni uvrstil v redni program, v aprilu
organizirali festival najboljših komedij: Ko-
medijo po komediji, torej. V program bodo
uvrstili letošnjo zmagovalno predstavo (ka-
tera bo, še ni znano), nato Pitje po Evropi,
Muco Maco s Tino Gorenjak in Iztoka Mla-
karja, ki očara občinstvo. V tolažbo zlasti
tistim, ki niso dobih vstopnic.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Vesna Jevnikar, Anita v kranjski predstavi je bila večernega naziva in snidenja s
celjskimi kolegi,( na sliki Bojan Umek) iskreno vesela.
Rok rodil tik
pred Dnevi
komedije
Trije najbolj veseli na Dnevih ko-
medije v petek zvečer so bili zago-
tovo igralec Rok Vihar in njegovi star-
ši. Rok, nekoč član SLG Celje, in
njegova Barbara Medvešček, prav ta-
ko igralka, še vedno članica SLG Ce-
lje, sta namreč v petek popoldne do-
bila prvorojenca. Luka Natana. Dve
imeni je malček dobil, ker se Rok
in Barbara nista mogla poenotiti o
imenu. In kako je v petek izgledal
dan Roka Viharja: »Dopoldne sem v
Kranju igral Županovo Micko, do
dveh popoldne pribrzel v ljubljan-
sko porodnišnico, kjer sva z Barba-
ro rojevala do štirih popoldne. Po-
magal sem ji premagovati porodne
bolečine. Sodelovati pri porodu je
izjemen občutek!« je bil raznežen
Rok. Nato je odbrzel v Celje in se na
odru prelevil v klošarja. Brez težav,
je dejal, četudi se mu je zgodil pred
predstavo izjemen dogodek. Po pred-
stavi so deževale čestitke za prvoro-
jenca. Tudi oče in mama Vihar sta
sinu čestitala šele po predstavi. Rok
pa je prijazno sprejemal čestitke,
vmes po mobilcu poklepetal še z Bar-
baro in poročal, da se oba z Lukom
Natanom dobro počutita, pravo žur-
ko pa je napovedal šele za prihod-
nje dni.	NGL
Gledalci o komediji
Libuška Goršič, medicinska se-
stra: »Pozdravljam Dneve komedije
v Celju, saj pogosto slišimo, da je
Celje ob koncih tednov pusto in
osamelo. V gledališču pa so po-
skrbeli za kulturno dogajanje in
prijetno vzdušje ter druženje z gle-
dališčniki tudi po končani pred-
stavi s podelitvijo in razglasitvijo
komedijantov večera in radijski-
mi prenosi v živo. Tako za zakuli-
sno dogajanje izvedo tudi poslu-
šalci, ki festival spremljajo v do-
mačih foteljih. O letošnjih kome-
dijah pa moram reči, da so, vsaj
tiste, ki smo jih videli v tekmoval-
nem programu, manj komedije pa
bolj drame, tragikomedije ali psi-
hološke drame, kar me niti ne mo-
ri, saj mi je vsaka od teh dala mi-
sliti in me ni pustila hladno. Saj
ni nujno, da pokamo od smeha,
kaj? Pač je potrebno v njih poiska-
ti druge vrednote. In v vsaki od vi-
denih sem našla, se nekaj nauči-
la. To šteje.«
Marijan Pušavec, bibliotekar in
kustos v Domoznanskem oddel-
ku Osrednje knjižnice Celje: »Pred-
stave na letošnjih Dnevih komedi-
je so izvrstne, a jih žal polovica ne
sodi na festival komedije. Antigo-
na je bila perfektna, a niti slučajno
komična. Občutek imam, kot da bi
se z letošnjim izborom nekdo nor-
čeval. Izbor je namreč zgrešen.
Upam, da bo imel gospod Potisk
prihodnje leto bolj srečno roko pri
izbiri. Pravzaprav v to sploh ne dvo-
mim.«	MP, NGL
Nemi
komedijant
večera
v predstavi Peep show je občinstvo za
komedijanta večera izbralo Bojana Maro-
ševiča, ki je igral nepokretnega, nemega,
več kot devetdesetletnega dedka. Bojan je
bil priznanja iskreno vesel in nad njim pre-
senečen. »Odigrati nemo vlogo tako, da je
opazna, je težko,« je pripovedoval po pred-
stavi. »Priznam, da sem bil kar malo uža-
loščen, ko so mi dodelili to vlogo, ki sploh
ni bila predvidena, da bi bila opazna. A
sem si rekel, da jo bom takšno naredil sam.«
Očitno mu je uspelo. A tudi njegovi vlogi
ne bi mogli reči, da je bila komična, prej bi
lahko bil traged večera. »Da, to ste dobro
povedali. Res je vloga tragična. Pravzaprav
je Peep show tragikomedija. Ampak kje
piše, da bi se morali pri komedijah samo
krohotati na vsa usta? Lahko je zastavljena
tako, da se ob njej človek tudi zamisli. In
Peep show je zagotovo takšen.«
Iz komedi^
jantske
malhe
Stane Potisk prevzema
funkcijo umetniškega
vodje gledališča, za Ma-
tijo Logarjem, ki je bil tu-
di selektor vseh predstav
letošnjih Dnevov kome-
dije. Glede na to, da bo
funkcijo nastopil 1. apri-
la, gre upati, da bomo vsaj
prihodnje leto na Dnevih
komedije gledali - kome-
dije.
Za fluktuacijo igralcev
v celjskem gledališkem
ansamblu je kriv Dars, je
v petek pojasnila Vesna
Jevnikar. Napovedala je
namreč, da se v celjsko
gledališče vrne, ko bo
zgrajena avtocesta do
Ljubljane.
Pomembno je imeno-
vati se Borut. Pot do me-
sta upravnika gledališča
je menda tako lažja. Bo-
ruta imajo namreč za
upravnika v Celju in Kra-
nju. Da mora biti uprav-
nik včasih tudi policaj, pa
je dokazal Borut Veselko,
ki se je v policaja prele-
vil v petek, na odru.
Gledalka iz prve vrste,
ki je morala v petek asi-
stirati Borutu Veselku na
odru, bo verjetno krepko
premislila, če naj še kdaj
sede v prvo vrsto, saj ji je
očitno zagrenil nekaj mi-
nut življenja. Gospa v ko-
stimu se je najprej mora-
la zlekniti na oder, nato
pa govoriti opolzke bese-
de, ob katerih se je dvo-
rana krohotala. Še najbolj
je bilo »smešno« takrat,
ko je gospa povedala, da
opolzkih besed ne upo-
rablja. Cenene finte, če-
tudi slavnega Boruta Ve-
selka, niso vžgale, saj je
Antigona v New Yorku
prejela doslej najnižjo
oceno na letošnjih Dne-
vih komedije.
Najbolj zvesti celjski
politik Dnevom komedi-
je je zagotovo celjski po-
džupan Zdene Podlesnik
s soprogo. Vseh enajst let
pridno obiskujeta takore-
koč vse predstave. A, kje
so časi, ko so Dneve ko-]
medije obiskovali tudii
najvidnejši slovenski po-
litiki, na čelu s predsed-
nikom vlade? To je bila
zasluga bivšega župana Jo-
žeta Zimška, ki resnici na
ljubo, v času županova-
nja skorajda ni izpustil no-
bene gledališke predsta-
ve na Dnevih komedije.
Z uglednimi gosti, ki jih
je vabil nanje, pa so Dne-
vi komedije pridobivali
na veljavi in odmevnosti
v slovenskem medijskeifl
prostoru.
MP, NGL
Št. 6 - 7. februar 2002
REPORTAŽA
25
Lindgrenolog iz
Šaiešice doline
Kozjan iz Velenja, ki ga je povezovalo z Astrid Lindgren osebno prijateljstvo - Vsako leto nova
Marinškova knjiga
Veste, kaj pomeni bese-
da lindgrenolog? Če ne, vam
1,0 ob omembi priimka As-
,fid Lindgren vse jasno,
j^arjan Marinšek iz Vele-
pja je nekaj let prijateljeval
J švedsko nosilko častne-
ga znaka Republike Slove-
nije ter častno pokrovitelji-
co pikinega festivala v Ve-
jlenju. Pisateljica z deveti-
mi križi, ki je umrla pred
nekaj dnevi, je veljala za
živo legendo. O njej je
[Marinšek z njenim dovolje-
njem celo napisal knjigo.
Pika Nogavička se je Ma-
rinšku priljubila že v šolskih
letih, v rodnem Kozjem. Poz-
neje je zbral o pogumni de-
klici s štrlečimi kitkami sto
knjig v vseh mogočih jezikih,
veliko posterjev in lutk. Raz-
stava je začela potovati po
številnih slovenskih šolah,
Marinšek pa je obenem za-
čel iskati osebni stik s pisa-
teljico svetovne otroške us-
pešnice. Leta 1985, ko je Šve-
dinja obiskala Novi Sad, se
mu je življenjska želja ure-
sničila. Na njeno povabilo
jo je čez štiri leta prvič obi-
skal na domu v Stockholmu,
ko ga je navdušila s prijaz-
nostjo in toplino, z lastnost-
mi, ki jih severnjakom po-
navadi ne pripisujejo.
Pisateljica ga je pozneje po-
vabila še v svojo počitniško
lišico na morskem otočku.
Zaupala mu je tudi ključe svo-
je rojstne hiše ter posebej na-
ročila, da lahko spi v poste-
lji, kjer se je rodila. Velika
fast za lindgrenologa iz Slo-
venije, prav tako prevajalca
več knjig velike otroške pi-
sateljice. Njen zadnji nastop
vširši javnosti je bil leta 1998,
na predstavitvi njene biogra-
fije v slovenskem jeziku, Ma-
rinškove knjige. Predstavili
so jo v klubu švedskih knji-
ževnikov, v Stockholmu. -
V njenem rojstnem kraju
gaje prevzel park Astrid Lind-
gren, z vilo Čira čara ter ju-
laki Pike Nogavičke, ki igra-
lo prizore v živo. Tam se je
Porodila njegova zamisel o
festivalu Pike Nogavičke v ša-
'eški prestolnici. Postal je oče
odmevnega tedna Pike No-
gavičke, ki ga obišče do se-
'lemdeset tisoč obiskovalcev,
^čelo se je leta 1990, z enim
dnem, ki je zbral približno
petsto obiskovalcev. Pozne-
je je prišla zaradi Pike No-
gavičke v Velenje celo nek-
danja hollywoodska diva Le-
slie Caron, častna pokrovi-
teljica festivala.
Marinšek, glavni organiza-
tor, je pripravljal prireditve
prva leta v okviru kulturnega
centra, zadnja leta, ko je vse
skupaj prevzela občina, je član
organizacijskega odbora.
Kozjanske
korenine
Prijateljevanje z Astrid
Lindgren in festival Pike No-
gavičke je le del vsega zani-
mivega, s čemer se ukvarja
Marjan Marinšek. Če bi že-
leli vse skupaj podrobno opi-
sati, ne bi zadostovala niti
knjiga. Poznamo ga tudi kot
očeta velikega velenjskega ci-
trarskega festivala, citrarja v
dveh skupinah, tajnika citrar-
skega društva Slovenije, pis-
ca šestih knjig, prevajalca,
lastnika zbirk starih citer,
največje slovenske zbirke
Gasparijevih voščilnic, zbir-
ke prvih čitank z vsega sve-
ta, zbirke knjig Robinzona
Crusoeja in drugih uspešnic
v vseh mogočih jezikih, fo-
tografa, potopisnega preda-
vatelja...
Lani je izšla njegova obšir-
na knjiga Kolerabjeki, v dveh
dehh, s spomini na otroška
leta v Kozjem. Odraščal je v
starinskem trgu, ki je kot tak
še živel. Pozneje so se vsi pre-
selih na obrobje, se nostal-
gično spominja čudovitega
otroštva. Oče je bil v tistem
času cestni nadzornik, ma-
ma, ki je rodila pet otrok, gos-
podinja. Oba sta bila pevca
in igralca. V Kozjem je bil
dogodek že prihod avtobu-
sov iz Celja in Brestanice, ki
so ju pričakovali radovedni
otroci. Kdo bo prišel, kaj bo
prinesel, so se spraševali. V
idiličnem Kozjem je živel vse
do leta 1955, do odhoda v celj-
sko gimnazijo, od koder je
odšel na študij v Ljubljano.
Kozje ga je tako prevzelo,
da se zelo rad vrača. Njegov
oče je pokojen, 89-letna ma-
ma živi v Petrovčah, vsi štir-
je brati so morali s trebuhom
za kruhom s Kozjanskega.
Marjana Marinška vseeno
močno vleče h koreninam ter
zadnjih pet let med drugim
fotografira kozjansko idili-
ko, ki še živi. To je delo na
polju po stari način, stare po-
ti in križišča, stara zname-
nja, stare hiške in podobno,
svet, ki ga skoraj ni več.
V	Kozjem je, skupaj s pri-
jatelji, pripravil novembra že
šesto srečanje razseljenih
Kozjanov, kamor pridejo ve-
činoma izobraženci, za ka-
tere doma nekoč ni bilo kru-
ha. Iz Kozjega je prav tako
njegova resnična knjiga Pla-
ninčeva Micka, o ženski, ki
je bila dekla pri isti hiši sko-
raj osem desetletij, v času ko
so se zamenjali kar trije ro-
dovi gospodarjev.
V	rojstnem kraju je dobil
vzdevek Ana, v celjski gim-
naziji Marineli (tako ga je kr-
stil sošolec, poznejši gleda-
liški kritik Andrej Inkret, s
katerim sta sodelovala v gla-
silu Brstiči). Kar nekaj časa
je trajalo, da se je velikega
Celja in gimnazije privadil ter
ju vzljubil. Tudi to obdobje
ga je tako prevzelo, da je na-
pisal knjigo Na celjski gim-
naziji zvoni, najprej kot pod-
listek največjega slovenske-
ga dnevnika. To je bila Ma-
rinškova prva knjiga, ki je
izšla leta 1996. Naslednje leto
je sledila biografija Lindgre-
nove, leto pozneje Planinče-
va Micka, predlani Moje pr-
vo berilo (zgodovina sloven-
skega prvega berila od Tru-
barjevega abecednika naprej
ter primerjalni pregled prvih
beril po vseh celinah), lani
so izšli Kolerabjeki... Vsako
leto po ena knjiga.
Citre niso
»švabske«
Po končani pravni fakul-
teti v Ljubljani, kjer je bil šti-
pendist železarne Štore, je bi-
lo tam tudi njegovo prvo de-
lovno mesto. Kmalu je odšel
v Gorenje ter postal prvi prav-
nik današnjega evropskega gi-
ganta. Od tam so ga napotili
na celjsko sodišče, kjer je
opravil pravosodni izpit, na-
kar je postal tajnik velenjske
občine ter podpredsednik ob-
činske vlade. Nato so ga leta
1975 zadolžili za ustanovi-
tev Kulturnega centra Ivan
Napotnik Velenje, kjer je
združil različne kulturne us-
tanove pod eno streho.
Velenjski kulturni center
ima tako danes štiri enote,
med njimi knjižnico, muzej,
galerijo ter oddelek za pri-
reditve, ki ga vodi nekdanji
direktor centra Marjan Ma-
rinšek. Na skrbi ima tri raz-
lične gledališke abonmaje,
otroški Pikin abonma, raz-
lične kulturne večere ter po-
letne prireditve, obiske pred-
stav v Cankarjevem domu, pa
na Dunaju, v Veroni...
V šaleški prestolnici je prav
tako oče tradicionalnega ci-
trarskega festivala ter vsako-
letne marčevske dobrodelne
prireditve Bolero, ki sta se
začela pred nekaj več kot de-
setletjem. Na citrarski festi-
val pridejo celo odlični ci-
trarji iz drugih srednjeevrop-
skih držav, sedež citrarske-
ga društva Slovenije, ki ima
sedemdeset članov, pa je kar
v Marinškovi pisarni. Marjan
Marinšek igra citre v velenj-
skem triu Moj dom ter obča-
sno s kozjanskim tercetom
Domima. S prvim je nasto-
pal med Slovenci po Evropi,
Avstraliji in Kaliforniji, sam
tudi po Južni Ameriki. Nje-
gove citre je slišati na treh
kasetah in dveh zgoščenkah.
Igranja citer se je naučil v
času obiskovanja celjske
gimnazije, ko je bilo to glas-
bilo nezaželjeno, še posebej
med služenjem vojaškega ro-
ka ter na proslavah. Imeli so
ga namreč za »švabsko« glas-
bilo. Danes je drugače in Ma-
rinšek je med drugim še zbi-
ralec starih citer.
S koncertov tria Moj dom
po različnih cehnah je pri-
hajal z zanimivimi potopisni-
mi vtisi. Tako je postal poto-
pisni predavatelj, ki preda-
va trenutno o vtisih, ki jih je
prinesel s skupino iz Kalifor-
nije, o planinsko obarvani po-
ti v patagonske Ande ter lan-
ski poti na oddaljeni Robin-
zonov otok v Čilu, v Tihem
oceanu. Pred tem je preda-
val o Avstraliji, Urugvaju, Ar-
gentini, Braziliji, Havajih ter
drugih delih ZDA, o poti s
kamelami iz Egipta v Sveto
deželo...
