VtQttan Za pol leta Za Ne« York celo leto . Za inonaitvo oelo leto TELEFON: CHelaea S—1242 No. 198. — Stev. 198. NARODA lisi slovenskih delavce? yAmeriki. Entered ai Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 24, 1936—PONEDELJEK, 24. AVGUSTA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. USODA GLAVNEGA MESTA BO KMALU ODLOČENA GENERAL FRANCO, KI IMA NA RAZPOLAGO 200 TISOČ MOŽ, JE PRODIRA Z DVEH STRANI Fasiati so udarili na Toledo.--Osvoboditi hočejo obleganje trdnjave Alcažar. — Uporniki imajo t še 30 milj do glavnega mesta. — Socijaiisti so pomorili štiri katoliške Škofe. — Enega so živega sežgali. Zinov jev in Kamenev obsojena na s m r t PAMPLONA, Španska, 23. avgusta. — V svoji borbi za Madrid so španski fašisti vrgli vse svoje sile proti Toledu. da osvobode svoje tovariše, katere oblegajo vladne čete v vojaški akademiji in trdnjavi Alcazar. Dasi imajo Toledo v rokah vladne čete, se uporniki Še vedno trdovratno drže utrjenega Alcazar-ja, ki se nahaja v mestu. Zadnjič je bilo slišati o obleganju Alcazarja 1 4. avgusta, ko so vladne čete s tanki napadle staro trdnjavo. Tedaj je bil del trdnjave porušen in je tudi pričela goreti gotska stavba. Ob pričetku revolucije je iskalo v vojaški šoli in trdnjavi zavetje okoli I 500 ljudi, večinoma uporni vojaki in nekaj civilistov. Vladni vojaki so trdnjavo že pogosto bombardirali, toda uporniki so vedno zdržali. Neko poročilo pravi, da uporniki mečejo trupla svojih tovarišev čez trdnjavsko obzidje. Vrhovni poveljnik uporne armade general Francisco Franco je po radio sporočil, da je njegova armada podrla 60 milj od Navalmorala in da se nahaja pred Toledo, 30 milj od Madrida. Ako se u-pornikom posreči zavzeti Toledo, bodo imeli odprto pot do glavnega mesta. General Franco je pričel z vseh strani prodirati proti Madridu, ob istemčasu pa so uporniki zopet pričeli obstreljevati San Sebastian. Fašisti imajo na severu okoli 200,000 vojakov, južna armada, ki šteje več tisoč vojakov, pa ima v svojih vrstah kakih 12,000 maroških vojakov. Usoda pravega voditelja španskih fašistov, Jose Primo de Rivera, sina bivšega španskega dolgoletnega diktatorja, ni znana. Po nekaterih poročilih se nahaja v ječi v Madridu, po drugih pa je bil ustreljen in zopet da je še živ. VATIKAN, 23. avgusta. — Papež Pij XI. je bil uradno obveščen, da so španski socijaiisti nekega škofa živega sežgali, štiri druge pa umorili. Kot je bilo sporočeno v Vatikan, je ljudska dru-hal škofa v Siguenzi namazala s smolo in ga zažgala. Štirje drugi škofje, ki so bili ustreljeni so: v Jae-nu, Leridi, Segobiji in Barbastru. Predno je bil ustreljen v hrbet škof v Barbastru, je še blagoslovil križ in rožni venec neki ženski, ki je oboje poslala papežu. Vatikan je tudi izvedel, Ja sta pobegnila madridski škof in toledski nadškof. Madridski škof je baje na varnem, usoda toledskega nadškofa pa je neznana. MADRID, Španska, 23. avgusta. — Sotrudnik lista "Pravda" v Moskvi Mohael Koldzoy je dospel v Madrid. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel ministrski predsednik Jose Giral, ki se mu je Zahvalil za prijateljstvo ruskih delavcev za špansko republiko in njeno vlado. Giral se mu je tudi zahvalil za rusko finančno pomoč za pobijanje klerikalizma, fašizma in militarizma. Ruski delavci so za špansko vlado nabrali 35,000,000 frankov, \ SEN. C0UZENS JE ZAPUSTIL REP. STRANKO Republikanski sen a t o r bo podpiral Roosevelta. Zopetna Rooseveltova izvolitev je najvažnejša zadeva za narod. DETROIT, Mich., 23. avgusta*. — Republikanski senator James Couzens je v kratki izjavi naznanil, da bo podpiral predsednika Roosevelta za zo-petno izvolitev. Zadnje tedne je Couzens svojim prijateljem rekel, da ne misli, da bi mogel pri prima rnih volitvah prihodnji mesec zmagati nad bivšim go-venierjeni Wilbnrjem Bruck-nerjem za senatno nominacijo. S svojo sedanji izjavo je prelomil z republikan. stran ko, s katero je bil v zvezi, odkar je stopil v politiko. Njegova izjava se glasi: "Ker sem prepričan, da je največja važnost, ki jo ima pred očmi narod, zopetna izvolitev predsedinika Roosevelta, zato ga bom podpiral. "Izid moje lastne kandidčt- ^med Cehoslovaško, Jugosla-, ture za senat ni važen niti zaiyijo in Romunsko, narod, niti za mene, toda mi-' ČEH0SL0VAŠKA IŠČE POMOČ PRI S0VJET. UNIJI Demokratski otok sredi fašističnega morja. — . Avstr. - nemški sporazum je največja nevarnost. •PR AO A, Čeh oslo vaška, 23. avgusta. — Ker je Čehoslova-ška, ki je demokratski otok sredi fašističnega morja, skoro popolnoma obkrožena s faši -stičnimi diktatorstvi, že obrača svoje oči proti sovjetski Rusiji za pomoč. Nedavno sklenjeni sporazum med Avstrijo in Nemčijo je dal povod za ta razvoj. Dobro poučeni politični krogi z velikimi skrbmi opazujejo nove politične zveze, ki se kažejo na ev-rox>skem političnem obzorju. Ti krogi vidijo, da se vstvarja velik protikomunistični blok iz Nemčije, Italije, Poljske, Avstrije in Madžarske in mogoče se boste temu bloku še pridružili Jugoslavija in Bolgarska. Ako se ta načrt vresniči, tedaj bo kanec Male antante, zve- LAND0N NA KAMPANJSKEM7 POTOVANJU V TEKU TREH DNI BOSTA BIVŠA S0VJET. VODITELJA USMRCENA MOSKVA, Sovjetska unija, 24. avgusta. — Šestnajst obtožencev in šestnajst smrtnih obsodb — to je bil splošno pričakovani izid zagonetnega procesa proti ruskim zarotnikom, ki so nameravali usmrtiti diktatorja Stalina. Ce ne bo centralni izvršilni odbor Sovjetske unije izpremenil obso-Groverner drža-J dbe, bo moralo vseh šestnajst obsojencev v teku treh dni umreti. slim, da je važno,, da so moji zvesti prijatelji v Michiganu vnaprej opozorjeni na primarne volitve 15. septembra. 