Slovenec
	-t-*- ■ Katoliški list za slovenske delavce v Ani iriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 67.	JOLIET, ILLINOIS. 18. JULIJA 1916 --i--i-	LETNIK XXY.

Avstrijci zopet
poročajo uspehe.
Vsi ruski napadi odbiti pri Lutsku v Volhiniji, kakor tudi pri De-latynu in drugod.
Nevihte na laiki fronti.
Angleži prodirajo v nemške postojanke in tudi Francozi uspešni.
Dunaj, 13. jul. — Sledeče uradno Poročilo je objavil vojni urad nocoj: , Odbili smo nadaljnje hude napade julijanske v odseku Monte Rasta. Ita-■janska pehota se je ifmeknila, izgu-blyši 1,000 mož.
V	torek so trije italijanski rušivči obstreljevali pristan Poreč (Parenzo), "a ^trškem poluotoku severno od Pu-la- Naše baterije so jih prepodile, ko So povzročili le neznatno škodo."
Avstrijci napadajo.
Rim, 13. jul. (Čez London.) — Po bombardiranju so Avstrijci v diški -dolini napadli postojanke, ki so J1" Italijani nedavno odvzeli Avstrij-CCr?'.	urad P°r°ča, da so se na-
Paclniki v velikem neredu umeknili. Uročilo sledi:
V	Camoniški dolini je bilo sovraž-no topništvo posebno delavno, zlasti v Tonalskem okraju.
, V Adiški dolini je podjel sovražnik ^ceraj pretresujočo topniško pripravo. . 0vražnik je napadel naše nove postojanke, ki smo jih osvojili pri Malga-zuSni, in je bil prisiljen k umiku v naj-Večjem neredu."
Lahi poročajo uspeh.
k™. 14. jul. — Vrh Castelletto v
ofanskem 0)(r0£jll s0 itaiijani raz.
^r>'lili in vsa avstrijska posadka tam-naz3C pok°Pana v razvalinah, tako
njo „oča daneS vojni urad' Nasled"
Pridol t' ^ sovražnik poskušal zopet smojoL:^- Postojanko, ki pad s	m m°čno utrdili, ali na-
"Na6 JC P.opolnoma izjalovil.
• *, ostali fronti do morja je bilo topništvo delavno."
Laška vojna ladja potopljena.
jul5"1'" (brezžično v Sayvillt), 15.
"N i • Vstri-'ski vojni urad poroča: je jne 1 avstro-ogrski podmorski čoln ruš;, 6 Julija pogreznil italijanski ?.*ec vrste 'Indomito'.
je usde" "aŠih zrakoplovnih oddelkov de lnPe-S?° bombardiral vojaške zavo-,n železnico v Padovi."
Boji vkljub nevihtam.
tam"1' 16' jul' — Vkljub silnim nevih-stro-o" b'U yčeraj Ij«ti boji med av-v p ?rsk)mi in italijanskimi četami ljenoS"? ,!.dol'n'. pravi danes objav-Italjja ,Jansko tifadno naznanilo, tockni"' S0 naPredpvali na mnogih
* Na !". osvoj,li kraJ Vani!i-sovražVls,nal1 nad Pevmo je stotnija se nj-?"5 Pehote poskušala približati krop,:'* postojankam, a je bila raz-Po našem protinapadu.
Avstrijsko uradno naznanilo.
ville )r!6' j"1, (Brezžično v Say-čilo Avstro-ogrsko uradno poro-^^ a"o dan»s na Dunaju, pravi:
"Italijanska fronta: Med Adižo in Brento je bilo dokaj mirno. Bojna delavnost se je omejevala predvsem na topniško streljanje. Posamni napadi sovražnikovi severno od Posin-ske doline in hud napad proti prelazu Bincola so se pod našim streljanjem izjalovili."
Ruska fronta.
izgnane. Ruski napad jugozapadno od Delatyna se je popolnoma izjalovil.
Izpremembe v vodstvu.
Berlin, 16. jul. — Po zasebnih brzojavkah iz Dunaja so se izvršile važne izpremembe y avstro-ogrski armadi in druge na visokih mestih se izvrše. To je povzročila ruska ofenziva.
V Nemčiji je močno gibanje v svr-ho, da se maršalu von Hindenburgu poveri poveljstvo nad celo vzhodno fronto, vštevši avstro-ogrske armade*
Boji pri Lutsku.
Dunaj, čez London, 16. jul. — Danes izdano »vstro-ogrsko uradno naznanilo pravi:
"Obnovljeno je bilo hudo bojevanje jugozapadno od Lutska, v okraju za-padno od Torčina. Odbili smo vse ruske napade."
Dunaj, 13. jul. — Danes objavljeno uradno naznanilo iz glavnega stana se glasi:
"Zapadno in severozapadno od Buczacza je sovražnik zopet napadel gen. von Bothmerjevi zvezni armadi z močnimi oddelki.
"Dočim se je del napadajočih kolon zrušil pred našimi ovirami, se je drugim delom posrečilo prodreti v odsek naše postojanke, ali brž smo jih prepodili s protinapadom. Ujeli smo mnogo Rusov.
"Ob reki Stokhod, blizu železnice Kovel-Sarny, smo odbili ruske napade."
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 13. jul. — Nemške čete pod poveljstvom gen. grofa Bothmerja so s protinapadom od strani prepodile ruske oddelke, ki so prodirali v okraju severozapadno od Buczacza v Galiciji, pravi danes izdano nemško uradno naznanilo. Nemci so ujeli 400 Rusov.
Rusko vojno naznanilo.
. Petrograd, 13. jul. — Ujetje več nego 2,000 Avstrijcev in Nemcev po Rusih v obupnem boju zapadno od dolenje Stripe v Galiciji naznanja vojni urad v današnjem uradnem naznanilu.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dpnaj, 14- jul. — Rusi so prodrli v avstrijske linije severozapadno od Buczacza po ljutem boju, a so bili s protinapadom zopet izgnani, kakor je naznanil vojni urad nocoj. Naznanilo se glasi:
"Po dovršitv4 svoje naloge so naše čete zopet zavzele svoje stare postojanke na višinah zapadno od zgornje Moldave.
"Zapadno in severozapadno od Buczacza smo odbili včeraj dva napada na široki fronti. Med tretjim napadom se je posrečilo sovražniku, prodreti v naše postojanke severozapadno od Buczacza, a je bil po ljutem ponoč-nem boju popolnoma potisnjen nazaj.
"Severno od železnice Sarny-Kovel so se Rusi ustanovili na levem bregu reke Stokhod, ali pozno zvečer smo jih presenetili, pognali nazaj in ujeli 160."
Ljuti boji ob Stripi.
Petrograd, 14. jul. (Čez London.) — Ljut protinapad so podjele avstrijske in nemške čete včeraj proti Rusom zapadno od Stripe. Današnje naznanilo vojnega urada pravi, da so v tem okraju Rusi ujeli 3,200 mož ter uplenili dva topa, 19 strojnih pušek in eno bombno metalnico.
Avstrijci odbijajo Ruse.
Dunaj, 15. jul. (čez Amsterdam in London.) — Blizu Delatyna v Galiciji so se ra/vijali živahni boji. Ruske čete so prodrle v kraj, a so bile zopet
Zapadna fronta.
London, 13. jul. — Berlin danes prvikrat priznava v svojem uradnem poročilu, da so Angleži osvojili mesto Contalmaison, med rekama Ancre in Somme.
Angleško uradno naznanilo pravi danes, da ni bilo nobene izpremembe v položaju na nobenem delu britanske linije, čeprav se boji nadaljujejo na raznih točkah ob reki So'mme. Nemški poskusi, napasti zakope zapadno od Wyschaete in južno od La Bassee-škega kanala, so se izjalovili.
Sličen položaj je na francoski liniji.
Angleži uspešni.
London, 14. jul. — Druga razvojna stopnja bitke na britanski fronti severno od reke Somme se je odprla danes, kb so vojaki "Kitchenerjeve armade" osvojili drugo nemško obrambno linijo na fronti štirih milj.
Vojni urad je nocoj naznanil, da so britanske čete pridobile mesto Lon-gueval ter vasi Bazentine le Grand in Bazantine le Petit, in da so prepodile Nemce iz vseh postojank v Troneški hosti. Izgnale so tudi sovražnika iz zadnje hiše vasi Ovillers, kjer so bili obupni boji več dni.
Med nemškimi ujetniki sta bila dva polkovnika poleg drugih poveljujočih častnikov.
"Nadaljnji važni uspehi".
London, 15. jul. — "Nadaljnji važni uspehi" je na kratko rečeno v nocoj šnjem naznanilu vojnega urada glede bojevanja po britanski armadi severno od reke Somme, ali med vrstami uradnega poročila je lahko čitati pripovest strašnega predora skozi nemš.ke o-brambe na široki fronti.
V današnji bitki so prodrle naše čete v tretjo nemško linijo od Boij de Faureaux severno do Bazentine le Grand.
Francozi poročajo uspehe.
Pariz, 16. jul. — V megli so snoči, tako pravi danes popoldne izdano fran cosko uradno naznanilo, Nemci v krajini južno od reke Somme ljuto napadali La Maisonnette in vas Biaches, nedavno osvojeni po Francozih, ter ju zavzeli iznenada.
Francozi pa so takoj podjeli močan protinapad in zopet osvojili oba kraja.
Severno od kraja Chilly so Nemci prodrli v prvo linijo francoskih zako-pov, a so bili pozneje izgnani.
Blizu Oulchesa, severno od reke Aisne so Francozi naskočili nemške zakope, in severovzhodno od Verduna so znatno napredovali zapadno jn juž 110 od kraja Fleury.
VKLJUB STAVKI MIR V LASALLU, ILL.
Poklic državne milice bil neopravičen, pravi predsednik'illinoiške državne delavske zveze.	'
Izgredi se niso pripetili.
cestnoželeznična kara in bila zadeta; 12 vožencev je bilo ranjenih.
Mrtvi so: Martin Schmidt, lastnik, dva klerka, blagajničarka in izrooe-valni deček.
Šestnajst malih poslopij, ki je bilo v njih shranjenih 600 funtov nitroglice-rina, je bilo izpremenjenih v razvaline.
Delodavci in delavci na posvetu za poravnavo spornih vprašanj. -^
%-mgfield, III, 13. jul. — Na predlog 'šerifa Davisa iz okraja La Salle e gii. erner Dunne davi odredil odpo-slatev dveh stotnij milice v La Salle v zatrenje stavkarskih nemirov.
Nadalje sta bili dani šerifu na razpolaganje ena stotnija pehote iz Rock Islanda in ena stotnija iz Genesee. Mi-ličarji dospo na lice mesta danes popoldne ob štirih.
Po včerajšnjem izgredu je bil mir in je še danes.
Približno 1,200 delavcev štrajka. Zaposleni so v treh tovarnah, pri tvrd-kah German-American Portland Cement Co. v La Sallu ter Marquette Manufacturing Co. in Chicago Portland Cement Co. v predmestju Oglesby.
Vse mirno.
