258. Številka.
Ljubljana, nedeljo 9. novembra.
XII. leto, 1879.
Uhaja dau, izvzumši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za celo leto ltf #ld., za pol leta8gl.,
sa ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na douo za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. iiO kr., za en mesec 1 gld  10 kr.   Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za BMMC, 30 kr. za 6etrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in m dijake velja znižana cena in yicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od 6e(ari«topne petit-vnite 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če Be tri- ali večkrat tiwka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši fit. 3 „gledališka Btolha". O p r a v u i h t. v o , na katero naj me D lago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnej tiskanu" v Kolinanovej hiši.
Slovenščina in ljudske šole.
Prejeli enio Bledeči dopis:
Gospod ure dnik!
Ker Be je po časnikih razglašal sklep de želnega odbora kranjskega zarad upeljave ne m-fikega jezika kut učntga predmeta Da vseh večrazrednih naroduib šolah na Kranjskem, Be mi potrebno zdi, povedati, da sem jaz v do-tičnej beji deželnega odbora 25. oktobra t. 1. prote.it vložil proti Umu sklepu, ker deželni odbor uij kouipetenten brez dovoljenja deželnega zbora za tako imenitno spremembo v celem naš eni nacrtu naroduib sol se potezati. Tudi je ta tdtlep naravnost nasproten členu 19. osnovnih postav, po katerem se nikdo ne »me siliti k učenju dru-z«ga dtžtlnega jezika. Tedaj bi se smel nem iki jezik uvesti kot učni predmet samo tam, kjer starši to izrekoma zahtevajo. Končno sem še zavo.jo tega bil zoper sklep deželnega odbora, ker bodo slovenski učenci morali še vanj po tri ure na teden več v solo hoditi kakor dozuaj, ako se bi ravnalo po željah sedanje večine deželnega oubora kranjskega. A uže zdaj je učeča se mladež preveč obložena z učnimi predmeti. Zato je pričakovati, da c. k. deželni šoiski svet, kateri stoji na temelji ustave, ne bode izvršil sklepa, ki nasprotuje jasnim ustavnim določbam.
Na Dunaj i 7. novembra 1871).
Dr. J. Vo.Mijak. deželni odbornik.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja G. ncv. [Izv. dop.] Državni zbor je imel denes svojo enajsto sejo; navzočni so bih vsi minibtri razen Korb-VVeidenheina. Dojdludne je trajala seja samo
jedno uro; v tem času je predložil minister deželnemu brambovstvu načrt zakona za vpe-ijanje vojaške takse (o katerej smo uže v svojem času poročali. Ur.) in spremenjenje nekaterih paragrafov brambenega zakona, ki stoje v dotiki z zakonom o vojaškej takBi; davku v s k e predloge so be oddale davkov-skemu odseku, tako ludi predlog Dvorskega o pristojbinah pri prtrmnjenji posestva. Poslanec Ptick je uttmeljil svoj predlog v ure jenji krodnjarstva (prodajanja blata po hišah) in zahteval, da se s krošnjari glede davka tako ravna, kakor s katerim drugim obrtnikom. Pred.agal je, da Be njegov predlog l d u odseku sestoječemu iz 24 udi,v, kar zbornica sprejme. Ko se je še volilo odbek za kazenski zakon, gospodarstveni in davkovski odsek, preneha se seja opomdne.
Mej drugimi, ki ao bili voljeni v odsek za kazenski zakon, je tudi naš slovenski poslanec Schneid, v davkovski odsek pa Poklukar in Nabergoj.
To je bil obseg denašojej seji. Doslo se je, kakor se razvidi, državni zbor pečal skoraj izključi vo eamo z volitvami posauinib odsekov, katerih je uže zdaj 19, a z odsekom, ki se bode še le volil za predlog P očkov, 20 odsekov.
Prihodnja seja bode vtorek dne ll.okt.; na dnevnem redu stoji: 1. volitev predsedstva; 2. prvo branje vladne predloge o vo-jaškej taksi; 3. prvo branje predloga o odpravi patenta o užitninskein davku od leta 1829. dne 25. meseca maja; 4. prvo branje predioga o uravnavi računske in kontrolne službe; 5. volitev odseka 24 udov za Pucko* predlog; G. drugo branje vladne predloge za pmtujbinsai in kolekovni davek pri uravna vanji zemljišč.
Politični razgledi. Motranje «!>*;«»«'.
V L i ubijani 8. novembra. Štitf/tft tu* odsek državnega zbora si je posamue rtferate tako-le mej sobnj razdelil: prvih 5 odstavkov budgeta je dobil Me-znik, budgtt za notranje ministerstvo II. grof Martini c, naučnt-ga miniuteratva Jireček, sodstva Lienbacher, subvencije Ilerbst, posto in telegraf Czedik, direktne da*.ke Klier, o dižavnem dolgu pa bode poročeval P 1 e n e r.
Poroča se z Dunaja, da je v prvih treh četrtletiih letošnjega leti prišlo direktn h davkov za 920.000 gl. indirektnih pa 5,3 IG 000gl. več nego vlani ob tem času.