Stiki Z
Gasparijem
Kar štiri celine je prepoto-
val z razstavami svoje boga-
te zbirke Gasparijevih voščil-
nic, največje med vsemi.
Maksim Gaspari, s katerim
je Marinšek prijateljeval, jih
je ustvarjal več kot sedem-
deset let. Niti Gaspari sam
ni vedel, koliko jih je nasli-
kal! Ko jih je Marinšek zbral
sto, mu je veliki slikar dejal,
da jih mora biti še več. Ko
jih je imel dvesto, je bil celo
prepričan, da gre za celotno
njegovo delo. Mojster, ki je
bil v visoki starosti, se je zmo-
til - danes ima Marinšek v
zbirki kar 451 razglednic, pri
čemer dosegajo nekatere as-
tronomske cene. Najdražje
so med zbiralci vredne po več
kot deset tisoč tolarjev.
Velenjski zbiralec ima še
več bogatih zbirk. V njegovi
zbirki prvih čitank ter nek-
danje šolske opreme je tisoč
knjig v 156 jezikih, med nji-
mi čitanke malih Eskimov,
Kurdov, Indijancev, sibirskih
ljudstev, Romov... Med slo-
venskimi mu je najdražja Pe-
tra Musija iz leta 1832, ki se
je ohranila v komaj treh iz-
vodih. To Marinškovo zbir-
ko so med drugim razstavili
celo v mestni knjižnici an-
gleškega Cambridgeja,
spomladi bo na ogled ob sto-
letnici šole na Blagovni....
Približno tristo knjig ob-
sega njegova zbirka priljub-
ljenega dela Robinzon Cru-
soe. Bila je Marinškova prva
lastna knjiga iz Kozjega, ki
jo je izdala Mohorjeva druž-
ba v slovenščini že davnega
leta 1876. Ko jo je kot otrok
prebral, se je zanj spremeni-
la pokrajina ob kozjanski Bi-
strici v Robinzonov otok, ki
ga je lani končno osebno obi-
skal. V zadnjem času nasta-
jata podobni zbirki čudovi-
tih otroških knjig o Ostržku
in Rdeči kapici, da o njego-
vih zbirkah Filmski obrazi
moje mladosti (s fotografi-
jami in avtogrami zvezd kot
Sophia Loren in John Way-
ne ter edinstveno zbirko pet-
stotih filmskih sporedov) ter
upodobitev Kozjega niti ne
govorimo...
Veliko energije je v 61-let-
nem Velenjčanu, ki je bistve-
no mlajšega videza. Kljub te-
mu, da prostega časa v pravem
pomenu besede ne pozna, saj
porabi dopuste za orrjenjena
potovanja ter pisanje. Včasih
rad odide na plavanje v Topol-
šico, tudi v službo gre rad peš,
čeprav traja pešpot kar pol ure.
Njegov najbolj ustvarjalni čas
je zvečer, doma ga je mogoče
najti le zjutraj.
Za njegove konjičke ima-
jo razumevanje tako žena
Lučka (izvira iz Šempetra,
iz družine nekdanjega zoboz-
dravnika), ki je bila učitelji-
ca v osnovni šoli Antona Aš-
kerca, kot trije odrasli sino-
vi. Najstarejši Peter je umet-
niški fotograf v Velenju, ki
ima z bratom Markom, gra-
fičnim oblikovalcem, lastni
studio za vizualne komuni-
kacije Marinšek & Marinšek.
Najmlajši sin Jernej se je za-
pisal glasbi ter je profesor
flavte v glasbeni šoli v Vele-
nju ter Nazarjah.
BRANE JERANKO
Med enim od obiskov pri pisateljici Astrid Lindgren, v pisateljičinem domu. Lindgrenologa Marjana
Marinška je povezovalo s pred dnevi umrlo »mamo« Pike Nogavičke osebno prijateljstvo.
Marjan Marinšek
Št. 6 - 7. februar 2002
26
KRONIKA
Očetova beseda proti sinovi
Bombek se je odločen boriti do konca - Obravnava znova prestavljena - Kazenska ovadba zoper kriminalista
Včeraj bi se moralo nada-
ljevati sojenje 44-letnemu
Gorazdu Bombeku zaradi
poskusa nadaljevanega
kaznivega dejanja umora
svojega (v času, ko se mu
očita dejanje, še mladolet-
nega) sina in zaradi kazni-
vega dejanja zanemarjanja
in surovega ravnanja z mla-
doletno osebo. Devetnajste-
ga januarja lani mu je petč-
lanski senat Okrožnega so-
dišča v Celju že izrekel šest-
letno zaporno kazen. Če je
šlo res za »morilski naklep«,
pa bodo morali sodni mlini
premlevati še enkrat, saj je
Višje sodišče januarsko sod-
bo razveljavilo in jo vrnilo
na začetek.
Ugotovilo je kršitev določb
kazenskega postopka, ker je
prvostopenjsko sodišče nada-
ljevalo glavno obravnavo in
izvajanje dokazov, kljub te-
mu, da se je vmes zamenjala
ena od sodnic porotnic.
Marca 2000 je med očetom
in sinom izbruhnil spor zara-
di govoric, da je bil sin v druž-
bi z osebami, ki imajo oprav-
ka z mamili. Očeta naj bi no-
vica o tem razjezila, sinu naj
bi grozil, da ga bo »ubil kot
mačka« in ga dvakrat davil.
Prvič je med njiju stopila mati
in ju spravila narazen. Sin pa
naj bi vmes za kratek čas iz-
gubil zavest, nato pa se zdra-
mil in očeta udaril, ker naj bi
le-ta grobo grozil še materi.
Oče naj bi sina zatem davil še
drugič in odnehal sam. Sin je
zaradi poškodb na vratu in
zlomljenega prsta na roki mo-
ral iskati zdravniško pomoč.
Gorazd Bombek se je na so-
dišču zagovarjal, da je bil sin
tisti, ki ga je napadel prvi.
Očitno pa bodo družinski
spor še kar nekaj časa »ureja-
li« v sodni dvorani. Bombek
še vedno vztraja pri svoji zah-
tevi po izločitvi okrožne dr-
žavne tožilke Marjete Kreča,
ker naj bi bila le-ta pristran-
ska in ker naj bi mu podtakni-
la obremenjujoče dokaze.
Glavna obravnava je bila v po-
novnem sojenju že drugič pre-
stavljena, obtoženi pa ima pri-
pravljenih že nekaj izjav oseb,
ki naj bi bile v njegovo korist.
Prav tako išče odvetnika, ki bi
bil pripravljen zaščititi pravi-
ce mlajšega sina, kar nam je
povedal že lani. Bombek je na-
mreč podal kazensko ovadbo
zoper dva kriminalista celjske
policijske uprave, a so ovad-
bo zavrgli, ker ni bilo »uteme-
ljenega suma«, da sta omenje-
na storila kaznivo dejanje.
Bombek jima namreč očita.
da naj bi spremenila izjavo
mlajšega sina, eden pa naj bi
mladoletnega otroka tudi fi-
zično napadel. »Na tak način
so me naredili za >nasilneža<,«
pripoveduje Bombek. V prvem
sojenju je bilo zaslišanih kar
nekaj prič, ki so jih kasneje
ovrgli, ker »niso bile verodo-
stojne«, saj naj bi pričale v Go-
razdovo korist.
Pisali smo že, da naj bi v ča-
su od marca leta 2000, ko je
nasilje doseglo svoj vrhunec,
Gorazdu neznanci grozili, nje-
govi bivši ženi pa pisali grozil-
na pisma. Oba zanikata, da bi
drug drugemu škodovala tudi
na tak način. Glavne obravna-
ve so bile v prvem sojenju za-
prte za javnost, ali bo znova ta-
ko, še ni znano, sojenje pa se
bo nadaljevalo 4. marca.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGA KATIČ
Bombek ima pripravljene izjave nekaterih oseb. Bodo na sodišču
* obveljale?
Izpuhteli potni listi
Na celjsko policijsko upravo je iz podjetja Cetis priromala
pisna prijava, v kateri navajajo, da pogrešajo vzorčne potne
liste. V kriminalistični preiskavi so ugotovili, da je tatvine
osumljen eden izmed zaposlenih, ki naj bi iz Cetisa domov
odnesel tri vzorčne primerke novih slovenskih potnih listov
in vzorčni primerek nalepke za tehnične preglede motornih
vozil. V hišni preiskavi so pri osumljenemu, zoper katerega
sledi kazenska ovadba, našli dva vzorca potnih listov, enega
pa še iščejo. Niti potni listi niti vzorec nalepke niso veljavni.
V celjskem Cetisu so zato varnostne ukrepe še dodatno poo-
strili, omenjenega delavca pa nemudoma odpustili. S.Šol.
PROMETNE NEZGODE
Zbil kolesarko
V	petek, 1. februarja, se je v prometni nesreči na regio-
nalni cesti Loče-Zbelovo huje ranila 35-letna kolesarka
O.K. iz Poljčan.
Omenjena je vozila proti Zbelovem, ko je za njo pripeljal
19-letni voznik osebnega avtomobila J.M. iz okolice Slo-
venskih Konjic, ki je ob prehitevanju trčil vanjo. Kolesarka
je izgubila oblast nad kolesom in padla ter se pri padcu
hudo telesno poškodovala.
Trčila v križišču
V	križišču Ceste na Ostrožno in Pucove ulice v Celju je
prišlo v soboto, 2. februarja, do hujše prometne nesreče.
Sedemnajstletni M.K., voznik kolesa z motorjem, je za-
čel zavijati levo v Pucovo ulico. V tem trenutku je nasproti,
po Cesti na Ostrožno, pripeljal 26-letni voznik osebnega
avtomobila I.Š., doma iz Trnovelj pri Celju, trčil vanj in ga
zbil po cestišču. Pri trčenju se je mladoletnik hudo ranil.
Ogroženi pešci
Letos so na celjskih cestah umrle že štiri osebe, v vseh
primerih je šlo za pešce. Tri nesreče so se za pešce končale
tragično v nočnem času in zaradi voznikove neprevidno-
sti, ena pa zaradi neprevidne hoje. Dve osebi sta umrli na
označenem prehodu za pešce. Januar pa je letos v statisti-
ko zapisal kar devet nesreč, v katerih so bili kot ponesre-
čenci bili udeleženi pešci.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 8. februarja, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v soboto, 9. februarja, dopoldne na območju Žalca in
Celja, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v nedeljo, 10. februarja, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Slovenskih Ko-
njic;
•	v ponedeljek, 11. februarja, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 12. februarja, dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Velenja;
•	v sredo, 13. februarja, dopoldne na območju Celja,*
popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v četrtek, 14. februarja, dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
Preiskava še ni končana
Ni izključena še kakšna kazenska ovadba, pravijo na policiji
že pretekli četrtek smo poročali, da so celjski krimina-
listi napisali kazenske ovadbe trem osebam, ki jih sumi-
jo poslovnih goljufij in sklepanja škodljivih pogodb, s
katerimi naj bi velenjsko podjetje za finančne storitve
Pit Leasing oškodovali za 317 milijonov tolarjev. Sporno
naj bi bilo predvsem poslovanje Pit Leasinga z nazar-
skim podjetjem Izoles, ki naj bi si kljub plačilni nez-
možnosti (podjetje je trenutno v likvidaciji), lani izpo-
sodilo 120 milijonov tolarjev za nakup tovornih vozil,
razliko do 317 milijonov pa naj bi mu odobrili za nakup
osnovnih sredstev.
Ovadena naj bi bila zato
lastnika D.F. in A.N.F., po-
leg njiju pa še nekdanji direk-
tor Fit Leasinga P. G. Slednji
zaradi zlorabe uradnega po-
ložaja, ostala dva pa zaradi
pomoči oziroma ponarejanja
listin. Preiskava še ni konča-
na, ker pa je bil Fit Leasing
hčerinsko podjetje Banke Ve-
lenje, se govori tudi o vplete-
nosti vodilnih velenjske ban-
ke v sumljive posle, česar Ro-
bert Mravljak iz urada krimi-
nalistične policije PU Celje mi-
nuli teden ni potrdil, ne iz-
ključuje pa možnosti še kak-
šnih kazenskih ovadb.
Tz Nove Ljubljanske ban-
ke, h kateri se je velenjska
banka priključila lani, so spo-
ročili, da je: »Uprava Banke
Velenje februarja lani sezna-
nila svoj nadzorni svet s po-
ročilom o izrednem pregle-
du odvisne družbe Fit Lea-
sing in o indicih, ki nakazu-
jejo na določene pomanjklji-
vosri v poslovanju te druž-
be.«
Pregled, ki ga je opravila
služba notranje revizije Ban-
ke Velenje, je pokazal na neu-
strezne ekonomske odlofi-
tve direktorja družbe Fit Lea-
sing, kot tudi na vodenje po-
slov na osnovi pomanjklji-
ve in neurejene dokumenta-
cije, kar je bil zadosten raz-
log, da je uprava Banke Ve-
lenje 16. maja 2001 spreje
la sklep o kadrovski zame
njavi direktorja družbe,
sklep o povezavi notranje re
vizijske službe z zunanjimi
revizorji in o nadaljevanju
pregleda notranje revizije?
družbi Fit Leasing, še doda-
jajo.
S.Šol
Zgorelo orožje
Kar za pet milijonov tolarjev škode je nastalo v požaru v
četrtek, 31. januarja, na Vranskem. Zagorelo je v gornji eta-
ži stanovanjske hiše, last V.K., kjer je bila lovska soba, v
kateri je imel lastnik shranjeno lovsko orožje, trofeje in
starine. Celjski kriminalisti natančen vzrok požara še ugo-
tavljajo, možnost pa je, da je zagorelo zaradi vžiga, saj v
dimniku, od koder se je ogenj razširil na tramove.Odvržen
cigaretni ogorek pa je najverjetneje povzročil ogenj v sta-
rejši leseni uti na Kovaški cesti v Zrečah, last I.V., v soboto,
2. februarja. Uta je v celoti zgorela, v njej pa še nakladalka
sena in nekaj drv. Škode je za okrog dvesto tisoč tolarjev,
kriminalisti pa so ugotovili, da naj bi se v uti večkrat zadr-
ževali mladi iz Zreč.
Grozil s
samomo-
rom
Nekateri Celjani so bili v
sredo, 30. januarja, na Ljub-
ljanski cesti priča dokaj ne-
navadnemu dogodku. Polici-
sti so namreč dobili sporo-
čilo, da naj bi 43-letni L.R.
želel storiti samomor. Ob pri-
hodu patrulje na kraj se je
moški razburil ter z nožem
napadel policista, vendar so
ga uspeli obvladati in ga pri-
peljali v prostore policijske
postaje, kjer ga je pregledal
zdravnik. Na predlog zdrav-
nika so ga hospitalizirali.
Zdrsnil
z
dvigala
Sedemintridesetletnega
F.S. so v soboto, 2. februar-
ja, odpeljali v celjsko bolni-
šnico zaradi hudih poškodb,
ki jih je dobil pri popravilu
osebnega avtomobila. Vozi-
lo je z električnim dvigalom
dvignil 0,7 metra visoko. Ko
se je z vozičkom želel zape-
ljati pod vozilo, je nenado-
ma sprednji del vozila zdr-
snil z dvigala in padel nanj.
Zaradi hudih poškodb se
omenjeni zdravi v celjski bol-
nišnici.
Podkuril
si je
v ponedeljek, 4. februar-
ja, je v eni od sob prevzgoj-
nega doma v Radečah zara-
di požara nastalo za okrog
dvesto tisoč tolarjev škode.
Eden od gojencev je namreč
podtaknil ogenj v omari z ob-
lačili v svoji sobi. Požar so
pogasili zaposleni še pred
prihodom gasilcev, ranjen ni
bil nihče. Šlo naj bi za mla-
doletnika, ki naj bi imel v
zadnjem času več težav. Kot
nam je povedal upravnik
omenjenega doma Ladislav
Močivnik, je do podobnega
primera prišlo že leta 1998.
Jezni
delavec
Delavec Slovenskih želez-
nic je na svojem delovnem
mestu v Zidanem Mostu na
nenavaden način kazal svo-
jo delovno vnemo. Razbijal
in premetaval je inventar ter
delovna sredstva v poslovnih
prostorih ter razbil več ste-
kel. Nastalo škodo ocenju-
jejo na okrog pol milijona to-
larjev.
NOCNE
CVETKE
•	Neka Celjanka je bila pred
časom deležna brezplačne
predstave sredi mesta knež
jega. Neznanec je pred njo
slekel svoje hlače in ji dal na
ogled svojo srednjo nogo. Kei
pa je zakričala in zbežala, se
sprašujemo, ali je to storila
zaradi veličine in gostote
mednožnega materiala ali za
radi presenečenja, da ga med
nogami ni niti za dobro pest
Da bi se naša komisija pre
pričala in to zabeležila s fo
tografijo, vabimo korenjaka,
da se nam oglasi.