1 'Vzrok za to odločitev čja zmešnjava in nevarnost. Policisti in gasi/lci so budili prebivalce iz spanja, da so se zavarovali proti uhaijajočim plinom. Zidovje je razpokalo na mestni hiši v Hugehstown in na protestaratovski cerkvi sv. Petra. Škoda na poslopjih je sicer neznatna, toda oblasti so posvarili prebivalce, ker se je bati novega pogrezanja zemlje. SOVRAŽNIK SE BLIŽA TEXASU FORT S AN HOUSTON, Tex., 23. avgusta. — "Sovražnik' je napovedal vojno im njegovo bojno brodovje se bliža južni meji. Generalni major P. Parker je "mobiliziral" tretjo armado, da ž njo odbije vpad. Pravi "boji" se bodo Bivša sovjetska voditelja Zinovjev in Kamenev sta bila obtožena, da sta bila v zvezi z Leonom T ročki jem, ki se nahaja na Norveškem. Oba sta priznala svoj greh ter izjavila, da ju je zadela pravična kazen. Ko je bila Karne-nevu prečit ana smrtna obsodba, je rekel: — — Sedeti v ječi in skozi o-inrežje opazovati napredek sovjetske države, je mnogo hujše nego takojšnja smrt. Raje imam smrt kakor pa ječo. Leon Trocki je voditelj sovjetskih sovražnikov ter pripravlja vojno proti uniji socialističnih sovjetskih republik. Po moji in Zinov je vi smrti bo Trocki edini, ki bo nadzoroval teroristično delavnost. Čimprej mu to preprečite, temibolje bo za vas. — Komunistična stranka in Stalin sta bila napram nam zeio velikodušna. V desetih letih proletarske revolucije sta bila izredno - dobrosrčna ter sta nam odpirala brezmejne možnosti. Zdaj stojim že tretjič pred sovjetskim sodiščem. — Življenje mi je bilo že dvakrat darovano. Če sem sedaj obsojen na smrt, ni to znamenje brutalnosti, pač pa samo potrdilo, da ima tudi potrpežljivost svoje meje. Zelo značilne fe,o bile tudi Zi-novjeve besede. — Pred vami, — je dejal, — stoji bivši sovražnik in izdajalec ter zelo nevaren in zagrizen nasprotnik. Moj slučaj naj bo pouk in svarilo vsem, ki še vedno pridigu-jejo Trockijeve nauke. Moje ime ne bo šlo v zgodovino za>-eno s tistimi imeni, s katerimi je l^ilo nekoč spojeno. Moje i-me bo v zvezi z imenom Tro-ckega. Upam, da bo javnost izvedela, da sem se v zadnjih' minutah spreobrnil ter da bom umrl kot nekdanji, ne pa kot ORGANIZIRANA DELAVSKA SKUPINA HAiRRISBURG, Pa., 23. avgusta, — Okoli 700 delegatov je vstanovilo delavsko nepristransko zvezo ter je pripravila načrt za k an^paa*jo za predsednika Roosevelta v državi Pennsylvania, __ pričeli v septembru. Tako se bodo pričeli že dru- j aktiven sovražnik gi manevri ameriške armade. | obsojeni T. Smirnov je po- udarjal, da ni bil v zvezi s. teroristi. — V času, ko se je sno- Del armade je na manevrih v Pine Camp, N. Y., in odbija napad s severa. VELIKI FRANCOSKI MANEVRI BOURGES, Francija, 23. avgusta. — Sem je dospel načelnik franc, a vi ja takega zbora general Bertrand Pujo, J^. bo vodil zračne manevre, kateri se bodo vršili šest dni nad ozemljem osmih francoskih dc-partmentov. Manevrov se bodo udeležila največja francoska bombna letalo, vala zarota, — je rekel, — sem bil zajprt ter nisem mogel biti v zvezi z zločini. Če me obsodite na smrt, bom obsodbo mirno sprejel. < Yurin je izrazil edino pro^ šnjo: — Prosim vas, verjemite mi, da mi je neizmerno žal, da ni z menoj vred tudi Trocki obsojen. Advertise in 1 \G1W Narode" j-j mVLlB VABOVJ* " THE LARGEST SLOVENE DAILY IN \ ML 1. QLA8 NAIODA (Tain of tt »•••••••••••i fYJM b rot •••<•• Yearly ne prioMoJcJo. Deur aa) ao blagovoli kraj« naročnikov, proatmo, da m da hftmjo "Glae Naroda" Izhaja vsaki dan lzrsemfii nedelj in prasnlkov „"GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New York. N. I. Telephone r CHelsea 3—1242 f OBOTAVLJAJO SE. . . INOZEMCI V SVETOVNI VOJNI Pregovor pravi, da je tisti, M se obotavlja, izgnbljen. Ysa žalostna zgodovina povojne Evrope je zgodovina usodnega Obotavljanja demokratskih državni"ko-v. Versaillsko mirovno pogodbo je bilo treiba revidirati. Pa so cincaii in cincali, in to cincamje je rodilo Hitlerja. Ko je začela Italija ropotati z orožjem v Afriki, so velesile držale roke križem. Italija je podjarmila Al>esinijo, Liga narodov je pa izgubila ves svoj vpliv. Hitler in Mussolini presneto dobro vesta, kaj hočeta. Hitler 'hoče obkrožiti Francijo ter zavladati vzhodni Evropi. Mussolini želi, da bi bilo Sredozemsko morje zopet enkrat rimsko jezero. Hitler in Mnssolini ne trpita na svoji poti nobenih ovir. Kaj so jim mar človeške žrtve, 0 Din (pet milijonov), z dnevnimi dohodki 1,000 Din, (tisoč), bi se radi odtegnjeno-sti tem potom rad seznanil zaradi ženitve s pravoslavno Srbkinjo," staro do 25 let, črnko, lepotico, pošteno značajno zdravo, dekletom lepih nravi, katere dosedanje življenje je v vsakem oziru neoporečno. Prednost imajo dekleta iz manjših mest bivše Hercegovine, Južne Srbije, Črne gore, Dalmacije, morejo biti hudi hčere revnejših staršev s srednjo izobrazbo. Zaželjena so dekleta, visoka najmanj 163 cm in ki niso niti debele niti preveč suhe. Resne ponudbe itd., tajnost itd. — vse zajamčeno. Največja sreča pri vsej tej reči je to, da Slovenke ne pridejo v poštev. NAJSTAREJŠI HR-' VATSKI OBRTNIK V Novski živi najstarejši hrvatski Obrtnik Viktor Potočki iz vasi Radogoja v Hrvatskem Zagorju. Rojen je bil v oktobra 1838 in bo torej Mos star 103 leta. Ko se je ban Jelčič bojeval na Hrvatskem, mu je bilo 15 let Mož je sodeloval v sedmih vojnah. POD SUMOM UMORA LASTNEGA OČETA Karlovška policija je na odredbo sodišča aretirala 30-letnega posestnika in gostilničarja Josipa Ivka iz Jelše. Mož je osumljen, da je umoril svojega očeta Toma, ki je