V seji dne G. t. m. je obravnival ugor* *ki sabor trtSkove za kraljev dvor, ki bo zaznamovani 8 4 G50 000 gl. 1 run v i je orno ujel, da je ta svota prevelika posebno zaradi te^a, ker — kraljevi dvor ne biva navadno v Pefiti. Tisza je odgovarjal, da se mora cela svota iz politiških in etiških uzrokov dovoliti in dejal, da Magjari uže stoletja dolgo nijBO meh tacega kralitvega dvora nego zdaj. A bili so še drugi ki so isto zahtevali, kakor lranyi, da se namreč s-ota za kraljev dvor za en milijon zniža, in S z i I y je celo terjal, da naj mmisterski prvosednik odgovor!, če se je on pri nj. vi am Imi kaj potrudi', du b, se ta svota znižala. Tisza je na to odgovorili da minister, ki bi na tako vprašanja odgovarjal, zasluži, da bi ga iz zborr ce v n vrgli. Svota za kraljev dvor se je naposled vendar z veliko večino sprejela. Skrajna lev ca poslancev peštanskega državnega zbora pak si je s temi nesnažnimi provokacijami pritisnila ua čelo ogromen „testimoniu m paupertatis".
V iatej Ben je tudi Pazmandy stavil interpelacijo o aIV"i-i finančnega ministra. Mngjar-ski listi so v minolih dneh namreč pisali o finančnem ministra ogrskem, da je pred dnem 28. okt. prodal take svoje državne papirje, kojih vrednost se je znižala vsled načrta /akooa,
Ilirija oživljena.
Da, da! To nikakor nij šala, nego prava pravcata resnica. Kdor ne verjame, mora plačati pet frankov, če hoče. Napoleon I. je Ilirijo z nova ustvaril o začetku našega stoletja, in zopet je Francoz, ki jo je te dni probudit iz političnega spanja in po vrhu še razširil, ker jej priklopi kar celo Dalmacijo. Glavno mesto llirsko-daiuiatinsktga kraljestva pa je Ljubljana, bela Ljubljana! Prevratni naš dobrotnik je slavni francoski pisatelj Alphonse Dau det, ki je baš na svetlo dal nov romau pod naslovom „Les Rois en extlu ali „kralji V prognaustvu". „Junak" tej pripovedki je naš kralj — Kristijan II. mu je ime — zakaj, ne vem, pa najbrže smo uže pred njim imeli ka kega nkristijanskegau kralja. Daudet je izveBtno moral kdaj kaj čuti o tistej „slogiw, katero toliko radi opevamo Slavjani in zato nam je
— oktrojiral kralju, ker se je menda bal, da bi ga ne dotakal, če bi si ga mi sami volili. Ali mož tudi sicer naše in našega kraljestva posebuosti pozua U ko dobro, ne vem, pa skoro se mi dozdeva, da ne, kajti on trdi, da se je ono novo na.-e kraljestvo spuutalo in proklamiralo — republiko! To kaža, da sloveči Francoz nema niti pojma o nas in našem uuturelu. Imajo pa Nemci, ki na pr. pišejo na pisma „Ldibhch in Tirol" ali pa „Kiagen-furt in istnen" in s teiu svedočijo svoje temeljito zemljepisno znanje — Nemci imajo le prav, da Francozom očitajo nevednost in huea geographica ethnographieaijue. Pa vrnimo se k našemu kralju m glejmo, kako se mu godi. Umika se uporu in išče naposled zavetja na skrajnej meji, v Dubrovniškej tvrdnjavi, pa akopram se kraljevi privrženiki, na čelu jim pogumna kraljica Friderika, branijo „kakor IG«", ven dar mora ubežati kraljeva obitelj: kralj, kraljica in kraljevič grof Zidarski. laven življenja in nekaj   drobiža  rešijo samo zlato
ihr.sko-dalmatinsko krono, ki jo v naglici pomaže v klobučarske škatlje; ali je bila akat-lja Zupančičeva ali Voltmauova, nij povedano niti nij moči dokazati, kateri je bil dvorni Ui/bučar. Ubežoi kralj se po izgledu svojih tovarišev naseli v Parizu. To mesto mu vrlo ugaja, dokaj bolj nego stolnica njegova Ljubljana, kajti Kristijan II. je zarea ptiček, in vladanje mu zdaj nikakib skrbij ne nalaga. On živi prav po pariški, kraljica pa vedno misli na povrat boljših časov in vzgaja kraljeviča. To bi še vse bilo, a v Parizu je drago in ncivil-listea nij. Pomoč bi bila sicer kaj labka, mi namreč ponujamo izgnanemu svojemu vladarju dve sto milijonov ne vem ali forintov ka-li, ali cekinov, če Be svečano odpove kraljevauja. (Jaz dozdaj nij sem mislil, da smo mi tako petiČni možje — dve sto . . . ) kralj bi se milijonov kar nič ne branil, on uže ve kam Ž njimi, toda kraljica! Ta ne pusti beBede k Bebi: rajši stradati, nego žrtvovati sveto podedovano pravo.
katerega je on zbornici predloži]. Finančni mi nister grof Szaparv je odgovoril na to interpelacijo, da on nij ničesa storil, kar bi dokazovalo, da je on svoje uradno položenje zlorabil, o svojih privatnih stvareh pa da on ne bode odgovarjal.
Vii»biJ«» države.
Nedavno smo poročali, da je v Solunu nagloma umrl ruski glavni konzul < >ulija-nov. 1 to tako sno poročali, da ho ga Turki poprej« napadali, m da mu je morala Turčija dati zavoljo tega zadostenje. Zaradi njesrove hitre ho rti ho se čuli razni glasovi, da Ouh-janov — nij umrl naravne smrti. Zato bo njegovo truplo z zdravniki preisk tli vsi konzuli t -ili vlad, v Solunu bivajoči, in so kon-Btatirali, da ga je mrtud zadel, kar se je naznanilo knezu Lobanovu v Curigrad.