•	Ivan pa se je zbal, da ima
morebiti kdo gorečo željO'
da bi pokončal kokoške in
piščančke, ki jih skrbno ne
guje na svojem travniku. Da
ne bi živalice končale kot se-
stavni del tradicionalno gO'
veje-kokošjega nedeljskega
kosila pri neznancih, je o teiT'
obvestil policiste. Toda k sre
či so perutničke in bedrca šf
cela, kokoške pa še vedno ve
selo kokodajsajo in se šop'
rijo po travniku.
Št. 6 - 7. februar 2002
PISMA BRALCEV
27
pDMEVI
v
r
I Otroci niso
volivci,
njihovi
starši pa!
II.
Verjetno nisem edina, ki v
jaiiašnjem družbenopoiitič-
Ipem prizorišču marsičesa ne
razume in ne odobrava. Ne
gre za nostalgično spogledo-
vanje s preteklostjo, ampak
pomislek, ali so nekatere
spremembe (po vzorcu Evro-
pe) res dovolj tehtne in po-
trebne.
Pričakujem razlago argu-
mentov, zakaj je bil opuščen
vrtec, enota Vrtca Tončke Če-
fcve, v Aškerčevi ulici, zdaj
pa je dobil koncesijo drugi
izvajalec? Slišali smo več raz-
logov, tudi tega, da je zgrad-
ba v postopku denaciona-
lizacije. Zavoljo teh mestna
občina, kljub prizadevanju
vodstva vrtca, saj je bilo vanj
vpisanih dovolj otrok, ni odo-
brila sredstev za njeno obnav-
ljanje.
Posledično je bilo delova-
nje v njej ukinjeno. Dolgo-
letni živ-žav je tu naenkrat
zamrl. Nekateri starši to lo-
ikacijo zagotovo pogrešajo.
Nič nas ne bi presenetilo, če
I bi se občina po-vseh pripeti-
jah odločila vrtec ponovno
usposobiti za potrebe, ki jih
narekujeta čas in socialno
okolje. Bilo pa bi povsem lo-
gično, da ga nadalje uprav-
lja strokovno verificiran Vr-
tec Tončke Čečeve; menda
adaptacija že poteka iz ob-
' finskega proračuna. Pa ne bo
tako. Presenetljivo. S pom-
ladjo bo tu, kot vse kaže, de-
loval Danijelov levček - cerk-
veni vrtec. O njem smo lah-
ko brali v 2. št. NT. Opat Mar-
jan Jezernik obljublja kon-
kurenčni, torej t3oljši vrtec,
ki ga bo vodila diplomirana
univerzitetna pravnica, Tina
Gril. Po Zakonu o vrtcih mora
ravnatelj izpolnjevati ustrez-
ne pogoje strokovne izobraz-
be, saj je le-ta kot pedagoški
vodja, odgovoren za kako-
vostna izvajanje vseh proce-
sov dela v vrtcu. Poklicni pro-
fil pravnika za to delo zago-
tovo ni najbolj - če sploh je
- primeren.
Na podlagi česa je tolikšno
zanimanje staršev za vrtec na
tej lokaciji? Ker bo boljši...,
ker bo cenejši..., ker ga tu pre-
prosto potrebujejo..., ker bo
Vzgoja v njem v duhu cerk-
venih vrednot...?
Osebno nimam prav nič
proti slednjim. Nasprotno!
^rdim, da bo morala v okvi-
^ izvajanja vzgojnega pro-
Sfama, ki temelji na življenj-
in družbenih vrednotah,
^ okviru kurikularne preno-
J^e vrtcev, tako državna kot
"^^tera koli zasebna institu-
cija s koncesijo, najprej upo-
števati razvojne zakonitosti
potrebe otrok. V čem bo
J^ed njimi torej prepričljiva
■^^alitativna razlika? Izvaja-
nje različnih programov in
^fžno naravnanih ponudb, ki
Ith bodo starši dodatno pla-
čevali, te možnosti seveda ne
izključuje.
V celoti podpiram in ce-
nim upravičeno kritično raz-
mišljanje ravnateljice Vrtca
Tončke Čečeve, Betke Vrbov-
šek, objavljeno v 4. št. NT,
ki izziva utemeljen odgovor
ustanovitelja vrtcev - Mest-
ne občine Celje, na vpraša-
nje, kako si v bodoče ob ne-
zanesljivem financiranju za-
mišlja delovanje celjskih vrt-
cev. Mar odločujočih občin-
skih svetnikov, z županom na
čelu, njihovo dosedanje stro-
kovno delo še ni dovolj pre-
pričalo? Očitno se v vsebin-
sko plat in perspektive svo-
jih odločitev v zvezi s tem
prav malo poglabljajo. Bolj
pomembno je dajati vtis, ka-
ko znajo upoštevati plural-
ne potrebe in načela demo-
kratičnosti, kot se pogajati o
smiselnosti določenih reši-
tev. Kam bo pripeljala takšna
ohlapnost in kompromisars-
tvo? Vse očitke, za vrsto ne-
potrebnih in dragih spre-
memb vzgojno izobraževal-
nega sistema, si lahko drža-
va in občine delijo, kakor ho-
čejo. Če bi imeli dorečen na-
cionalni ali vsaj občinski pro-
gram z jasnimi strategijami,
ki bi zagotavljale vsem otro-
kom enake pravice do druž-
beno organizirane predšol-
ske vzgoje, družinam pa te-
meljno socialno varnost, med
vrtci vsaj na občinski ravni,
kljub zdravi konkurenci, ne
bi prihajalo do občutnejših
razlik. Prepričana sem, da so
bili slovenski vrtci s strani dr-
žave, pred novo zakonoda-
jo, v strokovnem pogledu
mnogo bolj cenjeni. Vsaj po
nečem smo bili v Evropi bolj-
ši.
Ob vseh potrebnih in od-
večnih spremembah se lah-
ko tolažimo s tem, da bodo
vsaj starši sami (naj) bolj kri-
tično in odgovorno presodi-
li, v kateri vrtec bo njihove-
ga otroka najbolje vključiti.
Če so se odločili prav, pa se
bodo lahko prepričali šele po
tem, kako §e bo (otrok) v njem
počutil. Seveda,, če mu bodo
hoteli in znali dobro prisluh-
niti.
ANA ČETKOVIČ-
VODOVNIK, prof.
Rogaška Slatina
Otroci niso
volivci,
njihovi
starši pa!
III.
Pismo bralcev, ki sta ga ob-
javila v prejšnji številki San-
dra Stajko in Željko Cigler z
Oddelka za družbene dejav-
nosti Celje, je gotovo dodat-
no osvetlilo problematiko fi-
nanciranja celjskih javnih vrt-
cev.
Žal ni odgovorilo na te-
meljno vprašanje, ki nas v
celjskih javnih vrtcih ta trer
nutek zanima, to pa je:
zakaj potem, ko so izdane
odločbe vsakemu posamez-
nemu otroku, ekonomska ce-
na pa je veljavno potrjena že
od 1. 6.2001, vrtci nismo do-
bili plačane razlike v eko-
nomski ceni med deležem
starša in deležem Mestne ob-
čine Celje?
Zakon (kot navaja tudi
omenjeno pismo!) zahteva
namreč prav to in tega ne po-
vezuje s poslovanjem vrtca
na pozitivni ničli ali s čim
podobnim. Vrtci ponovno
poudarjamo, da je skrajno
neetično zahtevati, da starši
izpolnijo svoj del obvezno-
sti, če tega ne bi enako do-
sledno zahtevali tudi od ob-
čin otrokovega stalnega bi-
vališča.
Čeprav bi marsikatera tr-
ditev v pismu zahtevala še do-
datno osvetlitev s strani vrt-
cev, se bomo temu izognili,
saj je, ko to pišemo, že do-
govorjen sestanek pri župa-
nu.
Upamo, da bomo tako raz-
čistili večino problematike,
ki nas zadeva.
ODBOR ZA POVEZOVANJE
JAVNIH VRTCEV:
Betka Vrbovšek, Vrtec
Tončke Čečeve Celje,
Ana Ramšak, Vrtec Anice
Černejeve Celje,
Marinka Grešak, Vrtec
Zarja
Najemniku
hotela na
Golteh I.
Kot neposredno omenjeni,
Peter Pavič, se čutim odgo-
vornega, da podam repliko
na pritožbo g. Jurca, objav-
ljene v Novem tedniku dne
17. 1. 2002 v rubriki Pritož-
na knjiga.
Gospodu Jurcu se moram
v imenu celotnega kolektiva
iskreno opravičiti, da se mu
je pripetila takšna nevšečnost.
Zavedamo se, da k nam pri-
hajajo ljudje iz različnih kra-
jev in z različnimi željami,
mi pa se trudimo ugoditi že-
ljam naših gostov. Trudimo
se tudi za kvalitetno postrež-
bo, problem pa je dobiti res
dober in kvaliteten kader, člo-
veka, ki je z dušo in telesom
predan delu, ki ga opravlja.
Srčno upam, da zaradi nes-
pametnega ravnanja enega
posameznika ne boste imeli
v slabi luči celotnega kolek-
tiva. Seveda vam moram is-
točasno povedati, da imeno-
vanega uslužbenca ni več pri
nas.
Glede na naravo dela, si pač
ne morem dovoliti, da bi
imel zaposlene ljudi z nizko
kulturno izobrazbo. Menim,
da je imel naš uslužbenec ta-
krat slab dan in je vso svojo
nejevoljo stresal na goste, kar
pa seveda ni sprejemljivo niti
opravičljivo..
Poudaril pa bi, da imamo,
kot vsi zavestni gostinci, tu-
di pri nas že vse od začetka
knjigo pritožb in pohval ter
seveda umetno sladilo Na-
treen.
Ker se zavedamo, da so oku-
si različni in da marsikdo iz
zdravstvenih razlogov potre-
buje drugačno hrano, imamo
v svoji ponudbi proizvode,
ki so primerni za diabetike,
brezgluteinsko hrano in ve-
getarijansko kuhinjo.
Zato, gospod Jure, ste vljud-
no vabljeni, da se pri nas po-
novno oglasite in se sami pre-
pričate, da to res drži. Jaz pa
vam zagotavljam, da se bo-
mo maksimalno potrudili, da
se kaj podobnega v prihod-
nosti ne bi več dogajalo.
PETER PAVIČ
PREJELI
SMO
Za Telebani
še Butalci
Iz zanesljivih virov je pri-
curljala strogo varovana in-
formacija, da bodo Združe-
ne države Amerike, ki skrb-
no spremljajo naše notranje
politične in gospodarske raz-
mere, napadle Slovenijo.
Visok funkcionar ameriš-
ke administracije, ki ni že-
lel biti imenovan, je namreč
izjavil: »Če ni bilo usmilje-
na za Telebane, zakaj bi po-
tem prizanašali Butalcem«.
MIRO GRADIČ,
Celje
Umazano
politično
posiljevanje
Kdaj bo ustavljena brezgla-
va politična farsa s spremi-
njanjem državnih simbolov
Slovenije, nepotrebna nagli-
ca pri spreminjanju ustave in
končno tudi prekinjena igno-
ranca dolžnosti v državnem
zboru, ki jo mora izpolnje-
vati vsak slovenski državljan,
vsaj s prisotnostjo na delu,
čeprav je v službi na prilož-
nostnem delu pri zadnjem še
tako nepomembnem obrtni-
ku.
Spreminjanje državnih
simbolov, spreminjanje us-
tave, je zares mejna reflek-
sija zaplankanih politikov, ki
nas tako kot v vsem, hoče zno-
va in znova speljati v neskonč-
ne in nespremenljive absur-
de, ki brez političnih pote-
gavščin in političnega hote-
nja ne more delovati v obi-
čajnih malih možganih.
Diplomacija državnega
aparata teče po ustaljenem
projektu nosilcev zlagane po-
litike z vsiljevanjem dušno
posestniških manir, ki lojal-
no pozna samo boj za mini-
strski ali pa še kakšen bolj
udoben fotelj.
Ker je nasprotna baza v
manjšini, bi po njihovi logi-
ki morali ugrizniti v zaloge
blaznega poneumljanja vla-
dajoče manjšine.
Zadnji projekti, predstav-
ljeni v državnem zboru, ka-
žejo samo to, da so vsiljeni
in vezani na hitri sprejem in
potrditev, zgolj za to, da nas
tisto malo razumnikov odda-
lji od resničnih problemov -
da so spregledane namere ne-
dopustne. Kaže, da se v de-
setih letih samostojne drža-
ve ne moremo naučiti neko-
liko več poštenosti; še več,
naučili se nismo ničesar, ker
v vsak nov dan drvimo v brez-
glavi materialni grabež in ko-
rupcijo v vseh plasteh obla-
sri.
Če se za trenutek še usta-
vim na naših ustaljenih dr-
žavnih simbolih, oporekam,
ker so novi projekti slabo do-
mišljeni. Slovenci smo s pre-
teklimi simboli stopali sko-
zi vsa pomembna pretekla ob-
dobja. Kdo in komu ti davno
sprejeti simboli zapirajo raz-
poznavnost, če si je večina
teh, ki »kokodakajo« v prid
sprememb, prisvojila vse
funkcije in vse, kar se je da-
lo izrabiti.
Nič nam ne pomaga obnov-
ljeni slovenski pravopis in vsa
biblična kultura, če se noče-
mo oprijeti človeških vrednot;
če nočemo pravic, spoštova-
nja in poštenja z dostojans-
tveno državotvorno držo.
Slovenci nismo slaboumen
narod, torej se bodo morali
nekateri politiki otresti zaku-
lisne politične kulture.
Ob koncu le še to.
Ravnodušnost najvišjih držav-
nih organov, ki so si dovolili
odsotnost od javne parlamen-
tarne razprave v prid ustav-
nih sprememb, je ocenjevala
skoraj vsa slovenska javnost
in prav sramotno je, da je am-
bient ponujal le amfiteater z
nagačenimi »levi«, ki jih slo-
venski narod ne potrebuje.
Naredite enkrat za vselej ko-
nec tem igricam s spreneve-
danjem ter pustite Slovencem
vse tisto, kar so sprejeli z zdra-
vo pametjo. To, kar zdaj po-
nujate, je zgolj okus z gene-
ričnimi substancami dnevnega
politikantstva.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Hvala
stanoval-
cem Nine
Pokora
Osemindvajsetega decem-
bra 2001 sem preživela ne-
pozabno popoldne med sta-
novalci Doma Nine Pokom
v Grmovju.
Prebivalci tega doma so pri-
pravili čudovit spored in vanj
vložili ogromno truda. Do-
kazali so, da so sposobni pe-
sniki, igralci in pevci, kljub
velikim težavam, ki jih pe-
stijo zaradi različnih zdravs-
tvenih problemov. Za prele-
po vzdušje je poskrbel pev-
ski zborček stanovalcev, pre-
nekatero oko pa je postalo
vlažno, ko je pevski zbor za-
poslenih zapel Sveto noč. Tu-
di zaplesali smo vsi skupaj.
Varovanci, svojci, zaposleni.
Rada bi se zahvalila vsem,
ki se v tem domu trudijo, da
je življenje lepo - tako sta-
novalcem, kot zaposlenim.
CVETKA GOREČAN,
Celje
St. 6 - 7. februar 2002
Od Rinke do Sotle
Savinjska regija
prvič nastopa
skupaj na sejmu
Alpe-Adria
Gospodarsko razstaviš-
če v Ljubljani te dni gosti
razstavljavce 41. medna-
rodnega sejma Alpe-Adria
in 18. sejma ribolova in lo-
va. Na prvem, ki obsega tu-
rizem, šport in prosti čas,
se prvič skupaj predstav-
ljajo občine in zdravilišča
iz naše regije pod geslom
»Od Rinke do Sotle«. Sejem
Alpe-Adria ima letos 140
razstavljavcev iz petnaj-
stih držav, večinoma iz
Slovenije.
Foto: GREGOR KATIČ
Najbolj glasni so bili naši južni so-
sedje. Na sejem so pripeljali muzi-
kante, ki so si privoščili kaj malo
počitka, maškarado in še kaj.
Sejem je odprl predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Seveda si je ogledal sejem in pokramljal z laškim
županom Jožetom Rajbom in dobrniškim Martinom Breclom ter direktorjem Toplic Dobrna, Danije-
lom Brckom. Zamisel o skupnem nastopu se mu je zdela dobra.
Trije novčiči za srečo... Iz gline, za vsak žep in za vsako priložnost, tudi, ko zmanjka evrov, so jih delili Celjai
skupaj s priložnostnimi spominki. Kjer je doma sreča, je blagostanje.
Terme Zreče in Rogla se nista odločila za skupno predstavitev.
Št. 6 - 7. februar 2002
Laščani so prišli z »vodomcem«, maskoto za vodo. Ves dan je pridno
tekal okrog in delil prospekte, ob koncu dneva pa je bil hudo žejen.
Žejnega ptiča tožba, pač!
Glasbi (in brhkim dekletom) se ne da upreti. In vojniški župan Beno
Podergajs, zadovoljen s predstavitvijo občine Vojnik v skupnem »pake-
tu«, si je rekel: »Če je sejem, naj bo sejem za vse«! In je zasejal dobro voljo.
Veseli Štajerci brez vina in instrumentov ne gredo zdoma. Tile so Imeli ves čas veliko poslušalcev in so znali
preglasiti celo nostalgične dalmatinske in istrske zvoke
^em je in in živahen. Glasbene skupine, maškare, ki odganjajo zimo, in
^^evilni obiskovalci radi zavijejo v Savinjsko regijo. Tam je zmeraj luštno!
