POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I LOtO XV. | Štev. 15 TELEFON UREDNIŠTVA: 35-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 la 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, ponedeljek 20. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preletnan v noravl ali do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 dla. talina 30 din. PO ST NT CPKOVNT RAČUN: 11.409 Cena din 1*— Afrika v ospredju vojnih operacij Iz Kahire poročajo, da so angleške čete osvojile v Libiji Gazallo, v Sudanu pa Kasalo in da se pričenja splošna ofenziva proti Italijanski Vzhodni Afriki, kjer poročajo prvič uradno tudi o operacijah abesinskih čet ITALIJANI O BOJIH V AFRIKI • RIM, 20. jan. Stefani. Italijansko vrhovno vodstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Afrike: V severni Afriki je bilo v akciji topništvo pri Tobruku. Naše motorizirane čete pa operirajo v južnj cire-najskl puščavi, v vzhodni Afriki so naša letala uspešno bombardirala sovražna letališča v Sudanu ter železnico v Aronl. Pri Makieru v Sudanu so s strojnicami razpršili nekaj sovražnih oddelkov. So. vražna letala so napadla Masauo in Asab ter poškodovala nekaj poslopij. BOJI V LIBIJI KAHIRA, 20. jan. Ass. Press. V Libiji nadaljuje angleško topništvo obstreljevanje obleganega Tobruka. Obenem so izvršili angleški bombniki več silovitih bombnih napadov na posamezne objekte v Tobruku ter pri tem pogodili in zažgali tudi skladišče bencina. Angleške čete, ki operirajo zahodno od Tobruka, so popolnoma zasedle GazaHo in se pomaknile proti Bombi. Italijani so se na tem odseku umaknili proti Derni. V SUDANU IN ERITREJI KAHIRA, 20. jan. ZPV. Včeraj je bilo uradno sporočeno, da so angleške čete osvojile Kasalo, ki leži na sudansko-eri-trejski meji. Napad na Kasalo je bil izveden s povečanimi bojnimi silami in se je posrečil s prvim naskokom. Italijanske čete so bile prisiljene umakniti se na eritrejsko ozemlje, kamor jih zasledujejo angleške čete. Tu zatrjujejo, da je to pričetek angleške ofenzive proti italijanski Eritreji, ki pa je le del velike ofenzive proti Italijanski Vzhodni Afriki. Istočasno so namreč v akciB tudi ofenzivni napadi južnoafriških čet v Somaliji in abesinskih čet v sami Abesiniji. Tudi Italija, ni poročajo, da je zbrala Anglija v vzhodni Afriki velike bojne sile in nakopičila ogromne zaloge vojnega materiala ter Se treba zato pričakovati, da bo poizkusila z vsemi silami napad na tamkajšnje italijanske postojanke. KAHIRA, 20. jan. AP. Po zavzetju Kasale napredujejo angleški tanki v smeri proti Eritreji. Kasalo so Italijani zavzel! v juliju lanskega leta in je bila zadnje sudansko mesto v italijanskih rokah. AKCIJE ABESINSKIH ČET KAHIRA, 20. jan. Reuter. Včeraj je bilo izdano prvo uradno poročilo o operacijah abesinski čet proti Italijanom v sami Abesiniji. V sevemozahodni Abesiniji so angleški častniki organizirali že več mesecev abesinsko v«taško vojsko, ki je sedaj že popolnoma izvežbana in moderno opremljena in se ji pridružujejo vedno novi tisoči Abesineev iz vseh pokrajin. Ta abesinska vojska, ki ima na razpolago tudi tanke in topove ter operirajo z njo v zvezi stalno angleška letala, je očistila že velik del pokrajine ob Tanskem jezeru in prisilila Italijane, da so se iz te pokrajine popolnoma umaknili. Abesinske čete so tu v ofenzivi. V raznih drugih delih Abesinije se bijejo Boji na evropskih bojiščih Na albanskem bojišču le lokalni boi! breč večjih odločitev -*• Na zahodu le manjši letalski napadi — Hudi nemški letalski napadi na Malto BOJI NA ALBANSKEM BOJIŠČU RIM, 20. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uardno poročilo o bojih v Albaniji: Zaradi snega je tako naša kakor sovražna akitv-nost na grškem bojišču omejena. ATENE, 20. jan. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo javlja v poročilu št. 85: Na fronti lokalni boji. Ujeli smo večje število sovražnih vojakov in zaplenili obilen vojni material. ATENE, 20. jan. At. Ag. Včeraj je vladal po vsej Grčjji mir. Nikjer ni bila tujih letal. ATENE, 20. jan. Reuter. Pooblaščeni grški predstavnik je sinoči izjavil, da se lokalne bitke nadaljujejo kljub močnim snežnim viharjem. Grške čete so napredovale in zajele mnogo sovražnikov. V Albanijo je dospel nov italijanski bataljon, ki je pa še v rezervi za fronto. ATENE, 20. jan. AP. Boji v Albaniji imajo še vedno značaj pozicijskih napadov in protinapadov, v katerih pa grške čete vendarle stalno zavzemajo nove položaje, posebno severno od Klisure in na obalnem odseku v smeri proti Valoni. ATENE, 20. jan. At. Ag. V navzočnosti ministra za propagando Nikoludisa, predsednika novinarske organizacije v Atenah in velikega števila drugih odličnikov je bila v cerkvi sv. Jurija v Atenah posmrtna slovesnost za novinarjem K. Pa-padaksioni, ki je padel v junaškem boju v Pindskenl gorovju. V govorih so govorniki naglasili, da so topot tudi grški novinarji dokazali svojo požrtvovalnost za domovino. Papadaksiu je trdil, da se svoboda ne dobiva v dar, ampak jo je treba priboriti z mečem. Kdor pa hoče živeti v dostojanstvu in svobodi, mora prezirati smrt. BOJI NA VZHODNEM BOJIŠČU BERLIN, 20. jan. DNB, Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Uradno vojno poročilo: Neka naša podmornica je potopila dve sovražnikovi ladji s skupno 8600 ton. V noči med 17. in 18 januarjem so nemške letalske sile napadle važne vojaške cilje v Swanseu, kjer je na-»talo mnogo požarov, zlasti na pristani- ških in prometnih napravah, isto noč je nekaj nemških bojnih letal napadlo važne vojaške cilje v Sueškem prekopu in Egip. tu Neko nemško bojno letalo je z bombami hi strojniškim ognjem napadlo dve letališči v južni Angliji. Zadetih je bilo mnogo bojnih letal na zemlji. Pred ustjem Temze je bomba zadela neko trgovsko ladjo. AMSTERDAM, 20. jan. DNB. Britski radio je sporočil, da so sovražna letala vrgla bombe na mesta v južnovzhodni Angliji. Ob tej prilik] so padle velike količine zažigalnUi in eksplozivnih bomb tudi na London. LONDON, 20. jan. Reuter. Nad Anglijo so se včeraj in ponoči pojavile le manjše skupine nemških letal. LONDON, 20. jan. Reuter. V teku noči sta bila nad Anglijo sestreljena dva nemška bombnika. Nemški letalski napadi na Malto LA VALETTA, 20. jan. Reuter. Včeraj so nemški bombniki in strmoglave! v zvezi z italijanskimi lovci izvršili enouren napad na Malto, predvsem na pristanišča in letališča. Odvrgli so veliko število zažigainih in eksplozivnih bomb. Poškodovanih je bilo več poslopij in ranjenih nekaj ljudi, dočini smrtnih žrtev ni bilo. Angleški lovci, ki so se takoj dvignili v zrak, so zbili več sovražnih letal, a nekaj jih je zbila tudi protiletalska obramba. MALTA, 20. jan. Reuter. Uradno poročajo, da je bifo med letalskimi napadi včerajšnjega dne na Malto sestreljenih 15 sovražnih bombnikov. BERLIN, 20. jan. AP. Nemški bombniki so v nedeljo že tretjič napadli težko poškodovani nosilec letal »Illustious« v pristanišču La Valetta na Malti. Zadele so ga tri težke bombe. Na ladji je nastal požar. MALTA, 20. jan. Reuter. Včeraj so sovražna letala dvakrat napadla Malto. Pri tem je bilo sestreljenih najmanj 15 letal. Angleži so izgubili eno letalo. Večja škoda je prizadejana civilnemu prebivalstvu. gverilski boji, ki ogražajo Italijanom zveze med posameznimi kraji. V Khartumu stoji za vpad v Abesinijo pripravljena druga abesinska armada pod vodstvom samega cesarja. Položaj Italijanov postaja v Abesiniji z vsakim dnem bolj nevzdržen. Italijani obvladujejo le še nekatere glavne kraje, utrdbe hi taborišča. Abesinske čete so razdejale tudi že nekaj italijanskih letališč. NAD SUEZOM IN PALESTINO PORT SAID, 20. jan. ZPV. Nemška letala so v noči na 19. t. m. izvršila nekaj posameznih napadov na naprave Sueškega prekopa. Škoda je le neznatna. Človeških žrtev ni bilo. JERUZALEM, 20. jan. Reuter. V teku noči na nedeljo so se sovražna letala približala palestinski obali, vendar niso prišla v notranjost. Alarm je bi! dan tudi danes v zori v Tell Avivu in Hahi. Padla pa ni nobena bomba. Protinemške demonstracije v USA WASfiINGTON, 2D. jan. ZPV. V San Iranciscu je skupina demonstrantov, med katerimi so bili tudi mornarji, strgala zastavo z nemškega generalnega konzulata in jo zažgala. WASHINGTQN, 20. jan. AP. Vlada se je opravičila nemškemu veleposlaniku zaradi raztrganja nemške zastave na konzulatu v San Francis A in demonstracij proti Nemčiji. Tri nemške ladje na Pacifiku MANILA, Filipini, 20. jan. AP. Tri težko oborožene* nemške ladje, ki imajo japonsko zastavo, so potopile med 6. in 8. decembrom najmanj 6 ladij. To so pripovedovali filipinski mornarji, ki so bili rešeni z otoka Emlrau in so prišli včeraj v Manilo. Sestanek Hitler ■ Mussolini ? BERN, 20. jan. AP. V berlinskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da sta se včeraj sestala Adolf Hitler in Benlto Mussolini. Nihče pa ne ve, kje sta se sestala in o čem je bilo govora. Diplomatski krogi računajo, da je treba pričakovati novo nemško akcijo, ki naj bi šla v pomoč Italiji, ali bi pa bila samostojna. Tudi krogi, ki so blizu diplomatom osi-šča, zatrjujejo, da so že dogovorjene zadnje podrobnosti o novi potezi sil osi, Ne ve se pa, kje bo prizorišče novih dogodkov : Gibraltar, Balkan ali pa napad na Anglijo. LONDON, 20. jan. Reuter. Nocoj so bile telefonske zveze med Rimom in Berlinom več ur prekinjene. Razširile so se govorice, ki pa jih ni bilo mogoče kontrolirati, da sta se Adoii Hitler in Benito Mussolini že, ali pa se bosta v teku današnjega dneva sestala. LONDON, 20. jan. United Press. Adolf Hitler je davi po švicarskih vesteh, ki jih je posnel tudi !yonski radio, zapustil Berlin ter odšel v neznano smer. Tudi Mussolini je že odpotoval iz Rima. PRED NAPADOM NA ROMUNSKE PETROLEJSKE IZVIRKE CARIGRAD, 20. jan. AP. V diplomatskih krogih se govori, da So Angleži izdelali natančen načrt za bombardiranje romunskih petrolejskih izvirkov. Ker je angleško letalstvo za sedaj še preveč zaposleno v Grčiji, še ni pričelo teh napadov. MINE OB ROMUNSKI OBALI? BUKAREŠTA, 20. jan. Stefani. Državno mornariško podtajništvo odločno zanikuje vesti tujih oddajnic, po katerih naj bi bile po vseh obalnih vodah Romunije postavljene morske mine. O miniranih delih so bile ladje svoječasno točno obveščene. PROTI SABOTAŽI NA DANSKEM KODANJ, 20. jan. Stefani. Danski parlament je sprejel zakonski predlog proti širjenju državi škodljivih vesti ter proti zločinom sabotaže in izdajanju vojaških zadev. Po tem zakonu bodo kaznovani tudi oni Danci, ki žive v tujini, pa se pre-greše proti nemškim vojaškim napravam, povzroče Nemčiji materialno škodo ali zagreše kako drugo podobno dejanje. FARINACCIJEVA VERA V ZMAGO CREMONA, 20. jan, Stefani. Na zborovanju italijanskih poljedelcev, kjer so bile razdeljene nagrade najboljšim pridelovalcem, je govoril minister Famacoi in med drugim poudaril: »Zmagali bomo, ker je to ducejeva volja in volja .vseh' Italijanov.' Zmagali bomo, ker smo močni in ker imamo lojalnega zaveznika. Zmagali bomo, ker se naši vojaki bore za sycto stvar, da ne bo niti en Italijan, ki bi šel kot izseljenec preko morja, eks-ploatiran za one, ki kopičijo zlato.