Stttifti je  zdaj  tudi od severuumen škili zjedinjenih držav pripoznana /. i neodvisno.
Guverneri v Monastiru, Kosovem in Ska dru ho dobili 4. dan t. m. od t ur ko vlade ukaz, di gredo v Gus nje in oddade i"fnu-yurfvnt formalno ta okraj.
V deželni zbor v*hnilnjc tit n*<f i j-siei so voljeni veliko • Bolgari Ke 8 j a ko v, Gonsolov iz Tatar - B izardžika, Dimi t rov iz Slunnije, V e 1 i č k o v iz Kronabada, Gešov iz Karlovega, Stambulov iz Koiun Tepe, Tinev iz Kotla, milijonar Papazaoglu iz Kazanlika, dr. MaČev, dr. S ta ni bolski, dr. Planinski, dr. J ■ n ko l o v, dr. II a k ano v in dr. Stranski. Dad 29. m. m. so imeli ti in vsi drugi bolgarski j»oslanci shod. M>j vsemi voljenimi poslanci je 86 Bolgarov, trije bo Grki in dva mobame lanca. Bolgarski po slami ho skleuili spravljivo postopati z moha medauci, nikakor pa ne z G ki, ki tuli sovražno postopajo napram Bolgarom. Težnjo Grkov so sklendi Itolgari vsholuje Kamelije energično in z vso silo pobijati.
Turčiji* je Angleže zadovolj la; turški poslanik v Loudonu. Musurus paša, je obljubil, da hote Turčija vse reforme v Ma lej Azij: izvesti. Porta da studira, — no da bi se prehitela,
Avstrija sta složni, kako boBti varovali svoje interese. Kako daleč hoče Anfldiia iti ho nvo-jimi zahtevami glede reform v M alej Aziji in ce hoče silo rabiti, to je njena stvar, ako se hoče izpostaviti novemu boju na samo s Tur čijo nego tudi z Rusijo.
Dopisi.
Iz Molil«* 28. oktobra. [Izviren dop.] (Slavnostni govor.) Da Bi čitatelji „Slo-venskega Naroda" nekoliko predstave duh, ki včje dandenes mej Bolgari in njihovo navdušenost za nove okolnosti, podam jim tukaj govor, katerega je v bolgarnkem jeziku govoril dud 20. septembra ob priliki vzdigovanja romonBke zastave pri romonskem vice-konzu-latu g. Ikonom M us Celjan u:
„Bratje! Božja dobrota nif mogla dalje trpeti <Mnh vekovnih vezij mej nami in občim sovražnikom, ona jih je pretrgala ter dovolila, da se kristijani mej soboj zbližujejo z resničnim bratoljubjem; tukaj nijao narojale plošče napisane se zakoni, ni mana r puščave, nij Aronova palica, nego naredil je Ham Bog s bvojo vlastito voljo, da se ugneteni in razdeljeni oArodi oddehniti morejo in da hi podajejo roko. Denes, bratje, smo pozvani, da mid navzočni pri lepem priboru, kder ne povzdiguje znamenje zveze mej dvema sosednima narodoma, koja sta mnogo vekov trpela gnetenje od tujega vladarja.
No kuko treba da ne predstavimo tukaj V Da se predstavimo z vero v trm, ker mesto, na katerem Stojimo, je osvobojeno od muk. od pritiska tujega desvotizma, pa da si podamo roke kakor bratje krščanske vere, pri pravljeni boriti se jeden za vso in vsi za jed-nega. A tedaj hode Bog izlil blagodat in mi-bližnje izvedeoje reform. | lost nad svojimi  verniki, ko  jih bode videl
Da bo se Angleži s tako „obljubo" zadovoljili, samo to svedoči, da jim nij bilo re-mo su svojim zadnjim pretenjem, a da so hoteli ruski upljiv v Carigradu izpodriniti. Ker pa Btoji še zmiiom staro ministerstvo turško, zdi se, da tega nijso dosegli. Sicer je pa obijubila — kolikokrat uže — Turči a, da hoče rt firme uvesti po vseh turških provincjah, ne samo v Male] Aziji.
Sicer pak je zanimivo, kar piše „N Z'g." v B rimu, iz česar se jasno vidi, da Avstrija in Ne i uči; a mjsti zadovoljni z angleško /a In jo Bomacijo. Itečeni list pravi: Zapadna Evropa je zadovoljna s zahtevo Anglije, da se v M -lej Aziji uže uvedejo n forme. Ali če bode pa angleška akcija dalje sezala, je zanjo A u gleška Bani a odgovorna, ker Nemčija in
zjedinjene v dobrem !
Bratje I Mnogobrojni bolgarski narod, iz mučen v želczji in okovih polumeseea, vzdi ho val je za bvojo izgubljeno in pozabljeno svo bodo skozi dolge temne vekove. Nazadnje smo videli, da nam svita zora, in da se nam iz polnjujejo Banje, ter sprejeli smo Bvobodo nemirnim Brcem kakor I/raelci Mesijo.
Denes je Bolgarija stopila na svetlo, mlada in krasna, kakor feniks iz svojega pepela; hvala zato zjediojenim močem, koje so jej dale Bvobodo, in knjezu Aleksandru I., koji jo vodi po potih do dobrega, po potih do napredka.
Da dojdem na praznik, koji nas je zbral denes na tem mestu, in da povem, kaj delamo in kakov početek slavimo.
