večerna priloga deželnemu uradnemn časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Urednlltvo In npravnlitvo: Kolodvorske ulico štov. 16. — Z urednikom ie more govoriti vsak dan od 11. do 19. ur«. — Rokopisi ae ne vračajo. — Inseratl: Seatatopna petlt-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav Janji daje ae popuet. — Volja ma Ljubljano v upravuiitvu: i« oelo leto 6 gld., sa pol leta 8 gld., xa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poilljatev na dom velja meae6no 0 kr. ved. Po polti volja aa oelo  ____ leto 10 gl., aa pol leta 6 gld., aa četrt leta 9 gld. 60 kr. in ca Jeden meieo 86 kr.
Štev. 290.	V	Ljubljani	v	soboto.	19.	decembra	1885.	Tečaj II.
gubljivi napuh bil je začel razprostirati svoja krila. Ni tedaj čuda, da je vznova navdal strah srce vsem, ki žalujejo nad zmoto in zasleplenostjo obeh sorodnih narodov.
Pred dvema dnevi pa se je raznesla veselejša v6st med svet. Premirje sicer še ni sklenjeno, Se stojiti si obe armadi v utrjenih pozicijah nasproti ter skrbno čujeti jedna nad drugo, a poroča se, da je tudi knez Aleksander sprejel predlog gledč vojaške komisije, izražujoč ob jednem upanje, da se bodo primerno uvaževale bolgarske zmage in želje bolgarskega naroda. S tem storjen je znaten korak na bolje, in uže danes smelo trdimo, da se prelivanja krvi ni bati več. Ako je kedaj posredovanje Evrope bilo umestno, je gotovo sedaj. Predočujmo si nekoliko faktične razmere na Balkanu. Bolgarija in Rumelija združili sta se brez volje Evrope in sta s tem razbili določila berolinske pogodbe. Komaj ae je bilo to zgodilo, čul se je skoro po vsi Evropi jeden glas, da se ima povrniti status quo. Niti Rusija, o koji se je v začetku splošno mislilo, da je moralična prouzročiteljica rumelijske ustaje in ki je v san-štefanski pogodbi sama bila ustvarila Veliko Bolgarijo, ni se hotela sprijazniti z mislijo, da bi obstala zjedinjena Bolgarija. A v času, ko je razburjena Evropa zastonj poskušala prijeti za pravo nit, ko je poslaniška konferenca v Carigradu zastonj ubijala si glavo, kako spraviti zahomatano zadevo zopet v pravi tir, prilastila si je Srbija svojevoljno nalogo Evrope ter je šla v boj za ohranitev razmer, kakor jih je bila ustvarila be-rolinska pogodba. Kedo je dal Srbiji to pravico? Klicalo se je sedaj od vseh stranij, kedo jo je pooblastil izvrševati nalogo, katero izvrševati imajo
le velevlasti? Tako se je klicalo, a ti klici niao pomagali nič. Boj unel se je ljuteje, nego se je sploh pričakovalo, in ne oziraje se na to, kaj sedaj pravi Evropa, kako se od nje strani jednemu kot drugemu očita, da je prelomil berolinsko pogodbo in da kali evropski mir, borila sta se oba slovanska naroda na smrt in življenje.
Od tistega trenotka, ko je počila prva puška ob srbsko bolgarski meji, bilo je vzhodnje pra-šanje še bolj zavozljano in je tako ostalo, dokler niso evropske vlasti pokazale fesne volje, da hočejo napraviti zopet mir. Da se med obema vojskujočima strankama do danes še niti premirje doseglo ni, je vsaj deloma gotovo vzrok čudno razmerje, v katerem se nahaja Bolgarija kot država. Knez Aleksander sam bil je takoj po napovedbi vojske od srbske strani naznanil sultanu, da se Bolgariji vojska niti napovedati ne more in ne smč, ker je ta vazalna Aržava. Tega poprijela se je zadnji čas Srbija ter začela sklicavati se na, to, da Bolgarska n« more sklepati premirja, ker je nje knez vazal turškega sultana, da hoče tedaj tudi le s Turčijo pogajati se. Ta ponudba je baje Turčiji tudi zares dopadala, kajti bila je takoj pripravljena poslati svojega zastopnika, ki naj bi zastopal Turčijo in ob jednem Bolgarijo pri pogajanji. A sedaj pa je postal zopet knez Aleksander drugih nazorov. Naznanil je namreč vezirju, da Turčija, ki se je prej čisto neutralno kazala, ki celo na njegovo izrecno prošnjo ni hotela smatrati Srbije sovražnikom Turčije, sedaj tudi pravice nima pogajati se z njo. Tako vidimo povsod polno nasprotstva in protivja, iz kojega bi bilo težko najti pravo pot, ako bi Evropa ne bila posegla vmes s svojo mogočno roko še o pravem času.