lani oktobra brez sledu izginil. Policija je napela vse sile, da bi pogrešenega moža našla, pa je bilo njeno iskanje zaman. Aretirali so njegovega sina, ženo in svakinjo. Ker so ga policijski organi obkolili in mu napovedovali aretacijo, je potegnil samokres in ga nameril na detektiva Mišlenoviča, ni si pa upal sprožiti, ker je videl, da je od vseh strani obkoljen. STAVKA GROBARJEV V ZAGREBU Odbor zagrebške mestne ob- T3E ■i V v ' T™ Peter Zgaga kopališče, je imel v zadnjih dneh že več sej zaradi grobarjev na Mirogoju, ki so stopili v nekakšno stavko in nočejo ob nedeljah pokopavati mrii-čev. Ob nedeljah pogrebov ne bo, dokler ne pride do sporazum... Delavci na Mirogoju so zahtevali nedeljski počitek, zaradi česar naj bi bili ob nedeljah na Mirogoju ustavljeni pogrebi in sploh vsa dela. Občinski odl>or je o tem razpravljal, a ni mogel izpolniti zahteve o nedeljskem počitku, ker so taki počitki lahko za vse samo ne za smrt. Občinski ml- žali, pa smo zopet na pragu je- JESEN SE BLIŽA. . . In šlo je, ko da bi mignil. . . Zime ni in nI hotelo biti konec, ko je pa naposled le »kopnel sneg, je pritisnila vročina, da smo kar gagali. Živo srebro v toplomeru se je dvigalo v vi«, kakor da bi kdo kuril |>od njim. Žeja, da je ni bilo mogoče ohladiti niti s pivom niti z vodo. Par piknikov, ki so jili udeleženci večjidel v senci prele- sek. ki se bavi z upravo pokopališča, je odredil turnuse dela na pokopališču, tako da bi vsa'k delavec enkrat na teden imel ves dan prosto. Za ta dan počitka pa odsek grobarjem ne misli plačati in tako se grobarska stavka nadaljuje. POLJSKI NOVINARJI V ZAGREBU V Varšavi izhajajoči *1 Ilustrirani Poljski Kurir" je organiziral velil: izlet na jngoslov. morje, ki se ga udeleži 450 Poljakov, večinoma novinarjev. Poljski izletniiki se pripeljejo v Zagreb Tz Zagreba se odpeljejo naravnost v Dalmacijo, kjer ostanejo na počitnicah. UBOJ V (^nlincu pri Zagrebu sta se sprla kmeta Stepjen Kencek in Mijo Aleus zaradi nekega starega računa. Prepir se je kmalu izpremenil v pretep in Kencek je navalil na Aleusa. Zgrabil ga je za lase in jel udrihati po njem. Aleus ga je pa začel ta č«*s obdelovati z nožem in končno ga je zadel v srce, da se je mrtev zgrudil. Ubijalca so aretirali, izgovarja se pa, da je zabodel svojega nasprotnika v silobranu. BALDWIN VRTNARI Angleški ministrski predsednik Baldwin, ki je pred nekoliko dnevi praznoval svoj 60. rojstni dan, je izjavil, da mu je bilo ta dan najljubši dar priznanje, da je izvrsten gojitelj cvetlic in sadja. Na veliki cvetlični razstavi je prejel zlato kolajno in denarno nagrado 15-si lingo v za svoje uspehe v tem sem. Naglo je šlo, bliskovito naglo. Prihodnji teden bomo že pred Delavskim praznikom, torej v času, ko se pojavlja skrb za grozdje in za premog. Poletje nam ni rodilo drugega kot iskreno željo, da bi bilo čimprej konec soparice. No, zdaj smo jo prestali — več ali manj junaško. Z obrazov zginja ogorelost. Ženske "bodo kmalu razgalile vratove. To je najbolje znamenje jeseni in bližajoče* se zime. Tako se namreč glasi pove lje neizprosne mode: — Poleti se zatpenjaj in zavijaj, jesem-ska sapa naj ti pa prepiha več ali manj prelestno telo. Nekaj sem jih sicer videl v dobro ped dolgih hlačah in z zidano ruto preko prsi. To je bilo poleg šoluov vse, kar so imele na sebi. Pogled -na tako "oblačilce* pa ne zadovolji, posebno moškega ne, kajti moški sluti v vsaki ženski skrivnost, ko je pa skrivnost odkrita ki razgaljena, ni več skrivnost. Dekleta, ki so se spomladi razcvetela, imajo čuden blesk v svojih očeh. Izleti v "prosto naravo*', soparni večeri, parkanje ob samotni cesti — vse to drugo k drugemu pripomore, da ni več vse tako kot je bilo. Mlada ženica, ki je maja ali junija stopila v zakonski stan, hodi zamišljena in potrta. — Dni premišlja, ki so bili, in na tihem solze briše." čine, ki nadzoruje mestno po- področju. DELAVSKI VODITEL J NA FRONTI V JUGOSLAVIJO h I2J9--- - $ um__ f 1M---- hlk________ =85: £ i _________ Ml Mt i ........... Din. Mft . Za t 0.M : * Itttt t 4%M $ 82JW $2&Jt..... ...... Din. 100# (164.00 M5JM _____________Din. 2M» SMS.OO V ITALIJO m ttEWE SEDAJ HITEO MEN JAW 90 NAVKBERE CENE PGVrmŽMNM 8PEEMEMBI GORI ALI MCI veijik kot ■twill Hfrino, bodisi v dinarjih «11 fto botjie pogoje. s T AMERIŠKIH DOLARJIH Zm izplačilo fcfe- ■ M • peolatl m •» »t m m M0, m m ________ •Bt— m M ______________fSLM Tmjmmmn doM v m j kraju ! ■plaCS^ t dolarjih. mum rty cabub um za pri-HOJUNOrfk-* f « 'V-- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gh.Naroit^ 4 919 WEES litfc glUIftT NEW YORK, N. T. Largo Caibali-ero (na < levi) voditelj, špaai. socijalist. stranke, poveljuje četam pro stovoljcev v Guadarrama pogorju. To pogorje - tvori - k ljuč do. glavnega mesta. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam', Je potrebno, da je pooCen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam lamoremo dati najboljša pojasnila In tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje adobno in bitre *-to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi vošnje za povratna dovoljenja, potni listev vizije In sploh vse, Rar je za potovanje potrebno » najhitrejšem časa, in kar je glavno, za najmanjše stroška Nedrfervljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington a povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in odobno pptovaUi . SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2! 6 West? 18th« Street . ........ New York, N. Y. V Bolj in bolj se prepričuje o neresničnosti izreka, da moreta dva z istim denarjem cepeje živeti ko pa en sam... Zcjij je pa že tretji na poti... In tako gre življenje neizprosno svojo pot. . • H To pišem že v pravem jesenskem jutru. Nad kotlino, v kateri živim, se vlači siva megla, iz katere nenehoma prši. Pred menoj je dopis, v kate-rem naznanja dopisnik, da bo v nekaj dneh zadnja zabava v 'prosti naravi*■ ter vabi vse rojake, naj se v največjem številu udeleže. Prihodnji mesec bodo pa že začela prihajati valbila, da se bodo vrštle veselice v zaprtih prostorih. Plesi, vinske trgatve in slične stvari. Pivo se v sedanjih dneh se nekoliko prileže, kmalu bodo pa požirki premrzli, in ne bo imelo zapeljivega učinka niti v ustih, niti v želod-cu. Mesto piva bo zavzela vinska kapjja, ki duha oživi in skrbi prežene. • Iz Kalifornije že drdrajo ka->re, pogine naslajšega sadeža. Treba bo po kleti kaj poko-mandirati in pripraviti. O, bidi jesen je lepa; tudi je-'sen inja svojo f^$cfeosfc,._ 0X2 S KAROV?" i --.m r " "r i New Yorkr Monday, August 24, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9!A M DUH: "Kam pa tako žalostno, Jul-kaf Te je fant zapustil V* je s šaljivim glasom vprašal krepak grča v fant, počasi vstal izpod visoket košate jablane in z zvedavim nasmehom stopil proti ograji, kjer se je ustavila Jul-ka devetnajstletno dekle. "Kaj S3 norčuješ Pišta! Rajši mi veliko sreče vošči na pot" 14 Zakaj ? Na kakšno po t t Pa menda vendar ne odhajaš "Samo še danes sem doma; jutri zjutraj moram biti v Soboti in--" Obrnila se je vstran, da bi zakrila solze, ki so ji začele teči po licu. " In ? " — je ves začuden gledal Pišta "In kani potem 1" "Ah kam T Saj tako sam veš! Saj Jih gre mnogo leto za letom! — "V Francijo!" ' "Da, jutri zjutraj s prvim vlafkom Kreslinova Mariča iz Bistrice gre tudi, pa iz Odranec iz Ižalkovec in Dekležova jih gre nekaj Vsaj ne bom sama iz tega kraja!" . 'Pa zakaj greš? Kdo te sili V "Kdo me sili? — Nihče! — Saj ne morem ostati doma. Deset nas je na treh oralih zemlje. Stradamo, delamo, se mučimo, pa nič nimamo. Sicer pa sam veš, kako je!" "Povsod je tako Julka, ne samo pri vas Pri nas je isto in ni tudi ni prav, pa ne morem nič zato. Bog pomagaj! Že mora tako hiti!" Stisnil ji je roko in ž grenkim nasmehom gledal za njo, dokler ni izginila za ovinkom. "Skoda dekleta!" je dejal polglasno in stopil po ozki stezici, ki je držala skozi vrt na polje. ^'Nt^delja je, čas imam, sonr ce je že visoko: pogledam, ali je rž dozorela," je pomislil in izginil na meji v visoki rži, ki V FRANCIJO je kakor neskončno rumeno morje valovila v vetrn. » * • "Mati, Sršenova Julka gre jutri z doma," je rekel, ko je zvečer stopil v nizko, zakajeno kuhinjo, kjer je mati na ognjišču kuhala večerjo. "Z doma? — Kam vendar?" "Ah kam' — V Franc;jo! — Saj danes tako nihče več drugam ne ve kot v Francijo." "Prav imajo isti, ki gredo! — Saj doma tako^ali tako nič ni, ne zemlje, ne kruha. Tam si vsaj neikaj zaslužijo, da ne bodo reveži doma. — Seveda kdor je pameten in si zna včasih tudi nekoliko pritrgati — je govorila mati in trla na kolenu predolgo d račje, ter ga nalagala na ogenj. Pišta je sedel na prag pred kuhinjo in gledal zamišljeno proti Muri. Hiša je bila z okni Obrnjena na ozko pert;, ki je vodila iz vasi proti brodu in k mlinom. Na levi so bili vrtovi z visokimi pasitkami, na desni pa so ge razprostirale njive, posejane povečini s pšenico in ržjo, ki je že skoraj dozorela. Tu pa tam je cvetel mak in sončnice so se sklanjale s svojimi napol razcvetlimi glavami nizko nad ozke travnate meje. Od Mure doli je vlekla proti vasi laihna sapica in žito je valovalo komaj vidno, kakor gladka površina vode, če vržeš vanjo kamenček. Sonce je že Turšlo, -amo zarja je. še gorela po vsej zapadni strani in plavala kakor zlatoruimena meglica nad valoveč i m klasjem. Pišta je gledal vse to in v srcu mu je vstajale hrepenenje, da bi šel od tu nekam na tisti daljni jugozapad. ki je tako Čudovito žarel pred njim in ga delal zamišljenega in žalostnega. Zakarj naj bi bil doma, tudi on, revež, ko jih je še sedem za njim? Pet- indvajset let mu je, vojake je odslužil in zdaj gara in se muči tu iz dneva v dan kot nor. In kaj ima od tega? — Nič! — Vse gre sproti v skledo, kar se pridela, pa še dovolj ni vedno. Se straditi je treba, posebno na pomlad, ko je delo najtežje — in hi'ša, kakšna ie! "Pišta «dpri vrata!" ga je obudil iz zamišljenosti brat Francke, ki je prignal kravo s paše. "Pa vode na-lij v škaf, da bo pila, ta naša tiska," jt oožal kravo po gobcu. Pilita je odprl vrata in potem nalival vodo brez besed, kot da ga ves svet nič ne briga*. Obrnil se je in sko"/i kuhinjo v sobo. Pri večerji ri spregovoril niti besedice, :nati je tudi molčala. Ko so odinolili "Zdravomarijo" je v/ei klobuk in odšel proti Muri. Bila je že noč, topla, poletna noč in nebo je bilo povito z zvezdami. Mesec je plava1 že visoko nad drevjem. Pišiči j-stopal po ozflu travnati poi;; na levi vrtovi, na desni njive V listju je pritajeno vršalo, žito je šelestelo v lahnem v o trii. Piišlta je gledal po teh žitnih poljih kakor, da jih še ni \ide. nikoli in v srcu mu je posta i a-lo grenko. — Dat bi zapu.it5- ta kraj, to žitno polje, četnii ni njegovo* Ne, nikdar! — Samo enkra+ je *šel v svet, ko je tiio-ral Iti k vojakom, in takrat s solzami v očeh. Zdaj pa naj gre popolnoma prostovoljno? Prišel je do reke. Tam je bil ravno ob koncu poti na vodi Lendlinov mlin. Bil je za,;i. ;n ni mlel Legel je na brc sr in gledal v vodo, ki je šumela n» se penila mimo vsa srebrna v mesečini "Sicer pa, ali i* to prostovoljno, če grem z dr»ma zato, ker nič nimam? — To se pravi, da sem prisiljen, če ho- čem živeti tako, kot se za človeka spodobi! — In'Anic m, ;:li naj njo samo varam s praznimi obljubami?" Iz trave pred njim je prilezel muren in začel svoj glasen: črt. Črt ... Ne oddaljeni njivi je v pšenici zaspano pela prepelica. Pišta se je spomnil, kako je skoraj vsako noč tako (Nadaljevanje na 4. strani.) OPOROKA V PIJANOSTI L GanghoJ er : Grad Hubertus :: Roman :: 25 'i ti » i ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi net hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May* s -svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotet biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "'Oboževalcih Ognja', 4'Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! .......