Romoniji na čast. povzdiguje se denes mej Bolgari, v mladej državi, kojei želimo napredek, zastava; jaz pri tej priliki rečem samo to: Bože, ki zbirna raztresene in narejaš iz štabih močne, naredi, da bosta ta dva naroda živela v večne j krSčanakej slogi. Ta dan je dan praznovanja, ker zbrali Hmo ae, da povzdignemo to zastavo kot poroka mej Romoni B Igari, dvema prihrežnima narodoma, katerih dežele moči stari Dunav, da ne bode postajalo mej njima nikdar raznoglanje. Ta je porok podoben onemu, kakor g It je Bog posle občega potopa v obliku božjega stolca postavil mej nebo in zemljo za poroka, da ne bode prišel več obči potop.
Pogledite, bratje, to znamenje, to zantavo, kako je velečaBtno, kako ho vije v tem mesta za znamenje prijateljstva a ne omraze in nesloge. Ta zastava ne ie razvijala mnogokrat nad plodovitim bolgarskim poljem, nošena o<f naših vojnikov za časa gOHpodarovanja Mirče Vlida, Mihaja Bravulja itd., pa Be je ločila od nas ovenčana z venci; naši junaci borili ho ho čeRtokrat pod tem praporom zoper občega neprijatelja; in nij davno tega, vsi še to pomnimo, vihrala je ta zastava črez hribe in doline te zemlje, v kojej ho bili Hinovi prit'akani in gneteni pod polumeRecem, — uže od 1450. leta: to je trplienje od 429 let, dok se je na-P' s'ed nebo usnvhln ter iz'ilo visoko milost nad t«»m mučenim narodom.
Ta zastava, bratje, prešla je za vladanja Kurla I na novo Črez Dunav, ko je obhodila glavn« Htrani, kakor L^m-Palanka, ArČer, Vidin, Nikopol, Smordan, Opanec iti., a na Gri-vici bila je zasaiena ravno nad glavno tvrd-njavo blizu Plev ne. Od ondod bo je vrnila zmagonosna, ker ho jo zvesto čuvali junaci okolo nje, koje je vo lil veliki kapitan Njegovo carsko Visočestvo Kari I. Ta ko, svojimi zavezniki o iblesnil je polumesec, ko je postavil na njegovo mesto sveti križ, krščanske zmage znamenje, katero je Bog napisal na nebo Konstantinu Velikemu i besedami: „In hoc signo vinceB1'. — S tem znamenjem bodeS zmagal! S tem je toioj tudi on zmagal, in po tej zmagi je Bolgarija postala država, kakor je zaslužila da bode.
Da ži\oii (živi) Njegovo carsko Visočestvo Kari I. s soprogo Klizabetot Da živce Njegovo
To je še sreča, da je ponosna žena tako trmasta, vsaj tistih dve sto milijončkov ostane V deželi: naposled bi mi le utegnili pogrešati jih.   A kraljevo gospodarstvo od dno  do dne bolj suši mošnjičke in na zadnje kraljici, ki je uprav glava hiši, ne preostane druzega, nego zastaviti b sere na kral|evej kroni. S kraljevi-čevim odgojiteljem se po noči loti dela in i/.-dira dragocene kamene iz največe jej svetinje. Vsak si lthko misli,  kako hudo jej to dd, a Se hujše je, ko zve da so vsi kameni — po-nanj^ni.   Kralj, lehkomiselni njen Hoprog, jo je prehiteli Naš kralj je na nevarnem potu, pa Dandet hoče, da se zmirom bolj pogreza. Tudi v našem republikanskem kraljestvu je nekoliko legitimistov in ti hote kralja zopet posa diti na prestol njegovih pradedov. Deputacija pride < klanjat se razkralju in ga pozivat, naj Ht vrne v Ljubljano. Pa Kristijan II. ne sprejme poslancev, ker se  ne more po konci držati, preveč se ga je nalezel 1   Tak mož nij da bi vladal, niti v teoriji ne, zato ga prisilijo, da
se odpovd na korist svojemu sinu. A kraljevič je boleben slaboten dečak, on nikdar ne bode v roki vzel vlndnih vajet: ž njim i/umrje naših kraljev rod, pomagajmo si brez njih, kakor moremo.
To je sokrvica knjige o katerej je govoril „ves Pariz", ko je izšla, in katero hode čital „ves svet", bodi si v izvirniku, bodi si v prevodih, kajti uze se prevaja v razne jezike. Komur je premalo to, kar sem povedal jaz, naj — si kupi knjigo in jo bere. IIiiii-rajoč HibniČan je naredil oporoko rtkoč svojemu sinu: Vejš, fajfic* je na palici, tabaka Bi pa — kil/1 Fiut applicatio!
Pot v gornje strani.
Izpisek iz listov Stanko Vraza jrospe Drag. Štaudiiarki, roj. Krizmanice vej.
(Poaiovouil Andrej Pr. Pekonja.) (Konec)
Uskoki govore jezik čisto  štokavski, na način bosenski, s to razliko, da nij v ujem
tolike tnrških besed, kajti bo o prihodu Turkov uže zapmtili svojo pradomovino, in tako so ostali čisti od uphivu turščine Niti nijaem zapazil nobedne nemške besed.-; samo mladi najin spremljevalec Marko rekel je nama: „Bog Ion a i!" ko Hva mu dala nekaj srebrnih groMčev za trud pota. Pa tudi to besedo pravil mi je, naučil se je v kranjskej šoli!