* Napori USA za pomoč Angliji Senzacionalna izjava bivšega londonskega veleposlanika Kennedy a — Odobravajoče stališče W;31kieja - Kolikšna bo opozicija v kongresu pri razpravi o Rooseveltovih predlogih GOVOR POSLANIKA KENNEDYJA VVASHINGTON, 20. jan. ZPV. V so-boto je imel bivši ameriški veleposlanik v Londonu K e n n e d y po radiu govor, za katerega je vladalo ne samo po Zedinjenih državah, ampak po vsem svetu veliko zanimanje. Izoiacionisti in nasprotniki Velike Britanije so namreč pričakovali, da bo Kennedy nastopil proti Rooseveltovim načrtom in proti podpiranju Velike Britanije. Toda Kennedy je vse te močno razočaral, kajti postavil se je z vso odločnostjo za Rooseveltove predloge in zahteval, da nudijo Zedinjene države Severne Amerike Veliki Britaniji v so predlagano pomoč in store še veliko več. Kcnnedy je dejal, da se je po vrnitvi iz Londona mogel vsestransko prepričati, da Američani nočejo ostati v tej vojni nevtralno ob strani in tudi njegova iskrena želja je, da bi bile demokracije čimprej dosegle popolno zmago. Zedinjene države bi pa morale dati Veliki Britaniji na razpolago poleg ostalega tudi ves svoj kapital, kolikor ga utegnejo pogrešati, če pa bi bil ta izčrpan, zastonj vse, kar zamore ameriška vojna industrija v vojne namene. Treba je napeti vse sHe, da se končno premaga zlo, prot! kateremu se bojuje ves svet, katerega temelji so zgrajeni na istih načelih kakor So ameriški in angleški. V Angliji se je mogel osebno prepričati, da ni prav nobene možnosti, da bi vojno izgubila in propadla. Angleži so pokazali pogum, kakršnega ne bi bil zmožen morda noben drug narod na svetu. IZJAVA WENDELLA WILLKIEJA VVASHINGTON, 20. jan. AP. \Vendell VVillkie je konferiral s Cordellom Hullom m Rooseveltom ter nato izjavil, da odobrava Rooseveltov načrt za pomoč Angliji, »ma pa tri pridržke. VVASHINGTON, 20. jan. Reuter. Pred obiskom Hulla je VVendel VVillkie izjavil predstavnikom tiska, da pomen! zakonski načrt o pomoči tujim silam dejansko simbolizirano polno pomoč Veliki Britaniji. • Prepričan sem, da ne bo svoboda prizadeta, če bo zmagala Velika Britanija. Zato sem mnenja, da je treba deti Veliki Britaniji vso pomoč, in sicer čhnprej hi v čim izdatnejši meri. Predsednika Roosevelta ne smemo ovirati v pogledu vodstva mednarodnih poslov ali v pogledu naše lastne obrambe.« VVILLKIE JE VO POTOVANJE V LONDON VVASHINGTON, 20. jan. Reuter. Roosevelt je prekinil stilizacijo svojega govora, ki ga bo imel na svečani otvoritvi predstavniškega doma zato, ker je lastnoročno napisal sporočilo za VVendella VVIIikieja, ki bo potoval v Evropo. VVillkie je bil gost Roosevelta v Beli h»šL LONDON, 20. jan. Reuter. VVendell WHlkie bo prinesel Churchillu osebno sporočilo Rooseveltovo. VVASHINGTON, 20. jan. DNB. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je imel včeraj dveurno konferenco z bivšim republikanskim kandidatom za predsednika, USA WendelJem Willkiem. Proučila sta skupaj politični položaj z ozirom na prilike v Evropi in na Daljnem vzhodu. Po tem sestanku je WilHrie obiskal Roosevelta v Bell hiši in pol ure razpravljal z njim v navzočnosti Cordeila Hulla. Po sestanku je VVillkie dejal, da je z Rooseveltom govoril o položaju v Evropi. Predsed. Roosevelt mu je izročil posebno noto, odklonil pa je pojasnila, kaj ta nota vsebuje. VVillkie je govoril o poedi-nostih svojega bivanja v Angliji ter naglasil, da bo po možnosti stopil v stike z vsemi vodilnimi osebnostmi angleške- Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura plus 3.2, danes minimalna —5.4, opoldne plus 4. Sneg se .e od včeraj znižal za 4 cm. ga javnega življenja. Posebno se hoče sestati z ministrom Devinom in Edenom. RAZMERJE V SENATU WASHINGTON, 20. jan. AP. Misli se, da bodo 13 demokratskih, 16 republikanskih in 1 neodvisen senator volili proti Rooseveltovemu načrtu. Opozicija sama pa računa s 25 glasovi. Celotni senat šteje 96 članov. STOCKHOLM, 20. jan. DNB. V zuna-i njepolitičnim govoru na neki svečanosti v Haltartu je zunanji minister Gunther dejal, da bo ostala švedska še nadalje zvesta politiki stroge nevtralnosti. Minister je obrazložil zadržanje švedske v rusko-iinskj vojni ter ob dogodkih na LONDON, 20. jan. Reuter. Po urauuin ■ podatkih so angleška letala od začetka vojne do konca lanskega leta izvršila skupno 900 napadov na razna nemška mesta, industrijske, prometne naprave Itd. V zadnjih treh mesecih lanskega leta je bilo izvršenih od tega 500 napadov. Na samo ruhrsko industrijsko področje j je bilo izvršenih okoli 500 bombnih napadov. RIO DE JANEJRO. 20. jan. ZPV. Po uradnem poročilu brazilske vlade so bra. zilska letala obalne kontrole opazila v soboto zjutraj 500 milj daleč od brazilske obale francoski parnik »Mcndozo«, v njeni neposredni bližini pa angleško križar- j ko »Asturias«. Angleško mornariško mi-j nistrstvo Je pa včeraj uradno javilo, da ■ je križarka »Asturias« zajela in zaplenila. »Mendozo«, ki se je hotela pretihotapiti čez Atlantski ocean v Francijo z živili iz Argentine. SESTANEK PETAIN—LAVAL VICHY, 20. jan. Reuter. V soboto se jc maršal Petain sestal z Lavalom in imel z njim daljšo konferenco. OMEJITEV PROMETA V BOLGARIJI SOFIJA, 20. jan. ZPV. Glasom poročila glavnega ravnateljstva bolgarskih državnih železnic bo 22. t. m. ustavljeno veliko število potniških vlakov po raznih progah Bolgarije. Obvestilo pravi, da je bilo to potrebno zaradi potrebe popra-vila večjega števila lokomotiv, ki so se zaradi' velikega tovornega prometa v zadnjem času pokvarile in pa zato, da bo mogoče varčevati s premogom. PROTI NEZADOVOLJNIM ŠPANCEM MADRID, 20. jan. Reuter. Ob zaključku V. kongresa falangisfične stranke je tajnik falange obsodil razdiralno delo španskih skupin v tujini, ki delujejo proti Francovemu režimu. Prav tako skušajo tuje skupine doma širiti nezadovoljstvo i med narodom. Falanga itoče skupaj z ROOSEVELTOVO USTOLIČENJE \VASHINGTON, 20. jan. DNB. V Wa-shingtonu so se že začele svečanosti v zvezi z ustoličenjem Roosevelta v tretjo dobo njegove vladavine. To dobo vladanja bo Roosevelt pričel s svečanim govorom v predstavniškem domu. Mnoge organizacije so k teni svečanostim priredile sprejeme, bankete in podobne slovesnosti v Londonu, Goodfrey, s posebnim odposlancem Roosevelta, Hopkinsom. Hopkins je informiral papeškega nuncija o korakih, ki jih je v sporazumu z britsko vlado storil v Moskvi. VVashington želi, da bi v vsakem primeru mogel računati s podporo Vatikana v akciji za ustavitev vojnih grozot in upostavitev pravičnega miru na iniciativo sv. stolice. ladje so ostale nepoškodovane. Francoska letala so bombardirala letališče Prasni-buri ter hangarje in vojašnice v Vahda-miji in Brniji, kjer so nastali veliki požari. Vsa francoska letala so se vrnha v svoje baze. .jard frankov. Temu je treba dodati še 73 j milijard frankov za vzdrževanje okupa-eij.skih čet. Ob začetku vojne je znašal obtok bankovcev v Franciji 130 milijard frankov, zdaj je narasel na 220 milijard Tankov • INDIJSKI DELAVCI ZA ANGLIJO NEW DELHI, 20. jan. Reuter. Organizacija industrijskih delavcev, za katero je dal iniciativo minister za dela Bevin, de-iuje na zadovoljiv način. Skoro bo od-p< toval v Anglijo prvi kontingent industrijskih delavcev iz Indije, ki bo štel SOO oseb. VELIKE JAPONSKE IZGUBE . CUNGKING, 20. jan. Reuter. Iz odločujočih krogov se izve, da so japonske čete utrpele v bojih pri pristanišču Ičun-ga /elike izgube. OBSODBA PUŠCltASTIH KRIŽARJEV BUDIMPEŠTA, 20. jan. Preiskava proti puščičastim križarjem je zaključena. Državno tožilstvo je obsodilo skupaj 21 članov te organizacije, med katerimi je tudi poslanec Kovacs. Vsi so obtoženi zarote proti varnosti države. Razprava se bo pričela prihodnji teden. STATISTIČNI PODATKI O TURČIJI CARIGRAD, 20. jan. DNB, Predsednik vlade je dal na razpolago generalni direkciji za tisk poseben kredit, da zbere vse statistične podatke o Turčiji v poseben letopis. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ŠPANIJI SANTANDER, 20. jan. DNB. Med postajama Barcelona in Montblanch je nastala velika železniška nesreča. Trčila sta skupaj ekspresna vlaka iz Madrida in Santandra. Pet oseb je mrtvih, štiri n težje, več drugih oseb pa lažje ranjc-vitih. Zakaj in kako 2 so issguJhiM domovin® Verjamem, da francosKi narod, pah:o;. med kmeti, obrtniki, mehaniki, trgovci s srednjim stanom, aristokrati m vsemi ostalimi, niso izgubili srca. Ce bi b francoski narod bolje zastopan v svdjih vladah v parlamentu, če bi mu bilo dovoljeno, da spozna vso težo položaja, preden je bilo prepozno; če bi bil izdan ukaz vsem civilistom, da bi ostali v vsaki francoski vasi, pa čeprav je sovražnik napredoval, in bi vse storili, da bi sabotirali njegovo napredovanje; če bi francoski narod branil svoje hiše v vaseh, ulice in griče Pariza, potem bi mi .doživeli take bitke, ki bi presenetile svet in ki bi morebti zadržale dovoli dolgo nemško napredovanje, da bi se zavezniške vojske zbrale in pregrupirale ali pa bi cel ) doživeli to. da bi sc Amerika že drugič v petdesetih letih odločila za vstop v vojno. Francozi pa so klonili s prekrižanimi rokami na hrbtu. Bili so vsi mobilizirani in so morali poslušati ukaze nekompe- Jtentnega generalnega štaba in vlade, ki je imela edino željo, doseči »mir za vsako ceno«. Slabo je bilo vodstvo, toda. če bi Francozi imeli priliko, da bi se lahko vodili sami, so voditelji to preprečili. Francoski narod ni izgubil srca. ostal jc pa brez moči in besed. Kult individualizma Francozi so bili znani po vsem svetu, da znajo jasno misliti, toda v nekaj letih so trpeli zaradi zmešnjav v svoji politični filozofiji. Niso sc znali odločiti za etatizem, državno kontrolo, ki je dobro uspeval pod Napoleonom Bonapartom, ali pa za individualizem, ki je dobil svojo obliko 1. 1789 in pa v poznejših revolucijah. Napoleonov sistem uprave z lokalnimi prefekti pod kontrolo osrednje vlade je nekaj časa dobro deloval. Toda. ko je ta sistem propadel, je ostalo v Franciji 40,000-000 individualistov, od katerih je vsak posameznik poizkušal pobegniti pred centralno kontrolo in je bil še ponosen, če mu je to uspelo. Francozi so bili vzhičeni, če so se mogli izogniti zakonom: iznašli so vse mogoče načine, kako uiti plačevanju davkov. Bili so profesionalni svetovalci v tem, kako je treba obiti zakon in ki so za majhno nagrado »prihranili« davkoplačevalcem tisoče frankov na leto. Zakonodajalci so prišli na slab glas, ker so izdali preveliko število dekretov: včasih so bili ti dekreti v jasnem nasprotju z že obstoječimi. Ker sem zadnjih nekaj let redno čital obširne številke »uradnega lista«, ki je izhajal skoro vsak dan, se prav nič ne čudim, če so Francozi zavzeli tako stališče do zakona., Dekreti, kakor gobe po dežju Prihod vojne je še bolj povečal število dekretov, izpremenit pa ni prav nič javnega mnenja. Nekega dne lani v maju sem večerjal v neki znani pariški restavraciji z večjim številom tujih novinarjev, med katerimi je bil tudi dopisnik italijanske uradne agencije Stefani, ki je bil moj sosed. Ta dan je bilo prepovedano točiti alkoholne pijače, kajti, vlada je smatrala, da potrebuje alkohol za vojne svrhe. Toda mi smo imeli alkoholne pijače pred večerjo in po večerji. Stefanijev dopisnik je bil presenečen. Povedal sem mu, da restavrater prav rad toži alkoholne pijače, posebno še, ker zakona, k! to prepoveduje, nihče ne upošteva. Italijan je bil presenečen zaradi tolikšne nediscipline. Tedaj se mi je zdelo, da je bil presenečen predvsem zaradi fašistične vzgoje; toda malo pozneje sem se zamislil: ali *! more narod v vojn! dovoljevati tako razkošen luksus nediscipline, posebno še v vojni, v kateri sta mu nasprotnika disciplinirana Nemčija in Italija. Zgruiena propaganda Dolga leta so bili Nemci in Italijani navajeni, da se odrekajo zabavam, dočim sta Anglija in Francija živeli normalno življenje. Zavezniška propaganda je trdila, da je vprav to samozatajevanje Nemcev odvzelo narodu odporno moč. Le redko se je slišalo, da bi dobro življenje demokratskih držav lahko razruvalo njihovo odpornost. (Dalje) BORZA. C u r i h, 20. jan. Devize Beograd 10. Pariz 8.40. London 16.12», Newyork 4.3L Milan 21.75, Berlin 172.50, Sofija 4.25. Budimpešta 85, Bukarešta vojsko naglo in odločno rešil: vse žgoče 2.15. I probleme Španije. Glasovi o mirovnem posredovanju BERN, 20. jan. Havas. Rimski dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča, da namerava Roosevelt začeti z akcijo za upostavitev miru v Evropi. Isti dopisnik jc mnenja, da je sv. stolica prejela sporočilo apostolskega nuncija v VVashing-tonu, da je Roosevelt pripravljen prevzeti mirovno iniciativo. S teni v zvezi poudarjajo vatikanski krogi važnost razgovora. ki ga je imel apostolski nuncij Francoski uspehi proti Siamu ŠANGHAJ, 20. jan. Reuter. V noči na 19. t. m. so francoska letala iz Indokinc bombardirala Tesakon in Kemarat v Siamu. Dne 17. t. m. so francoske pomorske edinice bombardirale v Siamskem zalivu in potopile dve siamski vojni edinim, trejo pa občutno poškodovale. Francoske 'v . Švedska za popolno nevtralnost Doslej 900 napadov «« Nemčijo j OBNOVITEV STIKOV MED MEHIKO IN ŠPANIJO MEXlCO, 20. jati. »Ultimas Noticias« 10 roča jo, da bo v kratkem organizirana konzularna služba med Mehiko in Španijo: To pomeni prvi korak k obnovitvi diplomatskih stikov ined obema španskima državama, ki so bili prekinjeni po zmagi generala Franca. OGROMEN PORAST FRANCOSKIH DOLGOV v ivi i t , ^u. jan. lass. sest mesecev P premirju je francoski državni dolg na —l.