L-- Salle, 111., 14. jul. — Pet stotnij 6. polka državne milice ni imelo ničesar opraviti danes; samo svoje začasno taborišče so delali in svoje šatore postavljali. Položaj med zadnjimi o-seminštiridesetimi urami je bil miren brez.najmanjšega znaka nepokojnosti.
Adj. Gen. Frank S. Dickson, načelnik illinoiške narodne straže, se je posvetoval s polkovnikom Charles D. Davisom, šerifom E. M. DavisOm in županom P. M. Orrom. Sklenili so, razdeliti vojake^ po številu 260, enako med :La Salle in Oglesby.
Danes se niso dovažali novi delavci (pač skebi) v tovarne, kar je pomirilo položaj.
Guverner F. F. Dunne je nocoj tu, med potjo v Chicago v avtomobilu.
Unije protestirajo.
Springfield, 111., 15. jul. — Predsednik John Walker od Illinois State Federation of Labor je poslal danes brzojavko na guvernerja Dunne, v kateri protestira proti odposlatvi milice v La Salle v svrho, da se cementni stavkarji ustrahujejo.
Walker je izjavil, da ni prišlo do izgredov; vse tozadevne trditve da izhajajo od delodavcev in imajo služiti samo v svrho, da se opraviči poklic milice.
Poravnava blizu?
Ottawa, 111., 16. jul. — Stavkovne razmere v La Sallu so ugodnejše nocoj, in splošen pogled kaže, da je po-voljna poravnava stavke cementnih delavcev blizu, kakor izjavlja šerif Davis. Prizadeve se vrše za skupno konferenco jutri. Delavski vlak med La Salle in Oglesby ne bo vozil jutri in v
14 unijskih agentov obsojenih.
Chicago, 111., 14. jul. — Porota je govorila in prišla v pravdi proti 17 članom delavskih unij na temelju predloženih dokazov do prepričanja, da se je 14 obtožencev okrivilo zarote v svrho izsiljevanja in izvrševanja nasilstev. Njihove zaporne kazni znašajo skupaj trinajst let in globe $11,250.
Obsojeni so bili: V zapor na 3 leta, Ch. Crawley in Fred Mader, poslovna agenta za Fixture Hangers' Union; na dve leti, Hugo Hahn in Walter E. Sta-ley, poslovna agenta za Glaziers' Union, in Ray Stewart, poslovni agent za Wood Finishers' Union; na eno leto, Frank Curran, poslovni agent za Painters' District Council No. 14. Na globo: po $2,000, John E. Cleary, Israel Gordon, Harry F. Grass in William E. Nestor; po $1,500, Charles Hanson; po $750, Nicholas Pekelsma; po $500, John W. Murphy in George Tuckbreiter; vsi sedanji ali bivši poslovni agenti.
MEHIŠKA KRIZA RAJE PRESTANA.
General Pershing naznanja, da je za-zdaj odvrnjena vsaka nevarnost vojne z Mehiko.
Gen. Carranza o položaju.
Hoče neusmiljeno zasledovati Villov-ce, dokler jih popolnoma ne uniči.
Treščilo v tovarno.
Buffalo, N. Y., 13. jul. — Strela je udarila v tovarno Semet Solvay Co. ob Niagari, 2 milji daleč odtod. Mnogo delavcev je bilo težko ranjenih. Sledila je eksplozija, ki je razdejala tovarno.
Opoldne je bilo po telefonu naznanjeno, da so trije izmed ranjencev v bolnišnici umrli.
Morski volk.
New York, 13. jul. — Gorostasen morski volk, v čigar želodcu so našli del človeškega telesa, je bil usmrčen blizu Keyporta, N. J., tako poroča vremenska postaja v Long Branchu.
Pošast je tehtala 300 funtov, je bila dolga 11 črevljev in ubita blizu ustja Matawana.
Matawan, N. J., 13. jul. — Na stotine Newyorčanov, oboroženih z noži, puškami, revolverji in drugim moril-nim orodjem, se je podalo danes v veslačah na lov na morske volkove, da ugonobijo morsko pošast, ki je včeraj prodrla v potok Matawan, požrla nekega dečka in hudo ranila drugega.
Pravijo, da je bil včeraj pri kopanju presenečen še neki odrasel človek imenoma Baldwin in ugrabljen po mor skem volku.
Požrt je bil 12 let stari Lester Still wall; 10 let stari Ralph Dunn se nahaja v umirajočem stanju v brunsvviški bolnišnici, in 24 let stari Stanley Fischer prejkone' tudi podleže ranam.
Matawan je ob svojem ustju 50 črevljev širok in 15 črevljev globok.
Kakih 50 oseb se je kopalo usodnega časa, je izjavil kapitan Cottrell.
Washington, D. C., 13. jul. — General Pershing naznanja, da je kriza prestana, kakor vse kaže, in da se razširja med Mehikanci Ameriki prijazno mišljenje. Doslovno je rečeno v'naznanilu:
"Splošno je mnenje, da so spori med Mehiko in Združenimi Državami poravnani. Deževna doba je nastopila. Z nalivom dežuje podnevi in ponoči. Kako to vpliva na naše etapne linije,
o tem naznanim prihodnji teden."
/	■ ■• v ■
Carranza ,0 položaju.
Mexico City, 14. jul. — General Carranza je rekel danes v razgovoru, da so sedanji odnošaji med Združenimi Državami in Mehiko prav zadovoljivi, ker se je pokazala na obeh straneh dobra volja.
"Vpričo teh občutov dobre volje se lahko izognemo vojni," je menil prvi načelnik. "To je vsaj nekaj; jaz se sicer ne bi obotavljal, zgrabiti za meč, če ne bi šlo drugače, ali če se je mogoče izogniti vojni, tem bolje."
Hoče uničiti Villovce.
Carranza pa ni hotel govoriti o stvari, ki je vsled južnoameriškega predloga za razsodno posredovanje med Ameriko in Mehiko prav zelo pri srcu predsedniku Wilsonu. Hotel ni tudi izdati, kaj stori v tej stvari po njegovem mnenju g. Wilson. V Mehiki, je rekel, se polagoma uvedejo vse tiste reforme, ki jih Wilson zahteva.
"Med tem," je rekel prvi šef, "bomo Villovce zasledovali neusmiljeno, ter jim n«. bomo dali miru, dokler jih popolnoma ne uničimo."
U-čoln "Deutschland".
Washington, D. C., 15. jul. — Državni department je danes formalno naznanil, da je podmorski čoln "Deutschland" smatrati za mirno tr-govTnsko ladjo in ravnati kot s tako.
Uradujoči državni tajnik Polk je pristavil, da se bo z vsakim posameznim slučajem enake vrste ravnalo posebej.
/ Baltimore, Md., 15. jul. — Kapitan Paul Koenig od U-čolna "Deutschland" in njegov prvi. častnik sta se podala danes v New York; počemu, ni znano.
cementarnah se ne bo delalo, kakorSvaril je k previdnosti. Približno rav-
prej sklenjeno.
Sedem žrtev eskplozije.
New York, 13 .j\il. — Shramba za amonijak v neki brooklynski klalnici je danes razpoknila, pri čemur je bilo 7 oseb usmrčenih in več drugih težko ranjenih.
Odstranjevanje razvalin se vrši iz razlogov previdnosti le počasi. Eno uro po eksploziji je bilo prepeljanih v bolnišnico že 30 ranjencev.
Smodnikarna razletela.
Pompton Lakes, N. J., 13. jul. — Ena od smodnikaren tvrdke Du-Pont Powder Co. je danes dopoldne ob 11. uri 20 minut po daleč slišni eksploziji razletela.
Po zadnjih poročilih je bilo najmanj 5 oseb usmrčenih in 30 ranjenih, mnoge prav težko. Deli zidovja so razleteli na vse strani. Vozila je baš mimo
no toliko oseb se je nahajalo na vzdiž-nem mostu in so videli, kako se je pošast bližala. Kapitan Cottrell je poskušal s svojim motornim čolnom priti na lice mesta tako brž kakor le mogoče, a je prišel prepozno.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem pamiku, ki je pri-
Turška fronta.
Petrograd, 14. jul. — Ru-ki vojni urad je naznanil danes s kavkaške fronte, da ruska ofenziva blizu Erze-ruma napreduje, in da je že več turških postojank v ruskih rokah. V mnogih važnih odsekih je bilo opaziti velike sovražne kolone na umikanju v zapadni smeri.
Rusi , osvojili Baiburt.
Petrograd, 16. jul. — Ruske čete so osvojile mesto Baiburt v turški Armeniji z' naskokom. Tako naznanja ruski vojni urad danes.
Baiburt je 65 milj severozapadno od Erzeruma in kakih 60 milj južno od črnomorske luke Trebizond.
Orpet oproščen*
Waukegan, 111., 15. jul. — William Orpet, vseučiliški dijak, ki je bil obtožen umora, dijakinje Marion Lambert, je bil danes po porotnikih po peturnem posvetovanju oproščen.
Zahvalivši se por6tnikom, se je Orpet potem podal v spremstvu svoje matere in drugih sorodnikov na vozu pocestne železnice na "Sacred Heart Convent"-postajo, kjer se je sestal v februarju z Marion Lambert, in kjer so našli to pozneje zastrupljeno in mrtvo.
Med zadnjimi 10 dnevi so morski £ei v roke Angležem ali Francozom, se volčje ob newjerseyski brežini požrli n; treba bati, da denar ni na varnem. 4 osebe-	Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš
oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je . zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino:
Formalnost.
New York, 13. jul. — Republikanski predsedniški kandidat Charles Hughes je bil danes obveščen, da mu bo naznanjena njegova nominacija dne 31. julija, zvečer ob 8. uri, v Carnegie lUUu.
Cesar Franc Jožef bolan.
Curih, čez Pariz, 14. jul. — Člani avstrijske cesarske rodovine so bili sklicani v Schoenbrunn vsled bolezni cesarja Franca Jožefa, kakor pravijo brzojavke iz Inomosta. Več specialistov zdravi priletnega kralja-cesarja in vojne novice se mu prikrivajo.
5 K za.	^ .75	250 K za.	.$ 34.50
10 ." .	,1.50	500 " .	. 67.50
25 " .	3.70	750 " .	. 101.50
50 " .	7.10	1,000 " .	. 137.50
75 " .	10.00	5,000 " .	. 675.00
100 " .	13.75	10,000 " .	. 1350.00
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina: Za Združene države na leto.... .$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVEN IC-AMERI CAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates ^ent on application.
Joliet, 111., 17. jul. — Joliet se je potil včeraj in v soboto, kakor še noben dan ne v tem poletju. Pritiska pa vročina tudi še danes, kakor je pritiskala ves zadnji teden neprestano podnevi in ponoči. Toplomer je» kazal večkrat do 100 stopinj in čez, ponekod celo do 115, in to v senci, kakor čujemo; če je res, ne vemo, ali vemo pa, da že več let ni bilo take vročine. Solnčarica je premagala v soboto v Jolietu tri osebe. Neki Louis Trost, atlet, uslužben pri Gerlach-Barklovv Co., se je zgrudil vsled vročine na pikniku v Electric parku, Plainfield. Neka Anna Erickson, uslužbenka iste tvrdke ,se je na istem pikniku onesvestila. He>rman Lipkey, voznik, je padel z voza in se hudo pobil. Vroče vreme traja že nad dva tedna. 2e v
je treba plačati takoj, drugače bodo ustreljeni vsi psi brez licenčne znamke. So pač blizu pasji dnevi, ki se prično dne 23. t. m.