Isto tako držo ee zvesto starih svojih običajev, po d one iste pesni, katere bo prinesli iz stare Hvoje domovine, na pr. o Kraljeviču Mirku, MiloAu Obilidll, Uel|i Omiičeviću, Sibinjan'iiu Janku, banu Sekuli itd. Isto tako ne puste, da se |>ouieša njihova kri s krvjo sorodnih sosedov in vai trudi bili so zastonj, s katerimi so prizadevali si njihovi dubovinki, da si jemljO za žeue bogate Kraujice, ali da -e katera Uskokinja omoti s premožnim Kranjcem. No. mej tem živd s Kraujci v slogi in bratimstvu, in, kar se tiče verozakona, jako so svobodomisleči.  Ako Uskok hodi ob poslu
Vi-miVstvo Aleksander L, kniaz bolgarski. Da živce Romonija in mila domovina naša, nova država Bolgarija!" A. B.
Ie ctfctl*k<»jr.okrilju 0. nov. [Izv. dop.] (Goveja kuga.) Uže je nad me-eec dni j, kar razsaja kuga in terja svojih pre-obilih žrtev po sodnem o a raj i zatiškem. Po vaseh, kjer se je s prva pokazala, je sedaj uže popolnoma prenehala; dotične vasi, ka kor: Videm, Temenica, Bukovica, Martinja vas, JDobravica, Beft itd., ho zopet odprte in vsakemu dostopne uže od početkoma novembra meseca. Tudi je odškodnina za živino uže nakazana pri c. kr. davkariji v Zatičini in He izpisuje po prav neznatnih odbitkih, ter 1 ko revščino izdatno olajšuje.
V vasi Veliki gaber, kjer je kuga dose-daj največ živine pobrala, vendar še nehče pojenjati, kakor nem iz zanesljivega vira pozve-del. Bilo je uže nad onem d nij č<sto mirno in mislil sem, da je ta gr la pošast, koja je Hamo v Velikem gabru okolo sto goved pokončala, zadušena, pa po tem času se je zopet na VS#h svetnikov dan pokazala. V nedeljo so je u*e zopet viSenaki konjederee, ki ima sedaj mnogo posla, oblastno peljal na delo v Veliki guber. Bilo so jo vsaj zdaj nadejati, da kuga prestane, pa črez par doij je zopet drug gospodar ojavil na dotičnem mestu, da je v njegovem hlevu živina zbolela in da je menda kužna. Po zdravnikih je bilo gospodarjevo mnenje potrjeno in tako so ft. novem, zopet pobijali.
S -iluj je, kakor čujem, samo se 10 glav goveje živine v Velikem gabru; ker je pa vsa druga živimi za kugo zbolela in poginila ali pobita bila, je prav malo upanja, da se ohrani ta ostanek,pač pa se je bati, da bi Be kuga 8e v bližnje vasi ne zanesla, akopram ho c. kr. okrajnega glavarstva litijskega naredbe zoper razširjenje kuge v vsakem obziru jako izvrstne, o tem bo je tudi dvorni svetnik g. dr. Rod prav zadovoljno izrazil.
Pa vzlic vsej previdnosti Be je na Glagovci pri Št. Vidu poleg Zatičine baje kuga z nova prikazala. Isto tako je poštar pri sv. Roku v velikem strahu bil, ker mu je goved poginila, pa kakor se čuje, ne za kugi.
Domače stvari.
— (Za loterijo), kije drevi poleg mu likalnega — pevskega in godskega — oddelka na programu blagotvoriteljne soareje v čitalničnej gostilni, bo neutrudne gospo odbornice, kakor slišimo, preskrbele mnogih, tudi drazih dobitkov. Za vsacega bo torej kaj: tako za prija
tel ja umeteljnosti kakor /a dne, ki gledajo na to kar je — praktično.  Blagor mu kogar
„sreča išče"!
— (Odbor za Bprejem domačega polka) je v četrtek večer spet zboroval in posvetoval se o pripravah za poslavljenje na-š'h rojakov. Razen slovesnega gostovanja na strelišči do zdaj še nij nič za trdno skleneno. Kar je „Tagblatt" dndan poročal, nij bilo resnično. Pri poslednjem shodu je bilo postavljenih več posebnih odsekov, katerim bode skr beti za dekoravanie, za sprejem in za gosti.
— ((j o s p o d p r o f. GI a h e r) je iz \Vei-denau a na &leskem prestavljen na državni gimnazij v Trstu. To je blez prvo veselje, katero je Slovencem nik'onil gospod Stremnvr.
— („S eb r m e r k wii r d i g") se zdi „Tag-hlatt.u" naše zavračilo njegovega napada na dr. Vošnjaka ob adresnei debati. Menda ie res taka, ker „Tghl." ne ve nikakega odgovora. To vsaj nij odgovor, kar zdaj spet čenča. Pravi namreč, da nemški kmet res ne govori jezika nemških klasikov, a — n'«r-Btiindnia" za jezik Goethejev in Sehillerjev ima vsak n e m S k kmet, naj uže z ljudmi svoje vrste govori v katerem koli narečji. Po tem takem vsi nemški kmetje govore drugače mej sabo nego v obče, to je 6ni znajo dva jezika. Ta je nova! Spominjamo se neke operete, kjer se govori, da „deutsch uad dalket" sta dva jezika : do-zdaj tega nijsmo verjeli, pa — „Tagblattova" filozofija Hvedoči, da je to res. Takim ljudem je težko kaj dopovedati: der liebe mliV uni-sonst. Le to „Tagblattu" še enkrat svetujemo, naj se ne vtika v stvari katerih ne umejc. Ne sutor ultra crep'dam.