__ rasel do ogromnih vsot. Samo rrancosl „Mendoza“ lapSenjena "arodni bailki dolguie država 188 mHi Norveškem in dejal, da bi bila švedska prav gotovo potegnjena v vojno, če bi svojčas dovolila prehod angleških in francoskih čet preko svojega ozemlja. Pripravljenost na obrambo domovine je najboljše zagotovilo miru in svobode švedske v bodočnosti. Ruska zunanja politika . Zavezniki sploh niso mogli ničesar Ponuditi Rusiji. Ker ie tako manjkal glavni pogoj za sporazum — ruska dobra volja — je postala tehnična stran pogajanj drugorazredne važnosti. Medsebojne garancije, definicija indirektnega napada — vse to so bile trivialne točke, če jih primerjamo z glavno oviro, garancijo Poljski, ki je že v naprej kazala, da bi se boj na vzhodu boril samo za koristi zahodnih velesil. Nemška pogaianja je olajšalo tudi dejstvo — ne glede na to, da je Nemčija zahtevala samo rusko nevtralnost — da ni imela Nemčija prav nobenih ozirov do samostomosti tretjih strank. Zelo verjetno je bila že v naprej dogovorjena delitev Poljske in odstop strategičnih točk v Baltiku, kajti pri pogajanjih je bila ruska pozicija neverjetno ojačana s prisot-nostqo v britanske delegacije v Moskvi. Dne 24. avgusta 1938 je bil dosežen vse obsegajoč sporazum ter podpisan nenapadalni pakt. Teden kasneje je bila Evropa v vojni. RUSIJA IN SEDANJA VOJNA Vojna je rešila najnujnejše rusko vprašanje varnosti, kajti nobena evropska sila Tli bila začasno v položaju, da jo more napasti. Okupacija vzhodne Poljske je bila kmalu izvršena in 29. septembra je bila določena nova meja med Rusijo in Nemčijo. Ruska pridobitev stotin kilometrov odprte in nezavarovane meje z Nemčijo pa je imela v sebi strateške težave za bodočnost. Z ruskega stališča je idealen izhod iz evropskega konflikta jasen: vojna do izčrpitve, v kateri se obe strani bojujeta do konca. Pod temi okolnostmi bi bil ruski problem varnosti avtomatično rešen, obupanje in nered, ki bi se rodila iz nadaljevanja vojne, pa naj bi pripravila ugodno zemljišče za komunistično propagando in za ustanovitev satelitnih sovjetskih držav. Rusija pa mora računati z možnostjo popolne zmage ene ali druge strani. V tem primeru bi velika ruska posestva lahko spet postala oilj zmagovalčevih želja. Začasna varnost, ki' jo daje Rusiji vojna na Zahodu, je dalia Rtisiji priliko, da se lahko bavi s problemom svoje sigurnosti in pa z vprašanjem, kako to sigurnost obdržati. V oktobru 1939. leta je bil turški zunanji minister poklican v Moskvo in sovjetska vlada si je veKko prizadevala, da dobi od Turkov pristanek na zaprtje Črnega morja mornaricam, ki ne pripadajo obalnim državam: toda poizkus ni uspel. Na severu je Rusija imela v začetku, le mak) opozicije. Pakti o medsebojni pomoči so bili podpisani z baltskimi državami, ki so »pristale« na odstop otokov, posojilo pristanišč in letališč ter ustanovitev ruskih garnizij na strateških točkah. Ko je prišla na vrsto Finska, da ugodi podobnim zahtevam, je sovjetska vlada naletela na energičen odpor, prav kakor prej pri Turkih. Izhod pa je bil seveda drugačen, kajti Finska ni imela turških zaveznikov in 30. novembra 1939 je Rusija napadla Finsko, da vzame to česar ji Finci niso hoteli izročiti. Najprej je Stalinova jeza nad odločnostjo malega soseda vodila do dekreta o ukinitvi finske samostojnosti in o ustanovitvi marionetne sovjetske vlade. Toda popolna enotnost finskega naroda, njegova junaška obramba in težke izgube v življenju m materialu so narekovale kremeljski vladi, da izpremeni svojo politiko. Ko je prišel čas ža pogajanja, niso Rusi zahtevali več kot precej strožje, strateške koncesije. O finski vojni se je na veliko pisalo kot o poživitvi ruskega imperializma. Je to imperializem samo v toliko, v kolikor odgovarja eni izmed vodilnih črt tradicionalnega ruskega imperializma- razširitvi in iskanju večje varnosti. Vsa ruska politična in vojaška aktivnost v zimi 1939 do 1940 je šla za tem. da zviša svoje strateške obrambe med tem ko so njeni najmočnejši sovražniki bili zaposleni drugod. Po besedah čisto narodnega interesa je bilo za vzetje finskega ozemlja enako nemški aneksiji Sudetov. Prav tako ga je mogoče braniti s strateškimi, razlogi. Najmanj razveseljivo dejstvo v finski vo.ni Pa je.bila uporaba revolucionarnega žargona — »osvoboditev delavcev«, »raz bitje Mannerhemiove klike« in tako dalje — za pokritje manevra, ki je imel .......................................................... O Japonski baron Okura o Sovjetski RusJ1 „3aponska in ostale sile nimajo raz oga, da se ‘e boje, pa tudi ne, da ?e ^odcen’uj£ o Japonski časopis »Bungei Shunju« prinaša zanimive poglede mikadovih državljanov na velikana, ki preži za Vladivostokom. Podpredsednik japonskega Instituta za proučavanje daljnovzhodnih vprašanj, baron Okura piše pod zaglavjeni »Vrelci vojaške sile Sovjetske zveze« tudi naslednje: »Tri so stvari, ki udarjajo pečat Rusiji: ogromno prostranstvo, mešanica narodov in neizčrpna zemeljska bogastva. Ruska težka industrija za oboroževanje je po dolgoletnih naporih dosegla vidne uspehe. Sovjetske množice so se istočasno navadile pomanjkanja, kar je velikega pomena, če pomislimo, da se narodi z boljšim življenjskim standardom težje prilagode posledicam, ki jih prinaša v prehrani vsaka vojna. Sovjetska zveza se jč zaprla vase, odrezala od ostalega sveta. Črpa pa iz vseh držav čim več možnih informacij. Ker se sovjetski preračun določa na diktatorski način, se oboroževalni program lahko nemoteno izvaja. Vpogled v številke in finance širši javnosti ni dovoljen. V tem ima Moskva veliko prednost pred vlado Anglije, USA ali Japonske, kjer je treba za vsako vsoto privoljenja predstavništva naroda in posebnih zakonov. Iz objavljenih sovjetskih preračunov izvemo le, da so se izdatki za državno obrambo povišali od 1.5milijarde rubljev 1. 1933 na 57.6 milijarde 1. 1940. V sedmih letih tedaj skoro štirideset-kratno povečanje, kar bi bilo v konstitutio-nalni državi nemogoče. Stalna vojska SSSR se je povečala od 300.000 na 2,000.000 mož. Vojaška vzgoja se je tako posplošila; da se vežbajo za vojno celo ženske. Moskovski listi so polni vesti o ženskih ostrostrelcih in o dečkih, ki se že v osnovnih šolah uče streljanja. Tudi vzgoja letalcev se zelo popularizira. O sovjetskem letalstvu sicer ni točnejših podatkov, je pa močnejše, kakor se splošno misli. Vsekakor je pa pohod na Finsko dokazal, da Sovjetska zveza v vojaškem pogledu zaostaja za Nemčijo. Angleška revija »Econo-mist« pravilno poudarja velike transportne težave v Rusiji, ki se v primeru vojne pokažejo v še boli ostri luči, če vzamemo za produkcijo ameriškega delavca enotno 100, tedaj je zmogel ruski industrijski delavec 1936 31.2 do 48.2 enot. čeprav se je morda to razmerje zmanjšalo v korist sovjetov, venejar bo trajalo še dolgo, preden se bo lahko proizvajalna sila sovjetskega delavca merila s svetovnim merilom.« Največjo slabost Sovjetske Rusije vidi baron Okura v tem, da »vladata ogromnim množivam prebivalstva Ife dva milijona ko- munistov. Velika neorganizirana čreda ni nobena nevarnost za majhno, sklenjeno skupino ljudi. V miru ali tako dolgo, dokler se vojna razvija ugodno, more sovjetska vlada brez težkoč vladati državo. Če se pa obrne vojna sreča proti njej, lahko nastanejo zdaj tu, zdaj tam nemiri, zaradi katerih bi morale ostati močne oborožene sile v notranjosti dežel. !n ker je Rusija ogromen prostor, nastopa v tem pogledu neugoden činitelj do gosto poseljenih sosedov. Na ta način postaja za Sovjetsko Rusijo skoro nemogoče, zbrati na en- krat vse svoje oborožene sile na določenem mestu in jih vreči v ogenj. Sovjetski častniški zbor ima svojo vzgojo in izkušnje dvajsetih let, vojaški eksperti pa dvomijo, če je ta zbor, posebno pa znani čistki, sposoben za širokopotezne operacije. Vse v vsem, Sovjetska Rusija ima, kakor vse velike sile, dobre in slabe točke svojega državnega organizma. Japonska in ostale sile nimajo razloga, da se je boje, pa tudi ne, da je podcenjujejo«, zaključuje baron Okura svoja razmišljanja. Bolgarska opozicija vo nim hujskačem Po vsej Bolgariji je bilo v zadnjem času več sestankov pristašev razpuščenih političnih strank, demokratov, zemljo-radnikov in socialistov. Pod firmo »Zveze ustavnih moči« so izdali veljaki teh strank razglas, ki pravi med drugim, da zahteva bolgarski narod v svoji ogromni večini le eno zunanjo politiko: »Mir in resnično nevtralnost, brez vsakršnih vojaških zvez in vmešavanja v vojno. Bolgarski državljani ne žele žrtvovati svoje neodvisnosti za nobene obljube. Vsak, kdor bi udaril na našo neodvisnost, je naš smrtni sovražnik.« Letak je proti levičarjem, prav tako ostro napada pusto- lovce z desnice. »Prvi hočejo narediti iz Bolgarije Estonsko, drugi pa Romunijo, Večina njih je pokvarjena, izgubljena, igrajo vlogo sodobnih janičarjev v tuji službi proti Bolgariji. Bolgarski narod ima svoje narodne zahteve, vsakomur daje zasluženo priznanje. Bolgarija ni napadla Romunije v najusodnejših trenutkih, bolgarski narod tudi ne želi napadati Turčije, Jugoslavije in Grčije. Bolgariji bo v miru zadoščeno, če se bo uporabljal isti način, kakor smo z njim dobili južno Dobrudžo. Od pametne uprave je odvisna svetla bodočnost Bolgarije.