Št. 6 - 7. februar 2002
30
FILM

Ko ti prileti
življenje v
glavo
Pogovor z avtorjem novega
slovenskega celovečerca Igorjem
Šterkom
Igor Šterk je s svojim pr-
vim celovečercem Ekspres
Ekspres naredil ogromno: pre-
jel je kar 15 nagrad v tujini,
film pa so na rednem progra-
mu kinematografov vrteli celo
v Nemčiji. Z drugim filmom
Ljubljana se je uspel uvrstiti
v tel^ovalni del programa
na filmskem festivalu v Rot-
terdamu. Tam je Ljubljana tu-
di doživela svetovno premie-
ro. Od danes pa se vrti tudi v
naših kinematografih.
Kako je bil film sprejet v
Rotterdamu?
Zelo lepo. Še pred projekci-
jo ga je odkupila Nizozemska
televizija, čeprav ponavadi od-
kupijo le tri nagrajene filme.
Film je imel štiri razprodane
projekcije (čeprav to niti ni čud-
no, ker je v Rotterdamu vse raz-
prodano) . Nagrade sicer ni dobil
- konkurenca je bila pač zelo
močna. Pomembna je distri-
bucija: odkupili so ga že za pred-
vajanje v Nemčiji in na Češ-
kem.
Film ste, med drugim, sne
mali tudi v Celju?
Ja, v Golovcu, večkrat. Mo-
ram se ob tej priliki zahvaliti
prirediteljem. To je edini pro-
stor v Sloveniji, kjer smo lah-
ko snemali 4000 ljudi med ple-
som. Pri tem smo zelo pazili,
da je rave prikazan tako, da ne
odbije tudi tistih ljudi, ki te sce
ne ne marajo. Tudi v Rotterda-
mu so te scene zelo pohvalili.
Ljubljana ne kritizira ali
obsoja - nenehno se postav-
lja v vlogo opazovalca in sa-
mo to. Je to tudi vam bližnji
odnos do sveta?
Je. Postavljam ogledalo ča-
su. To je film o mladosti, ki
polzi skozi prste. To je film o
tem, kako ti življenje prileti v
glavo. Moj junak po vseh nez-
godah sicer najde neko rešitev,
toda to ni rešitev za vse življe-
nje.
Ker se določen del filma do-
gaja na rave sceni - je to, vsaj
delno, vaša ciljna publika?
Lahko cilja tudi njih, ker je
pač rave del filma, toda ni prio-
ritetna - film je namenjen pred-
vsem mladim ljudem, in njih
upam, da bo zanimala.
Prefinjeno ste izbrali igral-
ce, Grega Zore, Manca Dor-
rer... kako je bilo delati z nji-
mi? Uporabili ste celo očeta...
To z očetom je pravzaprav
dobra anekdota. Ker stalno ja-
dra po svetu ob snemanju fil-
ma pa je bil slučajno v Ljublja-
ni, sem mu dejal: »Naj te po-
snamem, da te bom vsaj nekje
lahko gledal.«
Drugače smo imeli avdici-
je, 500 ljudi je prišlo, kar je
ogromno, in vse, tudi Grega,
sem spoznal tam. Odlično smo
se razumeli.
Manca Dorrer v nekem pri-
zoru proti koncu filma zre v
vlake na železniški postaji;
ta prizor izpade kot neke vr-
ste predsequel filma Ekspres
ekspres. Koliko si željo vaši
junaki potovati; koliko hre-
penite po potovanjih vi?
Rad imam vlake. Zelo veli-
ko sem potoval z njimi. Užival
sem, ko sem za Ekspres eks-
pres prepotoval toliko železniš-
kih postaj, da sem našel prave
kraje za snemanje. Tudi v dveh
mesecih snemanja filma Ljub-
ljana smo z ekipo prepotovali
toliko kot... kot od Ljubljane
do, ne vem, Vladivostoka. Vlak
da^poseben dih filmu, ali ne?
Ker Manca oziroma njena ju-
nakinja stopica na mestu pred
množico pod v življenju, so vla-
ki prišli ravno prav, da so to
stopicanje prikazali; sem pa pri-
zor seveda vnesel, ker je spa-
dal v logiko filma, drugače ga
ne bi.
Boste razen v Portorož, na
festival slovenskega filma,
odpotovali še na kakšne
druge festivale?
V Portorož zagotovo. Film
bo prikazan tudi v Montpellier-
ju, kjer je Ekspres ekspres do-
bil največ nagrad. Drugače pa
niti ne vem - za to skrbi tudi
filmski sklad, in jaz nisem ved-
no na tekočem. Bomo videli.
PETER ZUPANC
Igor Šterk
Vanilla sky
o poanti tegale
filma se zlahka,
kar sama od sebe,
zapiše precej suha
analiza: »V Vanil-
la sky obraz Toma
Cruisa postane poo-
sebljenje ultimativne želje,
ultimativne modeme tehno-
loške osamljenosti in ultima-
tivne nesposobnosti izhoda
iz lastne glave.« Preveč su-
ho? Morda gre tudi drugače.
Kot recimo Matrica tudi »va-
nilijeva nebesa« izhajajo iz
nekega posebnega in precej
popularnega žanra, za po-
trebe tega zapisa poimeno-
vanega »solipsistični«. Solip-
sizem, rahlo posplošeno, po-
meni teorijo, po kateri svet
izhaja le iz posameznikovih
misli. New age se rad lovi
okoli te teorije. Tudi Tomova
scientologija se rada lovi okoli
te teorije, kar verjetno ni na-
ključje. Povsem po domače za-
pisano: Sky se sprašuje, če
srečo zaključi le svet, ki se
vrti povsem po posamezni-
kovih željah, ali je to - četudi
s pomočjo tehnologije - sploh
mogoče, je tu vedno kakšna
čaka... ali pa morda svet, ob-
likovan povsem po posamez-
nikovih željah, srečo - izklju-
čuje. Da, plakat za film ome-
nja prijateljstvo, denar, seks,
ljubezen, itd, toda film se po-
drobnejše obdelave tematik
pravzaprav izogne, in se bolj
ali manj neutrudno vrača na
vprašanja solipsizma. Tam
tudi navsezadnje konča. V
grozni svobodi brezizhodne-
ga, pokvarjenega enoglasja.
Ne da bi povedal kaj res no-
vega in ne da bi povedal, da
govori o nečem starem.
Še ena perspektiva je pri-
sotna: originalni Odpri oči
Španca Amenabarja, po ka-
teri je nastal Sky, hoče nekaj
še bolj preprostega... ali pa
tudi hoče nekaj bolj prepro-
stega... namreč pofilmati
svet, v katerem bo popolno-
ma vse mogoče, a bo vendar
obstajala tudi logična, spre-
jemljiva razlaga ^
dogodke. Takšn^
želja je ideal niat.
sikaterega ustvat.
jalca. V izpolnit^
te želje Sky naček
ma uspeva. Vendoj
se je Cameron Crovve od nj(
z vsemi prerazličnimi, nec^
končanimi zapleti, precej o^.
daljil - no, morda ni proi
lem v nedokončanosti (saj fco.
nec pojasni vse), temveč bolj
v razvodenelosti marsikate-
re scene. (Tu se, v celoti g^.
dano, celo Matrica odreže bo
Ije.) Ce je Tom zares nareko-
val Camevonu, kaj početi, za-
nesljivo vedo le tisti, ki so bi-
li na setu - ampak včasih ž(
zgleda tako. Orgiastičn^
kombinacije silovite monta-
že in izredno pazljivo izbra-
ne glasbe so čisti Crovve. fv
teh trenutkih film seka. Tu.
di v trenutkih s Kurt Russel-
lom. In Cameron Diaz splok
ni slaba.) Precejšnja količi-
na filma pa izgleda, kot da
je napravljena po (Tomovem)
nareku. Se je že dogajalo;
John Woo je zaradi podob-
nih stvari na snemanju Mi-
sije nemogoče 2 nenehno iz-
gubljal živce. Zanesljivo je to,
da bi drug igralec naredil po-
vsem drugačen film. In za-
nesljiveje to, da bi drug igra-
lec bolj »ubogal« režiserja. V
nasprotnem primeru naj re-
žira sam. Oboževalci bodo že
vzdržali. Ostali stežka. Isto
pa itak velja že za Vanilk
sky.
PETER ZUPANC
Ocena: 5/10
PRIHAJAJO
Antitrust
Antitrust
IGRAJO Ryan Phillippe, Rachael Leigh Cook,
Claire Forlani, Tim Robbins
REŽIJA Peter Homitt
SCENARIJ Howard Franklin
PRODUCENTI Nick VJechsler, Keith Addis,
David Nicksay
ŽANR triler
TRAJANJE 108 minut
Milo iRyan Phillippe) je
mlad tehnološki genij, ki v svo-
jem podjetju pripravlja pro-
jekt združitve digitalne komu-
nikacije v enotno mrežo. Ko
mu začne uspevati, mu Gary
Winston [Tim Robbins), šef
nesramno bogatega softwer-
skega podjetja Nurv, pošlje po-
nudbo, ki je ne more zavrniti.
Z dekletom Alice [Claire For-
lani) vstopi v visoki poslovni svet in začne z asistentko Liso
[Rachael Leigh Cook) delati za Nurv. A kmalu odkrije, da je
Nurv središče zločinske spletke, njen avtor pa je Winston.
Edina rešitev je premagati oba, Nurv in Winstona v igri na
robu življenja...
Edini
The One
IGRAJO Jet Li, Delroy Lindo, Jason Statham,
Carla Gugino_
REŽIJA James WorLg
SCENARIJ James Wong, Glen Morgan in Rober Kamen
PRODUCENTI Steve Chasman, Glen Morgan,
Charles Newirth, James Wong
ŽANR akcijski
TRAJANJE 87 minut
Ob velikem poku ni nastalo
vesolje, nastalo je neskončno
vzporednih vesolj, v kateri se
odvija vaše življenje, le da ma-
lenkost spremenjeno. Multive-
soljski urad za preiskovanje
(MVA) skrbi, da posamezniki
ne bi prehajal iz enega vzpo-
rednega sveta in delali nered v
drugih. In ravno to počne nji-
hov nekdanji agent Gabriel Yu-
law [Jet Li). Prepotoval je že
123 svetov in ubil vse svoje al-
ter nativne življenjske sile. Z vsakim umorom preostali alter
egi vsrkajo njihovo moč in postajajo vse močnejši. Njegov cilj
je postati edini, zadnja zapreka na tej poti pa je Gabe Yulaw,
častni veteran oddelka orožnega šerifa v L. A. Ko Gabriel
vstopi v Gabeov svet, se začne boj na življenje in smrt. A Gabe
ne ve, da če ubije svojega zlobnega dvojčka, ga čakajo agenti
MVA, ki morajo ubiti edinega - v tem primeru njega...
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (28. 1. do 3. 2.)
Krvav in tesen boj se bije v Celju. Gospodarju prstanov v svo-
jem tretjem tednu počasi pohaja sapa, do magične meje deset
tisoč obiskovalcev pa ga še loči zajeten kup neprodanih vstop-
nic. Vse bolj se zdi, da mu ne bo uspelo potolči celjskega rekor-
da Harrya Potterja, najbolj gledanega filma lanskega leta. Kar bo
užalostilo marsikaterega zaljubljenca v Tolkienove mitološke
svetove. Krepko so zadihala tudi vanilijeva nebesa s Tomom
Cruisom na nebeškem tronu. Ljubezen je že več ali manj oslepe-
la, solidno pa so bile obiskane butične predstave celjskega mini
ari festivala.
Ljubljana
IGRAJO Grega Zore, Tjaša Železnik, Manca Dorrer,
Primož Pimat, Jaka Uvanc, Uroš Smolej
SCENARIJ in REŽIJA Igor Šterk
PRODUCENT Igor Šterk
ŽANR urbana drama
TRAJANJE 71 minut
Mare je na koncu svoje mla-
dosti in ne ve, kam bi s svojim
življenjem. Študij medicine je
nejasno vodilo, dekleta se iz-
menjujejo, ničesar stalnega, le
rejverska scena in občasni od-
merki poceni ekstaze... Prija-
telji so vse bolj oddaljeni, še
najbolj pristno se ljubezensko
hrepenenje, razdvojeno med lepo in prizemljeno sošolko ter
skrivnostno in orostodušno reiverko.
Gremo v kino!
Brata Peter in Boby Farrelly, avtorja filma Ljubezen je
slepa, sta pred tem posnela tri zelo uspešne komedije: Bu-
tec in Butec (1994), Nori na Marry (1998) ter Jaz, Irena in
jaz (2000). Nagradili smo Olgo Glaser iz Dramelj, Stani-
slavo Rančigaj iz Celja in Natašo Mastnak iz Štor.
Nagradno vprašanje: Prelestna Španka Penelope Cruz,
ki jo občudujete v Vanilla Sky, je igrala v dveh filmih, ki sta
bila nagrajena s tujejezičnim oskarjem. Na dopisnico napi-
šite enega od njiju in nagrada je že skoraj vaša...
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 11. februarja (do ta
krat morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstop-
nic za ogled filma.
St. 6 - 7. februar 2002
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIČ
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
TOREK, 12. FEBRUARJA:
........."""'■""".....".................
Pustna norost s Sašom
Hribarjem
Za pustne norčije na Radiu Celje bo po-
jlcrbel Sašo Hribar, ki se bo pustni ekipi v
gtudiu pridružil ob 10. uri. Sašo bo poskr-
j^el, da se bodo naši poslušalci zvijali od
srneha in da letošnjega pusta ne bodo kma-
lu pozabili. Naši sodelavci pa se bodo og-
lašali tudi iz dopoldanskega otroškega pust-
nega živ-žava pred Muzejem novejše zgo-
dovine in s popoldanske maškarade v cen-
tru mesta, kjer bosta za zabavno dogajanje
na odru poskrbela Mateja Podjed in Tone
Vrabl.
""■^ETRTEK, 14. FEBRUARJA^
VALENTINOVO NA RADIU CEUE
Najlepše ljubezensko pismo
in večerja z VVemerjem
Pregovor pravi, da ko nas pokliče ljube-
zen, ji moramo slediti. Klicu ljubezni bo-
mo še posebej sledili na valentinovo, ko
bomo program Radia Celje obarvali z rde-
čimi srčki in drobnimi pozornostmi. Ena
od teh pozornosti bodo Valentinove čestit-
ke, ki jih bomo sprejemali v četrtek od 9.
do 11. ure in od 14. do 16. ure na tel. števil-
kah 49-00-880 in 49-00-881. Predvajali jih
bomo v programu Radia Celje do poznih
večernih ur. Skupaj z Novim tednikom pa
pripravljamo tudi nagradno igro Najlepše
ljubezensko pismo. Lahko nam pošljete pi-
sma, ki ste jih napisali vaši najdražji osebi
ali pa ste ga dobili, morda ste ga napisali
posebej za valentinovo ali pa za našo na-
gradno igro. Najlepši ljubezenski pismi bo-
mo nagradili z večerjo v gostišču Ahac v
Stopčah pri Grobelnem. Da pa bo večerja
nagrajencema ostala v res lepem spominu,
ju bosta na večerjo povabila Werner in ze-
lo znana slovenska pevka. Njeno ime bo-
mo izdali prihodnji četrtek. Najlepši lju-
bezenski pismi bomo objavili tudi v No-
vem tedniku.
Vaša ljubezenska pisma sprejemamo na
naslovu NT&RC, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, s pripisom »Valentinovo« ali na elek-
tronskem naslovu radio@nt-rc.si.
IZJAVILI SO
Iz oddaje Tarča na temo Lovci
na nagrade Radia Celje
Angelca: »Če je edini cilj
ljudem, da dobijo nagrade na
Radiu Celje, je to njihov prob-
lem...«
Boštjan: »Pri nagradnih
igrah ljudje ne bi smeli kli-
cati z mobilnih telefonov!«
Stanka: »Pri lovcih na na-
grade se kaže njihova mora-
la, ker ne morejo razumeti,
da so nagradne igre razve-
drilo za vse in ne samo za
enega.«
Franci: »Dajte nagrade v
dobrodelne namene, tisti, ki
ima čas, pa naj govori po te-
lefonu!«
Marija: »Najbolj sem bila
presenečena, ko sem vam že-
lela samo voščiti srečno no-
vo leto, vi pa ste mi podarili
zlate uhane...«
TEDENSKI SPORED pH 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTiK, 7. februarfa
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Parocilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo Pil Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med
zoprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00
Kovice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev
oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Musicafe,
24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK, 8. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovno
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško,
14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 18.00 20vroc1h,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis,
20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postoj Slovenije
SOBOTA, 9. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ro-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 10. februarja
5.00 Zočetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poroalo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45
Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domačih 5,
12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz
studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 11. februarja
5.00 Začetek jutranjega programu, 5.30 Norodno-zobovna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSk), 7.40 Tečojnica, 8.00 Poročilo,
8.25 Poročilo PU Cdje, 8.45 Jock pot, 9.10 Ponedeljkovo športno
dopokine, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo
jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše naj-
ljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večemi program, 19.15 Vrtiljak polk in
volčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regional-
nih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 12. februarja
5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Norodno-zobovna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz županove pisorne (oddajo vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute
surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 13. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jock pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
32
T V VODIC
^ banka celje Vsak dan z vamii
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
33
34
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z vamii
NASVETI
35
ZDRAVNIK SVETUJE
Vino in srce
v srednjeveški medicini se
jjvino še uporabljalo kot zdra-
Jlo (v letu 1970 se je v Celju
jg predpisovalo bolnikom, ki
Ifžali bolnišnici). Recepte, v
pterih se uporablja vino kot
javilo, najdemo v različnih
^piskih, ki so stari že preko
^ let. Hipokrat - oče me-
dicine - je priporočal belo vi-
za vodeniko, rdeče pa za
U^epitev telesa.