—	Delo ob kanalu se obeta. Če bodo odgovorni kontraktorji predložili danes v Springfieldu ponudbe v soglasju z načrti komisijonarjev Illinois & Michigan-kanala za izboljšavo vodotoka med zapornim jezom pri Lock-portu in Jolietom, in če komisijonarji dovolijo kontrakt, bode Joliet prizorišče obširnih vodnopotnih del med ostalimi meseci tega leta. Med tozadevna dela bo všteta bistvena izpre-memba jeza ob Jackson streetu,'poglabljanje reke in kanala skozi Joliet in naprava globokega vodnopotnega splava (lock) na sedanjem "mrtvem" koncu kanala nasproti elektrarne pri Locportu, obenem z gotovimi važnimi izpremembami v strugi severno od Jolieta. Več o tem še izporočimo.
—	Utonil je pri kopanju v jezercu Highjand parka v petek neki 20 let stari Y. L. Holinstrom, dočim je bil njegov tovariš P. Rydman rešen. Previdnost pri kopanju ni nikdar odveč.
—	Republikansko zmago pri novembrski volitvi so prerokovali odlični republikanci okraja Will, ko so člani o-krajnega osrednjega odbora zborovali v soboto v poslopju okrajnega sodišča Načrti za izpopolnitev organizacije po vsem okraju so bili v razpravi zboro vateljev.
Dawson, N. Mex., 9. jul. — Cenjeno uredništvo! Prosim malo prostora v nam priljubljenem katoliškem listu Am. Slov.
Kar se dela tiče, je v tej premogar-ski naselbini precej ugodno, zakaj delamo vsaki dan in tudi delo se dobi.
Smo tudi ponosni na novo katoliško cerkev, ki je bila pred par meseci dograjena. Služba božja se opravlja vsaki mesec enkrat. Samo umevno., da nimamo slovenskega duhovnika; {je rodom Mehikanec, pa ga vseeno spoštujemo.
Ne morem zamolčati zapisnika zad* nje konvencije S. D. P. Z., ki se je vršila v Pittsburghu, Pa., od 8. do 10. maja t. 1. Čeravno še nisem prečital vsega zapisnika, pa se mi vseeno čudno vidi, da še ni nobenega protesta Od strani društev S. D. P. Z. Ne bom navedel tukaj zakaj, ker to mora vsaki znati, in tudi brez protestov ne bo gotovo, zakaj to je že preveč, kar se je godilo zdaj pri glavnem odboru S. D. P. Z. Ne vem, delavci, kje smo še, da se tako pustimo izkoriščevati.
Ne bom več o tem pisal, ker se bojim uredniškega koša; pozneje veliko č.
Pozdrav vsem katoliškim delavcem! Tebi, vrli katoliški list, obilo napredka in uspeha.	Mike Krivec.
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
nedeljo 2. t. m. je kazal Barrettov toplomer 100 stopinj nad ničlo. Tisto nedeljo je bila nevihta, potem nismo imeli nič več dežja.
—	12 črevljev široki obstranski tlaki ob N. Chicago streetu so iznova predpisani po mestni upravi. Več o tozadevni zanimi\»i seji mestnega odbora in hišnih posestnikov prihodnjič.
—	G. Nick Gustin in soproga iz Kansas City, Kans., sta prišla na obisk v Joliet koncem zadnjega tedna. Ta teden obiščeta tudi Chicago, So. Chicago in St. Louis.
—	Lep pogreb. Kako splošno znan in priljubljen je bil med tukajšnjimi rojaki v sredo zvečer umrli g. Frank Spelič, 310 Granite street, je pokazal njegov pogreb zadnjo soboto dopoldne. Poleg zastopstva dr. sv. Družine št. 1 D. S. D. in lepega števila članov dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. z zastavo se je pogrebnega izprevo-da v cerkev in na pokopališče udeležilo nebroj rojakov in rojakinj v neštetih vozovih. Pokojni Spelič je bil vrl hiož, mirnega značaja, vzoren soprog in oče, zaveden Slovenec in katoličan. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku blag spomin ter večen mir in pokoj!
—	Nagobčnike psom! Tako se glasi ultimatum, ki ga je danes izročila lastnikom psov in kužkov mestna policija jolietska. "To vremp je nevarno", je rekel pomožni chief Hennessy, "in zato morajo nositi vsi <psi nagobčnike. Več sumljivih ščenet smo že usmrtili, in če ne bo kmalu konca vročini, se utegne nevarnost pasje stekline povečati. Lastniki psov pa morajo ne le kupiti nagobčnike, marveč tudi plačati letni pasji davek, predpisan po mestnih odredbah. Pasji davek
Ironwood, Mich., 12. jul. 1916. — \merikanski Slovenec, Joliet, 111. Spoštovani g. urednik: — Priobčite, prosim, pod zaglavje Ironwood, Mich., nastopno:
Preobložen sicer z delom in prepoln skrbi, sem se težko, toda notranje prisiljeno usedel k pisanju v poduk in razlago dopisu ter dopisniku(-ci) iz Ironwood, Mich., temu listu.
Bolj častno za nas slovenske prebivalce Ironwooda bi bilo, ako bi se nikdar in nikak članek ne tiskal in čital o nas, kakor se je pa 11. t. m.
Vsak dopisnik naj bi imel pred seboj jedno, če ne obe izmed jedinih vodilnih mi-li pisanja: resnicoljubje, ali pa izobraževanje, —tretja točka: za-bavanje, pri tem lahko odpade brez vsake škode, saj sedanji svet itak ni drugega kakor zabavno gledišče s premikajočimi se slikami. — Te lastnosti, seveda, urednik vsakega lista predpostavlja o svojih dopisnikih, zato nika-kega poizvedovanja o verodostojnosti dopisnika, kakor tu,di ne o resničnosti dopisa od strani urednika. Ker, nadalje, urednik našega lista — da preidem na snov — tudi nima niti časa, niti pripomočkov, da bi vsak, še tako neznaten dopis z električno lučjo preiskoval, ali pa, takorekoč, kemično razkrojil v svrho razkritja njega resnice, ali neresnice, sem se odločil jaz na tem malem dopisu iz Ironwood, Mich., izpo-taviti veliko napako dopisniku(-ci) v osebno blagohotno svarilo za bodoče članke tega, kakor tudi drugih dopisnikov.
Ne maram stegniti svojega peresa na članek v njegovi celoti, s tem bi nikdar ne prišel k cilju, poleg tega pa tudi ne maram igrati tu vloge stanovskega kritika. Obrnem pa svoje puščice le na odstavek, govoreč o Rev. Pavvlar, polskem duhovniku našega mesta. Govori se tam, da je on "pozabil, da je učen za duhovnika in ne za karpenterja". Dopisnik(-ca), ali te smem v tvoji smelosti prositi le za en sam dokaz tvoje trditve? Bog nam pomnoži tako vnete duhovnike,, kot je častitljivi starček Rev. Fabijan Pawlar! Ako se, dragi(-a) dopisnik-(-ca), hočeš poučiti o njegovi pozabljivosti duhovskega stanu, .oglasi se pri meni, da ti postrežem z zgodovino Marquette-ske škofije, da se bolje poučiš, ter seznaniš z njegovim životo-pisom in se seznaniš vsaj po imenu prav s tem, katerega tako obtesavaš. Ako pa imaš kaj osebnega zoper njega, si pa obsojen(-a) že v tem samem, potem pa položi svoje pero in "pisateljsko zmožnost" doma za tram. Stavim, da še niti govoril (-a) nisi nikdar ž njim .— Toraj: sodba brez zasliševanja!
A to ti še ni bilo zadosti, da kakor kača brusiš svoje strupene sline zoper
Milodare sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
duhovski stan, tudi resnična ni tvoja izjava, da je on v bolnišnici. Seveda ne moreš vedeti, v kateri bolnišnici da je, ker je bil in je ves čas doma. — Sedaj upam, da vidiš svojo naglico, ki ni nikdar dobra. Pa, saj vemo, od kodi brije sapa.
Nasprotno pa, ker moj dopis nima namena se pričkati, ampak učiti, dra-gi(-a) dopisnik(-ca), pritrdim, da si je v resnici omenjeni duhovnik izvinul nogo, ker je pobiral zimska okna s svoje hiše. Kateremu pa gre v tem čast in kateremu sramota? Revež lahko reče: "med svoje je prišel, toda njegovi ga niso sprejeli". Prav tisti, od katerih si dobil(-a) to krivo poročilo o njem, hočejo, da bi ta častitljivi starček delal cel teden kakor težak, v nedeljo kot njih dušni pastir, toda ob koncu meseca naj bi mu pa "Bog plačaj". Ali mi pa morda ti moreš imenovati cerkvenega odbornika, ki mu prinese vsak mesec vrednostno noto za njegovo plačo? Sedaj pa, moj dragica) dopisnik(-ca), ti mi svetuj, da mu jaz povem, kaj naj stori in kako naj se ravna pri tem v prihodnje? Človeka nima, ki bi kaj zastonj za njega storil — plače mu ne dajo — ali mu je tedaj kaj drugega preostajalo, kakor storiti, kar je tudi storil na celi hiši, in ie pri zadnjem oknu je imel to nesre čo, da mu je spodletelo, ter je padel, in to za to, ako ni hotel, da bi se sku hal v tej, vsakovrstne poprave čivka joči hiši. Ti se pritožuješ in tarnaš nad neznosno vročino, njemu naj bi pa bilo dobro kakor tako. — Glej tu dvojno mero! Dopisnik(-ca) sam(-a) kakor tudi njemu (njej) podobni hočejo, da bi ameriški duhovniki znali in opravljali vse posle; kadar se mu pripeti nesreča, potem za pomilovanje še udrihaj po nj«m, kar ti duša in sapa da.
Da, kakor mrzla burja preveva mojo dušo duh, ki veje iz glav tistih, ki se še vedno imenujejo katoliki in se kot taki hočejo pokazati obširnemu slovenskemu svetu; v svojih dopisih, nasprotno, prinašajo ledene kleči k uničenju vsega, kar bi jih še moglo spominjati na veroizpoved, v kateri so bili vzgojeni od svojih boljših in bolj katoliških slovenskih mater, katerim vsa čast.
Če bi se bilo šlo za mojo lastno, o-sebno čast, nikdar, dragi (-a) moj(-a) dopisnik(-ca) in bralet(-ka), bi ne bil videl tega odgovora izpod mojega peresa; toda čast bližnjega in dobro ime jednega mojih sobratov, je upihala to žgečd besedo. Zaključujem pa z željo, da bi moja ostrost odrezala vse suho, gorečost izžgala vso nalezljivo okuženost na dopisniku in gnilobo, da se izklesa iz "dopisnika" "pisatelj". Rev. Peter Šprajcar, župnik cerkve sv. Trojice v Ironwood, Mich.