« Zanimiva izprememba na šolah v Nemčiji JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK. Pred šestimi leti je bila sestavljena in izdana knjiga »Predosnova državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo«• Ima več pomanjkljivosti, zalo je bila predmet ostrih kritik. Res je, v javni razpravi je sodelovalo relativno majhno število ljudi. Izpregovoriti bi pa morali vsi zainteresirani in dati mišljenje o svojih potrebah, da opozore na nedostat-ke in predložijo odgovarjajoče rešitve. (Mil. Č. Markovič v beograjskem »Na-predu«.) Nemški prosvetni minister je izdal odlok, po katerem se bodo poslej šolska leta spet začela jeseni, v septembru. Kakor znano, so na pritisk pruskih šolskih oblasti uvedli v Nemčiji kot začetek šolskega leta dneve po veliki noči. Katoliške dežele, predvsem Bavarska, s tem niso bile zadovoljne. Zdaj je Hitler na podlagi poročil gaulajterjev iz posameznih pokrajin, predvsem iz Avstrije in Sudetov, odločil, da se šolski pouk spet začne v jeseni. Zanimivo je, da je bil tudi za Alzacijo in Loreno obdržan prejšnji šolski sistem. Loreno so očividno priključili kot definitivni sestavni del k Westmarki, Akacijo pa k Badenski. Kakor še nikoli doslej, sta zdaj potrebna mladostni polet in hrabrost Amerike. Niti za trenutek ne smemo dvomiti v svoj narod, ki je hraber in pripravljen žrtvovati vse za svobodo sveta, pišejo »Nev/ York Times«. Nov tip lovca na podmornice so splovili v morje v avstralski ladjedilnici v Wiliiamstownu. Ladja ima 900 ton in bo spremljala konvoje. Kultura lika Vasletova: Rožna devica (Povest Vodnikove družbe) čisto nacionalno in strategično važnost. Seveda pa je mešanje ali zmešanje revolucionarnih in nacionalnih gesel tako staro, kakor je star že režim sam. Vojna na Zahodu je Rusijo zelo zanimala, posebno še v trenutkih, ko je bila nevarnost za njeno ozemlje. Strah, da bi zavezniki prenehali z vojno ter omogočili Nemčiji, da pomaga Finski, je brez dvoma povečal rusko pripravljenost, da se pogaja s Finsko. V treh mesecih finske vojne se je Nemcem posrečilo izviti več novih gospodarskih koncesij od svojega sovjetskega partnerja (prvi gospodarski sporazum je bil podpisan v avgustu 1939 in je dovoljeval izmenjavo blaga med obema državama v približnem znesku 200,000.000 nemških mark. V februarju 1940 se je ta številka povišala na 1.000,000.000 mark). Rusija pa je bila od začetka sovražnosti v zavidnem položaju, da je- lahko nadaljevala politiko, ravnotežje, ka je najboljša politika za njo, ki hoče ostati izven bojev, obenem pa podpirati eno stran, da se nadaljujejo boji čim dalje časa, vsaj tako dolgo, da nobena stran ne zmaga popolnoma, toda Rusija kaže tnalo znakov, da bi intervenirala aktivno v korist tistega bojevnika, ki mu gre slabše, kajti ona ne zaupa in ne mara nobenega od obeh. Ena sama stvar je gotova v bodoči ruski politiki: njeno glavno načelo — sigurnost. Toda kakšne pridobitve, kakšna zavezništva, kompromise, poraze ali triumfe bo prineslo nadaljevanje take politike, ne ve niti Rusija saima. (Konec) Kdor v tem delu like Vaštetove pričakuje nekak poskus biografije Valentina Vodnika, | bo razočaran, in še precej. Zakaj delo ni v I nobenem smislu v zvezi s poskusom resne l biografije človeka in pesnika, ampak le napol | pozitivno zgodovinska zgodba iz časov umika Francozov iz Ilirije. Delu ne manjka osrednjega življenja, toda (to se ne tiče v jedru Valentina Vodnika, am-I pak ljubezni dveh mladih ljudi, ki ju je ustvarila pisateljičina domišljija. Meapski pomočnik Andrej in šivilja Nana se ljubita, da pa pridfejo ljubezenski boji in podobne štorije do pravega izraza, doda Vaštetova še »močno nesimpatičnega vratarja in ovaduha« Suhadolnika, ki prav tako ljubi Nano, obenem pa sovraži Andreja. Naposled ga udari s kolom, spravi v ječo in hoče celo ubiti. Medtem pade Napoleon, Francozi se umaknejo iz Ilirije in Andrej je svoboden. Tedaj hoče pijani Suhadolnik Nano »osvojiti s silo« in prav, ko jo davi, pride Andrej — njo reši, Suhadolnik pa zbeži. Vprašamo se: kakšno vlogo igra pesnik Vodnik? Malenkostno. Vodnik je nekak pokrovitelj Andreju in Nani in pisateljica ga predstavi kot. velikega »frankofila«, veseljaka in človekoljuba. Avtorica nam pokaže, kako pojmuje Vodnika. Mi pa čakamo zmagoslavnega krika: Doumel sem ga! Da, doumel, v tem primeru doumela. Niti preprostega človeka, kaj pa šele moža večjih duhovnih vrednot in — če smo razsipni — umetnikal Vaštetova se Vodniku skuša bližati z žensko čustvenostjo in romantiko. Hoče biti prepričevalna, zato idejo dopolni z viri anekdotične narave. Pri tem pa ima srečo: prepriča nas vsaj okolica in iz dela veje duh stare Ljubljane izza časa »Ilirije oživljene«. Po njenem je Vodnik malo-meščan, človek brez globljega notranjega čuta, če že ne govorim o pesniku. Da se pisateljica ni vezala, nam dokazuje naslov dela »Rožna devica« (La Rosiere). Ta »rožna devica« je, naravno — angelska Nana. Bil je v tedanji dobi v navadi običaj, ki so ga francozi vezali s praznovanjem cesarjevega rojstnega dne. V Ljubljani so iz-orali dve »rožni devici«, najpoštenejši, najbolj krepostni in, naravno, da je bila ena izmed izbranih šivilja Nana, zaročenka glavnega junaka Andreja. Gotovo je, da obljubljenega razumevanja Valentina Vodnika ni; in če že smatramo de- lo kot vir za razumevanje pesnika, vedimo, da je napačno. Njen Vodnik ni tisti Vodnik, ki je v »letih nerodnih okrogle pesmice pel«, če primerjamo tega anekdotičnega Vodnika š Prešernom, kakršnega nam je predstavila ista pisateljica pred nekaj leti, smo začudeni — Prešeren in Vodnik sta dvojčka, enaka po duhu, veseljaka, pijančka, malomeščana in hu-domušneža. Vendar pa koncem koncev ugo- tovimo, da je ponarejen tako Valentin Vodnik kakor France Prešeren — za njima pa se skriva obraz avtorice, prikrojen svet, v katerega naj bi bil postavljen nezlagani obraz obeli pesnikov. Ako premotrimo delo kot zgodovinsko povest, torej povest, katere okvir je zgodovinski, vse ostalo pa ustvarjeno v pisateljičini domišljiji, moramo ugotoviti, da je precej izkrivljena. Toda tu se ne oziramo na zgodovinska dejstva. Izkrivljeno je življenje in značaji avtoričinih ljudi. Saj to je zgodba Spill-mannovega kova, natančneje — zgodba, idealizirana pravljica, ki jo pripoveduje vzgojitelj učencem. Pisateljica ljubi pozitivne značaje, sovraži pa negativne, čeprav bi se morala zavedati, da so prvi kakor tudi drugi prišli iz nje same. Vsi značaji bi morali biti lepi, ali v božanski ali pa demonični lepoti. V »Rožni devici« pa beremo precej izpadov, ki so neumetniški in niso nujni na osebo vohuna Franceta Suhadolnika. O pravem, resničnem človeku pisateljica ne bi smela napisati kaj takega. Da tudi ostale osebe niso boljše, ali so skrajno idealizirano dobre ali pa neizrek-Ijico hudobne in ostudne, ni vredno dokazovati, ker samo branje dokazuje to tendenco. Jezik je še precej živahen, četudi je slog raztrgan in neenoten. Vaštetova se preveč poslužuje tujk, kar vpliva mučno na bralca; na primer: redingot (5), aprobirati (11), numizmatično (12), komad (12), afektirano (19), ljubavni (39), tribut (56) in ekvipaža (71). V ostalem pa bo našlo delo precej bralcev, posebno v ženskem svetu. Z. Z. GOSTOVANJE MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI V četrtek, 23. t. m. zvečer bo gostoval mariborski dramski ansambl zopet v Ljubljani, kamor pojde z Gorkega dramo »Na dnu« v režiji Jožeta Koviča. »Na dnu« spada med najbolj uspele letošnje uprizoritve mariborske drame in bo Ljubljančane gotovo zanimalo videti, kakšna so mariborska gledališka prizadevanja in primerjati dosežene uspehe z željami, ki se jim tako kruto postavljajo po robu tesne finančne razmere Narodnega gledališča v Mariboru, najbolj zapostavljenega v celi kraljevini. Mariborčani so ob vsakem gostovanju Ljubljančanov pokazali, da znajo pravilno oceniti take dogodke slovenske kulturne skupnosti in bodo to izpričali tudi ob priliki gostovanja s Shakespearejevim »Romeom in Julijo«, ki ho sledilo gostovanju Mariborčanov v Ljubljani, zato trdno upamo, da Ljubljančani ne bodo v ničemer zaosta- li za Mariborčani in bodo s svojim zanimanjem za gostovanje omogočili tudi še nadaljnje in še številnejše izmenjave ansamblov. Gosooaatske vesfj Agrarna prenaseljenost banovine Hrvatske izhod: industrializacija, velika javna dela, intenzivnejša in naprednejša obdelava Dtootie n&ViM Za pravilno razumevanje gospodarskih in socialni)! razmer v banovini Hrvatski so zelo važni podatki, ki jih je zbral na štirih anketah oddelek za socialno politiko v Zagrebu. 'Prve tri ankete so se ba-vile z razmerami v pasivnih in začasno pasivnih okrajih, četrta pa z vsemi okraji banovine sploh. Naj navedemo le nekoliko najvažnejših ugotovitev. Čeprav se bavi z obdelavo zemlje 80% prebivalstva v banovini, polovica od tega ne more živeti samo od zemlje, ker je ima premalo. Na področju bivše savske banovine ima dovolj za lastno prehrano 40—47%, v bivši primorski banovini pa 75 odst. poljedelcev. Najresnejši izhod, ki ga bodo morali poiskati v banovini Hrvatski je industrializacija (predvsem velja to za Gorski kotar, Liko in Hrvatsko Zagorje) ter kolonizacija. Prav tako bo nujna tudi zaposlitev pri večjih javnih delih. Pomembna je ugotovitev, da pasivnost nekaterih predelov, ki slovijo kot taki, ni nekaj absolutnega. Namesto žita uspeva tobak, vino, sadje itd., ki prinaša včasih več dohodkov, kot žitarice. Tako so prejeli .sadilci tobaka letos 300 milijonov din, prav tako so bile ugodne cene za dalmatinsko vino, posebno, ker je drugod slabo rodilo. Mnogi okraji so prav za prav le zapuščeni: obdelujejo se na najprimitivnejši način in površno, zemlja je slabo pognojena ter je zato izčrpana in kisla. Tu je potrebna cenena nabava strojev, pouk v naprednejši obdelavi, preorientacija poljedelstva k živinoreji, sadjarstvu itd. Potrebna je regeneracija živinoreje z boljšimi plemenskimi vrstami, potrebni so silosi, sejati je treba več krme itd. Potrebni so tudi razsadniki in nabava boljših sadik, k> bi dvignile sadje-rejo. Nič manj pa ni važna organizacija prodaje vseh kmečkih proizvodov. Dalmatinski pridelek oljk je znašal včas:hj <^50U vagonov na leto, zdaj je pa le 500 vagonov, zato ga bo treba spet .dvigniti V južnejših predelili bo treba gojiti predvsem južne kulture, in sicer po naprednejših metodah. Poleg rešitve teh temeljnih problemov ki naj bi trajno zajamčili zadostne količine prehrane za prebivalstvo banovine bo treba preskrbeti letos zadostne količine hrane. Žitarice so dale le 50% tia-1 vadne žetve, pa tudi koruza je kvalitetno slaba. Slabo je rodilo tudi sadje. Ponekod pa so občutne še posledice poplav. Delokrog ministrstva za prehrano Že pred dnevi smo poročali, da bo ustanovljeno ministrstvo za prehrano. Med tem je izšla naredba o njegovi ustanovitvi, ki določa njegov delokrog: skrb za oskrbovanje prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami, izdelava gospodarskega načrta za vso državo in skrb za njegovo izvedbo, zagotovitev surovin, domačih in tujih, uravnavanje prometa in predelovanja surovin ter polfabrikatov, njihova razdelitev na podjetja, skrb za izvajanje ukrepov zaradi ustvarjanja zalog in rezerv, politiko in nadzorstvo nad cenami, pobija- nje špekulacije, vrhovno upravo in nadzorstvo nad delom industrijske proizvodnje in predelave živil, koordinacijo dela vseh ministrstev, banske oblasti m ustanov, katerih naloga je oskrbovati državo s hrano. Pod področje novega ministrstva pridejo: ravnateljstvo za preučevanje in organizacijo prehrane, urad za nadzorstvo nad cenami, centrala za kurjavo. Privil, izvozna družba ! (Prizad). Novi minister za prehrano je dr. Milan j Protič, dosedanji glavni ravnatelj Na-!rodne banke v Beogradu. Omejitev konsuma življenjskih potrebščin Izdana je nova naredba o obsegu blaga, ki ne dovoljuje proizvajalcem (predelovalcem), veletrgovcem, trgovcem na drobno in drugim prodajalcem prodaje ali izročitve blaga po čl. 1 uredbe o pobijanju draginje, v večjih količinah, kot so jih prodajali povprečno pred 1. sept. 1939. Veletrgovci, trgovci na malo in drugi prodajalci ter konsumenti tudi ne smejo nabavljati življenjskih potrebščin v večjih količinah, ka:kor so jih nabavljali pred 1. sept. 