— (Iz Logatca) se nam piše 0. t. m. — Ko pridem včeraj o mraku pred clavar-stveno poslopje, ZHgledam na vozu tri mrtve medvede. 01 teh sta bila dva mlada samca, katerih vsak tehta po 40 klg. in jedna samica, katere teža presega 120 klg. Ustreljene so bile te živali dno 5. t. m. na poljanskih pašnikih blizu Loža. Samico iu jednega mladičev je ustrelil g. ŠČitomir Vilhar iz Prezida, druzega mladiča pa neki kmet. (Poročali smo o tem včeraj. Ur.) Za samico je plačalo tukajšnje glavarstvo 40 gld., za mladiča pa po '20 goldinarjev. Ko so zverinam jezike odrezali, kateri se morajo na deželno vlado pošiljati v dokaz, da so pokončane živali zares medvedje, je voznik čveteronoge kosmače odpeljal na svoj dom, kjer jih kmetje z velikim apetitom jedo. — Mej Dolenjim Logatcem in
po Kranjske], ter ga tu prehiti nedelja ali praznik, tedaj gre on v katoliško cerkev, da moli Bogu. Isto tako i vsi Kranjci s Hrasta hodijo k maši v cerkev unijatsko, katera stoji mej Hrastom in Dragami, ker jim je najbližja. V ostalem živo* Uskoki doma zelo siromašno. Čttovanje je prepovedano, a trgovino nij. In 8 čira bi Uskok trgoval? Zemlja je kamenita in neplodna, ter komaj toliko obrodi krompirja in ovsa, da se leto preživotari tako kako, večkrat tudi z gladom in ubottvom. Poleg tega ima l skok kot krajišnik izmej vseh kru-jifinikov najtežjo služho. Najbolj oddaljen od suhe granice, ima do svojega kordona 5—G milj pota, a tu treba, da čuva večkrat do tri, četiri tedne. In mej tem mora, tu na kordonu živeti, torej mu je vzeti soboi hrano za ves čas. Za to ob odhodu naprti i na sebe i na pleča Bvojega sina krompirja, kolikor moreta nesli.   Ako noma Bina, mora iti žena.
A mej tem ostane gospodarstvo na otrocih in slabotnih starcih. No, poleg vsega tega Vlah svoj križ nosi potrpljivo. Blagi narod!
EVO vse, kar ti morem povedati o Uskokih. V duši mi je še mnogo lepih besed ostalo, da jih povem, ali za ta slova je moje pero preslabo. Zadovolji se b tem !
Čas je uže, da zapustimo Drage. Po obedu poslovila sva se od hišnega gospodarja, g. župnika Pr. iu od poštene starice, njegove matere. On naji je silil, da še ostaneva. Ali kuj hočeš? Kratki so dnevi, a dolgi stani torej z Bogom ! S tem se ž njim ohjameva in BrCUO poljubiva, zapustiva hišo in vrneva se zopet v Hrast. Tu plativa, kar je potrošil i vo/.nik i kenj, sedeta na voz, pa hajdi dalje v gore. Na sredi gore zagrne se nebo z ublaki in meglami, stemni se n*m pred očmi, in dež se ulije, debel in gost kakor iz vedra. In tako vreme trajalo je do pod Novomesto.
Menišijo zasledujejo volkove.   Kaj ne,  da je
mično hoditi po notranjskej deželi?
— (Zlobnost). Iz Rudolfovega ae nam poroča dne 5. t. m.: Na vseh Svetih dan ie nekdo poskušal zapaliti hišo M iti e Gorjanca v Spodnjem Suhadolu pri Rudolfovem. a v pravem Času so domači zapazili pretečo nevarnost, ter jo odstranili. Po Ave-Marijnem zvonjenji udaha mladi Gorjanec dim. Oa pokliče očeta, in ko ta stopi na pod, vidi da streha na šupi gori. DamaČa hčerka je prinesla škaf vode in s tem so pogasili ogenj. Pri preiskavinji kraia, kjer ae jo vnelo, našli so gobovcunjezavito, kateraje šetlela. L'ndje sumijo, kdo da bi bil znal poskušati to hudodelstvo. Prozkava bo morda spravila zlddeja na dan, da potem v zaporu pokoro dela za zlo, katero je malo da ne učnil.
— (Slavja tisk o podporno delavsko društvo v Trstu) bode drevi imelo drugo olhorovo sejo v gostilni „pri ogrskem kralju" na starej ivsti (po domače pri Ilen-člu). Zavoljo važnh točk, katero so na dnevnem redu. je tudi udom in drugim rodoliubom prosta udeležba. O Ibor.
— (Iz Gorii) hc nam piše dne 6. t. m. Včeraj je šel Jože Zvan, gospodar na zgorenjih Lazih, bo svojim štirinajstletnim pastiriem Janezom Kavsom v gozd drv nnpravljat. Zbirala sta večinoma le bukev les. Ko popoludne veliko bukov tako nasekata, da se je uže začela nagbati, zakličo gospodar nuHtirju : „Ogni se"! Pastir pa, gotovo ne misleč na silno nevarnost, stopi res v stran, pa po nesreči na tist kraj. kamor je bukev padla. Zvana obi le Htrah in proza, ko vidi fanta pod drevesom. IPtro ga izvleče iz pod osodepolnega debla in precej vidi, da ga je bukev hudo poškodovala. Ne»o ga domov, ter pošlje br*o po duhovna. Duhovnik v vsej nagVe* samo se svetim oljem pride pa komaj nesrečneža še živega dobi. Precej po ma/iljenji je rovež izd'hnil dušo.