■■■■ — n ■■■■ ni. mk .11 r..... IZ BAGuADA v 8TAMBUL Izdajalec; Na lovu; Spet n« dir jem zapadu; 4 knjige, ■ slikami. «27 strsnl ReSenl milijoni; Dediči Vsebina: Ceoa -----------------—.iN Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na bo*u r Gorqpa; pruiba En Na=r ^ v OORAH BALKANA v ^ ..........................................4 knjige, s slikami. RT« strani KRIŽEM PO JUTROVUM 4 knjige, m /rtuil, s Stlkami Vteblna : Vsebina: Kovač Sitneu; Zaruia i zHprekami; V golob* Jeaero Miirtl; Mnj roman ob ttllu ; Kako fWn uJ"ku : M"banieda.i8kl »**f uit v Klekko romal ; Pri ftatnarilT; Med Jealdl ' CeM .......................L5t* .TI* * ' ^ Oya ........................1.94 PO DIVJEM MKIHSTANU WINI.TOV 4 knjige, 6M «Uk*Ml lt knjig, s slikami, ItSS rtrtbl Vsebina: , * ' Vsebina. Aniadlja; Iteg Is jeM; Krona »veta; Med Prvikrat na ilirjem «u«ila<: «■- SlvIJenje; dvema f^njema- ..,*. j* Ova ... LM fCflu-ri. lepaf indljank« ; Proklestvo zlata; , ............J........................Z« detektiv«; Med K^manči In Apbči; Na PO DEŽEfJ FHMTETA1WKV . Ln,i„ _ -m,-—« .mm .. . . R*^: Prt KoniBDČih: VVinuetovn sinrt; Whi- 4 knjige. » 5*7 »tram 0f,roW oporokg Vsebina: ' > Ccn, , M n.afs AlkdSIJs; Roftf » soteski: Mlrldtt: " Ob Vardsrjo Cena' ..•.»»•••Ml. • , Z U T I SAVAN m fftKARIOT i knJlKK n slikami. 5»? strani H knjig, s slikami; 1744 strani Vsebina: Vsebina: Boj- S oi»*«lr«vi..m : .l«mn drneiiljpv; Ron- IxjM>IJ*ncl; Yuma *et«r; Na sleda; Nevar Rib. in njegova poslednja pol nosil nasproti; V ^ dellb fTvta; Umr ........................ Naročite jilvlahko pri: a i f KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W«t im.Stmst , , . Ne^ Yft^Ny Y. , Na svojem gTad-u v bližini Ilsova je umrl pred nekoliko tedni romunski veleposestnik in nmogokratni milijonar Jan-cu Jordanescu. Na njegovem pogre:bn so opazili vsi nekega tujca, ki je prisostvoval ceremoniji a ni nikomur povedal, zakaj je prišel. Šele' nekoliko dni po pogrebu je obiskal pokojnikove družino in izjavil, da je prišel po dedšeino. Ima namreč oporoko, je dejal, iz kamere je razvidno, da je veleposestnik vise 3Voje imetje zapustil plesalki Irmi Tomasijtrvi, ki ga je poslala kot svojega zastopnika sem Res je pokazal oporoko z lastnoročnim podpisom umrlega milijonarja. Laliko si mislimo, kako so gledali Jordauescovi sorodniki. Nastal je prepir in na zadnje so Ttso stvar izročili sodišču. Oblasti go doslej dognale, da je Jordanescu leta 1929 odpotoval po poslih v Bukarešt, tam je z nekaterimi prijatelji obiskal zvečer neki bar. V baru se je seznanil s plesalko Toma-sijevo, ki se je bila pravkar vrinila iz Pariza. Družba je ra^sipavala s šampanjcem, na zadnje se je bil Jordanescu v svoji pijanosti tako zagledal v lepo mladenko, da ji je obljubil vse svoje imetje. Plesalka ga je prijela za besedo in preden se je zdanilo, je bil milijonar napisal oporoko, v ka.teri jo je postavil za svojo edino dedinjo. Ko je pijanost prebolel, se ni ničesar več spominjal, vse kak o ni te oporoke, nikoli omenil. Pozneje je napravil drugo oporoko v .korist svoje hčere. Gre za 35 milijonov le-jev. Sodniki, kakor kaže, ne bodo imeli posebno težkega položaja, kajti če bi bil^ Jordanescu msno mislil na to, da zapusti plesalki svoje imetje, bi pozneje ne sestavil drugo oporoko. Poleg tega pa v času, ko je napisal prvo oporoko, ni bil pri polni zavesti. Morda bo pa plesalki uspelo, da si zagotovi s poravnave vsaj del imetja. KRAU NAJ BI JIM PRESKRBO. MOŽE Ko je grški kralj Jurij pred kratkim obiskal grško Makedonijo, se je ustavil tudi v ma lem mestu Edesi. Pozdravila ga je tradicionalna mala deklica s šopkom cvetlic. 'Kralj se je že hotel obrniti k županu, ko je zagledal za dekletcem celo vrsto odraslih deklet v belih Gfl^lekah> ki so upirale svoje poglede vanj. Na zadnje se je ena opogumila in mu izročila v imenu 200 deklet prošnjo, da bi. jim preskrbel moža. Vladar je bil ganjen nad zaupanjem ,teh preprostih src v njegovo mogočnost. Pozneje je odredi^ na i bi mladi m dekletom iz Edese pripravil možnost za zakon na ta n»čin, da bodo premestili neki polk v bližnje večje mesto. i <.? • .t_• - F^z^r Vojaki v PITTS-ByRGHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastqpniku Mr. Josephu Poga-čafjn neJzboljea zdravje, ima pravico poibirati naročnino za " Glas Naroda" in. izdajati, to-z^evna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, I' 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozi rib na roke. Uprava " Glas Naroda?