1939. Izjeme od tc »standardne« količine se lahko v slučaju povečanja ali zmanjšanja kupčevega obrata, oziroma radi osebnih in družinskih izprememb, dovolijo. — Z novo naredbo hočejo merodajni preprečiti nadaljnje kupičenje blaga pri bogatejših slojih in špekulantih, zaradi katerega je nastalo na trgu pomanjkanje blaga. Naredba naj bi racionalizirala konsum na predvojni višini. ji Vse zasebne zalogo krompirja ju zaplenila madžarska vlada razen količin, ki so potrebne za lastno uporabo do 15. julija. Brezcarinski uvoz žvepla za vinogradnike zahteva v posebni spomenici splitska Trgovsko-intl. zbornica od merodajnih ministrstev. g Način dobave novih 8000 Ion turškega bombaža bo skušala urediti delegacija naše tekstilne industrije v Carigradu. Načelni sporazum <> dobavi je bil že dosežen. Dobava bi se vršila po 1. aprilu. Nekateri člani delegacije bodo pozneje odpotovali v Iran in Irak, kjer se. booti pogajali za dobavo volne in bombaža, drugi pa v Egipt, kjer naj bi dosegli večjo dobavo tekstilnih surovin. g 380.000 ton nemSfeegu koksa bomo prejemali v mesečnih kontingentih po Donavi Gornješleski sindikat bo dobavil mesečno 4—5000 ton. Rensko-vvosirnTski*- >žjbf-dikal pa po 30.000 ton. g Postopanje pri prisilnem odkupu in odvzemu drv, ki ga bo izvajala central« za kurjavo, je predpisano s posebnim pravilnikom o poslovanju te centrale. Pravilnik regulira predvsem vprašanja, odkupa prijavljenih zalog drv in odvzem neprijavljenih po odst. 1 čl. 3 uredbe o cenah za kurjavo. g 100 milijonov din dobička je imela lani Drž. hipotekarna banka. Dočim je znašala predlanskim bilančna vsota 14 milijard din, je bila letos že nekaj nad 29 milijard. Obratni kapital banke je bil predlani 8.4 milijarde, lani pa 15.5 milijard din. Od lanskega čistega dobička je prejela država 120 milijonov, 3l milijonov je določenih za rezervni sklad, ostalo pa prejmejo uslužbenci kot posebne nagrade. g Bilanca Nar. banke mora bili vsako lelo narejena po novi uredbi o spremembi zakona o Nar. banki .'50. junija in 30. dec. vsakega leLa, na koncu leta pa obračun dohodkov in izdatkov, ki ga odobri minister financ. g Nemška industrija poljedelskih strojev bo z ozirom na uradno sodelovanje Drž. postaje za prehrano (Reichnahrslamlj in z ozirom na velik trg v jugovzhodnih agrarnih državah razstavljala na Dunajskem pomladnem velesejmu, ki bo od do Iti. marca. Nemška ind. poljedelskih strojev je že prevzela vse prostore, ki so bili na razpolago. ... g l\>ilruinlea V^jr#rle", neijiškc osrednje zadruge .,Agrarni- v Novem Sadu; je bila 'ustanovljena tudi V Ljubljani, g 0 mesecev zapora iii (00.000 din bo lahko kaznovan, kdor se ne 1>o ravnal po uredbi o novem ..ljudskem kruhu " iz 50u/o pšenične in 50% koruzne moke, je razglasilo zagrebško mestno poglavarstvo. g V par letih bomo pridelali dovolj riža za domači konsum po men ju merodajnih strokovnjakov-, s pomočjo novega fonda za melioracijska dela v svrlio pospeševanja domače proizvodnje riža. ki ga o mogoč« j e nova uredba ministrskega sveta. V fond se bodo stekali vsi dohodki od trošarine na domači riž (za luščen 1. za neluščcn 0'80 din na 1 kg;, ki so jih prej pobiralo banovine. Fond bo na razpolago za regulacijo rek, osuševanje in namakanje ter preplavljanjc zemljišč, kjer se pri nas goji riž t. j. v Povardarju. n *a .„V .... .naljeviča Tomi- slava je bila v dvorski kapelici služba božja ,na maršalatu pa odprla knjiga za vpisovanje cestiIk. n Zadušili sla s:1 mali in sin. Anica in Tihomir Ilič, sluga v Sokolskem domu v Boru. Tihomir je hotel ogreti sobo x, žarečim ogljem, ki ga je imel v odprti posodi. Tiidi njegova žena je v težkem stanju. *n V odtrgano skalo je zavozil nabito poln vlak pri .lezgropolju, na progi Djev-djetija -Veles. Vlak se je iztiril, smrtnih žrlev ni bilo. n Prvi festival narodne pesmi, glasbe ia plesov iz Južne Srbiji' bo za pravoslavno veliko noč v Skoplju. Istočasno bo tudi razstava najlepših fotografskih posnetkov ter prikazan trgovski, industrijski in obrtni napredek pokrajine. n fez 000.000 din škode je naredil požar v Skoplju na trgovskem poslopju Avrama Rubena. n Zaradi megle je trčil medmurski vlak na zagrebškem kolodvoru Sava v lokomotivo. Od potnikov se ni nobeden ponesrečil. Poškodovana pa je lokomotiva in vlak. Da ni prišlu do večje nesreče je zahvaljevati počasni vožnji vlaka. li 3000 brezplačnih kosil razdelijo dneva > v Zagrebu v javni kuhinji stotinam revežev, ki čakajo vsaj na malo tople hrane. n Smrlno nesrečo v rudniku hauksžla v Oklaju pri Splitu je povzročila voda. ki je izpodkopala bauksitne plasti. Ubilo je delavca Josipa Gojčeta, Mate Valižie pa je težko ranjen. n Krušne karte dobijo tudi v srcu žilo« rodne Vojvodine, Novem Sadu. V mestu vlada tako pomanjkanje moke. in kruha, da vidijo v uvedbi kart merodajni edino rešitev- n Visoko Solo za telesno vzgojo dobi banovina TIrvatska. Po naredbi bana bo imela šola rang višje pedagoške šole. učiteljsko osebje bo stalno in honorarno, v šulo pa bodo sprejemali diplomirane in abSolvirane slušatelje univerz in visokih šol ter absolvente srednjih šol in učiteljišč. n Prošnja procesija proti kugi je bila danes dopoldan v Zagrebu ob udeležbi mestnega načelnika Starčeviča in mestnega zastopstva. Radio TOREK, 21. jan. Ljubljana: 7.15 plošče, 12 lažja komorna glasba (plošče), 13.02 koncert Ro, 14.15 šolska ura, 17.30 akademski pevski kvintet (koncert dr. Kimovčevih skladb), 18.15 iz slovanskih oper (pl6šče), 19.15 gospodinjska posvetovalnica, 20 koncert Ro, 21.15 samospevi Mirka Jelačina, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — Beograd: 11.35 zabavni koncert, 13 violinski koncert, 14.20 Beethovnov koncert, 17.25 zabavni koncert, 18 citraški koncert,. 19.40 narodna glasba, 20.25 zabavni koncert, 22 simfonični koncert. — Zagreb: 17.15 kitarski koncert, 17.45 plesna glasba. —• Bratislava: 15,30 jugoslovanske pesmi, 19.40 koncert. — Brno: 18.15 slovaške pesmi. —■ Sofija: 12.35 pisan koncert, 19.40 koncert /lahke glasbe, 20.30 koncert ruske glasbe, 21.25 lahka in plesna glasba, 22 plesna glasba. — Budimpešta: 15.20 ciganski orkester, 17.15 orgelski koncert, 20.55 violinski koncert, 21.20 plesna glasba, 23.20 ciganska godba. —- Sottens: 12.55 pisan koncert, 18.25 lahka glasba, 18.50 plesna glasba. W. E. I1ARTHELL: 26 ZENA V DŽUNGLI Bkaotlini roman I* INDIJE Tn počasi, s trdnim glasom je govorila o svojih materinskih čuvstvih, spominjajoč sc pri tem požrtvovalnosti svoje lastne matere. Nikoli v svojem življenju ni Heury Forrest, razvajeni ljubljenec elegantnih londonskih krogov, pogumni ih podjetni popotnik samote, slišal govoriti kako že-' no na ta način. Način govora in obnašanje te žene sta zmedla njegovo občutje; njena lepota ga je očarala, in blago zvo-eje njenega mehkega glasu ga je pretreslo. Prevzet od njene ljubkosti in ponižnosti jo je prijel za levico in ji jo poljubil. »Razpolagajte z menoj, mylady — po-polnoma pripadam vam!« In outeč, kako napačno in banalno je morala zveneti ta družabna fraza, zakliče prenagljeno in skoro prestrašeno: »Ne morem verjeti, da bi se tako veliko upanje kakor je vaše ne izpolnilo!« Beata je sklenila roke in se zazrla v daljavo. Moja Agnes!« je dahnila. In počasi se obračajoč proti sinu lorda Conwaya, se mu je smehljala z bolestnim pogledom. »Morali bi jo poznati! Tako nežna in ljubka... lit tako pametna! Nikoli mc ni nalagala, nikoli storila nič grdega! O bog, \ te mi! Pomagajte mi, da jo zopet najdem!« Iztegnila je roke proti njemu in se skoro zgrudila na tla. Henry Forrest jo prime za roke in podpre. »Prosim Vas!« je jecljal vznemirjen, »kar želite, kar,ukazujete, storim! — Pripravljen sem, odpraviti se takoj na pot. Lord Emerson naj kar sam lovi svoje antilope! Lady Ransome naj kar sama pije svoj čaj, in Solderhursti naj sami plešejo na svojem plesu! Povejte, missis VVilgard: kaj naj storim za vas?« Njegova lica so žarela, njegove sive oči so se iskrile, njegove pesti so se odločno stiskale. Skočil je kvišku. Beatina prša so se dvigala v globokem dihanju. »Torej se vam ne zdi nemogoče — kakor vsem drugim — da Agnes še živi? Da jo zopet najdem?« vzklikne. Henry Forrest sede zopet mirnejši k njej. Ukrotil je svoje razburjenje in začel stvarno govoriti. »Missis Wilgard, ali vaš otrok še živi ali je že mrtev, je v rokah usode. Naša dolžnost je samo, da najdemo sled za njim,« »Mi? Dejali ste mi?« so se ji hvaležno zaiskrile oči. Da, missis Wilgnrd, mi! Iz poročil v Totim vas, prosim vas mi kolenih: svetuj-i Times ga: ban, ljubljanski in mariborski škof, predsedniki Županske zveze. Zveze avl »-nomnih mesi Slovenije, Ban. odbora RK, Ban. odbora Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, Karitativne zveze v Ljubljani in Mariboru .šef Borze dela, predsednica Kola jug. sester, Krščanskega ženskega društva. Krščanske ženske zveze, prvom -stnik CMD in predsednik Slovenske straže. Teden zimske j »omoči v Sloveniji bo on 2. do 8. februarja. o Posojilo soboške občine. Občina .Murska Sobota je najela pri Pokojninskem zavodu 2,000.000 din posojila za gradnjo velike stanovanjske hiše na Trgu kneza Koclja v podaljšku Delavskega doma. o Premeščen je k okrajnemu sodišču v Laškem uradniški pripravnik Odon Vaš iz Brežic. o Grajski kino v Soboti predvaja v torek in sredo veseli film ..Huj muzike*'. o Prevalje. Na občini so se že večkrat zglasili občani ,ki so se pritoževali, da so jim bile cene pri poedinih po trošili h predmetih previsoko zaračunane ozir., da jim dotičnih predmetov sploh niso hoteli prodati. Občina Prevalje poziva in opozarja vse prizadete ,du vsak slučaj takoj prijavijo občini s potrebnimi dokazili, da h" z vso neizprosnostjo napravila ovadbo proti prestopnikom na sodišče s predlogom, da se prestopniki z vso strogostjo zakona kaznujejo. Kazen, ki jih predvidevajo uredbe o pobijanju draginje, so denarne, zaporne in tudi internacija. Pozivamo vse občane, da z vso strogostjo in disciplini 1 ranosljo pripomorejo občini, da poizve ta-‘ koj za krivce, ker le na la način bomo v teh težkih časih uspeli in jih prebrodili. Potrebna je kontrola vseh, potrebna pa je tudi medsebojna kontrola. o Sovo uharico je ujel v Caleških toplicah znani lovec Oto Gabrič iz Brežic. o Konja in sani je ukradel. Preteklo noč je neznani lat odpeljal izpred hiše zdravnika dr. \Veixla sani s konjem. Voznik, ki je spremljal bolnika, se je zamudil v čakalnici, med tem pa so izginile sani s konjem. Pod trojiškim bregom je voznik zagledal sani in konja ter začel vpili, tat je spustil konja in izginil. o Sv. Trojica v Slov. goricah. Zaključen je bil tridnevni higienski tečaj. Glavne točke predavanja so se nanašale ha neg > dojenčkov in na splošno higieno. Skiop-lične in razstavne slike ter modeli dojenčkov so privabili mnogo mater in žena, ki so napolnile veliki šolski prostor v tukaj šn j i osnovni šoli. Predavateljica sc je odpeljala k Sv. Benediktu v Slov. goricah, kjer bo tudi tečaj. o V Vrhovem pri Radečah je padel s skednja Franc Zimšek in se nevarno poškodoval. o Zmrznila je v lendavskih goricah .">2 letna Julijana Raj iz. Lendave, o Ker se je oženil /. revnim dekletom. se je sin premožnega posestnika 27 letni Anion M. iz Kostanjevice pri Slov. Bistrici sprl s starši in si v obupu končal živ- Liubtiana a. Ljubljanski živilski trg nudi zdaj v snegu 100.000 BREZPLAČNIH KOSIL c v sedmih letih razdelila kuhinja za ero make v Lcnadvi. Vsak dan razdelijo 160 kosil. Siromaki so dobrodelnemu društvu zelo hvaležni. GRIPA V ZAGREBU Tudi v Zagrebu močno razsaja grba. Nedavno smo poročali, da je letos o bodo za gripo nad KllH) delavcev. Pretekli teden je umrlo zaradi gripe, kateri je dedila pljučnica. 