Pueblo, Colo., 13. jul. — Dragi mi A. S.! Namenil sem se par vrstic Vam napisati iz naše naselbine. Čeravno je tukaj toliko Slovencev, se vendar tako malokdaj kaj vidi v časopisih iz našega mesta; eni nimajo časa se s tem truditi, drugi se nečejo zanimati za take reči. In vendar se spodobi in naša dolžnost je, da se zahvalimo pre-častitemu gospodu Dr. John Seliškar-ju iz St. Paula, Minn., za veliko čast in hvalevredni sveti misij on, ki nam ga je vodil od 25. junija do 2. julija. Ne bodem omenil vse, kar bi bilo treba, ker mi čas ne pripusti in tudi nisem posebno sposoben v pisavi. Samo toliko rečem, da vsa čast in hvala bodi č. gospodu Dr. Seliškarju za njegov trud in za njegovo prelepo prijaznost in besedo, ki je nikoli ne bomo pozabili mi vsi verni, kateri Vas smo hodili poslušat in se Vas bomo spominjali do smrti. Gospod Dr. Seliškar, tukaj se am vsi iz srca zahvalimo za Vaš trud in Vam želimo še dolgo let na tem svetu oznanjati besedo božjo,, na onem pa sveti raj. Bog Vam poplačaj sto-terno!	Naročnik A. S.
SLOVENSKA ŠOLA IN NEKATERI "NARODNJAKI".
Clevelandska "Sloga" z dne 13. t. m. prinaša pod gornjim naslovom času primeren članek, ki ga v sledečem po-natiskujemo, ne da bi bili za. to napro-šeni. Članek, ki je spisaa v obrambo slovenske župnij slce^šole sv. Vida, se glasi:
Združene Države so pisana množica narodov, kjer so zastopala ljudstva različna po jeziku, po veri in običajih. Ti narodi ne prebivajo ločeni drug poleg drugega, ampak med seboj pomešani; v vsakem mestecu, v vsakem okraju, kaj še le po velikih mestih najdemo povsod več jezikov, več veroiz-povedanj. In to ne samo po dve ali tri, ampak kar po pet, šest, deset ali pa še več.
Država torej ne more poučevati v svojih šolah jezikov vseh svojih podanikov, ne more razlagati verouka privržencev vseh različnih veroizpove-da*ij, to je praktično skoro nemogoče.
Zato pa država uči v javnih šolah le angleški jezik in nobenega verouka; tako ohrani enotnost v šolah. Angleški jezik je državni jezik, je vladajoči jezik, tega mora znati vsak dobri A-merikanec, zato tega poučuje v svojih
I šolah.
Vlada pa nič ne brani, da si posa-
mezne narodnosti ustanovijo svoje lastne šole in tam učijo svojo deco tudi svojega materinega jezika in pa svojega verouka, to prepušča država čisto prosti volji posameznika in posameznega naroda.
Vlada nekako tako-le govori: "V mojih šolah dobiš vso temeljno izobrazbo v angleškem jeziku. Ako ti je pa pri srcu tvoja vera in tvoj materini jezik, ki ni angleški, pa si smeš ustanoviti svoje šole, poučuj v njih svoj materni jezik in verouk kakor hočeš, zahtevam samo, da se pri pouku natanko držiš učnega načrta, ki je upe-ljan na javnih šolah, otroci v tvoji šoli morajo se naučiti vsega, česar zahteva od otroka javna šola; ako se še pa razun tega naučijo kaj več in česa drugega, nimam nič zoper to, take šole odobrim in nimam nič proti njim!"
Na podlagi tega naziranja od strani vlade1 Združenih Držav so katoličani širom Amerike ustanovili na tisoče župnijskih šol.
Ako pogledamo statistiko katoliških šol v Združenih Državah, vidimo, kako veliko so storili katoličani na polju katoliškega šolstva.
Dva miljona otrok pohaja v katoliške primarne šole, razun tega pa imajo še razne višje šole, kjer se na deset-tisoče mladih Amerikancev izobrazuje za vse mogoče poklice.
Koliko vse to stane! Miljone so se žrtvovali za šole, jih žrtvujejo vsak dan in jih bodo žrtvovali tudi v bodoče. )• i««W<Wfc : I ■'*!"*
Kaj pa ameriški Slovenci glede šol?
Ali se zavedajo, kake važnosti so župnijske slovenske šole za bodočnost njihovih otrok?
Če je za katoličane angleške narodnosti verska šola tako velike veljave, da žrtvujejo za šole miljone in miljone, je za Slovence v Ameriki slovenska župnijska šola dvojne važnosti.
Irci in angleški katoličani imajo katoliške šole, da preskrbijo svojim o-trokom zanesljivo versko vzgojo, da pride njih deca iz šol kot praktični katoličani in ne kot verski mlačneži ali celo brezverci.
Slovencem, slovenskim otrokom je župnijska šola tudi ognjišče materne-ga jezika, otroci se edino v župnijskih šolah učijo slovenščine.
Irci in Angleži bi se materinega jezika učili tudi v javnih ali drzaviyh šolah, za materni jezik jim ni treba župnijskih šol.
Slovenski otroci pa se nikjer v celi Ameriki ne učijo svojega materinega jezika kakor samo v župnijskih slovenskih šolah.
Tedaj vera in narodnost zahtevate od ameriškega Slovenca, da skrbi za slovenske župnijske šole.
Več ko bo dobrih župnijskih slovenskih šol, več bo zavednih Slovencev v Ameriki.
Ni dovolj upiti: "Vse za narod! Živela mati Slovenija", pri tem pa smešiti slovenske šole; in duhovnika, ki se trudi za šolo, proglašati za mračnjaka.
Slab je tak narodnjak, ki bombastično kriči po časopisih: "Čitaj, izobra-zuj se," a niti z mezincem ne gane, da bi poskrbel za slovensko vzgojo svojih otrok.
Kako naj čita slovenske knjige tvoj otrok, ako mu manjka predizobrazbe, ako se ni učil čitati slovenski?
Kako bo razumel tvoj otrok lepote slovenske domovine, ako ne zna čitati, ako ne more razumeti ne Jurčiča in Gregorčiča? Tak otrok je za "mili" slovenski narod izgubljen.
Ni dqsti podpirati srbske ranjence in vseslovansko propagando v Londonu, skrbeti je treba najprej za te, ki so mu najbližji, za svoje, otroke, za njih versko in narodno vzgojo.
Ako bi ameriški Slovenci hoteli se brigati za pravi napredek Slovencev tu v Ameriki, ako bi se brigali za slovensko vzgojo otrok, ako bi povsod tam priskočili s skupnim delom na pomoč, kjer je pomoči in dela najbolj treba, bi imeli toliko dela tu v Ameriki, da bi jim prav nič časa ne ostajalo za mešanje politike v starem kraju.
Tako pa vidimo, da ljudje, ki se najbolj potegujejo za Jugoslavijo, ki hočejo pri vseslovanskih konferencah nositi jiajvečji zvonec, da ravno ti pošiljajo svoje otroke v angleške javne šole, doma govorijo le angleški! otroci sploh slovenski ne znajo, nasprotujejo slovenskim farnim šolam, če le morejo, toda vseeno hočejo reševati slovensko domovino — odtod do Ljubljane!
Slovenski narod odklanja take od-rešeriike I
Ljudje so hitro pri roki s kritiko, nič jim ni prav pri župnijskih šolah: enemu se zdi, da se preveč moli, drugi ugovarja, da se premalo uči slovenščine, tretji, da premalo angleščine, četrti ni zadovoljen s sestrami-učiteljica-mi, petemu je duhovnik trn v peti, ki organizira šole.
Toda eno je, kar še nobeden teh nasprotnikov ni pokazal in kar že dolgo želimo, da bi pokazal, namreč: Začnite vi vsaj z eno narodno šolo v Ameriki, kjer se ho vaša deca izobraževala vsaj na narodni podlagi, kjer se bo poučevalo slovenski in angleški, kjer bo pa le slovenski duh preveval celo vzgojo, tako da vaši otroci ne bodo v dogledni bodočnosti izgubljeni za slovenski narod.
To storite, pa bomo verovali v vašo narodnosti
Do zdaj pa še niste postavili niti ene bajte, ki bi služila takemu namenul
Ni dovolj le kritizirati, kar je silno lahko, pokažite v dejanju, da znate kaj boljšega!
Katoliški Slovenci pa tudi v dejanju pokažejo, da jim je srečna bodočnost
otrok pri srcu, zato ustanavljajo svoje šole z velikimi žrtvami.
To so šole slovenskih delavcev, ki si skoro od ust pritrgajo, da si postavijo in vzdržujejo slovenske šole za svoje otroke.
Narodnjaki! Vsaj tako pogosto imenovana narodnost in "mila beseda materina" vas mora priganjati k temu, da podpirate slovenske šole, da vzgojite svoje otroke v slovenskem duhu!
Toda zgodi se ravno nasprotno! List, ki se poganja za vsako slovensko frazo, ki je skoro popolnoma neizpe-ljiva, list, ki je potočil že toliko tinte za Srbe in Ruse, ta list se zaganja kakor strupena kača s svojim preklanim jezikom v slovensko šolo. Pri tem blatenju mu je tudi vsaka še tako velika laž dobrodošla, samo da more psovati slovensko šolo.
Rojaki, pomislite to le nesramnost "Clevelandske Amerike"! V stari domovini brani avstrijska vlada slovenske šole v krajih, kjer je pretežna večina Nemcev, zabranjuje na pr. na Dunaju češke šole, kjer je pretežna večina prebivalstva nemška. In kaj storijo tam vrli narodnjaki? Z velikim trudom vzdržujejo in skoro po sili u-stanavljajo zasebne slovenske oziroma češke šole, in to ne samo klerikalci ampak tudi liberalci in brezverci; ako so že vero izgubili, držijo še vsaj nekaj narodnosti. Tako imamo v starem kraju Ciril Metodovo Družbo in Slovensko Stražo za vzdrževanje in razširjanje slovenskih šol v ogroženih krajih. •
(Konec priti.)
Rosa Luxemburg prijeta.
Amsterdam, 13. jul. — Rosa Luxemburg, urednica sociališkega dnetnika "Vorwaerts", je bila v ponedeljek prijeta v svojem stanovanju, kakor poroča "Leipziger Volkszeitung". Vzrok ni naveden.
Grški kralj pogorel.
Pariz, 14. jul. — Brezžična brzojavka iz Aten pravi, da je letovišče kralja Konstantina zgorelo, z gozdom Tatoi vred, sredi katerega je palača stala. Kralj je utekel v avtomobilu iz nevarnega položaja, kjer je vodil gozdarje pri gašenju ognja, ki je nastal v hostij Mnogo oseb je zgorelo, med njimi vec častnikov. Gozd, ki je bil največji na Grškem, je popolnoma zgorel. Skupno škodo cenijo nad 40,000,000 frankov.
Paviljon kraljice matere Olge in palačo prestolonaslednikovo so uničil' plameni in menda tudi grobnico kralja , Jurija. Kralj Konstantin se je zjokal ob pogledu na pogorišče.
Vzji SE
V zadregi.