Na jugn se svita
Temni oblak, ki je toliko časa zagrinjal jasno neb6 nad balkanskim poluotokom, prodrl je dobrodejen solnčni žarek. Pred par dnevi še brzo-iavljalo se je iz glavnega mesta Bolgarske, da je Položaj zelo napet in da se je bati novega prelivanja krvi. Knez Aleksander namreč pri pogaja-o premirji nikakor ni hotel odstopiti od zadeve, da srbsko vojstvo zapusti bolgarsko ozemlje, a Srbija zopet se tej zahtevi ni hotela udati. Vsled tega pripravljalo se je v istini na obeh straneh še vedno na boj, in uže prihajal je iz Bolgarije glas, da sef je 6ndi sklicala črna vojska. S tem bile so najedenkrat uničene sladke nade, so se bile vzbudile v srcu vse civilizirane Evrope v trenotku, ko je mogočna zapoved velevla-bila ustavila vojevanje med bratskima narodoma. Bilo je videti, kakor da ima po kratkem premolku vznova pričeti se ljuti boj, da ima še
dalje trajati krvavo klanje med obema nasprotnikoma, dokler jeden njiju popolnoma ne omaga. Srbija, ki je napovedala vojsko s trdnim prepričanjem, da sosedno državo premaga in da ji kot vojskino odškodnino odtrga kos ozemlja, a se je pri tem tako britko varala, uklonila se je le z notranjim gnjevom in britkimi občutki neusmiljeni usodi in ni se manjkalo v Belgradu tacih, ki so, namesto da bi Avstriji hvaležni bili za nje rešilno posredovanje, še mrmrali nad njo, češ, da je ona preprečila maščevanje ter onemogočila, da se z bolgarsko krvijo opere sramoto, ki je zadela srbsko orožje. Na bolgarski strani pa, kjer se je tako Nepričakovano praznovala zmaga za zmago, bila 86 je začela kazati uže nekaka omotljenost in po-
Listek.
Usoda kraljevega klavirja*
Slutnja, slutnja! Na večer leta 1787. prišla je francoska kraljica Marija Antoinetta, roko pod pazduho svojega brata, cesarja Josipa II., ki je tedaj bival za nekaj dni v Parizu, iz kraljevega gledališča. Na stopnicah izgubila je pahaljicd, katero jej je pa takoj zopet prinesel prijetno oblečen gospod.
.Komu naj se zahvalim ?“ vpraša kraljica ^alo slabo volj na.
.Jaz sem odvetnik v Vašemu veličanstvu zvestem meBtu Parizu."
»Kako se zovete?“
.Maksimilijan Robespierre."
.Hvala Vam, gospod odvetnik!"
Ponosno je namignila z glavo in se je oddaljila. Pri tem dejala je cesarju Josipu:
.Tega človeka se bojim!“
.Od kedaj, ljuba sestra, se boj 6 ženske obleke (robes) in žlahtnega kamenja (pierres)?“ vpraša 8|«eje se in dobre volje Josip zaradi prikladnega dovtipa.
Ta obleka in žlahtno kamenje stalo je vender kraljici življenje. Slutnje, slutnje!
Dnč 10. avgusta 1792 prodrlo je besno ljudstvo v Tuljerije. Drvilo se je po vseh sobah in konečno je prišlo tudi v kraljičino dvorano. Tu je dalo razbijanje zopet dosti posla, in hišna oprava se je pridno metala skozi okna. Mlad topničar narodne straže slonel je na steni in je opazoval malomarno počenjanje. Kaj mu je bilo do tega, če se pokončujejo slike v dragocenih okvirjih, če se pobijajo ogledala in se mečejo mize in stoli pri oknih? — saj bi tudi bilo brezvspešno, če bi hotel zabraniti, in v zahvalo bi se mu bilo zagrozilo, da bode smela njegova glava vse gledati z droga. Navidezno brez zanimanja dopustil je vojak besni množici vse; ko so se pa hoteli pola-Btiti konečno krasnega klavirja, umotvor Erarda, bilo mu je vender žal za to krasno delo in zakričal jim je gromovito: Ne! Ta vzklik je imel vspeb, kakor bi bilo treščilo v množico. Postala je in jela premišljevati, kaj naj počne s predrz-nežem. Topničar je priskočil in še jedenkrat zakričal : Stoj!
„A bas!“ zakriči nekdo besen ; .zakaj kričiš?" vpraša podstavni ključar Gamain.
»Pustite to omaro!"
.Kaj hočeš z njo? Ravno tako lahko pleše na vrtu, kakor vse drugo. Čemu naj bo ta pozlačena in pobarvana omara?*
.Čemu naj bo?“ zakliče kanonir; .čakajte, takoj vam bom povedal. Le poglejte jo! Nič ni bolj domoljubnega nego ta zaboj. Melodijozna je in premore naše najdragocenejše pesme. Postavite jo zopet na noge, in kadar se bote prepričali, da govorim resnico, bodete jo gotovo pomilostili."
Kanonir iskal je stol — brezvspešen trud, ker vsi so uže bili polomljeni in pometani v vrt — in ker ni nobenega dobil, igral je Carmagnole in kakor se zovejo vse te pesmi, stojd. Besna množica poslušala je strme, radostna je zakričala in počela je plesati, skakati, da jej je pošla sapa. Nikomur ni več prišlo na um, melodiozno omaro razbiti, temveč množica želela jej je srečo, zdravje in življenje do konca sveta. Topničar dal je spehani množici na to svčt, naj zapusti dvorano in se opočije na vrtu.