15 oseb. 102 LETNI KORUZNI STROK mta v slavonski vasici S tki reve i blizu Vinkovcev kmet (ijuro Basljnovič. Strok so njegovi predniki pred 102 leti obesili v novo zgrajeno hišo. Romal je od roda do roda ter ga čuvajo kakor domačo svetinjo. Seveda je stoletnemu koruznemu stroku izpadla že polovica zrnja. EPIDEMIJA TREBUŠNEGA TIFUSA razsaja na veliko v djubuškem okraju, kjer ie bilo že več'smrtnih žrtev. Zdravstvene oblasti se trudijo, da bi bolezen ■'utrle ali vsaj omejile. c. Orožniki v Mozirju so izsledili ih aretirali 38 letnega Franca Lazinka iz Rečice in 40 letnega Jožeta Siaka iz Stopič pri Novem mestu. Na vesti imata mnogo vlomov in tatvin, ki sta jili izvršila po raznih krajih v Sav. dolini. Izročena sta bila sodišču. c. Protituberkuloznn liga v Celju ima letne zborovanje v četrtek 23. t. m. v mestni posvetovalnici. c. Okrajno sodišče v Celju je v minulem letu obravnavalo 1194 kazenskih prestopkov. Ood 194 prestopkov so lani rešili 1090 primerov. Brez razprave je bilo rešenih 336 primerov. okrožnemu sod. predanih 52, drugim sodiščem 10, drugim oblastem 4. Sodb je izreklo v preteklem letu okrajno sodišče 668. od teh 24 v odsotnosti. Prizivov je bilo, .59. železniška uprava 65b2 din, posojila 300.000 in mr^lu Vedno isto enolično sliko. Prometa din. Primanjkljaj znaša 453.685 din. | ma]0 v cenah pa tudi nobene spremembe. p. Repriza na »Ledeni plošči«, ki je občin-, - ... st v ob P minul daleč naokrog znani in priljubljeni rezbar, 75. letni Emeršič Martin, rodom iz Haloz. 7. izredno nadarjenostjo za rezbarstvo je kot samouk ustvaril svojevrsten slog lesorezov, p. Mestni preskrbovalni urad zaključuje statistike prebivalstva. Vprašalne pole je treba oddati najkasneje do 23. t. m. Na poznejše prijave se urad ne bo mogel ozirati posebno pri delitvi kart za kruli in moko. Upravičenci na petrolej, ki še niso dvignili izkaznic, naj to nemudoma store do 25. t. m. Urad oddaja iz svojih zalog sledeče potrebščine: krompir, ii-žol, premog in drva. Cene so razvidne na oglasni tabli. Urad posluje za stranke od 13. do 17. v I. nadstr. mestnega poglavarstva. visokih cen malo razpečalo, pa so producenti končno le morali malo popustiti. Tako se je pocenilo tudi kuhano maslo, smetana in domači sir. a. Vreme se je včeraj naglo prevrglo iz hudega mraza v dež. Trume smučarjev, ki so zjutraj odrinili na vse strani, veseloč se užitkov v belem raju, so se zvečer vračale mokre in razočarane. Po mestu je že v večernih urah nastala povsod nevarna poledica Širite »Večerni Jetika v ptujskem okraju in boj proti njej Jugoslavija je po zadnjih statistikah j večja umrljivost za jetiko. Ncndai se tega glede umrljivosti za tuberkulozo v Evropi problema premalo zavedamo, saj biva n n - ■ J....................... •’*" —- področju Haloz edini zdravnik dr. Peco še vedno med prvimi državami U23u/(1 na 10,000 prebivalcev;, zalo je lem bolj jx>-Irehno odkrilo govorili o lem problemu. V primerjavi z deželami v Jugoslaviji, jiri-de kmalu Slovenija (15.8 %)• ki jo izpodjeda jetika. Ako pa primerjamo Umrljivost za jetiko na Kranjskem in Štajerskem po svetovni vojni, nam dokazuje statistika. Higienskega zavoda v Ljubljani, da je ta na Štajerskem zelo visoka. Najvišja je umrljivost v (»rele/no kmetskih okrajih. Med prvima okrajema v Sloveniji sta pa dolnjeletidavski in ptujski. Vzroki, da je ptujski okraj med naj-slabšimi, ličijo predvsem v socialni strukturi. Ta največji okraj v Sloveniji z 80 tisoč prebivalci ločimo v predel Haloz m Slovenskih goric od predela Ptujskega m Dravskega polja. Socialni in gospodarski položaj Slovenskih goric in Haloz jc na kratko označen s pojmi: viničariji, baj- tarji in mali posestniki. Tem odgovarjajo na polju: kajžarji. poljski delavci in mali posestniki. Med temi malimi ljudmi je naj- podroeju ,............. na Ptujski gori. katerega ugotovitev je. kakor neverjetna pravljica, da namreč umre vsak neti haloški novorojenček zaradi jetike. Poleg tega močno vpliva na zdravstveno stanje alkoholizem, ki je tod zelo razširjen. Da je jetika skoraj gotovo v ptujskem okraju bolezen malih ljudi, dokazujejo opazovanja in spoznavanja prolttubcrku-lozuega dispanzerja v Ptuju pod vodstvom šefa dr. II. Okolo-Kulaka. Tako so v petletnem delu ugotovili, da je bila umrljivost za jetiko nujvceja v fari Sv Marka pri Ptuju, ki je izrazilo kmetska fara in ki ima obilo poljskega delavstva in kaj-žariev. Med vsemi pregledi prevladujejo z 52 odst. prav ti sloji. Razumljivo je, da protitubvrkuiuzm dispanzer v tako obsežnem področju ne more voditi kontrole o vseh jcličnih bolnikih. ProtitulKsrkuloznu delo zahteva namreč ogromno in naporno »orlic protiluberkuloznega oispanzerja. Vendar je protituberkulozni dispanzer v Ptuju v petletnemu delu. odkar se vodi v lem okraju organizirana proiilubrrknl >.-na akcijaj izvršil ogromno delo. Opravili so 365!) prvih pregledov in 37-! t ponovnih pregledov .skupaj 8103. Dalje pneumolo-raksov 1618. rentgenskih pregledov 1211, pregledov pljunka 1601 in krvnih sedimentacij 2918. Podpor pa je razdelila pro-tilubrckulozna liga za 2,>.000 din. kar je vsekakor velika postavka, saj je liga navezana na sredstva, ki jih pridobi z raznimi prošnjami Proliluberkuloznn liga je jiokreniia akcijo za zgraditev lastnega doma., v katerem bodo mogli dajali tudi prve pneumntora-ksr. Nekateri oskrbovanci’ dispanzerja ima. jo po več_ ur hoda. zalo bi bil nujno potreben rentgenski aparat, primerno vozilo in sredstva za ordinacije v okolici Ptuja. Naloga prolilubcrkulozne akcije je med drugim tudi vzgoja prebivalstva v protitn-berkulozni borbi, zato je nujno palrcbiui UV'»U fltllllV ) (I IIUKII V\ *........... ».vil terensko delo z odkrivanjem novih slučajev sodelovanje in pomoč vseh krogov, pred-iti se tako počasi širi krog kontrole in1 vsem učiteljstva in (•.dinvščme Kakšne amba nekje ob Kanalu ^anmivostt Tragedija v samoti zaledenelega severa Kako ;e končaš znamenit, tuski polarni razis*ova ec, bivši pomorščak INikifor Berg čev Ko je v letu 1919 ladja »Maud« obšla polotok Tajmir, sta dobila dva moža posadke, Peter Tessera in Pavel Knudsen, ukaz, naj pristaneta v Port Dicksonu, odkoder naj oddata v Oslo brezžično poročilo. Oba Norvežana sta krenila na pot, toda poslej ni bilo o njima nobene vesti. Leta 1920 je norveška vlada naprosila sovjetsko vlado, naj ji pomaga poiskati izginula moža. Na čelu ruske ekspedicije je bil nekdanji ruski pomorščak Nikifor Bergičev, ki se je že prej kot mlad pomorščak udeležil številnih ruskih polarnih ekspedicij, ki jih je vodil znani admiral K°lčak. Berčičev je živel kot lovec polarne divjačine v Dudunki, neznatnem naselju ob ustju reke Jenisej. Na pot je krenil s štirimi možmi, odločen,- da za vsako ceno najde izginula Norvežana. 4. julija 1921 je ob pobrežju Severnega ledenega morja dosegel Port Dickson, ne da bi medtem našel najmanjšo sled za Norvežanoma. Po štiridnevnem počitku je nadaljeval pet v smeri proti rtu Wilde. V žini rta je našel- prazno kohservo s dečo vsebino: »Dva člana ekspedicije »Maud« sta na saneh dosegla 10. novembra 1919 to točko. Tu sta naletela na zalogo hrane. Kruh je bil vlažen in slana voda ga je že precej pokvarila. Na vzpetini za obrežjem sva postavila sv,oj šotor in vzela s seboj vso hrano. Oba sva zdrava in nadaljujeva pot. Danes je 13. novembra 1919.« Podpisana sta bila: Peter Tessem in Pavel Knudsen. Vsebina tega sporočila je odločila, da je Bergičev nadaljeval z iskanjem. Svojo posadko je razdelil v dve skupini. Sam pa je krenil v smeri proti zalivu Glubo kaja. Tu je na obrežju našel na skali ostanke taborišča in ognja, lovski nož in več izstreljenih patron.. V pepelu pa je začuden odkril človeške kosti. Po vseh znakih sodeč je moral biti nekdo sežgan v tabornem ogftjif.* Bergičev je podrobno preiskal vso okolico, ne da bi pri tem kaj odkril. Ker je pritisnila zima, se je Bergičev vrnil in prezimil ob ustju Jeniseja. Na spomlad pa je pričel znova iskati izginula Norvežana, toda tokrat v zapadni smeri. Njegovi ljudje pa so se medtem brez uspeha vrnili v Port Dickson. Toda šele leto kasneje je Bergičev našel na strmi skali razpadajoče človeško telo. Čevlji in puška so verjetno padli v morje. * Norveška vlada pa je drznega ruskega PaIo« In nr*_______ . . 1 f 1 . 1.1 Poleg trupla je ležala ura s Tessemovim rnonogramom. Blizu odtod pa je Bergičev našel Amundsenov brzojav, ki ga je Tessem tam pustil gotovo v nameri, da ga bodo našli drugi raziskovalci. Truplo svojega prijatelja Knudsena, ki je umrl gladu, je Tessem sam zažgal. V avgustu 1922 je Bergičev končal svoje iskanje. Na svoji poti po polarnih krajih je na 117 stopinji vzhodne daljine in na 74. stopinji severne širine odkril neznani otok, ki je dobil kasneje po njem ime Bergičev otok. raziskovalca bogato nagradila. Jeseni 1926 je krenil Bergičev znova na pot v polarne kraje. Lovci, ki so šli z njim, so se na pomlad vrnili z bogatim plenom dragocenih kož, toda brez svo jega vodje. Lovec Natašenko, po rodu Poljak, je sporočil, da je Bergičev 22. maja 1927 umrl blizu izliva reke Piasihi, kjer je tudi pokopan. Takrat nihče ni dvomil v besede Natašenka, ki je živo in nazorno prikazal poslednje trenutke Ber gičeva. Kljub temu da ie bil Bergičev na N^kar povsod ne kaži, da sl zdrav- Pruski gardist z dvema želodcema Pruski kralj Friderik Viljem I. je posebno užival, ko je prebira! tuje časopisje. Zlasti ga je zanimala kritika njegove vlade. Tako je nekega dne čital v nekem nizozemskem listu naslednjo novico: »V Potsdamu je umri pobočnik najbolj priljubljenega polka kraljeve garde. Pri obdukciji je bik) ugotovljeno, da ta orjak ni imel srca, ampak namesto tega kar dva želodca v velikosti, ki si jo je težko zamisliti.« Kralj se je prisrčno nasmejal tej novici- ter takoj našel odgovor. S prvo pošto je dal sporočiti uredništvu dotičnega nizozemskega lista, da so podatki, navedeni v omenjeni novici, povsem resnični. Prisfaviti pa je še treba.'da je bil ta nenavaden gardist — Nizozemec. Italijanska kraljeva družina v vojni Dopisnik United iPressa poroča iz Rima o življenju italijanske kraljevske družine, med vojno. 'Kralj Viktor Emanuel UL, ki jc preživel že dosti vojn, študira strate-gične načrte, se posvetuje z Mussolinijem in šefom generalnega štaba ter daje končne odločitve. Vse čete je ponovno inspiciral, kakor pravijo, je bil tudi v Albaniji. S kraljico Jeleno obiskuje ranjence po bolnišnicah. Kraljica se je že v svetovni vojni neutrudno zanimala za žrtve bojev, v mirnem času je bila za-ščitnica in pokroviteljica cele vrste bolnišnic. Prestolonaslednik Umberto je poveljeval ob začetku vojne četam na alpski meji Po premirju s Francijo je je pregledal čete, ki so odhajale v Afriko in Albanijo. Je tudi član vojnega sveta. Prestolonasledniča je kot inšpektorica italijanskega Rdečega križa najbolj zaposlena princesa Italije. V abesinski vojni je potovala v vzhodno Afriko in aktivno pomagala po lazaretih. Zdaj pomaga v onih mestih, kjer podlegajo ljudje brit-skemu bombardiranju iz zraka. Obiskala je Tarent, Brindisi in Bari. Od štirih kraljevskih hčera živita dve v tujini. Najstarejša med njimi, princesa Jolanda je žena kavalerijskega častnika grofa Calvija de Bergola. Mafalda biva v Nemčiji, Ivana je v Bolgariji, najmlajša Marija, žena princa Bourbon-Parme prevzel generalni inšpektorat pehote ter I se pa malokrat pojavi v javnosti. 