Upnik: "Vidim, da ribe jeste, mem pa ne plačate dolga!"
Dolžnik: "Kaj pa čem, ker je meso zdaj tako drago!"
Zapeka
bi ne smela trajati dalj nego 24 ur; Ako se vam čreva ne izpraznejo vsaj enkrat v tem času, je znamenje s katerim vas hoče narava opomniti, da Je vaše črevesje v neredu, ali pa kaj nepravilnega v prebayi. Uživajte Severov Življenski balzam (Severa's Bal' sain of Life) ter povečajte popitke ako potreba da si izpraznite čreva ter > tem pomagate naravi odpraviti nepn-liko. Našli ga boste posebne vrednosti pri zdravljenju neprebave, slab® prebave, otrplih jeter, ter njim dobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, malo* krvnosti in želodčnih neprilik. Prip"' roča se tudi starim ljudem in okrevaj cem. Naprodaj je v vseh lekarnah al' od nas. Cena 75 centov steklenica' \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, low*-—Adv. June.
f
odb
' ^
be j
| Golte? o of Saint Thomas
UNDER. THE CONTROLS DIRECTION OP ARCHBISHOP IRELAND
SAINT PAUL MINN&SOTA'
% t
HO:
iiz "j
Por Iz I zPrv; rasn,
Vo j rvj
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Ooj.

Union Coal & Transfer O
(16 CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano »iid Furniture Movinf-
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St., Joliet, H1,
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu 'n tvaške vozove in kočije.	,
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.	.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. <-h,C 1 tel. 2S7S in N. W. 344.
Naii kočijaii in vsi delavci so Slovenci.
? "vinjenih državah SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
SfilfiŽ: JOLIET- ILL. VrikorpTv dri.'pi'.'t". "pr^iai«5
Vstiinovljena 29. novembra 1914
°*UŽBlNO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Prtdsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, III. z»Pis.-A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
< Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
r
krajevno društvo-za d. s. d. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku,	, * •»,. ,vl
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-« se naj pošljejo na 1. porotnika.
K ZGODOVINI GORIŠKEGA PREDMOSTJA.
"Slov,
enca" z dne 16. marca 1916.)
Poročevalec "N. Fr. Pr." piše: 2 z G°rice vodi k Soči široka cesta.
rva jo na obeh straneh obdajajo _ asne vile. Potem se odpre cesta na - 0 !n onstran Soče se blišče v solncu £rMo napojene višine goriškega pred >j -)a: Podolgasta, počez pred Gorico ir gozdnata Podgora, razdrapani, la°s ot.em«ljni pevmski in oslavski in lv ln Soli, vse nadkriljujoči Sabo-' ^edaj napravi cesta oster ovinek: a m levo razstreljene hiše, pred most Al Ponte, pod katerim hiti bistra Soča.
salo,0"" °gen^ ''e: ftalijani siPaj° l0. . pet minut šrapnelske salve na ate'	njega, vmes težke gra-
ale"	tuleč, ječeč javljajo od
re *J SVo^ Prihod. Omamljeni kakor Se2 ra.mbna žrtev ob pogledu kače se ozira proti bližajoči - se pošasti, sa_ zadene, komu velja? Kri zasta-at ah- Smrtna tišina. Tu! Gra-
tnJ- v hišo' kakor bi biI° ka"
W L1" 'z p°Piria- Tresk, prah,
f i Oblek!"3-6' ^na> deske- hišna °Pra-»adeio ;Sra,ni str°j lete po zraku &krintnP m na Cest0- ^ nekoli-:hi- 'an.J7a » roP°tanja podirajoče
oži V P°drtin zasika Plamen> ki , ula ' v Je.ostal°- Nevarnost je mi-4 od hij6 S' oddihne. Straža neda-i 'i da še^6 -eCe SV0J0 pipie0 in se ču-' okar h g-°r!'. Zdi se j'- da se je rav-daj - "021v|jeno 2godilo že bogve
ekaj sekunj6 P°tekl° od tedaj kon,aj
a ihukBam preko mostu in potem f el; innno napeti cesti navzgor. Šrap-
1 ,remlief^nate buče in sikajo. Naš 'boj. z 5.je smrt. Norčuje se s 1 hoče n te za srce- kakor da t! 1 Popust'rCtl ~~ v zadnjem trenutku ratiata se reži v obraz: težka ida te m razletela tik pred teboj, r°t>cev J/ dinia> Prab". zemlje, e<Uj ti T". ~~ a ostal si cel in zdrav, bližnjih t,k mimo Klave in udari ' ieči pr ,m- In zopet ti tuli in sika K tam a v glaVe irt udarja zdaj' tu
izpred' I r.ez škode. Petsto kora-' nad t « 1 se razleti šest šrapne->di vojak	živinčetom, ki je
* I?etn° tjij, - P01 ni bila šala. Ko ijih „ Je sedel mali vranec na Se i„h' iz ^lesa mu je vrelo 2amaSe-mešaI° s cestnim pra-ccmerja ,JC 5kl,Jala žival vstati,
° iz telesa ?T°Vje vcdno boli uha->ol,er!V Usm>ljen strel iz naše-%lo na s a !n ubogo kljuse se je na-
la sv "• uog0 k'juse se je na-rv'	n 8a vodnika, ki je ležal,
» ^ je c„aVfd°l. »a cesti. Curek
St*« 'z8Uhl i'Z Zatilnika in se l>re-
Pevrni v cest»e>» prahu. U- Cerfflsremo. Vse v razva-'> ona "l-St0lp Je st°j' in od le Poknn ."V" «oIe- ožgane ste-
vrhu dr gC mrliče iz "Jih. Se tjeka" Sa tiči l1cka Stvar.
laii avJel r, • Na sveti zen,'ji vlSfPia n ^ njegovih tal je vzkli-
V>ika" ^Plemenitejša lovor-
<ii e »'ogot 'V000 k°rak0V b0
!rian JUjoča l ' dyKa vso okolico
gora v'Sa VS0 oko,ico ^ »a stoii's J.4"^J« trg Ste-
na Jer stoii; ' JO trg Mc
[Ua >mi !!,S/na 0.1avju,vGo-
^ ^oti belina 'P0V9od sc ti bil.
Srj, 'majo n:,^rjan imajo Italija-Sft se ode ,?v° a,rti^eri'e- Od V£hrbct, k: i obsežnem ovin-
> straaiP-ntem dru«. ki teče Pot ?n,,ejVe*e 8 Saboti-hrbet'S? 0bema i« ne-
N ? K,obokr njcg°ve strani
««« „Ltvo mJ grape s ltrmimi
^H^ ^i'mi -noli
' na katerem je
stala nekoč oslavska cerkev. Vinske trte se ovijajo po terasah njegovih pobočij. Sedaj: cerkev razstreljena, hiše okrog porušene, in trte pohojene; ruševine, prah, tramovje, mrliči; sivo v sivem. Nad cerkvenim grebenom je tekla naša postojanka, potem je zavila na levo, se vila nekaj časa ob cesti v Števerjan in se iztekala potem v pju-miško dolino.
Že v tretji soški bitki so prišli Italijani nekajkratov v naše jarke na O-slavju. s Bili so vedno vrženi vun. V četrti soški bijki so osvojili cerkveni greben.
Kako se je to zgodilo? Kako se je moglo zgoditi?
Kdo ve! Tisti, ki so doživeli. Italijanska artiljerija je ubila celo posadko. Postojanka mrtvih je padla tedaj sovražniku v roke.
Tudi z grebena cestnega hrbta so nas pot'isniii dol na pobočje.
50 do 300 korakov od izgubljene postojanke smo se zakopali v nove jarke. Italijanska artiljerija je trgala neprestano. Če je prenehala, je napadla artiljerija. Kljub temu smo vzdržali. Čete so se menjale vsak drugi dan. Nekaj mladih častnikov je ostalo kot stalno orientiranih neprestano v onem peklu pogube. Tehnični vodja teh del je bil majhen, svež domobranski stotnik, Dunajčan. Čepico drzno postrani, v očeh svetla radost, na ustnicah smeh ljaj, palčica v desni — tako si ga videl noč in dan hoditi po OsIa,vju. Ako je artiljerija posebno hudo obstreljevala kako mesto, je šel tjekaj, smehljaje-pomirjujoče, -povsodi je imel svoje oči: tu je pokazal, kako treba popraviti postojanko, ondi je odredil, da se-ojačijo ovire, dajal nasvete, kako zgraditi stanilča.. oVjaki so ga spoštovali, obožavali, ker se jim je vsega dal, bil vedno med njimi, ko je smrt najbolj grozila, ker ni ničesar zahteval od njih, česar ni sam storil. Čast mu, malemu junaku na Oslavju!
Sedaj je bila nova postojanka dograjena. Čete so našle varstvo pred sovražno artiljerijo, pehotni napadi so bili igraje odbiti, razen tega so bili ustvarjeni oni pogoji, ki naj bi omogočili ponovno osvojitev starih postojank. Že 14. januarja smo izvršili izpad in ujeli 1000 mož in pol stotine častnikov. Deset dni pozneje je bil veliki napad, s katerim smo trajno o-svojili našo prejšnjo postojanko.
24. januarij je bil lep in jasen do popoldne. Solnce se je opoldne smejalo s sinjega neba in zemlja je željno pila njegove tople žarke. Mir, skoraj nobenega strela. Nič ni znanilci^veli-kega bližajočega se umiranja. Proti 2. uri so začeli grometi naši topovi; najprej počasi, obotavljaje. V glasno pokanje malih topov se je mešalo zamolklo rjovenje težkih.
Drobljiva in mehka je že prst na Oslavju vsled premnogega kopanja sovražnika in prijatelja in vsled oranja granat. Kadar se zasadi v tla težak izstrelek, tedaj zleti v zrak črna pena meter visoko; v tleh se rišejo krogi in valovi, kakor bi vrgel težak kamen v mirje. Končno ostane meter globok in širok lijak.
Gorje! ako "težka" udari v kritje. Tedaj leti po zraku šotorno platno, puške, človeška telesa se trgajo, mrc-varijo.
Ob štirih popoldne je legla nad pokrajino debela, mlekasta megla. Videlo se ni nič, le topovi so se slišali. Potem nenadoma pokanje pušk: naš signal k naskoku je zaječal skozi zrak; Ura! so vriskali naši naskakujoči vojaki.
Go<ta, lepljiva megla. Topovi grme bolj iz dalje. Tu in tam infante-rijski strel. Ne vidi se nič. Nič se ne ve. Minute so kakor ure.
Končno odrešilnega poročila; postojanke povsodi osvojene; tli 100, ondi 50 ujetnikov in že korakajo v tropah proti Gorici. V njihovih očeh še plapola grozota zadnjih strahot.
Kakšen je bil bojni načrtf Tako eno staven, kakor ga more zamisliti vele-uni. Najprej je razsekala naša artiljerija italijanske postojanke; potem «o
prišli od vseh strani naši vojaki, štrli s smelim naskokom zadnji odpor in podarili udajajočim se sovražnikom življenje ter jih hitro odvedli kot ujetnike.