— (Val v a z or je v a knjiga) bo kmalu gotova. Razpošilja se sicer še le 08. zvezek (a 20 lep'mi podobami) vendar bodo konci meseca novembra dotiskani vsi zveski, katerih bo 80 Ker je še nekaj iztisov črez število naročnikov, naj nikdo ne zamudi sinaročiti to lepo, za Igdovlno naše dežele toliko važno in zanimivo knjigo, na katero smemo biti ponosni. Občinska posebno meRtna zastopstva naj bi nikar ne opustila omisliti si knjigo za svoj arhiv, saj nahajajo v njej veliko važnega za svoj kraj. Kdor se skoro naroči, so ša lahko sprejme v imenik, ki bo knugi pridejan.
/al mi je, da nij.-em mogel poleg drage volje razgledavati, idoč navzdol, lepo obdelana polja in  livade,  pa krasne kmetske zidane hiše, katere so stale na obeh straneh ceste, in mile cerkvice, Bezidane i al je cd ceste iu po hribih. Ali kaj hočeš? Makni malo z glavo, pa se ti hode polič dežja zlil za vrat:  in itak si uže i moker kakor puran.   Dan po dan,  pa bode prišel Juriev dan, prišel bode čas, zasijalo i bode zopet drago solnce, a ouda glej, kolikor i se ti morejo nasititi oči, in piši, dokler ti igra srce, a do tedaj ostani z Bogom, krasna želja! i iu ti, Dragojila, zlata moja posestrima itd. itd. V Novem mestu duo t. aprila 1841.
Si V — z.1)
'i Skoda, da <id tega laniiuivega pntopiBa Vra-; zovega vt-č tuko nliAiruoga,  natančnega nadaljevanju minulim.    Nush-diijuču   načitano  jo mimo '  povrino in priobčimo v „Slov. Narodu" št. 38, i »Ulje.
Prav.
Dunajska borza
Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srobru .
Zlata ronta .......
1860 drl |>< Hojilo .... Akcije naroda« banke   . .
Kreditnu .ik< iju..... . 870
London ......
Napol. .......
C. ar. tokini .....
Di lavno tnH< ko ....
novembra.
«8 gld. t •
70
HO
m;ih
Uf 8 b
f>7
7fi
76
60
80
81
bri Id
Hiša z vrtom
pole;,' 11 *to v lepem obrtniškem mesto na Notranl nk< m je takoj m prodali Mihu Ima 11 lob, v knbinj, 8 shrambe, .'t kleti, Sstdanl poditreiniclin nleVi Cena (i tlo 7 tisoč goldinarjev^     tfatanenejo m ivs pri opravniAtsn „slovenskoga Naroda*■ i61h—2)
Pred svojim odhodom v Poljak, po/.dravljam vno <li;i mi prijatelje in znance, poHobno puk brato „Sokole", kličoč vnem Hrčm br.itovski pozdrav:
„Na zdravje!"
V Ljubljani, dnč '.». novembra IH7'.».
58o Mihajlo Bregar.
Zalogo listinskega (dokument) papirja
iz c. kr. priv. tovarne za papir v Ratečah
ima (617—ii)
Anton Krisper v Ljubljani.
Prodaju uh drobno pri gn-tulti >«t/« ih &<./</.<<.
Lop, na pol pokrit, čisto nov
voz (faeton)
prodaja prav po ceni. Isii jo jako logik in pripravne tir prtrolot kudi m mm. Naslov prodajalca
OOVt  adiiiiniHt racija koga lista. ^.>.!'.) I)
Izvrstno vino
iz slovecih vinorodnih brd na Goriškem,
belo in črno,
M prodaja v gradlSMl v IDcltrl pri Kor minu. Naručila aprejouia oNkrbnišI vo
ISu^uer Callcriiiljfvili grntlsčiii (619—8) v Oovlei.
c»>>>::<«:«>:<«>>>:cc«««>:>:>:>;
T. Prockl, *
krznar in zaloga klobukov, ]o\ pod Tranco ob Hradeckega mostu v Ljubljani, K
priporoči p. n. občinstvu, osobito visoko ■poltovanim damam na /.inio svojo bogato ;moilii.1110 ulogU f^L
muft in ovratnikov za gospe, boa, x
s
K
in v ho vrste
nove in moderno kožnliovino.
potnih iii kožuhov za gospode, natikačcv in g skoreuj za potovanje.
Vsa v krgnantVO pri padu jura dela in popravljanju si; (orno in v 06110 preskrbo.
Klobuki za gospode, najnovejšo &6g6 v velikem številu in ceno v Balogi. (bsJH—t)
1 lllhlljjft  ii.iimk ilii i'Mi)o s«' ločno. ~"^M(
K Heumannova
velika zaloga narejene obleke.
85- Za gospode:
Suknene /.unske suknjo . gl, 11»
Sukneni inencikuvi     .   . „ '20
MenrikiHl  i/. Urinu      .    , „11
Moderna obleka     .   .   . „
Trna obleka..... „ ar>
Jesenske |mv rsnjo suknjo „ I'
laivuko Nil k n j iro i/. Imln.i n 7
Suknene lilueo   .... n 7
hiiiueuo suknjo .... „ Ki
Krilliolleijev de/ni jilasc n 0
Za dečke:
Suknen me uri kov   .   . .
Suknene nlileke       .    . ,
Crno obleke.....
Lovsko suknjice ud Inilna /illisko suknene klice
- 1
ii 4
Za otroke
od 2 do H lot:
Obleke i/, kluhiičilio hrnz
hlad......gl.
bovško obleko s hlačami ,. Suknena obleka h Mucami „ 1'ovisnjo suknjo ... „
8*60
sVliU
t;
7'-
Za gospe*
najnovejši paletoti z Dunaja:
Suknje |ni Obliki /a gospođi <>d palnieiMliina   . .