5000 km [e prevozil na saneh Te dni se je vrnil z dolge iu naporne poti čez Ameriko, Portugalsko nr Nemčijo voditelj danske ekspedicije, ki je v juniju 1939 krenila na težavno pot v Thule in Eliesmero. Štirje člani ekspedicije so ostali v Thule, da nadaljujejo geološko, botanično in zoološko raziska-vanje. Glavni član ekspedicije, James van Hauen, je po povratku v Kodanj iz- javil, da je izredno zadovoljen z uspe hom, zlasti s 5000 km dolgo potjo na saneh, ki so jo napravili iz glavnega stana v Neqe, 200 km severno od mesta Thule, do Ellsmere in Grantove zemlje. Espedi-cija je raziskala ogromno ozemlje ter nabrala precej materiala, ki ga bo po končanem raziskovanju uporabila za obsežno študijo. smrt bolan, je z brezprimemo požrtvovalnostjo skrbel za svoje tovariše, delil z njimi hrano in jim pomagal postavljati šotorne, dasi je jedva stal na nogah. Natašenko je celo pokazal fotografije mrtvega Bergičeva in njegovega groba. Kmalu nato pa se je med ljudmi razširila govorica, da Bergičev ni umrl naravne smrti, Natašenko, o katerem so sodili, da je najboljši Bergičev prijatelj, se je medtem že preselil v Bergičev doni. Odtod pa je kmalu odšel z Bergičevo vdovo v Krasnojarsk, kjer je skupno z vdovo živel precej lahko in veselo življenje. Govorice o skrivnostni smrti Bergičeva pa niso utihnile, ampak so postajale čedalje bolj javne, Slednjič je posegla vmes oblast ter uvedla preiskavo. Na dan je prišla resnica o Bergičevi smrti v vsej pretresljivosti. Ugotovljeno je bilo, da je imel Natašenko še v času, ko je bil Bergičev živ, ljubavno razmerje z Bergičevo ženo. Skupno sta zasnovala načrt, da se Bergičeva odkrižata ter polastita njegovega bogatega premoženja. »Dobri« prijatelj Natašenko je na lovu v polarni samoti izzval prepir in ustrelil Bergičeva. oči in lase bodo imeli otroci! S statistikami je bilo dokazano, da sta modra in rjava barva najčešči barvi oči. eč žen kot moških ima temne oči, četudi so sicer v obraz svetlejše. Med sto ljudmi ima osemdeset ljudi barvo oči po svojih starših. Če ima eden med roditelji modre, drugi pa rjave oči, je večja verjetnost, da bo imel otrok rjave. Zato. je tudi čedalje več rjavih oči, dočim modre izginjajo. Tudi barva las postaja postopoma temnejša, kajti v slučajih, ko ima eden izmed roditeljev temne, drugi pa svetle lase, je večja verjetnost, da bodo imeli otroci tudi temne lase. V PIRENEJIH IMAJO TEŽAVE Z MEDVEDI Po poročilih'v španskih listih posnemani, da se je letošnjo zimo pojavilo v Pirenejih izredno veliko medvedov. Ponekod, kjer se zbirajo v tolpah, resno ogrožajo promet na cestah. To nenavadno povečanje medvedjega zaroda pripisujejo temu, ker zadnja leta ni bilo nobenega sistematičnega lova na medvede. ŠTEVILO PETELJ V ŽENSKIH NOGAVICAH Strokovnjaki so izračunali, da more pridna ženska iroka naplesti v 1 uri največ do 2500 petelj, par ročno spletenih dolgih nogavic iz volne pa šteje do 47.000 takih petelj. Par modernih ženskih nogavic iz svile ali surove svile pa je precej bolj kompliciran in nežnejši, saj ga tvori nič manj kot okoli 2 milijona petelj. Najmodernejši stroji za izdelavo ženskih nogavic lahko v eni uri spletejo do 45 milijonov petelj. VEČNA LJUBEZEN — Ali greš z menoj v kino, tako rada bi videla film »Večna ljubezen«. — Ne, draga moja, čez dve uri že odpelje moj vlak! — Kot nalašč, dragi moj. »Večna ljubezen« traia samo poldrugo uro! Nevihta s točo uničila gorsko vasico Medtem ko itna,mo na severni polobli zimo s hudim mrazom, pripeka nad južno polovico naše zemlje toplo poletno sonce. Visoko v gorah, na meji Bolivije, so se pred dnevi zbrali hudourni oblaki. Strašna nevihta z viharjem in točo je planila nad vasjo Volčan ter jo popolnoma razdejala. Ljudje so preplašeni bežali v skalovje. Niso se še dobro poskrili, že je pridrvel po hribu močan hudournik in odnesel s seboj še one hiše, ki jih ni uničil vihar. Povodenj razdivjanega gorskega potoka je odnesla tudi bližnjo železniško postajo. Velik plaz skalovja in prsti je zdrvel v dolino ter pokopal med peklenskim truščem mnogo ljudi. Železniška zveza med Argentino in Bolivijo je pretrgana. Kako kozaki obračunava o z dolžniki Med uralskimi kozaki je bil do nedavna v navadi kaj čuden običaj. Vsakemu upniku je bilo dovoljeno, da je nekako svobodno razpolagal s svojim dolžnikom. Imel je pravico, da je viovil svojega dolžnika na vrv. Vendar pa je moral za n jko tako vreči, da je vjel dolžnika za levo roko. Če mu je to uspelo, je smel jadnega dolžnika voditi na vrvi tako dolgo, dokler ga sorodniki al> prijatelji niso odkupili. Če pa je pogrešno vjel dolžnika za desno roko, je bil kaznovan upnik, in sicer zato, ker je pri tem kršil vero, da mora imeti tudi dolžnik desnico svobodno, da bi se mogel z njo prekrižati. V takih navadah seveda nekdaj nt bilo prijetno delati na Uralu dolgove. ZLOBNI JEZIKI — Moj zaročenec mi neprestano ponavlja, da mimo mojih nog ni ničesar manjšega na vsem svetu. — Je, je( draga moja — čevlji na'teh nogah! Razvaline v Loiidcaa Maribor Obračun jubilejnega leta pobreških gasilcev Prostovoljna gasilska četa na Pobrežju jc imela včeraj pri Rozmanu svoj 36. letni občni zbor. Zborovanje je vodil njen dolgoletni starešina upok. šolski upravitelj Josip Klemenčič, ki se je uvodoma spomnil rojstnega dneva visokega pokrovitelja gasilstva kraljeviča Tomislava ter celega vladarskega doma. Zborovanju so prisostvovali poleg številnih domačih gasilcev tudi župan Karel Stržina, Janko Živko za „Zarjo‘', Volarič Franc za RK Pobrežje, Melaher Jože za Prosvetno društvo ter močno zastopstvo gasilske čete Zrkovci. Iz poročil starešine, tajnika M. Klemenčiča, blagajnika M. Kaš-mana, poveljnika R. štamica in orodjarja Karla Vaupotiča je razvidno obilno delo v preteklem letu, ki kaže, da je četa med 29 v svoji župi med prvimi ako ne prva sploh. Danes šteje 36 aktivnih, okoli 100 podpornih članov, 36 pomožnih gasilcev, 14 naraščajnikov ter 4 častne člane. Deloma jo razbremenjujejo industrijske gasilske čete. Gasilci sodelujejo tudi s krajevnim odborom za zaščito pred napadi iz zraka; njihov rajon se je povečal do železniškega mosta. Celo področje je razdeljeno v tri okoliše, v vsakem bo v posebnem zaklonišču moštvo in potrebno orodje. V slučaju potrebe pa morajo prispevati tudi pomoč mariborskim gasilcem. Četa bi nujno morala povečati razpoložljivo orodje, zgraditi bo treba rezervoarje za vodo, vse to pa stane mnogo denarja. Glavni dohodki čete so prispevki podpornih članov, dotacija občine in dohodki lastnih prireditev. Med slednjimi je bila največja ob prosla- vi četine 35 letnice, pa tudi „Zarja“ je čisti dobiček ene svoje prireditve odstopila gasilcem. Ob 35 letnici jc bil obnovljen in izpopolnjen Gasilski dom, po večini s prostovoljnim kulukom nekaterih požrtvovalnih članov, pa tudi drugi občani ob vsaki priliki opravljajo razna manjša dela brezplačno. Lani je četa sodelovala samo pri 6 požarih, od teh pri 2 doma. Število požarov od njene ustanovitve je naraslo na 290. Ker je bilo tako več časa, je četa predvsem posvečala pažnjo vzgoji mladih gasilcev in naraščaja ter vajam. V tekmovanjih v Studencih pri blagoslovitvi studenškega gasilskega doma je zasedla drugo mesto/ Geta ima tudi lastno samarijansko postajo pod vodstvom I. Obeda, ki je v 68 slučajih nudila brezplačno prvo pomoč. Sedaj se nadaljuje vzgoja pomožnih gasilcev, v kratkem pa pridejo na vrsto tečaji za hišno zaščito. Cela namerava tudi razširiti dom in nabaviti več opreme. Rlagajna izkazuje pri 51.157.52 din dohodkov prebitek 1.793.77 din, avtomobilski sklad pa je narastel na 24.221 din. Po poročilih je dobil upravni odbor razrešnico. Četni proračun za tekoče leto je razmeroma visok, upoštevane so pa vendarle same nujne nabave. Izdatki so predvideni na .37.600 din, dohodki so za 12.900 din nižji. Ceta upa, da ji bodo priskočili na pomoč njeni dobrotniki, zlasti pobreška občimi,. V tem pogledu je dal zagotovilo tudi navzoči župan. Ker so volitve vsako tretje leto, jih letos ni bilo, tudi zaprisega novih članov je bila preložena, ker pride v poštev le eden. Po izvolitvi M. Krajnika in I. Skerbiša za delegata na občnem zboru župe Maribor je starešina J. Klemenčič zaključil občni zbor, ki je pokazal mnogo koristnega dela za bližnjega; za bodoče želijo pobreški gasilci, da bi jim merodajni posvečali ,še več pažnje m pomoči kakor doslej. Bogojavljenje v Mariboru Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru je včeraj praznovala praznik Bogo-javljenja, ki odgovarja našim sv. trem kraljem. Po starem običaju je bila naj-preje v kapelici meljske vojašnice služba božja, naito pa so verniki kreniili v sprevodu po Meljski in Aleksandrovi cesti na Trg svobode. V procesiji z vojaško godbo na čelu je bil tudi mariborski oficirski zbor ter odlični predstavniki uradov, društev in korporacij. Na Trgu svobode je izvršil protojerej mariborske pravoslavne cerkvene občine Simeon Ivoševie tradicionalno blagoslovitev bogojavljenj-ske vodice. Slikovitemu verskemu obredu je prisostvovala za časa sprevoda po ulicah in med blagoslovitvijo na Trgu svobode velika množica meščanstva. Pogreb Aleksandra Klešiča V soboto popoldne je velika množica stanovskih tovarišev, gospodarstvenikov in prijateljev spremila predsednika Združenja mariborskih gostinskih podjetij Aleksandra Klešiča k zadnjemu počitku. Ogromna udeležba je pokazala, kolikega pomena je bil pokojnik v gospodarskem in tujskoprometnem oziru v Mariboru in njegovem zaledju. Pogrebne molitve na' frančiškanskem pokopališču je opravil stolni župnik msgr. Umek z asistenco, v sprevodu pa so bili poleg številnih zastopnikov gospodarskega življenja m tujskoprometnega udejstvovanja še župan Maribora dr. Juvan, predsednik Zveze združenja gostinskih podjetij Ciril Majcen in predsednik ljubljanskih gostilničarjev Dolničar. Ob odprtem grobu se je poslovil od svojega stanovskega tovariša in predsednika poslovodeči podpredsednik mariborskih gostilničarjev, kolodvorski restavrator g. Alojz Majcen, v imenu vseh slovenskih gostilničarjev pa g. Majcen iz Ljubljane. Ganljive so bile tifdi poslovilne besede gojenca gostilničarske šole Podhostnika. V slovo mu je godba »Drava« zaigrala žalostin-ko, pevci »Kola« pa so ob padanju cvet-ia in zemlje na krsto zapeli pokojniku zadnjo poslovilnico. OBČNI ZBOR TRAFIKANTOV Včeraj je imelo društvo mariborskih trafikantov,-. v katerem jo včlanjenih 80 članov, svoj občni zbor pri ,,Slonu". Zborovanje, ki ga je vodil predsednik Franjo Geč, jc sprejelo sklepe, da naj se protestira -proti- nemotenemu razpečavanju eksportnih cigaret, zaradi draginje naj se jim zviša provizija od /na 8 odstotkov.- zagotovijo naj -se iirti redne dobave. Pri volitvah jc bila P« vefeini izvoljena dosedanja uprava s predsednikom F.