Ko so se vender po dolgem prigovarjanji in prošnjah oddaljili, zaprl je topničar vrata, in da bi vsaj za sedaj zabranil, da bi množica več ne mogla notri, vrgel je ključ na vrt. Ko je hotel
Praša se sedaj, kako se bodo odslej razvijale stvari in kak bode konec vsemu temu. Da ima Bolgarija kot zmagovalka pravico zahtevati voj-skino odškodnino, se tajiti ne more in ne sm£. Bilo bi se pravici in stoletnim zakonom v obraz, ako bi se tukaj zahtevalo kaj druzega. Evropska diplomacija bo imela tedaj nalogo določiti, v čem naj obstoji odškodnina. Ta mora biti pred vsem za Srbijo kolikor mogoče malo občutljiva. Srbija se ne sme preveč ponižati, to mora biti glavno pravilo, katerega bo gotovo pred vsem Avstrija odločno zastopala. Na drugi strani pa mora odškodnina biti primerna žrtvam, ki jih je ta vojska zahtevala od Bolgarske ter zadostujoča težnjam bolgarskega naroda. Najgorečnejša želja bolgarskega naroda je združenje, za to idejo je šel v boj, za to idejo prelival je kri na bojnem polji, ta želja in ta ideja naj se mu tedaj uresniči, to naj mu bo vojskina odškodnina! To tudi Srbije sedaj ne bode tako hudo zadevalo, kajti kot premagana mora biti zadovoljna, da ni utrpela večje materijelne škode. Da evropske vlasti zares mislijo na ta način urediti zadeve na Balkanu, dš, se sklepati iz poročila, ki dohaja iz Berolina, vsled kojega Nemčija pošlje posebnega poslanika v Petrograd, da pridobi tudi ondotne vladne kroge za ta predlog. Da se mu to posreči, o tem ni dvojbe, kajti v Petrogradu veje uže davno zopet knezu Aleksandru prijazneji veter in ta korak Nemčije je pred vsem, ki nas navdaja z nado, da je konec prelivanja krvi in boja.
O združenji nekaterih zemlji snih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino ljubljansko
(Dalje.)
V poročilu od 30. oktobra 1879 prosila se je c. kr. deželna vlada, da se parcele tega gradu in one, katere so lastnina stavbenega društva in lastnika Kolizeja izločč iz davčne občine Spodnja Šiška in vpišejo v davčno občino Kapucinsko predmestje.
Te prošnje deželna vlada ni uslišala. Pritožba zoper ta ukaz od 25. januvarija 1880, št. 9354, ni imela vspeha, ali visoko c. kr. ministerstvo je vender v svoji naredbi od dne 14. aprila 1880, št.: 4276, izreklo, da se ločitev, oziroma inkorpora-cija dotičnih parcel v mestni okraj ljubljanski z ozirom ua § 1. mestnega statuta ljubljanskega ne d& izvršiti administrativnim potom, temveč le potom deželne postave, ker se hoče na ta način predrugačiti mestni okraj. Zastop občine Spodnja Šiška in tudi lastnik Kolizeja sta se vselej izjavila proti ločitvi.
V seji dne 1. aprila t. 1. sklenil je mestni odbor ono, kar je v začetku tega poročila navedeno, in to utemeljuje sledeče:
uže oditi, zapazil je na stopnicah čedno oblečenega človeka, katerega je bil uže poprej v dvorani v gnječi „sansculottov“ opazil. :— Ko je klavir imel skočiti pri oknu, pogledal je bil rosnim očesom in povzdignenimi očmi kanonirja. Vsled tega je bil topničar rešil klavir.-
.No, gospod, ste-li zadovoljen?"
„0, vi ste angelj!"
.Bog ne daj! Jaz sem kanonir Aleksis! In vi?“ ,Jaz sem Doublet, popravljavec klavirjev kraljice. Srce mi je hotelo počiti, ko sem videl besno množico dreti v dvorano. Hitel sem za njo, da bi, če mogoče,’ rešil klavir. Meni bi se ne bilo to posrečilo, kajti jaz nisem posebno izumljiv. Vaša glava pa • je izumila pravo sredstvo za rešitev, ' tisočkrat se vam zahvalim. Sedaj pa grem, pri vas je klavir varen.*
.Pač res, klavir je na varnem; toda vi skr-bite za-se. Če vas kdo zapazi, vaša obleka je uže zločin pri teh ljudeh. Izberite sedaj: ali hočete doživeti usodo, ki je bila namenjena klavirju, ali pa pobegniti?"
„0, gospod, kako naj ubežim?"
»Idite z menoj, to vam preskrbim jaz." Kanonir prijel je Doubleta ter ga odvel po skrivnih hodnikih iz Tuljerij. Potem Bta se ločila,
.Blizu deset let sem se mesto ljubljansko širi proti onemu kraju, kjer je Podturnski grad ali grad Tivoli. Dvoje nove ulice so nastale: Cesar Fran Josipove in Knafljeve ulice. Podaljšanje teh cest ni mogoče, ker bi prešle v tujo, namreč v spodnješišensko občino. Tri vile so tam sezidane, in deželni muzej Rudolfinum se je tudi ondi postavil. Kranjsko stavbeno društvo uamerava še za naprej na tem prostoru različne zgradbe izvršiti in v seji dne 1. decembra 1882 se je tudi sklenilo, da se ima napraviti na tem ozemlji takozvana tovorna cesta, ki bi vezala Tržaško cesto z Marije Terezije cesto.
Vse te zgradbe, ki so se deloma uže dovršile in ki bodo tekom bodočih let zgotovljene, stojč in bodo stale v tuji občini, v tujem okraji, namreč pod okrajnim glavarstvom okolice ljubljanske in bodo na ta način podvržene vaški upravi občine spodnješišenske.
Najlepši del ljubljanskega mesta bi bil tedaj odtegnen mestni upravi in bi bil izpostavljen upravi občine spodnješišenske, ki nima tolike moči, da bi mogla sama spolnovati dolžnosti, katere ji nalaga zakon.
Ceste, ki se nahajejo v tem ozemlji, napravlja mesto; mesto jih oskrbuje. Ravno tako vzdržuje mesto steze, mostove, drevorede in naposled tudi razsvitljavo s plinom.