Suknje |ni obliki ki goipodo, raUnootuaH lopkluaite
Suknje |xi obliki /.a gOlpOdO, ll snkna ItllOOnega
iz viavnaiio proju..........
Moderni ile/.ui plaši oil sukna.......
Elegantne ponosno suknje od klobnilnt ....
priporoča
nI g|,    <» do g|,
n n     10 „ „
u * U i a
n n      9 n n
•j 4
80
B8
v-j
I«
M. Neumann,
v Ljubljani, slonove ulico št. II.
livanjska nsroSUi ho h povzetjem natanko livriujo,
č)no, kar ho iio dop.nle, brOl oviro zuiuuiii. (47!l—H)
in
Tulrl.
7. novembra:
Pri m'imiii • llnikol Iz Dunaja. — Smolniknr i/. Kamnika. — Marko!} i/. Zntićno. — OttO i/. Dol njsluiKU.      Ztobnlo It liimkegt.
t*ri   *»•*!»• i     Se,biuil,» || ROOOVja' —   1'ellaiiti, FoiOO i'  Trsta. — (Jrdoo
ii OoTOnjikoga, — Ruthmiyor i/. • nnaja. - pl. Ohrosj i/, (''ubra.
lil   lune .c. >n   il*wril>    I •'iicarifi  i/. Sele.
K, ffi
A
a
>>  i I Ii * -I lilo v
rimski, skušoni, i>ravi, vsoobčni
ivihii in vodni \mk\) (pliishi)
glavobol rane,
/oper
in ozeblino.
Ta prllep js prlviloglran od Nj. rimik, kat. veličanstva, Mo6
in učlnok toga prllopl |fl poiebttO DgodOB pri globokih in raztrganih ranah v "led uboda uli udara, pri hudih uleslh, no-odpravljlvlh bezgavkah, pri skolodlh lzpu»tklh, pri črvu. vnotlh m oguljoulh praih, »poklinah, kurjih odoalh, otlakah, zmrznenlh udih, pri toku lz trganja m Jednakih boloolnah. Jedna lkatyioa stane 40 kr. av. volj. Uon), nego dve IkatUiol
ho no pošiljali in Htaoeti s kolekotu in posiljutv ijo I ^ld. av. volj.
Ta prllep pravi Itn o satno lekarna Fran Wilholma v NiMionkinluui pri Dunsji«
Nadalje iiua tudi:
V Ljubljani: Poter Lassnlk. (527-1)
^      Prsne in pljučne bolezni,
A/  nuj hi bodo kiiker.šne koli,  odpravi tiajgOtOVOJIO po  '/. d r a v n i A k o m
j[j iika/.u pripravljeni
j v AvstrO'Ogerskoj, NomSkeJ, Francosksij, Anglelkej, Španjskoj, Ti        Humunskoj, Holandskej in Portugalskoj varovani
^ T7v^il3nLOlr^LOT7' ^
« snežniški zeliščni alop »
•K
■H •K •K •K M M M ■« •K
ti
M
V v mi VVilhelma, lekarja v Nenenkirohnn,
Ta sok  je i/vi sten in posebno upliven   pri  botečinali v vratu
in prsih, hripl, hrlpavoatl, kailjl >■> nahodu. Mnogo Jih Jo, ki
potrjuj d,  tla  se imajo samo leinu soku zaliv uliti  na pnjeliiem spanji Posebno  po/.ora vreden   je  ta Hok  kot.  vračilo pri mogli in ■labom vremenu.
/avol| ■vojuga vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in je potreba v hciii na pljučali liolnmi; potrebno sredstvo je pa peveini in govornikom /.oper nejasen gOVOt in bripavosl.
j/»W~ Oni p. n. kupei, ki žolč pravi lOOinilkl /eliščui ulo]», katerega u>.o prirejam od I.  |M.>T>,, i/.volč naj i/.iečno /.abtovali
Wilhelmov snežniški zeliščni alop.
Navod co pridodA vsakoj oklonioi.
,ledna /apečatena Izvirna sklonlol velja 1 gid. 26 kr., I elitna imirom frltno
Fran "Wilholm, lekar v Neuenkircbuu (Ni/jo Avstrijsko).
Zavoj se računa 80 kr.
Pravi VVilhelmov inoanllkl lelildnl ilop Imajo tudi aamo moji
kupci:
%    i   |nbl| i   :l :   PCteV lwi«Hllili:
Anion   laliim.   lekar v    1'oHlojui;   liiirel   Nninik,   lekar v
Kranji", l%ii4-lnt, lekar   v   ta e I I i k i; l>om. ici//<>ii. lekar
i...1 i    l) v  N o v e m in oh I II.
I*, n. oIm'Iiin1h» /.mirom  #.nlile«a ohoIiIIo v* i l
li e I m o v    su« >in>.i,i BOlldenl   iilop,   i.. i    <•-...«   Niiinu j'«'
l»r»«o i/.tlelii |ein,   in ker  no ii.i   |>,<l  Imenom JnliiiN
Kiiim i ,i \   MOŠnlMtl '> i's< m nlo|i niiiiio iii-tiT<lnii jntNiie.
iiiJinji-   i • ■ . . I   l.ili i lini pONellllO suiriiii.
Izdatolj in uisdnik Muk no Ar mi C.
Luutnina in tiuk „Narodnu tiukarnou.
33
5NZ