Vendar to še ničesar ne pojasni. Saj so imeli Italijani zapadno od Gorice in posebno pri Oslavju naravnost ne-zavzetno postojanko. Imajo veliko več čet, njihova artiljerija je mogočnejša in pri Oslavju so imeli v rokah nad-vladujoče višine. Mi smo stali ee spodaj in se je zdelo, da že drčimo navzdol proti Gorici in dalje za njo. In Italijani so hrabri! Najprej smo jim vzeli 1000' ujetnikov, čez deset dni smo storili isto na istem mestu in vrhu tega trajno osvojili njihove jarke. Kako je bilo to mogoče?
Sedaj — pojasniti? Nemogoče. Lahko ni bilo. Mož, čegar veleum je zasnoval one boje in čegar jeklena volja jih je uresničila, si je izvojeval nesmrtnost.
Sedaj so ti jarki, v katerih je domo-val sovražnik cele tedne, naši. Kakšna nesnaga, kakšen nered, kakšna gnusoba v primeri z našimi! Razlika je bila taka, kakor je n. pr. med čednim severnočeškim mestecem in zatohlim, v nesnagi plavajočem sicilijan-skim gnezdem. In šele sedaj po bojih! Kotli, skodel, jedila, torbe za kruh, tornistre, bersaglierski klobuki— vse to je ležalo pohojeno med blatom, nesnago in mrliči. Tu moli iz zemlje krčevito stisnjena roka, ondi noga. To so zasuti, večinoma pa preplitko pokopani mrliči. Zares, lažje je bilo te jarke osvojiti, nego jih pripraviti za bivanje!
Ko nastopi zopet ffiif, ko bo delo pregnalo zadnje sledove te vojne, ko bo solnce zopet obsevalo plodovito, lepo obdelano zemljo, ko se bo med ljudmi zopet naselilo veselje, potem bo vabil zvon nanovo vstale oslavske cerkvice srečne prebivalce, naj se v molitvi spominjajo junakov, ki so tu padli za domovino. Na oni strašni čas, ko so Italijani osvojili cerkveni greben, postojanke mrtvih, bo morda spominjal skromen obelisk. Njegov kamen bo govoril: Potnik, ko se vrneš domov ,povej: Tu so umrli avstro-ogrski vojaki zvesti svojim vojaškim postavam. Brez brambe so vztrajali v ognju artiljerije do smrti.
Bilo je že pozno v noč, a ljudstvo se še ni pomirilo, da je moralo priti oko čuvaja, inšpekcijon, ki vse razgrajače popiše in Mico ter jim zapove prihodnji dan k raportu.
Veliko se je govorilo po raportu in mnogo se je govoričilo o Mici, o stropu, in smeh je vsakogar posilil. Doseglo se seveda ni nič, a vojaki so v kratkem zapustili podstrešje Janškove Mice, in Mica se bo pa do smrti spominjala one noči.
Bojno polje. — Joško.
OB BESARABSKI MEJI.
8 .februarja 1916.
Vzhodno od Črnovic se je bojno divjanje pomirilo, a vendar se še gro-menje topov ter strojnic tu in tam dokaj živo oglaša.
Mnogo se je pisalo, ter se še vedno razpravlja o junaških činih, katere je izvršila naša armada ob novoletni ruski ofenzivi ob besarabski fronti. Zlasti vasi Raranče in Toporovc sta ob ti priliki igrali važno vlogo. Ta prostor so si namreč Rusi izbrali za dosego njihovega cilja: ob novem letu vkorakati v Črnovice.
Njih artiljerijski ogenj je bil tako silovit, da ni čuda, da je mnogo naših vojakov izgubilo ravnotežje duha. Kamorkoli si se ozrl, povsod se ti je nudila grozna sffka artilerijskega vulkana. Večvrstne žične ovire ter posto-'janke same, so izgledale kot nekako razrito pogorišče... , Dne 11, jan. smo dospeli po noči v j Raranče ter čakali nadaljnih odredb, j Težko nam je bilo pri srcu ob pogledu na toliko naših ranjencev... Iz njih izmučenih obrazov si čital vso grozoto, katero so tu prestali. — Do 19. smo se držali v rezervni postojanki, pripravljeni — če bi Rusi tu prodrli — priskočiti Ogrom na pomoč. Po grozni artiljerijski predpripravi, je ta dan sledil pehotni napad. Ne glede na izgube so Rusi prodirali ter tudi na nekem mestu prodrli. Nastalo je divje kričanje ter stokanje — orožje se je lesketalo v čistem zimskem solncu, ter
se napajalo v človeški krvi. Medtem, ko se je to odigravalo v glavni postojanki, je dobil naš polk povelje "naprej" ter zopet zavzeti izgubljeno postojanko! In zopet je bruhala ruska artiljerija salvo za salvo v naše vrste — bilo je nekaj groznega... Naš polk pa je šel prezirajoč smrt, naprej. V silnem boju na nož, je zavzel postojanko nazaj.
Še isto noč smo odkorakali proti Toporovcu, kamor so Rusi premikali svoje čete — a v boj nam tam ni bilo treba poseči.
Vsi znaki so kazali, da Rusi ne bodo nadaljevali svoje ofenzive in v tem znamenju so nas poslali na "odpoči-tek" proti črnoviški strani, kjer se še sedaj nahajamo.
Toliko na znanje glede zadnjih bojev na besarabski fronti. I naša domovina naj zna, da so se v teh silnih bojih odlikovali tudi naši fantje.
Poštne tatvine na Španskem.
V Lizbono namenjeno pismo 93,000 mark vredno ni došlo na svoje mesto, ker je bilo ukradeno na Španskem iz poštne vreče. Zadnji čas se je zgodilo na Španskem več takih tatvin.
Od veselja umrl.
NA KRASU.
Nenavaden slučaj se je zgodil v Gif-litzi (okrožje Wildungen v Nemčiji). Ob sklepu šolskega leta so imeli učenci slavfiost, pri kateri so se tudi razdelila darila. Ko je neki 131etni učenec dobil darilo, ga je od veselja zadela kap.	••__..:
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111 : Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca.
Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. 'Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. ,,• St. Joseph, Minn.: John Poglajen." * St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Peroviek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima« mo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
In zgodilo se je oni čas, da je zapadel na kraških brdih sneg pol metra in še čez. Bili smo veseli, ker ga že nismo dolgo videli, in da se to enakomerno vreme izpremeni.
Pa bila je tisti čas vojska v deželi. Najstarejši ate v vasi ni pomnil še take in tako blizu. Vsem so trepetala srca, kaj se zgodi z njimi in z domovi, kaj z deželo. Prišli so vojaki v vas iz vseh vetrov monarhije, in ravno ko je sneg zapadel, je bil v tej vasi domači polk. Sovražnika so naši pridni vojaki takrat pretepli in vaščanom so se srca pomirila.
Sneg je pa naletaval še vedno in nikakor ni hotel nehati. Vojaki, ki so bili še vedno v vasi, da bi šli na pomoč, če bi hotel biti sovrag objesten, so morali skrbeti za red In snago po celi vasi. Pa zakaj bi ne; to jim je bila le zabava, da se le oddahnejo ved-nega ekserciranja. Vsaj jih je bilo toliko, da še cela vas v prejšnjih, boljših letih z živino vred ni štela toliko glav kot danes šteje naša vas vojakov. Za šalo so naredili najkrasnejši red, kadar je bilo za to povelje izdano, in tako tudi danes, ko se je sneg končno premislil naletavati. Vsaka vojaška roka zagrabi za metlo, lopato, grablje, lopar, in cela vas ter še pot en kilometer daleč je bila očiščena snega eno dopoldne z lahkoto. Pa ne samo očiščena je bila vas, ampak tudi olepšana.
Šel je popoldne poveljnik stotnije skozi vas, in kaj zapazi? Na obeh straneh ceste, na voglih, v kotičkih stoje snežene piramide, visoke kot hiše, stoje kipi z različnimi obrazi. Pred glavnim vaškim vhodom stoji mogočen kip boginje vojske s "feldabcajh-nom", dalje je videti orjaški kip s cesarsko glavo, nato avstrijske vojskovodje. Poleg teh največjih je še mnogo drugih, ki so pa seveda manjše vrednosti.
Kompanijski poveljnik je pohvalil pridne vojake in je dejal, da se vas sedaj ne razločuje od mesta in da je ta-korekoč podobna mali državici, ker je vse tako krasno urejeno v nji.
In šli so k počitku vojaki, ko je čas potekel. — Pri Janškovi Mici so stanovali takrat tudi vojaki, na podstrešju; druzega prostora ni imela, a še tega je morala oddati, dasi je neštetokrat pravila vojaškim predstojnikom o netrdnosti stropa. Ker ni hotela o-blaat odnehati, se je pa v resnici pripetila to noč nesreča.
Spravljali so se spat 'in za večerno molitev so zapeli eno korajžno in končno so hoteli tudi nekateri, malo vinjeni, poskočiti, dasi je bilo malo prostora in pri slabo brleči luči. Pa
vendar! Korajža velja!--Kar za-
hrešei pod nogami, in eden najveselej-ših je izginil v brezdno, drugi so se komaj obdržali na podstrešju.
Pa bil je krohot nastal. Vsi, ki so že napol spali, so častitali, da se mu j« ta "špas" tako imenitno posrečil, a ostali so natiho kihali in kleli, da ni miru. Čula se je iz brezdna čudovita govorica. Luknja, prepad je imel svoje dno. »Mož je padel namreč skozi strop v sobo, kjer je že spala Janškova Mica, in sicer — ravno na posteljo. Joj, to vam ni za popisati, koliko smeha so ti ubogi vojaki to noč zaužili!
Kako je največji amerikanski izdelovatelj ciga-retov dosegel "nekaj neizpeljivega" s pridelkom nežnih cigaret, katere ZADOVOLJIJO. Te - CHESTERFIELD cigarete.
so
SKORO vsakdo lahko naredi čašico kave, a pravijo, da ni več kot pol ducata restavracij v Zjed. državah, kjer jo znajo narediti prav.
Enako, skoro vsakdo zamore narediti cigareto; zvaljaj nekaj tobaka j kos papirja, pa jo imaš.
Nekako nad 800 raznih vrst cigaret se prodaje v Ameriki, a nobena vrsta se ne more kosati s Chesterfields, ker Chesterfields so NEŽNE, vendar ZADOVOLJIJO.
Nekatere cigarete so morda tudi nežne, a ne morejo zadovoljiti. Le ena vrsta cigaret izvršuje OBOJE—Chesterfield!
Ta nenavadna vrsta cigaret ima prijeten osvežujoč okus — nežnosti, ki ga bi morale imeti vse vrste dobrih cigaret. Vendar, brez da bi ne imele prijetne nežnosti, imajo Chesterfield cigarete še posebno lastnost — da še več od njih dobite, namreč — zadovoljiv okus; prepričajo vas, da ste kadili in vas obenem zadovoljijo!
Vendar so nežne!
KORAK NAPREDKA V
IZDELOVANJU CIGARET.
I
Ponosni smo, da smemo doprinašati, da je naša edina firma, ki je dosegla najvišje stališče v izdelovanju cigaret, kajti Chesterfield cigarete so naš cilj.