Občina spodnješišenska ne stori za ta kraj ničesar, vse le mesto ljubljansko, ter ustreza na tak način vsaki potrebi; le v jednem oziru ne more storiti ničesar, namreč gledč policijskega nadzorstva. V tem oziru mesto ljubljansko ne sme ničesar storiti in vaška občina spodnješišenska ne more ničesar storiti, ker nema za to potrebnih sredstev. To je tembolj obžalovanja vredno, ker je skoro celo ozemlje izključljiva lastnina mesta in namenjeno rabi v zabavo občinstva.
Iz javnih ozirov je nujno potrebno, da se Podturnski grad in njegovo ozemlje podvrže mestni upravi, kar se da le s tem doseči, da se uvrsti v mestni okraj.
Temu se protivi občinski zastop spodnje-šišenski in lastnik Kolizeja, gospod Withalm.
Kar zadeva občino spodnjedišensko, nasprotuje iz sledečih uzrokov:
Pravi namreč, da je občina spodnješišeuska itak premala in da bi torej ločitev tacega dela njenega obsega jako slabo uplivala na njeno notranjo upravo in posebno pa na lov, ker je ona dala lovsko pravico v zakup ter bi potem manj dohodka iz tega zakupa imela.
Leta 1879. zidala je novo šolo in za pokritev dotičnih troškov razpisala doklado na oeposrednji davek, katero bi vsled vprašavne ločitve deloma zgubila.
zagotovivši drug drugemu najiskrenejše prijateljstvo.
* *
*
Dne 10. avgusta 1833 hila je obletnica ravno omenjenega dogodka; des Champeaux, general .hotela dea invalides", dal je pojedino. Med povabljenimi bil je tudi Singier, ravnatelj od .OpdSra comiquea. Po pojedini pravi mu general:
.Vi ste prijatelj glasbe. Pojdite z menoj, jaz vam bom pokazal invalida, ki vas bo zanimal!"
Odšla sta v dvorano. Tu stal je pozlačen piano, ua katerem je igral oficir z glavo belo ko cvetje. Ko Singier zagleda piano, vzkliče stres-nivši se:
.Ta klavir poznam! Na pokrovu mora imeti sliko od Watteau-a: Ovčarji in ovčarice, ki plešejo na pastirska svitala."
.Pri moji veri, istina! Pa od kje ga poznate?"
.Parbleu! Če sem mu nekdaj rešil življenje, moram ga poznati.*
Pri teh besedah zakričal je oficir, ki je igral, ter je pal Singieru na prsi.
„Da, vi ste oni, kateremu sem dolžan zahvalo za tolažbo, da morem na stare dni še igrati na tej ljubi omari. Jaz sem Doublet, nekedaj popravljavec kraljevih klavirjev."
Kar se tiče lastnika Kolizeja, nasprotuje zaradi tega, ker bi mu Kolizej ne dajal toliko dohodkov, ko bi prišel pod mesto, kakor sedaj. (Konoc prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-oflerska država.
Večina deželnih zborov, kateri zdaj zborujejo, nadaljuje svoja posvetovanja še po Božičnih praznikih, ker jim zaradi pičlega časa ni bilo možno rešiti več zel6 važnih predlog. Zborovanja deželnih zborov vršijo se, izimši male prizore, prav mirno; zastopstvo obrača v vseh krouovinah svojo pozornost ua iuterese dežele; narodnostni prepir ne moti stvarnega delovanja. Cel6 v češkem deželnem zboru, kjer so si velikonemški hujskači obetali mnogo »prepira", obravnava se stvarno, ker se Čehi ne hote spuščati v prepire in energično poseza predsedstvo zbornice v debate.
Ogerski deželni zbor prenehal je predvče-ranjim s svojim delovanjem; Božične počitnice za gorenjo zbornico trajejo do 12., za poslansko pa do 9. januvarija.
Tuje dežele.
Propaganda v Rimu dobila je o umorih kri-stijanov na indijsko-kitajskih otokih nuslednje poročilo: V vikarijatu Košinšina, kateri obseza tudi Hue, umorjenih je bilo 9 misijonarjev, 7 domačih duhovnikov, GO katehetov, 270 domačih nun iu 42 000 kristijanov. Razdejanih je 270 kristijanskib vasij popolnoma, 225 cerkev je požganih in 17 sirotišnic, 10 samostanov, 4 kmetije, 2 semenišča in 2 lekarni so razdejani. Na severu od Košinšiue bilo je umorjenih 9 domačih duhovnikov iu 700 kristijanov, razdejanih pa 6Q vasij.,
,Pol. Corr.“ poroča iz Londona, da je (Jlad-stoue zadovoljen, da se ustanovi irsk parlament in njemu odgovorno irsko ministersvo; pri tem pa bi krona imela pravico s svojim .ne* preprečiti ue-prilične ukrepe. Redno vojsko, brambovce, mornarico in vnanje zadeve imel bi nadzirati, angleški parlament. Konservativci protivijo se ,z vso uioi'jo tem načrtom ter nameravajo, če propadejo pri rešitvi tega vprašanja v parlamentu, apelovati do naroda.
Vojaška komisija, katera ima določiti med srbsko in bolgarsko armado mejno črto, dospela je uže na bojišče ter takoj prične svoje delovanje. Med tem vršijo se med kabineti diplomatski dogovori o rešitvi srbsko-bolgarskega iu vzhodno-rumelijskega vprašanja. Gled6 slednjega pravijo najnovejše v6sti, da se Turčija hoče sama pogoditi s knezom Aleksandrom ter ga imenovati dosmrtnim generalnim guvernfirjem, se v6 da z dovoljenjem vlastij, katere so podpisale berolin-sko pogodbo. — O srbsko-bolgarBki zadevi pa se
Prizor bil je ganljiv. Prijatelja bila sta dolgo Časa objeta.