-K Čisto pravilno se vzpenja!" je zašepetal grof. "Izven službe je lahko mlad zelenec, če pa gre zares, se zanesi nanj! Tu je čisto kot oče." Nobenega odgovora ni bilo. Vendar je gi:of slišal, kako je Šiper za njim težko dihal skozi nos. "Ne sopihaj tako glasno!" Sedaj je bilo tiho. Francetova postava je izginila in zopet je prešlo pol ure. Nato je zadonel iz daljave zamolkel ropot padajočega kamenja. "Druge koze!" je šepetal grof Ege. Trdneje so se oprijele njegove roke puške in žgoče so visele njegove oči na skalnem zobu, kjer se je moral prikazati kozel. Od minute do minute se je ostrila napetost njr-govih potez, na odreveuelem obrazu ni bi lo kaplje krvi, trpko stisnjene ustnice so po-moklrele in vedno bolj vroče je plamenel ogenj njegovih oči. Kar je žarelo s tega obraza, ni bila čista, vesela radost nad lovom, ne ponosno moško veselje, ki ga nudi plemeniti lov. Bila je divja, razjedajoča strast, ki v zahtevah in uživanju ne pozna niti mere niti meje, zgra bi vsega človeka z dušo in telesom kot plamen sušje; v takem človeku ugasne čut za vsako drugo življenjsko vrednoto, ta strast mu daje vedno samo eno gledati in poželeti nekaj, kar ga opaja in nikdar ne nteši, ki njega samega umori in druge z njim. In kakor znamenje zaznamovanca je gorela na čelu grofa Ege-ja rdeča buška. ki mu jo je povzročil tram na v ratih. "Gospod grof, zdaj prihaja!" je šepetal Ši-per. Postava divjačine se je pojavila iz kamenja! Grof Ege ni dvignil puške. "Ta je drugi! Ja liočem svojega!" Kakor so bile te 'besede nalahko izgovorjene, jih je zver zaslišala. Z izstegnjenim vratom je obstala ter ogledovala oba lovca pod seboj. Nepremično sta sedela in koza ni opazila v dveh sivih kopah ljudi. Počasi je pričela stopati po prelazu. Tedaj je počil daleč na sklani steni strel, začul se je prasketajoči ropot kamenja in z vseh sten se je valil odmev. Prestrašena koza je napravili*, nekoliko brezciljnih skokov v skalovje in grof Ege se je vznemiril. Trepet se je polastil nje-v'h rok in v drgetajoči jezi je zašepetal skozi zobe. "Slabo je! To je bil strašilni strel, ko-zt-1 gre proti gornjemu prelazu. Pojdi k vragu, Siper! Jaz sam bi moral iti za Francetom! Zdaj bom izgubil svojega kozla! Druge koze so vse pokvarile! Besede so bile glasne in zdajt'i je koza spoznala svojega sovražnika. V divjih skokih je iskala poti v višje skalovje. Naletela je na gole skale, morala se je obrniti in pridivjala je preko prelaza. "Čakaj, zver, to mi moraš plačati!" je^za-sikalo z ustnic grofa Egeja. Dvignil je puško — ne, da bi kot lovec ustrelil divjačino, temveč, da bi ohladil svojo jezo na divjačino, ki mu je pokvarila zaželeno veselje in bila s svojim prezgodnjim ibegom opozorila pričakovanega kozla na gorečega lovca. Strel je počil in koza se je zgrudila. Medtem ko je še umirajo otepala s kraki, sta pridirjali dve kozi v begu preko prelaza, bila je koza s kozličem. Grof Ege je posegel z roko nazaj. "Daj sem!" "Ali gospod grof/ Kozlič?" je jecljal Siper. Gospod je zacepetal z nogo. "Daj sem, ti pravim!" Z jeznim sunkom je pograbil rezervno puško, dva strela in koza je ležala umirajoča na tleh, medtem ko se je javkajoči kozlič z raztreščenim hrbtiščem odvlekel v ruševje, puščajoč za sabo po kamenju krvavo sled. Ni se bil še polegel odjek obeh strelov, ko je za-.lonel z. vrha skale odmevajoč vrisk. "Gospod grof, kozel mora priti!" je jecljal Siper, ko je spoznal pomen tega krika. Posegel je po izpraznjeni pnški ter jo na novo naibi-to ponudil svojemu gospodarju. Trepet se je polastil grofa, dihal je težko in bled kot stena je odrevenel njegov obraz, medtem ko se je njegov pogled vzpel na prelaz. Ta hip je začutil, kako ga vleče za suknjič in zaslišal je šepetajoči lovcev glas: "Tam zgoraj je! Prav nad vami! Streljajte! Streljajte!" Za skalnim zobom je moral kozel zapustiti običajni prelaz in stal je. visoko nad obema lovcema v široki razpoki, ponosna, silna zverska postava, katerega redko lepo oglavno o krasje se je z dvema ostro zakrivljenima črtama odražalo od sivega skalovja. Grof Ege je gledal kakor okamenel. "Gospod grof, tak streljajte vendar!" je si kal Siper. "Strel je vražje daleč, dobrih dvesto korakov. Ali če ne boste, bo šel kozel k vragu za vse poletje!" "Grof Ege ni mogel dvigniti orožja, mrzlica ga je začela tresti. "Toda gospod grof! Gospod grof!" Kozel je zažvižgal in odbežal po žlebu. Še nekaj skokov in izginil bo. Tedaj se je stresla grof ova postava in puška je zletela k njegovemu licu. Šiper je dvignil daljnogled, da bi o-pazoval učinek strela in komaj je imel divjačino na steklu, že je počil strel. Kozel se je zamajal, vendar le za hip, nato je izginil za razdrapanim skalovjem. "Ga že ima!" se je smejal Šiper. Vrgel je daljnogled na tla, pograbil palico ter oddirjal skozi ruševje, da za skalnim ovinkom še enkrat videl kozla in mogel opazovati smer njegovega bega. Grof Ege je bil s kadečo se puško poskočil. — Strmel je proti mestu, kjer je prej stal kozel in prisluškoval. Toda slišal ni nič drugega kot lov-,'.eve skoke, ki so se vedno dalje oddaljevali. — "Mora imeti kroglo!" je mrmral, postavil težko diliaje puško na tla in z roko posegel na s »-oje čelo. Redka divjačina, ki mu že tedne ni dala ponoči spati, pač ni bila obležala, toda grof Ege je bil svoje krogle gotov. Divjanje njegove krvi in napetost njegovih živcev se je začela lajšati, polotila se ga je nekaj kot sla-! est in zdajci je tudi nenadoma začutil bolečine buške na čelu. Njegov pogled je oplazil ote pobiti kozi. Prva žrtev je bil dober kozel, zraven je pa ležala koza in za ruševjem se je še vedno gibal smrtno ranjen i kozlič. Grof Ege te je olbrnil. Gnusilo se mu je nelovsko dejanje, ki ga je bil zagrešil v jezi in ta ofcčutek mu je pokvaril veselje nad zadnjim strelom. VALJE PRIDE BARIKADE NA ŠPANSKIH ULICAH ras Prizor -ia!Barcelone,- kjer. je -bila takoj - v početku zatrta- fašistična vstaja. BL*n irsiosa* New York, Monday, August 24, 1936 