Te cigarete so izrastek dolgotrajnih poskusov te največje tvrdke v Ameriki, ki izdeluje cigarete.
Prijetne, vendar zadovoljive Chesterfield blend cigarete niso uspeh srečnega poskusa. Te so eden izmed uspehov naše tvrdke, ki je dosežen po dolgoletni skušnji z izdelovanjem cigaret, katero imamo z dolgotrajnim kupovanjem tobaka v veliki množini, katera nam nudi toliko večjo priliko za poizkušnje, da nam je mogoče uporabiti najboljše tobačno listje iz svetovnega trga.
Chesterfield cigareti so najlepši uspeh.
NOVO DELO ZA CIGARETE.
Chesterfield cigarete store eno stvar, katero ste vedno želeli od cigaret, namreč, da ZADOVOLJIJO!
Kadite jih in zdelo se vam bo, da so navadne cigarete, če jih tem primerjate, nekako pomanjkljive.
Poskusite Chesterfield cigarete (20 za 10 centi). Prepričani smo, da se boste zavedali o nenadomestljivi kakovosti blaga. * *
Tu ste čitali nekatere, skoro nenavadne ali morda celo neverjetne izjave o cigaretah. Ako bi C<lsterfield cigarete ne bile poskuša-ne, ako bi mi n.e zasledovali njih uspehov v raznih drugih mestih, ako bi mi ne VEDELI, da so se skazale vrednim priporočila od kadilcev, bi mi ne mogli objaviti teh izjav nad našim podpisom.
A ker so te izjave, sicer močne, bi vplji-vale jako slabotno na vas, dokler niste kadili Chesterfield cigaret.
Najdete jih v prodajalni, kjer kupujete
svoj tobak. Vprašajte za Chesterfield cigarete.
cQp&XtdfMA+tfaLHH, {Si
največji izdelov^telji v Ameriki, kakor pričajo Interal Revenue vlidna poročila.
Cw»n«M 111« hf ^Wlli Vym Mwt ft., Km T.rk
Povest o dveh mestih.
Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar.
(Dalje.)
V	mestu, ki ga je vladala sekira, v samotni noči, v naravni otožnosti za-Tadi one triinšestdeseterica, ki so jih danes obglavili, in zaradi jutrišnjih žrtev, ki so tedaj čakale v ječah razsodbe, in zaradi pojutrišnjih in popojutri-šnjih, ni bilo težko najti zveze misli, po kateri se je spomnil teh besed. A on je ni iskal, teimič jih je- ponavljal in šel dalje.
S slovesnim zanimanjem za razsvetljena okna, kjer so se ljudje napravlja-li spat, da za nekaj mirnih ur pozabijo vsakdanjo grozo; za zvonike cerkva, kjer ni nihče več molil; za oddaljena pokopališča, te kraje večnega počitka, kakor je bilo napisano nad vrati; za prenapolnjene ječe; za ulice, po katerih sp se obsojenci peljali v smrt, ki je postala tako navadna in vsakdanja, da kljub vsemu delu giljotine ni med ljudstvom nastala grozotna povest o blo-dečem duhu; s slovesnim zanimanjem za vse pojave življenja in smrti mesta, kjer je dnevno divjanje prehajalo v kratek nočni mir, je Sydney Carton zopet šel preko Seine, da pride v svetlejše iilice.
Na cesti je bilo malo kočij, kajti kdor se je vozil, je postal kmalu sumljiv in odličnost si je natikala na glavo rdečo nočno kapo, obuvala težke črevlje in hodila peš. Toda gledališča so bila vsa polna, in ko je šel mimo, so se ljudje dobre volje usipali iz njih in se ščebetaje razhajali. Ob nekih gle-dališčnih vratih je stala majhna deklicah s svojo materjo in iskala prehoda preko blata na cesti. On je otroka prenesel in jo poprosil, preden so se mu boječe roke razklenile z vratu, da ga poljubi.
"Jaz sem vstajenje in življenje, pravi Gospod; kdor vame veruje, bo živel, akoravno umrje; in kdorkoli živi in vame veruje, ne bo umrl vekomaj."
Sedaj, ko so bile ulice tihe in globoka noč, so te besede odmevale z njegovimi koraki in v zraku. Popolnoma miren in odločen, si jih je včasi med potjo ponovil; a slišal jih je neprestano.
Noč je minevala, in ko je stal na mostu, prisluškovaje vodi, ki je šumela okrog obzidanega obrežja Pariškega otoka, kjer se je slikovit nered hiš in katedrale jasno svetil v mesečini, se je bližal mrzli dan, ki se je razprostrl po nebu kakor mrliški obraz. Nato je noč z mesecem in zvezdami obledela in umrla in za trenutek se je zdelo, kakor bi nad stvarstvom bila zavladala smrt.
Toda sijajno solnce, ki je vstajalo, kakor bi ožarjalo tiste besede, ki so zvenele skozi noč, je s svojimi dolgimi jasnimi žarki prodrlo v njegovo srce in ga ogrelo. In ko se je ozrl s spoštljivo zasenčenimi očmi po njih, se mu je zazdelo, da je svetloben most presegel ozračje med njim in solncem in pod njim se je lesketala reka.
Močna struja, tako nagla, tako globoka in samozavestna, mu je bila v jutranji tihoti kakor sočuvstvujoč prijatelj. Šel je za vodo daleč od hiš in zaspal na obrežju v svetlobi in toploti solnca. Ko se je zbudil in vzdignil, je še malo postal in gledal vrtinec, ki *se je brezciljno sukal in sukal, dokler ga ni reka pogoltnila in odnesla proti morju. — "Kakor jaz."
Nato je pridrsela z obzorja trgovska ladja z jadrom obledele barve kakor uvel list, odplula mimo njega in zamrla v daljavi. Ko je njen molčeči krn izginil v vodi, se je njegova molitev, ki se mu je bila izvila iz srca za milostno sodbo o vsej njegovi ubogi slepoti in blodnjah, končala z besedami: "Jaz sem vstajenje in življenje."
Ko se je vrnil, je bil gospod Lorry že odšel in bilo je lehko ugeniti, kam se je napotil. Sydney Carton je popil le malo kave, pojedel malo kruha, se umil in preoblekel, da se osveži, ter odšel na sodišče.
V	sodni dvorani je bilo vse živo in glasno, ko ga je črna ovca — pred katero se je marsikdo boječe umeknil
stisnila v temen kot med množkO. Tam je bil gospod Lorry, tam je bil doktor Manette. Tudi ona je bila tam ob očetovi strani.
Ko so pripeljali njenega moža noter, ga je pogledala s pogledom, tako vz-podbujajočim, hrabrečim, tako polnim občudujoče ljubezni in sočutne nežnosti, a vendar tako srčnim zavoljo njega, da je obtožencu obraz zardel, oko zažarelo in srce oživelo. Ce bi kdo bil opazoval vpliv njenega pogledf na Sydneya Cartona, bi bil videl isti uči-nek.
Pred tem krivičnim sodiščem je bilo malo ali sploh nobeuega opravilnega reda, ki bi zagotovil obtožencu pametno razpravo. Ne bilo bi take revolucije, ko bi ne bili prej tako strašno zlorabili vseh zakonov, oblik in obredov, da jih je samomorilno maščevanje revolucije bilo pripravljeno raz-metati na vse strani sveta.
Vse oči so se obračale k porotnikom. Isti določeni domoljubi in dobri republikanci kot včeraj in predvčerajšnjim in predpredvčerajšnjim. Poseb-«no se je odlikoval med njimi s svojo
vnemo mož pohlepnega obraza, kateremu so prsti neprestano trepetali na ustnicah in ki so ga gledavci opazovali z velikim zadovoljstvom. Življenja lačen .krvoločen porotnik, Jacques tri iz Saint Antoinea. Vsi porotniki so bili kakor porota psov, zapriseženih, da obsodijo zver.
Nato so se oči obrnile k petero sodnikom in javnemu tožniku. Tam ni bilo danes opaziti nobene blagohotne naklonjenosti. Kruti, neizprosni, krvoločni uradniki. Potem so se vse oči srečale z nekimi drugimi očmi med množico in jim pritrjevaje pomežik-nile; glave so si prikimavale, preden so se iztegnile z napeto pozornostjo.
Charles Evremonde, nazvan Darnay. Včeraj oproščen. Včeraj nanovo obtožen in zaprt. Obtožnica mu izročena snoči. Osumljen in ovaden kot sovražnik repdblike, aristokrat, iz družine trinogov, član rodovine, ki je bila izgnana, ker je rabila svoje odpravljene predpravice v zatiranje ljudstva. Charles Evremonde, nazvan Darnay, vsled tega absolutno mrtev pred zakonom.
Tako kratko ali še kraje je utemeljeval javni tožnik.
Predsednik je vprašal, če so obtoženca ovadili javno ali skrivno.
"Javno, predsednik."
"Kdo?"
"Trije glasovi. Ernest Defarge, krč-mar v Saint Antoineu." ' "Prav."
"Terezija Defarge; njegova žena."
"Prav."
"Aleksander Manette, zdravnik."
dvorani je nastal silen vrišč; sredi njega je bilo videti doktorja Manette, ki je bled in trepetajoč bil vstal na svojem prostoru.
"Predsednik, jaz odločno ugovarjam proti tej potvari in slepariji. Vi veste, da je obtoženec mož moje hčere. Moja hči in- vsi" tisti, ki so ji ljubi, so mi dražji kot življenje. Kdo in kje je tisti slepar, ki pravi, da sem jaz ovadil moža svojega otroka!"
"Meščan Manette, bodite mirni. Če ne boste pokorni sodni oblasti, boste tudi sami zapadli zakonu. Kar se pa tiče dražjih kot življenje, ne more dobremu meščanu nič bit dražje kot republika."
Ta opomin so pozdravili glasni vzkliki. Predsednik je pozvonil in vneto nadaljeval:
"Ce republika zahteva, da ji žrtvujete lastnega otroka, ne boste imeli druge dolžnosti, kot da ga žrtvujete. Poslušajte, kar pride. Medtem molčite!"
Nanovo so se oglasili divji vzkliki. Doktor Manette je sedel, ogledovaje se naokrog in trepetajočih ustnic; njega hči se je tesneje stisnila k njemu. Pohlepni porotnik si je pomel roke in zopet del prste na usta.
Ko je bila dvorana dovolj mirna, d/ ga je bilp mogoče slišati, je nastopal Defarge in naglo pripovedoval* kako je bil doktor zaprt, kako je še kot deček pri njem služil, kako je bil izpuščen in kakšen je bil, ko so ga izročili njemu. Sodišče je bilo urno pri delu in zato so sledila le še naslednja vprašanja:
"Vi ste si pridobili zaslug pri osvojitvi Bastilje, meščan?"
"Menim, da."
Tedaj je med množico zavreščala neka razburjena ženska: "Bili ste tam eden izmed najboljših domoljubov. Zakaj bi tega ne povedali? Bili ste tisti dan ob topu in ste med prvimi stopili v trdnjavo, ko je padla. Domoljubi, govorim resnico!"