.Pa kako je to, da je kanonir Aleksis Siugier postal učenec Mčhula, pianist, skladatelj in ravnatelj ,Opere comique‘?“
.Jaz sem obesil vojaško suknjo na kol iu sem se po polnem posvetil glasbi. Ali ti, Doublet, popravljavec klavirjev, kje si zadobil oficirski patent?"
.Ah, ljubi prijatelj, po onem usodnem tre-notku sera uvidel, da zame ne bo več posla. Prijel sem za puško; dobro sem se držal in postal sem načelnik batalijona, kakor me tu sedaj vidiš." .Pa kako si dobil kraljičin klavir?*
.Prav po ceni. Slučajno bil sem navzoč, ko se je leta 1814 prodajala zapuščina kraljice Hor-tenzije. Ostrmel sem, ko sera tu zagledal ta klavir. Česa me je spomina!? Kolikrat sem videl sedeti pri njem blago, nesrečno kraljico Antoinetto in njenega učitelja Sapira. Sem li smel dopustiti, da pride v druge roke. Dal sem zanj malenkost, zame ima vrednost milijonov! Kadar umrjem, bodeš ti ujegov dedič, ti moj uajljubši prijatelj!"
V osmih dneh postal je res Singier dedič klavirja. Žalosten korakal je za krsto Doubleta-
—c.
čujejo menj pomirljive v6sti. Bolgarija je baje naznanila diplomatskim zastopnikom, da morajo srbske čete v treh dnevih zapustiti bolgarsko ozemlje pri Vidinu, drugače jih bode prisilila v to z orožjem. Listi, kateri prinašajo to, uradno sicer Se ne potrjeno vžst, menijo, da se morda spet kmalu uname vojska, ker so se Bolgari naveličali samih diplomatskih razgovarjauj, a Srbija se ob-rožuje ter se ne zmeni za bolgarske zahteve. To J® gotovo vojevita v&>t, a uverjeui smo, da bode bolgarski knez viastem nasproti obnašal se uže nekoliko bolj pohlevno, z druge strani pa da bodo Vlasti tudi vplivale na Srbijo, da se, v kolikor treba in možno, bolgarskim zahtevam zadosti.
Najnovejše vesti iz Sudana so zel<5 vznemirljive. Mahdisti s toliko silo pritiskajo iz Sudana, da se je sam načelnik angleške okupacijske armade v Egiptu, general Stephenson, moral podati na bojišče. Ti neprijetni dogodki dali so angleškim vojaškim krogom v Londonu povod, da so poslali tja. doli pomožnih čet. Da-si je uže 14 000 mož angleških čet v Egiptu, so se vender še poslali tj& trije novi polki. Proti koncu decembra imel bode general Stephenson 8000 brit-skih in 8000 egiptovskih vojakov v Nubiji, južno od Assuana. S temi napade potem nasprotnika in s> zopet osvoji Dongolo.
Dopisi.
Iz Litije, 17. decembra. (Izv. dop.) Tukajšnji rudarski delavci praznovali so pretečeno nedeljo Rod sv. Barbare, varuhinje in pomočnico srečne smrti. Ob 8. uri podajo se rudarsko oblečeni delavci 8 8V0j0 g0dbo proti dekanijski cerkvi v Šmartno. Na Selu sprevoda bil je g. vodja Pongrac ®*chelter, Puchler, c. kr. komisar grof A tem s in drugi uradniki, za njimi uvrsteni delavci in obilo druzega občinstva, katerega je svitajoča godba izvabila izpod gorke strehe. Tudi mene je izvabila — pa ne godba — ampak radovednost do novo izdelane maše in „0čenaša8, katero je tamošnji učitelj in pevovodja gosp. Bar tl izdelal, da sem prav vkljub ostrega mraza lahkih nog korakal za sprevodom.
Dospevši v Šmartno podamo se v cerkev k slovesni sv. maši, katero je služil gosp. dekan J- Rus. Varal se nisem. Govorica, da šmartinski pevski zbor (3 kvarteti) vrlo napreduje, rešijo častno svojo nalogo, našel sem uresničeno. Vsakdo čuditi se mora, kako ubrano, dobro nuancirano petje si slišal od mladega, komaj rojenega zbora, katerega si je g. Bartl pred malo meseci osnoval. (Maša je res lepa, posebno »glorija* in „eredo“ ste umestni.) Cast in hvala tedaj g. pevovodji za njegovo res trudapolno delovanje, katero si je z osnovo tega zbora naložil. Ponosni pač smete biti občani na skrbnega pevovodjo kateri vam ni z osnovo pevskega zbora socijalno življenje deloma osladil, temveč lepo petje blaži um, srce — celo dušo. CaBt pa tudi g. pevcem, kateri se pevskih vaj tako marljivo udeležujejo. Prav tako! Le trdno
oklenite vašega spretnega, vrlega pevovodje lu ne izpustite ga iz svoje srede. — Po dokončani služb} vrnil sem se prav veselega, zadovoljnega 8pca proti domu. Opoldan imelo je rudarsko urad-ttištvo, z mnogimi drugimi tukajšnjimi uradniki obed
g- Koblerji, pri katerem napivale so se iz raz-“jh strani na več oseb lepe, spodbudljive uapit-u*Ce-	Prijatelj	petja.
Razne vesti.