‘ Gečfeui; na čelu. ,,tiALTAGUNG ‘ KULTURBUNDA IZ SLOVENIJE V MARIBORU * Včeraj je bil v Mariboru dolgo napovedovani zbor Kulturbunda iz Slovenije (Gautagung). Udeleženci sp imeli 'dopoldne na petih mestih zborovanja, ločena Po posameznih stanovih in organizacijah. Prvo zborovanje je bilo v uradnih prostorih mariborskega Kulturbunda na Aleksandrovi cesti 14. drugo v novih Kulturbuudovili prostorih v II. nadstrop- ju Velike kavarne, tretje v prostorih protestantskega župnišča v Trubarjevi ulici, četrto v Gambrinovi dvorani, peto pa v novi dvorani Kulturbunda v Pipuševi ulici (na dvorišču Schmidererjeve hiše). Popoldne pa se je vršilo skupno zborovanje v dvorani v Pipuševi ulici. Zbora so se udeležili delegati vseh edinic Kulturbunda v Sloveniji; v soboto je prišlo 60, v nedeljo pa 30 delegatov. (»Slovenski dom«) m Ljudska univerza v Mariboru. O su gesti ji in hipnozi bo predaval drevi ob* 20. g. Karl Sumenjak. Teoretičnemu uvodu bo sledil eksperimentalni prikaz sugestije in hipnoze. m Studenški kino. Kakor smo izvedeli je bila pretekli teden v Grmekovi dvorani v Studencih komisija banovine, okrajnega načelstva ter občine, ki je končno odobrila obrt kina g. Paradižu iz Maribora. Dela naglo napredujejo ter bo prva predstava predvidoma že 1. februarja. m Hišni posestniki, ki dobivajo sedaj plačilne naloge o cerkvenem konkurenčnem prispevku za popravilo mestne in stolne župne cerkve, naj se v lastnem interesu zglasijo v pisarni društva hišnih posestnikov v Mariboru, Gregorčičeva ul. št. 8 dopoldne med 8. in 11. m V mariborskih gostinskih podjetjih so iztočili 1,952.527 litrov alkoholnih pijač, seveda so pri lem močno pomagali Mariborčanom tudi zunanji gosti. Vina . so popili 1,139.000 litrov, vinskega mošta samo 49.600 iitrov, ker je pač bil prekisel, količina iztočenega piva jc narasla na 460 tisoč litrov, tudi množina žganja je velika: 123.000 litrov, šampajca pa jc steklo samo 527 steklenic. m Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od dr. Slokarja Karla din 200"—, od neimenovanega din 200'—, od Kletarske zadruge v počastitev spomina rajnega okr. tajnika Babiča, Franca din 100'—, od inž. Gabrijela Majcena v Splitu v počastitev spomina pok. min. dr. Antona Korošca din 500'—, od tekstilne industrije Roleks din 300'—, od notarja Ašiča Ivana mesto venca na krsto rajne ge, Kukovec Adele din 250'—. Iskrena hvala! m Letošnji planinski ples v Mariboru bo 1. februarja v Sokolskem domu ter vlada že sedaj zanj veliko zanimanje. Prireditveni prostori bodo bogato okrašeni z zelenjem, svirala bo vojaška godba. Zaradi rane policijske ure se bo letos začel ples bolj rano kot običajno. m Drzen žepar je izmaknil zasebnici Alojziji Pavaletovi na živilskem trgu med' nakupovanjem mesa denarnico z drobižem. Nekega dečka, ki jc tudi jjoskusil svojo tatinsko srečo, pa so zalotili ter predali oblasti. m Neznani tatovi so vdrli v hišo Mariborčanke IIzc Oroslove na njenem posestvu v Brestemici ter ji odnesli le preprogo ter nekaj i»steljninc. Dejanja sta osumljena dva moška. U1NŽB »Vidmar" -SK Železničar 4*5 : 3*5 Včeraj se je v Mariboru pričelo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v šahu. V prvem kolu sta bila nasprotnika UJN2B ,, Vidmar’* in šahovski odsek SK železničarja, igre na osmih deskali so dale celoten končni rezultat 4.5—3.5 za „Vidmarjevce“. Posamezne partije so se končale sledeče (na prvem mestu je vedno igralec „Vidtnarja“): Kukovec— Fišer 1:0, Mišura— Ketiš 1:0, Kuster—Babič 0 :1, Lukeš st.—Vidovič 0:1, Nosan—Knehtl remis, Peče— Foray 0:1, Marvin—Dasko II 1:0, Skerlovnik—Eferl 1:0. Tekmovanje v Mariboru se bo prihodnjo nedeljo nadaljevalo med Mariborskim šahovskim klubom in šahovskim odsekom SK Železničarja. in Neznani prijatelj tuje obleke se je prikradel v šolsko sobo nekega mariborskega zavoda, dokler so bile dijakinje v sosednji risalnici, ter odnesel Zorki Ci-darjevi rdeč zimski plašč in snežke, Silvi Petrnelovi rdečo kapo, Ljudmili Slekovčevi pa temnorjave volnene rokavice. m Dve nezgodi. Po stopnicah je padel po nesreči 15 letni diiak Franc Skledar iz Maribora ter si poškodoval roko. — 27 letni tovarniški delavec Jože Črnko iz Limbuša pa je padel na gladki cesti ter si zlomil roko. m Srebrno uro znamke ,,Anker“ je ae-znani žepar izmaknil pleskarju Josipu Kampiču z Livade v neki mariborski točilnici. m V lanski kriminalni statistiki našega mesta ne najdemo sioer primerov velikih zločinov, kakor so roparski umori in slično, vendar pa preseneča veliko število mladostnih zločincev. Temu vprašanju bo treba posvetiti posebno veliko pažnjo. Med 7860 kriminalnimi dejanji v lanskem letu je 7049 tako zvanih prestopkov, 539 tatvin in vlomov, 69 prevar, 41 utaj, 23 smrtnih 'nesreč, 14 samomorov, 4 poskusi ponarejanja denarja, 1 težka telesna poškodba, 2 uboj4 2 večja požara ter 116 raznih drugih kriminalnih dejanj. Mariborska policija je imela v borbi proti zločincem lepe uspehe, le malo primerov je ostalo doslej še nepojasnjenih. * Odbor Glasbene Matice ljubljanske razpisuje mesto honorarnega učitelja violine na šoli Glasbene Matice. Mesto je za enkrat začasno in traja namestitev do konca šolskega leta 1940-41. Nastop službe 1. februarja t. I. Reflektanti morajo biti naj-manje absolventi srednje Glasbene šole ter naj vlože svoje prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti do 28. t. m. na odbor Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ul. 7. * Nabavljalna zadruga mariborskih lekarnarjev je namesto venca na grob gospe Ane Kukovec, soproge ministra, v počastitev njenega spomina, darovala društvu „Rdečega križa“ din 200'—. * UPOKOJENCE, vdove, in aktivne železničarje, ki so člani Nabavljalne zadrug« uslužbencev dri. železnic, opozarjamo, d« smo razposlali na službene edtniec »Prijave za primer oddaje živil na nakaznice. Pozivamo, vse naše Sane, da dvignejo nemudoma te prijave pri pristojnih službenih c (linicah (postajah, sekcijah, nadzornikih proge, kurilnicah), jih točno izpolnijo v tekstu in rubrikah od 1—5 in jih takoj vrnejo službenim edinkam, Id bodo le prijave do 25. t m. dostavile zadrugi. Ne po. zabite navesti tudi članske številke. — Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. v Ljubljani. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamorc“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 18. do vključno 24. jan. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aiekaandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno glZdmlUlm Ponedeljek, 20. jan.: zaprto. Torek, 21. jan., ob 20.: „Lepa Vida Red B. Sreda, 22. jan., ob 20.: ,.Habakuk". Red A. Samo še dvakrat „Lepa Vida • v gledali- scu. Ker jc to leto g. Skrbinšek angažiran za pol sezone v Mariboru, za drugo polovico pa v Skoplju in- odide 1. februarja v Skoplje ,se ljubitelji izvirne slovenske drame opozarjajo, naj si čimprej nabavijo vstopnice, ker bo za zadnji dve predstavi „Lepe Vide“ prav gotovo veliko zanimanje. Kino * Grajski kino. Torek zadnjič prekrasen češki film Slovanska rapsodija". Od srede dalje „Moja hčerka živi na Dunaju". * Kino Espianade. Do vključno ponedeljka »Melodije iz sanj“, z Giglijem. — Sledi „Bahdajka“ z Eddy Nelsonom in Ilo-no Masseyjovo. Kino Union. Do vključno ponedeljka „Unlon Pacific", velepustolovni fum o gradnji prve železnice vZapadni Ameriki. Senzacija. Pismo uredniku Gospod urednik! 17. t. m. sem imel priliko opazovati na tržišču pri mestni klavnici v Mariboru trgovanje z mrtvo drobnico. Blaga je bilo več ko preveč na razpolago, opaziti je pa bito tudi, da mesarji manj kupujejo kakor druga leta v tem času. Prodani sta bili komaj dobri dve tredjini pripeljane živine, neprodanih pa je ostato okoli 140 komadov, po večini telet, svinj Špeharjev in tako zvanih prolenkov. Cene so precej nazadovale, teleta so prodajali po din 10—13 za kg, dočim so še pred nekaj tedni stala 16—17 din, pa tudi 18 din za kg. Domače svinje Špeharji so se prodajale po 16 do 17.50 za kg, redka je bila cena 18 din. Dva trgovca, ki uvažata hrvatske svinje, sta pa ceno za din 1.— pri kg zvišala, tako da so se prodajale hrvatske svinje po din 21.—. Nerazumljivo mi je, zakaj taka razlika, saj večina gospodinj s hr-vatsko slanino ni prav zadovoljna, pa tudi meso je manj okusno. Zaradi tega bi naj tudi mesarji kupovali domače, cenejše blago. Ali morda kupujejo dražje blago, da lahko vzdržujejo višje cene? Slično se dogaja tudi drugod, n. pr. na Ptuju. Tudi tam nekateri plačujejo blago preko cene, samo da lahko potem zatrjujejo, da so njihovi nabavni stroški takšni in takšni, čeprav plačajo to višjo ceno samo v osamljenih slučajih. Ta vtis sem dobil tudi na včerajšnjem živinskem tr- gu. Mariborski mesarji imajo v primeri z drugimi itak še nizke cene. Nekoč sem kupil v Ptuju nekaj hamburške slanine, .samo da se prepričam o ceni. Pri nekem novem prodajalcu sem moral plačati 32 din za kg, drugič pa mi je prekajevale iz Maribora, ki vozi blago z avtom po deželi, prodal enako blago po 25 din za kg. To pomeni precejšnjo/razliko v ceni med Mariborom in Ptujem, zlasti zaradi tega, ker kupujejo Mariborčani skoro izključno od trgovcev, ptujski mesarji pa po večini direktno od kmeta. Kakor je iz gornjega razvidno, imajo največ priKke, vplivati na mesne cene pri nas naše gospodinje, ki naj zahtevajo povsod izrecno domače blago. Tedaj bodo morali tudi drugi popustiti s cenami, zlasti pri blagu, ki zaostaja za našim. Res je, da imajo hrvatske svinje nekaj več slanine kot naše, toda kaj pomaga to, ko pa je manj okusna. Isto velja za teleta. Iz Slovenskih goric privažajo aa naš trg mnogo telet, in bas tam je najbolj razširjena marijadvorska pasma, ki je ena izmed najboljših. To je bežna slika z našega živinskega trga v današnjih težkih časih. Gornje naj bi si vzeli k srcu vsi prizadeti, tako mesarji kakor živinski trgovci in konsu-menti, pa bi se vsestranska zadovoljnost bržkone povečala, pa tudi meni bi ostala prihranjena marsikatera pikra beseda od Strani kmetov na račun tržnih cen, ki jih tudi nekateri listi objavljajo tako, da nastanejo včasih razlike kar do 5 din. Sprejmite... itd. R. R. MALI OGLASI ŽENITBE - DOPISI OBRT - TRGOVINA SOBO ODDA POHIŠTVO-OPREMA Naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da sta s 1. januarjem t. 1. prevzela zastopstvo naše tvrdke. Ker sta omenjena gg. naša dolgoletna sodelavca, smo prepričani v njihovo brezhibno tehnično in adm nistrativno postrežbo. V POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM WIENER MESSE Poljedelstvo (vsi poljedelski stroii) — vrtnarstvo — sadjarstvo vinogradništvo •— ribolov in libogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila in navodila dajejo: J. Kulhanek, počastni zastopnik za Dravska banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, tel. 51.85. H. Pfannenst'11, gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosatu ska 29, tel 30-881. Popusti na vseh železnicah. do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din PREMOG 100 kg din 32.— Filipančič, Kopališka 10. 22072-13 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 3& 37, 40, 41, na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »Kino Shoe«. Maribor, Go* sposka 30. 22031-19 Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Oddam OPREMLJENO SOBO gospodični ali gospodu. Ruška cesta 3. 22070-8 * 'n do 20 beBcd 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Našla se jo pok romana ročna ŽENSKA URA Lastnik naj se javi v Košakih 5. 22071-17 mm o** oaocc mo* KANC Denart Frizerski salon „PAVLA“ naznanja cenjenim strankam da imajo abonenti v pred plačilu ‘iOo/o popusta poleg že priznano nizkih cen in prvorazredne postrežbe. Salon „PaVllM koroška 9 Gralolog r. t. Karma*. sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. lo 20 besed 20 ain. vsaka nadaljnia beseda 2 din Prodam POSESTVO pol ure od Maribora. 5.oralov. Vprašati Gostilna Škerl, Košaki. 22067-11 n Na seji beograjskega mestnega uvela je imel župali Jevrem Tomič ekspoze o poslovanju občine v preteklem lelu, iz katerega ja razvidno, du je bil odobren proračun za I. 193'J- tO v znesku 357.827.000 din in naknadno povečan za 15,950.000 din. Doseženi so bili-dohodki 399,740.406 din, kar pomeni suNeil 29,903.506 din. u Za UMKI din medu so ukradli neki sladkosnedeži v velikem čebelnjaku * v Ki-lijački pri Petrinji._________________________ Spomnite se CliD l