Bila je Maščevalka, ki se je .med toplo pohvalo poslušavcev tako vmešala v razpravo. Predsednik je zvonil; toda Maščevalka je, razgreta od pritrjevanja, zavpila: "Kaj mi mar ta zvonec!" na kar so jo nanovo pohvalili.
"Poročajte sodišču, kaj ste ta dan delali v Bastilji, meščan."
"Vedel sem," je dejal Defarge, po-gledavši svojo ženo, ki je stala pod stopnicami, na katere se je on bil vzpel, in nepremično zrla vanj, "da je jetnik ,o katerem govorim, bival v celici številka stopet, severni stolp. Zvedel sem to od njega samega. Ko je pri meni delal črevlje, si ni vedel drugega imena kot stopet, severni stolp. Ko sem tisti dan delal pri topu, oklenem, m. pojdem pogledat ono celico, ako trdnjava pade. Ona pade. Z meščanom, ki je med porotniki, grem pod vod stvom ključarja gor v celico. Pre-iščem jo zelo natančno. V neki luknji v dimniku, kjer je bila opeka izrva-na in zopet vstavljena, najdem popisan papir. To je ta papir. Smatral sem si za dolžnost, primerjati ga s pisavo doktorja Manettea. To je pisava doktorja Manettea. Ta papir, popisan od doktorja Manettea, izročam predsedniku."
"Naj se prebere."
V mrtvem molku in tihoti — obtoženec je ljubeče gledal svojo ženo, njegova žena se je ozrla od njega le, da skrbno pogleda očeta, doktor Manette je ostro upiral oči v zapisnikarja, ki je bral, gospa Defarge ni nikdar prenehala opazovati obtoženca, .Defarge ni obrnil pogleda od svoje žene, ki se je naslajala, in vse ostale oči so se napeto obračale proti doktorju,
ki ni videl nikogar okrog sebe — so prebrali to-le:
X. POGLAVJE.
Jedro sence.
— Jaz, Aleksander Manette, nesrečen zdravnik, rojen v Beauvaisu in pozneje bivajoč v Parizu, pišem to žalostno poročilo v svoji bedni celici v Bastilji zadnji mesec leta 1767. Pišem ga skrivaj, v presledkih in z mnogimi težavami. Skriti ga hočem v steno dimnika, kjer sem počasi in s trudom pripravil prostor,' da ga shranim. Kaka usmiljena roka ga morda najde tam, ko bom jaz že strohnel in moja bol z menoj.
Te besede pišem zadnji mesec desetega leta svojega jetnišiva ž zarjavelim žrebljem in s <jajami in ogljem, ki sem ga nastrgal iz dimnika ter namoči! s krvjo. Upanje mi je popolnoma izginilo iz srca. Iz strašnih znamenj, ki sem jih opazil na sebi, vem, da moj razum ne bo več dolgo ostal jasen, a slovesno izjavljam, da sem sedaj še pri popolni zavesti — da je moj spomin zanesljiv in natančen — in da pišem resnico, kakor bom odgovarjal za te svoje zadnje zapisane besede, naj jih kdo bere ali ne, pred prestolom večnega Sodnika.
Neko oblačno mesečno noč v tretjem tednu decembra (zdi se mi, dvaindvajsetega) leta 1757. sem se izpreha-jal na samotnem obrežju Seine, da se osvežim v mrzlem zraku, eno uro od svojega stanovanja v Ulici medicinske šole, ko se je pripeljala za menoj kočija, ki je vozila zelo naglo. Ko sem se ji umeknil, ker sem opazil, da bi me sicer utegnila povoziti, je nekdo pomolil skozi okno glavo in vozniku zaklical, naj ustavi.
Kočija se je ustavila ,brž ko je voznik mogel zadržati konje, in isti glas me je poklical po imenu. Odgovoril sem. Kočija je bila toliko pred menoj, da sta dva gospoda imela dovolj časa odpreti vrata in izstopiti, preden sem prišel do njiju. Opazil sem, da sta bila obadva zavita v plašče in da bi se ne dala rada spoznati. Kq sta stala drug zraven drugega ob vratih kočije, sem tudi opazil, da sta obadva nekako moje starosti ali morda mlajša in da sta si zelo podobna po postavi, glasu in tudi obrazu (kolikor sem mogel videti).
"Vi ste doktor Manette?" je vprašal eden.
"Da."
"Doktor Manette, prej v Beauvaisu", je dejal drugi, "mladi zdravnik, izveden kirurg, ki je v zadnjih dveh letih tako zaslovel v Parizu?"
"Gospoda," sem odgovoril, "jaz sem tisti doktor Manette, o katerem govorite tako laskavo."
"Bila sva na Vašem domu," je rekel prvi, "a ker nisva bila tako srečna, da bi Vas našla, in ker' so nama povedali, da se najbrž tukaj izprehajate, sva se peljala za Vanji v nadi, da Vas dohitiva. Ali bi blagovolili stopiti v kočijo?"
Govorila sta zapovedovalno in sta se bila med temi besedami tako prestopila, da sem stal med njima in med vrati kočije. Bila sta oborožena. Jaz ne.
Oprostita, gospoda," sem dejal. "Toda jaz navadno vprašam, kdo mi izkazuje čast, da išče moje pomoči, in kak je slučaj, zaradi katerega me kličejo."
Na to mi je rekel tisti, ki je izpre-govoril drugi: "Doktor, Vaši klienti so odlični ljudje. Kar se tiče vrste slučaja, naju zagotavlja zaupanje v Vašo' umetnost, da ga boste Vi spoznali bolje, kot ga moreva midva opisati. Dovolj. Ali bi blagovolili stopiti v kočijo?"
Ni mi kazalo drugega kot ubogati; zato sem molče vstopil. Onadva sta vstopila za menoj — zadnji je skočil noter, ko je bil dvignil stopnice. Voz se je obrnil in se odpeljal s prejšnjo naglico.
Ta pogovor sem ponovil natančno. Ne dvomim, da se je glasil besedo za besedo tako. Vse opisujem natanko tako, kakor se je zgodilo, in se trudim, da se ne raztresem. Kjer sem napravil naslednja znamenja, sem začasno ponehal in papir skril. ***
Kočija je prevozila ulice ter se odpeljala skozi Severna vrata in po cesti na deželo. Dve tretjini milje od vrat — takrat nisem meril razdalje, marveč pozneji, ko sem šel po isti poti — je zavila na stransko pot in se nato ustavila pred samotno hišo. Vsi trije smo izstopili in odšli po vlažni, mehki stezi skozi vrt, kjer se je bil razlil zapuščen vodomet, proti hišnim vratom. Ko sta pozvonila, se niso takoj odprla in eden izmed mojih spreniljevavcev je Udaril moža, ki jih je odprl, s težko jahalno rokavico po obrazu.
To dejanje se mi ni, zdelo nič nenavadnega, ker sem čestfo videl, kako .-o ljudi pretepali kot pse. Toda drugi, ki je bil tudi jezen, je udaril moža na enak način; izraz in obnašanje bratov s> je bilo pri tem tgko popolnoma podobno, da sem tedaj prvič opazil, da sta dvojčka.
2e takrat, ko smo izstopili pri zunanjih vratih (ki so bila zaklenjena in ki Jih je eden izmed bratov odklenil ter nanonovo zaklenil), sem slišal kriča-nje ki je prihajalo iz ene zgornjih sob. { eljali so me naravnost v to sobo, kričanje je postajalo glasnejše, ko sem se po stopnjicah, in slednjič sem ugledal na postelji bolnico v hudem vnetju možganov.
Bolnica je bila zelo lepa žena in »Hada; gotovo ji ni bilo več kot dvajset. Lasje so ji bili zmršeni in roke zvezane s prevezami in robci, Opazil sem, da so vse vezi deli moške obleke. 'Na em ume(1 "jih, slavnostnem prepa-
su z resami, sem videl plemiški grb in črko E.
To sem videl takoj prvo minuto, odkar sem bil pri bolnici; kajti v svojem nemirnem premetavanjii se je bila ob robu postelje obrnila na obraz, si vteknila konec prepasa v usta in bila v nevarnosti, da se zaduši. Jaz sem ji najprej olehčal dihanje; i h ko sem cyl-stranil prepas, sem opazil Vezenino v kotu.
Nežno sem jo obrnil, ji položil roko na prsi, da jo umirim in zadržim, ter ji pogledal v obraz. Oči so ji bile široko odprte in plašne; neprestano je pretresljivo kričala in ponavljala besede: "Moj mož, moj oče, moj brat!' Nato je štela do dvanajst in dejala: "Pst!" Umolknila je le za trenutek, da prisluškuje, potem so se ponovili pretresljivi kriki, začela je zopet vpiti: "Moj mož, moj oče, moj brat!" štela do dvanajst in dejala: "Pst!" V vrsti in načinu ni bilo nobene izpremembe. Med vpitjem nobenega presledka razen pravilnega trenutnega premolka.
"Kako dolgo traja tb?" sem vprašal.
Da razločujem brata, ju bom imenoval starejšega in mlajšega. Starejšega nazivam tistega, ki se je obnašal bolj oblastno. Ta mi je odgovoril: "Kakih štiriindvajset ur."
"Ona ima moža, očeta in brata?"
"Brata."
"Jaz ne govorim z njenim bratom?"
Odgovoril je zelo zaničljivo: "Ne."
"Število dvanajst je v neki zvezi z njeno boleznijo?"
Mlajši brat je nestrpno odgovoril: "Na dvanajsto uro misli."
"Glejte, gospoda," sem dejal, še vedno držeč roko na njenih prsih, "kako malo morem pomagati, ko sta me tako pripeljala! Ko bi bil vedel, s kako boleznijo bom imel opraviti, bi se bil pripravil. Tako le zgubljamo čas. V tej samoti ni nikjer dobiti zdravil."
Starejši brat je pogledal mlajšega, ki je ponosno odgovoril: "Tu imamo zalogo zdravil;" prinesel jo je iz shrambe in postavil na mizo. ***
(Dalje prih.)
Naztianilol
Slavnemu slovenskemu in hrvatsk« mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in iti hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst» gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod rbčje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejl-in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, II)
STENSKI PAPIP
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po Tiizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 376
120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.001
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.501
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.501 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00|
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00j
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00|
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................t?-'
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................1*
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft.1— Pišite v slovet' skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois*
JOUCT.UU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. illiNO;
t le
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik________Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Pelric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Ce ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najbolj*® so po najnižji ceni? Gotovo) V®*'
Anton Pasderi
se dobijo najboljše sveže io ^ jene klobase in najokusnej»e " Vse po najnižji ceni. Pridite
poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postr^ naše geslo.
š
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji »a lu Broadway and Granite
voC Str«*1
Chic. Phone 2768. N. W. Ph0"' _
Luka Pleš
HRVATSKO-SLOVENSI^
gostilna
kjer točim najokusnejše p»v0'
fi»»
bi
H!
Sli g£
Ul
C g(
dc ni
Vl Sli 17
in li: D G
V %
mača in importirana žganja Jre-ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obil{fl
1014 North Chicago St.,
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
eli^lc* jla e exporj
b
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Otl teki™ 405,	S. Bluff St.. MM-