— (Preveč odvetnikov.) Po uradnih podatkih je sedaj na Niže-Avstrijskem 750 odvetnikov;
teh jih odpado na Dunaj 609. Razdelč so ti sle-dcC°: V I. okraju jih jo 540, v II 14, v III. 4, v 1V- 11, v V. 1, v VI. 5, v VII. 13, v VIII. 10, v 2. Razen Dunaja prido jeden odvetnik na 11364 llrobivalcev, na Duuaji samem pa na 1141. V notranjem mostu ima ute 114 prebivalcev svojega odvetnika. ' predmestjih jo 28 odvetnikov, in sicer jih je v Wahii„jrU 5( v Rudolfshoimu in Hietzingu po 4, v ll«iii.tlsu, Fflnfhausu in Moidlingu po 3, v Sechahausu, ^•‘udonzilorfii, Lorchenfeldu, Otttakringu, DOblingu
in Simmeringu po jeden. V Dunajskom Novem Mestu je 11 odyetnikov, v St. POltenu 8, v Kremsu 7, v Badenu 6, v Korneuburgu 4 in ravno toliko v MOd-lingu.
— (Žalosten konec obitelji.) Iz Budimpešte se poroča: Zidarski podjetnik Viljem Egressy, njegov 19Ietni sin Ludovik in njegovi hčeri Berta in Regina, prva stara 20, druga 18 let, storili so dne 17. t m. v Budimpešti svojemu življenju z revolvorjem kouec. V pismu pisanem z gotovo roko, kojega je Egressy policiji poslal, navedel jo, da ga dolgovi tarejo in da mu posebno rubežon zaradi dolžnih 500 gld. proti ; vsled tega mu je ljubša smrt, nego sramota. Pismu pristavil je Ludovik Egressy sledečo opazko: „Ta žalosten čin izvršili smo po skupnem dogovoru prostovoljno, ker nečastno ne moremo živeti." — Ko je sodnijska komisija stopila v sobo, živel je še Ludovik Egressy, a umrl jo mod potom v bolnišnico. — Egrossy (poprej Meiseles) bil je podjotnik pri raznih stavbah; a ker ni imel sreče, prišel je v roko skopuhom. Ta slučaj vzbuja tukaj splošno sočutje.
— (Berolinska jeunesse dorče.) „Berl. Tgbl.“ piše v jedni zadnjih številk sledeče:	Jedno-letni prostovoljec, sin nekega milijonarja, zgubil je v jednom tukajšnjih klubov, v katerega samo jako premožni ljudje zahajajo, jeden večer malenkost 160000 mark. Drugo jutro zahteval je temu primerno svoto te-legrafično od staršev. Ko je šel popoludan v službo, bila jo stvar uže v redu.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(VII soja dne 16 decembra.)
(Konec.)
Posl. Šukljo utemeljuje svoj samostalni predlog o premombi doželnega volilnega reda. (Govor priobčili smo v vsem obsegu uže v predvčerajšnji številki.)
Posl Apfaltrern oporeka, da bi bili on in njegovi somišljeniki vsled pomanjkanja liberalizma proti predlogom posl. Kluna in Šukljeta. Oni le želijo, da bi v deželni zbor ne prišli elementi, kateri bi vsled svojega gmotnega položaja ustvarjali zakone, kateri bi ne bili v soglasji z interesi dežele. Iz tega razloga bodo glasovali proti oddaji predloga upravnemu odseku.
Posl dr Poklukar poroča o računskem sklepu slapske šole za 1. 1884. ter predlaga, naj se odobri (Se sprejme.)
Posl dr. Poklukar poroča o onem delu računskega poročila, kateri zadeva ustanove. — Poročilo se vzame v znanje.
Posl dr. Samec omenja, da poročila o .Marija-nišči“ toliko časa ne more vzeti v znanje, dokler mu gospod poročevalec no pojasni, zakaj učiteljico v „Ma-rijanišči “ niso zmožne slovenščine, in zakaj se iz „Ma-rijanišča“ rekrutujejo otroci za nemško šolo v Ljubljani.
Posl. Deschmann omenja, da se otroci v „Ma-rijanišči“ tako vzgajajo, da morejo potem pristopiti h kakemu obrtu. Oni obiskujejo javne šole, in deželni šolski nadzornik gosp. Smolej se je pohvalno izrazil o šoli v .Marijanišči*. Tu pa poučujejo sestre, katore so izprašane in slovenščine zmožne.
Posl. Gras s el 1 i naznanja, da 40 otr6k iz .Mari janišča“ obiskuje slovenske, 5 otrdk nemške šole. Govornik omenja, da se vodstvo ,,Marijaniščau neče ukloniti za vse učeuce v ljudskih šolah predpisanim določilom in neprestano zahteva izjeme. Govornik želi, naj bi se vodstvo uklonilo predpisanim določilom.
Posl. dr. Vošujak omonja, da so so iz „Marija-nišča“ vpisali trijo učonci v nemško mestno šolo, kateri pa no umojo nobono nemške besede. To gotovo ni v redu.
Posl. dr. Poklukar omenja, da se bodo deželni odbor gotovo oziral na tu izraženo želje tor odpravil nedostatko.
Na to so rošijo prošnje za podporo: Prošnja občine Prevoje za podporo pri poplačanji bolniških troskov po Francetu Klopčiču se izroči deželnemu odboru v reSitev; prošnja Marijine bratovSčine v Ljubljani za podporo so odbije; kraškomu komitoju kluba turistov na Dunaji se dovoli 500 gld. podpore za osušenje planinske doline; podpornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubuom 20 gld.; prošnja bivšoga uči tol ja Hitija za milostuo pokojuiuo se odbije; prošnja grobo-
kopa Jakoba Medica za povišanje letne odškodnine za pokopavanje mrličev iz bolnišnice se odbije; prošnja „Vrtčevega“ urednika za podporo se odbije; prošnja Vincencijeve družbe za povišanje sirotinskih ustanov v „Marijanišči“ in prošnja učitelja Matije Arkota se odbijete ; dovolijo pa se podpore podpornemu društvu dijakov v Rudolfovem 250 gld , .Narodni Šoli" 100 goldinarjev, slikarjema Veselu Ferdinandu in Ažbetu Antonu ,po 100 gld. za 1886. 1. in podpora „Matici Slovenski", kakor smo uže poročali Konec sejo ob 1. uri popoludne.