Konec 19. stoletja je posta-
lo jasno, da stranski toksič-
ni učinki človeka bolj ogro-
žajo, kot pa mu vino koristi.
Vendar se je v zadnjih deset-
letjih 20. stoletja ponovno po-
večal interes in povpraševa-
nje po vinu. To se je zgodilo
po tem, ko je St.Leger s so-
delavci objavil epidemiološ-
[Ice podatke, da ljudje, ki po-
pijejo več vina in zaužijejo
veliko maščob, redkeje obo-
levajo za boleznimi srca in
ožilja kot pa drugi, ki ga po-
pijejo manj.Ta raziskava je
opravljena v glavnem v Fran-
ciji, študijo pa poznamo pod
imenom Francoski paradoks.
Koristni vplivi
vina
Večina raziskav, ki so jih
opravili in v katerih so prou-
čevali vpliv alkohola na orga-
nizem, je dokazala povezavo
med vinom in zmanjševanjem
koronarne bolezni srca, nenad-
no srčno smrtjo, miokardnim
infarktom, angino pektoris in
ishemičniminzultom. Relativ-
no tveganje za nastanek bolez-
ni srca in ožilja se zmanjša za
okrog 30 odstotkov ter je stal-
no in neodvisno od spola, ra-
se in ogroženosti.
Verjetna biološka razlaga
se opira na preko 75 raziskav
in potrjuje vpliv alkohola na
maščobe v krvi. Te raziska-
ve so potrdile, da alkohol po-
večuje varovalni ali zaščitni
holesterol v krvi, ki mu pra-
vimo tudi HDL holesterol.
Analize HDL holesterola so
pokazale, da ga najbolj dvi-
gujejo posamezne sestavine
v vinu, ki jim-pravimo poli-
fenoli. Posebej je pomembna
povezava med obolevnostjo
in umrljivostjo zaradi trom-
boze, ki nastane na sklero-
tično spremenjenem plaku v
steni žile. Dokazano je, da
se mora okrog 50 odstotkov
ugodnega vpliva alkohola pri-
pisati njegovemu vplivu na
strjevanje krvi. Enako vlogo
imata antioksidanta resvera-
trol in quercetin, ki jih naj-
demo v rdečem vinu. Po mne-
nju raziskave, opravljene v
Lyonu, mediteranska dieta,
ki vsebuje malo zasičenih
maščob, zmanjšuje lepljenje
krvnih ploščic, medtem ko
jih zahodnjaška prehrana z
veliko zasičenih maščob po-
večuje. Tako pa alkohol pri
takšni prehrani zmanjšuje ta
neugoden vpliv in izboljša
prognozo in razvoj bolezni.
Obolevanje za boleznimi
srca in ožilja povečuje tudi
beljakovina fibrinogen. Ra-
ziskave so dokazale, da jo
alkohol znižuje že v manj-
ših koncentracijah. Poleg te-
ga pa je tudi dokazano, da
vino in njegove komponen-
te povečujejo sproščanje du-
šikovega oksida (NO) v ste-
'ni žile in da tako povzroča-
jo širjenje žil, kar omogoča
normalen dovod kisika in
delovanje srca.
Poleg tega alkohol prepre-
čuje razmnoževanje gladkih
mišičnih celic, ki je osnovni
proces ateroskleroze in s tem
preprečuje tvorbo asklerotič-
ne ploščice v žili.
Zmerno je
zdravo
Epidemiološke raziskave po-
trjujejo, da že majhne oziro-
ma zmerne količine alkohola
oziroma vina zmanjšujejo obo-
levnost in smrtnost zaradi bo-
lezni srca in ožilja. Ugoden
vpliv alkohola je posledica
ugodnih kombinacij, ki jih ima
na stabilizacijo plaka in nje-
gov vpliv na lepljenje krvnih
ploščic in je bolj izrazit, če vse-
buje hrana še maščobe z zasi-
čenimi maščobnimi kislinami.
Alkohol v višjih količinah in
visoke koncentracije pa ima-
jo obraten vpliv, saj negativne
karakteristike prevladajo po-
zitivne (povzroči okvaro ce-
lic). Zato priporočamo našim
bolnikom in zdravim, da uži-
vajo le manjše količine alko-
hola in to takšnega, ki ni kon-
centriran. Tako nam bo ob naši
nepravilni prehrani s preveli-
ko maščob kozarec vina ali piva
bolj koristil kot pa škodoval.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
I TEDNIKOVA KOŠARICA
Cene ostale skoraj enake
Po skoraj dveh mesecih smo spet napolnili košarico
Pri tem je najbolj razveseljivo to, da se
cene niso kaj dosti spremenile, kljub temu,
da smo že v novem koledarskem letu in
da se je spremenil tudi DDV. Odslej
nakupujemo le še v petih prodajalnah.
Potrošniki smo namreč v tem kratkem času
"izgubili" kar dve trgovini. Samopostrežne
trgovine tako ni več v blagovnici Vele, prav
tako pa ne obstoja več STC Interfruct, ki ga
je prevzel Tuš in lahko pri njih kupci kupujejo
le s Tuševo kartico Cash&Carry.
Tokrat je med najcenejšimi prodajalnami
Era - Prima, ki se nahaja na Lavi, znesek
košarice pri njih je bil 5.768,91 tolarjev, kar
je za 671 tolarjev manj, kot tokrat znaša
najdražja košarica v Interspam. Najceneje smo
' pri njih kupili kar devet artiklov in sicer kis,
riž, kavo, kekse, pril, prašek, margarino,
klobaso poli in sir. Najdražjo imajo le radensko
in alpsko mleko. Na drugem mestu je pristal
Tuš, pa čeprav imajo le najcenejšo čokolado,
najdražji pa je pri njih sladkor, riž, pril, pivo,
jogurt in margarino. Znesek košarice je pri
njih znašal 6.278,20 tolarjev. Na tretjem mestu
je pristal Mercator z zneskom košarice
6.422,90 tolarjev, najcenejšo imajo moko,
radensko in jogurt, najdražji pa le sir in
čokolado. Za njim je prodajalna Soča z
zneskom košarice 6.432 tolarjev, najcenejše
imajo olje, radensko in jogurt, najdražja je
pri njih moka, kis, kava in čokolada. Na
zadnjem mestu je tokrat Interspar z zneskom
košarice 6.440 tolarjev, v njihovi košarici pa
so se med najdražjimi artikli znašli keksi,
prašek, čokolada in klobasa poli, ceneje kot
povsod drugod pa boste pri njih kupovali
sladkor, limone, pivo in alpsko mleko.
MOJCA MAROT
KALIA NASVETI
" • ........... ..... . . ■ ■
Rez sadnega
drevja in grmičevja
Kdor že težko pričakuje
pomlad in prva dela v vrtu,
se lahko loti osnovne rezi
sadnega drevja, če mu le ni
premrzlo. Režemo pred-
vsem jablane in hruške.
SLIVE, ČEŠPUE, VIŠNJE
le blago redčimo (bolj z ža-
gico kot s škarjami), da kroš-
nja bolje »diha«.
Visokim ČEŠNJAM na ne-
kaj let ob obiranju izrežemo
vrh ali enega izmed njih, ni
pa niti to nujno.
MARELICE režemo od
cvetenja dalje; sproti odstra-
njujemo vse poganjke, ki so
žrtev kapi. Marelice navad-
no vzgajamo ob zidu, zato
vzgoja in s tem rez nista dvom-
Ijivi.
Rez BRESKEV in NEKTA-
RIN ni prav pomembna, ker
to ni zelo pogosto sadno drevo
v vrtu. Je pa zahtevna in obilna
- po rezi mora biti krošnja
primerno zredčena, rodnega
lesa ne sme biti preveč in naj
bo enakomerno razporejen
po krošnji.
KUTINE režemo po brste-
nju, saj šele tedaj cvetijo.
OREHOV zaradi rodnosti
same ni potrebno obrezova-
ti, LESKAM pa izrezujemo
star les in redčimo slabotne
mlade poganjke ter tako
ohranjamo grme mladostne
in vitalne.
Za rez HRUŠK in JABLAN
na splošno velja, da s kasnejšo
rezjo, ko je drevo že v soku,
omilimo bujno rast. Pušča-
nje pokončnih poganjkov
spodbuja rast, puščanje vo-
doravnih in šibkejših poganj-
kov pa jo omiU, spodbudi pa
rodnost.
Moj
zdravnik
2002
Novi tednik tudi letos sode-
luje v akcija Moj zdravnik 2002,
ki jo že nekaj let pripravlja re-
vija Viva. Tudi tokrat bralci in
poslušalci širom Slovenije iz-
birajo splošnega zdravnika, gi-
nekologa in pediatra. Glasuje-
te lahko za vse tri ali samo za
enega. Med njimi bodo izbrali
zmagovalca akcije Moj zdrav-
nik. Glasovanje bo trajalo do
21. marca, rezultate bodo raz-
glasili 4. aprila 2002.
Glasovalci bodo tudi nagra-
jeni in sicer bomo vsak teden
izbrali tistega, ki bo pol leta
prejemal revijo Viva, vsi gla-
sovalci pa bodo vključeni v za-
ključno žrebanje za 20 prak-
tičnih nagrad in tri glavne na-
grade, ki jih prispeva Meblo
Top, Tapecirano pohištvo,
d.o.o., v vrednosti 100 tisoč
in dvakrat po 75 tisoč tolar-
jev.
Nagrajenka prejšnjega ted-
na je Marica Kokot, Vrh 27,
Šmarje pri Jelšah, ki bo pol
leta prejemala revijo Viva.
St. 6 - 7. februar 2002
36
»AVTOMOBILISTE
Škoda s superbom
v višji razred
češka Škoda se uspešno
prebija v bolj ugledno druž-
bo in tudi višje avtomobil-
ske razrede. Tako sedaj pred-
stavlja škodo superb, naj-
večji avtomobil, ki se bo na
slovenski trg pripeljal ma-
Škoda superb (ime je v po-
vezavi z angleško besedo, ki po-
meni nekaj izjemnega) je na-
daljevanje tistega, kar smo la-
ni videli kot študijo z imenom
montreuK. Nova velika škoda
po drugi strani povzema ime
avtomobila, ki ga je češka to-
varna izdelovala sredi tridese-
tih let prejšnjega stoletja. Na
pogled je superb avto, ki v mar-
sičem spominja na manjšo oc-
tavio in marsikdo utegne pre-
poznati tudi poteze, značilne
za VW passat. Držalo bo, da je
superb nastal na enaki osnovi
kot passat, vendar dimenzije
dokazujejo, da je nova škoda
za dobrih deset centimetrov dalj-
ša (480 centimetrov), prav za
toliko je večja medosna razda-
lja (280 centimetrov). Prednji
del avtomobila res nezmotlji-
vo spominja na octavio, zadek
ni tako določljiv, je pa očitno
in jasno, da se Škoda s tem vo-
zilom rine med kupce, ki jih
doslej pri njej ni bilo - saj tudi
ni imela takšnega avtomobila.
Notranjost znova precej spo-
minja na octavio, le da je pro-
stornejša, kar še posebej velja
za sedenje na zadnjih sedežih,
ki so res razkošni. Pri izdelavi
oziroma snovanju superba so
se dovolj potrudili, hkrati pa
predstavili nekaj zanimivih no-
vosti. Tako ima pri določeni vr-
sti opreme avto v prtljažniku
t.i. cargo flex. Gre za notranji
predal, ki ga je mogoče razteg-
niti in zložiti zelo enostavno,
omogoča pa predvsem to, da
se prtljaga oziroma predmeti
v prtljažniku ne premikajo sem
in tja. Druga novost je wet ča-
se, kar pomeni, da je v zadnjih
vratih poseben prostor, kamor
je mogoče spraviti dežnik. Za
doplačilo ponujajo sovoznikov
sedež, katerega hrbtišče ima
kvadratno odprtino. Ta omo-
goča bodisi prevoz daljših pred-
metov bodisi udobnejše počutje
tistih, ki sicer sedijo na zadnjih
sedežih. Prtljažnik je ob tem
povprečno velik (462 litrov),
izdelava je videti dovolj teme-
ljita, opreme pa tri (classic,
comfort in elegance). Serijska
oprema je bogata, drži pa, da
je superb serijsko opremljen le
s štirimi zračnimi varnostnimi
blazinami.
Podvozje je seveda precej
podobno tistemu pri passatu,
pogon je speljan na prednji ko-
lesi. Pri motorizaciji ni poseb-
nih presenečenj - trije bencin-
ski in dva dizelska motorja.
Osnovni bencinski ima gibno
prostornino 2,0-litra in zna-
nih 115 KM; sledi 1,8-litrski
motor s turbinskim polnilni-
kom in zato s 150 KM, naj-
močnejši je 2,8-litrski V6 agre-
gat s 193 KM. Dizelska ponudba
obsega dva motorja, in sicer
1,9 TDl s 130 KM in 2,5 TDl,
ki zmore 155 KM. Menjalni-
ka sta dva (ročni 5-stopenjski
in prav tako 5-stopenjski tip-
tronic). Pri Škodi pravijo, da
ne bo superba v kombijevski
varianti, prav tako ne 4x4 po-
gona in tudi ne kakšne šport-
nejše izvedenke. K nam naj bi
se avto, kot že zapisano, pri-
peljal maja, vendar pri urad-
nem zastopniku cen še ne poz-
najo. Sicer pa tovarna računa,
da se ji bo letos posrečilo pro-
dati kakšnih 22, prihodnje le-
to pa celo 33 tisoč superbov.
Škoda superb se bo k nam pripeljala maja.
Da vam bo še naprej
toplo pri srcu ...
Ford v
velikih
težavaii
Zdi se, da postajajo težave
tistih avtomobilskih tovarn,
ki so že sicer v težavah, če-
dalje večje in hujše.
Ameriški Ford je imel tako
lani za več kot pet milijard do-
larjev izgube in to je bilo naj-
slabše poslovno leto po 1992.
Zanimivo je, da je skoraj 80
odstotkov vse izgube ustvaril v
zadnjem lanskem četrtletju in
prav zaradi tega je pred časom
objavil načrt orjaškega in pred-
vsem zelo bolečega prestruk-
turiranja. Tako naj bi letos v
ZDA zaprti kar sedem tovarn,
ob delo pa bo verjetno 35 tisoč
delavcev. To je vplivalo tudi na
vrednost delnic, ki so sedaj vred-
ne nekako 14 do 15 dolarja,
kar je najnižje v zadnjih 52 te,
nih. Najbolj zanimivo pri t^p
pa je, da je lani dokaj dobi
posloval evropski Ford, ki
bil še pred časom v rdečih št
vilkah. Ta je imel lani 266 n
lijonov dolarjev dobička, mei
tem ko je bilo še leto prej za
milijonov dolarjev izgube.
Fiat zapira in
odpušča
Italijanski Fiat se je zna-
šel v vrtincu problemov, ki jih
ne bo mogel rešiti na neboleč
način. Zato se je odločil, da
bo prodal del svojega premo-
ženja in tako dobil približno
tri milijarde evrov.
Tovarna je k sodelovanju
povabila tudi znamenitega
Jacka Welcha, nekdanjega pr-
vega človeka ameriškega gi-
ganta General Electric. Tudi
z njegovo pomočjo oziroma
po njegovih nasvetih naj bi iz-
ven Italije zaprli kar 18 Fia-
tovih obratov (predvsem v Juž-
ni Ameriki). Ob tem bodo uki-
nili šest tisoč nestalnih delov-
nih mest, povsem verjetno pa
je, da bo delovno knjižico do-
bilo še šest tisoč delavcev. Po
novem naj bi bila Alfa Romeo,
ki je znotraj koncema, samo-
stojna finančna enota, v dru-
gi pa bosta skupaj ostala Fiat
in Lancia.
Fiatov malček seicento.
Št. 6 - 7. februar 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Fiatov avto upanja
T\idi v Slovenijo prihaja stilo, ki nadomešča
bravo/brava
Italijanski Fiat ni v po-
jj^j prijetnem položaju. Pi-
jj smo že o tem, da pro-
jja svoje premoženje, da
j tako zbral dovolj denar-
,2a nadaljnji razvoj in še
jj drugega. Zato je njegov
^vi avtomobil po imenu
lilo tako rekoč avto upa-
ija.