TBX ZZKGEBT BWVUNE D27LT IN VJS3. Hči druge žene □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 29 ZA KAKO UCAKAS 140 LET Prof. Sergej Voronov, sloviti pomlajevalec, je vprašal pred kratkim neko znano angleško igralko, ali bi liotela učakati 140 let.. Ko je malo začudeno, malo v zadregi pritrdila, je dejal: 4 4 To nikakor ni sama domišljija, temveč je mogoče, da človek doživi tolikšno starost. Človek dorase približno z dvajsetim letom in opazovanja nas uče, da dosežejo skoraj vse živali približno sedemkrat toliko let, kolikor so potrebovale do svoje dozorel ost i. Po tem zakona bi moral tudi človek uča-katfi 140 let - če bi živel pred vsem na prostem in bi vse njegovo duševno življenje obstajalo samo v ljubezni, joku in smehu. Neurečni lov za eksisten- Objemate se in poljubljate, kot bi morali naglo nadomestiti, kar ste v dolgih letih zamudili. Rutar stoji poleg in oči se mu nekoliko porode. Nato pa slede vprašanja in pripo-vcdov&njo. smeh in jok in objemanje in poljubovanje. Živahna teta Kati se ni mo^la-premagovati. Gonda jo je neizmerno presenetila in vedno ji je zatrjevala, da je zelo ponosna na svojo lepo nečakinjo in srečna, da ima sedaj koga, Li ga bo mogla rada imeti. Gonda kar ne more zbrati svo-jin misli, naglo se mora pripraviti na polt, med tem pa oče preskrbi, da je prtljaga zložena v avtomolbil in plača račun. Xato gre?te teta in Gonda po stopnicah in teta jo drži, kot ti se bala, da bi jo ji kdo odpeljal, Naglo s* vozijo proti Katini hiši in Rutar ju med potjo ni bilo več treba govoriti, kajti za to ste skrt>eli hči in sestra. Zopet in zopet se objemate v velikem veselju in čutite, da ste ^te krvi Tetina vesela in ljubezniva narava se je tako lepo skladala z Gondino odkritostjo in neizkušenostjo. Takoj prvo uro sta si na šir.-ko odprli srce. Ni izgledalo, kot da sta co pa ga uniči dosti prej in sc danes prvič vid^i- takoj ste občevali m že morala v to vdati. Ako se boste IMga in Gonda kaj zbližali. morate seveda biti skupaj. Za tebe pa je tudi najboljše, da stanuješ v gradu, kadar pre-vzameš posle. Toda nekaj dni mi moraš Gondo pustiti; v času se mora Helga privaditi na misel, da ima sestro, in da vara moram v«ak dan imeti po nekaj ur, se razume. Sedaj pa pojdimo v najine sobe, da si moreta nekoliko urediti. \ pol ure pa bomo jedli." , Ko so čez pol ure zopet skupaj, pride dr. Leyden, ki je pusel s svojega de.a in se je naglo preoblekel. ''Gospod doktor, pridit takoj, poglejte in strmite, kak obisk sem dobila. Uganite, kdo ie," zakliče gospa Kati. Z nasmehom se prikloni Leyden pred njo in ji poljubi roko. "To vam morem naitaično poveda'ti, milostljiva gospa " pravi s pomembnim uasnr.ehom. "Ta gospod je vaš gospod brat m mlada dam3 je nj^ova hči Gonida " Nekaj časa ga začudeno gleda. Nato pa zmaja je z glavo gleda enkrat brata, enkrat nečakinjo. "Po nosu jih nsste mogli spoznati, rada vedela, kako ste prišli do tega. posli kaj klepetali 1 *' cer V3- so ženske v tem pogledu živalim bližje nego moški in imajo zate tudi boljše pogoje za dosego visoke starosti." Voronov se mudi ta čas v Londonu, kjer se pogaja z nekim založnikom za angleško izdajo neke svoje knjige o življenju živali. Spremlja ga njegova mična, komaj 24-letna žena, hči nekega dunajskega zdravnika. "Angležinje," je izjavil u-čenjak, "so moje najčešče pacientke. Prihajajo k meni ne samo zato, da bi ostale lepe, temiveč da bi postale tudi spet krepke. Na življenje stavi skrbna Angležinja precej zahtev. Noče ostati samo skrbna žena ŽETEV DENARNIC Ta čas je London prepoln le-toviščarjev in posledica tega je, da imajo žeparji mnogo "zaslužka." To je tisti letni čas, ko imajo svojo žetev, žetev denarnic. Čudno je to, da jim starih metod pri tem poislu ni treba nič spremljati, ker se jim vedno dobro Obnesejo. Omni-busi, podtalna železnica, tramvaj in železnica so kakor vedno njih glavna torišča. Eden ali dva gospoda tiščita v prepolnem avtobusu proti izhodu, med tem ko skušata njiju pajdaša od zunaj , stopiti brezobzirno v vozilo/ Med tem, -ko zasledujejo drugi potniki prerekanje med njimi, ima specialist za praznitev žepov dovolj prilike, da opravi v miru svoje delo. Včasih napravijo tudi tako: Možakar dregne tujca, nato ga prosi z mnogo besedami za o-proščenje, češ, da je tudi njega nekdo sunil. Seveda mu tujec z nalsniehom oprosti — toda tat je med tem že izvršil svoje delo. Na tajen način opozori možakar svojega pomagača, kje nosi tujec denar, kajti samo te- PRIDITE V JUGOSLAVIJO 7 dni do vaše domovine, če potu. jete na ekspresnih parnikih BREMEN EUROPA OSEBNO VODENI Z L I E T ODPLUTJE IZ NEW SORKA 3. SEPTEMBRA _ Na znanem parniku H ANSA I z borne železniške zveze od Cherbourga in Hamburga. HAMBURG-AMERICAN LIRE NORTH GERMAR LL0YD 57 BROADWAY, NEW YORK "V Soboto na borzo! — V Francijo grem. vidite, kakor je doma. — Vsaj nekaj zaslužim." Prikimala je, po licu pa ji je X>ritckla solza. ' V Soboti na borzi. Pišta stoji pred uradnikom. "Ja, ee ze hočete iti, imam tu vec mest prostih za moške dela vce. Na eno laliko prideta.'' mu namenu je rabil njegov su-] V četrtek zjutraj je s težkim kovčegom v roki korakal skozi Na parnikih, ki «o debel« tiskani, M vrže v domovino izleti pod rdatvm izkušenega spremljevalca. nek — in potem je samo se vprašanje časa, kdaj bo tujcu izginila denarnica. Najbolje je pač, da imaš denar shranjen v posdbni mošnji na prsih ali pa v notranjem žepu telovnika. Pogosto se žeparska dejanja izvršijo tudi na ta n^čin, da tat 4'čisti" tujcu suknjo, ki mu jo je bil dogovorno pomazal paj- in mati, temveč hoče nadaljeva- da'š- Ženske