— (Cesarski dar.) Nj. veličanstvo cosar je za popravo cerkvice v Škotu na Krasu blagovolil podariti 100 gld. iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Dar.) Doželni odbornik ces. svetovalec gosp. Ivan Murnik daroval jeza ranjenco na srbsko-bolgar-skom bojišči 10 gold.
— (Promocija.) Gosp. Jakob Šegula, odvetniški koncipijent pri dr. Pitamicu v Postojini, bil je dne 16. t. m. na dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava.
— (PremoSčenje.) Sodnijski pristav gospod Josip Hauffen je iz Vipave premeščen v Kamenik.
— (V tukajšnjem semenišči) vodil bode eksercicije predbožične dneve gosp. P. Patis S. J
— (Kranjsko obrtno društvo) ima jutri, dne 20 t. m., ob 4. uri popoludnd svoj občni zbor v gostilni gosp. Štruklja v Kolodvorskih ulicah
— (Čitalnice novomeške odbor) sklicuje občni zbor v dan 27. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne Zborovanje bode se vršilo v prostorjih , Narodnega Doma“. Spored: 1.) Nagovor podpredsednika; 2 ) poročilo tajnikovo; 3.) poročilo blagajnikovo; 4.) volitev dveh preglednikov računa; 5.) zgodni predlogi, razgovori in interpelacije; 6.) volitev novega odbora.
— (Zdravniške službe.) V Bosni in Ercegovim je praznih več zdravniških mest; plača znaša 1300 gold. Prosilci morajo biti promovirani doktorji ter zmožni jednega slovanskega jezika. Prošnje je vložiti do 15. januvarija 1886 pri deželni vladi za Bosno in Ercegovino.
— (Konji za Grško.) Iz Trsta se poroča, da se je v slednjih dnevih zopet odpeljalo z Lloydo-vimi parniki več konj na Grško. Grška vlada je konje nakupila večinoma v Ogerski.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Belgrad, 19. decembra. Mednarodna vojaška komisija se je včeraj konstituirala v Nišu. Laški zastopnik obristlajtenant Cerranti izvoljen je predsednikom, ker je Italija prva vzbudila miBel, naj se odpošlje komisija. Kraljica je sprejela komisijo v avdijenci. Komisija odpotovala je čez Belo Pa-lanko v Pirot. Generalnega štaba načelnik, polkovnik Topalovič je pooblaščen, skleniti premirje.
Zagreb, 18. decembra. Opoludne bi se bila morala razglasiti obsodba v Starčevičevi pravdi, a predsednik je naznanil, da je sodni dvor sklenil preiskovati, če se ni izvršilo tudi javno nasilstvo. Obravnava se je potem pretrgala.
Zagreb, 18. decembra. Obsodba: Zaradi škandalov pri deželnozborski seji dne 6. oktobra bila sta posl. Starčevid in Grzanič spoznana javnega nasilstva kriva ter obsojena v trimesečno ječo; Starčevih izgubi tudi doktorstvo ter ne sme več advokature imeti. (Mlad mož po imenu Le-skovac, pek, kriči: „To sta prvi žrtvi, predsednik bode tretja!" Leskovac skoči čez ogrado ter sramoti sodnike; zapr6 ga.) Tretji zatoženec Ku-mičič je oproščen. Oba zatoženca, kakor tudi državni pravdnik naznanijo pritožbo ničnosti.
_______________________ •<	o
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 19. decembra.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................82'90
»	...	srebru	..........	83 16
Zlata renta.......................................109-20
5°/o avstr, renta	 100	20
Delnice nirodne banke	.	866'	—
Kreditne delnice	 294	76.
London 10 lir storling	 ...	126	20
20 frankovec..................................... 10*	—
Cekini c. kr......................................  6.99
100 drž. mark..................................... 61-95
TJiii»*li so:
Dnž 17. decembra. Neža Bitenc, mestna uboga, 61 ]., Karlovška cesta St. 7, tuberkuloza. •— Janoz Krušnik, vrtdr, 90 L, Poljanski nasip št. 14, starostno opešanje.
Dn6 18. decembra. Tomaž Jeršek, sin Čuvaja na premiku, 1 mes., Cesta na Rudolfovo železnico št. 6, vnetje krhlja. — Marija Zupančič, zasebnica, 77 1., Šelenburgove ulice št. 6, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Ča« opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
j |18. decbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742-28 744*24 746*39	—	44 —	2-6 — 10	bzv. > > . i,;y	megla obl.	0-00
3STa,j:£in.ejŽJi
bohinjski sir
(160) 18	prav po ceni priporoča
J. B. Paulin v Ljubljani,
špecerijska trgovina, Špitalske uliee št. 2. l5HSESESrE5Z5ZSHSES2B5E5ESrE5HSHSHSS5H595H5^ Umetne	g
zcfbe in. zoTooTrjeujjj
j vdevlje po naj novejšem amerlkanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j sobne operaolje	(39)	72
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. 5252525Z5Z515252S25K52S25E525a525Z5E5251
Tisočerno izkušeno domače zdravilo:
♦Pristni
SPalnL-Ezsapeller
s ltotvico»
ne bi smel manjkati v nijedni hiši. Velja 50 fenigov.