S tem vozilom Italijani na-
Lmeščajo dvojček bravo/
Lava; resnici na ljubo je ta-
da bravo/brava nista bi-
izelo uspešna oziroma pre-
^ daleč od tistega, kar so
j pn Fiatu želeli. Stilo se
gdaj vozi tudi na slovenski
(g, pri čemer je treba pove-
jati, da je avto že nekaj me-
lecev naprodaj tako v Italiji
[Ot še v nekaterih drugih
evropskih državah. Sdlo je
na voljo s tremi ali petimi
ffati, od tega pa je odvisna
[udi dolžina oziroma druge
dimenzije. Petvratna razli-
čica meri v dolžino 425 cen-
timetrov in je nekaj daljša
od trivratne (418 centime-
trov), ki je tudi nižja. Me-
dosna razdalja je v obeh pri-
merih enaka (260 centime-
trov), je pa zato različen vo-
lumen prtljažnika, ki je pri
ffivratni varianti 305 litrov,
pri pet vratni pa 335 litrov -
v obeh primerih ni posebej
velik. Zunanja oblika obeh
različic stila kaže na nekak-
šno spogledovanje z german-
skim okusom, kajti stilo je
nekako zbit, ni opaziti no-
benega eksperimentiranja,
poteze so čiste, vendar nič
drzne. Nekaj bolj drzna je
predvsem trivratna izveden-
ka, še zlasd to velja za za-
dek. Stilo se vozi v razred, v
katerem imajo svoje kupce
VW golf, pa seveda peugeot
307, ford focus, mazda 323,
skratka avtomobili, ki stiloju
ne bodo pustili veliko trž-
nega prostora.
Prodaja novega fiata je ste-
kla v teh dneh, pri Avto Tri-
glavu, uradnem predstavni-
ku Fiata pri nas, pa računajo
ne letošnjo prodajo 760 av-
tomobilov. Ob tem računa-
jo, da bo šla najbolje v pro-
met izvedenka s 1,6-litrskim
motorjem s 103 KM pri 5750
vrtljajih v minuti, slovenski
kupci pa naj bi bolj posegali
po pet kot pa po trivratni raz-
ličici. Sicer pa je osnovna iz-
vedenka opremljena z 1,2-li-
trskim motorjem, ki razvije
80 KM pri 5000 vrtljajih. Za
1,6-Utrskim agregatom s 103
KM pride na vrsto 1,8-litrski
motor s 133 KM pri 6400 vrt-
ljajih. Najzmogljivejša pa je
varianta z 2,4-litrskim pe-
tvaljnikom s 170 KM pri 6000
vrtljajih v minud. Dizelska
motorja sta dva, oba z gibno
prostornino 1,9-litra, vendar
enkrat z močjo 80, drugič s
115 KM pri 4000 vrtljajih.
Nasploh slovenski zastopnik
meni, da bo v celotni količi-
ni zgolj kakšnih 10 odstot-
kov stilov z dizelskima mo-
torjema. Zdi se nekoliko
neambiciozno, kajti proda-
ja vozil z dizelskim agrega-
tom je tudi pri nas vse ugod-
nejša. Stilo z 1,6-litrskim mo-
torjem, ki naj bi šel pri nas
najbolje v promet, bo serij-
sko opremljen z električno
nastavljivimi zunanjimi og-
ledali, elektrificiranimi ste-
kli v prednjih vratih (če je v
mislih petvratna varianta),
osrednjo ključavnico, protib-
lokirnim zavornim siste-
mom ABS, ASR (ki skrbi, da
kolesa na spolzkem ne zdr-
sa vaj o), pa BAS, ki skrbi za
večji pritisk na zavorni pe-
dal, šestimi zračnimi varnost-
nimi blazinami ipd.
Seveda so znane tudi ce-
ne. Tako bo osnovna varian-
ta (1,2) na voljo za 2,66 mi-
lijona tolarjev (trivratna raz-
ličica), stilo z 1,6-litrskim
agregatom (znova s tremi
vrati) pa za 2,86 mihjona to-
larjev. Že občutno je višja ce-
na za avto z 1,8-litrskim mo-
torjem (3,37 milijona tolar-
jev), medtem ko je avto s pe-
tvaljnikom v nosu (2,4 litra)
v domači garaži lahko za
4,59 milijona tolarjev. Zna-
ni sta tudi ceni za dizelski
varianti stila, pri čemer ho-
čejo za šibkejšo dobre tri mi-
lijone tolarjev, za zmoglji-
vejšo pa 3,24 milijona tolar-
jev.
Fiat stilo nadomešča bravo/brava.
Novo delo za de Silvo
Walter de Silva je znani
in priznani oblikovalec av-
tomobilov.
Dolga leta je bil v službi
pri milanski Alfa Romeo, po-
tem pa je pred nekaj leti od-
šel k španskemu Seatu, ker
se mu je zdelo, da ga pri Al-
fa Romeo ne cenijo dovolj.
Sedaj je dobil v okviru kon-
cema Volksvvagen, kamor
spada Seat, nove naloge ozi-
roma delo. Tako bo skrbel
za oblikovanje avtomobilov
pri Audiju, hkrati pa tudi za
Lamborghini (za katerega
skrbi prav Audi). Povrh bo
ostal šef oblikovalcev pri Sea-
tu.
38
GLASBA
Tamladi bodo spet rohneli
The Young Ones bodo ob 15-letnici, 7. februarja, godli v gostilni Zamorc
Zgodbe o tem, zakaj smo
si v začetku leta 1987, ko je
nastala skupina The Young
Ones, nadeli ime »Tamladi«,
so danes različne. Avtor ime-
na Boris Jug je prepričan, da
je bilo to ime takrat asociaci-
ja na večno mlade komade
Rollingov, Vardbirds, Them,
Animals, Monkeeys, Moody
Blues in drugih bendov iz šest-
desetih let, ki so sestavljali
naš repertoar.
Takrat smo bili stari že 30
ali malenkost več in mnogi so
nas preimenovali kar v The
Young Once (Mladi nekoč). V
sedemdesetih letih, ko smo kot
najstniki pričeli igrati ročk, se
nam je življenje po 30. letu zde-
lo že penzija. Ročk idoli tiste-
ga časa Hendrbc, Morrison in
Janis Joplin so umrli mladi. Me-
ni je ta miselna zveza pomeni-
la nekakšno samoironijo, po
drugi strani pa distanco do nek-
danjih rockerskih vrstnikov, ki
so sredi osemdesetih let gosto-
leli nagravžno pop plažo.
Ročk v Sloveniji sredi osem-
desetih let že dolgo ni več po-
menil uporništva, kot biznis,
kakršnega obvladajo današnje
zvezde mlajših generacij, pa je
šele nastajal. Brez ambicij po
biznisu smo si po nekajletni od-
sotnosti z ročk scene zaželeli
le pološčiti že zarjavele trobente.
Z Andrejem Pavlino sva igra-
la v skupinah Dharma (Miklavž
Ašič, Franček Majcen), Polikarp
(Miklavž Ašič, Franček Maj-
cen, Franjo Romih), Žetev (Gu-
stav Penič, Janez Cvirn, Albert
Jarh, Željko Cigler, Matjaž Trat-
nik), Blues Connection (Matej
Vovk in ostala žalska družba)
in v eksotičnih projektih z La-
kijem, Borijem (Doktor Mor-
bius) in Vasjo Ocvirkom. Bila
sva sošolca na gimnaziji v času
prepovedanih majčk z napisi
in šolskega undergounda poo-
sebljenega v ročk gurujih Bra-
netu Pianu (Z kot Zappa = Za-
kon), Danielu Bedraču (ekscesi
- tekmovanja v scanju v viši-
no), Matjažu Groblerju (Alice
Cooper make up) in Kristusu
(pod roko vedno LP Jesus Christ
Superstar). Kristus je postal ka-
sneje največji slovenski pank
promotor, Bedrač pa je na ne-
davni otvoritvi razstave Meste-
ce Celje gospodu ravnatelju, ki
ga je vrgel z gimnazije, odpel
nekaj zares obscenih pesmi.
Brane pa ju je slikal. Pa kaj?
Boris Jug je bil za najino ge-
neracijo ena izmed celjskih ki-
tarskih legend, ki, za razliko
od drugih, »zlatih časov« celj-
skega ročka ni objokoval za
šankom. Igral je v prvih celj-
skih ročk skupinah, v živo pa
sem ga videl pri Ekonomsldh
dečkih (tudi s Frančkom Majc-
nom). Šolskih plesov na Eko-
nomski šoli (prvih v Celju) smo
se gimnazijci ilegalno udeleže-
vali s plazenjem skozi kletna
okna, ki so nam jih odpirale
prijateljice. Kasneje se nam je
večkrat pridružil (v veselje šte-
vilnih oboževalk) na famoznih
žurih v naravi privržencev al-
ter-kulturniške skupine Odpr-
ti krog, kjer je na akustični ki-
tari odigral venček iz svojega
bogatega repertoarja. Iz svoje
beležke z rjavimi platnicami
10x15 cm, ki jo ima še danes
vedno pri sebi. Biblija rock&rol-
la.
Bojan Kljakovič je bil član
rivalskega benda Fermi iz Sev-
nice. Tudi Boris je bil nekaj ča-
sa z njimi. Prvi duel smo opra-
vili konec sedemdesetih let v
primorski Bukovici, nasled-
njem slovenskem ročk festiva-
lu po ukinitvi BOOM-a v Ljub-
ljani. Boris pa je igral takrat z
nami, Dharmo. Z domišljeni-
mi kitarskimi rifi in avtorskim
komadom, posvečenem Bori-
sovi norveški ljubezni, smo
imeli vodstvo, vendar smo glede
biznisa potegnili takratko. Oni
so se elegantno odpeljali s kom-
bijem, mi pa smo noč prebiva-
kirali na železniški postaji. Ja,
biznis. Najboljše »gaže« so bi-
le izplačane za igranje ob pri-
hodu Titove štafete, zato rivals-
tvo s Fermiji. Mislim, da je bil
rezultat 2:2.
Nazaj k Voungsom: prvotni
zasedbi se v začetku 1989 pri-
družita še Mitja Korbar in Fran-
ček Majcen. Prvi javni nastop
v »superzasedbi« smo opravili
na pustnem plesu v Šolskem
centru Maršala Tita (z Andre-
jem Pavlino in Miklavžem Aši-
čem smo si med šolskimi po-
čitnicami kot graditelji šole z
delom služili denar za opremo
našega prvega ročk benda z
imenom Dharma), kot pred-
skupina prihajajočim zvezdam
Šank Ročk. Z dvema bobnar-
jema in dvema kitaristoma smo
osnovni repertoar nadgradili s
komadi Allmanov, Cream, Jet-
hro Tuli in Little Feat ter prehi-
tro ogreli publiko, zato smo bili
nesramno prekinjeni pred kon-
cem nastopa. Upravičeno. Biz-
nis smo se šli v službah, ročk
koncerte pa smo imeli za žur.
Predčasno odpravljeni v garde-
robo smo stankali ves pir, tam-
ladim pa smo pustili sok. Pa
brez zamere.
Istega leta je nastop te zased-
be v Kljubu dokumentiral Pin-
ki, ki je takrat pričenjal karie-
ro profesionalnega snemalca z
novo video opremo. Boriju po-
snetka še nismo pokazali, ker
dokumentira transcedentalni
izlet njegovega prijatelja Laki-
ja in življenjske sopotnice Lile
Prap. V ambientu Borijevih
fresk, ki so danes varno shra-
njene pod kasnejšimi opleski.
Tako to gre.
Z Borijem smo prvič nare-
dili žur ob njegovi instalaciji
8. februarja 1995 v Pop Tea-
tru, ki so ga takrat vodili Tuži,
Vuki in Matej. Ob šanku smo
ugotovili skupni interes za igra-
nje Rollingov, nato zaigrali Teli
me ter improvizacijo Dan lju-
bezni in Celan, v katerih so se
nam pridružili Tuži, Vuki in Ma-
tej. Ko so naslednji dan snažil-
ke vestno in za vedno počistile
Borijevo instalacijo, je ugoto-
vil, da je življenje umetnika eno
samo nerazumevanje in se pri-
družil Voungsom. Ohranili smo
vsak svoj del imena in postali
Bori'& The Voung Ones. Pošte-
no.
Tomaž Črnej - Tuži se nam
je pridružil, ko smo pričeli de-
lati avtorske komade iz Bori-
jevega arhiva lokalnih modro-
sti. S CD-jem, ki smo ga po-
sneli, smo se predstavili kot pri-
jatelji vina in kopriv, z Borije-
vim stripom o vsakdanjiku
Voungsov. 500 izvodov razde-
ljenih sponzorjem, oboževal-
cem, prijateljem in znancem
je bilo premalo, da bi jih dali
na police trgovin. Rariteta - pre-
jemniki hranite, zbiratelji pri-
grebite!
Tuži (zaradi bolj resnih ob-
veznosti se je že poslovil od ben-
da) in Vuki nas vsaj enkrat na
leto povabita v Zamorca, ker
še vedno rada zaigrata z nami
kakšen komad. Konec koncev
se je dreti ročk danes tudi kul-
turno. Zato sta za dan srečanja
ročk veteranov izbrala predve-
čer slovenskega kulturnega
praznika, 7. februar. Zelo pri-
merno, naslednji dan ni služ-
Če bi me kdo vprašal, kaj pa
vi, gospodje srednjih let, še ved-
no z rockom, bi mu odgovo-
ril: »Kmet ostane kmet za ved-
no.« Med ročk glasbenike sei
prišel v sedemdestih kot roc
»fan« brez kakršnekoli glasbi
ne izobrazbe. V časih kitarski)
herojev je bilo biti basist ena
ko kot iti za hlapca, zame [
velika sreča, da sem dobil tal
priložnost.
GORAZD TRATNil
P.S.: Iva po duhamornei
drilu na likovni akademiji bf
re Junga. Vpraša Jano: »Je at;
še vedno z Voung Ones?«. Vj
se vedno takoj vključi v ra^
vor: »So zelo glasni?« Edina stn
hova tamladih, ko so bili še d(
jenčki, sta bila strah pred pa
cem in pred nenadnim hm
pom. Jana se smeji in reče, d
je ata en velik otrok.
Avtor besedila in basist Gorazd
Tratnik.
Tomaž Črnej-Tuži
Boris Jug
Bori Zupančič
St. 6 - 7. februar 2002
GLASBA
39
Državno
tekmovanje
citrarjev
Najboljša citrarka v Sloveniji je Irena Zdolšek z
Grobelnega
po štirih predtekmovanjih
jjbilo 2. februarja v Breži-
[.3I15. državno tekmovanje
i-jtrark in citrarjev Sloveni-
je, ki ga je organiziralo Ci-
ti^arsko društvo Slovenije s
jedežem v Velenju. V fina-
le se je uvrstilo 50 citrarjev,
nastopilo pa jih je 49 v dis-
ciplinah koncertne citre šo-
lo, duet in kvartet.
V kategoriji do 10 let je
zmagala Živa Pečenko iz
Ljubljane, od 10 do 12 let pa
iManca Može iz Novega me-
sta. V drugi kategoriji od 12
do 14 let je za najvišjo oceno
97 točk dobila zlato prizna-
inje Janja Brleč iz Sedraža nad
Laškim. V 3. kategoriji od 14
18 let je za 97,16 točke
dobila zlato priznanje Irena
Zdolšek z Grobelnega, ki se
uči igranja na citre na Kon-
servatoriju Richarda Straus-
sa v Munchnu pri prof. Georgu
Glaslu. V 4. kategoriji nad 18
let je zmagala Irena Glušič
iz Vinske gore, v kategoriji
duetov sta bila najboljša Blaž
Kladnik in Martin Zlobko iz
Kamnika (96,83 točke), med
kvarteti citer pa GŠ Kamnik.
Absolutna zmagovalka tek-
movanja in državna prvaki-
nja za leto 2002 je postala
Irena Zdolšek pred Janjo Br-
leč. Tekmovalce je ocenjeva-
la tričlanska komisija prof.
lise Bauer Zvvonar, prof. He-
lena Hartman in prof. Tomaž
Habe.
Odličja in nagrade bodo
najboljši dobili na nastopu v
Cankarjevem domu v Ljub-
ljani v nedeljo, 17. februar-
ja, ob 17 uri. Priznanja jim
bo podelila prof. Cita Galič.
Predsednik Citrarskega druš-
tva Slovenije Peter Napret:
»Finale državnega tekmova-
nja slovenskih citrark in ci-
trarjev je letos prvič poteka-
lo v eni od slovenskih glas-
benih šol. Organizatorje s tem
nakazal novo poglavje v zgo-
dovini slovenskega citrarstva,
saj bo pouk citer z dokonč-
no uveljavitvijo novega zako-
na o glasbenem šolstvu, po-
stal eden izmed rednih uč-
nih programov v našem glas-
benem šolstvu.«	TV
Vaški veseljaki
so doma v Dobju
Najprej so bili trio, zdaj
so klasični kvintet, ki prid-
no vadi in pripravlja pro-
gram za prvo kaseto, ki naj
bi jo posnel v studiu Zlati
zvoki pri Igorju Podpečanu.
Vodja Dolfe Volasko eno-
stavno ne more brez glasbe.