so manj pogosto ti tudi svoje športno u de j stvo-1 žrtev-žeparjev, pravi specialisti za praiznitev žepov se iz nekega čdta časti žensk ne lotijo in gledajo s prezirom na roparje damskik torbic. vanje, zahajati s svojimi hčerami na ples in krmariti svoj voz. Pol ure brez bolečin v operacijski sobi kakšnega mojega asistenta — in vrnilo se ji je petnajst let mladosti. Petnajst let v tridesetih minutah, to je vendar vredno! V FRANCIJO vas. Bila je še itema in nikogar ni bilo na cesti, samo tu pa tam je zapel kak petelin: Pri zadnji hiši je obstal, in stopil čez prelaw k okencu. Rahlo je potrkal na šipo. 4'Kdo je?" 4 4 Oh, Aivca . . ." "Ti, Pišta? — Kaj že greš? — Tako zgodaj!" ''S prvim vlakom. — Ostani mi zvesta.'' Stisnil ji je roko, dekle je zajokalo. Odtrgal se je iz objema in stopil iz vasi po cesti proti Beltincem, brezdomec za kruhom . . . Nadaljevanje s 3. stran t. prej. Pri tej priliki moram ugo-Sedaj pa bi samo|var-ia^ razširjenemu Ali so mogoče moii naziranju, da je presajanje opi-' l. v . J | čih žlez za paciente sicer brez»aknorn m caka1' da ^ zasPa" 4'Predobro me poznate, milostljiva gospa, kot pa bi mogli|bolečin, za živali pa pomeni 0 meni domnevati, da bi o čem poizvedoval pri vaših' -poslth. t muko. Tudi glede tega se lah-TT y?a- h(>žom rasiti uganko, da si ne boste večlko vsak pomiri. Živali najpr-Uh I je belili glave. Saj smem sedaj govoriti, gospod Butar?" ivo kloroformiramo in ko so ne- ^ Gotovo, gospod dok?tor!" odvrne Butar smeje. * * zavestne, jim odvzamemo žle-"i Sedaj že tudi veš, kako se piše moj gost, Miklavž?" Ue Po tej operaciji skačejo „ "Spoznali smo ?e namreč v vlaku; prej pa smo se že sre-IPraT tako vt>sel° naokrog kakor cah v hotelu v Ko lan ju. Moj postrežček je imel veliko pa- —' " met, je prinesel moj.- kovčege, ko sem v zadnjem trnutku orise v vlalk, v oddelek, kjer je že bila ta gospoda." "In o tem mi rSste ničesar povedali?" "Strogo povelj-, milostljiva gospa. K molčečnosti sem se obvezal." "No, sedaj saj razumem, že verjamem, da vidite tudi neznane stvari. Ali nisem dobila krasne, zlate nečakinje?" Hanzies Leyden s smehljajočimi očmi pogleda Gondo. ( Vase veselje m navdušenje popolnoma razumem. Toda gospodo sem samo hotel po zdraviti in vas nočem več nadlegovati. Danes bvm jedel v svoji sdbi." "O tem ni niti ,;ovoi?, gospod doktor. Aiko vas to ne mot^da svojega veselja nad svojo novo nečakinjo ne morem prricriti, potom morete mirno jesti z nami, kaj ne, Miklavž?" doktor " V8S 116 marava moftlti v vaših navadah, gospod 1 ^ < Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: ' < Saturnia v Trst 9. septembra : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: ('hauu)lain v Havre J 2. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte dl Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra: Europa v Bremen i i •j ■i i % i * Vr v \ ; 5 f i i 1 \ tj' ' 'I: V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovna 30. septembra: Normandie v Havre VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do Vdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretje pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Po31jite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. DOMAČE ŽIV ALL 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena £5 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. Jto SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... M SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena . ....... .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA {Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: m^mm KNJIGARNA "GLAS NARODA' Hi WEST 1Kb STREET _____________ _______ KEW XQKB. N. S. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laashin ''OT-ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupanfii "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich M a scout ah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Fly. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe VIrgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari Strnisha Little Falls. Frank Masla Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl Unfer, temflh J 9to Stapni* i OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon C Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovec Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak n. Johnstown, John Polant* Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh* J. Pogačar, Philip Pro gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei VYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar DIamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdilo n era to, katero Je prejel. Zas&pnflte tople »rl poročamo. . .. UF8AVA ~QLA& NAR004" 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: ILe de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg ID. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg L!9. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra : Europa v Bremen 7. novembra: Cham plain v Havre Conte dl Savoia ▼ Genoa .1. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa : 8. novembra: Queen Mary v-Cherbourg '0. novembra: Bremen v Bremen .1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst .5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 5. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Tret 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 2 2. deecmbra: Rex v Genoa ■ 5. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: 1 Queen Mary v Cherbourg ^6. decembra: Nomuwdio ▼ 6ftvrt J .a- I' ll' 1 i l ' 'Ullil cibtaairijač.:,--