Konkurencija
sleparstvu
konjskih plaht!
Neka uže 50 let obstoječa
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
v
jričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mesec, in sicer 1. in 16. dan na celi poli (osem strani) velike četvorke.
Naročnina 3 gld. za oelo leto, 1 gld. 50 kr. za polu leta ln 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati	(185)	3—2
upravništvu „R0GAČA“
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v R. Kirbischevi hiši.
Brzo hitite in si naročite
dokler traje še Skonkurencija, samo za 1 gld. 50 kr. velikansko velikih, neznansko debelih, širokih, nepokonč-ljivih
konjskih plaht.
Te plahte so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, z pisanimi obrobki in debele ko deska, torej zares nepokonč-ljive, in se iste mog6 rabiti tudi za posteljno odejo.
Samo 2 gld. 60 kr. jedna fijakarska plahta žolto-dlakasta, z 6 raznovrstno pisanimi progami in obrobki, kompletna, velika, prav fina, zelo je priporočali osebito fijakarjem. — Razpošilja se proti naprej vposla-nemu znesku ali po poštnem povzetji, in naj se naročbe vpošiljajo trgovinsko-sodno uknjiženemu:
UniYersal-Yersandt-Burean, Wien, Ottakring Nr. 140/11.
Podružnica: Wien, Rothenthurmstrasse 5, im Hofe links. NB. Kar bi ne godilo, sprejme se brez pomisleka nazaj. — Svari se pred kričaškimi naznanili. — Cenilniški katalogi za božična in novoletna darila franko in brezplačno.	(184)	2—2
Carsko, marčno in bock-
pivo
iz pivovara bratov Ko sle r
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayer jeva trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani.	(118) 23
m
i
i
p
iji
p
I
ees. kralj. dež. priv.
tovarna za koce in plahte
pooblastila nas je, da bi mogli z novo se prikazavšo konkurenco temeljito tekmovati, njene izdelke iz istinito solidnega, rcellnega in dobreg blaga, namreč
konjske plahte
od danes naprej
samo po gld. 1,60 komad
velikih, debelih, širokih in nepokončljivih konjakih plaht prodajati. Te plahte so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo barvne obrobke ter so debele lik deska, tedaj v resnici nepo-končljive.
Razpošiljajo se pr6ti gotovini ali povzetji. — Vsak dan se razpošiljajo na vse dele sveta te plahte in so povsodi jako omiljene, ker iste rabijo i za posteljne odeje in so preje veljale več nego dvakrat toliko.	(181)	4—3
Naslov:
Exportwarenhaus „zur Austria“,
Wien, Ober-Dobllng, Mariengasse 31,
v lastni hiši.
Pazi nuj se natanko na adreso.
IXXt
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, L, Pcstaloisigasse I.,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe ln prospekti zaatonj. (22) 50—41
Najboljši
cigaretni papir
je pravi
LE HOUBLON
francoski izdelek tvrdke: Cawley & Henry v Parizi.
Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir gospodje: Dr. J. J. Polil. dr. E. Lud-wig, dr. E. Lippmann, profesorji kemije na dunajskem vseučilišči, zel6 priporočajo, in sicer zaradi njegove izborne kakovosti, njegove absolutne čistote in ker istemu niso primešane no-(188) bene*zdravju'škodljive snovi. 36-1
BOOAnms'
te/
a
fAC-mHij.il ob	17,	rue	B*ran|ir,	i	PARIŠ
TJže 50 let
na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velefirma s suknom II 4	1	JI	i
preje
Vincencij Strohschneider
Dunaj
I., Rothenthurmstrasse št. 14
razprodaje vso svojo zalogo pristnega
suknenega blaga
Iz brnske ovčje volne
v ostankih za celo moško obleko, ki
po polnem zadostuje na ]edno kompletno obleko,
in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah in nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in
sicer:
11. kakovosti za celo obleko . gld. 3,50 1.	„	n	*	•	»	4.50
Od le-teh ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj.
Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troškov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji.	(179)	4—3
Ne »ubiti časa!
Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi,
le po 1 gld. 50 kr.
velikansko velike, neznano debele in nepokončljive
konjske plahte
z raznoterimi barvnimi obkrajki ter debele ko deske, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, z raznovrstnimi obkrajki, jako debele in istinito nepokončljive, I. kakovostijpo gld. 1,76, najvišje kakovosti, jako fine po gl.l,9&-Dalje je tudi v zalogi:
500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht
z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kompletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolge, 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155 cm. široke, zel6 fine po 3 gld. komad. ■
Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj:
400 svilenih posteljnih odej
iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo gld. 6,50.
Na stotine zahval in zopetnih naročb od merodajnih osobnostij, kojih sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji dobi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti.
Kar bi ne ugajalo, sprejme se brez pomisleka nazaj.	(180)	6—3
Naslov:
Webewaren - Manufactur J. R. Rabinovicz,
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr.
Knjigarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
priporoča za
božična in novoletna darila
osebito naslednja dela:
Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: 1. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr.
Majar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr.	[189] 5—1
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes-mah, 90 kr.
Jenko Ivan, Pesni. 1 gld.
Knjižnica sloven. mladini: Dragoljubci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Fesmarloa. 60 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr.
(189) 5-2
Odgovorni urednik J. Naglift
Tiik»tm in saUgata Ig. v. Kleinniay r A Fed. Btmbirg r Ljubljani