Sam je odličen pevec, igra ki-
taro in komponira. Veliko je
pel in igral v drugih pozna-
nih skupinah, zdaj dela s svo-
jo skupino.V ansamblu igra-
jo (na sliki stojijo od leve) Kle-
men Kladnik (trobenta), Mo-
nika Gračner (pevka, ki bi
rada postala novinarka ali tu-
ristična delavka!), Damjan
Pasarič (harmonika, kitara,
petje). Marko Kočevar (kla-
rinet, saksofon) ter spredaj
(od leve) vodja Dolfi Volasko
in Samo Volasko (bariton, bas
kitara in petje).
Posebnih načrtov nimajo,
sicer pa o njih Dolfi Volasko:
»Čimveč dobro igrati za lju-
di, ki imajo radi narodno za-
bavno glasbo. Največ igramo
Avsenikove skladbe, pa tudi
zabavna glasba nam ni tuja.
Povsod poskušamo narediti
dobro vzdušje, da si nas za-
pomnijo in še kdaj povabi-
jo."«
TV
Uspela
avdicija
Na Radiu Celje je bila v
torek, 29. januarja, avdici-
ja za šesti Full Cool Demo
Top. Odziv mladih kaže, da
je rubrika, ki jo Simona Br-
glez pripravlja v okviru
otroške oddaje FuII Cool, vse
bolj priljubljena. Iz leta v le-
to je več mladih, ki bi radi
naredili prvi korak v glas-
beni svet.
Letos jih je na avdicijo prišlo
kar 57 Veliko zanimanje je
tudi med tistimi, ki so na Full
Cool Demo Topu že sodelo-
vali v minulih letih. V glasbe-
nem ateljeju Coda v Celju bodo
številni posneli želeno sklad-
bo, se z njo predstavili na ra-
diu in se morebiti uvrstili tu-
di na javno finalno oddajo -
festival Full Cool Demo Top.
Ta bo decembra v Memphis
clubu v Celju. Mladi so na av-
dicijo prišli iz širše celjske re-
gije, pa tudi iz Zagorja ob Sa-
vi, Raven na Koroškem, Mar-
kovcev pri Ptuju...
Mladi in njihovi starši so
bili presenečeni, da jim
NT&RC ponuja brezplačno
možnost snemanja in pred-
stavitve in da so na avdiciji
prisluhnili vsem. Res je, da
so nekateri čakali skoraj tri
ure, a to po njihovih bese-
dah ni bilo težko. Da bi tudi
mladi, ki niso s Celjskega,
imeli več možnosti za zma-
go v mesečni oddaji, smo le-
tos poleg glasovanja v živo
in kupončkov v Novem ted-
niku uvedli tudi SMS glaso-
vanje. Pri prvi oddaji 16. ja-
nuarja se je to izkazalo za
zelo pozitivno, saj smo do-
bili kar 202 SMS-ov. Nasled-
nja oddaja Full Cool Demo
Top bo 13. februarja. SB
Koncert
Wernerja v Celju
v dvorani Golovec v Celju bo jutri ob 19.30 koncert Wernerja.
Popularni pevec poleg duetov z Maj o Blagdan, Natalijo Verbo-
ten in skupino Ptujskih 5, obljublja še druga presenečenja. Vse-
kakor gre pričakovati, da bo dvorana tudi letos »pokala po ši-
vih«, zato vsem priporočamo, da stolčke zasedete pravočasno.
Po koncertu bo Werner delil avtograme in se z nekaterimi tudi
stisnil v objem. Ne pozabite fotoaparatov!
S.B., Foto: GREGOR KATIČ
VVerner z ženo Andrejo.
Full Cool Spidi in Gogi
Spidi in Gogi sta res Full Cool so se prepričali številni otroci, pa tudi njihovi starši,
babice in dedki, ki so minulo nedeljo dodobra napolnili Memphis club v Celju.
Otroci so Spidija dražili, da je baraba, plesali, prepevali z njim in Gogijem, kar drli so k
njima na oder, Spidija skoraj slekli, najbolj veseli pa so bili podpisov. Nova moda ob izidu
nove kasete in uspešnice Elastik Buble Gume Gimnasdk je podpisovane Spidija na čelo
otrok. Vsem je dal tudi navodilo, da se tri dni ne smejo umiti, da bodo podpis videli tudi
drugi otroci v vrtcu ali šoli. Na Spidi in Gogi showu sta nastopili tudi Full Cool Demo
Topovki Radia Celje Natalija Drofenik in Olgica Trbovc. Obe sta se predstavili z lastnimi
skladbami in navdušili!	SIMONA BRGLEZ, Foto: GREGOR KATIČ
Spidi in Gogi v akciji
Št. 6 - 7. februar 2002
40
NASVETI
JEDISSAMPINJONI
Telečja rulada z mlado
čebulo in šampinjoni
Za 2 osebi potrebujemo:
2 telečja ali puranova zrez-
ka po 150 g, 100 g majhnih
šampinjonov, 2 mladi čebu-
li, sol, pol žličke belega po-
pra, 4 rezine mesnate sla-
nine, ščepec žajblja, 50g ma-
sla ali margarine, 1/8 I juhe
iz kocke, 200 g paradižnika,
50 ml sladke smetane.
Šampinjone očistimo in na-
režemo, mlado čebulo oči-
stimo in narežemo na kolo-
barčke, zrezke pa solimo in
popramo. Obložimo jih z re-
zinami mesnate slanine, po
slanini potrosimo čebulo in
nato še polovico šampinjo-
nov. Dodamo po ščepec žajb-
lja in zrezke zavijemo v ru-
lade. Pol masla ali margari-
ne segrejemo v ponvi in ru-
ladi rjavo popražimo z vseh
strani. Ko sta lepo zapečeni,
ju zalijemo z juho iz kocke.
Dodamo preostanek šampi-
njonov, ponev pokrijemo in
dušimo približno 40 minut.
Paradižnike potopimo v vro-
čo vodo in jih olupimo. Na po-
lovici masla jih dušimo tako
dolgo, da se razpustijo, nato
jih solimo in popramo. Rula-
di vzamemo iz omake, servir-
ni krožnik pa postavimo na to-
plo. Omaki iz šampinjonov do-
damo tekočo sladko smetano
in pustimo, da še enkrat za-
vre. Pol rulade prelijemo s
šampinjoni, drugo polovico z
dušenimi paradižniki. Rulado
ponudimo s solato in svežim
belim kruhom, za sladico pri-
pravimo sladoled ali sladoled-
no kremo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Špageti s
smetanovo
omaico
Za 3 osebe potrebujemo:
200 g šampinjonov, 300 g
mladih bučk, 1 čebulo, 20 g
masla ali margarine, 1/4 I
mleka, 150 g sladke smeta-
ne, sol, curry, 250 g špage-
tov, sok pol limone, šopek pe-
teršilja, 3 velike žlice nastr-
ganega parmezana.
Šampinjone očistimo in ope-
remo. Bučke olupimo, jih po
dolžini narežemo na četrtin-
ke in nato rezine. Majhne šam-
pinjone razpolovimo, velike
narežemo na četrtinke. Čebu-
lo drobno sesekljamo. V ko-
žici na vroči maščobi zarume-
nimo čebulo, dodamo šampi-
njone. Ko se malce opražijo,
pridenemo bučke. Omako za-
lijemo z mlekom in nestepe-
no sladko smetano. Solimo in
po okusu začinimo s curryjem.
Kožico pokrijemo in omako
dušimo 10 minut. Medtem v
litru slanega kropa, v katere-
ga smo kanili olje, skuhamo
špagete. Ko so kuhani, jih od-
cedimo in porazdelimo po
krožnikih. Omaki primešamo
limonin sok in sesekljan pe-
teršilj. Še vročo prelijemo čez
testenine. Špagete ponudimo
z nastrganim parmezanom.
Šampinjoni
v marinadi
Za 2 osebi potrebujemo:
150 g šampinjonov, 2 žlici ol-
ja, sol, poper, 1 majhno če-
bulo, 2 stroka česna, 1 limo-
no, šopek drobnjaka.
Šampinjone očistimo, ope-
remo in obrišemo s krpo. Na-
režemo jih na tanke lističe. V
ponvi segrejemo olje, šampi-
njone popražimo, solimo in
popramo. Čebulo drobno se-
sekljamo, česen olupimo in sti-
snemo. Čebulo in česen doda-
mo k šampinjonom in jih na
srednje močnem ognju praži-
mo še približno osem minut,
da vsa tekočina, ki jo izpusti-
jo gobe, povre. Limoni iztisne-
mo sok, drobnjak sesekljamo.
Iz soka, drobnjaka soli in po-
pra pripravimo marinado. Pri-
denemo še vroče šampinjone,
jih dobro premešamo in po-
sodo pokrijemo. Postavimo jih
v hladilnik za najmanj 30 mi-
nut. Za predjed jih ponudimo
s svežim belim kruhom.
Krompirjeva solata s
šampinjoni in baziiiico
Za 4 osebe potrebujemo: 750 g krompirja, 350 g ^amji
njonov, glavico zelene solate, 4 žlice olivnega olja, 2 žk
olja, 2 žlički gorčice, 2 rumenjaka, 3-4 žlice kisa, sol, popt
1/8 I juhe iz kocke, 4 vejice sveže bazilike.
Krompir skuhamo v oblicah. Olivno in navadno olje, gori
co, rumenjaka in kis stepemo z mešalnikom. Majonezo zai
nimo s soljo in poprom. Krompir olupimo in ga narežemo i
tanke lističe. Prelijemo ga z majonezo in dobro premešamt
Šampinjone očistimo, operemo in narežemo na tanke!
stiče. Prelijemo jih z vročo juho iz kocke in jih primešan
krompirju. Solata naj stoji približno eno uro, da se kro!
pir in šampinjoni prepojijo.
Baziliko operemo, nekaj lističev prihranimo za okra
druge drobno sesekljamo. Očistimo zeleno solato. S celil
lisri obložimo solatno skledo. Krompirjevi solati primei
mo baziliko, s celimi listi pa jo okrasimo.
Maslena zelenjavna
torta s šampinjoni in
porom
Za 4 osebe potrebujemo: 225 g moke, 100 g ohlajenega
masla, 1 jajce, 6 žlic mleka, sol, ščepec sladkorja, 250 g
pora, 375 g šampinjonov, 20 g masla, 75 g gaude, 2 jajci,
100 g kisle smetane, sol, poper, muškatni orešek.
Moko, ohlajeno maslo, jajce, mleko, ščepec soli in slad-
korja dobro pregnetemo. Testo pokrijemo in pusdmo, da
na hladnem počiva 30 minut. Razvaljamo ga in z njim oblo-
žimo okrogel tortni model. Na več mestih testo preluknja-
mo z vilicami in obložimo s folijo. Pečemo ga v pečici ogre-
ti na 200 stopinj, približno 10 do 15 minut.
Medtem pripravimo omako za nadev. Por očistimo, opere-
mo in narežemo na pol centimetra debele kolobarčke. Za
minuto do dve ga potopimo v vrelo slano vodo, potem pa
dobro odcedimo. Šampinjone očistimo, operemo in nareže-
mo na debele rezine. V ponvi segrejemo maslo, dodamo šam-
pinjone in jih pražimo toliko časa, da tekočina, ki jo izpusti-
jo gobe, docela povre. Šampinjoni naj se rjavo zapečejo.
Na pol pečeno testo, ki mu odstranimo folijo, nadevamo
v plasteh šampinjone in por. Sir nastrgamo. Zmešamo ga s
kislo smetano in jajci ter začinimo s soljo, poprom in muš-
katnim oreškom. Omako prelijemo čez šampinjone in por.
V pečici ogreti na 200 stopinj Celzija pečemo zelenjavno
torto še 20 do 25 minut. Še toplo takoj ponudimo.
Hitra plošča
z jetrci in papriko
Za 4 osebe potrebujemo: 750gjetrc, 350 g očiščenih šam-
pinjonov, 100 g sladke rdeče paprike, 150 g čebule, 40 g
masla ali margarine, 1 del nestepene sladke smetane, sol,
poper, sladko mleto rdečo papriko.
Čebulo narežemo na kolobarje. Jetrca očistimo in jih nare-
žemo na koščke. Očistimo in narežemo šampinjone, manjše
glavice pustimo cele. Papriko operemo in semenje izrežemo.
Narežemo jo na rezance. V ponvi na vroči maščobi popražimo
čebulo. Dodamo jetrca in jih na hitro, ampak močno zapeče-
mo. Pridemo šampinjone in papriko. Ploščo nekaj minut du-
šimo, nato jed zalijemo s smetano in dodamo začimbe.
Zavitek s
paradižnikom in
sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
5 jajc, 500 g paradižnika,
125 g sira (izberemo mozza-
relo, mladi sir, ali gaudo),
250 g skute, 1/2 lončka ki-
sle smetane, 2 žlici moke, 50
g masla ali margarine, 1/8
1 juhe iz kocke, 1/41 mleka,
40 g sveže nastrganega par-
mezana, 2 čebuli, 2 stroka
česna, šopek peteršilja, veji-
co bazilike, sol, poper.
Na 30 g masla popražimo
moko, da svetlo zarumeni.
Prilijemo juho iz kocke in
mleko ter mešamo, dokler ne
zavre. Vmešamo parmezan,
nato omako odstavimo. Ru-
menjake ločimo od beljaka
in jih primešamo ohlajeni
omaki, beljake stepemo v trd
sneg in jih šele nato počasi
vmešamo. Testo začinimo s
soljo in poprom ter ga prili-
jemo v pekač, obložen s fo-
lijo. Pečico ogrejemo na 200
stopinj in pečemo 25 minut,
da se zavitek svetlo rjavo za-
peče. Vzamemo ga iz peči-
ce, ga pregrnemo s perga-
mentnim papirjem in pokri-
jemo s hladno krpo.
Medtem ko se zavitek hI
di, pripravimo nadev. Skil
razmešamo z dvema žlicaii
smetane, s stisnjenim česna
in sesekljanim peteršiljem. S
limo in popramo. Paradiži
ke potopimo v vročo vodo, di
pimo in jim odstranimo sefll
ter nato narežemo na koščli
Baziliko grobo sesekljamo,!
narežemo na koščke. Čebul
sesekljamo ter jo popražifl
na preostalem maslu in žli
olja. Dodamo paradižnik
preostanek smetane. Na ma)
nem ognju kuhamo 5 minil
da sok malo povre. Solimo i
popramo potem pa malo ol
ladimo. S testa previdno o|
stranimo krpo in papir. Pi
mažemo ga s skutnim naA
vom. Obložimo s paradižnfl
in sirom ter potrosimo z bd,
liko. S papirjem zvijemo i
sto, ga potrosimo s preostal
parmezanom in zapečemo po
grilom ali v pečici, ogreti
250 stopinj Celzija. Pečeid
5 do 10 minut. Zavitek pon<
dimo narezan na rezine.
ven ponudimo svež kruh in
leno solato.
Št. 6 - 7. februar 2002
NASVETI
41
Barve 2002:
strogost ali igrivost!
Najtežje je začeti znova,
obrniti nov list. Ne le pri po-
membnih življenjskih pre-
lomnicah, tudi pri novi mod-
ni zgodbi. Tokrat z imenom
pomlad-poletje 2002.
Pa še zdaleč ne zato, ker ne
bi bilo kaj omembe vrednega
zabeležiti oziroma pokazati.
Prav zaradi neskončno široke
palete možnosti ustvarjanja na-
še zunanje podobe s pomočjo
mode, se poraja dilema, kje
začeti.
Na začetku, kajpada, boste
rekli. Vendar; je začetek modne
zgodbe njen slogan sezone,
njena očem skrita filozofija,
posebno vzdušje ali zgolj vi-
zualni vtis ob prvem srečanju
s kroji oblačil, barvami...?
Pa začnimo z barvami. Se-
veda bi bilo najbolj preprosto
kar našteti trendovske barve
letošnje tople modne sezone,
vendar s tem ne bi najbolje
opravili. Letos gre namreč za
prepletanje, niansiranje, barv-
no plastenje... Gre za iskanje
navdiha v drugih kulturah, obo-
ževanje praktičnosti, funkcio-
nalnosti, kričeče igrivosti in na
drugi strani vračanje ponosa
formalnim, strogo sofisticira-
nim barvnim prebliskom.
Izničen pomen
ali osnovno
modno
sporočilo?
Pravzaprav bi lahko govo-
rili o dveh vzporednih razmiš-
ljanjih. Nekateri modni obli-
kovalci so mnenja, da barva
izgublja pomen pri celotni
modni podobi, saj naj bi širo-
ko barvno paleto potrebovale
le blagovne znamke nižjega ce-
novnega razreda. Se ve, zakaj;
z njimi se »zakamuflirajo« po-
manjkljivosti v smislu manj ka-
kovostne izdelave in materia-
la.
Nasprotno trdijo zagovor-
niki vračanja živahnih barv
kot vrhunca optimizma, ra-
doživosti... Barve naj bodo
takšne, kakršne naj bi bilo tudi
življenje: sveže, polne, vese-
le.
In za katero skrajnost se je
bolje odločiti? Kakor vam dra-
go; lahko pa se odločite tudi
za »nekaj vmes« - tudi ta reši-
tev je vključena v aktualno
modno zgodbo pomlad-poletje
2002.
Kot poljub
sonca, dotik
peska, objem
vode...
Globalni trendi, razčlenje-
ni po barvah, sestavljajo pale-
to peščenih, rjastih in zemelj-
sko rjavih odtenkov, ki najbo-
lje funkcionirajo na preprosto
krojenih poslovnih oblačilih
oziroma oblačilih razgibane-
ga, etnološkega videza.
Neoviktorijanski slog še
vedno obožuje črno in belo
nebarvno druženje, opazna je
skupina vodnih odtenkov od
svetlo zelene do temno mo-
dre.
Močan pečat letošnji modi
neformalnega casuala dajejo
škrlatne, neonsko rumene,
fluorescentno oranžne. Ven-
dar so jih stilisti uvrstili kot
nosilke celotnih kolekcij pred-
vsem v garderobo za mlajšo
ciljno skupino kupcev, sicer
pa močno barvita igrivost na-
stopa zgolj v vlogi modnih ak-
centov in dodatkov.
Prav tukaj se morda skri-
va ena izmed boljših (in varč-
nejših) rešitev za barvni del
vaše podobe v prihodnjih me-
secih. Nevtralna lanska ali ce-
lo predlanska osnova in le-
tošnji živahen detajl v obliki
torbice, čevljev, šala ali ruti-
ce!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Miss Sixty: klasika v modrem
jeansu.
Ifersus: zadržano, vendar sveže.
Nagrajenka meseca januar-
ja, ki je pravilno odgovori-
la, da trendovski stil »mou-
lin rouge« sestavljajo korze-
ti, čipke in erotični elemen-
ti v oblačenju, je Marija Rač-
nik, Topovlje 25, 3314 Bra-
slovče. Za nagrado si bo lah-
ko izbrala modne hlače pod-
jetja Zarja Scala Petrovče.
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
IlOfnB™
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
i'_
INFORMACIJE
45
46
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
jLG-11-2. ob 15.30 »Moje
^je v Zvorniku ostalo«, za
^prna Srednje steklarske
Ig Rogaška Sladna ter 13.
q\) 10.30 za abonma Po-
ji,\,no-komercialne šole 1.
^vi komedije: 8.2. ob 20.
p predstava SLG Celje Pod-
jemnik, 9. 2. ob 19.30 go-
^vanje PDG iz Nove Gori-
f»Zdrahe«. 10. 2. ob 20. uri
J bo SNG Drama iz Mari-
jra gostovala s predstavo
fiiny.
plesni forum Celje 7. ob
30 in 11. uri plesno-gleda-
jka predstava za otroke Ča-
jvnik iz Oza.
\lladinski center Celje 7.
ob 20. uri lutkovna pred-
ava za odrasle z naslovom
|ylon.
Koncerti
Kulturni dom Zarja Tr-
Ijfflje 7. 2. ob 18. uri kon-
j(rt Pihalnega orkestra Ce-
le in vokalnega kvarteta Ša-
)in iz Ljubečne, ki ga bodo
opestrili domači recitator-
Mladinski center Celje 8.
ob 21. uri koncert skupin
ijenstein in Alya Band s
istovanjem.
Dom kuhure Velenje 8.2.
ob 20.30 zaključni koncert
udeležencev in profesorjev 3.
mednarodne šole jazza.
Glasbena šola Velenje 9.
2. ob 19.30 zaključni kon-
cert udeležencev 6. medna-
rodne orgelske šole. 13. 2.
ob 19.30 koncert Slovenske-
ga seksteta klarinetov Glas-
bene šole Velenje.
Dom krajanov Šentilj 10.
2. ob 15. uri srečanje pev-
skih zborov
Razstave
Pokrajinski muzej Celje
7. 2. ob 18. uri otvoritev go-
stujoče etnološke razstave »V
podobe ujeti indigo«.
Mestna galerija Šoštanj
Jože Svetina, do 1. 3.
Mladinski center Celje fo-
tografije »Strpnost do drugač-
nosti«, do 7. 2.
Galerija sodobne umet-
nosti Odstrta zavesa, Vlaste
Hegedušič, do 28. 2.
Mladinski center Celje
razstava likovne šole Umbra.
Galerija sodobne umet-
nosti slikarska dela Jane Viz-
jak.
Zgodovinski arhiv Celje
razstava »Srečanje s celjski-
mi rokodelci«.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
fotografije Tjaše Volk in Sred-
nje fotografske šole iz Mosk-
ve.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Galerija Volk Marinka
Kerstein, do 28. 2.; Galeri-
ja Borovo - prodajalna Bo-
ža Gobec, do 27. 2.; hotel
Evropa Celje Alica Javšnik,
do 28. 2.; Etol Peter Plev-
čak, do 11. 2.; hotel Evro-
pa Celje Alica Javšnik, do
28. 2.; Avla Splošne bolni-
šnice Celje »Dan brez ciga-
rete«, do 10. 2..
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Delavnice,
seminaiji...
Otroški muzej - Herma-
nov brlog 7. 2. ob 10. uri
pustna ustvarjalna delavni-
ca z naslovom »Maska v beli
glini«.
Mladinski center Celje 7.
2. od 16. do 17.30 angleški
tečaj za odrasle, od 17.30 do
19. delavnica izdelovanja
pustnih mask; 9. 2. od 14.
do 16. ure španščina, od 16.
do 18. ure novinarska delav-
nica in od 16.30 do 18. ae-
robika; 11. 2. od 20. do 22.
ure tae-bo; 12. 2. od 16. do
17.30 začetni tečaj italijanš-
čine, od 17.30 do 20. ure pa
valentinova delavnica, od
15.30 do 20. ure plesna šo-
la; 13. 2. od 16. do 17.30
nemščina in od 20. ure na-
prej tae-bo.
Ostalo
Dvorana Plesnega foru-
ma 8. 2. ob 20. uri Celjski
večer z ... celjskimi kultur-
niki.
Kulturni dom Šmartno v
Rožni dolini 8. 2. ob 19. uri
proslava ob slovenskem kul-
turnem prazniku.
Glasbena šola Velenje 8.
2. ob 18.uri osrednja prosla-
va ob kulturnem prazniku
»Srečanje s Prešernom«.
Mladinski center Velenje
8. 2. ob 20. uri klubski ve-
čer, posvečen slovenskemu
kulturnemu prazniku.
Kulturni dom Šoštanj 7.
2. ob 19. uri proslava ob kul-
turnem prazniku »Preprosto
preveč lepa«.
Kulturni dom Vransko
7.	2. ob 18.30 predstavitev
pesniške zbirke Tomaža
Mahkovica. 8. 2. ob 16. uri
občinska proslava ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku.
Kulturni center Laško 7.
2. ob 19.30 proslava ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku s koncertom Laške pihal-
ne godbe in podelitvijo ob-
činskih priznanj ter prizna-
nja Zlati možnar.
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 7. 2. ob 19. uri pri-
reditev ob kulturnem praz-
niku z Ženskih in Mladin-
skim pevskim zborom, reci-
tatorji in Pihalnim orkestrom
Glasbene šole Šentjur.
Kulturni dom Dramlje
10. 2. ob 15. uri prireditev
ob kulturnem prazniku z na-
stopom MPZ Dramlje in Me-
PZ iz Šmartnega pri Litiji,
terceta Domima ter učencev
GŠ Skladateljev Ipavcev
Šentjur.
Knjižnica Laško 8. 2. ob
18. uri praznični pogovor o
dobrih knjigah zadnjih let.
Savinov likovni salon Ža-
lec 8. 2. bo ob 11. uri manu-
faktura mojstra Janeza - z re-
produkcijo Gutenbergove
preše, ki je prilagojena za pro-
mocijo tiskarstva.
Dom krajanov Lokovica
8.	2. ob 18. uri in v Gasil-
skem domu Gaberke ob 16.
uri proslava ob kulturnem
prazniku, v Prosvetnem do-
mu v Zavodnjah pa 9. 2. ob
19.30 zabavni večer.
Kinodvorana Kozje 8. 2.
ob 18. uri predavanje Sam na
Robinzonovem otoku.
Osnovna šola Frankolo-
vo 7. 2. ob 18. uri osrednja
občinska proslava občine
Vojnik s koncertom raznih so-
delujočih.
Pustovanja
Titov trg Velenje 12. 2. ob
15.30 otroška maškerada s
Spidijem in Gogijem.
Kulturni dom Zarja Tr-
novlje 9. 2. ob 15. uri otroš-
ka maškarada z ansamblom
Journal.
Mladinski center Celje -
dvorana 8. 2. ob 21. uri pu-
stovanje v organizaciji Dijaš-
kega kluba s koncertom. 9.
2. ob 21. uri pustovanje KŠCR.
Gasilski dom Ljubečna
10.2. ob 15. uri otroška maš-
karada.
Dom krajanov KS Pod gra-
dom Celje 10. 2. ob 15. uri
otroška maškarada.
Plesni forum Celje 12. 2.
ob 17. uri pustovanje za najm-
lajše.
Center Interspar 12.2. ob
18. uri pustno rajanje. 13. 2.
ob 18. uri pa tradicionalni po-
kop pusta.
Kulturna dvorana Ponik-
va pri Šentjurju 9. 2. ob 14.
uri pustno rajanje za otro-
ke.
Kulturni dom Šentvid 9.
2. ob 20. uri pustovanje.
Šentjur - trg 12. 2. ob 9.
uri pustna povorka izvirnih
mask.
Gorica pri Slivnici 12. 2.
ob 9.30 maškarada s povor-
ko.
OŠ Planina 12. 2. ob 10.
uri pustno rajanje.
Osnovna šola Dramlje 12.
2. ob 15. uri pustovanje za
otroke
Mestni trg Šentjur 12. 2.
ob 15.30 tradicionalna pustna
maškarada.
Hotel Veniše Štorman 9.
2. ob 20. uri pustno rajanje
z Veselimi Štajerkami.
Na ulicah Šoštanja 10. 2.
ob 13. uri tradicionalni pustni
karneval.
Športna dvorana pri OŠ
Bibe Ročka v Šoštanju 10.
2. ob 15. uri pustno rajanje s
»Čisto pravimi faloti«.
Dom krajanov Lokovica
10. 2. ob 15. uri pustno raja-
nje za otroke.
Nova Cerkev 9. 2. ob 14.
uri tradicionalni pustni kar-
neval.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4, ki je izšla 24.
januarja. Prispelo Je 1.144 rešitev.
Rešitev. SLALOMIST, TELOVADKA, APAČI, ORR, RE,
RAMBO, TINA MAZE, IVENS, INES, VITOMARCl, SLEME,
ALISARH, LEA, OST, ŠIBICA, BIANT, ČREPA, GEN,
TOMSK, AST, UBOJ, OGATA, NT, SLED, ŠIROČAN,
KVINAR, AVDO, KRI, AON, VANKEE, JOAN, MITJA KUNC,
CIKLUS, EK, OV, ŠTOLA, UM, NIPIČ, ASA, INANA. STO,
RATAR.
Geslo: Dobro blago pride brez mešetarja v denar.
Izid žrebanja
1.	nagrado 10.000 tolarjev prejme: Toni ŠTRUIČ, Ljub-
ljanska 64, Celje.
2.	nagrado 5.000 tolarjev prejme: Žan SAMEC, Kocbe-
kova 32, Škofja vas,
3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Nejc ROVAN,
Vransko 17 b, Vransko; Stanka TOPOVŠEK, Tabor, 53, Ta-
bor in Ana CIMERMAN, Gorica 99, Gorica pri Slivnici.
Denarno nagrado boste prejeli s poštno nakaznico, ven-
dar šele potem, ko bo vsak izžrebani v našo finančno-ra-
čunovodsko službo po telefonu na številko 4225-172 spo-
ročil svojo davčno številko. Dokler davčne številke ne
bomo prejeli, denarne nagrade ne moremo nakazati!
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vretinost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik,
Janja Intihar, Bojana Jančič,
Brane Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
MatjaŠič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
£ax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
poŠti: agencija@nt-rc.si
ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/
Zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
^^ različnih lokacijah v Celju so našli tri mačke in pet mačk, v starosti
od 2 do šest let.
i.:. .
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 7. do 10. 2. ob
16. uri fantazijska pustolovš-
čina Gospodar prstanov:
Bratovščina prstana, ob 19.
in 21.30 pa romantični triler
Vanilla sky. Od 11. do 13.
2. ob 16.30 pa akcijski film
Edini, ob 18.30 in 21. uri pa
romantični triler Vanilia
sky.
Mali Union: od 7. do 10.
2. ob 16.30, 18., 19.30 in 21.
ter od 11. do 13.2. ob 1730,
19. in 20.30 urbana drama
Ljubljana.
Metropol: od 7. do 13. 2.
ob 16.30 srhljivka Anti-
trust, ob 18.30 drama Ni-
kogaršnja zemlja ter ob
20.30 erotični triler Izvir-
ni greh. 7., 8. in 9. 2. ob
22.45 erotični triler Izvir-
ni greh. 9. 2. ob 10. uri srh-
ljivka Antitrust.
Kino Šentjur 3. 2. ob 18.
in 4.2. ob 18.30 drama Kruh
in mleko.
Kino Žalec 8. in 9. 2. ob
20. uri ter 10. 2. ob 18. uri
kriminalka Obračun, 9. 2.
ob 17. uri avanturistični
film Harry Potter in ka-
men modrosti, 10. 2. ob
20.30 pa komična drama
Skupnost.
Kino Šentjur 10. ob 18. in
11. 2. ob 18.30 Atlantida.
Kino Šmarje 8. ob 20. in
10. 2. ob 18. uri triler Niti
besede.
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
St. 6 - 7. februar 2002
48
ZANIMIVOSTI
Janševi premagali
Drnovškove
v merjenju veleslalomskih moči
poslanci SDS pred poslanci LDS -
drugih pa itak ni bilo
Malce v vodi, malce po le-
du in (ne glede na govorice)
večinoma po snegu je minila
ponedeljkova veleslalomska
tekma na Golteh.
Na pobudo poslanca Mirka
Zamernika so namreč letošnje
kvalifikacijsko tekmo »naših«
državnih poslancev za evrop-
sko tekmo parlamentarcev, ki
bo 23. marca v Adelbodnu, pri-
pravili na edinem smučišču na
Mozirski planini. Čudovito vre-
me, s soncem obsijano pom-
ladansko razpoloženje in dejs-
tvo, da očitno znajo smučati
samo poslanci SDS in LDS, so
obarv^i ponedeljkovo popold-
ne. In seveda izjemno povezo-
vanje Francija Podbrežnika, ki
je prireditvi v stilu Igorja E. Ber-
ganta dodal svoj čar (mimo-
grede pa je Franciju le treba po-
vedati, da mož podpisane v nje
nem delovnem času doma ne
kuha segedinarja). Tekme so
se poleg na oko 15 poslancev
in svetle izjeme, poslanke in
domžalske županje Cvetke Za-
lokar Oražem udeležili mozir-
ski občinski svetniki in svet-
nici ter člani občinske uprave.
Ponedeljek je bil dan za za-
peljek na strminah belega zaj-
ca, poslanci pa se še v parla-
mentu redko tako bojujejo -
kaj bojujejo, borijo za stotin-
ke sekunde. V veleslalom-
skem merjenju moči so od-
peljali dva teka, veljal pa je naj-
boljši čas. Zanimivo, da so vsi
vozili leve in desne ovinke, ne
glede na barvo, pomembno pa
je bilo tudi, da so se v cilju vsi
znašli v enem kosu. Veliko a-
plavzov je bilo za borbenost,
stil in hrabrost, te prvine, zdru-
žene z umetnostjo smučanja,
pa najbolje obvlada tržiški žu-
pan Pavle Rupar. Njegov stan-
karski kolega iz vrst SDS, lučki
župan Mirko Zamernik je os-
vojil drugo mesto, v Adelbo-
den pa potujeta še poslanca
LDS Dušan Vučko in Roman
Jakič. Za progo so odlično po-
skrbeli člani, bolje rečeno
očetje nadebudnežev iz Smu-
čarskega kluba Luče, ki v slo-
venskem prostoru dokaj viso-
ko kotira, kot gostitelji pa so
se izkazali v občini Mozirje
in podjetju Golte Slovenija. Da
so poslanci živahni, so doka-
zali že na Golteh, kjer je ob
zvokih harmonike Andreja Ra-
ka iz Brezja pri Mozirju padel
prvi »damenval«. Tekma se je
prevesila v konec v zadružnem
gostišču Gaj v Mozirju, kjer
so vsem sodelujočim podeli-
li nagrade, mozirski pustna-
ki so predstavili dogajanja v
pustnem tednu ter tudi med
poslanci izvedli eno od akcij -
»okol' ofiranje« s cerkveno
puščico. 20 jurjev pa je men-
da le »kanilo«.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Šoštanjski župan Milan Kopušar: »Če bi vedel, da gre zares, bi
namazal in nabrusil smuči.« Najbolj borbeni so to vedeli.
Časi se res spreminjajo - še
vranski župan Franc Sušnik se
odvaja od kajenja.
Lučki župan Mirko Zamernik med svojimi - člani SK Luče.
Poslanci po gasilsko.
Mirko Zamernik in Pavle Rupar znata menda zapeti tudi troglasno, če je treba.
St. 6 - 7. februar 2002